Poštnina plačana v gotovini._Maribor, sobota tt. junija 1938 Štev. 131. Leto XH. (XIX.) MARIBORSKI VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Grajski trg 7 / Tel. uredništva in uprave 24-53 _ ar"B’TrW*,®H* M99 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman fffif ||H S ŽKa v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku / Ogla- 99 'SbIP^ omBb d0M se sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 Ekonomsko in kulturno vprašanje naše vasi Bilo bi res odveč, če bi ponovili staro, a često s francoskim geslom ovito resnico, da je kmetstvo steber socialnega življenja. To neizpodbitno resnico moreš razbrati ob vsakem koraku, na vsakem vogalu. A kakšni so danes ti stebri, kako stoje? Tudi to je vidno in prav tako tudi čutno ter postajajo politično-socialne in ekonomske razmere vsega našega kmetstva vedno bolj pereč problem, čas terja tudi tukaj in prav tukaj rešitve. Doslej nismo še tega vprašanja načeli in ga v danili razmerah načeti niti ne moremo. A vendar ne smemo pozabiti, da je razigrani tempo povojnega življenja zajel s svojo silo tudi našo vas. Težnja za lepim načinom življenja in dela je že splošen, dasi mogoče ne tako glasen pojav naše vasi. Občutek človeškega dostojanstva in družabne vrednosti raste, dočim se mu ekonomska in politična trenja bolj in bolj kupičijo na pleča. Kmečka zemlja se iz dneva v dan deli v vedno manjše dele; v selih raste število nezaposlenih, ki jih industrijski centri ne morejo sprejeti: Še težja postavka ie razmerje lastninstva: nad 50% obdelane zemlje se nahaja v rokah nekmetov. Ako bi proučili kmetov zaslužek, bi se zdrznili. Njegova »mezda« doseže v najboljšem slučaju toliko, da more kriti Vs svojih normalnih življenjskih potreb. In posledice? Kdor se more in skuša poglobiti, kaj pomeni ta steber v materialnem in moralnem pogledu za narodno družino, si lahko sam predoči posledice in napravi račun. Življenje našega kmetstva je črno, ena sama okrutna slika bede, revščine. Ali moremo s tem ponašati in na to graditi našo trdno bodočnost? Še tako veliki in številčni, a trhli stebri odpovedo in se sesedajo, in to tim prej, čim bolj so obteženi, kakor je to običaj pri nas. Kako vse to deluje na celokupno gospodarsko, socialno in ostalo življenje, občutimo vsi na lastni koži. Le majhno število si kuje s tem najboljše posle in finančno raste. Materialno siromaštvo je potegnilo selo v kulturni zastoj. Kdor se bori za olira uitev svojega telesnega obstoja, ne more hrepeneti po duhovnem svetu. To je tako naravno, da bi bilo vsako utemeljevanje odveč. Zato se dobre knjige čita-jo zelo malo. Ne varajmo se s številom prebranih knjig, ker od statistike do resnice je velika razdalja in na njej veliko vprašanj, n. pr.: kdo, kaj in čemu čita itd. Resnici na ljubo moramo podčrtati, da so knjige, ki prodro v vas, po vsebini še vedno neprikladne, ker vzbujajo predsodke, motijo zdrav razum in ubijajo vero v moč znanja in napredka. V njih ni ali je premalo življenja, ki vre v današnji kmečki stvarnosti, niti se v njih razpravlja o problemih iz življenjske potrebe vasi. Dokler obstoji in kroži med kmečkim ljudstvom literatura, ki njega žali, ponižuje in uvršča med budala in slabiče; dokler se hotoma ali nehotoma oklepamo principa »Cim manj je vas, tim bolje za nas« in se bojimo večje njegove Prosvetljenosti — kakor izvesten del ljudskih prosvetiteljev tudi deluje, — vlečemo naš kmečki narod v temo in ž njim sebe v pogubo. Ali imamo dovolj primer-"o urejevanih strokovnih listov za sodobno vodstvo gospodarstva, zadevnih knjižnic, podeželskih odrov z odbranimi ‘grami, primerna predavanja, radio itd.? Daleč smo za neizprosno zahtevo časa! 'd mali duhovni razmah po vojni se ima vas zahvaliti svoji prirodni bistrini in Prostovoljni pripravljenosti za usvojitev ''sega, kar smatra za dobro in koristno. Italija grozi z odpovedjo velikonoine pogodbe z Anglijo NOVE KOMPLIKACIJE IN TEŽAVE V ZVEZI Z NAPOVEDANIM OBISKOM SOVJETSKE MORNARICE V BARCELONI IN VALENCIJI. LONDON, 11. junija. V tukajšnjih političnih krogih se opaža v zvezi z najnovej-šimi dogodki in pretresljaji v Španiji rastoča zaskrbljenost. Prevladuje vtis, da gre za provokacije raznih Incidentov z namenom, da se prepreči umik prestovoljcev iz Španije, še večja pa je zaskrbljenost v zvezi z najnovejšo italijansko grožnjo, da bo Italija odpovedala velikonočni dogovor z Anglijo, češ da niso več dani predpogoji za izvedbo nevmešavanja v španske zadeve. Po Angliji predlagana vojaška kontrola nad španskimi pristanišč: bi pomenila praktično poseg v špansko državljansko vojno, nakar Italija ne more pristati. V tej zvezi opozarja Italija angleške kroge na prevoz orožja in vojnega materjjala preko francoske pirenejske meje. V londonskih krogih so zbudili ti italijanski glmovi precej presenečenja. Vznemirjenje je tem večje, ker napovedujejo iz Moskve v kratkem obisk sovjetske črnomorske mornarice v Sredozemskem morju, zlasti, ker ne bo obiskala Ie turških in grških pristanišč, ampak tudi Barcelono ter Valencijo. V Londonu se bojijo, da bi utegnil ta obisk mornarice, v kolikor bo mogoč, mednarodni položaj še bolj komplicirati. Možno je namreč, da bi prišlo do spopada med Frankovimi in sovjetskimi vojnimi ladjami in bi morebiti na verjeten napad odgovorilo sovjetsko brodovje na način, kakor je Nemčija ob priliki napada na križarko »Deutschland« z bombardiranjem pri • stanišča v Almeriji. V Rimu je zbudila vest o obisku sovjetskega brodovja precejšnje vznemirjenje, čuje se, da bo Italija smatrala takšen obisk španskih pristanišč kot provokacijo in da se bo < - " po tem ravnala, ker je smatrati ta obisk kot neke vrste poseganje sovjetske Rusije v špansko vojno. Med Londonom in Parizom se vrši od včeraj v tej zadevi intenzivna izmenjava misli. Da se preprečijo možnosti novih kon fliktov, si prizadevata Anglija in Francija, da odsvetujeta moskovski vladi napovedani obisk pristanišč v Španiji. Chamberlain se je vrnil danes v London, da se posvetuje s člani vlade. Vojaška zveza med Francijo in Turčijo PARIZ, 11. junija. Veliko senzacijo je zbudilo poročilo, da je francoska vlada na svoji včerajšnji seji sklenila začeti s Turčijo pogajanja za dokončno rešitev vseh težav v saudžaku AIcksandreti ter s Turčijo celo podpisati vojaško zvezno pogodbo. Zunanji minister Bonnet je sporočil ministrom, da mu je turški veleposlanik Suad Davaz prinesel pritrdilno mnenje turške vlade, ki je pripravljena na pogajanja s Francijo za ureditev ale-ksandretskega vprašanja in za morebitni podpis vojaške pogodbe. Francoska vlada je prišla turškim težnjam, ki se opirajo na dejstvo, da je aleksandretsko vprašanje za Turčijo neobhodno potrebno, zelo daleč nasproti, ko je spremenila vso upravo v tej pokrajini in vzela turško manjšino odločno pod zaščito. Francija je oči-vidno pripravljena Turčiji ugoditi do kraja v pokrajini Aleksandrete, toda kot pro-tiuslugo zahteva vojaško zvezno pogodbo, ki bi dobila obliko trikotne zveze med Francijo, Turčijo in Sirijo in ki bi ta kot Azije popolnoma pokrila in mu zajamčila mir. Francija smatra tudi, da je vojaška zveza s Turčijo neobhoden predpogoj za dobro poslovanje njene vojaške zveze s sovjetsko Rusijo, kajti sovjetska armada bi lahko prišla Franciji na pomoč samo po poti, ki vodi skozi Turčijo. Ob mednarodni letalski razstavi v Beogradu BEOGRAD, 11. junija. Na mednarodni letalski razstavi, ki se je začela 28. maja v Beogradu, je v osrednjem paviljonu na sejmišču prirejena razstava zaščitnih sredstev pred napadi iz zraka. Ta zaščitna razstava je prirejena v ustrezajočem razmerju ter je velikega pomena za naše prebivalstvo in za ves naš rod, ker si lahko vsi obiskovalci tam ogledajo: 1. rane, ki jih povzročajo na človeškem organizmu vojni plini; 2. razne vrste zaščitnih mask proti tem plinom, in sicer so maske tako iz naše kakor tudi iz drugih držav; 3. civilna varnostna sredstva, zavetišča v zasebnih hišah in javna zavetišča, ki naj se zgrade po mestih in va- seh; 4. aparate in sredstva za prvo pomoč proti strupenim plinom, prizadetim osebam; 5. aparate za izoliranje; 6. varnostno obleko proti strupenim plinom; 7. slike o sovražnih letalskih napadih in kako naj se v vsakem primeru postopa in kako naj se obnaša civilno prebivalstvo; 8. naprave in material za gašenje požarov, ki spremljajo vsak letalski napad. Na tej razstavi bodo obiskovalci lahko kupovali naše civilne maske proti strupenim plinom po lastni nabavni ceni in varnostno obleko. Prav tako si bodo lahko nabavili razna navodila in knjige o varstvu pred letalskimi napadi. Zanimivo je, koliko močne volje in požrtvovalnosti je v nekaterih vaških občestvih. Skrajni čas je že, da stopi vas organizirana in enotna na branik svojega ogroženega položaja, da se otrese zastarelih predsodkov in meglenega shvačanja o svetu in življenju. Vas mora spoznati zakone družbinega razvoja, zakona proizvodnje in razdelitve ljudskih dobrin! Vas mora postati aktiven sodelavec za novo življenje. v Čudovito pisanje Kršč. socialna »Del. pravica« bere v št. 24 »Slovencu« sledeče bridke levite: »čudovito je pisanje »Slovenca«. Človek ima vtis, kakor bi njegovi uredniki prebirali samo liste iz sosednih držav. Svoje bravce hoče speljati za vsako ceno v neko določeno smer. Če se v svetu gazijo človeške pravice ali se preliva nedolžna kri, bo »Slovenec« vedno našel izhod, da bo opravičeval nasilnike in na-silstvo ( z edino častno izjemo glede Sta lina). Primerjajmo samo poročila s kitajskih bojišč, o Češkoslovaški — da ne omenjamo bratomorne vojne v Španiji! Tudi njegova poročila o Franciji so zvesta tej začrtani smeri. Kar čudno je, ica-ko more včasih kljub veliki pazljivosti zaiti kaj pametnega in resničnega v njegove predale.« Šentpavelske dogodivščine V »Del. pol.« št 52 beremo sledeče pod dopisi iz Št. Pavla pri Preboldu: »h. . se oglašajo tudi pri nas. So to ljudje brez vsake politične izobrazbe, ki bevskajo tja v en dan. Posebno eden se odlikuje, ki je pred kratkim dejal, da bi bilo lepo v Št. Pavlu, če bi bila vsaj ena kavarna, v katero ne bi hodili umazani delavci. Dotični gospod javno obožuje H. in si želi, da bi se uveljavile njegove metode. Je še par njemu podobnih, ki pa seveda tudi nimajo vpliva na javnost. Zanimivo je, da teh par h ... zaseda dobro plačana mesta. Mi bi jim svetovali, ker so se očividno že preobjedli pri nas, naj gredo tja, kamor jih srce vleče, njih mesta bodo pa zasedli naši ljudje. Omenjeni agitatorji so pri nas do skrajnosti predrzni in bomo šentpavelski delavci odslej še budnejše zasledovali njih delovanje.« Nizke pokojnine »Nova Pravda« poroča v št 23; »Ko se je pričelo izvajati zavarovanje za primer onemoglosti, starosti in smrti, se je takoj slišalo, da so te rente nizke hi nezadostne. In to je tudi res! Resnica pa je, da hoče zavarovanje za onemoglost, starost in smrt zajamčiti in dajati delavcu le najnujnejšo preskrbo, katero hoče dajati novo zavarovanje ob kar naj skromnejšem prispevku. Toda zavarovanje pri tako skromnih prispevkih no more dajati večjih rent. Če bi delavsko zavarovanje pobiralo 12%ne prispevke, tedaj bi se lahko dajale štirikrat večje rente. Pozabiti se ne sme, da bo za osebo, ki bo dobila rento že po štirih letih, vplačanih samo 12% njenega zavarovanega zaslužka, kar znese v najvišjeni razredu 1728 dinarjev. Zavarovancu, ki bi imel mesečne rente samo 288 Din, bi vplačani prispevek 1728 Din zadoščal komaj za pol leta. Zavarovanec pa, ki bi plačeval deset let za zavarovanje za onemoglost, starost in smrt in bo plačal skupaj 4320 Din, bo ta znesek zadoščal za rento 10 mesecev. Če pa vzamemo najdaljšo dobo, t. j. 50 let za plačevanje prispevkov, tedaj bi to plačilo prispevkov zadoščalo za plačevanje rente 50 mesecev. Tu se seveda niso upoštevale obresti. Beg mikrobov. *■■*■*■■■■■■*■■■■■■■ nič romanu ni podobna ta zadeva, kajti mikrobi (bacili, bakterije) bo povsod. Tudi v ustih mod zobmi. Saj kar prežijo na ugodno priliko, da bi uničili zobe. Redna nega zob s Chlorodontom prežene mikrobe iz ast. Toda le stalna nega varajo zobe pokvare. Cklorodont zjutraj — Chlorodont predvsem zvečer! Potem ostanejo zobje zdravi i Domači proizvod. Mo e in veljava Ftanciis Te dni je izrekel sedanji šef pariške vlade Eduard Daladier sledeče pomembne besede: »če bo Francija močna, potem vojne ne bo.« In Francija je moč.ta, mnogo močnejša in veljavnejša, kakor si marsikdo misli. Te svoje moči ne kaže v blesku zunanjih parad in varljivih nastopov. To bi ne bilo v skladu z miselnostjo naroda, ki je ves zbran v delu, čuvanju lastnega dostojanstva, oprezni umaknjenosti. Moč Francije ni od včeraj. Njeni poganjki so se razrasli predvsem iz treh gonilnih sil, ki tako značilno obeležujejo zgodovinsko in sodobno Francijo: 1. 3o-sastvo. 2. Pamet. 3. Oborožena sila. I. Bogastva je v Franciji veliko, v zemlji in ljudeh. Vsepovsod ga lahko opaziš. Priroda sama je globoko začrtala svoje sledove v strukturo zemlje in strukturo ljudi. Opoj zemlje obvladuje vsakega Francoza, pa naj pripada kakršnemukoli poklicu in stanu. .Ta geografsko zaokrožena celota nudi presenetljive možnosti avtarhičnega gospodarstva. Igraje in kakor samo od sebe poteka na tem koncu Fvrope nekaj, v čemer nekatere drage države niti z največjimi napori ter naj-imenzivnejšimi možganskimi natezanji ne uspevajo. Na vseh področjih Industrijske produkcije se razodeva sproščena tvornost: Avtomobilska industrija, železna, kemična* svilena, modna, keramična, vojna, strojna, steklarska, železarska, tekstilna, mizarska, luksuzna industrija. In plodnost svoie zemlje izkoristi Francoz lahko za vse, kar mu je pri srcu: Za vinogradništvo, vrtnarstvo, sadjarstvo, živinorejo, žito, sočivje. Ves tiči Francoz v svoji zemlji. V gmoti korenini Francozova realnost. Realnost pa je neke vrste samoobrambni čut. Narod, ki ni v jedru zdrav, nima tega čuta in je zapisan propasti, Francoz pa ga ima v izobilju. Črpa ga iz zemlje, na katero je tako zelo navezan. Okoli 42% francoskih državljanov pripada poljedelstvu, 30% obrtništvu ter industriji, 10.37% trgovini, gostinstvu in bančništvu, 6.09% javni službi, 5.54% prometu. V industriji je dana skoro popolna ustreznost; sirovin je dovolj. Denarja tu di. Zemlja pa nudi dovolj živil, da jih lahko celo izvažajo. Mar ni to zavidno stanje, vredno da ustvarja pri galofobih pravcate grmade obrekovanj, izvirajočih iz neukrotljive, neutešljive zavisti? Na teh gospodarskih osnovah, ki so preoblikovale Francijo v čvrsto povezano ter zaokroženo življenjsko, etnografsko, politično, socialno enoto, sloni življenjski standard francoskega naroda. Marsikje drugod preživljajo narodi težke neprijetnosti raznovrstnih eksperimentov ter najrazličnejših emanacij teženj, egoizma in podobnega, da bi se dokopali do spodobne stopnje življenjskega standarda, ki se n. pr. v Franciji giblje v takšni ravnini, da se mora Francoski meščan precej potruditi, da dobi n. pr. služkinjo, postrež-nico ali podobno pomožno moč v gospodinjstvu. V nižjih in srednjih slojih opažamo neko izravnanost življenjske sredine, ki širi po svetu sloves o francoskem dobropočutju. Stopnja francoskega žviljenjskega standarda pa je v najtesnejšem stiku z nekim drugim pojavom, ki daje znanim nasprotnikom galske rase netiva za neutemeljene očitke degeneracije in d e k a- Ako pa še upoštevamo obresti, in to s približno 4%nim obrestovanjein kapitala in če gornjim zneskom prištejemo še te obrpsti, lahko izračunamo, da bo plačeval zavarovanec v štirih letih rento 7 mesecev, v desetih za 13 in v 50 letih za IMIetno rento. Seveda bi bili višji zneski, če bi vzeli višjo obrestno mero. Pri tem pa je treba poudarjati, da pri vseh teh računih ni zaračunan niti dinar za uprav ne stroške. V razmerju z rentami privatnih nameščencev bodo pokojnine v delavskem zavarovanju za prvih 10 let pri-lično visoke, dočirn bi rente delavskega zavarovanja postale nezadostne, ako bi delavci plačevali 20 ali 30 let prispevke, pa bi dobili po 20 ali 30 letih rento v enakih zneskih, kakor tisti že po desetih letih.« d e n c e. Marsikateri pojav v življenju lahko zasučeš in tehtaš po svoje ter ga zavrtiš v povsem nasprotno smer. Dobrega gospodarja imajo slabi gospodarji za skopuha. Nadarjen človek je v očeh mediokritet čudak. Francoz je iz svoje pameti in volje kanaliziral množitev prebivalstva — iz ljubezni do svoje dece. Vsakemu Francozu, ki se znajde pod božjim soncem, je že vnaprej zajamčen dediščinski delež, ki ga uvršča med imo-vite, svobodne občane in državljane francoske republike. Pri nas bežijo ljudje iz dežele v mesto, ker upajo najti v mestu boljše življenje. Francija pa doživlja beg iz mesta na deželo. Je mar čudno, če si Francoz v zadovoljstvu z življenjem, ki ga ima, ne želi nikamor? Najhujša zabloda pa je govoriti o dekadenci francoskega naroda in kazati na pariška zabavišča in pariško nočno življenje. Takšnega življenja je povsod v izobilju in vendar ne presojamo biološke vrednosti naroda po teh in podobnih merilih. Pa ne samo to. Francozu delamo pri tem težko krivico. Vse to, kar razkazuje nočni Pariz, je le za tujca. Francozu ni za takšne stvari. In radi te »tuj-skoprometne industrije« naj bi bil fran-Jcoski narod dekadenten in zapisan progasti, o kateri so pisali in govorili toliko že pred vojno, pa je ta »dekadentni« narod umel zmagati v svetovni vojni ter razviti sile povojne Francije do še nedoseženega razmaha? n, Druga gonilna sila francoske veličin; je pamet. Francoz je tipičen oboževalec razuma, pameti. V nenehni borbi med razumom in srcem, ki jo pri Francozu srečujemo na vsak korak, zmaguje zmerom pamet, razum. Ta pamet je gospodarska, kulturna, politična, univerzalna. Galski duh, ki je ustvarjal francosko družbo, se je oplajal ob svežem dotoku Frankov ter podjetnih Normanov. Iz posrečene sinteze vseh teh prvin razboritosti, smisla za umetniško doživljanje ter ustvarjanje, bistre kritičnosti so privreli vrelci sočnega individualizma, ki je v prerezu francoske duševnosti zarezal tako globoke brazde. Ta individualizem oblikuje samostojnost in se preliva skozi vsa tvorna področja francoskega življenja: Zajema tisk, politično organizacijo, šolstvo, likovno umetnost, književnost itd. Napačno sodijo tisti, ki brskajo po individualizmu, da bi našli v njem klice razkroja. Francoski individualizem je izrazito gradileu, pozitiven, konstruktiven. V njem so se spočele ogromne pridobitve kulture in civilizacije, ki so se kakor blagoslov razlile po vsem svetu. Ni ga koncepta, ki bi ne zažuborel iz izvirkov tega individualizma. Fašizem ima svoje korenine v francoski invenciji (Sorel). Francozi so mu dali potni list, ker ni ta domači pridelek goden za Francijo. Potem nauk o rasizmu, ki ga s tolikim navdušenjem propagirajo nekatere sodobne države, ne da bi na tem proizvodu bila označba »made in France« (Vachen de Lapoquc). Temu individualizmu, ki je vodil do sijajnega razmaha v gospodarstvu, so pripisovali glavni delež pri pojavih domnevne neustaljenosti, navodne spremenljivosti v francoskem javnem življenju. Kakor je smešna bajka o 'francoski dekadenci, tako je močno pristranska trditev o francoski politični neizgrajenosti. Resnica je namreč povsem drugačna. Do nje se ne bomo mogli dokopati v prevzetju miselnosti ter usmerjenosti, ki je povsem tuja vsemu onemu dogajanju, ki e tako svojstveno za Francijo, kakor bi ne mogli ocenjevati življenjske odpornosti rastline iz podnebnih prilik, ki so povsem drugačne, kakor so tiste, kjer ima taksna rastlina vse naravne predpogoje za rast in poln razcvet. Individualizem, uravnavan po politični pameti, je ustvaril v Franciji Čisto svojevrstne razvojne faze, kakor ji je na drugi strani priroda sama vtisnila s tistimi koncentričnimi geo-morfološkimi krožniki čisto svojsko površinsko podobo. Skozi viharje neštetih revolucij, ustavnih trenj, prekucij je zorel francoski narod do svojega prepričanja ter se priboril do vrednort, ki jih hoče ohraniti in čuvati za vsako ceno, ker mu je tako prav in dobro. Razgledi z objektivnih zrelišč nam nudijo namreč povsem drugačne perspektive: To, kar se v spektralnih dojetjih drugih narodov prikazuje morebiti kot razcepljenost političnih sil, je v zrcalu francoskega bistva le odraz svobodoljubnega, po nikomur oviranega ali kanaliziranega hotenja. Dejstvo, da je običajno izvoljenih v pariški parlament preko 200 poslancev, ki ne pripadajo prav za prav nobeni stranki, nudi najsijajnejše spričevalo 'francoskega genija, ki ne omejuje državljanskih pravic, ki ustvarja vtis, da v Franciji vsak poedinec mnogo misli, ki pa na drugi strani razodeva tudi težnje, ki so določnejše, konstantnejše, stabilnejše, zavestnejše nego kjerkoli. To, kar bi tu pa tam utegnili ocenjevati kot slabost, je le pravi odraz duhovne moči. Francoz se tovrstnemu diletantizmu v presojanju njegovih ureditev lahko smehlja. Njegova pamet je realnejša, daljnovidnejša. V tej srečni deželi, kjer plodnost zemlje tako obilno rodi, kjer je toliko bogastva in toliko zadovoljnega počutja, je ni pameti, ki bi videla blagoslov v enakosti ter ka-sarnski istovkrojenosti, marveč v zlivajoči se pestrosti, kjer ni treba prevelikih in premočnih strank, ampak cela vrsta skupin, ki si ustvarjajo med seboj pametno ravnotežje. Prevelike stranke poganjajo namreč na površino premočne voditelje, s katerimi pa ima Francija slabe izkušnje. »Tretja republika« nudi nešteto primerov disciplinirane kompaktnosti in zrelosti, ob kateri se moramo z občudovanjem klanjati veličini francoskega genija. O tem nam govorijo nekatere frapant-ne zaupnice v francoskem parlamentarnem življenju v zadnjem času. To, kar prihaja drugod do izraza ob čisto svojevrstnih metodah vplivanja in propagande, prikipi pri Francozu na plan v vsej polnosti discipline ter enotnosti. Vse navidezne neskladnosti v francoskem javnem življenju so le bežen odraz diskre pance nted francoskim srcem, ki je revolucionarno, ki si želi prelomov, pa me.: francosko pametjo, ki korenini v realnosti, ki nazadnje vedno zmaguje. In v te realnosti je mnogo, mnogo tega, čemur običajno pravimo francoski genij. Ko je n pr. 1. 1928 pretila nevarnost, da bo 2rušen Poincare, drugi rešitej franku, ustvaritelj gospodarske in finančne sta bilnosti, se je Francoz, čigar revolucionarno srce je morebiti vzvalovalo v drugih tokovih, odločil za stabilnost, ker mu je tako veleval razum. Ob oktobrskih kantonalnih volitvah se je izreke! Francoz zopet za stabilnost, ker je bil prepričan, da sta Bitim in Chautemps utrla v francoski socialno gospodarski politiki nove koristne smeri. Smiselna zaporednost v pametnem ravnotežju parlamentarnih sil predstavlja presenetljivo pozitivno postavko v francoskem javnem življenju, kjer ne sme ostati nič prikritega in kjer resnice ni tre-ba teptati, ker se je Francoz ne boji. To je v naši dobi luksuz, ki si ga francoski j narod v svoji politični prečiščenosti lahko privošči in pri tem s posmehom zre na tiste majhne ljudi, ki merijo te odlike z vatli svoje pritlikavosti, pa jih pri tem niti najmanj ne moti usodna zmota, da vidijo slabost in zlo tam, kjer je moči in zrelosti v izobilju. Ustvarjanje ravnovesja v francoskem političnem življenju se giblje namreč v zadnjem desetletju točno v sredinski amplitudi, ki zaniha sedaj nekoliko proti levici, potem nekoliko proti desnici, tako da se kazalec nikdar ne pomakne v smer, ki bi prinesla senzacionalne preokrete, kakršne smo v povojni dobi doživeli pri drugih narodih. Menjavo nosilcev politične moči narekuje razum, pamet, ki dodeljuje vsakokratnemu pred-stavitelju vladstva specialne naloge itj poslanstvo: Blum je pričel s socialnimi reformami in je s tem v nižjih slojih učvrstil ljubezen do domovine. Chautemps ie rešil finančno gospodarske probleme in je posvetil svojo pažnjo predvsem srednjim slojem. Daladier pa vodi narodno obrambno politiko, ki mu jo narekujejo trenutne težke in zapletljajev polne prilike. Pobegli kapital se vrača v deželo. Francija je močna; njen ugled je zrastel, njena veljava uliva spoštovanje. Vsi triie j imenovani državniki pa so po svoje pri- spevali h krepitvi Francije v njenih notranjih osnovah, četudi je Blum misli! v prvi vrsti na delavstvo, Chautemps na srednje sloje, Daladier pa na vso Francijo. Paralela, ki se sprožuje iz gotovih strani med Francijo in Španijo, je temeljno zgrešen izliv fatamorganske iluzije, kajti socialno reformne struje v Franciji niso v ničemer radikalnejše od onih v skandinavskih državah in razen tega je menda Francija edina država na svetu, v kateri povdarjajo celo komunistično usmerjeni elementi nujno potrebo zasebne lastnine. Ta zdravi duh politične stabilnosti ter izravnanosti se je te dni izpričal tudi na kongresu socialistične stranke v Royanu, kjer so se udeleženci kongresa v pretežni večini postavili na stran svojega šefa Leona Bluma, ki je izjavil, da bo v primeru potrebe stopil v koncentracijsko vlado, in ki je naglašal, da je treba še vnaprej podpreti in tolerirati Daladierovo vlado. Koliko skladnega duha enotnosti je v francoskem narodu, kaže v žarki luči okolnost, da ni na omenjenem kongresu prodrl niti predlog, v smislu katerega naj bi delavski razred predstavljal neko ov-ganično celoto v narodnem organizmu. m. Oborožena sila pa je oni tretji činiteli, ki nam iz dneva v dan vse glasneje govori o moči, veljavi in vplivu francoske velesile. Kakor si sodobna Franciia prizadeva, da nadaljuje antično kulturno poslanstvo v modernem svetu, tako se hoče odločno zavarovati pred morebitnimi iznenadenji s sijajno oboroženo vojsko, ki je najbolje izvežbana v Evropi, človek mora biti poučen o tem, da ve, koliko latentnih sil tiči v francoski zemlji in francoskem človeku. Poučen pa mora biti tudi o tem, da ve, da niso vsakodnevne parade v največjem obsegu me-lilo za notranjo silo ter kvalitetni po~ tencial vojnih formacij. Kar je veliki Bri-taniji monarhija, to je Franciji njena krasno organizirana vojska, ki ima svoie čvrste korenine v zdravem kmetstvu, v milijonih toplo povezanih rodbin, ki so globoko zakoreninjene v zemlji. V ozadju pa oni intelektualizem, ki daje vsemu francoskemu okolju poseben čar, da se ves francoski narod čuti kot branilec evropske svobode, evropske kulture in civilizacije. Francija lahko postavi v primeru vojne na bojišče osem milijonov oboroženih mož brez kolonialnih vojnih oddelkov. Francoska vojna mornarica zavzema Četrto mesto med pomorskimi ;;i!:>-mi. Njena »Dunkerciue« je najmodernejša oklopna križarka sveta, ki zbuja občudovanje ter zavist obenem in ki je okrepila voljo francoskega narodnega ponosa. Križarka »Dunkcrque« je znova povzdignila francosko slavo. Francija pa predstavlja po britanskem imperiju največjo in najmočnejšo kolonialno silo. Ce se upošteva, da ie britanski imperij prav za prav zvezna država, bi Francijo lahko postavili na prvo mesto. Francija nima sicer svojih ljudi, da bi lahko obdelovali kolonialna tla, ker potrebuje svojo kri zase, za lastno zemljo. Toda Francija ima kapital, brez katerega ni možen niti gospodarski’ niti socialni kolonialni razvoj. Pomembnost francoskega kolonialnega sistema lem vcSii ker predstavijo franeoske afriške kolonije izvzemši francosko Somalijo krepko povezano geografsko vojaško celoto. Herriot, sedanji predsednik francoske- fc,^K ^menta’ jc ob neki Priliki dejal: nlirnnr llar0d’ ki ll0Če SVOJO SVObOdO mn,. ’ ,T,n0ra lmeti velik0 vcč vrlin in mora veliko več delati, kakor narod, ki se je sprijaznil z diktaturo.« V teh besedah znamenitega francoskega državnika e ogromno resnice in šele ob njih si lah-\0 predočimo veliko moralno silo, s katero se lahko ponaša ves francoski narod. IV- Nam Slovencem je Francija prinesla v ilirski dobi prvo veselo oznanilo novih idealov, ki so šli iz Francije svojo zmagovito pot po vsem svetu, oznanilo napredka in prosvetljenosti. Odtlej se je v naših srcih vžgal plamenček, ki ni nikdar ugasnil ob žaru prijateljstva, ki ga je naš rod v spontanem občutku gojil do Fran-jcijc. li občutki pa imajo svojo globoko, živo tradicijo tudi pri Srbih in Hrvatih. V Parizu so zapeli v proslavitev zmage srbskega orožja slavnostni Te Deum v tamošnji notredamski cerkvi, ko je prispela v Pariz preuranjena vest o srbski zmagi proti Turkom v znameniti kosovski bitki. Vsi velikani našega rodu so upirali svoje poglede v Francijo — od Petra Zrinjskega, ki je ob svojih uporniških načrtih pričakoval pomoči od Ludvika XIV., Dositeja Obradoviča, pomembnega srbskega prosvetitelja, ki razlaga francoskim državnikom nujno potrebo ustanovitve jugoslovenske države, pa hrvatskega revolucionarja in rodoljuba Evgena Kvaternika, ki kliče Pariz na pomoč v borbi za nacionalne ideale, pa do Starčeviča, ki je zapisal leta 1856 v »Hrvatu«, da se morajo Hrvati navžiti ob francoskih izvirkih, če so žejni kulture, in do vseh vodilnih osebnosti naše polpretekle politične dobe, ki so živa priča elementarnih dokazov francoskega velikodušja in dejanske pomoči, ki je bila odločilne važnosti pri ustvarjanju Jugoslavije. O vsem tem in drugem nam je treba razmišljati, ko se danes oziramo po svetu in ko se klanjamo veličini galskega duha, ki tako svetlo izžareva blesk kulture, civilizacije, esprija, oblike in moči, ki se je mnogi lahko upravičeno bojijo, ki pa jo čutimo mi kakor spremljajočo, varno materino roko. Dr. Fran Vatovec. fcsfuidaeske Se&ezke Na petkov svinjski sejem dne 10. t. m. v Mariboru so pripeljali 333 svinj. Povprečne prodajne cene so bile: 5—6 tednov stare od 80—100 din za komad, 7—9 tednov 120—150, 3—4 mesece 150—'200, 5—7 mesecev 300—400, 8—10 mesecev 420—490, 1 leto stare 720—820 din. Mesne cene: 1 kg žive teže 6.50—7.75 din, 1 kg. mrtve teže 8.50—11.25 din. Prodanih je bilo 132 rilcev. 500 milijonov za ped zemlje Sredi Tihega oceana leži neznaten oto-cič (stal), ki se je do zadnjega zdel tako brezpomemben, da se nihče ni potegovat zanj. Uradno je pripadal Ameriki, ki ga je prodala za malenkostno ceno kakih 20 dolarjev nekemu bankirju iz San Farncisca. To je bilo še pred kakimi 30 leti. Danes pa sta Amerika in Anglija nenadoma spoznali veliko strategično vrednost tega otoka. Na njem bi lahko »počivala« letala, ki letajo preko Tihega oceana in se zalagala z raznimi potrebščinami. Obe državi sta se začeli torej resno puliti za posest tega otočka, ponujali sta lastniku vedno več — končna ponudba je dosegla bajno vsoto 10 milijonov dolarjev (500 milijonov dinarjev), toda bankir se noče vdati. Zato sta mu obe vladi, v Londonu in Washingtonu, zagrozili zasesti otok s silo, če v kratkem ne da povoljnega odgovora. Podobno tekmovanje med tema velesilama se je pokazalo pri zasedanju nekega prav tako majhnega otočka v Tihem morju. Na otoku je živelo samo 12 ljudi, toda Amerika je nanj poslala svojega guvernerja, da si zagotovi uradno pravico. Tudi Anglija je poslala svojega zastopnika na močni topničarki. h m sveta Btemasdumi - mm med Do zdaj je vladal v zakonu mož Dandanes se v zakonu cesto dogaja, da je mož brezposeln, ženi pa je uspelo, da je svoje službeno mesto dobila oziroma obdržala. V takih primerih se temeljito spremenijo vse osnove meščanskega zakona. Odnosi se v takem zakonu obrnejo narobe, ker se vloge menjajo: žena Druge žene se v novem položaju spremenijo. Cesto se maščujejo za ponižanja, ki so jih kdaj prej doživele. Svojim možem očitajo navadno nekako takole: »če bi se malo bolje obrnil, bi si že našel dela!« Ali: »če bi hotel prijeti' za vsako delo, kakor sem storila jaz, bi že imel prevzame namreč moževo vlogo, ker pre-! službo.« naša vse težave borbe za obstanek sama.; Ali je čudno, če taki nerazumni in ne- žena ne troši več moževega težko za- j dostojni prigovori zadevajo moža v dno služenega denarja, ampak prinaša sama j duše? Ali je mogoče on kot poedinec kriv, denar v hišo. Možčv obstanek je torej j da sc Je pojavila kriza? v gmotnem pogledu več ali manj odvisen žena pa v svoji utrujenosti navadno od žene. nima mnogo umevanja za tako občut Do zdaj je v zakonu vladal mož, ker je on služil denar in ga je dajal ženi, ki je bila od njega, svojega moža, odvisna. To je dajalo možu občutek samozavesti, premoči, občutek moči. Marsikateri mož ženinega dela v gospodinjstvu niti ni' kdo ve kaj cenil. On je dajal denar in je seveda o vsem tudi odločeval. Žena je bila do zdaj odvisna od moža. Prositi ga je morala denarja. Vedrm ji je bilo jasno, da denarja sploh imela ne bo, če ga ne bo dobila od moža. Tako je bilo povsod, kjer je žena bila samo gospodinja. če je sama imela kakšen zaslužek ali pa kaj lastnega imetka, je v materialnih vprašanjih lahko tudi ona odločevala in je bila od moža bolj neodvisna. Rečemo lahko, da je v takem zakonu obstojalo neko ravnotežje. Zdaj pa so se ti odnosi naenkrat temeljito spremenili. Mož je ostal brez posla, žena pa vzdržuje njega in otroke. Mošltf se seveda težko vživi v vlogo »vzdrževanega« moža, poleg tega pa se ne "ore rešiti svojih tradicionalnih običajev in svojstev. Razen tega ne more kar tako brez vaje in izkušenj prevzeti breme gospodinjstva, kakor dela to žena zaposlenega moža. Tu in tam pomaga mogoče toliko, kolikor ve in zna. Ne more se pa otresti občutka manjvrednosti, ki ga v njem izziva činjenica, da mu njegova žena zavzema gospodarsko jačji položaj. Namesto da bi vsaj s prijateljsko hvaležnostjo in postrežljivostjo lajšal svoji ženi njeno težko breme, se zapira v svojo notranjost, postane zajedljiv in odgovarja na vsako malenkost z izpadi. Vse to je iz človeškega stališča sicer razumljivo, čeprav tega ne moremo odobravati, čim jasnejše pa je dotičnemu brezposelnemu možu tako stanje, tem manj se ga lahko reši, to se pravi, tem težje se obvlada. Kaj pa žena? Tudi ona je v težkem duševnem položaju, da o vsem drugem sploh ne govorimo. Tudi ona preživlja razna čustva, ki spremljajo to meno njenega položaja v zakonu in v družbi. Ona je kar naenkrat postala močnejša stran, ona služi in daje denar. Mnogo je žen, ki z ganljivo vdanostjo vzamejo nase celotno breme, kljub temu pa vendarle ostanejo v vlogi »podrejene« žene tudi v novih odnosih in razmerah. Ijivost. Zdaj prihaja ona z enakimi dokazi, ki jih je v tradicionalnem odnosu uporabljal mož. Jasno in glasno poudarja, da je vendar ona tista, ki vzdržuje moža in otroke, radi' česar lahko upravičeno zah-teva zase neke obzire in pravice, ki jih v prejšnjih razmerah ni imela. Še ene važne činjenice ne smemo pozabiti. Mnogim možem je postalo samo ob sebi razumljivo, da se brigajo za svojo obitelj; v mnogih primerih je šlo to celo tako daleč, da je mož služil samo za družino, sam pa ni imel od tega ničesar. ženi pa je teže vživeti se v novo In nepričakovano vlogo družinske branilke. JOUR pozdravlja Francoz. Da, govorice so povsod različne! Toda v okusu ni takih razlik, ker je v vseh deželah priljubljen in se uživa „505 S ČRTO" novi odlični bonbon 505 BONBON EVROPE PRI US PROIZVAJA SAMO JtllOH", ZAGREB Težko ji je trošiti denar tudi za moža, zato mu vedno očita: »Družine ne vzdržuješ ti, vse breme leži na mojih ramenih.« Njej ni samo ob sebi razumljivo, da bi vse dohodke delila z možem, zato občuti tu in tam svojega moža naravnost kot breme, kar je deloma res; mož namreč navadno ne vrši enakovrednega dela kakor »vzdrževana« gospodinja; on sam ne opravlja vseh hišnih poslov. če se stvari sučejo tako, potem seveda ni čudno, če pride v takih razmerah in težkočah do primerov, ko pripade odločilna beseda sodišču. Poseben položaj, v kakršnega pridejo v takih primerih zakonci, lahko postane izvor stalnih sporov, ki vodijo do ločitve zakona. Temu se je mogoče izogniti' samo z medsebojnim spoštovanjem in plemenitim razumevanjem težkega položaja, v katerem sc oba zakonska tovariša nahajata. Zveza neporočenih žena na Angleškem zahteva za svoje članice, ki so prestopile 55. leto, državno pokojnino Na Angleškem je te dni sodelovala prvič pri javnih demonstracijah organizacija, ki ima za članice same neporočene žene. Zveza neporočenih žena, ki pripadajo pretežno starejšim letnikom, šteje okoli 125.000 članov, od katerih je šlo 10.000 demonstrativno po londonskih ulicah. Povorka se je ustavila v Hyde parku, kjer je predsednica govorila zbranim in formulirala zahteve svoje organizacije proti državi. Prav za prav gre tu samo za to, da se da vsaki neporočeni ženi, ki dovrši 55. leto, državna pokojnina. To zahtevo utemeljuje zveza s tein, da je prav za prav država kriva, ker mnoge dostojne žene niso našle zakonskega druga. Med glavnimi razlogi je svetovna vojna. Organizacija je dognala, da jc padlo v svetovni vojni 600.000 neoženjenih Angležev. Radi tega so se seveda tudi zmanjšali izgledi angleških deklet teh letnikov za poroko in ustanovitev lastnega doma. Država je torej dolžna nadoknaditi tem ženam izgubljene šanse s podelitvijo pokojnine. Tu gre za organizacijo, ki jo angleška javnost smatra za resno. Ob priliki velikega demonstrativnega pohoda po londonskih ulicah se je zgodilo nekaj nenavadnega. Pot ženskih demonstrantov do Hyde-parka je bila dolga dve angleški milji, toda policija je poskrbela, da so prehodile demonstrantke pet milj dolgo pot. Posledica je bila, da so se mnoge žene preveč utrudile in se jih je mnogo med i potjo onesvestilo. Štiri leta po smrti so jo pokopali v lastni cerkvi Iz Aten poročajo, da je umrla pred štirimi leti v Carigradu žena nekega premožnega Grka iz Pireja, Katarina Haivano. Njenega že ostarelega moža je smrt lepe in ljubljene žene tako prizadela, da je ni pustil pokopati. Dal je dosti denarja za njeno balzamiranje, ki sta ga izvršila dva grška zdravnika Vasilia-dis in Arnaninis po nekem lastnem postopku, s katerim sta imela doslej mnogo uspehov. Po balzamiranju so položili truplo lepe Grkinje v posebno krsto. Pri glavi je bila majhna odprtina s steklenim okencem, skozi katerega je lahko gledal užaloščeni mož obraz svoje žene. Nekega dne pa je opazil Grk, da se pokojničin obraz ne bo vzdržal tak kakor preje, in da se spreminja. Zato je dal v Pireju zgraditi krasno cerkev iz mra-morja in obloženo znotraj s freskami in mozaiki. Sem vodijo mramorne stopnice v posebno grobnico iz mramorja, kjer je lepa Grkinja našla po štirih letih svoi končni mir. J. F.: Taka živi fkatitot (Slika iz 1. 2138). So to pojavi,« šepeče zase, ki vrinjajo neko globljo misel... Vzemimo — pa ne da bi se poslovit v opreko Vašim prejšnjim izvajanjam o vzroku vašega vzgona —, vzemimo vašo preteklost... recimo ono izza časa onegale dimnika ... če se ne varam, je ta zgodovinska priča >z 20. stoletja!?«... Iztegne kazalec v smeri proti bivšemu Manchestru — Melju. »Sem res v zadregi, kako naj postavim v sklad ti dve kulturi: preteklost in sedanjost. Ali smo takrat zaostali zato, da so buhnile naše elementarne sile na dan takrat, ko ni ostali svet vedel ne kod, ne kam...? Ali se Vam ne zdi, da so tu vmes neke tajne zgodovinskega Poslanstva?« »Res se človeka cesto loti taka misel, slasti če zrem na oni dimnik — zgodo- vinski dokument stoletja tehnike — vsaj tako so ga, kot vam znano, nazivali takratni nacionalisti — in se vprašam, zakaj so tako razmetavali dobrine, naravne plodove in energetične sile ter se zraven ponosno trkali na prsi, češ: Na vrhuncu smo ... dalje ne gre. Takrat so to namišljeno popolnost oboževali. Zdaj, ko se nam je na pr. posrečilo preskrbeti z eno in isto količino kuriva nad stokrat več družin in ustvariti pravično razmerje med dolžnostjo in pravico; ko smo prav mi prvi opozorili človeštvo na člo-večanstvo in dejansko izpričali, da nismo letargična gmota, še manj gnoj — kakor nas je imenoval nekdo iz one dobe, — zdaj se klanjamo svojemu resničnemu napredku, ki je v prid vsem, prav vsem... To je res iz naše... slovanske mistike.« »Naše,« ponovi sociolog v nekem po-globljenju in zre nepremično v soimeni-ka. Nato se dvigne s sedeža in mu pomoli desnico. Zdaj mi je jasno, zakaj ste mi s tako naklonjenostjo dal tako zani- miva poročila in Vas ni moja zvedavost v vašem težavnem poslu prav nič motila. Iskrena hvala!« »Dovolite še to opazko: Pri težavnem poslu? Nikakor ne! Težavnih poslov pri nas ni in ne sme biti. Vsakdo je zaposlen tam, kamor spada... pri svojem poklicu, kjer tudi ve komu in čemu dela. Podredi si prirodo v dobro vsem članom narodne družine, vsemu človeštvu! To je naš življenjski motto... Zato ni težav... veselje je to, zadovoljstvo, življenje, pesem!« »Ej, kako se radujem vaše sreče! Hvala!« In se poslovi. Takoj za njegovim odhodom priporoči uradnik gosta upravi gostišča. »Mar,« kamor ga je napotil, in prosi, da naj mu streže najboljši strežnik. Nato se zveže z mestnim načelstvom in uredništvom uglednega mariborskega dnevnika »A—O« (od alfa do omega). »Zem-lich ... iz Amerike... sociolog, karakte-rolog ... prosim dalje,« izprašuje urednik in si naglo zapisuje. »Njegova slika nam bo zelo dobrodošla, prosim, dostavite nam jo! Citrončka pa smo itak ž‘e filmali, ker je zbudil našo pozornost... Ali lahko gospoda intervjuvamo?« »Zakaj pa ne? Vendar pa se mi zdi, da bi bilo nepotrebno, ker je svoje vtise o našem mestu, o tej zemlji in ljudeh povedal meni in sem vam v tem na razpolago.« »Vse lepo in v redu... a Vi niste iz Kolumbije...« »Presneti novinarji! Vse se da ukloniti, le vaše ambicije, radovedne žilice, vašega nosa — le tega ne,« se šali m smeje uradnik in prekine pogovor, ker spet pozvoni z ono običajno odločnostjo, ki kaže skrajno poslovno resnost: robot najavi prihod skupine Kairčanov, ki si žele takoj ogledati mesto z najvišjega stolpa. V tem trenutku že švigne ob posebni žici od hotela »Mar« proti Piramidi lo-coplan in se ustavi ob razgledišču. Živahne dame, pretežno mladenke, se vsujejo na teraso.. (Dalje sledi.) 4mue Bm£$e en seske! Jutri Je zlet Pohorskega Sokolskega okrožja v predmestno Tezno, da pokažemo svoje delo v telovadnicah in pripomoremo ne samo moralno, temveč tudi gmotno tezenskim Sokolom do lastne telovadnice. Pozivamo vse brate in sestre, da se udeležijo zleta. Naj ne izostane tudi nacionalni Maribor. — Sokol Tezno vabi in pričakuje številne udeležbe. Zdravo! Sokolsko društvo Maribor lit. Krčevina-Košaki Spored telovadne akademije dne 11. junija ob 20. uri na letnem telovadišču v podaljšani Aškerčevi ulici v bližini Tomšičevega drevoreda. 1. Živa slika. 2. Vaje s pahljačami, ženska deca. 3. Praške vaje, izvajajo člani. 4. Moški naraščaj, nastop na mizi. 5. Moška deca, raznote- rosti. 6. Ples s tamburini, izvajajo članice. 7. Bradlja, člani. 8. Bojevniki, moški naraščaj. 9. Mazurka, izvaja ženski na* raščaj. Bratje in sestre se naprošajo, da sc udeleže akademije v čim večjem številu. Zdravo! Odbor. Himen! V zadnjem času so sc v Mariboru poročili: Peharda Franc, ključ, drž. žel. v p., Studenci in Klausch Jožefa, šivilja, Studenci. — Wolf Anton, mes. pomočnik, Pobrežje in Šarkati Ema, tov. del., Pobrežje. — Bevc Franc, čevlj. mojster, Ruška c. 4 in Sikora Jožefa, tkalka, Ruška c. 4. — Šetinc Maks, trg. pom., Kranj in Langhamcr Marija, zas. ur., Pobrežje. — Podlipnik Franc, kurjač drž. žel., Studenci in Krebs Kristina, šivilja, Studenci. — Jelen Feliks, čevlj. mojster. Studenci in Furman Angela, pos. hči, Sp. Radvanje. — Grahovar Peter, pos. sin, Studenci in Kresnik Emilijd, hči mlinarja, Studenci. — Regoršek Ivan, miz. pom., Betnavska 18 in Zagoda Jožefa, navijalka, Betnavska 18. — Žumer Stanislav, pos. sin, Cirkovce in Verlak Marija, pos. hči,^Sp. Polskava. — Vidmajer Anton, ključ. drž. žel., Studenci in Martinčič Ana, šivilja, Studenci. — Švare Franc, mlekar, Sikole in Goltner Sidonija, trgovka, Ši-kole. — Hauptman Jožef, tov. brusač, Tezno in Čelan Agata, Tezno. — Oman Venčeslav, tes. pom., Škofja Loka in Krajnik Miroslava, šivilja, Pobrežje. — Žitnik Jože, ključ. drž. žel., Studenci in Škrjanec Marija, tkalka, Studenci. — Plešmk Ivan, ruaar in Čekan Angela, natakarica iz Prevalj. — Lederer Ivan, trgov, na-stavlj. in Jakopič Karouna, hči posestnika, Meljska c. 10. — Škrabelj Rudolf, trg. potnik in Motalen Amalija, kuharica, Počehova 34. — Baraga Jožef, trgovec in Bukovnik Anica, trg. pomočnica iz Loč — Rebernik Karol, učitelj in Žerak Anica, zasebnica, Strma ul. 11. — Pinter I rančišek, žel. uslužb. in Slomšek Ivana, zasebnica, Aleksandrova c. 64. — Felser I rančišek, delavec na žel. in Krebs Alojzija, hišnica, Košaki 45. — Semen Simon, mehanikar in Mlinarič Alojzija, zasebnica, Loška ul. 25. — Irgel Vinko., fužinski delavec in Poljner Marija, delavka iz Mute. Grobin Ciril, kovač in Jug Frančiška, kuharica, Razlagova ulica 21. ________ Weber Adolf, ključavničar in Jug Roza kuharica, Zrinjskega trg 3. — Korat Lov-icnc, tesai in Pilih Ernestina, pos. hči iz Marenberga. — Jakolič Anton in Stancar Leopolda. — Kristl Jožef in Gaberšek Ma-lija. Mlakar Franc in Kukovič Kristi-,M?riu Franc >n Raj Kristina. _ Klemsek Ivan in Jurhar Stanislava. Bilo srečno! lfrfno pohištvo Ležalni stoli . . . din 48’— Solnčniki .... „ 350' - Garn tura 6 kom. . „ 450'- pri uOCMOlfA" F. Novak. Juržiieva 6 Pri Abrahamu. Jutri slavi SOletnlco lojstva g., Ciril Lappi, sodelavec pri tukajšnji »Ljudski samopomoči«. Slavljenec je vrt Maistrov borec, družaben1 in znan v vseh mariborskih krogih. Slavljencu kličemo ob Abrahamovem: Še aol stoletja! Plemenita gesta. Tukajšnji industrijec gospod Marko Rosner je ob svoji 501et-nici daroval Zvezi kulturnih društev 2000 din z3^ ustanovitev knjižnice ob severni meji. Zveza kulturnih društev se mu za ■o velikodušnost tudi tem potom :iaj-! kreneje zahvaljuje in želi, da bi plemeniti darovalec našel še več posnemalcev. Na državni realni gimnaziji bo sprejemni izpit za prvi razred 24. t. m. ob uri. Prošnje se sprejemajo od 20. do - i. t. m. Prilogi: Rojstni list, izpričevalo o dovršeni ljudski šoli. Dijaški kuhinj! v Mariboru so darovali v počastitev spomina pokojnega g. Darka Guština odvetnik g. dr. Rihard Fa-niuger in soproga din 200, odvetnik g. dr. Boštjančič Leopold in soproga 200 din .n Unb »Staribor« mesto venca na krsto pokojnega višjega revidenta Kejžarja Ivana din 185. V imenu revnega dijaštva izreka odbor najiepšo zahvalo. Darujte za az..m sklad PiLi Okrožni zlet pohorskega sokolskega okrožja bo jutri v nedeljo 12. t. m. na Teznem. Pozivamo vso našo napredno javnost, NajSepši kavarniški vrt Maribora v kavarni »Bristol«. Vsi domači in mnogi inozemski časopisi. Dnevno pivo v sodčku! Plemenita gesta. Kakor doznavaino, je tudi »Mariborska tekstilna tvornica« v Melju (Mautner) sklenila poslati v letošnjem poletju 10 revnih otrok iz vrst tovarniškega delavstva na stroške tovarne da se te prireditve v polnem številu ude- na tritedenske počitnice na niorje. Žel iti leži. S svojo navzočnostjo boste dali sokolstvu priznanje za njegovo delo, obenem pa tudi podporo za nadaljnje delo v bodočnosti. Program prireditve je sledeč: Ob 8. uri zjutraj prično vaje za popoldanski nastop, ob 14. uri prične povorka, ob 15. uri javna telovadba. Po javnem nastopu pa je velika narodna veselica s plesom. Dolžnost vsakega zavednega Sokola je, da gornjo prireditev s svojim posetom no-ralno podpre. Zato kličemo na svidenje in zdravo v nedeljo na Teznem! Sokolsko društvo Maribor matica sklicuje za ponedeljek, dne 20. junija t. i. ob pol 20. uri izredni društveni občni zbor ,v kroniki mariborskih poročevalcev »Slo bi bilo, da bi ta lepi običaj našel še veliko število posnemovalcev! Informiranost mariborskih poročevalcev »Slovenca« je res sijajna in se ji ves Maribor krohoče, odkar smo tako temeljito razkrinkali zanesljivost poročil starine »Slovenca«. Imeni Andrej Muhič, ki ga je »Slovenec« pred približno letom dni proglasil za mrtvega, pa so ga svojci, ki so na podlagi »Slovenčeve« informacije prišli na njegov pogreb in se podali na Pobrežje, našli potem pri beli kavi v polnosti apetita in dobre volje ter Peter Trnjevič, ki ga je starina »Slovenec« pokopal skoro teden dni pred smrtjo, sta najsvetlejši in najbolj posrečeni postavKi v veliki dvorani Narodnega doma s sle- ; vencačo njegovega ponovnega onemoglega (blagega pokojnika, je odsvirala vojaška dom in 3. slučajnosti. V slučaju nesklepč-! brundanja in bevskanja v zvezi s tatvino godba poslovilno žalostinko, častna vo- Poslednja pot Darka Guština. Včeraj popoldne so pokopali na pobreškem pokopališču v najlepši moški dobi preminulega rezervn. kapetana I. ki. in zastopnika tvrdk »Oleum« in »Peklenica« g. Darka Guština. Pred mestno mrtvašnico so se že dolgo pred napovedano uro zbrali številni prijatelji, znanci, marib. odličniki ter zastopniki nacionalnih organizacij, da ga pospremijo na njegovi poslednji poti. Ob rakvi, ki je bila vsa v vencih in cvetju, je bila razvrščena častna vojaška straža, dočim je bila pred mrtvašnico postro-jena četa vojakov 45 pp. Po opravljenih cerkvenih molitvah je intonirala vojaška godba turobno žalostinko, nakar se je pričel pomikati izpred mrtvašnice dolg in turoben mrtvaški sprevod do poslednjega bivališča blagega pokojnika. Pokojni Guštin je bil v Mariboru splošno spoštovana in cenjena osebnost. Znan je bil po svojem neomahljivem narodnem prepričanju, ki ni oklevalo niti v najtežjih trenutkih našega narodnega osvobojenja. Kot zastopnik omenjenih tvrdk je bil v tesni vezi z našim trgovstvom, ki ga je istotako visoko cenilo. Ob odprtem grobu, ki je sprejel vase zemeljske ostanke nosti se bo vršil izredni občni zbor z ! eIektrike v Slovenski Bistrici. Zares glo-istim dnevnim redom pol ure pozneje v[boko zbrana Pobožnost starine »Slovenistih prostorih brez ozira na število na- ca<<> ki se mu zdii° takSlle stvari važnej-vzočega članstva. Sestre in bratje, pridi- še kakor Pokopavanje živih, kar je nje-te vsi točno in polnoštevilno radi važno- gova sijajno izpričana specialiteta, dočim sti dnevnega reda. Udeležba obvezna. so očka »Slovenec«, ki sicer nenehno Posebna vabila se ne razpošiljajo. Zdravo! Uprava. Damske kombineže, hlače, nogavice v veliki izbiri pri Avgustu Hedžetu Maribor. Aleksandrova c. 9 jaška četa pa je oddala v čast vrlemu ju-goslovenskemu rezervnemu oficirju ra-zantno salvo. Možu dela, ki ga je dičila nesebična dobrosrčnost, in neustrašnemu jugoslov. nacionalistu naj bo lahka zemljica domača, ki jo je tako ljubil. RENETA za rekonvalescente s predpisana dijeto. smrkajo in hrkajo na vse strani, če mu tako kaže, velikodušno obšli znanfi poročilo v zagrebškem »Mon?enblattu« v številki 104 z dne 3. maja t. 1. pod vidnim naslovom »Autounfall des Furstbischofs j Otroci zanetili požar. V Gaberniku pri Dr. Tomažič«, katero poročilo bi najbržej Zgornji Polskavi je zgorelo posestniku bolj zaslužilo sicer že močno zrahljano in j Maksu Kumerju iz Limbuša stanovanjsko ohromelo zbranost ter godrnjavo grajo V soboto 11. junija od pol 9. do 10. ure zvečer promenadni koncert v mestnem parku. Igra godba »Drava« pod vodstvom kapelnika - g. Žekarja. Slovensko obrtno društvo v Mariboru priredi v nedeljo dne 12. t. m. popoldne ob 15. uri prijateljski sestanek v svrho počastitve častnih članov v restravracijt pri Treh ribnikih. Vabljeni vsi obrtniki in njih prijatelji k udeležbi. Sokol 1. krožek bratov brez kroja. Sklicujem za nedeljo 12. t. m. ob 11. dopoldne sestanek vseh bratov radi razdelitve krojev. Vriy se na letnem telovadišču. Strogo obvezno za vse. Predsednik. p p SOKOL I. Društveni nastop, razvitje prapora za deeo bo dne 16. t. m. točno ob 15. popoldne. Nastopijo vsi oddelki ter 1 batalijon pehotne šole za rezervne oficirje v Mariboru. Spored bo še objavljen naknadno v »Večerniku«. Uprava. V Martinščico gremo 30. junija ob 21.10 (brzi vlak). Prijave na polikliniki (Koroščeva cesta) do 25. junija. Kdor se pozneje prijavi, ne bo sprejet. Letos stane 750.— din. Informacije daje vsak dan od 10.—12. ure Lavrenčič Ivan, Smetanova ulica 32 II. Prvi mesec (od 1.—29. VII.) gredo samo fantje, drugi mesce' (od 30—26. VIII.) samo dekleta in moška deca pod 13. letom. Moške srajce, pižame, nogavice, kopalne hlače, pasovi v veliki izbiri pri Avgustu Hedžetu Maribor. Aleksandrova c. 9 starine »Slovenca« kakor pa tista uboga slovenjebistriška elektrika, ki pri vsej svoji žarkosti ne bo mogla razsvetliti pameti starikavega »Slovenca«. Iz državne službe. Za glavnega arhivarja v 7. pol. skupini je napredoval Albert Kropelj pri sreskem načelstvu Ala-ribor levi breg. Jugoslovensko-italijanska turistična konferenca. Dne 11. in 12. t. m. se vršijo na otoku Brioni pri Pulju posvetovanja in gospodarsko poslopje in trpi radi tega Kumer okoli 20.000 dinarjev škode. Kakor je preiskava ugotovila so zanetili požar otroci, ki so se v gospodarskem poslopju igrali z vžigalicami. Kopalne obleke najnove/še pri tvrdki Jakob LAH, Maribor Svojevrsten izgovor je imel 481etni V. K., ki so ga studenški orožniki aretirali radi tatvine koruze pri posestniku Josipu Majcnu v Studencih. K., ki je omenjenemu posestniku ukradel 500 kg koruze, je namreč pri zaslišanju tatvino priznal ter se izgovarjal, da je izvršil tatvino radi tega, ker je prejšnji dan zapravil 300 di-med zastopniki jugoslovenskih in italijan- narjev in ker ni vedel, kako naj bi to skih tujskoprometnih organizacij radi opravičil napram svoji ženi, ie ukradel zboljšanja medsebojnega tujskega promc- koruzo, da bi se zdelo kakor da je koru-ta in poenostavljenja policijskih, carinskih zo kupil. Zadeva bo sedaj predmet ka- predpisov itd. Tujskoprometno Zvezo v Mariboru zastopa na konferenci ravnatelj Josip I. Loos. Iz poštne službe. Vpokojen je Ignac Arnuš pri pošti v Ptuju. Pogodbena pošta Sv. Andraž v Slovenskih goricah se je podelila Dragi Gučkovi. Nočno lekarniško službo imata od danes naprej Minarikova lekarna na Glavnem trgu in Remsova lekarna na vogalu Aleksandrove in Meljske ceste. zenske razprave pred mariborskim okrožnim' sodiščem. Foto-kopšfe samo 50 para Prima izdelava. Razvijanje v tankih z drobno-zrnčastim in izenačevalnim razvijačem. Filmi od Din 10'- naprej. DROGERI3A KANC BURGIT uničuje temeljito kurja očesa In trdo kožo na podplatih Podmladek Rdečega križa ponovi v nedeljo 12. t. m. ob 20. uri Cičkovo mladinsko igro Poštelski zaklad. Dobiček je namenjen revnim otrokom. Vstopnina je znižana. Vabljeni vsi. I. mariborska tekstilna godba priredi *v nedeljo vrtno veselico v Weberjevi gostilni. Ples, dobro vino. Združenje trgovcev za mesto Maribor ponovno poziva svoje članstvo, da se v čim večjem številu udeleži III. vsedržavnega trgovskega kongresa v Ljubljani v j nedeljo dne 12. t. m., da s tem dokumeu-tlra svojo stanovsko zavest in solidarnost j s tovariši iz vse naše države. Čigav Je otrok? Na Glavnem trga uslužbeni stražnik je včeraj popoldne prijel nekega Sletnega fantka, ki se je brez cilja potikal tam okrog. Otrok je vedel povedati, da mu je ime Joško, dočim ni vedel rodbinskega imena in za ulico, kjer -------------------------------------------- | stanujejo njegovi starši. Oddali so ga v Revanžna šahovska tekma med celj- tuk. mladinski dom. skim in mariborskim šahovskim klubom- Od doma... Mati 141etncga učenca Albo v nedeljo 12 t. m. na vrtu restavracije freda Jesenka je prijavila na tuk. policiji, »Novi svet« od 14. do 18. ure. Pri prvi da je njen sin že dne 7. t. m. pobegnil od tekmi pred 3 tedni je zmagal Maribor doma in se doslej še ni javil. Predno pa 5:3, sedaj bodo skušali Celjani zmagati so je podal na pot, je baje vdrl v stauo-in bo zdo napeta in zanimiva borba. Ma- vanje, odnesel raznega perila in drugih riborski šahisti se vabijo na kratek do- vrednosti, ki jih je, kakor je iz zastavne-govor v nedeljo ob 11. tral«. — Moj oče ima pet krav. — Kaj pa mene brigajo tvoje rodbinske zadeve. v kavarno »Cen- 8a listka razvidno, deloma že vnovčil. Varnostna oblastva vrše za pobeglim poizvedbe. Razpisani so natečaji za sprejem gojencev v sledeče voj. šole: Nižja vojna akademija v Beogradu. Pogoji starost 18 do 22, dovršeaa srednja šola z viš. tečai- Danes | telovadna akademija Sokola III na letnem telovadišču Aškerčeva ullea ob 20. uri Musiimanka pobegnila z Mariborčanom od okradenega moža Usodne poplave na Švedskem Z vročega juga na sever je prispela 351etna muslimanka Takič Selma, ki je z nekim Francem P. iz Dupleka pobegnila od svojega moža v Bosanskem brodu. Vse bi bilo sicer v redu, če bi na tuk. policijo ne prispelo moževo pismo, v katerem pravi, da mu je žena ob pobegu od- STOCKHOLM, 11. junija. V severni Švedski v okolici mesta Westerbotten so nesla raznega perila in drugih predmetov nastaic USodne poplave, ki so zajele pro-v vrednosti okoli 1000 din. Varnostnim stor v širini 7 km. Mesti Sorgseli ter Spo-organom se je posrečilo, da so musliman- jand sta popolnoma pod vodo, dočim so ko z njenim novim izvoljencem izsledili druga gtlri mesta ogrožena. Vodovje narašča stalno in grozi uničiti največja v nekem tuk. lokalu ter ju v svrho za slišanja oddali v tuk. policijsko zapore. Ponesrečen poskus nasilja nad žensko Napadalec pobegli robijaš Črepinko? Kakor smo že poročali, je prejšnji teden pobegnil z dela na Meljskem hribu 381etni Franc Črepinko, ki bi moral odsedeti večletno zaporno kazen v tukajšnji r.oški kaznilnici. Kljub prizadevanju varnostnih organov pa Črepinka doslej še niso mogli izslediti. Včeraj pa se je pojavil pobegli robijaš pri Slovenski Bistrici. kjer je na cesti med Slovensko Bistrico in Laporjem napadel neko žensko, nad katero je hotel izvršiti nasilje. Zenska pa se jc krepko branila ter s steklenico udarila napadalca s takšno silo po glavi, da je bil ves krvav. Toda napadalec je ponovno zgrabil žensko ter jo vrgel na tla. V zadnjem trenutku je na obupne klice napadene ženske prišel na pomoč neki delavec, nakar je napadalec žensko izpustil ter zbežal. Sodeč po opisu napadalca gre za pobeglega robijaša Črepinka, ki so ga videli tudi na drugih mestih v okolici Slovenske Bistrice. Ker švedska lesna skladišča. V okolici mesta Unea se nahaja 8 milijonov drevesnih debel, ki jih vodovje vsak trenutek lahko odplavi. 2000 ha zemlje je poplavljenih, ki ne bo za 12 do 15 let koristna za poljedelstvo. Dosedanja škoda se ceni na 5 milijonov švedskih kron. kropu. Vro naj 20 minut. Kuhane zabeli s sirovim maslom in drobtinami. Cmoke lahko pripraviš že med kuhanjem kosila, in jih zvečer skuhaš. Zraven daš še solato ali pa omako. če ne maraš, da naredi kuhano mleko smetano, lahko to preprečiš, ako mleko, ko zavre, takoj postaviš posodo z mlekom v mrzlo vodo, ga dobro z’mešaš (stepeš), in pokriješ s pokrovko tako, da ne dohaja do mleka zrak. Ko se je mleko ohladilo, nc bo običajne kože ali smetane. če se ti mleko rado prismodi, splahni potrebno, da ga čim preje izsledijo in aretirajo. ."»im izpitom; rok za vlaganje prošenj 5. september 1938. Pomorska vojna akademija v Dubrovniku. Pogoji: starost 17 do 20 let, dovršena srednja šola z višjim te-' čajnim izpitom; rok za vlaganje prošenj 20. avgusi 1938. Inž. podoficirska šola v j Šabcu. Pogoji starost 18—21 let, dovršena osnovna šola; rok za vlaganje prošenj 15. september 1938. Vsi ostali natančnejši pogoji so razvidni na mestnem vojaškem uradu, Slomškov trg 11. Smrtna kosa. Preminil je vpokojeni kontrolor državnih železnic Jožef Štrukelj. Bil je vrl mož, poštenjak iji vzoren narodnjak. V Gosposki ulici. 20 pa je preminil vpokojeni orožniški narednik Martin Lovše. Podlegel je kruti morilki jetiki. Ranjkima časten spomin, žalujoiim naše toplo sočutje! Odbor za počastitev spomina biagopo-kojnega viteškega kralja Aleksandra I. Ujedinitelja v Mariboru razpisuje natečaj za spomenik kralju Aleksandru I. in za regulacijo Trga svobode v Mariboru. Podrobne informacije in pripomočki so interesentom na razpolago pri mestnem gradbenem uradu v Mariboru, kjer je za pripomočke založiti vsoto 50 din. Dunajska vremenska napoved predvideva za jutri v nedeljo 12. t. m. sledeče vreme: Spremenljivo, precej oblačno, možnost lokalnih neviht, temperatura se bo nebistveno spremenila. Ob vzhodnem alpskem robu hladneje. , a , , , . . ,, j posodo, preden daš vanjo mleko, z mrzlo je pobegli Črepinko zloglasni poklicni zlo-,; da . mok m,eku dod . cn0 čmec, so varnostna oblastva ukrenila vse a]. ^ kocj večerni maj — ljubezni čas. K ljubezni vabi grlic glas — Zdrznila se je. Zunaj je zašumelo. Stopila je k oknu, gledala ven, ugasnila luč in odprla okno. Bilo je toplo, prijetno; s temnega neba je padal prvi majski dež in prijetno šumljal v cvetočih vrhovih dreves pod oknom. ________________________ (Dalje.) Ne pozabi naročnine! mmmmmmmuuummmu Stran 7 HHnmuM &ct£ičnaje MLEČNA, POROZNA Cir/z&Čculci KRHKA, LAHKO TOP;. A /N/V I P i /\A KRAUICA ČOKOLADE Kopanje ievese/je mgm fodfl le v novih modelih Benger, Ribana, Venera in Kajak. K tem pristojajoče kopalne čevlje in čepice, pasove in kopalne torbice. Najokusnejše obleke za plažo pri C. BUDEFELOT, Gosposka 4-6 Naša velika izbira vam olajša nakup. £632 Posest HIŠA laprodai- Sp. Radvanjska^ 33, s'ova vas-____________3620 ENODRUŽINSKA HIŠA na Pobrežja naprodaj na obroke. Vprašati Slomškov rg 3. pri hišniku. 3631 MALA HIŠA z velikim vrtom poceni naprodaj v Studencih. Josip Fa-zarinc, Obrežna 35. Studenci. 3543 STAVBENO PARCELO a Teznu v Maistrovi ulici rodam. Vprašati pri M. II-er-jev sin. Maribor, Gospoj ka ul. 15. 3545 HIŠO, aovo, dvodružinsko, ugodno orodani. Errnenc, Zg. Radva-rje 97.___________________3°72 STAVBENA PARCELA 1000 kv. metrov s stanova-ijem in obdelano zemljo naprodaj. Zg. Radvanje 39, Bez-jak.______________________3E.6 PARCELE ZA VILE, v najlepšem delu Maribora, 5 minut od središča mesta, se prodajajo. Vprašati v Hranilnici Dravske banovine Maribor. Proda so tudi 5 ha vinogradniškega posestva v neposredni bližini Maribora. .1577 Prodam _ TRIST AN O V ANJSKO HIŠO nedograjeno, z, lepim vrtom. Naslov se dobi v' upravi lista.______________________3590 Okoliške družinsko hiše od 10-000; posestva kmetije od 30.000 naprej. Hišo dvodružinsko strogi center Maribora 180.000. Vilo enonadstropno, moderno 230.000. Vilo petsobno Košaki 135.000. Go' stilno periferija 85.000 proda Realitetna pisarna Maribor Aleksandrva c. 33. ^o600 STAVBENE PARCELE v centru,- prvovrstni prostor ugodno na prodal. Valjak, kino »Union«, Maribor. 1317 Na prodai VOGALNA PRITLIČNA HIŠA. 3 sobe kuhinja, lokal, delavnica, dve stavbeni parceli, ozir. vrt mostna tehtnica-Betnavska cesta 1. 3446 Prodam OTROŠKI VOZIČEK na prodaj. Nasipna ulica 32, Pobrežje. 3516 VINO od 5 litrov din 6— in 8.—, posestnik Kolarič, nad Tremi ribtfiki. 3530 KOMPLETNO POHIŠTVO za spalnico prodam. Koroška cesta 10, Gruber. 3544 MALI AVTO, zaprt, znamke BMW, pro dam. Cena 7000 din. Gostilna »Novi svet«, Studenci. 3550 Malo rabljena AVTOMATIČNA TEHTNICA znamke »Dautom« ugodno naprodaj. Poizve se pri hišniku, Aleksandrova cesta 58, Maribor. 3551 TAVORNI AVTO enotonski, Opel. se poceni proda- Poprašati v posredovalnici »Triglav« Aleksandro va 12, Maribor. 3603 »ARIEL« 500 ceni, s prikolico, prodam. Meljska cesta 9- 3600 Skoraj nov TOVORNI AVTO znamke »Opelblitz« naprodaj radi smrtnega slučaja. Vpra Sati Aleksandrova cesta 17-3617 V1NOGRADNO POSESTVO 9 oralov, 3 oralov vinograda, hiša, 40.000. — Novozgradba, 3 stanovanj, vrt. 45000, za-tek Tezna. — Krasna vila. novozgradba, 3 stanovanja vrt, 1300 m", 185-000. — Trgovska hiša. novozgradba, 6 oralov zemlje 60-000. — Gostilna se odda v najem-Posredovalnica »RaPid«, Go-sposka 28.____________ 5604 STAVBIŠČA. eventuelno na obroke- Pobrežje, Sokolska 23. 3613 Prodam kompletno KUHINJSKO OPREMO in spalnico, 16 komadov, za 1700 Din. Dam tudi posamezne kose. Aleksandrova cesta 49, gostilna pri »Stari pošti«. 3627 HIŠA v Zg. Pobrežju na prodaj, eventuelno na odplačila. Naslov v upravi- 3014 VELIKA PREPROGA dobro ohranjena jedilnica miza, stoli, postelja, omara, madrace, pogrezljiv šivaln stroj naprodaj- Slovenska ul. 22/1- 3628 SOBO, malo, opremljeno, oddam takoj. Koroška c. 85._____3586 VELIKO OPREMLJENO SOBO oddam. Klavniška 2-1., Melje, 3588 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom, solnčno, oddam boljšemu, starejšemu gospodu. Vrbanova ulica 22. 3591 /Vv /, PRAZNO ALI OPREMLJENO SOLNČNO SOBO odda samostojna gospa. Aleksandrova cesta 12-11., Fass-wald. 3592 IEPO OPREMLJENO SOBO oddam. Naslov v upravi. 3594 i OPREMLJENO SOBO veliko, sončno, zračno s so-! uporabo kopalnice oddam za ’ takoj. Tomšičev drevored, Leš ; nikova ul. 2. 3596 PRAZNO SOBO oddam. Isto tam sprejmem več oseb na hrano in stanovanje. Vetrinjska 5- 3597 SEPAR1RANO SOBO sončno, z uporabo kopalnice, na Meljski cesti oddam. Naslov v upravi »Večemika«. 3599 Stanovanie SOLNČNO. DVOSOBNO STANOVANJE takoj oddam. Smoletova 10. 3552 Oddam takoj v najem SOBO IN KUHINJO I m postaja vedno bolj priljubljena ! Dečva je zelo prikupno oblačilo najsi bo za na morje ali pa za v gore! Zelo je pripravna in pri tem tudi vsaki ženi dobro pristo-ja. Če jo na izletu ali pa doma še tako umažete - blaga in obilna pena milnib lusk Lux odstrani iz nje vso nesnago in poživi barve, da je obleka po likanju spet kot nova., ■w & % \ za vse poletne tkanine . . SE RAZTOPI T.UDI V MRZLI V.ODIM Oddam trisobno in enosobno STANOVANJE ter sobo s štedilnikom. Stu-!s 25. junijem- Naslov v upra-denci, Jurčičeva ul. 95. 3553 vi- 3609 STANOVANJE oddam v Beograjski ulici v j novi hiši, soba s kabinetom, kuhinja, z vsemi pritiklinami. Natančneje se poizve Kralja 1 Petra trg 4-I1I. 3559 SPREJMEM GOSPODE na stanovanje- Židovska 14/1. vrata 9. 3611 3 SONČNA STANOVANJA, soba in kuhinja, oddam po-ceni takoj v novi hiši. Slomškova ulica, čevljar Struk, Pobrežje. 3563 STANOVANJE sobo in kuhinjo, in sobo s Štedilnikom, opremljeno ali prazno, oddam. Studenci, Aleksandrova 17, nri malem mostu. 3626 LEPO STANOVANJE, parketirano, oddam s 1. julijem. Studenci, Ciril Metodova 17. 3565 DVE SOBI IN KUHINJO in eno sobo s kuhinio z vsemi pritiklinami takoi oddam. Glavni trg 3- 3629 Sobo lite Dve gospodični sprejmem NA STANOVANJE IN HRANO po nizki ceni. Maistrova 18-1., vrata 5. 3575 Gospodična išče OPREMLJENO SOBO S ŠTEDILNIKOM. Naslove pustiti v upravi lista. 3560 DVOSOBNO STANOVANJE oddam s 15. junijem ali i. julijem. Studenci, Kralja Petra cesta 14. • 3574 Poceni naprodaj LESENA STENA. Dravska 10. Benet. 3635 Sobo odda Lepo. solnčno OPREMLJENO SOBO takoj oddam. Naslov v upravi. 3584 Lepo, zaključeno DVOSOBNO STANOVANJE 7, vrtom oddam v najem v Radvanjski ulici. Vpraša se v Jože Vošnjakovi ulici 21-1. ________________3582______________ "sostanovalec se sprejme v zračno in solnčno sobo. Livada 5, pritličje. 3587 Iščem preprosto OPREMLJENO SOBICO z vso oskrbo s 1. julijem v bližini tovarne Hutter. Ceni. ponudbe pod »Sam« na upravo lista. 3561 lokal LOKAL dam v najem, pripraven za krojača. Koroška cesta 63. 3568 Gospoda sprejmem NA STANOVANJE. Vojašniška ulica 12. 3589 LOKAL oddani poceni v najem. — Benet. Dravska 10. 3634 Službo dobt VELIKA SOBA mala kuhinja Magdalenska ulica se odda Julija din 300.— Vprašati v oljarni. Taborska-.1602 UČENCA, močnega in poštenega, sprejmem v trgovino z mešanim blagom. Hrana in stanovanje v hiši. Turnšek, Limbuš. 3535 Gostilničarii! Imate na razpolago specialitete, ki si jih zaželi še tako razvajen želodec? Želite mnogo fostov, katerim bi radi postregli s svojo iz-orno kuhinjo, raznimi specijalitetami ter rajno kapljico ? Par vrstic v oglasnem delu ..Večemika" zadošča, da se zgrne k Vam na stotine žejnih ter lačnih Mariborčanov ? ♦ * S ! Sporočamo žalostno vest, da je naš zvesti vratar, jroapod Martin Lovše dne 10. t. m. po dolgi in mučni bolezni preminul. — Dragemu pokojniku, vzornemu in vestne mu možu bodi ohranjen trajen spomin 1 MARIBOR, dne 11. junija 1938’. „Jugosvila družba z o. z.. Maribor Sirite „Večernik<# POLCEVLJI SANDALETI SANDALI OPANKI Velika izbira Dobro blago Zmerna cena in vse druge vrste Stran S. BaaaBBMHreMBIH Trgovci! Svoje blago priporočate na/uspešneje in na]učinkoviteje v ..Veterniku", saj je ni družine v Mariboru in bližnji okolici, ki ne bi čitala ..Veternika". Z otožnim srcem naznanjamo žalostno vest, da nas je kruti bolezni za vedno zapustil naš priljubljeni vratar, g. iand. narednik-vodnik v pok. Pogreb nepozabnega bo v nedeljo, dne 12. junija 1938 ob 16-30 uri na mestnem pokopališču na Pobrežju. MARIBOR, dne 11. junija 1938. Delavstvo „Jugosvifa“ nasproti pošte, prej Južnoštajerska ftiatsUnica Podružnica: CELJE vloge m knjižita na (tikoei raiun po nsfu$odfle/3ein obrostovanju Pozor interesenti za avtomobile! Avta - Hum - DKlV - mdamoM laltafim ddava j bhhbbhi Gen. zastopstvo: J. Lovše, Ljubljana • Tel. 27-28 Service Maribor: G. Stojnšek, Jugoslovanski trg 3 - Tel 26-47 Obrtniki! Nudite delo ? iščete kupca 'f Potom matih oglasov v taVeterniku" si lahko takoj pomagate, sa/ je ,,Veternik" kod edini obmejni slovenski dnevnik v vsem obmejnem ozemlju močno razširjen. VAJENKO za trgovino s tehničnimi predmeti sprejme 15. Divjak-Ulavni trg 17. 3567 PISARNIŠKO MOČ z znanjem slovsnske in srbohrvaške korespondence išče industrijsko podjetje v Mariboru. Ponudbe na upravo Vače mika« pod šifro »Mari- bor’ štev- 32«. SKLADIŠČNIKA verziranega v odpošiljanju blaga, išče industrijsko podjetje. Ponudbo na upravo »Večernika« pod šifro »Skladiščnik«. 3607 FRIZERKO rabim z« takoj. Mariborski otok. 3606 SPREJMEM SLUŽKINJO ki zna kuhati, k tričlanski rodbini z enim otrokom, s takojšnjim vstopom- Plača po dogovoru. Ponudbe na inž. Pirkmaier. Črna pri Prevaljah. -3610 Službo išee FANT, vojaščine prost, zdrav, išče zaposlitve kjerkoli. Položi kavcijo. Naslov v upravi lista. 3556 Mlada, pridna POSTREŽKIN.IA želi zaposlitve popoldanska ure. Židovska 14, vrata 4. 3638 ŠIRITE »VEČERNIK«! Preselitev Zavarovalna zadruga DRAVA «« naznania, da se bo preselila z 12. iuniiem 1938 iz Trga Svobode 6 v nove pisarniške prostore Maribor, Aleksandrova 14. I.nadftrop. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš ljubljeni soprog, oče, sin, brat in zet, gospod Joief Štrukelj kontrolor dri. Železnic v pokoju Pogreb bo 12. junija 1938 ob 16'30 uri iz mrtvašnice na mestnem pokopališču na Pobrežju na frančiškansko pokopališče. Maribor—Tolmin—Zagreb—Orvieto—Graz, dne 10. junija 1938. Žalujoča rodbina Štrukelj in ostalo sorodstvo Cirad! za snadrace v bogati izbiri prinaša Gosposka ulica 14 KOLESA raznih znamk kakor tudi šivalne stroje dobite po najnižjih cenah in na mesečne obroke po din 100'— pri mehaniku Bvaksler-iu Vetrinjska ul. 11 SPOMNITE SE CMD! Rešite se reume 3U uživajoči Nima smisla mučiti se z reuma-tičnimi bolečinami, ker sc jih z zdravljenjem v VARAŽDINSKIH TOPLICAH iabko iznebite. Nudimo vam vso meščansko u-dobnost z dovolj nizkimi cenami; sobe od din 20.-, kopeli din 10 -, celotna preskrba 25'- do 35'- din. Prosimo, rezervirajte si pravočasno sobo. Prospekte pošilja ravnateljstvo kopališča varaždinske toplice IX I 70-2/38 j Dražbeni oklic Dne 25. julija 1938 ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: Zemljiška knjiga: VURMAT vi. št. 33 Cenilna vrednost: Din 129.988‘70 Vrednost pritiklin: Din 7.950'— Najmanjši ponudek: Din 91.959*14 Pravico, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. ©krajno sodišče v Mariboru, odd. IX., 2S3i dne 25. maja 1938. RANILNICA Centrala: MARIBOR Gosposke - Slovenske ulite DRAVSKE BANOVINE MARIBOR Najbolj varna naložba denarja. ker jamči za vloge pri tej hranilniti Dravska banovina s telim svojim premoženjem m * vso svojo davčno moijo — — M r a n i l n i t a izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle tožno in k u l n n t n o M Sidaia konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d- predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.