Novci po
Ustvarjena je ljudska oblast, ki je jamstvo za pravičen socialni red in demokracijo.
TITO
Cena 2 din, mesečno 8 din
Leto I. - Štev. 12
Informacijski vestnih OOOF Celje, izhaja vsak petek
V Celju, dne 17. avgusta 1945
Z delovne konference okrožnih aktivistov OF
10. t. m. so zborovali v Celju okrožni aktivisti OF
Naša država je sredi upravne in politične ureditve. Pred kratkim se je vršilo zborovanje Ljudske fronte Jugoslavije v Beogradu in tretje zasedanje AVNOJ-a. Nove naloge se postavljajo pred naš aktiv, pred vse naše ljudstvo.
Tudi v našem okrožju bo treba marsikaj preurediti in postaviti na novo bazo. V ta namen se je 10. avgusta zbral ves naš okrožni aktiv in si nadal novih smernic ter nalog.
Okrožni sekretar tov. Lesar je v glavnih obrisih nakazal trenutne probleme ter jih podal našim aktivistom: Politični razvoj je postavil pred nas nalogo — v kratkem izvesti
volitve v narodno skupščino, ki bodo svobodne, kot so in bodo svobodne vse volitve v novi demokratični in federativni državi. Dejstvo, da se bodo te volitve vršile v kratkem, postavlja pred nas važne naloge:
1. Volitve v Krajevne NO odbore in Okrajne NO skupščine je treba po vsem okrožju zaključiti do 19. avgusta.
- Ker bodo volitve svobodne in reakcija pri nas nikakor še ni uničena, bo pri volitvah od vsega našega ljudstva potrebna kontrola, tako glede volilnih upravičencev kakor glede kandidatov.
3,	Na podlagi spiskov volilnih upravičencev, ki jih bodo predložili Krajevni odbori, je treba sestaviti abecedni volivni imenik za ves okraj.
4.	Izvesti je treba izvolitev voliv-nih komisij in sodišč.
Ker bomo na vsakih 40.000 ljudi volili enega poslanca v parlament narodnosti, nas te volitve silijo, da se povežemo tako, da bodo naši okraji nekaka volivna področja, ki pa bodo obenem predstavljala tudi oblastvena področja. Zatorej je trenutno najvažnejša
upravna razdelitev našega okrožja
Iz dosedanjih petnajstih okrajev bomo reformirali sedem okrajev in sicer: Celje mesto, Celje okolica, Slovenske Konjice, Gornji grad, Šoštanj, Trbovlje in Šmarje.
Okraj Brežice in Krško in približno polovica sevniškega in del kozjanskega okraja pripade novomeškemu okrožju, del litijskega okraja pa bo priključen našemu okrožju. Ta upravna organizacija je bila sprejeta tudi na podlagi ekonomskih razlogov.
Okrožni sekretar tov. Lesar je posebno poudaril vprašanje
našega upravnega aparata. V ilegalnem delu za časa okupacije in takoj po prevzemu oblasti je bil vsekakor potreben velik upravni aparat. Danes pa so se razmere že tako ustalile in smo z novoizvoljenimi NO odbori naš aparat tako poenostavili, da ga moremo in moramo občutno zmanjšati. Po vseh naših uradih se je nabralo toliko »uradniških moči«, da smo zašli v staro jugoslovansko birokracijo. Ostati smejo le neobhodno potrebni odseki. Naši aktivisti so vrh tega začeli prakticirati
s tako imenovanimi »uradnimi urami« in tako prešli popolnoma iz nekdanjega načina partizanskega udarniškega dela. Temu je treba sedaj narediti konec. S partizansko iznajdljivostjo, s katero je v borbi zmagal aktivist-borec, mora zmagati v produkciji aktivist-udarnik dela.
»Čast delu« mora biti geslo vsakega poštenega Slovenca, tembolj pa aktivista. S tem bomo dokazali, da je naš cilj dejansko izboljšati življenjske pogoje našega ljudstva, s tem bomo res povezani z ljudskimi množicami in med njimi uspešno politično delo-
vali. Odločno moramo udariti po tistih, ki smatrajo lastne zasluge kot opravičilo za lagodno življenje in ki mislijo, da zaradi zaslug za nje ne velja skrajno povečani tempo ustvarjalnega dela. Mi zasluge visoko cenimo in jim dajemo vse moralno priznanje. Če pa nekdo zahteva materialno odškodnino zato, ker ima zasluge in hoče udobno živeti zato, ker ima zasluge, moramo udariti z vso ostrino. S tem kaže, da so njegovi cilji umazani, s tem se je tudi sam izločil iz zdravega občestva naših aktivistov. Kot je treba po takšnih pojavih udariti, tako je treba stalno dvigati avtoriteto zdravih aktivistov. Zavedati pa se moramo, da popularizacija ne more temeljiti na frazah, pač pa samo na tvornem, produktivnem udarniškem delu — to pomeni nov poizkusni kamen za naše aktiviste.«
Prvo zasedanje Okrajne NO skupščine Celje-mesto
V nedeljo, dne 12. avgusta je bilo prvo «zasedanj e Okrajne narodno osvobodilne skupščine za mesto Celje. To zasedanje je za naše mesto zgodovinskega pomena.
Uvodoma je tov. Videčnik Vilko, član OOOF Celje, prečital odlok o sklicanju okrajne narodno osvobodilne skupščine in poudaril pomen tega dogodka. Aktivist OF tov. Holi je podal nato politični referat v zvezi z volitvami v konstituanto. Verifikacijska komisija je ugotovila, da je vseh 42 poslancev navzočih in je torej skupščina sklepčna. Sledila je
volitev izvršnega odbora,
pri kateri so bili izvoljeni naslednji: predsednik: Močnik Vladimir podpredsednik: Gabrovec Emilija tajnik:	Kamnikar Hinko
odborniki:	Cilenšek Rudi
Lešek Simon Dobrotinšek Anton ing. Štrukl Janko Komerički Drago Jošt Melhijor
Imenovani so bili izvoljeni z večino glasov in uživajo zato popolno zaupanje ljudstva. Ta izvršni odbor predstavlja najvišjo upravno oblast za okraj Celje-mesto in vodi posle od enega zasedanja skupščine do drugega.
Tov. Mehle, zastopnik pravosodnega ministrstva, je nato poročal o volitvah sodnikov za narodna sodišča. Poudaril je, da je treba izvoliti 4 stalne sodnike v Okrajno sodišče Celje in 48 prised-nikov.
Za okrajno narodno sodišče so bili izvoljeni iz liste, katero je predlagalo pravosodno ministrstvo, soglasno naslednji
stalni sodniki:
Zupančič Franc Dr. Stojan Ivan Dr. Požar Jože Kraut Vladimir
Skupščina je nato prešla k izvolitvi sodnih prisednikov ki so bili predlagani na ljudskih masovnih sestankih:
Krušič Valter, namešč., Stanetova ul. 2 Kantušar Božo, uradnik, Polule Tekauc Ivanka, partiz. na k. Baze, Celje
Zdolšek Bogomir, učitelj, Cankarjeva 7 Premik Marija, gospod., Stanetova ul. Počkaj Jožefa, gospodinja, Nova vas Bremec Jožica, gospodinja, Nova vas Fišer Joško, partizan, Lopata Seničar Marcel, Zavodna 72 Oset Franc, delavec, Zavodna 72 Menger Anton, upravnik, Zagrad 31 Tratnik Marija, gospodinja, Zagrad 35 Čadež Pavla, šivilja, Zagrad Uršič Dominik, čevljar, Breg Terček Štefka, gospodinja, Polule Bobnič Zofi, kmetica, Košnica Podbregar Franc, krojač, Sp. Hudinja Gajšek Risto, dijak, Sp. Hudinja Grobelnik Jožica, gostil., Sp. Hudinja Bence Avgust, topilec, Zg. Hudinja Verdnik Jože, ključavničar, Zg. Hudinja Ošo Milan, trg. pom., Mariborska cesta Arnšek Franc, uradnik, Gaber j e Vouk Maks, delavec, Gaberje
Urbančič Adolf, uradnik, Gaberje Mavri Anica, gospodinja, Gaberje Čremožnik Peter, kmet, Ložnica Jager Franc, šofer, Medlog Trupej Melhijor, kmet, Babno Dr. Stanovnik Ivan, odvetnik, Lisce Kevšenak Ivan, klepar, Čret Lazarini Rudolf, brivec, Celje Plahutnik Jože, urad., Komenskega ul. Hoj ker Jana, gospodinja, Kersnikova ul. Frece Marija, posestnica, Lopata Jager Anton, čevljar, Ostrožno Lesničar Alojz, skladiščnik, Lava Mastnak Anton, zlatar, Dobrava Resnik Anton, kmet, Lokrovec Kovačič Bogomila, uradnica, Sv. Jožef Federsberger Anton, delavec, Sv. Jožef Rožanc Marcel, poslovodja, Zavodna Semič Roza, uradnica voj. sodišča, Celje Zemljič Branko, učitelj v Celju Virant Kazimir, rajonski monter, Celje Zigon Franc, nameščenec, Celje Polak Anton, pek. pom., Stanetova 1 Turnšek Silva, učiteljica, Kocbekova 1 Naloge prve okrajne narodne skupščine
V gospodarskem referatu je predsednik tov. Močnik poudaril, da nam je zaradi žalostne zapuščine po okupatorju potrebna obnova in še obnova. Ker ni na razpolago dovolj denarnih sredstev, si bomo morali pomagati z udarniškim delom. Stanovanjskemu problemu, ki je v Celju zelo pereč, bomo morali posvetiti vso pažnjo. Važno gospodarsko vprašanje so tudi zadruge, katerim bomo morali nuditi vso potrebno pomoč. Pri socialnem skrbstvu nam mora biti merilo: kdor more delati, naj si potrebno za življenje zasluži. Ostale, zlasti pa partizanske vdove z več otroci, bomo denarno podprli.
Vsi ti najbolj pereči problemi bodo predmet intenzivnega in nesebičnega dela naše narodno osvobodilne skupščine, ki bo s pomočjo vsega ljudstva budno pazila na vse javno življenje celjskega okraja in skušala težke gospodarske in socialne naloge rešiti v korist tako celokupnosti kakor posameznika.
»Hočemo Tita!«
Celjani so odločno obsodili protidemokratično delovanje
kralja Petra
V četrtek zvečer je po celjskih uli-
cah zaživelo. Od vseh strani so se zgrinjale množice pred Okrajnim odborom. Mladina, AFŽ, strokovne organizacije, vojska, vsi z zastavami, so se zbrali, da manifestirajo dan, ko se po vsem svetu proslavlja mir, dokončno zmago nad sovražniki demokratičnih narodov. Vsi naši narodi pa se zavedajo, da so kljub temu še na delu kalilci demokracije, ki skušajo zavirati razvoj naše mlade države in demokratične težnje delovnega ljudstva. Na tej manifestaciji zmage demokratične ideje nad fašističnim terorjem je celjsko prebivalstvo eno-dušno demonstriralo poti kralju Petru, ki v štiriletni narodno-osvobodil-ni borbi ni našel mesta med našimi borci, temveč je organiziral in podpiral izdajalske bande po naši zemlji.
»Peter rušitelj — Tito graditelj!« Parole, ki jih je nosila mladina v po-vorki, so dajale izraza zahtevi po republiki.
»Nočemo kralja — hočemo Tita!«
»Hočemo republiko!« "
»Živela republika!«
Ulice in ceste so odmevale od burnih vžklikov: »Tito naš!« »Tito, Tito!«
Pred Okrajnim odborom so bili kratki nagovori predstavnikov Narodne oblasti, ZMS in sindikalnih organizacij. Govornike je zbrana množica neprestano prekinjala z viharnimi medklici. Zastopnica ZMS, tov. Mila, je prečitala resolucijo, ki jo na ta dan pošilja celjska mladina narodnemu heroju in prvoboritelju za demokratične pravice jugoslovanskih narodov tovarišu maršalu Titu in zahteva, da se za vselej napravi konec vsem reakcionarnim poizkusom, odvzeti narodu njegove pravice.
Med vzklikanjem in petjem se je razvila povorka. Na čelu je korakalo vojaštvo z baklami in železničarska godba. Mladini, AFŽ, dijakom in sindikalnim organizacijam se je priključilo ostalo prebivalstvo. Po vseh celjskih ulicah se je razlegalo navdušeno vzklikanje množice, med tem ko so raznobarvne rakete osvetljevale večerno nebo.
Celjani so s to veličastno manifestacijo pokazali, da nočejo kralja in monarhije, temveč, da ostanejo zvesti onemu, ki jih je skozi borbo in trpljenje povedel k zmagi in demokraciji.
Samo enega priznavamo,
ki se je za nas in z nami vred boril!
V soboto je bil masovni sestanek vseh delavcev in nameščencev celjske Cinkarne, na katerem je govoril tov. Lešek o vtisih, ki jih je prinesel s seboj s kongresa Ljudske fronte Jugoslavije v Beogradu.
Poudaril je tesno povezanost jugoslovanskih narodov, njihovo edmstvo in slogo. Vendar pa se gotova klika reakcionarjev zopet poteguje za monarhijo in vrnitev kralja in s tem za korupcijo, ki je vladala v stari Jugoslaviji.
Delavstvo je z ogorčenimi vzkliki protestiralo proti nameram teh sebičnih koristolovcev in narodnih škodljivcev. Med tem, ko so naši narodi ječali pod suženjstvom okupacije, ko so se v nadčloveški borbi borili za svobodo, ko je tisoče in tisoče naših
najboljših žrtvovalo svoje življenje, se je Peter Karadjordjevič, ki je v najhujši uri zapustil in izdal narod, v Londonu in Egiptu zabaval, prirejal slavnostne sprejeme in čajanke in živel od zlata, ki ga je izsesal iz delovnega ljudstva širom države.
Ko so se delavci po sestanku razhajali, so še na cesti nadaljevali živahno debato. Videl si marsikatero stisnjeno pest in na vseh obrazih se je odražala odločna volja:
»Izkoriščevalcev naših žuljev ne bomo več pustili na oblast! Samo z nami vred boril za demokracijo! onega priznavamo, ki se je za nas in Kaj nam bo kralj? Pravega voditelja naših narodov že imamo, drugega nočemo!
Tedenske politične vesti
Maršal Tito v razgovoru s tujimi novinarji Beograd, 13. avg. (Tanjug.)
V petek je sprejel predsednik zvezne vlade maršal Tito predstavnike sovjetskega, ameriškega, angleškega, francoskega in češkega tiska, ki so na obisku v Jugoslaviji, Tuji novinarji so postavili nekoliko vprašanj o notranji in mednarodni politiki naše države in o zgodovini osvobodilne borbe naših narodov, na katere je odgo-. voril maršal Tito.
Brezpogojna kapitulacija Japonske.
New York, 14. avg. (Ass. Press.) Japonska novinska agencija poroča po obvestilu iz vojnega ministrstva, da je japonska vlada sprejela zavezniško formulo za predajo. Pogoji brezpogojne kapitulacije so naslednji: Japonski cesar in njegova vlada morata podrediti svojo oblast oblasti zavezniškega vrhovnega poveljnika. Cesar mora ukazati japonskim četam na vseh bojiščih, naj se predajo. Japonska vlada mora brez odlašanja pre-
peljati vojne ujetnike in civilne internirance na varno. Japonsko ljudstvo se bo moglo svobodno odločiti o končni obliki svoje vlade. Zavezniške čete bodo ostale v Japonski za neko določeno dobo. ' Svobodne volitve v Bolgariji. Sofija, 14. avg. (Tanjug.) Predsednik vlade Kimon Georgijev je dal izjavo o ukrepih, izdanih zato, da bi bile volitve 'resnično svobodne. V izjavi govori o pravicah in svobodi, ki jo bo imela opozicija na volitvah in ki jasno dokazuje širok demokratični značaj nove oblasti. »Krasnaja zvezda« piše v svojem mednarodnem pregledu: »Berlinska konferenca je dala novih vzpodbud za utrditev demokratičnih sil v vseh osvobojenih evropskih deželah. Najlepše se to kaže v razvoju volilne kampanje v Bolgariji.«
Razdelitev področij v Avstriji, Moskva, 13. avg, (Tass.) Vlade Sovjetske zveze, Združenih držav Amerike, Bri-
tanije in začasna vlada francoske republike so objavile kratek izvleček sporazuma o razdelitvi zasedbenih in o ustroju zavezniškega nadzorstva v Avstriji. V svrho zasedbe bo Avstrija v mejah iz leta 1937 razdeljena na štiri področja, ki bodo pripadla štirim velesilam: v severozahodno področje (ZSSR) je vključena Spodnja Avstrija z Gradiščansko, severoza-padno (ameriško) področje tvori Salz-burška in del Zgornje Avstrije, za-padno (francosko) področje tvori Tirolska in Predarlberška, južno (britansko) področje obstoja iz Koroške in avstrijske Štajerske razen Gradi-ščanske.
Zahteve španskih socialistov. Pariz, 14. avg. (Tanjug). AFP poroča, da morajo demokratične vlade v duhu potsdamske konference prekiniti odnose s Francom. Španska delegacija bo zahtevala od svojih tovarišev podporo za dosego priznanja španske republikanske vlade od strani demokratičnih vlad.
Kongres Antifašistične slovensko-italijanske zveze v Trstu. Trst, 12. avg. Dopoldne se je pričel v Trstu kongres Antifašistične slovensko-ita-, lijanske zveze, kateremu prisostvuje 1500 delegatov iz vseh predelov Primorske in Istre. Kongresa se je udeležilo tudi nekaj zavezniških oficirjev in novinarjev.
Za italijansko republiko. Pariz, 12. avg. (AFO). Italijanski ministrski podpredsednik Pietro Nenni, ki prisostvuje kongresu francoskih socialistov, je v razgovoru z zastopnikom tiska izjavil, da bo italijanska usta-votvorna skupščina ,ki naj bi bila izvoljena meseca novembra, odpravila monarhijo in proglasila republiko.
Egipt zahteva neodvisnost. Pariz, 9. avg. (Tanjug.) Dopisnik AFP javlja iz Kaira: Vse egiptske politične stranke soglasno zahtevajo od Velike Britanije popolno odstranitev vojaških sil v dolini Nila in ob Sueškem prekopu. O tem vprašanju bodo razpravljali prihodnji teden na seji egipt-skega senata in narodne skupščine.
Celjski delavci za obnovo Zgornje Savinjske doline
Požganim kmetom v Solčavi bodo celjski delavci zgradili 20 stanovanjskih hišic
Nedavno je bila seja krajevnega strokovnega zveznega sveta v Celju, ki je izredno važnega pomena za opu-stošeno Zgornjo Savinjsko dolino, zlasti za Solčavo. Na tej seji je 30 delavskih strokovnih organizacij soglasno sklenilo udarniško pomagati pri obnovi Zgornje Savinjske doline. Delavstvo bo iz lastnih sredstev zgradilo za solčavske kmete 20 lesenih stanovanjskih hišic, tako da bo dobilo v najkrajšem času 20 najpotrebnejših družin streho, saj morajo sedaj mnogi prebivati v kleteh ali hlevih.
S to veliko žrtvijo je naše delavstvo obenem pokazalo, kako tesna vez je ustvarila Narodno osvobodilna borba med našim kmetom in delavcem.
Vsi celjski in okoliški delavci po tovarnah in večjih podjetjih bodo delali tedensko dve naduri, mezdo pa dali za obnovo Zgornje Savinjske doline Na ta način bo delavstvo prispevalo mesečno okoli 180 do 200 tisoč din. Poleg tega so v teku nabiralne akcije za posteljnino, obleko, perilo, pohištvo in potrebni živež. Doslej je za obnovo Zgornje Savinjske doline, posebno za Solčavo, na razpolago že en milijon dinarjev delavskega denarja.
V torek popoldne je bila v Solčavi posebna komisija, v kateri so bili zastopniki delavskih sindikatov, zadruge, Okrožnega odbora OF Celje,
gradbeniki in domačini. Ogledali so si prostor, kjer bodo postavljene stanovanjske koče za Solčavane. Odločili so se, da bodo postavili lične 6 krat 6 m velike lesene hišice, ki bodo odgovarjale zdravstvenim predpisom in bodo zelo koristno izrabljene. V njej bo prostora za eno družino in bo imela kuhinjo, shrambo, dve večji spalnici, dnevno sobo in 4 manjše otroške sobe. Te stanovanjske koče so začasno namenjene Solčavanom v najhujši zadregi, ko se bliža zima in nimajo strehe nad glavo. Seveda si bodo kasneje, ko si odpomorejo, postavili nove domove, kakršne so imeli pred usodno okupacijo.
Delavstvo celjskih sindikatov bo na ta način opravilo ogromno delo za obnovo težko prizadete Zgornje Savinjske doline. Ljudstvo bo dobilo stanovanja, domače delavstvo tako potrebni zaslužek, delavski otroci in delavci celjskega območja pa kasneje počitniško kolonijo, ker bodo te kočice služile pozneje, ko bodo Sol-čavani imeli zopet svoje hiše, za počitniške domove.
Z delom bodo takoj pričeli. Grad-| beni strokovnjaki so že izdelali načrte, že zbirajo delavce in dovažajo potrebni material. Skratka: Solčava je oživela. Solčavani bodo že v prihodnjih dneh pridno na delu, saj nameravajo prihodnji teden postaviti že prvo kočico in jo izročiti najrevnejši
in stanovanja najbolj potrebni družini. V Solčavi bodo postavili dvajset stanovanjskih koč v dvojčku na takih prostorih, kjer bodo kasneje gradili novo Solčavo, tako da bodo kasnejši delavski počitniški domovi tesno povezani s tamkajšnjim prebivalstvom. Delavski sindikati v Celju so dali na razpolago pol milijona dinarjev za nakup lesa od najrevnejših gozdnih posestnikov, s čemer je zopet opravljeno veliko socialno delo.
Delavci celjskega območja so se dogovorili, da bodo od časa do časa prirejali ob sobotah in nedeljah izlete v Zgornjo Savinjsko dolino, zlasti v Logarsko dolino in Solčavo. Prišli bodo tudi specialni delavci, ki bodo skupno z ostalim delavstvom udarniško pomagali pri obnovi požgane Solčave. Na vsak način hočejo v 40 dneh zgraditi vse stanovanjske koče, ker to zahtevajo vremenske razmere in letni čas.
Celjski delavci bodo sprejeli solčavske osirotele otroke na prezimo-vanje, za kar jim bodo Solčavani zelo hvaležni. Mnogo delavskih družin bi rado take otroke sprejelo za svoje alti pa jim nudilo vsaj oskrbo dotlej, da se bodo lahko sami preživljali. Solčavani že težko pričakujejo celjske delavske žene in mamice, ki bodo prišle po mlade nebogljene o-skrbovance. Na ta način bo ustvarjena prisrčna vez med našim delav-
skim slojem in kmečkim ljudstvom Zgornje Savinjske doline, ki se ga bo še v kasnejših letih hvaležno spominjalo in obnavljalo prijateljske stike.
Ta socialna akcija, ki je plod delavske samoiniciativnosti, je namenjena vsej Zgornji Savinjski dolini, kajti delavski sindikati so sklenili, da bodo skozi šest mesecev žrtvovali tedensko dve uri v te namene, kar bo v pol leta dalo nekaj milijonov dinarjev. S tem denarjem bodo obnov-ljali porušene domove v vsej Zgornji Savinjski dolini in na ta način nudili poleg stanovanja tudi zaslužek domačemu delavstvu. Že pričetek te velike socialne akcije celjskega delavstva je prinesel denar v opustošeno deželo, kar bo imelo dober odmev tudi v vseh gospodarskih panogah, zlasti pa v lesni trgovini.
Ko bodo kočice v Solčavi postavljene in bodo tudi mnogi domovi v ostali Zgornji Savinjski dolini obnovljeni, bodo delavci celjskih podjetij podarili potrebno pohištvo, obleko in perilo osirotelim Gornjesavinjčanom v trajno last.
Tudi celjski planinci so se pridružili socialni akciji delavstva za obnovo Zgornje Savinjske doline. Zbrali so že 17.000 din za Solčavo. Prihodnjo nedeljo, dne 26. avgusta bodo priredili izlet v Logarsko dolino in Solčavo.
Kaj je novega ?
Odkritje Spomenika zmage in večnega bratstva v Murski Soboti. Preteklo nedeljo je doživelo Prekmurje veličastno manifestacijo: odkritje Spomenika zmage in večnega bratstva. Mogočen spomenik je umetniško delo sodobnega kiparstva. Stoji na prostranem trgu sredi mesta. Postavilo ga je slovensko ljudstvo v zahvalo in spomin borcem slavne_ Rdeče in Jugoslovanske armade. Mogočne manifestacije so se poleg o-gromne množice iz bližnje in daljne okolice in mnogih krajev Slovenije udeležili predstavniki RA s sovjetskim veleposlanikom Sadčikovim, zastopniki naše vojske, centralne in slovenske vlade. Govorniki so poudarjali večno bratstvo jugoslovanskih in sovjetskih narodov, ljudstvo pa je spontano vzklikalo obema voditeljema junaških narodov.
Zastopstvo jugoslovanske mladine na Uralu. Nedavno je prispelo zastopstvo jugoslovanske mladine na Ural in obiskalo železarne ter jeklar-ne v Čeljabinsku. Seznanilo se je z načinom pridobivanja železa, jekla in in valjane kovine.
Demonstracije proti kralju Petru. Te dni je bila v Prokuplju demonstracija ljudskih množic proti kralju Petru. Nad tisočglava množica je vzklikala proti kraljevi izjavi, objavljeni preko londonskega radia ter zahtevala republikansko ureditev naše nove narodne države.
Odposlanstvo sovjetskih sindikatov v Ameriki. Člani delegacije sovjetske delavske zveze so si ogledali new-yorške zanimivosti in industrijska podjetja. Obiskali so tudi Filadelfijo.
Zasedanje sveta UNRRE v Londonu. V Londonu je bilo tretje zasedanje sveta UNRRE, na katerem je bil za podpredsednika izvoljen jugoslovanski delegat ing. Nikola Petrovič.
Ameriški Slovenci so poslali slovenskemu Rdečemu križu 6720 pla-ščev, 1426 kosov perila, 8191 odej, nad 20.000 konzerv in več zabojev mila ter živil.
Poldinarski kovanci. Od 6. avgusta dalje bo pošiljala Narodna banka v promet poldinarske kovance, ki so bili skovani na" osnovi zakona o kovanju drobiža demokratične federativne Jugoslavije.
Drobne vesti
Naša mladina izročila zastavo srbskim vojakom. Mladina zna prijeti v roke kramp in motiko in ima jasno začrtano pot, kako pomagati, da pripeljemo porušeno domovino k uspešni obnovi in procvitu. Spoznala je, da je ena izmed največjih pridobitev naše zmage edin-stvo in bratstvo jugoslovanskih narodov, ki se je porodilo v skupno preliti krvi. Štajerska mladina ne bo pozabila, da so južni bratje pomagali pri dokončni osvoboditvi naše ožje domovine. Da se vsaj malo oddolžimo in pokažemo, kako čutimo in ocenjujemo njihove neprecenljive žrtve, je mladina iz Šoštanja izvezla srbskim vojakom lepo slovensko zastavo z napisom: 3 bataljonu IX. U. D. — ZMS Šoštanj. V Domu slovenske mladine je bila v prisotnosti vsega 3. bataljona slovesnost, na kateri je sekretarka v imenu mladine izročila srbskim tovarišem zastavo.
Zbirna baza mariborskega vojnega okrožja je priredila v nedeljo s sodelovanjem mladine v Petrovčah prireditev z obširnim, vsebinsko pestrim sporedom, ki je lepo uspela.
Žene iz Rečice pri Laškem so zbrale za brežiške izselejnce 130 kg fižola, 32 kg žita, 32 kg moke, 6.50 kg ješprena ter 52 komadov posode in orodja. Razen tega so poslale na Primorsko in Koroško veliko množino nairaznovrstnejših ličnih daril, večinoma ročno delo: prtičke, rute, blazinice, robčke in spominske knjige. Tudi pri zbiranju starega materiala so se žene lepo izkazale. Nabrale so 4 tone starega železa, 50 kg papirja, 30 kg kosti in 80 kg cunj.
Grozodejstva okupatorja v Zgornji Savinjski dolini. Fašisti in njihovi po-magači so za časa okupacije umorili v Zgornji Savinjski dolini 504 osebe, telesno so jih poškodovali 3177, osebno svobodo odvzeli 3571 osebam, do danes pa je še pogrešanih, oziroma padlih do-mačinov-partizanov 476.
Okupator je hotel Zgornjo Savinjsko dolino tudi gospodarsko popolnoma uničiti. Požgal in porušil je 928 zgradb, odpeljal je 10.399 glav živine, pokradel 2,061.821 kg živil, oplenil 61 delavnic s kompletnim orodjem. Gotovine in zlatnine je odnesel za 2,599.000 din. Lesa je bilo za časa okupacije uničenega 141.033 kub. metrov, pijače pa 43.390 1.
Dnevno izdelajo 300 kos. V tovarni kos v Slovenjgradcu se je dvignila produkcija po zaslugi udarniškega dela vsega delavstva celo višje kakor je bila predvojna. Sedaj izdelajo dnevno 300 kos, pred vojno pa 280. Po opravljenem delu v tovarni se delavci dnevno zbirajo ob porušeni stavbi, ki jo sami obnavljajo, ker bo služila za delavska stanovanja.
Prvi sejem v Laškem po osvoboditvi je bil 7. avgusta. Med tem ko ni mogel okupator vsa štiri leta organizirati niti enega živinskega sejma, so pokazali naši kmetje veliko zaupanje v vrednost našega dinarja. Prignali so 241 glav živine, ki je bila vsa prodana.
Tepanjska in zbelovška mladina je
priredila dva kulturno-prosvetna večera v korist Rdečega križa.
Delavci pireškega šolskega območja so se odločili, da bodo vsaj tri dni brezplačno udarniško delali za obnovo šolskega poslopja v Veliki Pireši-ci. V isto svrho bodo delavci Hme-ljarne v Žalcu vsako soboto darovali nekaj denarja od svoje plače.
Laščanke v delu ne zaostajajo. Vsak dan čitamo, da zavedne žene širom slovenske domovine s svojim delom dopri-našajo k obnovi normalnega življenja. Tudi žene iz Laškega so se že prav lepo izkazale. 25 članic AFŽ je v udarniškem delu očistilo najbolj prizadete dele mesteca. Da bi pomagale onim, ki
nimajo oblek in perila, so organizirale tečaj za šivanje in krojenje, katerega so se udeležile žene in dekleta od blizu in daleč. Razen tega posvečajo laške žene vso skrb ranjencem. Trenutno izdelujejo v posebnem tečaju copate za 100 ranjencev. Tudi akcija za otroško zavetišče je že tako napredovala, da bodo v Laškem že kmalu nudili dom sirotam iz Like, ki so jim fašistični zločinci pobili starše.
Žene iz Velenja, Stare vasi, Gaberk in Šoštanja so zbrale tekom enega tedna za bolnike v Topolšici: 400 jajc, 6 kg marmelade, 10 kg bele moke, 7 petelinov in veliko količino zelenjave, so-čivja in sadja. Za izseljence pa so zbrale mnogo perila, obleke obutve, in raznovrstnih predmetov za gospodinjstvo.
Dobrodelna akcija za Rdeči križ. Vasi Sv. Pavel pri Preboldu, Dolenja vas in Latkova vas, ki imajo enoten odbor Rdečega križa, so nabrale 100 kg moke, 160 kg fižola, 400 jajc, precej peciva, sladkorja, vkuhanega sočivja v steklenicah, mezge, okrog 120 komadov različnih oblačil, nekaj denarja in več drugih življenskih potrebščin za prizadete kraje.
Sovjetski veleposlanik
V nedeljo je bila vsa cesta od Ljubljane proti Murski Soboti svečano okrašena. Posebno v Savinjski dolini je bil en sam špalir cvetja, zelenja, parol, slovenskih, jugoslovanskih in sovjetskih zastav in med njimi slike obeh velikih voditeljev naših in sovjetskih narodov, maršala Tita in ge-neralisima Stalina. Že navsezgodaj so prihajali ljudje s cvetjem iz okoliških vasi na glavno cesto.
Ko so privozili avtomobili z ruskim ambasadorjem, zastopniki Rdeče armade in člani Centralne ter Narodne vlade Slovenije do Prekope, lepe vasice v vranskem okraju, jih je obsula mladina, tako da so se morali ustaviti. V viharno vzklikanje iz starih in mladih grl se je mešala pesem, deževalo je cvetja, od vseh strani so se zgrinjale množice ljudi. Pred ruskega
Veliki Šmaren je za naše hmeljarje važen dan. Takrat se prične glavno obiranje hmelja. V teh dneh oživi vsa Savinjska dolina. V njo prihaja novo življenje: pesem, smeh, veselo razpoloženje. Obiranje hmelja pomeni namreč za Savinjsko dolino velik praznik, takšen kakor na primer drugje kožuhanje koruze, mlačev ali domače koline. Gospodinje imajo polne roke dela, ker hočejo obiravce raz-
N
Boris Gorbatov
euklonljivi
V gneči so nekoga podrli in udaril je z glavo ob pločnik. Strašno je stokala žena z razbitim čelom, lasje so se ji zlepili od goste krvi. Nad trgom so nizko in nemirno letale kavke. Mladenič, ki ga je zgrabil brzostrelec, se je zvijal v železnem prijemu, ni še mogel verjeti, da je prijet. Skušal se je osvoboditi železnih rok molče in zagrizeno, škripal je z zobmi, ker ni hotel trositi moči z nesmiselnim ječanjem, ali vse njegovo mišičasto telo je ječalo, cvililo za svobodo in se reševalo iz ujetništva. Tolkli so ga, polni sovraštva, besno, a on se je samo skušal osvoboditi, ni in ni mogel verjeti, da je konec. A nenadoma se izčrpano telo skrči in klone. Poslednji-krat objame mladenič s strastno-hre-penečim pogledom svobodni svet
mladosti. Vse je bilo končano za njega. Sedaj — Nemčija, ječa in — najbolj verjetno — smrt,
A mimo Tarasa so stalno bežali ljudje, prežeti z grozo.
Bežali so, ne da bi se čutili krivi. Vsa njihova krivica je bila v tem, da so — ljudje, a to je lov na ljudi. Tudi Taras je bil človek, tudi njega so lovili, tudi on je bežal, hropeč in zasopel in je pričakoval, da mu vsak čas odpove srce, ker ni več zmogel napora . .. Pribeži v nekakšna hišna vrata in tam se oddahne. Mimo njega pridrvi splašena čreda ljudi in zatone nekje v daljavi.
V veži in na dvorišču je gneča. Vsi težko dihajo. Nekdo reče, medtem, ko izpljune curek krvi:
—	Da bi le imeli brzostrelke! Brzostrelke!
—	Ne delaj si preglavic! — odgovori Taras. — Tudi s sekirami bo šlo.
na poti skozi Savinjsko dolino
veleposlanika je stopila pionirka in mu izročila šopek. Ambasador se je sklonil k dekletcu in ga poljubil. Da bi pa imel trajen spomin na prisrčni sprejem, ki ga je bil deležen od savinjske mladine, je napravil posnetek s fotografskim aparatom. Med nepretrganimi, navdušenimi vzkliki bratski Sovjetski zvezi, Rdeči armadi, generali simu Stalinu, maršalu Titu in edinstvu vseh slovanskih narodov so se zastopniki naših in sovjetskih oblasti zopet odpeljali.
Povsod jih je narod burno pozdravljal. Tudi Celje je bilo slavnostno okrašeno, a tu so se le kratko ustavili in potem nadaljevali svojo pot v Mursko Soboto k odkritju Spomenika zmage, ki naj bo vidno znamenje tesne povezanosti narodov Jugoslavije s Sovjetsko zvezo.
V Savinjski dolini obirajo hmelj...
veseliti s priboljškom, ponoči je treba v hmeljski sušilnici boljšega prigrizka in tudi grla sušivcev so vedno suha, kar je razumljivo, če pomislimo, da morajo ponoči posušiti, kar so podnevi nabrali.
Celjski kolodvor v znamenju obiravcev
Že nekaj dni kaže celjski kolodvor svojevrstno sliko. Povsod vidiš košarice, v njih pa razne vreče. To je namreč poleg pridnih rok edino orodje hmeljskega obiravca. Na stotine mladih deklet in tudi starejših ženic čaka dnevno na kolodvoru na vlak, ki jih bo popeljal v deželo »zelenega zlata«. Hmeljski obiravci imajo že svojo tradicijo. Nikomur ni treba iskati delodajalca. Ponavadi hodijo več let zaporedoma k istemu hmeljarju, kjer so že skoraj prišteti med domače. Obiranje hmelja gre iz roda v rod. Pred leti je hodila v Savinjsko dolino mati, danes hodi obirat njena hči in morda že tudi vnukinja.
Na vsakem kolodvoru Savinjske doline čakajo dolgi vozovi na obiravce, po katere pride navadno sam gospodar ali pa vsaj njegov sin. Z veselo pesmijo in razposajenim smehom se nato odpeljejo k hmeljarjem, kjer so dobro pogoščeni. Še istega dne si obiravci ogledajo »teren«. Vsakdo si že na tihem preračuna, koliko škafov bo nabral dnevno, kar je seveda odvisno od kakovosti hmelja in vremena.
Tako je bilo včasih in tako je še danes. Le da so letos obiravci nekoliko poparjeni, ker je hmelj zelo slab in bo temu primeren tudi zaslužek.
Delavska mladina iz revirjev brezplačno obira hmelj
V Žalec je te dni prispela skupina 60 mladink iz rudarskih revirjev trboveljskega okraja. Voditeljica te skupine je izjavila zadružnemu predsedniku, da so mladinke prišle obirat hmelj najrevnejšim hmeljarjem in na državna posestva brezplačno. Delale bodo udarniško, saj so storile isto tudi nedavno na Krškem polju, kjer je bilo ljudstvo tako navdušeno nad dobro voljo in udarniškim delom delavske mladine. Mladinke iz revirjev bodo ostale v Savinjski dolini 14 dni. Savinjčani so jih zelo prisrčno sprejeli. Te mladinke bodo najtesneje povezane s savinjsko mladino, s katero bodo skupno organizirale več kul-turno-prosvetnih prireditev.
Kakšen bo letošnji hmelj
Letos imamo v Sloveniji skupno 3,400.000 sadežev hmelja, od česar odpade na Marenberg, kjer tudi uspeva hmelj, okoli 20.000 sadežev. Ostalo ima Savinjska dolina. Kakovost hmelja bo letos bolj slaba. Produkcija bo dosegla komaj tretjino lanske. Lani je bilo nabranega okoli 6000 ton hmelja, letos pa bodo nabrali samo nekaj nad 2000 ton. Slabša kakovost hmelja je posledica suše, zaradi česar se je pojavil rdeči pajek, ki je uničil kobule, tako da je hmelj pričel rjaveti. Lani je bilo približno polovica prvovrstnega hmelja, letos ga bo največ 10 odst.
Kredit za obiranje hmelja
Hmeljarska zadruga je izposlovala za obiranje hmelja kredit v znesku treh milijonov dinarjev. Od tega bo odpadel na vsak sadež 1 dinar. Kredit za obiranje hmelja bo zadruga že ta teden pričela izplačevati.
Zadruga je preskrbela tudi potrebno količino premoga za sušenje hmelja, Ta premog so hmeljarji večinoma že prejeli, kdor ga pa še ni, naj se javi Hmeljarski zadrugi v Žalcu, kjer bo prejel nakazilo. Savinjski hmeljarji so letos prejeli 250 vagonov premoga.
Kakšne bodo cene hmelja
Glede cen hmelja smo odvisni od inozemskih tržišč. Hmeljarska zadruga v Žalcu je dosedaj stopila v stik z vsemi večjimi ameriškimi tvrdkami ki kažejo zanimanje za naš hmelj, tako lanskega, kakor tudi letošnjega pridelka. Doslej je zadruga prodala okoli 700 ton lanskega hmelja, na zalogi pa ga ima še okoli 5000 ton. Že pri doslej prodanem hmelju bo prejel vsak hmeljar ne glede na to, ali je njegov hmelj prodan ali ne, okoli 12 dinarjev za kilogram. Seveda se bo ta znesek sorazmerno povečal, če bo zadrugi uspelo prodati še hmelj, ki ga ima na zalogi. V tem je bistvo zadružništva. Korist ima celota. Odpre-ma že oddanega hmelja bo zaradi neugodnih prometnih zvez preko morja mogoča šele septembra ali oktobra. Takoj nato bo pričela zadruga izplačevati lanski hmelj.
Po brzojavkah, katere je prejela Hmeljarska zadruga iz Amerike, so tam cene hmelja kontrolirane, Ame-rikar.ski hmelj stane tam 50 do 80 di-naijev kilogram. Kakor izgleda ne todo tudi cene našega hmelja po od-hitku vseh stroškov višje od cen Emerikanskega. Vsak hmeljar ve, da je hmelj borzni artikel in zato vse te cene niso definitivne. Odvisne so namreč od svetovnega tržnega položaja.
Ko bo ves lanski hmelj prodan, bodo hmeljarji potom svoje zadruge določili pridelovalne stroške in ceno, po kateri bo zadruga izplačevala lanski hmelj.
lùkauegu...
V zadnjem času opažamo na vseh prireditvah v Celju, kako občinstvo v dvorani kadi. Po stenah so sicer napisi, da je.kajenje prepovedano, ki pa v tobačnem dimu kar izginjajo.
V Št. Pavlu imajo na Krajevnem odboru OF urad za izdajanje živilskih nakaznic, kamor je ob 9. dopoldne vstopil tovariš, ki je prosil, da se mu izda živilska nakaznica. Navzoči uslužbenec je izjavil, da je gospodična zaprla v omaro vse akte in ga prosil, naj malo počaka. »In kje je gospodična?«
Uslužbenec je pohitel po ključ na njen dom. Vrnil se je zagotavljajoč, da je gospodična pravkar vstala in da bo vsak čas tu. Tako se gospodični baje večkrat primeri.
*
Še so ljudje, ki nikakor nočejo razumeti, da so danes napočili novi časi in da je konec starega protekciona-štva. Ko sem pri mehaniku Vebru v Gosposki ulici dal popraviti svoje kolo, sem ga prosil, naj mi proda tubo gumijeve raztopine. Rezko mi odvrne »Kje naj jo pa dobim!« Za mano je prišlo še nekaj strank in zabolelo me je, ko me je nekdo opomnil, kako mehanik prodaja neki stranki baš gumijasto raztopino!
Za delo, ki mi ga je vajenec opravil v tričetrt ure pa mi je zaračunal 25 dinarjev.
Ali ni takšno trgovanje in dviganje cen nesramno dobičkarstvo, ki ga v današnjih resnih časih, ko ves slovenski narod požrtvovalno dela za obnovo domovine, ne moremo dopustiti?
Orali bomo raje s traktorji
Ko sem pred dnevi obiskal nekega kmeta-izseljenca na Krškem polju, so bile njegove prve besede prošnja za krave, da bi lahko oral. Sedla sva v hišo in nadaljevala pogovor o obdelovanju zemlje. Pojasnil sem mu, da krav sedaj še ni toliko, da bi mogli zadostiti potrebam in nadomestiti to, kar nam je sovražnik v štirih letih uničil. Napačno hi tudi bilo, če bi zopet s kravami orali. Sedaj imamo za to delo traktorje in take pluge, ki režejo po dve brazdi hkrati in to tako globoko, da tega ne bi moglo napraviti dvajset krav.
»Pa pravijo, da je traktor zanič, da slabo dela, no, pa sem videl v Veliki vasi, da res globoko orje, kakor praviš; presneto, tam trava ne bo mogla kmalu iz zemlje. Vendar, tako pravijo drugi, da ni za nič . . .«
»Mi pa trdimo drugače. Stroj naj služi kmetu in delavcu. Stroj naj mu lajša delo. Stroj bo tudi več in bolje napravil, zemlja bo bolje rodila, ker bo bolje obdelana.«
Kravo pa bomo dali v hlev ,jo lepo krmili, da nam bo dala veliko mleka za naše otroke. Tudi vola bomo imeli v hlevu in z njim delali samo tam, kjer ne bo mogoče s traktorjem. Naš kmet bo dobil stroje, da bo s čim manjšim trudom čim več pridelal.
Samo nekaj je potrebno pri stroju. Z njimi se je treba naučiti delati. Zato se moramo učiti, če hočemo pravilno izkoristiti vse dobrine, ki nam jih nudi moderna tehnika pri obdelovanju zemlje.
Čez dva dni sem že videl tega možaka v sosedni vasi, kako je opazoval oranje s traktorjem.
Celjska mladina
tekmuje pri obnovi
Okrajni odbor ZMS Celje-mesto je pričel v torek mesec udarniškega dela za obnovo našega mesta. Celjska mladina se je zvečer zbrala pred o-krajnim odborom, kjer je sprejela navodila in smernice dela. Mladina je navdušeno sprejela predlog, da bo ob večernih urah strnjeno odhajala na delo in pospravljala ruševine, čistila jarke in pomagala naše poškodovano mesto zopet obnoviti in mu dati ono lice, katero je imelo pred vojno.
Ta mesec udarniškega mladinskega dela na polju obnove bo pravo tekmovanje celjske in okoliške mladine, saj sta razpisani dve častni nagradi za zmagovalno skupino mladih delav-cev-udarnikov. Najboljša skupina bo prejela zastavo ZMS. Zmagovalcu bo poklonil zastavo tudi okrajni odbor OF Celje-mesto.
Mladina naj se k delu zbira vsak večer ob 6. pred svojimi kvartnimi pisarnami ali krajevnimi odbori OF, od koder bodo šli skupno na delo.
TELESNA KULTURA
L ZLET FIZKULTURNIH DRUŠTEV SLOVENIJE V LJUBLJANI
Vsi, ki ste se prijavili kot gledalci za zlet v Ljubljani, se zberite v nedeljo zjutraj točno ob 4. uri na postaji. Odhod posebnega vlaka bo ob 4.20. Izkaznice za brezplačno vožnjo dajte že v soboto žigosati na železniški blagajni. Vsi se morate obvezno udeležiti povorke po mestu v nedeljo dopoldne in prisostvovati popoldanskemu nastopu. Prinesite s seboj hrano, ker v Ljubljani ne bo mogoče ničesar dobiti. Odhod iz Ljubljane bo v nedeljo zvečer. Vodja netelovadcev je Vagner Janko.
Bodite na potu in v Ljubljani disciplinirani, ne porazgubite se po svojih potih, ker tudi od vas zavisi uspeh zleta.
FD »Celje«
FIZKULTURNO ŽIVLJENJE V ROGAŠKI SLATINI
Z osvoboditvijo je prišlo v lepo Rogaško Slatino tudi novo fizkulturno življenje. Tukaj so se združila vsa bivša telovadna in športna društva in pričeli so s skupnim delom v duhu novega časa. Pričeli so urejevati telovadnico in igrišče. 22. julija so priredili že prvi fizkulturni dan, ki so se ga udeležili fizkulturniki našega okraja. Pokazalo se je veliko zanimanje posebno za plavanje in nogomet. Za prvi zlet zveze fizkulturnih društev Slovenije so že pripravljeni. Tudi beograjskega zleta se veselijo.
V ponedeljek 6. avgusta so imeli masovni sestanek. Udeležba je bila odlična, saj je sestanku prisostvovalo preko 150 članov. Govoril je tovariš Ivan od FOS-a iz Ljubljane in obrazložil pomen in organizacijo naših fizkulturnih društev.
OBJAVE
Združitev okrajev
Zaradi lažje, boljše, hitrejše in cenejše uprave se združujejo dosedanji Okrajni odbori Celje-okolica, Žalec, Vransko in večji del Laškega okraja v nov okraj, ki se bo imenoval NOO Celje-okolica. Uradi novega okraja začno poslovati z 20. avgustom v prostorih nekdanje Mestne hranilnice (nasproti kolodvora).
Vpisovanje otrok v I. razred imajo vse celjske osnovne šole v ponedeljek 20. avgusta in v torek 21, avgusta od 8. do 12. dopoldne v poslopju I. deške (mestne) osnovne šole. K vpisovanju naj privedejo starši otroke, ki v tem koledarskem letu dopolnijo sedmo leto in ki doslej še niso obiskovali šole v Celju. Mlajši otroci še niso šoloobvezni in se bodo sprejemali v šolo le v izjemnih primerih, ako so do dneva vpisa dopolnili šesto leto, ako so telesno in duševno zelo razviti in ako ne stanujejo daleč od šole. Za vsakega otroka prinesite k vpisu rojstni list ali kak drug dokument, iz katerega so razvidni njegovi rojstni podatki. Po izvršenem vpisu v šolo je obvezen zdravniški pregled otrok v Zdravstvenem domu.
Upraviteljstva celjskih osnovnih šol
RAZGLASI
SAMARITANSKI TEČAJ se prične 3, septembra t. 1. Prijave sprejemamo vsak dan v pisarni RK
Izlet celjskih planincev v Logarsko dolino. Celjski planinci bodo priredili v nedeljo 28. avgusta izlet z avtomobilom v Logarsko dolino. Pojasnila daje Knjižni zavod OF v Celju.
PLEMENSKI SEJEM ZA BIKE
v SV. JURIJU OB JUž. ŽEL.
Due 24. avgusta prirede v Št. Juriju sejam za plemenske bike. Rejci naj privedejo na sejem bikce nad eno leto stare in starejše, ki jih imajo naprodaj. Svojemu okrajnemu odboru pa naj takoj pošljejo vse podatka o poreklu bikov, ki jih nameravajo ponuditi v prodajo, da se ugotovi poreklo in napravi izpisek iz rodovniških knjig. Ob tej priliki naj si nabavijo bike bivše živinorejske se-lekcijske organizacije, ki nimajo primernih rodovniških plemenjakov. Sejma naj se udeležijo kmetijski referenti tistih okrajev, ki nameravajo kupiti bike in naj privedejo s seboj tudi prevzemnike bikov. K nakupu bikov za živinorejske organizacije kakor tudi za potrebe poedinih krajevnih odborov se bo iz oblastnih sredstev dal prispevek k nakupu.
POIZVEDBE
„SLAVIJA"
jugoslovanska zavarovalna banka
Ekspozitura Celje, Telefon 199
posluje zopet v svojih starih prostorih v Ca-lju, Kidričeva ulica 1-1., ter sprejema vse vrste zavarovanj, kakor v predvojni dobi. Vsi naši zavarovanci, ki so bili pri banki »Slaviji« zavarovani pred okupacijo, bodo po naših zastopnikih obiskani.
V vsako hišo
NOVO POT
Tovariši dobrovoljci, ki so mobilizirani od Nemcev prešli na vzhodni fronti k Rdeči armadi in se prijavili v JA, so naprošeni, da sporoče, če jim je kaj znanega o Martinu Cviklu, roj. 26. 7. 1924 v Galiciji pri Celju. Imenovanega so videli decembra preteklega leta v Šidu v Sremu. — Išče ga mati Frančiška Cvikl, Železno 51, p. Žalec.
Prosim vsakogar, ki bi kaj vedel o mojem možu Francu Trkaj, roj. 26. 2. 1910, da mi to nemudoma javi. Imenovani je bil zaprt v Italiji, ob kapitulaciji pa je prišel v Ljubljansko brigado. Novembra preteklega leta je bil na Dolenjskem, od takrat pa ni nobenega glasu več o njem. Poročila pošljite Trkaj Mariji, Vešenik 8, Slov. Konjice.
Andreje Mihael, roj. 16. 8. 1900 v Šmi-klavžu pri Slovenjgradcu, je bil odpeljan 13. maja 1943 v logor. Njegov zadnji naslov se glasi: Andreje Mihael, št. 30 094, Block 40, Buchenwald. Vsakdo, ki kaj ve o njem, je vljudno naprošen, da takoj sporoči na naslov: Andreje Marija, Šmartno št. 41 pri Slovenjgradcu.
Balant Franc, p. d. Krivec, je bil pri partizanih 3 bati. 5. S NOU B. I. C. in se do danes še ni vrnil. Zadnjič je bil v Črni. Ako ve kdo kaj natančneje o njem, naj
sporoči na naslov Balant Maks, Podgorje št. 82, okraj Slovenj gradeč.
Kdo kaj ve o mojem sinu Francu Dragar-ju, rojenemu oktobra 1925 v Trbovljah. Odšel v NOV 13. julija 1942. leta. K partizanom je pristopil iz Ljubljane. Zadnjič se je javil 15. maja 1944 iz okolice Moravč. Nahajal se je v Tomšičevi brigadi, 14. divizije. Če bi kdo kaj vedel o njem, naj sporoči na naslov: Dragar Marija, Loke 420, Trbovlje.
Bizjak Andrej, rojen 19. oktobra 1900. na Polzeli, jurist, je bil v partizanih v Zg. Savinjski dolini v področju Tomšičeve brigade kot član komisije za preiskovanje zločinov. Nazadnje je bil pri kmetu Špehu na Dolu pri Kamniški bistrici v Bojovičevi skupini še meseca decembra, od takrat ni sledu o njem. Če kdo kaj ve o njem, prosimo, da sporoči na naslov Bizjak Rija, Celje, Stanetova 7-1.
— ZAHVALE —
Tov. Poiane Jožef, trgovec v Petrovčah, ki se je nedavno vrnil iz štiriletnega pregnanstva iz Hrvatske, je poslal upravitelj-stvu osnovne šole v Petrovčah znesek 100 din kot zimsko pomoč revnim šolskim otrokom tega šolskega okoliša, namesto venca na grob bivšemu ravnatelju Keramične industrije d. d. Petrovče Kočij an Milanu in Šah Ceciliji, posestnici iz Do-briše vasi. — Iskrena hvala!
r MALI OGLASI n
Moje podjetje — splošno mizarstvo je zopet v polnem obratu. Vljudno se priporočam za polaganje, čiščenje, oziroma stru-ganje parketnih tal in prodajo mrtvaških krst in pribora. Franc Jurič, Celje, Prešernova ulica 20.
Kupim klobuk star ali nov št. 56. Čater Albert, Jarnovec, pošta Drami je.
5 stanovanjska hišica —- mesečni donos din 339,— v Celju, Trnovlje 102 — zamenjam za 1 stanovanjsko hišo v bližini
Nove vasi, Ljubljanske ali Mariborske c. * Poizve se: Mariborska cesta 60-1. levo.
Kolarskega učenca, ki se je že nekaj časa učil, sprejme takoj Kalšek Ivan v Šmartnem ob Paki.
Radijski aparat, 6 cevni, nov, električni, znamke Philips, zamenjam za baterijskega. Grobin Viktor, pošta Podplat.
Službo išče v Sloveniji tekstilni tiskarski mojster s 15 letno prakso. Brulc, Šmartno v Rožni dolini št. 38 pri Celju.
OTROŠKI VOZIČEK zamenjam za dobro ohranjeno moško kolo. — Naslov v upravi »Nove poti«.
Pianino s svetlo črno polituro, brez okraskov, dva konzolna svečnika iz medenine, znamka v notranjosti pokrova »Hölzl & Heizmann« z angleško mehaniko mi je bil od okupatorja neznano kam odpeljan. Stranka, ki ima ta pianino ali pa kdor ima kako sled, naj to javi v drogeriji »Sanitas«, Kidričeva 5.
OPOZORILO
Podpisani Franc Čanžek, — Celje, Slomškov dom, opozarjam, da nisem plačnik za dolgove, ki bi jih napravila moja žena Herta Čanžek, roj. Cankar.
GROBOVI
1
Naš predragi mož, oče in sin
FELE TONE polit delegat S 34
je padel dne 10. 3. 1945 zadet od gesta-povske krogle pri Križniku v Belih vodah.
Njegovo truplo počiva začasno na pokopališču v Belih vodah pri Šoštanju.
Žalujoča žena Marija in otroci Marijan, Dragee in Ivo, mati Ivana, oče Anton, bratje Vlado, Srečko in Raj ko ter sestra Vera.