64, številka. Ljubljana, v ponedeljek 17. marca. XVII. leto, 1884 Izhaja vsak dan zvečer, iziuiši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij'sko-ogerske dežele za vae leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za 10 kr. za mesec, po 110 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiriatopne petit-vrste po kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če ae dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi nuj ae izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upra vn i št v o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, ^Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vae administrativne stvari. Govor poslanca dra. Vitezica v državnem zborn v 14. dan marca. Leta 1880. izšla je v Benetkah knjiga z napisom : „La Venezia Giulia, studii politico-roilitari di Paulo Fambri, gia Capitano del genio Militare italiano con prefazione di Ruggiero Bonghi". Spisovatelj si je v tej knjigi postavil nalogo, dokazati, da so 1. 1866 mej avstrijskim cesarstvom in Italijo določene meje za zadnje imenovano deželo, namreč za Italijo jako neugodne in da je zaradi tega treba popraviti to hibo s tem, da se vzhodni del Furlanije, to je denašnje Goriško, potem Trst z okolico in Istro, to je Primorsko odstopi Italiji, tako, da bodo meje Italije na tej strani Jul-ske Alpe in morje Jadransko. V dokaz te trditve navel je zgodovinske, geografične, politične, etno-grafične in klimatične razloge. Omeniti moram, da Fambri s svojo trditvijo ni osamljen, marveč je to deloma program takozvane „Italia irredenta" in da celo konservativni državniki Italije teže po tem smotru. Razloček je le v tem, da bi slednji, konservativci namreč, ta smoter radi dosegli potom diplo-matičnih pogajanj proti drugim koncesijam, „Irredenta" pa bi brez ozira na pogajanja, ki bi bila potrebna, sklicevala se na silo orožja. Fambri, kakor v tej knjigi razpeljava, bi rad zavzemal nekako srednje stališče; pravi namreč, da treba poprej resno poskušati, da se stvar reši mirnim potom, a ko bi to ne šlo, bi bil tudi on za resno postopanje. Da, reci se sme, da pripada bolj naprednej stranki, stranki akcije, nego zmernej stranki. V dodatku k tej knjigi piše tudi o zuanej brošuri „Italicae resw, katero je pisal polkovnik avstrijskega štaba, — da je pisec te knjižice brat umršega ministra vnanjih zadev Havmerla —je javna tajnost — ter jo skuša ovreči. Na strani 184 svojega dela piše baš v tem dodatku naslednje (čita): Zmota bi bila, da bi se mi zamenjali z ekstremno stranko — govori namreč o svojej stranki in o sebi — a ravno tako bila bi tudi zmota, ko bi trdili, da mi, kar nas je zmernih, nemarno ni6 občega z onimi da bi v vsacem slu- čaji grajali onib inicijativo. Istina, mi hočemo apo-rHzumljenje, oni neslogo, mi zjedinjenje in jeduoto, doćim bi oni tudi prepiru in razpora se ne ustrašili : ker se pa v nikakih naporih, zlasti pa v politiki ne vlečejo preme črte, tedaj je še vedno možno, da pridemo kje vkupe, v dotiko. Bivši italijanski minister in senator, Bongbi, je na prošnjo Fambrija, svojega osobnega prijatelja, slednjemu pisal pismo ter izrekel svoje mnenje o vprašanji, po Fambriji sproženem. To pismo je predgovor Fambrijevemu delu; Bonghi v njem naravnost pove, da pripada zmernej stranki, pravi tudi, da želi zboljšanje mej, a nikakor ne šiloma, temveč z dobrega. Ker je Fambrijevo delo vzbudilo v Italiji veliko pozornost, ker se dotika najvitalnejih interesov Avstrije, ker govori o narodnem obstanku, o „biti ali ne biti" nas Slovanov v Primorskej, zdelo se mi je umestno, spregovoriti v tej zadevi v visokej zbornici in sicer za tega delj, da se iz tega napravi sodba o politiki naše vlade. Do sedaj nesem govoril o tej kočijivej stvari, ker sem mislil, da bode vlada svojo dosedanjo pogubonosno politiko v Primorskej premenila vsled opominov, katere je dobivala od raznih stranij — tudi od mene na tem mestu. Ker se pa to ni zgodilo, ker se tudi ni nadejati, da se to zgodi pozneje, ker je nasprotno položaj Slovanov v Primorskej vedno slabeji, čutil sem se kot Avstri jec in Slovan p rim oranega, dotakniti se te rane z energično roko, da se zaceli, kolikor možno. (Dalje prih.) Letošnji proračun v državnem zboru. m. Drugo bitvo v bud^etnej debati v 10. dan t. m. pričel je minister baron Pražak s tem, da se je — umaknil za jeden korak nazaj! Tolažil je pl. Car-neriju, kateri zaželel je v poprejsnjej seji, njega in vse druge ministre videti v rokah državnega našega sodišča. Stvar se je sukala zastran besed, katere je minister pravosodja Pražak v seji 31. dan jauu-varja t. 1., opravičuje svoje jezikovne naredbe in ravno omenjaje zahtevano razdelitev Češke, izprego-voril, rekši levičarjem: „Nikeri ne zahtevajte, kar bi bilo na zoper državnemu pravu in tisoč let starej zgodovini Češke!" Zavoljo tega, ker se po navadnem tolmačenji besed v Pražakovej izjavi govori o državnem pravu Češkem, nastal je bil po poročilih nemško-židovskib „sehlachten-bummlerjev" tak dir in strah v Nemcih, da so morali sami dina* mitardi a la Carneri e tutti quanti miriti preplašeno čredo! Slovanski gospod Pražak pa, odkar sedi visoko na ministerskej vejici, ne hotel bi za ves svet ue niti z besedo užaliti ponižnega avstrijskega Nemca! Zato je danes teden hitel zatrjevati, da on z „državnim pravomu ni hotel izreči posebnega „ češkega državnega prava", nego „osnovno državno pravo". Minister baron Pražak češkega državnega prava ni mislil! Nekako tako donelo je iz njegovega govora, kakor da bi iz avstrijskega ministra ust ne smelo priti izpričevanje bitju češkega državnega prava, katero pripoznal je sam presvetli monarh in s katerim se izrecno sklada člen III. patenta z dne 26. februvarja 1861. leta! To vse pa iz strahu pred avstrijskim kipečim nemStvom, katero pa sedaj „po prestanem strahu" ima zabavo z mi-nisterskim „lapsus-om linguae"! Ker nam slana aiplomacije iz obližja ni še poparila duše, umevna je nam osuplost, katera oprijemala se je ob izjavi „Češko-slovanskegau ministra češko-slovanskih poslancev, katera prekinja pikre besede dra. Gregra. — Ali še z drugo besedo obetal je gospod minister, mehki baron Pražak mir, in z leto besedo nam bodo oficijozi domače naše reje brez dvojbe še velikokrat skušali pahljati vroče čelo! Dejal je namreč, da imejmo usmiljenje z našimi sodniki, ki slovenščine ne umejo, a da pridejo časi, v katerih nam po žlebovih sedaj uravnanih srednjih šol priplavajo sodniki, slovenščine učeni! Da bi bil naučni minister baron Conrad v tistej seji navzočen! Popraviti bi bil moral obete svojega kolege v tistem smislu, da so sedaj šole slovenščini na ljubo uravnane le za poskušnjo, in da na tej poskušoji visi vsa slovenska ravnopravnost, sploh pa da on baron Pražaku jamčiti ne more, da bi čez 40 ali 50 let glede slovenščine nijeden ne bil potreben in bi ne imel izgovora dandanes veljavnega, od slovanskega minintra z vsemi trdnjavami oddanega! Kaj nam je početi s sodniškimi in drugimi uradniki, ki iz politične mržnje do Slovencev njegove naredbe in naše slovenske pisane uloge mečejo pod klop, LISTEK. Knez Serebrjani. (Ruski spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) IX. Poglavje. Sodba. (Dalje.) Sredi občega molčanja slišalo se je rožljanje zlate verižice, ko je Ivan spustil iz rok podobo od-rešenika, pri katerem je prisegel Serebrjani, prekri-živši se. — Zdaj pa pojdi! rekel je Ivan, — iu moli k svetej Trojici in vsem svetnikom, da bi varovali te vsake, še tako lahke krivde! — Vi pa, — pristavil je, obrnivši se k zem-8kim bojarjem, — ki ste slišali moj govor, ne pričakujte novega odpuščanja Nikiti, in ne prosite zanj, ko bi zopet zaslužil mojo jezo! Ko je tako dal Ivan vsakemu svojevoljnemu postopanju s Serebrjanim nekako nravstveno pravo, pokazala se je velika zadovoljnost na njegovem obrazu. — Pojdite vsi, — rekel je, — vsak po svo- jem delu! Zemski dobro zapomnite moje ukaze, a opričniki, moji izbrani sloge, pomnite svojo prisego, in ne dajte se motiti s tem, da sem pomilostil Se-rebrjanega, v mojem srci ni pristranstva niti k bližnjim, niti k daljnim. Začeli so se razhajati. Vsak jo je pobral domov, in odnesel seboj ta strah, drugi žalost, ta jezo, drugi razne nade, marsikateri pa samo pijanost v glavi. Slobodo pokril je mrak, mesec je izšel izza gozda. Grozen bil je videti temni dvorec s svojimi kupljami, sobami in grebeni. Od daleč bil je podoben kakej pošasti, ki se je sključila in je pripravljena na skok. Jedno nezagrneno okno svetilo se je, kakor pošasiino oko. Tam je car goreče molil. Molil je za mir v svetej Rusiji, molil zato, da bi mu Bog dal moč iztrebiti izdajo in nepokorščino, da bi blagoslovil njegovo težavno delo zjednačenja silnih s slabimi, da bi v Rusiji nikogar ne bilo višjega od druzega, a bi vsi bili jednaki, in on bi stal mej vsemi, kakor hrast na prostranem polji. Molil je car in priklanjal se do tal. Gledale so ga svetle zvezde skozi okno, in vedno bolj se zavijale v meglo, kakor bi hotele reči: „Car Ivan, Vasiljevič! Ti si se lotil slabega dela, ne da bi bil vprašal nas, a zapomni si: dva klasa ne zrasteta jednako visoko, ne da se zravnati visokost goni z majhnimi hribi, in na zemlji ne more biti brez bo-jarjev." X. Poglavje. Oče in sin. Bila je že noč, ko se ie vrnil Maljuta po mučenji Količevih in sorodnikov ter prijateljev usmrte-nega metropolita. Gosti oblaki so kakor črne gore visele nad slobodo, in grozile z nevihto. V Maljuti-nej hiši so že vsi spali. Samo Maksim še ni spal. Šel je očetu naproti. — Ljubi oče, — rekel je Maksim, — Čakal sem tebe, nekaj moram govoriti s teboj. — O čem? — vprašal je Maljuta, in uprl je svoj mračen pogled v Maksimi. — Jaz grem jutri, — nadaljeval je, — odpusti mi oče! — Kam ? — vpraša Maljuta. — Kamor me popelje pot, oče; zemlja je velika i u prostora je dovolj. — Ali si prišel ob pamet? V istini ti blazniš, kaj si naredil danes pri kosilu? Kako, da si se upal ugovarjati carju? Ali ne veš, kdo je on, kdo pati? — Jaz že vem, oče; pa tudi vem, da se mi je zahvalil za to. A vender ne morem ostati. tega nam gospod pravosodni minister povedal ni, — ne preoataje nam torej drugega, nego priporočiti jih Se nadalje njegovemu varstvu! Pač je vreden ostrega pogleda, kdor razposajeno brca po sedanje slovanske vlade mehkem naročaji, kjer se Nemcem tako mirno in varno počivati da! Ali vender, kdo bi kaj tacega zameril poslancu Ilebfike trgovinske zbornice pl. P len er ju, kat' i: je »Politikiw ravnokar — „der deutshnationale Naturbursche!'* Izpregovoril je ta smrtni sovražnik imena češkega koj za ministrom Pražakom in razvil je o notranjej in vnaujej uašej politiki tako sijajne semitske nazore, da ni čisto nič pretiraua sodba v nekem nemško-liberalneni listu, če se jo vzame „euin grano sulit" glasećo se: „Cel Duuaj je očaran po zadnjem govoru Plenarjevem." In kako dobro dene taka pohvala bivšemu legaeijskemu sovetniku! Interesautua malenkost se pripoveduje o moži: Koje v jezikovne! debati imel mani govor, v katerem je tako strastno uaroduosti bujskal in celo zaletaval se v nemšao zvezo, ker se je knez Bismarck predrzuil bil govoriti „vo.i Herbstzeitloseu," tedaj postavil je v predloženi stenogram svojega govora 1 olovuikoui besedice: živahno odobravanje, burno odobravanje itd. Glasila zjedinjeue levice dobro vedo, kaj pl. Pleuer rad ima, in tako tudi strežejo na-bobuduemu možu! Dasi pa je govornik zimu tudi po svojej visokej izobraženosti in odličnej zgovornosti, vendar zadnji njegov govor ni, da bi ga človek ua večjih mestih z milovanjem ne prebiral! Ako se nam finančno njegovo modrovanje zdi suinno že zavoljo tega, ker je naperjeno bilo v prvej vesti proti oddanemu portfelju avstrijskih financ, moramo pač nekatere politične detonacije iz njegovega govora, naravnost priporočati humorističnim listom! Te so na primero: „Le.viea hotela je s predlogom državnega jezika napraviti konec narodnim bojem, ta predlog bilje mirovni nasvet." „Prepir mej narodnostmi je jedrno le sedanje vlade. Mi boja uesmo hoteli, bojimo se ga ne in razširili bomo nemško-češko gibanje po vsej Avstriji, ako bi to vladanje imelo de nadalje trpeti. Iz tega gibanja porodila se je želja po razdelitvi Češke v dokaz, da so tamošnje razmere neznosne." „Nemski Perači se hočejo znebiti čeških uradnikov in da se jih neba stiskati z uraduo fte-bčino. Toda po čepkih krajih češke dežele biva n aj nemški državni jezik." „Nasprot-stvo i Rusijo ae je pomakuilo v daljave in slovanska zveza na desnic, pada v c-mi w „Zavoljo dveh ali trehateutantovže vlada ni vedela, kje ima glavo in fcaukazala je izjemno stanje." „Vlada jako dobro ve, da uazaduiaška vlada samo tedaj zori, kadar se javni duh seseda. Na tacih elementih slonijo računi sedanje nazadnjaška vlade." Sedaj, ko sta si Avstrija in Rusija dobri, Avstrija svoje Slovane zopet lahko satira, ker se jej ni bati slovanske velesile! A v Avstriji treba je vladati „uemški,u ker smo si z Nemčijo prijatelji! Wer lacht da? Privoščimo te ženijalne kolose prvorojeuiiu Nemcem in idimo dalje! Mnogo zasluženega priznanja donelo je naslednjemu govorniku, poslancu grofu Dzid us kzi cemu in njegovim stvarnim, dostojnim opominjam. „Ze vpetič," dejal ie, „zadržava takozvaua državna stranka državi budget, boj bojuje s strastjo, ki o državi misli: nAut sit, ut fuit, aut nou sit," in taka stranka trdi, da na njej sloni napredek." Potem je pobijal nasprotna očitanja, češ da se Galiciji vse dovoli, a da ta dežela za državo ničesar ne žrtvuje. Glede narodnega vprašanja zatrjuje, da mora vlada nje mnogojezičce države vsem narodom dajati priliko, svobodno in jednakopravno hoditi po potu napredka. Avstrijo je težje vladati, nego katero drugo državo. Tudi se to ne dela po jednej šabloni in prav tu je velika zasluga vladarja, ki je umel, da se v Avstriji vse trdno spoji, če se vsem narodom da jednaka narodna prava. „Prepričan sem, da gospodar, ki stori vse narode jednakopravne, ima večjo pravico do imena druzega ustanovnika Avstrije, nego-li cesar Jožef II." Levičar Menger bori se za Rusine proti Poljakom, graja Mladočehe, podtika poslancu Adameku „ovaduštvo", zaradi česar se ve da dobi parlamentarno krco, se trudi dokazati, da se Slovanom v Šleziji sila ne godi, zlasti, da jim je dovoli uradnikov Čehov, kar kažejo njih slovanska imena! Ko-nnčno misli, da mu kdo tudi to verjame, če pravi: „Levica ne želi priti na krmilo. Sedanjo večino vlada zlorabi, levica se pa zlorabiti ne da." Iz državnega zbora. Z Dunaja 16. marca. Pri debati o notranjem ministerstvu je poslanec dr, Vitezi č v obširnem govoru razložil pre-f-udne razmere v Istri in dokazal, da po tem potu se dela le za Italio irredento. Dr. Vošnjak pak je slikal težavni položaj štajerskih Slovencev. (Oba govora priobčimo po stenografičnih zapisnikih. Ur.) Po govoru dr. Vošnjaka se oglasi Mariborski poslanec Schmiderer in na jirav surov način skuša pobijati trditve v memorandumu Slovenskega društva. T*ko predrzen je, trditi, da znajo vsi uradniki slovenski in da se pri Mariborskem okrajnem glavarstvu še preveč slovenski uraduje. Tudi n«. vino-rejski šoli Mariborski da je pouk slovenski in da nesreči pri Brežicah ni krivo neznanje slovenščine dotičnega uradnika, temveč drugi gospodje, ki so odgovarjali kmetom priti k predavanjem potovalnega učitelja. Človek se mora res čuditi, da si upa Schmiderer take neresničnosti v zbornici govoriti. Ker je debata že bila sklenena, je le še baron Godel mogel nekoliko popravljati Mariborskega „Hanier-Ambosa", pa slovenski poslauci bodo go tovo še imeli priliko zavrniti njegove ljute napade. Da pa so Schmidererju in tovarišem sedanje razmere na Štajerskem po volji in jih ne morejo prehvaliti, to ravno kaže, da so nasprotne sedanji politiški sistemi in da uradniki, katere g. Schmiderer v nebesa kuje, javaljne stojo na stališči, ki se strinja z javno proglašenim programom TaafFejeve vlade. Najmanje, kar mora vsak narod zahtevati od vlade, je pač to, da znajo uradniki jezik ljudstva, mej katerim poslujejo. Vlada, ne narod ima skrbeti, da ima jezika zmožnih uradnikov. Če jih je dosle na Štajerskem pomanjkovalo, kriva je temu v prvej vrsti vlada, kakor je dokazano v memorandumu. Č3e ' bodo slovenski juristi upali, kmalu dobiti adjutum in če bodo vedeli, da zavoljo svoj* slovenske narodnosti ne bodo prezirani, gotovo se jih bo oglasilo dovoljno število. Slovenski poslanci pa ne bodo mirovali, dokler svojemu narodu ne pridobe, kar mu gre po temeljnem zakonu; naj se Schmidererji in Forepgerji Se tako repenčijo. Politični razgled, Notranje dežele« V Ljubljani 17. marca. V državnem zboru se nadaljuje specijalna budgetna debata, to priložnost porabljajo azni slovanski poslanci, da izjavijo svoje pritožbe, katerih pri geuertlnej debati ueso mogli, ker je bila prehitro končana. Tako se je v petek pritoževal Rusin Kulaczkovski, kako pritiskajo Poljaki, zlasti poljski uradniki Rusine. (Glej posebno poročilo ) Odsek za urejenje duhovenske plače kone>l je v Baboto svoje delo s potrjenjem poročila poslane. Jirečka. Poslanec Beer je iziavil željo, da bi ta zadeva prišla še le po Velikej noči v zbornici na vrsto, da bodo poslanci imeli dovolj časa študirati to poročilo. , Štajerski deželni odbor sklenil je jednoglasno obrniti se na ministerskega predsednika s posebno izjavo proti slovenskej spomenici, da bi se ustanovil za spodnjo Štajersko posebni oddelek n.i-mestništva v Celji ali Mariboru. Izjava deželnega odbora poudarja, da bi to krušilo državnopravnu in zgodovinsko skupnost štajerske dežele. Deltev Štajerske nasprotuje državnemu pravu po mnenji nemških lažiliberalcev, delitev Češke pa ne! To je V istini kaj čudna logika! Državno pravo ima pri njih samo tam veljavo, kjer jim to ugaja ! Da bi moraviki Nemci svetu pokazali, da je Moravska nemška dežela in Brno nemško mesto, hočejo v Brnu sezidati velikansko poslopje „Nemški dom". Dozdaj se je že v ta namen podpisalo 205.000 gld. Nh IIi*latNkem se sedaj snuje nova stranka, katera bi imela /ameniti sedanjo narodno, ter bi bili ob jednem sposobna za uspešno delovanje. Nova stranka misli se postaviti na ogersko-hrvatsko pogodbo in ob jednem zahtevati, da se izvedejo vse konsekveacije, ki iz nje slede, a se še neso izvele. Boj v to svrho misli pa nova stranka vojevati v Pešti, ne pa v Zagrebu. Viiauje države. Program predlog, katere se bedo predložile srbskej skupščini, se je že konečno določil v ministerstvu. Te predloge bodo priporočale reforme v vseh vetvah administracije. Garašanin je dal vsem različnim departementom ukaz, naj hitro izdelajo dotično vladne predloge. — Garašanin pride čez kake štiri dni na Dunaj, kjer misli ostati ti i ali štiri tedne. Protest ruske administracije, proti temu, da se je pokopal pisatelj Turgenjev na stroške Petro-gradske občine, ni imel uspeha Državui senat razsodil je na pritožbo Petrogradskega mestnega zastopa, da. je imela občina pravo, tako zaslužnega moža na svoje stroške pokopati. --- „Kreuzzeituog" je izvedela, du Rusija misli tudi odpoklicati svojega zastopnika v Belem gradu, Perzijanija, kakor je Joni na iz Sofije. Pogreb bivšega Italijanskega ministra Selle bil je jako lep. Sprevod je bil jeden kilometer dolg. Govorov pa ni bilo. Skoro vsi laški listi lzjnv-Ijajo svoje obžalovanje nad izgubo tako izvrstnega državnik**, ki ima mnogo zaslug za /j edin en je Italije. „Temps" misli, da bodo JFrancozI sedaj šli na Thaing Huien in Ling-Sono, ko so vzeli Bac-Ninch, kajti ta dva kraja sta jim potrebna za ure- — Oh, trmoglavež in bedak! Kako da si postal tako trmast? Kaj ti je danes? Kako da ti je zdaj prišlo na um, da hočeš odpotovati, ko ti je obljubil car, prišteti te k predstojnikom? Zakuj ravno zdaj ? — Meni je težko pri vas; ti sam veš, pa jaz nesem zaupal samemu sebi; že od otročjih let slišal sem od vseh stranij, da je carjeva volja — božja volja! Oče Levki iu vsi slobod&ki popi šteli so mi v veiik greh, da jaz nesem vaših raislij. Pa reklo mi je nekaj, da jaz jedini imam prav. Vedno sem odkladal odhod. A danes, — nadaljeval je Maksim, — in rudečica se je pojavila na njegovem obrazu, — danes sem razumel, da imam prav! Ko sem zaslišal Serebrjanega, in zvedel, da je on razbit oprič-nike, katere si ti poslal na ubojstva, ter ni skrival pred carjem svojega pravičnega dela, in je kakor mučenik šel v smrt, — tedaj jelo je biti zanj moje srce, kakor še nikdar ni bilo, minulo je moje omahovanje in bilo mi je jasuo, kakor dan, da na vašej strani ni pravice! — Ali on te je vsega zmešal! — zakričal je Maijuta, že brez tega jezen na Serebrjanega, — tedaj on ti je zmešal pamet! Naj le pride meni v pest, ubil ga podem kakor psa! — Gospod ga obvaruj pred teboj! — rekel je Maksim, križajoč se; — on ne bo dopustil, da bi ti pokončal vse dobro v Rusiji! Da, — nadaljeval je navdušeno Maljutin sin, — ko sem zagledal Nikito Romauoviča, razumel sem takoj, da bi bilo dobro živeti ž njim, rad bi se mu bil ponudil, pa ne upam si pouzdigniti očij k njemu, dokler bodem nosil to obleko. Maijuta je poslušal sina in dve čuvstvi borili sti se v njem. Hotel je zakričati nad Maksimom, pohoditi ga z nogama in prisiliti ga z grožnjami k pokorščini, a neko neprostovoljno spoštovanje zadrževalo je njegovo jezo. Neko čuvstvo mu je reklo, da tu nič ne opravi žuganje in v svojej spridenej duši začel je iskati drugih sredstev, da bi zadržal sina. — Maksimček! — rekel je on in naredil kolikor možno prijazen pogled, kolikor je to dopuščal njegov zverski obraz, — čemu hočeš zdaj odpotovati? Tvoja beseda je dopala carju. Če si meti bil tudi prestrašil s svojim postopkom, pa potegnili so se vsi svetniki za naju in omečili očeta carja. Namesto, da bi te bil kaznoval, pohvalil te je in obljubil podariti ti soboljev kožuh! Pomisli, zdaj se bodeš hitro pouzdigoval! Počakaj, zdaj se ti začenja življenje! Maksim je pal Maljuti k nogam. — Tu meni ni živeti oče! Nikakor nesem v stanu ! Ne morem poslušati plakauja in tulenja vse dni, in gledati, da je moj oče . . . Maksim je umolknil. — Nu? — rekel je Maijuta. — Da je moj oče — rabelj! — rekel je Maksim iu povesil oči, kakor bi se bil prestrašil, da je moral očetu povedati tako besedo. Maljuto pa je zbegalo tako nazvanje. — Mej rabeljem in rabeljem je razloček ! — rekel je gledajoč v kot sobe. — Jeden je priprost Človek, drugi pa veljavna osoba; jeden kaznuje proste tatove, drugi pa bojarje, ki podkopujejo prestol iu pripravljajo celej državi pogin. Jaz nemam ničesar opraviti z razbojniki, moja sekira seče samo izdajalske bojarske glave. — Molči, oče! — rekel je ustajajoč Maksim, — ne vznemirjaj mojega srca! Kdo iz teh, katere si ti pogubil, nameraval je kaj proti carju? Kdo iz njih je spodkopaval državo? Ne zaradi krivd, a iz lastne hudobije sečeš bojarske glave. Ko bi tebe ne bilo, bil bi tudi car milostljivejši. Pa vi iščete izdaje in z raztezovanjem izsiljujete zatožbe, vi ste krivi vse krvi. Ne, oče, ne jezi Boga in ne obrekuj bojarjev, a povej rajši, da hočeš brez razločka iztrebiti bojarstvo. (Dalje prih.) jenje meje. — Genprs! M'llot poročil je 13. t. m. iz Bac-Ntncbu, da ho Francozi priplenih 100 topov in mnogo municije in pu^k. D tn poprej so pa Fran-cozj izgubili 6 mrtvih in 25 ramenih. — Francoski vladni listi sh silno vesele zmage, sumo tone« oliko pomanjšuje njfh^rrtiiost, da Francozi m-o nobenega sovražnega oddelka ujeli, zlasti pa, da jim n --o Kitajci priili v roke, kar bi bilo dalo povod od Ki-taja zahtevati odškodnino. Opozicijski listi pa vsi hvalijo vojsko iu graiajo francosko diplomacijo Ne Oa se: pa tajiti, da so napiovejši francoski vspehi v ! Tonkmgu mnogo utrdili položaj sedanie francoske vlade, tembolj, ko Angleži v Afriki morajo vsako, še tako dvomljivo, zmago z velikimi izgubami kupiti. — Senat je izrekel ua predlog grofi Sao-slance, če ne vsprejuuo te predloge z absolutizmom, če tudi jo on, kakor je poudarjal prijatelj parlamentarizma. A sedanja razcepljenost strank v nemškem parlamentu škoduje veljavi Nemčije v Evropi. Ta predloga ne ustreza socijalnim demokratom samo zato, ker ti potrebujejo prepir. Privatnih zavarovanj pa vlada ne more dovoliti, ker ne gre, da bi razna zavarovalna društva pri tem bogatela, kajti delalcu je treba cene pomoči. Nadalje je pa Bismarek pole-mizoval z .raznimi govorniki, in poudarjal kako se pogostem zlorbbi beseda -svobodau, da ta beseda večkrat pomenja le gospodstvo kake stranke, zato je on uradno niti rabiti ne mor**. lBelfrljska vlada je zbornici predložila postavni načrt, da vojaki in podčastniki ne bodo imeli več volilne pravice, dokler aktivno služijo, redovniki bodo pa morali tam voliti, kjer so pred svojim ustopom v red imeli volilno pravo. Aii|*le>.l imeli so v boji pri Suakimu večje /gube, nego se je s prva poročalo, iu Arabi so se bili z nenavadnim pogumom. Ko je vsled prenaglega streljanja augleške prve brigade nastal dim, pripla-zili so se Arabi po vseh štirih mej Angleže in pod njih katione, in pri tej priči planili kvišku ter napravili veliko zmešnjavo. To je bilo uzrok, da so Angleži izgubili topove. Angleži so samo tedaj zgubili nad 70 mrtvih in n.njenih. Augležev se je že hotel polastiti velik strah, cela brigada D.ivisova se je umikala, mornarski oddelek bil je že ves razpo-den. Z optičnim telegrafom so že bili poročili v Sua-kim, da je angleška vojska poražena; admiral He-wett je zabranit, da se ui odposlala ta depeša ua Angleško. Samo temu se imajo zahvaliti Angleži za zmitgo, da je druga brigada ob pravem času posegla v boj. Vse izgube Angležev znašajo 100 mrtvih in 150 ranjenih, najbrž so pa še večje. Kakor Gra-ham poroča, je mnogo šejkov vsled te zmi»ge pi i-stopilo k Angležem. Zveza mej Chartumom in Šeiidi-jem je zopet pretrgana. — V soboto bila je ;ako burna seja v angleškej spodnjej zbornici. Konserva-tvec Labouchere je stavil predlog, da nai zbornica izreče, da z vojaškimi operacijami v Sudauu ni dokazana potreba izgube toliko ljudi j. Vlado so zagovarjali lord Fitzmuur.ce, marquis Hartington iu Sir Charles Dilke, ter s svojo veliko zgovornostjo dosegli, da je bil Labouchera predlog z 111 proti 94 glasom zavržen vkljub vsem naporom kouservativcev. Parnelliti glasovali so z manjšino. Dopisi. S Ptuja IG. marca. [Izv. dop.] Poročali smo 0 tistem občutljivem tukajšnjem neinčurčku, ki ga je zgrabil furor teutpnicus, prejemši od davkarije dačne knjižice v nemško-sloveuskem tekstu, in tudi poročali, da se je ta lahkoživni možicelj pritožil vsled te davkarske hudomušnosti ua c. kr. finančno deželno ravnateljstvo v Gradci, ter prouzročil, da je izdalo to ravnateljstvo mahoma znano naredbo, namreč, da se imajo Nemcem oziroma nemčurjem dajati knjižice le v nemškem jeziku. Slovenska, stranka, misleča, da se meri za vse po jednem in istem metru ter da veljajo za Slovence iste postave kot za Nemce aH barem nem- 1 m j:-, ter z ozirom na to, da spodnja Štajerska broji 379.892 Slovencev ali le 41.378 Nemcev, mej katerimi pa je nad polovico nemčurjev, nemčurk in nemčurčkov, zahteva tudi knjižice, a s samo slovenskim tekstom, na katero prošnjo je pa izdalo omenjeno ravnateljstvo sledečo od lo čbo. Na to prošnjo se naznanja, da dačnih knjižic le s slovenskim tekstom ni založenih, ker do zdaj niso potrebne (?) bile, dačne knjižice le z nemškim natisom pa morajo za obdačence v gornjem iu srednjem Štajerskem pripravljene biti. Sedaj se natis dačnih knjižic le s slovenskim tekstom zavolj tega naročiti ne more, ker se še pri- čakuje odločba preslavnega c. kr. finančnega mini sterstva v vprašanji, katero je sprožilo, ali natis dačnih knjižic sploh obstane ali je opustiti, ker se sedaj dolg na zemljišču i daci obdačencem ne daje po dačnih knjižicah na znanje, ampak se mora to po plačilnih nalogih zgoditi, kateri so tudi za vplačevanje pripravno natiskani, glede na ta davek se tedaj dačne knjižice že sedaj nepotrebne kažejo. C. kr. finančno deželno ravnateljstvo v Gradci 8. marca 1884. Čakati hočemo tedaj nekaj časa, pa ne dolgo, bomo videli, kaj bodemo za svoje denarje dobili. Naše poslance pa pri tej priliki prosimo, da g. finančnega ministra opozore, da bi ostalo pri starem tj., da bi se tudi za naprej davale le knjižice, kar ni le za kmeta, ampak tudi za gospoda bolj praktično, kajti pole se lahko pogube. Z Vrauskega 16. marca [Izv. dop. Te dni ako sem prav poučen v petek popoludne našli so delavci, ki so na griču Bgavge" imenovanem blizu Gomilskega tik Dunajsko-tržaške ceste zemljo za odvažanje na njive kopali, neko starinsko podzemeljsko zgradbo, katera utegne biti iz Rimskih časov. Do danes se še ni toliko odkopalo, da bi se moglo z gotovostjo konstatovati, kolike vrednosti bo ta najdba za starinoslovce. Vsekako je pa že radi tega zanimljivo, ker se okolu omenjenega griča vsled njegove mistične preteklosti suče mnogo pravljic in pripovedek. — Dela se marljivo nadaljujejo in Vam bom o konečnem uspehu obširneje poročal. (Prosimo Uredn.) Domače stvari. — (Slavno občinstvo) opozorujemo na denašnjo slovensko predstavo v deželnem gledališči. — (Umrl) je v 14. dau t. m. gospod Ivan Gori up, posestnik in trgovec na Prošeku, 57 let star. Pokojnik b;l je vedno odločen narodnjak in obče veljaven mož. Bil je tudi deželni poslanec in odbornik Tržaškega mesta. Lahka mu zemljica! — (I m e n o v a n j e.) Notarjem ua Vrhniki imenovan je gosp. Anton Ko m o ta r, notarski kandidat v Laškem trgu. — (Dnevni red mestnega odbora 8 e j i), katera bode v torek 18. dan marca 1884. leta ob 5. uri popoludne v mestui dvorani. I. Naznanila prvosedstva. II. Mestnega magistrata poročilo o reklamacijah vloženih zoper volilni imenik za letošnje dopolnilne volitve v mestni odbor. III. Personalnega in pravnega odseka predlogi glede teh dopolnilnih volitev. IV. Istega odseka poročilo, a) o prosnii Ivane Šukovceve za penzijo; b) o ua-stavljenji dveh slug pri mestnem msgistratu; c) o povračilu primanjkljaja na šolski dokladi iz kavcije pokojnega blagajničnega kontrolorja V. Denkla ; t) o podelitvi kranjske ustanove za invalide v letnem znesku 31 gld. 50 kr; d) o izboru uadzorniJtva meščanskemu premoženju. V. Finančnega odseka poročilo: a) o skoutriranji mestne blagajne dne 13. decembra 1883. leta; b) o umirovljenji mag. kance lista gosp. A. Podkrajška in določbi njegove mi-rovnine; c) o mestne klavnice in mestne loterijske posojilne zaklade računskem zaključku pro 1883; č) o dopisu visoke c. kr. deželne vlade glede tržnega reda in o upeljavi novega klavničuega reda; dj o troškib vzdržavanja realkinega poslopja; e) o kavciji g. Ilije Predoviča v znesku 54 gld. 40 kr.; f) o zavoda za zarovuuje malih otrok prošnji za podporo. VI. Stavbenskega odseka poročilo o gosp. inženirja Podhtijskega pozivu na izjavo o nekaterih točkah glede reguliranja Ljubljanice z ozirom ua načert o izboljšanji Ljubljanskega barja. VII. Šolskega odseka poročilo: a) o remuneraciji za začasno opravljanje laborantove službe na veliki realki; b) o postavljanji peči za obrtno učilnico v kletnih prostorih realkinega poslopja; c) o prezentovanji za Jurij Schmeidovo dijaško ustanovo. VIII. Gosp. mestnega odbornika Muruika samostalni predlog glede obrtnih učilnic. IX. G. mestnega odbornika Hribarja samostalni predlog, da bi bilo na raznih krajih mesta dostaviti 15 novih svetilnic. Potem tajna seja. — („Obrtnika") izšla je 3. številka. Vsebina: Žalostni čaBi. — 0 naši trgovinski in obrtniški zbornici. — Odrešenje rokodelcev ali „Sloven-čeva" potrata. — Varstvo dolžnika pri eksekutiv-nih prodajah. — O komunizmu in socijalizmu. — Domače zadeve. — Razne stvari. — „Obrtnik" je prav vrlo uredovan iu stane za vse leto 1 gld. 80 kr., za pol leta 90 kr. — (V odbor ribiškega društva kranjskega) bili so pri občnem zboru zadujo soboto iz- voljeni gospodje: pl. Kapus -Pichelstein, profesor Franke, Albert Valenta, direktor Paulin, Henrik Galle, F. Regoršek, dr. Kapler, Gustav Didak, Karol Karinger, dr. Vok in Nikolaj Lenček. Preči-tala se je pri zborovanji jako interesantna razprava gosp. profesorja Franketa o umetnem gojenji rib. — (Obleko za ude veteranskega društva,) kateri so uvrščeni v kolono društva rude-čega križa, za nosilce ranjencev, doposlalo je vrhovno vodstvo te dni z Dunaja v Ljubljano. Veteransko društvo je sedaj obleko prevzelo, da se umeri vsakemu posamičnemu Obleka je prav čedna, podobna obleki, kakeršno imajo sanitetni vojaki c. kr. armade. — (S Ptuja) se nam piđe: Naši nemčurji postali so najedenkrat zelo — pobožni. 19. t. m. obhajajo ter praznujejo svetek Jožefa — pa ne svetega, ampak spomin cesarja Jožefa. Će jih človek od daleč opazuie, zdi se mu, kakor bi imel same blazne pred seboj, kajti okolu tega spomenika skačejo ter se sučejo kakor Izraelci okolu zlatega teleta. Pri tej slavnosti pa bode znani velikan P . . . . tudi „glič držah. Nedavno mi je kmet pravil, da glas od znane „šaljive" živali ne pride do neba! Le burke uganjajte, ker zdaj imate čas, počasi pa ga bodete še več imeli, ne mislite, da bodete vedno novce šteli 1 — (V c. k r. g lav ne j tabaeuej fabriki) pričelo se je zidati novo poslopje, katero bode vezalo dva velika trakta c. kr. tabačne fabrike. Delo proračuni eno na 42.000 gld. je |>revzel gosp. Fran Kotnik z Vrda pri Vrhniki. — (Tatvina.) Nadlajtnantu domačega peš-polka ukradel je vojak od godbe, ki mu je bil pride Ijen za služabnika, zlato uro in GO gld. denarja. Danes popoludne so vojaki tatii povsod iskali. — (Ljubezniva žena.) V soboto večer okoii 10.—11. ure zagleda slučajno iz svoje hiše Btopivši „Martinček", posestnik v Egorojej Šiški, da ie pričelo goreti v drvarnici bližnjega soseda, po žegnanjih in sejmih znanega igralca, „Parlafura-ja. Hitro skoči po škaf vode, pogasi ogeuj in skliče bosede. Vsi so bili tega mnenja, da ni nikdo drugi zažgal, ko žena BParlafur°-jeva, že čez 70 let stara „Birtovkau, in to iz maščevanja, ker je mož prepisal hišo na ime svoje hčere prvega zakona. Pravila jo že pred 14 dnevi raznim ljudem, da bode zažgala hišo na vseh štirih vog»ih, in res je sedaj to tudi storila. Žandarmerija bila je takoj pri rokah in pričela preiskavo, katera je pokazala, da je požigalka že prej odnesla iz hiše vso svojo obleko, snela tudi v nanje okno, da bi jo v sili lahko ondot veu popihala. Bila je tudi še popolnem nupravljena, dočim je njen mož že šel davno k počitku. Te sumljive okoliščine opravičile so popolnem žandarmerijo, da je povabila „Ijubezuivo zeno", katera menda tudi ta „kratkegau obrajta, za dalje časa na „ričettt. — (Izpred porotnega sodišča.) Zadnjo soboto bil je zopet uboj iu teška telesna poškodba na vrsti in so bili kmetski fantje iz Rovt, ker so jeduega fanta ubili, njegovega brata pa teško poškodovali, obsojeni: Lozar Martin na štiri leta, Otrin Matej na dva meseca, Lukaučič Matej na tri mesece in Preveu Janez na tri mesece teške ječe. — Danes dopoludue je bil zatožen 18 letni kmetski fant Ferdinand Stavec iz Dulj blizu Zidanega mostu hudodelstva uboja, ker je 28. dne decembra 1883 po noči kmetskega fanta Franceta Gorenca udaril s kolom po glavi, da «e je takoj mrtev zgrudil. Zato-ženi je dejanje obstal in bil obsojen ua tri in pol leta teške ječe. — (V Gorici) hudo razsaja davica. V neki hiši umrli so v dveh dneh štirje otroci. — Za M. Pirčev spomenik nabranih je 73 gld. — (Letno poročilo katoliško podpornega društva vCelji) kaže 2047 gl. 24l/a kr. dohodkov, 1744 gld. 67 kr. pa stroškov, tedaj preostauka 303 gld. 27Va kr- Društvenega premoženja je 2272 gld. 51 Va kr. Mej stroški nahajamo 202 gld. za pripravo obleke iu obutve ob božični veselici, 120 gld. za sirotinsko kuhinjo, v katero hodi sedaj 110 učencev in učenk štirikrat na teden na kosilo. — Vseh učenk, ki so koncem 1. 1883 obiskovale trirazredno po tem društvu vzdrževano in za Celjsko okolico osnovano dekliško šolo, je 226, v šivalnej pa 25. To prekoristno društvo šteje 380 Članov: 42 ustanovnikov (ki so vplačali najmanj po 40 gld.) 223 letnih udov z najmanj po 2 gld. na leto, 115 podpornikov vsaj z 52 kr. na leto. Telegrama ..Slovenskemu Narodu": "Wiesbaden 17. marca. Avstrijska cesarica z nadvojvodinjo Valerijo dospela semkaj, bila po vladnem predsedniku in predsedniku policije na kolodvoru vsprejeta in na potu v hotel po mnogobrojnem občinstvu nazdravljana. Madrid 17. marca. Časniki poročajo: Zasledili so tukaj vojaško zaroto republikanič-nega značaja. Dva generala, dva častnika in štiri podčastnike so zaprli. Najnovejše vesti. Preteklo soboto dovršila se je v Inomostu porotna obravnava proti urednikoma Tržaškega lista „L'Indipendente." Porotniki so vprašanje, je li Juretig s svojimi članki hujskal k zaničevanju in k sovraštvu proti jednotnosti države potrdili z 11 proti jednemu glasu. Vsled tega bil je Juretig obsojen na osemnajst mesecev težke ječe in na tri tisoč gold. izgnbe na kavciji. Glede Zampierija so porotniki z osmimi proti štirim glasom zanikali stavljena vprašanja in bil je oproščen, a ostane še v zaporu, ker je državni pravdnik objavil ničnosti pritožbo. Preteklo soboto dokončala se je na Du-naji pravda proti morilcem Hugo Schenku in drugovoma. Vsi trije obsojeni so na smrt. Naj pred bode obešen Karol Schenk, potem Šlosarek, nazadnje pa H. Schenk. Vsi trije so izjavili, da se ne bodo pritožili proti kazni. Mej osobami, katerim je H. Schenk dopisoval je tudi udova generala v Ljubljani. V Czegledu so poslanci Ugrou, Hegediis in Hermanu sklicali shod volilcev, a bilo po pristaših Verhovava razgnani, pri katerej priliki je bil Ugrou težko ranjen. VABILO. "V sredo d.¥i<3 lO. marca 188*4 priredi pevski zbor ljubljanske čitalnice 1TEUSI KOK' v deželnej retlutnej dvorani ii ;i k orlHt svojcu u xa ki udu. Zborom ravna društveni pevovodja gosp. V. VALENTA. Instrumentalni del izvršuje c. kr. vojaška godba 17. peš-polka baron Kuhn pod vodstvom kapelnika gosp. J. NEMRAVE. L V.Parma: Slavnostna potnim v spomin 600letnice pripadanja Kranjske k Avstriji, svira vojaška godba. (Nova.) 2. A. Nedvi'd : „Oospodov dan", mešan zbor. (Nov.) 3. F. S. Vilhar: ..Zapuščena", samospev za tenor, poje gosp. J. M e t-7ovauja Stanje barometru Tevu-peratura Vetrovi Nebo Mokrih.i v C-t v mm. min. 15. marca 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 74589 mm. 744-22 mm. 74466 mi. -f 0-8'C + 13-3°0 -f- 6-2nC brezv. si. svz. si. BVZ. jas. jas. jas. 0-00 mm. IS. marca 7. zjutraj 2. pop. 9, zvečer 74561 mm. 744*46 mm. 744-10nM. -f- 0-4° C -4- 12-5° C -4- 4-8° C Dresv. si. svz. si. svz. jas. jas. jao. 0 70 mm. snega. Srednja temperatura obeh dnij je znaSala -f- 6-8° in -f 5-9°, za 3-8° In 2-8° nad normalom. 3D*vaxa.©Jsli:©< borza dne 17 marca t. 1. (Izvirno telegrarično poročilo, i Papirna renta .... ..... 79 gld. 75 Srehrna renta .... ..... 80 , 95 Zlata renta.......... 102 , 15 6°/„ marčna renta. . ..... 95 . 25 kr. Akcije narodne banke....... 844 gld. — kr. Kreditne akcije...... . . 322 . 75 „ London.......... 121 „ 50 , S.ebro............ — „ — „ Naool. ........... 9 , 61 •/, , C. kr. cekini. ...... '* „ 70 , Nemške marke ..... ' 9 „ ■_'( i „ 4u/0 državne srečke is 1. 1854 250 gld. 123 . 75 „ Državne srečke iz 1. 1964. 100 gld. 170 „ — „ 40/o avstr. zlata renta, davka prosta. . 101 .90 „ Odrska zlata renta 6°/....... 122 n 10 „ . - i".'. .... 91 ,. 50 , „ papirna renta 5°/0 ..... 88 , 45 n 54/0 štajerske zemljišč, od, ca. oblig. . . 104 „ 5() n Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 116 , — „ Zemlj. obč. avstr. 41/,°/0 zlati zast. listi . 120 ,, 75 „ Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice 106 „ 80 „ Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 105 , 25 „ Kreditne srečke...... 100 gld. 174 „ — , Budolfove srečke .... 10 a 20 „ 50 „ Akcije anglo-avstr. baoke . . 120 n 116 „ SO „ Tranimway-društ. velj. 170 gld. a. v. . 235 , 50 „ Tržne cene v IJ uhlja ni dne 15. marca t. 1. PSenica, hektoliter . . . Rež, „ . . . Ječmen „ . . Oves, „ . . . Ajda, „ . . . Proso, „ ... Koruza, „ ... Leča „ ... Grah „ . . . Fižol - . . . Krompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. . Mast, „ . . Špeh frifien „ . . „ povojen, j, . . Surovo maslo, „ . . Jaica, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram Telečje „ „ Svinjsko „ „ Koštiunovo „ „ Kokoš........ Golob........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, „ „ . , Drva trda, 4 kv. metre . „ mehka, „ w , «ld. kr. 8 5 5 3 5 5 5 9 9 10 3 1 19 85 20 25 71 71 53 4 6 88 60 72 85 2 8 62 58 64 40 55 18 23 5 60 50 V „Narodnoj Tiskarni" v se dobiva: Časnikarstvo a naši časniki. Spisal p'9 « Stat nominis umbra. Cena 70 kr., po posti 6 kr. več. Kdo ima na prodaj t |tramove,i i 9 metrov dolge in 16 do 25 cm. debele, potem «176—1) Vi unt'e debele. Ponudbe naj se pošiljajo v Reko (Fiume) pod naslovom S. M., št. 1112, poste restnnte. I I I 1 11 I I I I I I I 1-H4 Izumil!!! Do neutrudljivih študijah se je «lm. pl. licu- ■ den«n posrečilo napraviti poinado sa lascr o katerej se po> vse) pravici trditi sme, da zadostuje svojemu nu menu. Po tej poruadi v kratkem času /.rastejo gosti lasje in brada, terje tudi dober pripomoček proti izpadanju las. Izumitelj juiuei za «ot speli. Cona loni«M*:«,. l39fiC^««CSMM