Iz občinskih glasil ljubljanske regije
V eni prejšnjih številk Zbora občanov smo prebrali zanimivo repor-tažo o tem, kako v opoldanski prometni konici najhitreje priti na Črnu-če. Trije tekmovalci so se odpravili na pot, in sicer eden z osebnim avtom, drugi z vlakotn in tretii z avtobusom. Prvi je porabil za pol od nebotičnika do Mercatorja v Crnučah 45 minut, drugi 57 minut in tretji 41 minut. Zmagovalec je bil pravzaprav tisti, ki se je peljal z vlakom, saj je šel peš od nebotičnika do železniške postaje. mirno kupil vozov-nico in se lagodno pripeljal do Črnuč po 27 minutah čisle vožnje. Ogla-sil pa se je bralec, ki je očitno zelo navdušen kolesar in je isto traso zlahka prevozil — v 26 minutah. Torej je bil najhitrejši, ni onesnaževal ozračja pa še geslo »Vsi na kolo za zdravo lelo« je uresničil.
Zelo zanimivo so se organizirali pionirji r Bratovževe ploščadi. 10, ki so napovedati lekmovanje vsem pionirjem v svoji krajevni skupnosti. Vsakih 14 dni skupaj s cicibani temeljilo očistijo okolico bloka, k delu pa pritegnejo ludi najmlajše iz bližnje okolice. Delujejo ludi na Klerar-ncm, likovnem in informativnem podrocju !er celo izdajajo svoje glasi-lo. Starej&i jih bodo naučili igrati šah, delovali pa bodo tudi pri pod-mlatku Rdečega križa, v slrelski sekciji in pri obrambnem krožku. Se-veda imajo precej zaslug za «o mentorji, ki si prizadevajo eimbolj pope-striti pionirski vsakdan. /aDimivo }e, da bodo ustanovili svojo knpžnico in si uredili svoj prosJor, v katerem si bodo lahko ogledali filme s tema-tiko o IJudski obrambi, civilni zaščiti, terMorialni obrambi in NOB. Vsekakor primer, ki ga velja posnemati.
Da bi bilo lahko golobarstvo šport, ne, o tem še nisem slišal; še več, niti pomislil nisem na to. Clovek se pač uči vse življenje in ob prebira-nju viške Komune sem pač ugotovil, da bom svoje znanje o športu še razširil. Številni golobarji v Ljubljani ne dobijo nikakršne družbene podpore, čeprav — kot pravijo — to ni le prostočasna dejavnost, mar-več je tudi splošnega družbenega pomena. Zlasti velik pomen imajo golobi pismonoše za ljudski odpor. O tem priča tudi pismo generalšta-ba, ki so ga dobili mladi golobarji kluba »Sel«, v katerem je poudarjen pomen te dejavnosti za vojsko. Da to ni iz trte zvito, lahko podkrepimo z dejstvom, da je golob pismonoša v tekmovanju s PTT premagal poš-tarja pri prenosu telegrama kar za dve uri in da je zmagal golob v tek-movanju s pilotom športnega letala, ki je nosil kaseto s filmom z vrha Triglava.
Sicc- pa imajo Ijubljanski golobarji, ki uspešno tekmujejo na olim-piadi golobov in med velesilami zasedejo šesto mesto, le dve želji: družbeno priznanje z minimalno materialno pomočjo in pridobitev novih članov.
Spominjam se televizjskih oddaj Vrtec na obisku, ki so na zelo priku-pen način pritegnile po/ornosl tudi tistih, ki jim pravzaprav niso bile neposredno namenjene. Tudi Gledališče v hiši smo bolj ali manj redno sprentljali skoraj leto dni. Gledališča v vrtcu pa nismo videli in ga najbrž tudi nc bomo v bližnji prihodnosti, vsaj na ekranih ne. Trije gledališki igraki: Alja Tkačeva, Jože Mraz in Silvij Božič pa so se odločili, da v vrtcu napravijo pravo gledališče. V Dogovorih smo prebrali, da so se dela lotili zelo resno in šfudiozno, šrudij pa je polekal v našem vrtcu ob Rjavi cesti. Tako je naslala predstava, ki so jo imenovali kar Prvi obisk v vrtcu. Trije umetniki si želijo s lo predstavo — poleg lcga, da pribli-žajo gledališče olroku — stopili k njcmu, v njegovo okol)e, $ tematiko, ki mu je blizu, ki ga ves dan zaposluje in jo zato (udi najbolj razume.
IG