it. 69 MMm mm i gttiiii OH oran aH Sf V Trstu, v Četrtek 20. marca »24. Posamezna Številka 20 ceat. Letnik XUX •((J« »*-T+ Irt-M- ^jca KnJ iinica ^ P T J A N A ... 't H8kgrnt: U za mesec L 7.—, 2 neteče L 19.50 /i inozemstvo me««Čno 5 Ur vet. — lelefon urednic •V^r«. ijHCJ VaBŽ&ka * -"-k*** jatelj in odg<* ^ > -ditfk karne Edinost. ^» iftia — In celo leto1^ C31 uprav ----.60« EDINOST Posamezne Številke v Trstu tn okolici po 30 cent. — Oglasi se računajo v Eirokosti ene kolone (72 mm,) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent. osmrtnica« zahvale, poslanice (n vabila po L 1.—, oglas! denarnih zavodov tnnt po L 2 — Mali oglas! po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina In reklamacije ae pošitjajo izključno uprav4 Edinosti, v Trstu, alica sv. Frančiška AstSkega »ev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva hi nprave 11-57« trn 6. aprila bodi časten dan l>r. Pa nI von Sternbach, kandidat poadi-£kih Nemcev, ki se mi z njimi pod istim 7Qakom — četudi ne s skupno kandidatsko listo— podajamo v volilni boj, je opozoril te dni v svojem volilnem govoru tia neko dejstvo, ki utegne biti eden znakov, da se je v Rimu vendar-le začelo uveljavljati spoznanje, kako zgrešena in krivična je bila dosedanja manjšinska po-! :ika v naši državi. Tak znak je bil že v - naknitvi določbe v Gentilejevi šolski reformi, da se mora drugorodnim otrokom L _;< veronauk podajati v italijanskem je-u! Ta določba bi v svoji gorostasnosti n< ravnost preprečala dosego tiptega cilja, ki s|a zasleduje in mora zasledovati veronauk: vzgojo srca, plemenite v človeške uu^evnosti. Kako pa naj pouk sega k srcu, če se podaje v jeziku, ki ga otrok ne razume in iti sta mu zato vsebina in globina pojmov nedostopna?.' To določbo v Gentilejevi creformi* je vlada odpravila. V svojem volilnem govoru pa je nem-' i kandidat Sternbach opozoril še na reki drugi ukrep vlade, ki utegne biti t :di znak nastajajočega spoznanja pri naši , ednji vladi. Minule jeseni jo izdala prefektura v Bocenu naredbo, ki je, začenši z c'-iem 1. marca 1924., prepovedala rabo i terinega jezika v občinskih uradih in ra občevanju z oblast vi in prebivalstvom \ materinem jeziku! Ta naredba je napra-> ;ia na prebivalstvo naravnost porazen \ is in to poslednje se je oglasilo z glasni-r i in ogorčenimi protesti, ki niso ostali v F i mu brez odmeva. Niso sicer definitivno odpravili te naredbe, pač pa so nje ve-1 javnost odložili za eno leto! Če ne več, jc to vsaj rahel znak, da so se tudi v Rimu jli vzbujati pomisleki. Kar pa smo lovju. Taka ladja ne more dospeti v varni pristan! Če ima naše ljudstvo pred očmi to veliko in neoporečno resnico, bo razumelo, kaj pomeni za ves njegov obstanek, duševni in materijalni, izobrazba na narodni podlagi, pridobljena v šoli in po javni vzgoji v edino dostopnem mu materinem jeziku! Zato bo morala biti borba za tako šolo, za ta sadovnik naše kulture, vrhovna naloga bodočih naših zastopnikov ▼ parlamentu!! Z vsem ognjem duše, srca, volje in ljubezni do svojega naroda bodo morali odvračati vsako zlo, ki bi ogrožalo to glavno in prvotno podlago našega obstanka in razvoja, oziroma bodo morali zahtevati. naj se popravi zlo, ki se je že storilo! Ali more — ponavljamo to vprašanje Še enkrat —• človek, ki ni našega rodu, ki nima občutka za to najvišjo našo potrebo: ali more tak človek zdušno in odločno vršiti poslansko nalogo v teh smereh! Ne more, ker ni v njem čustva in zato tudi ne more biti volje! Mi Slovani v Julijski Krajini uživamo sloves naobraženega, naprednega, zavednega in politično dozorelega ljudstva. Pa še eno svojstvo imamo, ki nam je prido- bilo častno ime: velik zmisel za discipliniranost v vsaki borbi. Ta zmisel za discipliniranost smo kazali vedno doslej, na naravnost manifestanten način pa pri zadnjih političnih volitvah- To so morali priznati tudi naši politični in narodni nasprotniki! Sedaj pa naj dokažemo, da se od tedaj nismo poslabšali, da smo se marveč kvalitativno še bolj razvili, da se nam je razumevanje za'lastni položaj in njegove zahteve še bolj razčistilo in utrdilo, da nam volja za svojo ohranitev ni opešala in da nam je ostal živ zmisel za potrebo stroge narodne discipline v ta veliki namen? Edinost jačil je vzkliknil tudi nemški kandidat Sternbach v svojem volilnem govoru. Rama ob rami, strnjeni v eno vrsto, vsi ene duše, ene misli in ene volje — pojdimo na volišče, da si izberemo svoje ljudi, ker le taki možje morejo bHi res — pravi zastopniki svo«ega ljudstva, pravi poslanci! Le tako, zdmženi v eno vojsko, pokažemo svetu: Slovan v Julijski Krajini je tu in hoče ostati tu —, nikomur v škodo ali nadlego, marveč v korist sebi in drugim kot enakopraven in polnopraven državljan v tej naši državi, vedno pripravljen za mirno in bratsko sožitje ob medsebojnem spoštovanju, vedno Iskren napram vsakomur in lojalen napram državi! Dne 6. aprila naj se zgrnejo naši volilci na volišča in naj pripravijo svojemu ljudstvu časten dan — še častnejši, nego je bil oni v letu 1921, narodni skupščini za neobhodno potrebno. Gg. Predavec in Maček bosta danes naročila v Zagrebu vsem poslancem, katerih mandati so že verificirani, odnosno tudi onim, katerih pooblastila so se predložila predsedniŠtvu skupščine, da končajo vse priprave in da bodo čez nekaj dni vsi do zadnjega v Zagrebu pripravljeni, da na eventuelni poziv opozicijonalnega bloka takoj odrinejo v Beograd, O tej seji se je izdal sledeči službeni komunike: «Danes se je vršil sestanek opozicijonalnega bloka z gg. .Mačkom in Predavcem. Na seji so se izmenjale misli o politični situaciji in o nadaljnem delu opozicijonalnega bloka. Podrobnejši sporazum o delovanju opozicijonalnega bloka se bo dosegel po prihodu poslancev KRSS, kar se bo zgodilo po verifikaciji mandatov«. Nato so po tfej seji gg- Pečić, Hohnjec, Kulovec, Pera Marko-vič, Maček in Predavec odšli v predsedništvo narodne skupščine, ker sta Maček in Predavec izročila 31 pooblastil in eno ostavko. Saiandra brani fašizsm jmld itailb^R^^^s®^1^^ v? „ . . . „ . cu.«^«1 izplačilo romunskih zakladnih bonov, ki Boj popolarom m sccijakstcm - Slarospev italijanski državljani; 2.) odskod- Afassoumju f _ _ _ inina italijanskim državljanom za razlasti-MILAN, 19. Danes je imel on. baiandra tcv pcjSestev v Besarabiji od strani romun-volilni govor v gledališču «Scala». Ker^ je ske v|acJe; 3.) poravnava dolgov romun- bil on. Saiandra eden izmed prvih liberalcev, ki so odobravali fašistovski pokret, skih uvoznikov italijanskim izvoznikom. Glede prve točke je znano, da ni bila ro- l ,______(ni bilo pač težko^uganhi vsebine Salan- mimska vja^ v stanu izplačati dospelih hoteli tu posebno podčrtati, jc izjava po-j dr o ve ga govora. Predvsem se je spomnil zakladnih bonov in da so se nekateri itali- svojih volilcev v pokrajini Puglie, ki so jonski imejitelji (skupina, ki jo je vodila mu ostali zvesti celih 38 let. Nato je pre- i Banca Commerciale Italiana za znesek 30 šel takoj k volitvam. Liberalci-desničarji! milijonov) pogodili z romunsko vlado na so v skladu s svojim prepričanjem in svojo p0tUagj £3tih pogojev, kakor so to storili preteklostjo sprejeli kandidaturo na vladni francoski in angleški imejitelji. Toda ve-listi in s tem tudi priznali ministrskega čina italijanskih imejiteljev romunskih bo-predsednika za svojega političnega načel-'ROV ^ znesek 70 milije—») se noče zanika, ne da bi se pri tem odpovedali svoji dovoljiti s temi pogOjT. Drugo vprašanje se individualnosti. Liberalci se niso bratili s tj£e odškodnine, ki naj bi jo romunska vlada plačala onim italijanskim državljanom, katerim je vlada razlastila posestva v Besarabiji Italija zahteva, naj bi Romunija plačala odškodnin3 v zlatu, kakor je to storila Angležem in Francozom, naj bi boka nca Stembacha: ^Gotovo se ne motim, ko si domnevam, da je to spoznanje pri vladi posledica delovanja naših poslancev i. njihovih pojasnil ca vseh mestih! In če ni- bi bili dosegli nič drugega, bi bilo že to Ij, da jc tem možem zagotovljena glo-hvaiežnost naše domovine!» Gospod kandidat Sternbach meni sicer c evidno, da si le domneva tako. Mi pa j -7—----;——— —T ". a-*: uj pravimo, da je ta njegova domneva ab^ ^ankami ki so hotele ^epreciti, da bi lutna gotovost. Kajti da niso poadiški bivši 'P^ ^isti ^ vlado; kajti, ako nima fa-pd>Ianci posredovali, pojasnjevali in go- &zem druge.zasluge za hberalce ima to, vorili odkrite in odločne besede, ona go- da je iztrgal iz i^>k orozje sovražnikom U-odredba prefekture v Bocenu bi | beralizma, popolarom m socialistom. «Po-la v veljavi in bi se bila prav I viševanje domovine nad vse — je rekel Angležem za Italijane torej ne veljale iste določbe € Os ta sna bila ostala gotovo izvajala z vso strogostjo. Čitatelje opozarjamo, da smo mi P^se' harmonizirata liberalizem in fašizem.-^-^,:^ blago,ki sogalzvorili iz Ita-par dnevi naglasa^ da je poslanec—- tudi ^ t galandra poudarjal, da je faši- Hjl. Romunska v ada je namreč dovolila če ne more kazati innogo pozitivnih in Mt,*^!;«; ' .. . TTZ - ___u: efektivnih uspehov -— mnogo dosegel, če Saiandra — tudi nad prostost, ako je tre-; kakor za Romune. Končno bi se morala ba. je najvišji cilj, za katerem stremita in! urediti tudi poravnava dolgov romunskih stovska vlada ustavna, ker je Mussolini ... ., , 17^. • sestavil vlado po nalogu kralja in ker sta fe preprečil marsikako zlo. Gori omenjeni d obe zborflfd ponovno izrazili zaupni- sluca, kaze nazorno, KaJco upravičen m.^ fa§isiovski vla<£< Saiandra je tudi razve!, aven ie ta nas nazor. Sedaj pa vpra-1 it..aI naziranja 0 lobodi. «Ko je ^amo:_ aH b^ se_bil_proti taki krivici tako J ^ JJ^f^ ^ notranje ali mednarodne itaKjanske vlade rešen'a, predno bi prišel svojim trgovcem moratorij in italijanski izvozniki so nenadoma ostali brez denarja. Vsega skupaj dolgujejo romunski trgovci italijanskim okoli pol milijarde. Vsa ta vprašanja naj bi bila po zahtevi dločno uprl poslanec, ki ns čuti z ljud- t . nm , -- crrom • • krize zbrati vse sile naroda, ga podvreči; romunski kralj v Italijo, stvom z vsem svopm srcem m ki si zato, ^ tociplini ter mu pokazati pot do znaIi odložiti rešitev teh vprašanj s-tem. Romuni pa so ";ticeCv"°Ze ^atf l^hneŽm^re Tm^U ! s^ga"cilja, se je morkl bajeslovni kip 5T^odložiK"ibisk svojega kralja ital^ -iiicev (. te zato ne, ker ne more imeu} b d pokHti s pa čolanom. Razlikovati; janskemu. .misla zanje In ce ni zmisla ne more P^ ^ ^bodc: civiine, da biti srca. Cdkod na, bo potem tudi volja?! kdo ^ s ^im delom in Da govorimo konkretnejše: odkod na, | jineljcm po svoji volji in 2.) politične svobode, ki dajejo moč vladanja nad drugimi. Politične svobode se smejo podeliti le zastopnik, ki ni duševno in čustveno pov sem strnjen s tabo, ki ga ne boli. kar boli tebe, ki ne more čustvovati s tabo, — od kod naj bi tak zastopnik imel potrebno razumevanje tvojega položaja in pa voljo za neustrašeno zastopanje koristi in zahtev ljudstva, ki mu je tuje?! Človek tujega rojstva — pa na; bo sicer še tako pošten — v kolikor so v interesu države. Bistveni element države je avtoriteta, ne svoboda. Bile so vlade, ki so veliko pripomogle k napredku človeštva, dasi niso bile svobo doljubne». Saiandra je nato orisal razmere' , f „Ja — fašistov na vlado in no Sla sta na,pre, v narodno skupscino, RaalM Izročili 31 nooiii poverilnie predsedstvu narodne skupščine Radičevci pridejo v Beograd šele po sprejetju proračuna BEOGRAD, 19. Včeraj dopoldne sta dopotovala z brzovlakom iz Zagreba de-I lega U HRSS gg. Maček in Predavec. Od- od ali pa izdajica in odpadnik svojega na- j P1 ^ ^"s^bmla^tcf^daces^bolVzajamčena 121111 Pa v Jugoslovanski klub. kjer se je roda ne bo nikoli pravi zastopnik v skladu £ak°rUv času stavk. delo napreduje, go-!vršiIa P^n^a seja federalističnega bloka. z željami in potrebami svojih volilcev! Slučaj, o katerem je obvestil zborovalce kandidat Sternbach, kriči torej našemu ljudstvu: izberi si na teh volitvah za svoje zastopnike može, ki so vznikli iz tvoje grude, ki so tvoji sinovi, ki jih kri v žilah spaja s teboj, ki razumejo tebe in tvoje želje in potrebe! To misel sta na predsinočnjem sestanku vuHicev pri Sv. Ivanu kaj učinkovito razvijala govornika dr. Wilfan in dr. Sia-vik. Vr svojih izvajanjih sta nizala razlog na razlog, ki nalagajo našemu ljudstvu dolžnost, da si izvoli kot zastopnike v rimskem parlamentu može, ki so na naši kandidatski listi! Te misli je povil dr. Sla-\ik v lapidarni stavek: ker smo Slovani, moremo le Slovanu poveriti svoje zaupanje! Izvoliti si mora naše ljudstvo može, ki poznajo njegov položaj in ki bodo z vso vnemo zastopali njegove gospodarske in kulturne potrebe! Može, ki bodo zastavljali vse svoje sile v obrambo naše narodnosti, te svete dedščine, ki smo prejeli od svojih očetov in ki smo jo dolžni, čisto in nedotaknjeno, izročiti svojim potomcem! Sveta in najvišja naša dolžnost je, da si ohranimo svoje narodno bistvo, svoj jezik in svoje naprave, ki smo si jih ustvarili sami in iz sebe v obrambo svoje kulture, za svoj vsestranski razvoj in napredek! Zapomniti si moramo, da brez vneme ra kulturni napredek, brez žive ljubezni do svojega rojstva, brez narodne zavesti in politične dozorelosti ne more biti tudi pravega gospodarskega snovanja in napredka. Narod brez naobrazbe ne more imeti zmisla za potrebo gospodarske organizacije, za delo za svoje materijalne ko-Zlasti v sedanji dobi težke borbe za življenje je ljudstvo brez naobrazbe kakor ladja brez krmila na razburkanem va- spodarstvo Italije se boljša. Seveda tudi katere sta se razen teh dveh udeležila on. Mussolini ni nezmotljiv. On je pre- tudi gg. Korošec in Spaho Govorilo se je brihten, da bi mislil o sebi, da je nezmot- ° situaci* mse?e ugotovilo, da se razvija Ijiv. Ako hočemo presoditi delo kake vla- Povo jno Sklenilo se ,e tudi da se izroče de, ga moramo soditi v celoti. Ministrski Pooblastila. Po seji sta odšla gg. Maček m predsednik je eden izmed onih mož, ki pustijo v zgodovini brazdo za seboj. Sicer ne more nikdo še po tako kratkem času izreči sodbe o njem. Zakaj ne pride romunski krnil v Italijo ? RIM, 19. Romunski kralj se bo v kratkem podal na potovanje po Evropi ter bo obenem obiskal razne dvore. Na tem potovanju je imel priti tudi v Italijo. Nenadoma pa je romunski minister za zunanje zadeve Duca naznanil, da ne bo kralj na tem prvem potovanju obiskal italijanskega dvora. Ta vest je vzbudila v italijanski javnosti veliko vznemirjenje, še posebno, ker je bila javnost prepričana, da vladajo med latinskima sestrama kar najboljši odnošaji Listi skušajo na razne načine razlagati, zakaj je romunski kralj nenadoma odrekel obisk italijanskemu dvoru. Večina tiska se strinja, da leži vzrok temu v dejstvu, da so odnošaji med Italijo in Romunijo nekoliko napeti, ker so med državama ostala nerešena nekatera gospodarska vprašanja Prcdavec v muslimanski klub na konferenco. Ob 12. uri 20 min. je sprejel g. Predavec v muslimanskem klubu predstavnike tiska in jim izjavil, da je bil pri predsedniku HRSS na Dunaju, ki je odobril vse korake svojih delegatov in pooblastil predsedništvo, da svojo dosedanjo politiko nadaljuje. cnaldi!. Sicer ne bodo še nekoliko dni delavci zapustili rudnikov, akoravno je — kakor znano — konferenca zastopnikov rudarjev sklenila zavrniti predloge za zvišanje mezd, ker jih je smatrala za nesorazmerne z czirom na toča*sno draginjo. Razpisal se pa bo «referendum» za stavko, ki se bo moral izvršiti na dan, ko bo zapadla sedaj veljavna delovna pogodba, t. j. dne 17. aprila, ako ne bo medlem zbornica odobrila zakonskega načrta za najmanjše mezde. Za odobritev Jega načrta so se načelniki zveze rudarjev obrnili na razn^ člane vlade in posebno na ministra za delo in za rudnike s prošnjo, da bi načrt dobil pri vladi najširšo podporo. Razprava v drugem branju bi sc morala v dolnji zbornici vršiti prihodnji petek; ker pa je dala zbornica inicijativo za načrt, se ne bo moglo razpravljati o njem na doioceni dan, ker namerava vlada dati prednost vladnim predlogom za dobo do konca finančnega leta. Vendar pa si bo končno laburistična vlada potem ko je zagotovila voditeljem rudarjev svojo podporo, morala osvojiti zakonski načrt ter ga kot svojega predložiti zbornici vsaj s primernimi spremembami, Če že ne v njega sedanji obliki. Da hoče vlada predložiti lasten zakonski načrt, se je včeraj zagotavljalo v laburističnih in uradnih krogih. Radi tega je jasno, da so ise rudarji radi tega začasno pomirili, ker računajo na pomoč vlade in tako tudi na odobritev zakonskega načrta za najnižje mezde. Težko je ugibati o tem, kako bo zbornica sprejela ta zakonski načrt. Gotovo pa je, da sc je laburistična vlada za odvr-nitev pogubonosne stavke obvezala za i inicijativo, ki bo znala izzva ti v zbornici nosti dobavljala vojni materijal. V slučaju .^* hcri>Q ^ lahko tud5 vhdno kHzo_ kljub ponovnemu urgiranju Italije. Ko so jetja potrebnih zakonov. To pot je g. Da-italijanski dipjomati izvedeli, da name- vidovič popustil, tako da se bodo izvršile rava romunski kralj obiskati tudi Italijo, le najvažnejše stvari, na kar se bo šlo na so pritisnili na romunsko vlado, naj bi se volitve, radičevci pa so baje popustili v ta gospodarska vprašanja rešila pred pri-j toliko, da so pristati na strmoglavljenje hodom romunskega k ral**" J~ 1 —j!1--1-1-- -t-j- - bil na ia način pomena. Mogoče janske diplomacije užalOo romunskega opozicijonalnem bloku, da on ta dan do- kralja ter da je radi tega odpovedal obisk, loči, kadar bo smatral njih prisotnost v rusko-poljskega spora ostaneta obe pogodbeni stranki neutralni. Ako bi se Avstrija hotela združiti z Nemčijo, bosta Francija in Čehoslovaška opozorili dunajsko vlado na posledice takih stremljenj, ki obstojajo v zasedbi avstrijske republike po vojaštvu Francije in Čehoslovaške. V slučaju vzpostavitve Habsburžanov na Ogrskem bo Francija odtegnila Ogrski dovoljene kredite in obe državi bosta uvedli strožjo kontrolo ter se sporazumeli o nadaljnjem postopanju. Med nadaljnjimi točkami je tudi določeno, da ne sme nobena obeh pogodbenih držav samostojno vzpostavljati z Rusijo prijateljskih odnošajev, kakor se tudi obe stranki zavezujeta, da bosta dobavljali Romuniji vojni materijal, ako bi jo Rusija napadla. Ako bi v morebitni rusko-poljski vojni stopila Nemčija na stran Poljske, s-a Francija in Čehoslovaška dolžni napovedati Nemčiji vojno. Stremljenje Italije po gospodujočem položaju v Sredozemskem morju^ bosta obe stranki po svojih močeh ovirali. > Ninčić ni pristal na dogovor BERLIN, 19. -K francosko-čehoslovaške-mu tajnemu dogovoru poroča «Berliner Tagblatt*, da je Beneš predložil o priliki beograjske konference Male entenie Nin-čiču načrt za pristop Jugoslavije v čelio-slovaško-francosko zvezo. Ta načrt je predvideval še druge slučaje, ki so se tikali bolj Jugoslavije. A Ninčič je Benešev predlog kratkomalo zavrnil. Francoska zanikanja PARIZ, 19. Agencija Havas javlja: Poročila cBerliner Tagblatta* o namišljenem tajnem dogovoru med Francijo in Čehoslovaško so gola izmišljotina. M.ed obema državama obstoja le pogodba od 25. januarja, ki je bila svoj čas objavljena. Horgan o gosrolarsivu Francije CANNES, 18. Predno je Pierpont Morgan odpotoval proti Napoliju, je podal uredniku lista «L'Eclaireur de Nice» izjavo, da je z zadoščenjem sprejel vest, da je francoski senat odobril fiskalne načrte. Nemčija mora plačati; ker pa sedaj še ne plačuje, je morala Francija na lastne stroške popraviti porušene kraje. Morgan ima v francosko gospodarstvo polno zaupanje, ker je francoski narod priden in razumen. Francija se bo gospodarski povzpela tekom dveh let do istega mesta, ki „ga je zavzemala pred vojno. MONA.CO, 18. Morgan se je nocoj odpeljal na ladji «Lapland» proti Napoliju. Zdravstveno stanje Bonservlzija se poslabšalo PARIZ, 19. Zdravnik Desplaz je izvlekel italijanskemu časnikarju Bonserviziju kroglo iz glave; toda vsled operacije se je zdravstveno stanje ranjenca izredno poslabšalo. _________ ^^^^mmrnmmmmmmmmm Italijansko-švicarska pogodba ratificirana BERN, 19. Včeraj so bile izmenjane ratifikacije trgovinske pogodbe med Italijo in Švico. Pri tem je zastopal Italijo pooblaščeni minister comm. Garbasso, Švico pa zvezni svetnik Schultheiss. 1 M ne bo u&isviia v Vmm oporišča za vojne ladje LONDON, 19. Zbornični tajnik admira-lijata, Ammon, je otvoril sinoči razpravo o proračunu za mornarico ter naznanil, da je vlada po posvetovanju z dominijoni sklenila prekiniti dela za ustanovitev primernega pomorskega oporišča v Singapo-reju za velike vojne ladje najmodernejšega tipa. K tej izjavi je nadovezil MacDonald. da je vlada opustila misel na ustanovitev tega oporišča, ker bi to imelo škodljivo posledice v angleški zunanji politiki. Naštel je tudi odgovore posameznih domini-jonov v tem vprašanju: Kanada in Svobodna Irska sta izjavili, da nočeta dajati nasvetov v tem oziru, Australija želi razširjenje oporišča ter je zagotovila, da bi to služilo stvari mednarodnega sodelovanja za razorožitev, ker bi dvignilo ugled Anglije v inozemstvu; No\a Zelandija se je tudi izrekla za oporišče ter obljubila svoje prispevke k stroškom; Južna Afrika je pr#ti oporišču, ker da bi zrahljala mednarodno zaupanje, irffcija se ni še jasno izrazila. _ Zbornica lordov protestira LONDON, 19. Zbornica lordov je s 56 glasovi proti 19 sprejela na predlog lorda Curzona poslanico, kjer se obžaluje opustitev načrta Za razširjenje angleškega pomorskega oporišča v Singaporeju. RosHi poslanci v luškem pari^eiitu PRAGA, 19. Državnozborske volitve v Podkarpatski Rusiji so sc izvršile s sledečim izidom: Izvoljenih je bilo 7 poslancev opozicije, med temi 4 komunisti in 2 vladna poslanca. V senat so bili izvoljeni 4 senatorji opozicije; med temi so 3 komunisti. Redukcija čchoslovaških reparacij. PRAGA, 19. Uradno sc poroča, da so pogajanja dr. Beneša z zastopniki angleške vlade v 2cncvi o znižanju čehoslovaške vojne odškodnine končala s popolnim uspehom. S tem stopa to vprašanje, s katerim se je evropski tisk mnogo bavil v teh zadnjih mesc-cih, v nov stadij. Člani Male antante so razpravljali o tem vprašanju že na beograjski konfcrcnci, a ti pregovori so se potem nadaljevali v Parizu in Londonu. Jugoslavija in Romunija sta sc o tem vprašanju že prej sporazumeli v Londonu, ker jc bil njun po'oiaj v tem oziru ugodnejši. Čehoslovaška sc j»- p > v tej zadevi najprej sporazumela s Francijo. Nato je začetkpm marca pristala na stališče Čehoslovaške še Italija in te dni je bil končno dosežen še sporazum z Anglijo, iako se ie to vprašanje, ki je povzročilo Cehosiovaški dosti skibi, uredilo; treba Je le Še izdelali nekatere podrobnosti, ki sc visijo med Čehoslovaško na eni ter Italijo in Jugoslavijo na drugi strani. _ ^ Stinncsnv monopol za ruski bencin. PRAGA 19. Doznava se. da jc Hutfo Sti nes podpisal z ruskim sindikatom za naf. pogodbo, po kateri prehaja izključno nai pravica za prodajanje ruskega bencina l olja za stroje v Nemčiji, Čehoslovaški in Skan dinaviji. Pogodba velja za eno leto, a sc more po njega preteku podaljšati. Poljska skrčila število katoliških praznikov VARŠAVA, 19. Poljski ministrski svet je predložil zakonski načrt, po katerem bi 9c število katoliških praznikov omejilo na 10 dni v letu, V industrijskih podjetjih, kjer je večina delavcev nekatoliške vere, se bodo mogli ti prazniki menjati po verski pripadnosti zaposlenih. Ta omejitev ima svoj vzrok v tem, da je poljska republika imela največ praznikov med vsemi državami Evrope, Za avtonomijo manjšin na Poljskem VARŠAVA, 19. Med razpravo o proračunu ministrstva za notranje stvari je socialistični minister Pragier izjavil, da je poljska socialistična stranka za popolno teritorijalno avtonomijo vzhodnopoljskih narodov. Vprašanje narodnih manjšin na Poljskem m samo upravno vprašanje, ampak tudi državno. Le tako bodo prišli Ukrajinci in Belorusi do prepričanja, da je zanje bolje v urejeni državi, nego v sovjetski Rusiji. _ Trocki ljudski komisar za zunanje stvari? RIGA, 19. Letiški dopisni urad javlja, da se izvršilni odbor Zveze sovjetskih so-cijalir.tičnih republik že del j časa trudi, da bi prišel s Trockijem v ožje stike. Trocki je namreč postiJ po Leninovi smrti najpopularnejši mož med voditelji komunistične 'stranke. Nekateri komunistični prvaki so odpotovali v Suchum-Kale, kjer bedo imeli s Trockijem važne pogovore. V Mcskvi se s trdovrainostjo trdi, da bo Trocki prevzel komisarijat za zunanje stvari, a Či-čerin pojde v London kot pooblaščeni minister sovjetske vlade. Ruska literatura na Kitajskem MOSKVA, 19. Univerza v Pekingu je pozvala Tretjakova, avtorja velikega števila ruskih dram, na Kitajsko, kjer bo predaval o ruski književnosti. Preti mMrn rsiil! s Penili? PAR3Z, 19. ^Jotirna!' poroča iz Teherana: Vršijo se velike demonstracije za proglasitev republike. K ministrskem« predsedniku so se podala razna odposlanstva uradnikov in tudi bivših parlamentiiicev ter ministrov, ki zahtevajo takojšnjo odprave rnonarbi;e in odstranitev šaha. Serdar Sepeh je odgovoril, da bo sklepala o (em zbornica, ki bo bržkone izpre-menjena v ustavodajno skupščino. Šali se sedaj nahaja v Parizu. Prestolonaslednik se bo bržkone umaknil v inozemstvo, da se bo tako .zbornica lahko svobodno izrekla o vladavini. \ Po vsej deželi se je gibanje proti monarhiji zelo razširil. Preglasite v republike se bo izvršila baje 21. t. m. mika proti jugu t. j. na Sredozemsko morj£, tedaj je jasno, da hoče Anglija tudi tu ohraniti svoj primat. Sredozemsko morje se deli v dve veliki kotlini. Zapadna kotlina se razprostira od Gibraltarja do Sicilije, vzhodna od Sicilije do Sueškega preliva. Že za časa iranco-sko-angieške stoletne vojne, so Angleži zakraljevali na Sredozemskem morju in so večkrat zasedli razne sredozemske otoke. Gibraltar je važen zaradi morske ožine, ki zapira zapadni vhod morja. Na Balae-rih je imela Anglija do pred 50 leti svoje pomorsko oporišče, ki ga pa je morala izročiti zopet Španski. Toda 1. 1878 je zasedla Ciper, ki leži na skrajnem vzhodu sredozemskega morja, 1. 1882. se je izvršila okupacija Egipta, kar ie zadobilo važnost z ozirem na Sueški prekop, ki spaja Sredozemsko morje z Indijskim oceanom. Malt-sko otočje, ki leži južno od Sicilije in ki je tudi v angleški posesti, zapira prehod iz zapadnega v vzhodno Sredozemsko morje. Gibraltar,-Malta, Ciper so tri sijajna oporišča angleške mornarice, ki stoji na straži ob obeh vratih morja, ki sta Gibraltarska Ožina in Sueški prekop. Sredozemska politika Anglije je bila od nekdaj zelo smotrena. Posebno smo mogli to opaziti ob času, ko so nastajale na se-! vernem afriškem obrežju obširne evropske kolonije. Tako je Anglija dovolila Franci/i okupacijo in aneksijo Tunižke kolonije, ki leži nasproti Siciliji. Zakaj Angliji je bilo veliko bolj po godu, da je tam Francija kakor pa Italija, ker bi Italija s Sicilijo in nasprotnim obrežjem mogla ovirati prehod skozi takozvano sicilsko morsko- cesto. Politika ravnovesja je bila smoter tudi sredozemske politike Anglije. Zato smo Naši volilni sfiodl SfilfSnf thftfl 0 Rirmrmffh I vornika da mu zato ne more ugovarjati. V VUUIIII dlJIHI V IUMII4SIJ1&S i nadaljevanju svojih izvajanj je nastopil proti Včeraj, na praznik riemanjskega patrona sv. ' stališču, češ da fašistovska lista ne potrebuje Jožefa se je vrši! v Ricisanjih v dvorani tam- slovanskih glasov. Orisal je dosedanje delo fa-kajšnjega Konsumncga društva volilni shod. Šistovske vlade, ki je rešila Italijo cd boljše-Ker je grozilo vse jutro slabo vreme, je bila viške revolucije. Za to svoje delo zahteva udeležba manjša, nego se je pričkovalo in smo vlada soglasje in pritrdiiev vseh državljanov, je bili navajeni v naših zavednih Ricmanjih. Ne razume, zakaj bi tudi Slovani ne dali te Poleg tega pa je bila tudi ura določena za pritrditve. Slovani da so fedaj Italijani in vsi shod, gotove zelo neprimerna. Shod je bil moramo pokazati, da smo za vlado. Male dru-otvorjen par minut popoldne, t. j. torej ravno "gorodne manjšine da so obsojene na asimila-v času kosila. Znano pa je, da ima naše ljud- cijo, t. j. raznaroditev. (Dr. Wilfan: «Hvala stvo navado praznovati dan opasila tudi doma lepa!» jKhmvatl «n nmfpsfirali nrnti v družini, tako da se ta dan zberejo pri kosilu vsi družinski člani ter se moški še le popoldne podajo v razna vaška shajališča. Tako je moral marsikdo izostati, ki bi se bil gotovo udeležil shoda. Zato pa je bil včerjašnji riemanjski shod gotovo eden izmed najzanimivejših naših volilnih shodov. Čim je prispel naš kandidat dr. se je takoj zbralo legp kolo naših zavednih Ricmanjcev v dvorani Kons. društva. Mimogrede bodi povedano, da je dvorana v najemu tamkajšnjega fašja za celo Zelo. Tudi zbbrovaki so protestirali proti tej izjavi. Prisotni občinski komisar, ki mu je bil incident vidno neprijeten, je posegel vmes s pojasnilom, da ni treba vzeti besede -asimi-lacija» tako, kakor bi morali Slovani izginiti. Enega zborovalca je dal odstraniti po karabi-nerjih iz dvorne. Dr. Slavik je nato pozval zborovalce, naj ne prekinjajo govornika). G. Mever^je nato pojasnjeval svojo izjavo o asimilaciji, češ da ima Italija tako veliko izenačevalo silo, da se Slovani ne bodo mogli ubraniti asimilacije. Ob koncu je izjavil, da bodo ve?itve popolnoma svobodne. Slovani Radi velikega domač, praznika jo je fašjo od- j bodo lahko glasovali, kakor bodo hoteli, toda PTrtf\«l ml 1 jk J - - - >__i 't _ ! £____— — i .1. - _ _ -fl „ 1 Ilrt Ia «m * r\ ttI o h a IVI m«1 lil fašisti da morajo braniti vlado g. Mussolinija. G. Qu2.ra2.ta, tajnik riemanjskega fašja, je imel kratek govor, v katerem je rekel, da ne bo razvijal fašistovskega programa, ker je vsem znan in se vidijo uspehi. Fašistovska vlada da hoče dati državljanom mir in red, in zato da je treba, da vsi glasujejo zanjo. G/ ScIaJ-ri, občinski komisar, se je v svojem stopil za ta dan gostilni ter se je tako mogla uporabiti tudi za aaš shod. Na shod je prišlo tudi nekoliko fašistov, med njimi tajnik tamkašnjega fašja g. Ouaranta, zastopnik tržaške pokrajinske fašistovske zveze g. Meyer. Shodu je prisostvoval tudi občinski koaiisar g. Scialpi. Ves shod se je vršil popolnoma mirno in dostojno. ______w_______________jw ____t__ Shod je otvoril par hipov popoldne g. dr. kratkem govoru povrnil na incident, ki ga' je S1 a vik, ki je pozdravil zborovalce v imenu izzval g. Meyer. Kckcl je, da mora biti dobro- Slovanskega volilnega odbora in v imenu po- fcit države nad vsemi strankami. 2eli, da bi litičnega društva »Edinost* v Trstu. Nato je ; vladala v občini, ki jo on upravlja, red in mir. v daljšem govoru obrazložil novi volilni red, Skrbel bo, da se bodo volitve vršile popolnoma ------- „ .i,k*ko sc £!asuJc m podal druge pouke o vo- mimo ^ svobodno. Čas je — je zaključil — videli, da je Anglija podpirala Utcijo, Ki = htvah. Pri razlaganju volilnih znakov ga je V Jeloricah v soboto 22. i m. ob 16. uri (ob 4 pop.). 4.) V Vodicah v nedeljo 23. t m. ob 10 predpoldne. 5.) N a Go I c u v nedeljo 23. L m. ob 15. uri (ob 3 popoldne)* 6.) V Sežani t soboto 22. t. m. ob 13. orl na «Vagi». Volilci, udeležite se volilnih shodov polnem številn! svojo državljansko dolžnost in se poslužili svoje državljanske pravice. Morda bi hotel to kak podrejeni organ, toda roko denem v ogenj, da g. Mussolini tega noče in ne bo Hotel. Naše ljudstvo se zaveda svojih dolžnosti in tudi svojih pravic. 2eli živeti v miru, že'i, da bi se njegov gospodarski položaj zboljšal, da bi se njegov jezik spoštoval v Soli in po javnih uradih. .Te naše zahteve bodo nesli naši zastopniki v Rim v zavesti, da so to zahteve vsega našega ljudstva. Država je kakor človeško telo. Ako hočemo, da bo telo zdravo, morajo biti zdravi vsi njegovi deli. In ako naj država prospeva, morajo biti zadovoljni vsi njeni državljani. Naši poslanci imajo nalogo, da pri vsaki priliki opozarjajo našo vlado na potrebo, da se zadovoljujejo naše upravičene zahteve in s tem zadovolji tudi naše ljudstvo. To delo, koristno našemu ljudstvu in državi obenem, pa morejo uspešno vršiti edino le taki naši zastopniki, ki so vzrastli iz ljudstva« ki do dna poznajo vse njegove potrebe, njegovo dušo in njegovo čustvovanje. Zato 6. aprila vsi na volišče. Pokažimo z glasovnico v roki, da smo tu in da se morejo naše zahteve upoštevati, da pride po tej poti do onega mirnega in zadovoljnega sožitja, ki ga v interesu svojem in državnem vsi od srca želimo, (Konec govora dr, Witfana, ki je napravil na vse prisotne globok vtis, so zborovalci pozdravili z burnim ploskanjem). Po dr. Wilfami je dobil besedo zastopnik pokrajinske fašistovske zveze g. Meyer, ki je izjavil v italijanskem jeziku, da ni razumel 60- Volilni sestanek pri Sv. Ivanu Predsinočnjim je bil v «Narcdnem domu» pri Sv. Ivanu-sestanek, ki je številno zbranim zavednim volikem tega okrožja podal vsa potrebna pojasnila. Sestanek je otvoril A. Ger-mek s prisrčnim nagovorom, veseleč se tako lepe udeležbe. Kandidat dr. Wilfan je v na široko zasnovanem govoru pojasnjeval volilcem vse, kar jim je treba vedeti za pravilno glasovanje. Nato je prešel na politično polje in prepričevalno predočil volilcem, naj ne poslušajo vab v kako drugo stranko, češ, da bi zastopniki večjih strank mogli uspešneje braniti njih koristi. Kakor bi sc zdelo tako naglašanje na prvi pogled vabljiva, je vendar neveljavno. Mi se ne moremo družiti s kako drugo stranko že zato, ker nc nastopamo kot stranka, am^ak kakor narodna edini ca v drugoredni drŽavi. Mi ne stremimo za tem, kot stranka, marveč kot narodna individualnost v državi. Zato smo nastopili s svojo slovansko listo in moramo glasovati zanjo! Nadalje je govornik obrazložil opredelenje naših političnih organizacij, ki so sklenile sporazum f.a. skupen nastop. Z živo besedo jc povedal dr. Wilfan razloge, ki so šilih, da se je sklenil sporazum. Ta sporazum smo morali skleniti iz že gori rečenega razloga: ker najvišji interes naše narodne manjšine zahteva, da se na volitvah predstavimo kot narodna celota, ne glede na posebno opredelenje v kakih drugih pogledih. — Na to je dajal govornik pojasnila na razna vprašanja volilcev. Eden teh je opozoril, da se širijo govoricc, da se od neke strani hoče kršiti sporazum s preferenčnimi glasovi. • Dr. WiMan je odgovoril v tem-Ic smislu: Če bi sc morda poskušalo to od strani kakih posameznih in neodgovornih oseb, ne more biti to za nas razlog za kake ukrepe. Še le tedaj, če bi imeli gotovost, da se kaj takega poskuša od strani odgovornih činite-ljev, ki so sklenili sporazum, bo čas za razmišljanje, kaj je treba ukreniti. Dokler pa nimamo take gotovosti, je naša dolžnost — kot poštenih ljudi — da ostanemo zvesti sklenjenemu sporazumu in da oddamo svoje prednostne glasove le za prve tri kandidate na kandidatski listi do vrsti kakor so navedeni. Rusija polagoma vstaja iz razvalin. Črnogledi pesimisti sicer nočejp še priznati tega, ker se ruska obnova vrši navidezno zelo polagoma in ker ni oči vidna. To je pač razumljivo, Rtisija je tako ra>:-sežna zemlja in njeno prebivalstvo je tako neenakomerno in redko naseljeno, da se individualni napredek malo pozna. Na zunaj je slika še vedno obupna, vendar pa če se zatečemo k statistiki, ki je pač najboljše merilo za resnični položaj, tedaj izgleda tudi današnja Rusija precej drugače kakor v pretečenih letih zastoja in nazadovanja. Okrevanje družabnega organizma je v glavnem označeno po gospodarskem položaju. Če kaže čria gospodarstva navzgor, teda* se more govoriti o napredku, sicer ne. Poliiična zmaga še tako velikih in iz* vimih ideologij nad staro tradicijo je kratkotrajna in brez ha ska, če gre pri tem ljudsko blagostanje v nič. Vojna, revolucija in meščanski boji s protirevolucijo so izčrpali gospodarske sile ogromne dežele. Po teh strašnih političnih pretresih, ki so samo sesali mater domovino, se ne smemo čuditi, če je končno zemlja odpovedala in smo doživeli strahovito lakotno katastrofo ob Volgi. S listo pretresljivo žaloigro ob Vol^i pa se zdi, da je dcteegel padec svojo riajnižio točko. Od tedaj naprej gre navzgor, polagoma in nc brez težav, toda z matematično gotovostjo gre navzgor. Če bi hoteli primerjati današnji gospodarski položaj predvojnemu, tedaj bi ta primerjava slabo izpadla za sedanjost, toda če primerjamo I. "1923. in 1. 1924. letnika 19f9. do 1921., potem pa se more govoriti o velikem napredku ruskega gospodarstva. Ta napredek, ki pa se kakor v^oraj omenjeno, le malo pozna, pa ne more zakriti dejstva, da je pot navzgor zelo t > žavna in da bo treba še mnogo inno^o let, predno bodo zabrisane gospodarske posledice ruske nesreče. V naslednjih od* stavkih prinašamo razmolrivanje nekega strokovnjaka, ki je prepotoval v I. 1923. evropsko Rusijo in ki si je ustvaril gotovo sliko o ruskem gospodarskem položi ju. Agrarni dekret od 8. novembra 1917. je na papirju nacionaliziral posestva, v resnici pa jih je izročil kmetom. Izvržila se je velikanska agrarna revolucija, katere posledica pa jc bila, da se je zmanjkala po vršina obdelanega sveta, zlasti tudi zato, ker je boljševiška vlada jemala k netom živila. Prišlo je do lakote spomladi 1921,, kar je prisililo boljseviško vlado, da se je odrekla marksističnemu programu. Ta preobrat, znan pod imenom Nep t. j. «no-vaja ekonomičeskaja politika« je vzpostavil prostost trgovine in rokodelske obrti in srednje industrijo. Konec je bilo takozva-nega «vojnega komunizma*. Kapitalističen režim se je deloma zopet uvedel in kmet je mogel trgovati z žitom, ki mu je ostalo po odtrganju naturalnoga davita. Ta preobrat se jc izplačal. Kmet je imel zopet interes proizvajati črez svojo lastno rabo. Sam sem na licu mesta opazoval, kako plačuje kmet žitni davek, kako prejema za svoje žito žilno posojilo ali pa červonce in more torej svobodno razpolagati z izkupičkom. Tako -se kmet na novo udeležuje obnove narodnega gospoda bi se uveljavili darstva. Žito ima svojo ceno in mesta se morejo zopet svobodno preskrbovati z živili. Tako sc je zopet vzpostavilo bolj zdravo razmerje med mestom in deželo. Nazadovanje s padcem na prosto izroe-•njavo blaga, ki sc je pokazalo v 1. 1919. do 1921., je z novo politiko obstalo, in napredek je bil tu. Toda razmerje med mestom in deželo ni še popolno, ker ni organizacija še izvedena. Kmet se je sicer z vnemo oprijel nove gospodarske prostosti, toda trgovanje z mesti ni še organizirano, predvsem, ker ne more kmet svojega blaga ra^počati, zakaj mesta ne morejo kupovati. Vsa velika podjetja, ki izdelujejo recimo tkanine, obuvala, stroje, orodja so podržavljena in ta podržavljena podjetja ne morejo zvišati svoje proizvodnje vzp. redno z naraščanjem poljske proizvodnje. Zato gredo cenc žitu dol, ker je proizvodnja večja kak t r uporaba, istočasno pa gredo cene industrijskim izdelkom gor. Na novo oživljeni kapitalizem je torej kmetu v škodo, zakaj kmet ne more nič kupiti vsled visokih ccn; na istem stališču so tudi nastavljenci s stalno plačo v mestih: «Nova obleka, paq novih črevljev, lo jc katastrofa zame?, mi je rekel neki petrograjski tovariš. 7*o je gospodarska kriza irenotka. Dr- ... . . - . 1 i __i-.-i__„ - ; sledeče velezanimivo pismo od svojega sorod za\na gospodarska politika s svojim, tru- ^ Pismo iz Brazilije Neki naš čitatelj nam je dal na razpolago sli, sindikati se ni izkazala v industriji, ker ni mogla nuditi prebivalstvu možnost nakupa. Ostali so na pol poti med komunizmom in kapitalizmom in ne vedo, kaj bi dalje. Na eni strani ostaja spoznanje, da ne more tako dalje, sicer mora krnet priti zopet do onega položaja, ko ne bo mogel prodajati svojega odvišnega žita mestnemu prebivalstvu, torej grozi mestu lakota, od druge strani pa spoznanje, da bi oprostitev industrije v zmislu razširjene *Nep» pomenila konec sovjetske vladavine. Če bi kapitalizem zmagal na celi črti, tedaj mora priti do nove delitve oblasti v državi med posameznimi razredi, ki se že tvorijo in Iti utegnejo postati nevorni današnjim oblastnikom. V industriji: pomanjkuje kupcev, kreditna kriza, grozeč bankrot, pri konsu-mentu, zlasti pri kmetu pojemanje kupo-valne moče — vse to je znak zelo neugodnega celo kritičnega položaja vkljub preobilici živil. Nastaja to-le: kmet ne izkupi nič za svoje žito, v mestih pa so plače in mezde nižje kot pred vojno, cene pa višje. (Mesečna plača vseučiliških profesorjev znaša 3 červoncc. — červonec je približno 280 lir — bančni uradniki imajo od 10 do 20 červoncev, kar se smatra za srednje dobro plačo pri majhni družini). Ta dejstva niso razveseljiva. Tega ne zakrivajo niti boljševiški časopisi, ampak kritizirajo in razmotrivajo čisto odkrito škodo in pogreške, ne da bi prišli do kakšnega pozitivnega zaključka, kar bi bilo mogoče le v slučaju, da se «.Nep» razvije dalje do uvedbe kapitalističnega reda v vseh obratih. ♦ Denar umira», je tudi programatični stavek marksizma, pa tudi ta ne velja več za sovjetsko Rusijo. Denar ni izumrl, nasprotno stremi se za tem. da bi se prišlo k nekdanji kapitalistični zlati podlagi. Državna banka in finančno ministrstvo niku iz Rio de Janciro. Opozarjamo nanje posebno tiste naše rojake, ki jim razni agitatorji slikajo Brazilijo kot nekako novo «ob-Ijubljeno deželo«. Posebnega Ti nimam poročati ne v splošnem pogledu, nc o samem sebi. Gre vse po starem toliko z menoj kakor tudi z mojo okolico. Vi tam imate trdo zimo, mi tukaj smo v polnem poletju, v najsilnejši vročini. Je pač drug svet, v mnogih ozirih pravi narobe -7— svet. Italijani mu pravijo -terra matta», v marsičem imajo tudi prav. Predno nadaljujem, dovoli, da Ti na tem mestu predložim malo prošnjo. Rabim nekaj perila, pred vsem nekaj dobrih rjuh. Te stvari so tukaj zelo drage, po ceni tudi tam pri Vas niso, kakor razvidim iz inseratov v «Edino-sti», a mislim si, če jih naročim od tam, bi bil vsoeno na boljšem, morda nc ravno radi cene, pač pa gotovo radi bolje kakovosti. Glede vprašanja, radi katerega si mi pisal zadnje svoje pismo, tičoče se strokovnjaško izobraženih veleposestniških oskrbnikov, mislim, da nc bo odveč, ako o predmetu z ozi-rom na tukajšnje razmere spregovorim nekoliko obširneje. Poljedelski poduk je tukaj jako malo razvit. Ustanovilo se je še le v novejšem času nekaj, nižjih šol za prve začetke umnega poljedelstva, a višjih učilišč, kakor povsed v Evropi, še ni in jih menda tako hitro tudi ne bo. So pač druge potrebe nujnejše nego skrb za izobrazbo poljedelskih veščakov, kateri se v splošnem niti ne potrebujejo, kakor bo razvidno iz sledečega. Veleposestva so baš tu v Braziliji obširnejša nego kjerkoli drugod, mnogo jih je, ki v obsegu prekašajo marsikatero bivšo nemško kneževino. Moda zahteva, da je lastnik ali doetor juris ali vsaj polkovnik narodne garde; glavna briga mu je visoka politika, ženske in hazard. Vse drugo ga ne zanima. Biva navadno tu v Riu kot poslanec, senator ali visok uradnik ali pa troši brezmisclno svoje velikanske dohodke v Parizu. Za svoje obsežno posestvo nima posebne skrbi, čemu tudi, saj vsakdo zna, kako se kava sadi, prideluje in prodaja. Vse to je stvar oskrbnikov. To so ljudje navadno malo pismeni, a trdi, energični, brutalni, pravi priganjači kolonov in drugih delujejo na to. da bi vzdržali 1. decembra ; \a, Pr „ t ' ,. .t j delavcev. Kjer ne zaleze beseda, šviga tudi 1. 1922. na novo vpeljano stalno vrednoto j pasj. ^ s]epo §o vdajj. m]cnu gos *odar:a. («červonec?> = 10 rubijev v zlatu — 1 Ster- neiib;rčni v sredstvih za dosego postavljenih ling), da b^edno bolj omejili papirnati, sj ciljev, tudi sunek z bodalom ali strel iz za- m denar in dosegli ravnovesje državnega proračuna. V tem oziru se pozna napredek. Černovec je dobro sondiran, tehničnD pravilno upeljana in nadzorovana vrednota, k čemur pripomore despotična oblast dr- sedc jim prav pride. Sedaj misli si v sredi te sodrge našega poštenega človeka) Izjeme, katerih jc gotovo, le j>otriujejo pravilo. Ves obrat po fazendah, kakor se zoveio velika posestva, nc more biti bolj primitiven, žave nad-gospodarstvo^Dena™ Jospo- £kor ^^^ darstvo je torej bolj urejeno in pri vseh težavah, ki -so zvezane s tem prehodom jc nastopila neka umerjenost in ni več one napetosti, ki je biia posledica padanja valute. Toda tudi ta pomeni korak proč od kakih težkoč, vse gre po stari, od roda do roda preizkušeni metedi, za novosti sc običajno ne zanimajo. Še lažja je živinoreja. Goveda, konji, mule, ovcc, vse je skozi celo leto, dan in noč, brez vsake strehe v dobrem in slabem vrenienn, vedno na prostem, kjer Porto Alegre, glavnem mesta zadnjeimenovnno države, kjer sem bil nad dve leti, sem videl do dobra tukajšnjo Živinorejo, tako različno od naše, in napravJjanje suhega govejega mesa, te ne ravno okusne južnoamerikanske specijalitete. Videl sem povsod, da niso nikjer zaposleni strokovno izobraženi oskrbniki, taki ali slični, kakor običajno vodijo veleposestva v Evropi. Za nje tukaj sploh ni mesta. Vsa strokovna izobrazba, katere so v Evropi deležni oskrbniki po poklicu, zft in tudi ne more biti prilagođena potrebam in zahtevam tukajšnjega poljedelstva. Najvažnejše iukajšnje kulture, kave, sladkorja, bombaža itd., so tem ljudem do cela tuje, poznanje drugih poljedelskih strok, na katere se v Evropi polaga toliko važnosti, je pa tukaj skoro brez vsake vrednosti, ker se priučeno ne zamore izvajati v praksi. Ne mala iežkoča je končno še ob-ćevalni jezik. Do sedaj še msera srečal novo-došlega rojaka, kateri bi se bil že v Evropi ali vsaj po potu toliko potrudil, da bi vsaj za silo lomil portugalski jezik. V danih razmerah ni za ondotne agronome tukaj nikakšne eksistenčne možnosti m se jim mora na vsak način in odločno odsvetovati, da bi si kot taki iskali tukaj svoj delokrog. Ne kaže jim niti, da bi se ndflfcnili kot samostalni poljedelci, ker bi, ne poznavajoč tukajšnje oodelovanje zemlje, ne uspevali in w kratkem gotovo propadli, kakor se je zgodilo že mnogim, ki so hoteli tu kmetovati po evropejskem načinu, a so vzlic osebni sposobnosti in strokovnemu znanju ter velikemu kapitalu korenito pogoreli. Poljedelec, naj si bo izšolan ali le samouk kmet, ako ga lastna volja ali usoda dovede v te kraje, naj pusti doma vso svojo poljedelsko učenost, ali naj jo vrže čez krov v morje tik predno se izkrca, bo bolje zanjf Prost vseh predsodkov bo lahko napredoval, posebno ako prim« v začetku za vsako delo, na katero ravno naleti, tudi če ni njegove stroke ali mu ni preveč po godu. Tudi v Brazttiji ni tedaj nič! Pravijo, da je v Argentiniji bolje. Ne vem, nikdar nisem bil tam, a vem, da v Argentiniji gotovo hvalijo Brazilijo kot boljšo deželo. Kdo ima prav? Oba, ali nobeden, kajti položaj bo isti tu iv tam. Tukajšnjo kavo nadomešča v Argentiniji pred vsem pšenica, potem koruza; uprav kolosalna je živinoreja (govedo, konji in ovce). Kar se tiče deloda;~..«iev in delojemalcev v splošnem se razmere, kakor mi zatrjujejo, nc razlikujejo bistveno -od brazilijskih. Tu in tam neugoden položaj kakor za prostega, tako za izvežbanega delavca, rokodelca in strokovnjaka. In lahko rečem, kakor je v Braziliji in Argentini;!, je povsod v vseh južnoamerikan-skih republikah, raje še mnogo slabše, ker so vse, izvzemši morda Čile, se malo razvite in le počasi napredujejo. Centralne in severne Amerike ne poznam. Vem le, da so razmere v prvi vsled večnih jnintov in preobraiov siia nestalne. Mexico obeta, da postane v doglednom času posebne važnosti za evropske naseljenike. Zjcdinjene države so s «človeškim materijalom* prenasi-čene, ovirajo naseljevanje, kakor znano, in ni nemogoče, da je sploh prepovejo. Pravijo, da tam ni dobro, pomanjkanje dela in brezobzirna konkurenca. Toda en del v Zedinjeirih državah jc, kateri zasluži posebno pozornost sadjerej-cev, to je Kalifornija. Vsled idealnega podnebja se jc tam sadjereja neizmerno hitro in ugodno razvila, tako da Kalifornija oskrbuje s svežim sadjem že celo Ameriko. Na tukajšnjem trgu 3e vidijo posebno krasna jabolka, hruške, breskve in grozdje kalifornijskega izvora, seveda vse silno drago. Tudi sadnih konserv od tam je opaziti mnogo. Poleg najfinejšega evropejskega sadja proizvaja Kalifornija tudi nekaj tropičnih sadežev, kakor banane i dnanas, potem še silne množine prvovrstnih pomaranč. To je dežela, katere njene lastne vrline vabijo k naselitvi. Tako mi poročajo moji povsem verodostojni viri. Dasi ni-i*am povoda za kake dvome, se mi vendar zdi potrebno, da ponovim, da osebno, iz lastnega očivida ne poznam kalifornijskih razmer, ker nikdar nisem bil tam. I Naj bo dosti! Povedano, mislim, da bo zadostovalo. ako treba več, evo — me na razpolago! S prošnjo, da se z odgovorom vsaj malo bolj požuriš kakor zadnjič, ostanem s črtnim poizd'svoro, vse dobro želeč Tebi in Tvojim, — Tvoj zvesti brat Francy. DNEVNE VESTI Kje so neznačoinežl ?! ji* mm Mm ® > umi: marksizma. Zasledujejo se kapitalistični sc žival, sama sebi prepuščena, živi, redi in smotri: Denar stalne vrednosti, ravnovesje ®noži- tr*ba *krbctl n<: za ?;cv.e' za v proračunu, aktivna trgovska bilanca krm? čez zimo, ne za jmpravl^gnoja, K . , ' j , . s , ... . zemlja rodi brez tega. Vse to cela našim krrc- stremi za tem da bi se dobilo zunanje ; tovalcem «do0ca zrebca ah drugo t 1 1 • i- 7 j,fx j^t^lbezeco žival in jo vreči ob tla. danes Ie malo proizvajati. Za daljšo dobo Sadjercje v evropejskem smislu tukaj ni. pa se to ne da vzdrzati, zakaj nikjer na jSadja jc gotovo več in mnogovrstnejšega kot svetu ni mogoče trajno izvažati, ne da bi tanif a nikjer se ne prideluje sistematično in se tudi kaj uvozilo. V vsem tem obstoja j v večjih nasadih. Češnje, jabolka, hruške, fige, namen forsirati izvoz žita, katerega bo, breskve, marelice in grozdje splošno ne letos na razpolago kakih 222 milijonov uspeva, delajo se sicer poskusi, a težko da se pudov. Na ta način bi se žitu cena zvišala bodo posrečili v krajih s tropičnimpodnebjem. v notranjosti, kar bi prišlo kmetu v dobro, T " ' " " J Đ ~ ^ J~ istočasno pa bi se zvišala aktivnost trgo vinske bilance. Danes je trgovinska bilanca aktivna. Danes se ne uvažajo nikaka živila več, pač pa se izvaža žito. Spomladi sem na svoje oči videl, ko so v Revalu nabadali z žitom ruske parnike in isto se godi v pristaniščih Črnega morja. To je pristni merkantilizem, ki skuša pritegniti zlato, izvažati domače žito in zapreti meje tuji industriji. Zgodilo se je tako pač vsled naravnega gospodarskega razvoja, ki se ne da vpreči v državni voz. So to pač vprašanja, za katera nima marksistično vprašanje nobenih zgledov. Glavno vprašanje ni prehrana mestnega prebivalstva, ampak kako zadostiti potrebam večine, ki je kmetska. Kmei potrebuje čevljev, oblek, strojev; treba je torej ojačati njegovo kupo valno moč. Tako pridem koncem koncev zopet do kmeta. Na mužikovem hrbtu so "krojili carji svojo- znano politiko, in tudi Witte {znani minister za časa carističnc vladavine) je upal, da bo kmet vzdržal do tedaj, ko bo državna industrija dosegla svoj smoter. Nekaj takšnega tiči tudi v današnji sovjetski vladi, ki se trudi, da bi spravila kmeta v tesnejšo zvezo z mestom. Tudi sovjetska vlada ve, da je tudi njeno življenje odvisno od zadržanja kmetov. ^Poljedelska razstava® zadnje jesetii v Moskvi je imela glavni namen, da se vzpostavi zveza med mestom in deželo. Po «Nep» je postala *smitka» najglasnejše geslo, «smitkar> pomeni zvezo med mestom in deželo. <'Smitka» naj pokaže kmetu, kaj mu more nuditi mesto in država. Naš volilni znak Le na jugu, posebno šc v državi Rio Grande do Sol, je vinska trta zelo razširjena in se pridela mnogo grozd'a in vina. a ne posebne kakovosti. Zvinorejo se bavijo tam le irali in večji samostalni kmetje, imenovani kolonisti. Veleposestniki se zanimajo le za rejo goveje živine in konjev, vinarstvo jim nese premalo. Ravno tam poskušajo zadnja leta s pridelovanjem pšenice, kakor kaže, z uspehom. Koruza, fižol, krompir in slični sadeži uspevajo povsod, večinoma kot postranski pridelek v kavnih nasadih v naravnost ogromnih množinah, posebno koruza in fižol. Enako dobro uspevajo tudi sladkor, riž, bombaž in tobak, a vse te kulture, dasi v uprav kolosalnem obsegu, oskrbujejo le navadni delavci in neuki oskrbniki, nikjer ni opaziti, da bi bili nastavljeni ali da bi se potrebovali ve-ščaki ali oskrbniki po poklicu. Sviloreja je tako rekoč šc le v početku; dasi ni dvoma, da bi se dala silno razviti, je do sedaj v tem pogledu le malo storjenega. O gozdarstvu ne more biti niti govora. Gozd se brezmiselno uničuje, ne ščiti ga niti najmanjša zakonita določba. — Preostaja še par besed o kavčuku, tem še nedteivno za kavo najvažnejšem brazilijskem proizvodu. Dobiva se največ v krajih, po katerih tečejo reka Amazdnas in njeni pritoki, iz soka gigantskih, po pragozdu raztresenih dreves. Podnebje je zelo vroče i skrajno nezdravo posebno za Evropejce in pokrajina zasluži ime, katerega ima, — «zelepi pekel*. Pred mnogimi leti so bili tam pri gradnji železnice na skrajnem zahodu tik ob peruvanski granici zaposleni številni Avstrijci, med temi par Slovencev; cepali so od rumene mrzlice kakor muhe. V tem podnebju vztraja le domačin, le ta se zamore rabiti pri dobavi kavčuka. Podjetja sama, navadna v rokah tujcev, so skoz in skoz le kup-čijska, strokovnjaki se ne potrebujejo, dobljeni kavčuk ali gumi se le v toliko pripravi, da se strjen v velike hlebe lažje izvaža. Skrb podjetnikova obstoji edino v tem, da čim prej in čim bolj- obogati, in mu v dosego tega smotra prav pride vsak pripomoček. Delavec je pri tem prva in največja žrtev, kakor v pragozdu, tako tudi po kalnih in drugih plantažah te širne zemlje, vse ga izkorišča, a ni ga zakona v njegovo korist in varstvo. Iz lastnega opazovanja poznam poglavit-nejše dele le dežele, med. tem posebno državi sv. Pavla in Rio Grande do Sul. V prvi sem bil skoro deset let v vednem dotiku s kroffi pridelovalcev kave. sladkoria, bombaža itd. V Naj dodamo k izvajanjem v včerajšnjem uvodniku še nekoliko pripomb. «Vitezi=> pri «Novi Dobi* Očitajo aru. Wilfanu, da je njegova politika neiskrena, zavratna, neznačajna — sleparska. Gospoda naj bi bili nekoliko previdnejši s takimi očitanji. Že zato, ker imajo v svojih vrstah poda-jače, ki so poosebljena neiskrenost, ne-značajnost in nedoslednost, ljudi, ki moeijit-jejo svoje — prepričanje kakor srajco. Saj imajo v svojih vrstah človeka, znanega na Goriškem, bivšega Sokola, ki je nekoč, ko so mu sovaščani očitali neznačajnost in izdajstvo na naredni stvari, menil cinično: Baj sem isti kakor poprej, zamenjal sem le rdečo srajco s črno! V svojih vrstah — in sicer sprednjih — imajo moža, ki je nekdaj j prrvačil v slovenskem taboru svojega okrožja. Podpisal je bil slovenski nerodni program, kandidiral na tem programu, bil izvoljen in je tudi na istem programu vršil svoj deželnozborski mandat! Sedaj pa je zamenil — politično srajco. Nič drugega. Sicer držijo njegove obljube kot žebelj, že radi tega, ker je — obljubek. Dr. Wilfan pa je neiskren, neznačajen tn slepar menda zato, ker ostaja neomajno zvest samemu sebi, svoji politični smeri, svojim ciljem, besedi, dani ljudstvu, ki mu je poverilo svoje zaupanje! Neiskren je menda tudi zato, ker vsakemu govori odkrito, iskreno, odločno, ker ne pozna strahu niti pred mogočnimi gospodi, ko jim je treba govoriti resnico v obrambo interesov svojih varovancev, svojega ljudstva! «Vitezi» pri «Novi Dobi» so pa značajni menda zato, ker se ne upajo nikdar spregovoriti besede proti krivicam, ki se godijo našemu ljudstvu; in iskreni so menda zato, ker si napram visokim gospodom nikdar ne upajo govoriti besedo resnice o mišljenju in čustvovanju ljudstva, ki bi se mu oni hoteli nariniti kot — voditelji! Res velika je razlika med •neiskrenostjo», a. Ne zahtevajmo le od trgovcev, da zalagajo refekcijo z živili, ampak podpreti jo moramo tudi sami s tem, da damo zaslužka takemu trgovcu. Marsikateri otrok še vedno žalostno gleda od strani, kako mu tovariš dobiva hrano, ki bi bila tudi zanj neobhodno potrebna^ marsikateremu se še zasolzi oko, ko pomisli, da ne bo še do'go deležen dobrot refekcije! Vse to bo odpadlo, ako si bomo pomagali drug drugemu: odjemalci dobrodelnemu trgovcu — trgovec re-fekciji. _ Resnica o Sa ajevu V razpravo o tem toliko opisovanem krvavem dogodku je posegel sedaj Lujo Juriš z znamenitim prispevkom. Znamenitim zato, ker kaZe določno — kakor šc nikdo doslej — na oi^e, ki so sodelovali na sarajevskem atentatu. Pred obiskom nadvojvode Frana Ferdioanda v Serajcvu je ta veliki tragični dogodek, z njegovimi usodnimi posledicami, pripravila sarajevska skupina, ki se je zbirala okolo pesnika Jovana Varagiča. V tej skupini jc bil stavec Ncdeljko Čabrinovič iz Zenice v Bosni, ki jc živel tedaj v izgnanstvu v Beogradu. Bil je to nenavaden, razvnet človek, ki je videl v Franu Ferdinandu fanatičnega sovražnika Srbov, o katerem jc vedel, da hoče ustvariti trialistič-do državno obliko, ki naj bi povzdignila Kr -atc nad pravoslavne Srbe. Čabrinovićev tovariš je bil Gavrilo Princip, ki je z radostjo pritrdil nacrtu za atentat. To pa šc posebno zato, ker so ga poprej — ko je pripadal skozi dve leti nekemu oddelu srbskih dobrovoljcev — zasmehovali ga kot slabiča. Sedaj je hotel pokazati, da temu ni tako. Tretji v zvezi je bil Trif-' ko Grabež, sin nekega popa iz Pal pri Sarajevu. Ročne bombe in revolverje jim jc preskr-bel neki Cigancvič. Ko je pa ta skupina — Princip, Čabrinovič in Grabež, ki so bili vsi trije Bosanci — kljub prizadevanjem beograjske vlade, (ki je nekaj zaslutila in obvestila o tem dunajsko vlado), vendar neovirano dospela v Sarajevo, so jih njih somišljeniki pričakovali nestrpno in so že na svojo roko izvršili vse priprave za atentat. Zlasti je Danilo Ufc: že ustanovil dve skupini, ki pa nista nič vedeli drutfa za drugo. Na predvečer atentata, 28. juni a, so sc zarotniki zbrali v neki mali gostilni pri »latinskem mostu*, kjer so naslednjega dne padli usodepolni streli ki so zrušili nadvojvodo Frana Ferdinanda. Preuevajoč, kadeč in veseleč se — tako priooveduje I.ujo Juriš — so jemali slovo od življenja. Le Princip se ie zdel nekoliko zamišljen. Ko se je, z bombami v pasu, ločil od svojih tovarišev, je gledal Varagič za njim in jc menil: «Vse to se mi zdi kakor sanje, nc verujem vsega tega». Ali naslednie jutro, blesteče nedeVsko junijsko jutro, ni bilo sen, ampak resničnost. Na potu pet do šest kilometrov, po kateri se ?e imel voziti nadvojvoda, so ga čakali, soretno razvrščeni od Danila Ilica, rd'nčni mladeniči z, bo""borni in revolverji- Nadvojvoda ni mogel) ubežati svoji usedi.... Iz tega opisa iz peresa Luja Juriša izhaja, da so biii zarotniki sami Bosanci; podrejenci Avstro-Ogrske. Juriš zagotovlja vnovič da so prišli v Sarajevo in izvršili atentat proti volji beograjske vlade! Potrebno je, da se. zopet in zopet ugotovlja ta zgodovinska resnica, da vidimo avstro-ogrski zločin v vsej njegovi gro-I zoti. Ne da bi bili imeli na Dunaju le najmanjšo realno podlago za svojo trditev, da jc beograjska vlada uprizorila atentat na nadvojvodo Frana Ferdinanda, so poslali Srbiji tisti zločinski ultimat — zločinski zato, ker so vedeli, da bi ga ne mogla sprejeti nobena suverena in neodvisna država. Hoteli so izzvati vojno s Srbijo. Ali, zgodilo se jim je, kakor pravi tisti pregovor: lovili so zajca in poklicali so volka. Izzvali so svetovni požar, ki je smrtno ožgal njihove lastne prste — vihar, ki jc odnesel njihovo državo in njihovo dinastijo. Dunajsko zločinsko krivdo potrjuje tudi zgodovinska resnica o sarajevskem atentatu. Krajevnim volilnim odborom 'in volilcem v mestu in okolici! V magistralnem uradu, via Sanita 2», I., soba 15 leži na stotine nevročenih volilnih spričeval (certificato d'iscrizione). Kdor izmed naših volilcev nima še tega spričevala, naj ga osebno dvigne v omenjenem uradu (urad je odprt vsak dan nepretrgoma od 9. do 19. ure). S seboj mora imeti kako legitimacijo s sliko, da lahko dokaže svojo identiteto. Volilni odbori, vplivajte na vse naše ljudi, ki nimajo še teh spričeval, da jih prav gotovo dvignejo! Potujoča kmetijska šola. Z ozirom na razpis natečaja za dve mesti ravnatelev potujoče kmetijske šole na oddelkih v Ronkah in Sežani, ki smo ga objavili v e z nerazpoloženjem, ki ji ga jt? bil povzročil njen preokret naoram svojemu jnožu. Naslednji dan, ki je bil drurti, te postalo to ner&zpoloženjc ®še večje. Prebudila sc je pod dojmom nekega drugega vtisa, ki ga ni težko ugeniti. V njenem življenju ni bil samo njen mož, bil je tudi njen sin. Saintcnois io ie bi1 soomnil nani, toda ona se je takoj uprla. Izlet Planinskega društva na Tinjan in Osp y nedeljo je izpadel« kljub zelo skromni agitaciji. prav povoljno. Preko 20 planink in planincev se je odpeljalo s kolodvora pri Sv. lAndreju ob 9. do Škofij. Od tu, po zelo lepi ,ia položni poti smo prišli v pičli uri na vrh j'Tinjana, od koder se nam je nudil krasen razgled na Trst, Koper in bližnje kraje. Tukaj, kakor tudi že na Škofijah se nam je pridružila družbica planincev. Po enouraem odmoru in okrepčiiu iz nahrbtnika in domači gostilni, smo jo udarili zopet navzdol naravnost v Osp, kamor smo prišli v dobri pol uri. Ogledali smo si Osapsko jamo in prenovljeno in živobojnQ slikano cerkev. Radi prepoznega obvestila bi bili ostali kmalu brez kosila« da nam ni priskočila iznajdljiva soplaninka g.a Mara na pomoč. Sla je v kuhinjo ter nam v kratkem času pripravila tečno in okusno, sicer ne kokošjo — pač pa krompirjevo juho. Ko so druge planinke videle to, so posnemale lep zgled in pripravile močnato jed tako, da smo bili popolnoma zadovoljni. Proti večeru smo se podali preko Mačkolj, tri četrt ure hoje, nekateri preko Žavelf, drugi pa preko Doline v Trst. drugi dve uri hoje. Ker so taki izleti poieg tega, da so poučljivi in zabavni, tudi zelo koristni posebno zdravju naše mladine in ker so tudi stroški takih izletov neznatni, jih moramo vsestransko priporočati. Odboru pa tragamo, da nam vsaj Še v sobotah osveži v c:Edinosti>» spomin, z malim opisom nameravanega izleta in približnim troškovnikom. Društvene vesti Slov. akad. fer. društvo «Balkan» ima ob 20.30 svoj običajni sestanek. Radi važnosti odberove seje, ki se vrsi uro prej, so napro-šeni vsi odborniki, da se je točno udeležijo. Odbor. Športno društvo «Adrija* priredi to nedeljo lo nedeljo celodneven izlet na Volnik, Shajališče točno ob 7. uri zjutraj na trgu pred južnim polodvorom, cd koder se skupina odpelje s cestno železnico do Barkovelj in se poda odtod peš skozi Kontovelj, Jezero na Volnik. Povratek skozi Kepentabor. Društvo hoče dati priliko našim športnikom, da se po dolgem zimskem odmoru zopet najdejo in pogovorijo o bodočem športnem snovanju tekom tekoče pomladi. In kje se to boljše odpravi kot na izletu? — Nihče torej, ki sc misli in čuti športnika, naj ne odman:ka. Odbor SDA. Man dolini stična skupina M. D. P. - Sv. Jakob. Danes ob 20. redna skupna vaja. — Vodja. S. D. A. naznanja vsem onim gospodičnam, 28-Iehtim Rajmundom Moaettig, stanujočim v ul. Solita.rio št. 23. Prepir je postal zelo hra-pen in nenadoma je eden izmed mornarjev Sotegnil aož ter zabodel natakarja v prsa. astala je eplošna zmeda; mornarji so zbežali na ulico, kjer so pm enega ujeli orožniki, ki jih je hrup privabil na lice mesta. Ranjenega natakarja so z nekim javnim avtomobilom prepeljali na rešilno postajo* kjer je zdravnik dognal, da ima precej nevarno rano na desni strani prs. Po prvi pomoči je bil Mosettig prepeljan v mestno bolnišnico. Sprejeli so ga v kirurgični oddelek. Vesti z GoriSkega Iz Podmeica. Naša «ČitaInica» spi že dobro leto prisiljeno spanje. Nad petdeset let (ustanovljena L 1871.) je zakonito obstojala in delovala do začetka. L 1922. Leto pozneje, ko je naznanila svoj občni zbor. pa mu je bilo od podpretfekture sporočeno« da zakonito ne obstoja. Nanovo vložena pravila so se vrnila po 'pol leto z zahtevo naj se popravi neka malenkost v njih in z izrecnim ukazom, naj se društvo vzdrži delovanja — vzlic določbam društvenega zakona iz L 1867. — dokler ne dobi dovoljenja. — Na ponovno vložena pravila še ni odgovora. Ali ga dobimo? kozjih kož so bile (140—150 kg 13.50— 14 lir, albanskih 7.50—« lir za kilogram. Kljub temu, da je postala kupčija s kožami divjačine skoraj na vseh evropskih trgih klavrna, to bile cene na tukajšnjem trgu do pred kratkim trdne in so začel« še le sedaj popuščati, v glavnem zato, ker so izostala naročila iz Amerike. Borzna poro 200 litrov dobrega, pasteri-56/67 kilogramov so se pUčevale po! mlcka protl p°ž°dbl m evcntue3^ 11.75—12 fir, macedonske kože po 7—9 - lir, bosanske SS^ kilogr. po 12—12.50 lir. ZLAT, srebrn in papirnat denar se kupuje in, Tudi ovčjim kožam so narastle cene. Naj- vseh velikosti, kakor tudi vsi poljedelski in obrtnijski stroji se dobijo po najugodnejših cenah pri tvrdki ms. m a m. uitfGuicii Trst, Via SaniSd 8 314 (vogal VI* Porporcila) po 4% ^m večje in stalne vloge po dogovoiru. Daje posojila na vknjižbe, mecjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna tnera po dogovoru. Ur&čiig ore za sfrankt oi 9 do 13. Ob nedeljah In pravnikih je ura i ^apr Št. telef. 25-37. 8 i prodaja po zmernih cenah. Menjalnica via Giacinto Gallina 2, (nasproti hotela Mon- 1 cenisioj. Telefon 31-27. Govori se slovensko. 13 znatnejši kupci so prišli iz Nemčije in čehoslovaške, medtem ko je bila domača industrija bolj v ozadju. Cene domačim ovčjim kožam v težini 180—300 kilogramov KROH£ po 1.90, goldinarje 5.08, 5 kronske so 12—12.50 lir, hrvatske in dalmatinske i komade 9.90 plačuje Via Pondares 6/1, od 11—12 lir, maloazijske od 8.50—10 lir desno.___20 za kilogram Kozje kože so se držale na ZLATO, srebro, briljante, plača po najviših isti višim, ivupćije tega meseca znašajo i cenah, Pertot. Via S. Francesco 15, II. visim. >koli 35.000 komadov. Cene domaČih 26 Poior kmetovalci! Prve aa: m^rca sem odprl v Gorici, vla Car I o Favetti novo tvrdko z imeaom ¥INOAGRARIA (nasproti Narodne tiskarne) ii «v Pečat se boai s posredovanjem prodaje vina in drugih pridelkov v frnzemstvo. Preskrboval bom z zadružnim iu zasebnim obratom, kakor žganjarnam, kletem, mlekarnam itd., potrebne stroje in načrte, nakupoval bom grampo. ponravljal bolna vina in prodajal razae potrebščine za vinogradništvo, kletarstvo, sadjarstvo, kakor cepilne nože, žagice, škarje iz svetovnoznane nemške tovarne .Kunde", cepiini vosek, trakce za cepljenje trt, ličje, ebulijoskope, vinometre itd. 2a bolna vina zadostuje tudi mali vzorec po pošti, z označbo količine vina JUST UŠAJ, (137) oenotelinlk In agronom. blaga ki ra nahaja v našem skladišču sf@Va 39 Zobozdravnik dr. Lolz Kraigher imMil za bolezni v BStik b ia zobeh ^isjsBi a vsa abaa&inilks ii zskthiu^i epmils v Gorici no Treraika 2D ffiazzi leUa lirteiia 21) od 9-12 in od 3-5. (72 PODPLATI is priitatga kauiuka. MpftLHA" Trst, Vls Coroiteo 9. □ □ | O □ □ □ □ □ a □ ! a j □ i □ ! □ i a| a ai al O! P D D □ D D □□□□□□□□qq □□□□□ a O O O □□□□□ aDopoDaoonoaaanoo BANCA Ufftanovfllena leta 1905. Delniška glavnica UL 15.000.000'- popolnoma vplačana. GS^vnl sMlož s Trst, Via S. Nicold 9 (Lastna palača). Podružnici: ABBAZ1A, 2ARA. Olajšuje vsako trgovsko op I Jugoslavijo in z vzhodni s eielami Dale subvencije na blago, efekte in vrednosti °J !• akreditiva zalnakup blaga. — lafeasi afektov In rabinov. Informacijo« — Kupui* in prodaja dinarja la drata'vdula. Jamstvena plama In druga oporsdio po najugodnejši;'! pobojih. * ""ž!?;** *wmmtšmm 1» Uh obraatuja po 4% laftno natto, a vloja na lakoti račun ' «dofla proti odpovedi obrastuja r i j bolje pa dogovoru. vloge v Dinarjih ter JIH obrestuje najbolje po dogovoru, tfvriuje nakazila v Urah in dinarjih za Jugoslavijo □ I a- □ a ar D a-□; □ OGaaaooaaaaaaaanan o p □□□□ □ n □ □ a a □ a □ □□ □ □anDDaaparj