60100200
8554
A A
PRI
Poštnina plačana v gotovini ,,	rAn ..
“u. postale I gruppo	5UU lir
osrednjo
p A p,126
KNJI*niCA
6600 '■
KOPER
DNEVNIK
Leto XXX VU1. ŠL 203 (11.331)
TRST, torek, 21. septembra 1982
5s maas	& fagg^; snsziššssti s szz. ssrsfi
PO STRAHOVITEM POKOLU PALESTINSKEGA CIVILNEGA PREBIVALSTVA
Libanonska vlada uradno zahtevala povratek mednarodnih mirovnih sil v zahodni Bejrut
ZDA že napovedujejo prihod marincev - Opozicija obtožuje Beginovo vlado - Palestincem ponuja jordanski kralj Husein konfederacijo
BEJRUT — Libanonski premier Wazan je sporočil, da je njegova v|iaa zahtevala takojšen povratek pripadnikov mednarodnih mirovnih s'l v Bejrut, da bi zajamčili red in varnost po strahovitem pokolu httiestiiiskih beguncev, ki so ga zagrešili falangisti in pristaši izrael-*Lega kolaboracionista Hadada. Libanonskim oblastem je, kot kaže, že frifckočil na pomoč ameriški predsednik Reagan, ki je sklenil, da Pošlje v Libanon skupino marincev. Pričakujejo, da bosta v prihodih urah podoben sklep sprejeli tudi italijanska in francoska vlada, ** sta prav tako kot ZDA sodelovali
sestavi mirovnih sil. Dobroobve-**®nl krogi trdijo, da bodo morale M* tri države okrepiti svoje kon-'Mgente. Da bi se lahko uspešno opirali desničarskemu terorju, obe-“em pa pritisnili tudi na izraelske Mte, bi moralo v Bejrut najmanj N*t tisoč vojakov. V Libanon je Medtem že prispela skupina 40 Opačake v Združenih narodov, ki bo-■* nadzorovali položaj v državi in ** Posebej v prestolnici.
Kljub tem vestem živi prebivalko Bejruta še naprej pod mučnim 'tisom surovega maščevanja liba-Jonskih desničarjev nad Palestinci. Nadzorstvo nad palestinskima tabo-^šeema, ki sta bila v preteklih dneh Mzorišče živalskega ubijanja ne-"Oižttih civilistov, so Izraelci prepusti redni libanonski vojski, s ka-6ro delijo oblast v Bejrutu. Sožitje Med vojskama ni prav rožnato. V Prejšnjih dneh je baje celo prišlo ?° streljanja med šaronovimi vojak)
’ Libanonci.
Medtem ko reševalne skupine se Naprej pobirajo trupla nedolžnih civilistov, so se včeraj v Bejrutu razširile govorice, da so se Hadadovi Saki spet pojavili v mestu. Zbe-Jtoie Palestince je brž zajela pam-Ja. Več tisoč oseb se je podalo v N iz taborišč. Množica je navada na libanonske vojake, ld jim Navala ni uspelo zaustaviti. Prestrašilo prebivalstvo so z opozorilnimi atreli v zrak in improviziranimi zankami zaustavili šele Izraelci.
Osrednje vprašanje pa še naprej Mslaja, kdo je odgovoren za bejrut-s‘;i pokol. Izraelska vlada „e ogor-tetio zavrnila vsakršno obtožbo in 'Mala svojo verzijo o pokolu, ki jo Msnici na ljubo še zdaleč ne raz-“fftnet)juje.
Telavivske vojaške oblasti so nam-sporočile, da so se falangistične *ile ponudile, da vdrejo v palesiin-Aa taborišča, da »očistijo* še zad-Me postojanke oboroženih rierori-stov» in libanonskih levičarjev. Te; Mu predlogu se izraelska vlada m Npria, češ. da so v preteklosti fa-L-ngisti vselej vestno in disciplini; 'ano opravljali podobne posle. Isti 'ir poroča tudi. da bi morali pokol .Večjemu preprečiti libanonski vo-luki, ki pa testa niso storili. Ko so se izraelske oblasti zavedle' (po 43 Ul'aii!). da priiiaja v taboriščih do Množičnih usmrtitvah, so brž ukaza-Je falangistom, naj odidejo in na J* način preprečile še hujše pre-Pvanje krvi.	. ,,...
Cinične izjave izraelskih voj a.s k l Vlasti so povzročile val ogorčenja v samem Izraelu. Opozicija obtožuje vlado, da je bila z vestmi o P°kolu seznanjena že v četrtek zvečer, a ni ukrenila ničesar. Sama obiščeva'na služba, naj bi Begina °Wstila o možnosti neusmiljenega Maščevanja, če bi falangistom dobili vstop v taborišča, ministrski "vet pa ie te nasvete preprosto pre-Ugledni izraelski vojaški po-Mčevalec Haber je celo napisal, da sta vojaški glasnik in zunanji Minister šamir lagala, ko sta deja->«, da se je pokol začel v petek *jutraj. V četrtek zvečer je namreč s3ma izraelska vojska s sveti nuni ^tetami osvetlila palestinska taborišča, da bi falangistom olajšali ?elo. Kljub vsem tem kritikam pa le Begin užaljeno zavrnil vse zahte-ve. da odstopi. • .
. Danes bodo libanonski parlamen-tarci izvolili Gemayelovega nasieti-Mka. Edini kandidat je njegov brat Sin. ki bo zagotovo izvoljen. Fa-'angisti bodo tako uzakomb svojo ? kr\'in zapisano oblast, čeprav ve )ia Amin za (v primerjavi z uh >išega politika.
jordanski kralj Husein, ki je v Damasku izjavil, da *je naposled prišel čas za vzpostavitev dialoga med Jordanijo in PLO, da bi se dogovorili o obliki konfederacije, ki naj bi zajamčila samoodločbo obeh narodov*.
Zadnja vest
PARIZ — Pozno sinoči je francoski predsednik Mitterrand sporočil, da so ugodili prošnji libanonske vlade in da bodo že v prihodnjih treh dneh poslali v Libanon enote francoske tujske legije. Mitterrand je tudi napovedal, da se bodo francoskim pridružile še ameriške in italijanske vojaške enote.
Reakcije v SFRJ in Italiji
BEOGRAD, REM — Predsednik predsedstva SFRJ Petar Stambolič je ob najnovejšem pokolu nedožne-ga civilnega prebivalstva v taboriščih Satila in Sabra v zahodnem Bejrutu poslal poslanico predsedniku izvršnega komiteja palestinske osvobodilne organizacije Jaser-ju Arafatu. V njej izraža ogorčenje Jugoslavije zaradi tega zločina brez primere v novejši zgodovini in fašističnega divjanja, za katero je odgovoren v prvi vrsti izraelski a-gresor.
Poslanica predsedstva SFRJ poudarja, da je skrajni čas, da mednarodna skupnost sprejme odločne in učinkovite sankcije proti tistim, ki ne samo, da so gluhi za norme mednarodnega ravnanja, temveč tudi brezobzirno kršijo najosnovnejše človeške pravice do življenja in obstoja. V času, ko je palestinsko ljudstvo izpostavljeno velikemu trpljenju, palestinska osvobodilna organizacija pa je pred izrednimi preizkušnjami, bo Jugoslavija še nadalje storila vse, kar je v njeni moči v ZN. gibanju neuvrščenih in na druge načine, da bi enkrat za vselej zaustavili izraelsko agresijo
in ekspanzionizem, palestinskemu ljudstvu pa omogočili pravico do mirnega in varnega življenja na lastnih tleh v okviru svoje neodvisne države, je med drugim rečeno v poslanici predsedstva SFRJ Ja serju Arafatu.
Zvezni izvršni svet vsi delovni ljudje in občani Jugoslavije, izražajo najgloblje ogorčenje in najostreje obsojajo Izrael in njegove pomagače zaradi novega pokola in genocida nad civilnim palestinskim prebivalstvom v zahodnem Bejrutu. Takšni postopki, ki bodo ostali kot redko pričevanje divjaškega u-ničevanja in ubijanja nemočnih mož, žensk in otrok, zahtevajo najnujnejšo določeno akcijo celotne mednarodne skupnosti za dokončno zatrtje agresivnega ravnanja Izraela, ki stoji za tem masakrom in ki je neposredno odgovoren za dogodke v Bejrutu.
Jugoslavija ponavlja svoje stališče, da je za pravični in trajni mir na Bližnjem vzhodu nujen takojšen in brezpogojen umik Izraela iz Libanona ter ustanovitev neodvisne palestinske države, na čelu s PLO kot edinim priznanim in zakonitim
predstavnikom vseh Palestincev.
V Italiji je zadobilo zgražanje nad zverinskim pokolom v Bejrutu množičen obseg v vseh družbenih in političnih zastopstvih in v širokem javnem mnenju, vlada pa še ni uradno povedala svojega stališča, mimo uradne note, v kateri poudarja, da je umaknila bersaljerje na formalno zahtevo libanonske vlade po umiku palestinskih borcev, v dogovoru z vladama ZDA in Francije in «potem
nem na pročelju občine Tipana v za ,	j . padni Beneški Sloveniji, prvi Sloven-
ko je hbanonska vojska zased,a_yse sj-j napis na neki javni zgradbi v
TOKRAT JE IZRAEL OSAMLJEN
Množijo se odmevi in obsodbe pokola nedolžnih Palestincev
ubitim
5kega vprašanja je včeraj vzbud
BRUSELJ, NEW YORK — Po vsem svetu se nadaljujejo in množijo uradni in neuradni odmevi na tragične dogodke v Libanonu. Bili so tako osrednja tema včerajšnjega sestanka zunanjih ministrov EG S v Bruslju, kjer so jih označili kot odurno kriminalno dejanje. Če prav so v razpravi prišle do izraza ostre kritike na račun izraelskega obnašanja v Libanonu, so ministri
v	zaključnem poročilu omejili svojo obsodbo na gotova dejstva, kot sta izraelska kršitev sporazuma, podpisanega z Reaganovim posredovalcem Habibom in ponovna okupacija Bejruta. Sicer pa bo Evropa počakala na podrobnejše informacije o stopnji materialne in moralne odgo vornosti za pokol v Bejrutu, preden bo z uradnim dokumentom izrazila svojo reakcijo na tako hudodelstvo, kakršno je bil pokol Pa lestincev v begunskih taboriščih. Ministri so odločeni poiskati pot, ki bo po njihovem mnenju najhitreje privedla do cilja, ki je enkrat za vselej prisiliti Izrael k opustit
vi	metode vojaške prisile in spre jetju miroljubnih pogajanj. Dese terica ,ie tako obnovila zahtevo po takojšnjem umiku izraelskih vojaških sil iz Libanona, izrazila soglasje za poseg mirovnih sil v Bejrutu, bodisi mednarodnih ali modrih čelad OZN in [»trdila svojo pripravljenost prispevati k procesu globalnega in trajnega miru na os novi načrta ameriškega predsednika Reagana ter ob upoštevanju zaključkov medarabskega vrha v Fesu. Bližnji vzhod ne bo mogel za živeti v miru vse dokler ne bodo z njim soglašale vse prizadete stra ni, vključno z Organizacije za o-svoboditev Palestine, hkrati pa bo moral zagotoviti varnost vsem deželam tega področja, vključno s priznanjem pravice do obstoja Izraela in pravice do samoodločbe Palestincev. Po spravljivem kora ku arabskega vrha v Fesu ie sedaj na Izraelu, da izrazi podobno pri pravlienost za spravo, čeprav je njegova odločitev o osmih novili naselitvah na okupiranih ožemi jih huda oviia za mirovne napore in hkrati nelegalna poteza z medna rodnopravnega stališča, Dravi med drugim dokument deseterice in kon čuje z zagotovilom, da bo ministrski svet EGS še naprej ohranil in
razvoja! stike z vsemi prizadetimi stranmi.
V razpravi na zasedanju .ie bila dokaj izrazita tudi reakcija itali janskega zunanjega ministra Co lomba, ki je med drugim poudaril, da pomeni izraelska okupacija Bejruta kršitev natančno določenih dogovorov in torej ne more molče mimo, razen v primeru, da ji hote ali pa zaradi nesposobnosti nadzora, dajemo potuho in ji omogočamo da postaja vse bolj nelegalna, na silna il prepotentna.
Perez de Cuellar. generalni sekretar OZN je v pogovoiu e časni-karji po srečanju s predstavniki P LO dejal, da si slednji želijo posega mirovni sil OZN v Libanonu, čeprav ne bi nasprotovali nit' mednarodnim silam. Potrdil je tudi na klonjenost libanonske vlade vrnitvi francoskih, italijanskih in ameriških mirovnih sil v Bejrut.
Dodal je tudi. da se bo na osnovi resolucije Varnostnega sveta število opazovalcev OZN v Bejrutu in okolici z deset povzpelo na 35 in da je Izrael že izrazil svoje soglasje. Medtem pa uradno ameriško stališče še vedno ni znano, čeprav se je de Cuellar, na nieno zahtevo, srečal s predstavnico ZDA v OZN.
Časopisne agencije poročajo o številnih in do Izraela zelo kritičnih odmevih na krvave dogodke v Bejrutu. Francoski, britanski in a-meriški tisk je kritičen tudi do vlad svojih držav, ki da so sokrive za pokol zaradi prevelikega popuščanja Izraelu. Londonski Times se spra šuje, kako da svet ni verjel Palestincem, ko so svojo vojaško pri sotnost v Bejrutu razlagali s potrebo po zaščiti civilnega na le stinskega prebivalstva. Egiptovska vlada je v odgovor na pokol odpoklicala svojega diplomatskega predstavnika v Jeruzalemu, kar se^ je zgodilo prvič, odkar sta državi vzpostavili diplomatske odnose bistre reakcije in kritike na račun Beginove vlade prihajajo tudi » Vzhoda: iz Sovjetske zveze, kjer je Brežnjev predlagal ZDA skupno akcijo v okviru OZN, iz Poljske. Ki-
zapustila svoje položaje v Libano nu in tako omogočila pokol.
Živahne in polemične so tudi izjave in razprava na konferenci medparlamentarne unije v Rimu kjer si 33 delegacij prizadeva sprejeti resolucijo, okoli katere bi bi lo mogoče strniti kar največje možne soglasje. Na zasedanju so se delegati z minuto molka oddolžili spominu nedolžnih žrtev palestinskih begunskih taborišč.
Kot zadnjo po časovnem redu pa gre omeniti še uradno izjavo pred sednika ZDA Reagana, ki je predlagal ponovno vzpostavitev nadzora mednarodnih mirovnih sil v Bejrutu, za kar so svoje načelne pristanke že dale Italija, Francija in same Združene države.
Tisoči delavcev Fiata v dopolnilni blagajni
TURIN — Približno 40 tisoč de lavcev tovarne Fiat je od včeraj v dopolnilni blagajni. Tako stanje se pojavlja že od začetka leta in sicer vsak mesec za teden dni.
V dopolnilno blagajno niso trenut no uvrstili le delavcev, ki delajo1 pri montaži avtov 127, A-112, panda. ritmo, 131 in lancia.
Ukrep torinske tovarne je posledica mednarodne krize na področju avtomobilskega trga.
MOGOČNA MANIFESTACIJA V ZAPAPNI BENEČIJI
Na županstvu v Tipuni so odkrili dvojezično obeležje podlim v NOB
Gre za prvi slovenski napis na javni zgradbi v videmski pokrajini - Kar 37 let je moralo poteči, da so se spremenili odnosi v občini in da so padli za svobodo dobili svoje priznanje
TIPANA — «Padlim v osvobodilni vojni in po nacističnih taboriščih ter tukajšnjemu ljudstvu za velik delež v odporniškem gibanju. Občina Tipana in ANPI ob obletnici bitke za obrambo osvobojenega o-zemlja v vzhodni Furlaniji 1944. V septembru 1382». Tako se v slovenščini glasi dvojezični napis na obeležju v spomin na padle, pritrje-
ključne položaje v zahodnem Bejrutu*.
Iz sporočila veje nekakšna zadrega, ki odvaža bržkone nesoglasja v sami vladni koaliciji, opazna tudi v uvodnikih strankinih glasil. KD. PRI. PSDI in PLI bolj pilatovsko poudarjajo obsodbo «vsakršnega nasilja®, čeprav ne morejo seveda mimo priznanja vsaj posredne odgovornosti Izraela, medtem ko so stališča PSI precej ostrejša! Zlasti nerodno je bilo zadržanje predsednika vlade Spadolinija ob nedavnem Arafatovem obisku, zaradi česar se sinoči delegacija PLO na konferenci medparlamentarne zveze iz protesta ni udeležila sprejema, ki ga je priredil udeležencem.
Medtem so se že včeraj vrstile v vsej državi protestne manifestacije. ki so jih priredili študentje, sindikati in politične sile in so zavzele množičen obseg zlasti v Rimu, Milanu in Turinu. Povsod so izzvenele zahteve po prekinitvi diplomatskih odnosov z Izraelom, po odhodu novih mednarodnih mirovnih sil v Libanon, po priznanju PLO in od ločnejši pobudi vlade za vzpostavi tev pravičnega miru na Bližnjem vzhodu. Glavna protestna manifestacija pa bo danes v Rimu. Oklicala jo je enotna sindikalna zveza, na shodu na Trgu della reoubbliea pa bodo spregovorili tajnik CISL Camiti. žunan Vetere in zastopnik PLO v Italiji Nemer Hamroad: Najodločnejšo obsodbo je izreklo tudi vsedržavno združenje partizanov ANPI, ki je v brzojavki izraelskemu veleposlaništvu v Italiji zahtevalo kaznovanje vseh, ki so paro čili in omogočili pokol, Spadolinija pa pozvalo, naj se odločneje zavzame za umik izraelskih sil iz Libanona. Izraelsko diplomatsko zastopstvo pa je nesramno protestiralo proti »kampanji dezinformacije* in skušalo opravičiti ravnanje izraelske vojske. Toda celo Zveza židovskih skupnosti v Italiji je izrazila »gnus, zagrenjenost in žalost* v brzojavkah Beginu in izraelskemu parlamentu in zahtevala kaznovanje krivcev, izvršni svet Židovske mladinske zveze v Italiji pa terja kaznovanje vojaških poveljnikov in odstop Begina, obrambnega ministra šarona in načelnika glavnega štaba Eytana.
videmski pokrajini. Postavila ga je levičarska Občinska uprava, odkrili pa so ga na nedeljski svečanosti, katere pomen presega občinske meje in zadobiva deželne in mednarodne razsežnosti, zakaj odporniško in osvobodilno gibanje je v teh krajih imelo izrazito mednarodni značaj in se je kazalo v skupnem boju domačega slovenskega prebivalstva, furlanskih garibaldinskih in osop-povskih vojaških formacij ter devetega korpusa.
Spominsko obeležje je odkrila Avgusta Filipič iz Tipane, ki so jo med vojno Nemci zajeli in odpeljali v koncentracijsko taborišče.
Slovesnosti, ki jo je priredila občinska sekcija VZPI - ANPI, so prisostvovali predsednik deželnega sveta Mario Golli, pokrajinski tajnik VZPI ANPI Vincenti, predstavniki občin Čedad, Fojda, Ah ten, Neme in Tarčent, kjer so med vojno delovale močne garibaldinske in o soppovske edinice, ki so lela 1944 o-svobodile velik del ozemlja in ga dalj časa samostojno upravljale. Nadalje so bili prisotni tajnik SK GZ Duško Udovič, predsednik TO SKGZ za videmsko pokrajino Viljem černo s člani odbora, generalni konzul SFRJ v Trstu Drago Mirošič in drugi. Pred številnim občinstvom in vojaškim odredom, delegacijo Združenja zveze borcev Slovenije in pripadniki Briško beneškega odreda je predsednik borčevske organizacije Vincenti pozdravil vse navzoče in dejal, da so po 37 letih odkrili obeležje padlim in tako končno v pravilni luči osvetlili osvobodilno borbo in odpravili krivico, ko so jo padli doživljali toliko let. Da je bilo takšen korak potrebno storiti, je mogoče razbrati tudi iz dejstva, da je v obrazložitvi srebrne medalje
•llimilHIlIHMIIIIIIMHIIIMIHmiMIIMMIIMMHIIIIIIIIHIHIIIinilllllMIIllIllllHll.llllllllllUMIIIimilllllimimiO
ZAČENJA SE POSTOPEK 0 EKSTRADICIJI
Danes uradna zahteva po Gellijevi izročitvi
V obtožnici samo navadni in finančni zločini
ŽENEVA — Švicarske oblasti bodo danes prejele uradno italijansko zahtevo o izročitvi Licia. Gollija. V priloženi dokumentaciji ne bo politično obarvanih zločinov, ki bi omogočili velikemu mojstru tajne prostozidarske lože «P2», da zaprosi švicarske oblasti za politično zatočišče, temveč samo navadni zločini. Med njimi bo tudi v petek objavljena obtožnica milanskih sodnikov, ki bremeni Gellija, da je sodeloval pri bankrotu s sleparijo Calvijevega denarnega zavoda «Banco Ambrosia-no». Skupaj z Gellijevo dokumentacijo bodo švicarske oblasti prejele naknadno obtožnico za Carbonija, ki ga prav tako doložijo sodelovanja v sleparijah, ki so povzročile stečaj «Banea Ambrosiana*.
Prav obtožnica milanskih sodnikov bo po mnenju večine prej ali slej omogočila Gellijevo izročitev Italiji. Švicarske sodne oblasti so že sprejele italijansko zahtevo o začasni
in previdnostni zaplembi Jellijeve imovine v Švici, kar je zgovoren dokaz, da je italijanska obtožnica utemeljena. To je tudi razumljivo, saj so dokazno gradivo po vsej verjetnosti izročili italijanskim kolegom prav švicarski sodniki.
Vsekakor bodo minili še tedni in skoraj gotovo tudi meseci preden bo končan ves postopek o ckstradi-ciji Licia Gellija. Kolegij odvetnikov, ki brani velikega mojstra lože «P2». napoveduje, da bo izrabil vsak oprijem, ki bi onemogočil ali vsaj zakasnil Gellijevo izročitev Italiji.
Po burnih reakcijah v Argentini je Gellijeva aretacija povzročila podoben odmev tudi v Urugvaju, kjer pa vojaški režim skrbno prikriva nečiste posle lože «P2» in Gellijeve desne roke Ortolanija. Proti njemu so prav v teh dneh sprožili sodni postopek zaradi sleparije 8 milijard lir v škodo nekega italijanskega uvoznika.
Talci so še vedno v rokah gverilcev
STOCKHOLM
Švedski social-
TEGUC1GALPA - Usoda 82 talcev, ki jih imajo v ujetništvu hon-duraški gverilci «cinchonerosi» od petka v poslopju trgovinske zborni- j ce v San Pedru Suli, je še vedno demokrati so, po šestili letih, spet negotova. Gverilci so nekaj talcev j prišli na oblast. Stranka 55 letne izpustili, nočejo pa preostalih in . ga Olofa Palmeja je namreč žabe vztrajajo pri zahtevi, da mora han- leži]a na nedeljskih volitvah, za duraška vlada ugoditi vsem njiho- j izvolitev 349 poslancev, lep uspeh, vim pogojem. Med temi so izpusti- i Dobila je namreč 168 poslanskih tev 70 političnih zapornikov, izgon | mest (46 odst.), t.j. 12 več kot na bivših Somozovih gardistov, ki so ] volitvah pred tremi leti (+2,3)
HliP PORAZ ŠVEDSKIH MEŠČANSKIH STRANK NA NEDELJSKIH VOLITVAM
PALME PO ŠESTIH LETIH PRIVEDEL SOCIALDEMOKRATE SPET NA VLADO
Vlado bo sestavil ob zunanji podpori komunistov - Računati bo moral na močno opozicijo konservativcev
se po porazu zatekli v Honduras, odpustitev ameriških, argentinskih, čilenskih in izraelskih vojaških svetovalcev, odprava protiterorističnih ukrepov in prenehanje vojaških akcij proti salvadorskem ljudstvu.
Konservativci so potrdili, da so še vedno druga najmočnejša stranka v deželi, saj so prejeli 86 glasov (23.5 odst.) in 13 poslanskih mest več (+3 odst.) kot pred tremi leti.
Izrazito pa so nazadovale sre dinske stranke. Center (56 poslan cev) bo imel v parlamentu 8 mest manj (—2,7 odst.), liberalci, ki bodo imeli 21 poslancev, pa so naza dovali celo za 4,6 odst.
Stabilnost svoje volilne osnove pa so pokazali komunisti, Ki so o-hranili vseh svojih 20 poslancev.
Uspeh socialdemokratov pripisujejo na Švedskem predvsem njihovi izredno zavzeti volilni propa gandi, pa tudi volilnemu programu s katerim so se zavzemali za to. da bi po posebnem.
razmeroma
tajske iz Japonske in seVeda tudi iz številnih arabskih držav. Žani miva je na primer reakcija Tripolisa. ki ostro obsoja PLO, ker je
Berlinguer ponuja roko socialistom Včeraj pričal pred sodniki Morov brat
Go-
se-
uT	,	;c Spet za-|žnosti, da bi povzročil kakšno pa
odprtja do socialistične stranke, do drugih socialističnih strank. Prav tako, je dejal, je treba biti odprti do vseh katoliških organizacij ter do vseh demokratičnih in ljudskih sil.	J
Betlino Craxi, ki je govoril ob zaključku svečanosti, ki so označevale 90, obletnico florentipske socialistične stranke, pa ni bil tako odprt. Socialistični tajnik je sicer govoril o komunistični partiji, vendar je pozval komuniste, naj bodo samokritični in naj skratka nastopijo pot, ki so jo italijanski socialisti že pred časom začrtali. Craxi
^nutnega političnega položaj .
Vor jo hil n red vsem o trajnost^
o
Berlinguer in
'Miloših med komunistično partijo n
Jpcialistično stranko. Berhngue Craxi, ki sta govorila v Ttfremi m * Firencah sta postavila odnos Med obema strankama na nove i* btel j©	.
. Tajnik KPI Enrico Berlinguer je do socialistov zelo odprt, medtem
ko v zadnjem času ni opustil p
je ta svoj predlog že dal v teku razprave o zaupnici sedanji Spado-linijevi vladi.
V nedeljo so spregovorili tudi naj vidnejši predstavniki krščanske de mokracije. V Beneventu je govoril tajnik stranke Ciriaco De Mita, ki je spet odločno potrdil svojo pod poro petstrankarski Spadolinijevi vladi ter poudaril potrebo po o-krepljenem sodelovanju, da bi utrdili sedanjo koalicijo. Med drugi mi je spregovoril tudi nekdanji predsednik krščanske demokracije Ar-naldo Forlani, ki je govoril na sestanku manjšinske struje »propo-sta* in ki je govoril predvsem 0 vprašanju moralizacije v stranki.
R. G.
RIM — Po poletnem premoru se je včeraj v Rimu nadaljeval proces o ugrabitvi Alda Mora in poboju njegovega spremstva. Med mnogimi manj pomembnimi pričami, ki pa so v bistvu le potrdile že znane stvari, je na vprašanja sodnikov odgovarjal tudi Morov brat Alfredo Carlo. Iz njegovih besed je izhajalo, da je bil o bratovem ujetništvu informiran le toliko, kolikor je pisal tisk, ker je Morova soproga celotno zadevo prevzela v svoje roke. Sicer pa bo proces verjetno zanimivejši ob koncu tega leseca, ko bodo pred sodniki pričali še vidnejši italijanski politiki.
Na sliki: Alfredo Carlo Moro priča pred sodniki (Telefoto AP)
precej zapletenem sistemu, švedski delavci imeli možnost nakupiti delnice svojih podjetij, za povišanje davkov, vendar tako, da bi znani švedski življenjski standard ne bil prizadet, v okviru tega pa so poudarjali zlasti skrb za upokojence, otroke ter napovedali bc.; za izboljšanje zdravstvenega zavarovanja in proti breposelnosti. Tako jasno zastavljenemu volilne mu programu obe stranki, ki sta bili doste; na oblasti, nista predstavili primernega «protiorožja» in sta morali tako prepustit: oblast Palmeju. Ta bo lahko računal, ob zunanji podpori komunistov, na razmeroma trdno večino 186 klasov (proti lp3 opozicije), madtem ko so v triletju 1979 - 82 imele meščan ske stranke najnižjo možno pred nost 175:174.
Izid volitev je. seveda dokaj raz burkal švedske politične vode Med tem ko v socialdemokratskem ta boru slavijo zmago, p« med centrom in liberalci na eni ter konservativci na drugi strani dežujejo medsebojne obtožbe. Zlasti lete na konservativce očitki, da niso skrbeli za koristi koalicije, ampak predvsem za svoje lastne.
Čeprav je Palme zabeležil lepo zmago, ga prav gotovo ne čaka lahko «vladanje». To pa ne le za to, ker bo švedski «welfare state> zelo težko obdržati na sedanji rav ni, ampak predvsem ker bo imei v konservativcih izredno nevarne in težke nasprotnike, saj je v tej politični grupaciji zbrana večina švedskih industrijccv.
odporniškega gibanja, ki so jo podelili občini Čedad, med občinami, ki so jih osvobodile partizanske čete v vzhodni Furlaniji, navedena tudi občina Tipana, katere prebivalstvo je etiodušno podpiralo borce za svobodo.
Po odkritju obeležja je prvi spregovoril župan Giuseppe Baloh. Dejal je, da je potrebno dogodke izpred 37 let videti v pran luči, ter si prizadevati, da se bodo uresničevali 1-deali miru in pravičnosti, za katere so se borili udeleženci v odpoi niškem gibanju.
Za njim je odbornik za kulturo občine Tipana E’io Berra razmišljal o osvobodilnem gibanju, o povojnem blatenju tega gibanja in o vzrokih zakaj je bilo potrebno 37 let čakati na postavitev obe’ežja.
Berra je dejal, da je po vojni birokratsko - administrativni aparat ostal skoraj izključno v rokah fašistov, ki so z blatenjem partizanov v ljudeh ubili vero v ideale osvobodilnega gibanja. Na nizki kulturni ravni, na kakršni so domačini, niso bili sposobni, da bi se temu uprli, ampak jim je kot alternativa ostala e-migracija. Ko je govoril o medvojnem razdobju, je Berra dejal, da so se prav gotovo pripetile obsojanja vredne stvari, ki so se sicer doga jale v vseh vojnah, vendar .je potrebna vedeti tudi to, da je bila v zadnji vojni fašistična Italija napadalec in da bi o tem vedeli kaj povedati jugoslovanski narodi. Jugoslovanske formacije, ki so se z nami borile proti nacizmu in .fašizmu, so pomagale tudi k narodnemu osvobajanju svojih bratov, ki jih je fašizem preganjal, je dejal Berra, potem pa je v svojih razmišljanjih o-vrednolil odporniško gibanje * naslednjimi besedami:
«Italijanski partizani se lahko tudi ne bi spustili v oborožen boj; prihranili bi trpljenje in človeška življenja. Vendar so se zato spustili v boj s posledicami, ki so nam znane. ker nam svobode ne more podelili nekdo drugi, ampak se moramo sami zanjo boriti.* Če se je bilo med vojno potrebno upreti z orožjem. je danes za razvoj demokracije potrebno omikano angažiranje, študij, strpno razpravljanje, kar vse skupaj zahteva žrtve in neprestano preverjanje svojih prepričanj.
Ob koncu je Berra pojasnil razloge, ki so narekovali postavitev dvojezičnega obeležja. V teh krajih je deloval deveti korpus, v ka; terem so bili domači partizani, ki so govorih tukajšnje narečje in slovenski jezik. S postavitvijo dvojezičnega obeležja se je hotela na č;rn-bolj spoštljiv način proslavili njihova žrtev. Pri tej odločitvi pa je občinska uprava upoštevala tudi kulturo svojega prebivalstva, ki se sicer po državljanstvu čuli Italijane, toda njegova kultura ni s tem v nasprotju. kajti obe stvari si a v soglasju in prebivalstvo Tipane v tem ni izjema. Berra je dejal, da ne pripadajo romanskemu svetu in da mamo kličejo po slovensko z «mati».
»Večkrat smo pokazali navezanost na Italijo, sedaj pa je čas, da se preneha z »neko verzijo italijan-stva* da se v naših krajih vzpostavi bratstvo med narodi in da Italija spoštuje prebivalce Tipane za to, kar so. «Naša kultura in ra 'a zgodovina morala živeti dalje in vsakdo naj se razvije p» svojih možnostih ah kot Italijan ali kot Slovenec.
Svoj govor je Berra sklenil s sledečimi slovenskimi pozdravnimi besedami: »Naj vam rečem še nekaj besed. Skupaj smo se borili proti fašizmu. danes pa skupaj delamo za mir, da premagamo neumnost in da bomo Slovenci med seboj čimbolj povezani.*
V pozdravnem nagovoru je Ren-zo Pilatt, predsednik VZPI • AN Pl iz Tarčenta, najprej omenil, ka; ko so se garibaldinci in osoppovei uspešno skupaj borili proti okupatorju, potem pa je dodal, da Italija nikoli doslej ni imela tako trdne i-de.jne in moralne osnove kot jo je ustvarila v odporniškem gibanju.
Zborovanje pred županstvom je sklenil predsednik deželnega sveia Mario Colli. Dejal je. da je sodelovanje med narodi pogoj za mir, takšno sodelovanje, ki sta ga dosegli Italija in Jugoslavija, pa je lahko Evropi za. vzgled. Colli je omenil vojna žarišča na števibiih celinah, toda to, kar počenjajo Izraelci s Palestinci, to je fašizem najhujše vrste. Colli je izrazil zaskrbljenost za mir, ki počiva na ravnovesju terorja, in videl v sodelovanju in medsebojnem spoštovanju narodov. ki živijo ramo ob rami v isti državi, pot k boljšim časom. Potrebno je sodelovati med vzhodom in zahodom. med severom in jugom, takšno oporoko so nam zapustili padli. Colli je pripisal velik pomen ljudskim manifestacijam, kakršna je bila v Tipani, za krepitev demokracije in razvoj družbe. Na takšen način se bo krčil prostor korupcije, mafije in terorizma vseh barv. Z razvojem demokracije pa bodo priznane tudi narodne pravice Slovencev in Furlanov, (gv)
TRŽAŠKI DNEVNIK
SINOČI V PALAČI DIANA V TRSTU
Dosežen je bil sporazum za obnovitev dosedanje šestčlanske večine na deželi
V zameno bo KD vstopila v večini na občini in pokrajini, najkasneje do 20. januarja pa tudi v oba odbora - Danes v Vidmu zaključni sestanek med šestimi strankami za podpis sporazuma
lači Diana; srečali so se deželni in pokrajinski predstavniki šestih strank dosedanje deželne večine; na sporedu je bil zato tudi sestanek med deželnimi in pokrajinskimi predstavniki laičnih in socialističnih sil in Liste za Trst, poleg tega pa so se v večernih urah sestali tudi pokrajinski vodstveni organizmi PSI, PRI in PSDI. Naj še dodamo. da so vsedržavne stranke na pogajanjih v palači Diana zastopali D’Onofrio (KD), La Ganga (PSI), Del Pennino (PRI), Bertoli (PSDI) in Trauner (PLI).
NA KOLONJI
Listar predsednik rajonskega sveta
Pietro Baxa (LpT) je bil sinoči z glasovi listarjev in svetovalcev laično - socialističnega bloka izvo Ijen za predsednika rajonskega sveta za Kolonjo in Škorkijo. Komunisti in demokristjani so glasovali za lastna kandidata, misovca pa sta oddala belo glasovnico. Za
podpredsednika skupščine je bil izvoljen Tullio Cohen (PSI), ki je prejel glasove LpT in laiko - socialistov, vsi ostali svetovalci pa so se vzdržali glasovanja.
Danes se bosta sestala dva rajonska sveta in sicer ob 17.30 svet za Sv. Ano in Naselje Sv. Sergija ter ob 18.30 rajonski svet za Ške denj in Čarbolo. Obe skupščini imata na dnevnem redu samo izvolitev predsednika in podpred sednika.
V	petek seja dolinskega občinskega sveta
V	petek, 24. t.m., bo seja dolinskega občinskega sveta, ki inia med drugim na dnevnem redu resolucijo o globalni zaščiti slovenske narodnostne manjšine.
Po omenjeni razpravi bodo svetovalci sklepali o podpori kulturnim in športnim društvom v občini in o prispevkih za popravilo župnijske cerkve. Govor bo tudi o razširitvi občinskega pokopališča v Borštu.
S SEJE TRŽAŠKEGA POKRAJINSKEGA SVETA
SENCA POGOVOROV V PALAČI DIANA BDELA NAD RAZPRA VO
Svetovalci so izrekli svoja mnenja o programskih smernicah odbora
Malo po 23. uri se je sinoči na sedežu tržaške KD v palači Diana zaključil večurni sestanek, katerega so se udeležili odgovorni za krajevne ustanove pri vsedržavnih strankah ter deželni in pokrajinski tajniki istih političnih sil, ki so doslej sestavljale deželno petčlansko koalicijo, kj jo je Slovenska skupnost podpirala od zunaj. Osrednja tema pogovorov, ki so se za čeli že v popoldanskih urah, je bilo vprašanje deželne krize, s ka terim je tesno povezano tudi vprašanje sestave tržaškega občinskega in pokrajinskega odbora, iz katerega je bila KD na osnovi sporazuma med Listo za Trst in laiko -socialisti, izključena; zato je tudi sprožila deželno krizo.
Na sinočnjem sestanku, kateremu so zainteresiram pripisovali veliko važnost, je bilo doseženo soglasje okrpg dokumenta Krščanske demokracije, čeprav je bil le ta nekoliko spremenjen in dopolnjen. Tega dokumenta, ki je v bistvu osnutek sporazuma za obnovitev deželne večine in za razširitev tržaškega občinskega in pokrajinskega odbora z vstopom Krščanske demokracije, pa predstavniki ostalih političnih sil, to je PSI, PSDI, PRI, PLI in SSk, še niso podpisali. Kot je po sestanku povedal deželni tajnik socialistične stranke Bravo, sta dokument KD že odobrili deželni in pokrajinski vodstvi PSI. Večjih problemov bi zato ne smelo več biti, čeprav obstajajo še nekatera nesoglasja, predvsem v vrstah republikanske stranke. Za dokončno dosego sporazuma je deželni tainik KD vsekakor izrazil zmerni optimizem.
Danes se bo v Trstu sestalo pokrajinsko vodstvo KD, po vsej verjetnosti pa se bodo v popoldanskih urah v Vidmu sestali predstavniki šestih strank za podpis sporazuma, ki predvideva takojšen vstop KD v večino tako na občini kot na pokrajini; v oba odbora pa bodo predstavniki KD morali vstopiti do 20. januarja, to je 20 dni po predstavitvi finančnega zakona.
Na osnovi tega sporazuma bo zato na jutrišnji seji deželnega sveta bil ponovno izvoljen petčlanski odbor. kateremu bo še naprej predsedoval odv. Antonio Comelli. V glavnem bedo vsi odborniki potrjeni na dosedanjih mestih, govori se le, da bo republikanski odbornik Barnaba postal suplent, njegovo mesto efektivnega odbornika pa naj bj prevžel liberalec Solimbergo, ki •je bij.iprisl®! suplent; oba pa naj' bi ohranila nadzorstvo nad sektorji, za katere so bili doslej odgovorni.
Sicer pa včerajšnja politična kronika beleži vrsto sestankov pred sklepnim večernim srečanjem v pa-
........................ .....................................................................................
V PRVIH 8 MESECIH PO TRŽAŠKEM AVTONOMNEM RAČUNU I JOGA, RAVNOVESJE MED RAZUMOM IN ČUSTVOM
DANES OB 17.30 NA TRGU GOLDONI
Protestna manifestacija zaradi pokolov v Bejrutu
Strahoviti pokol nedolžnega palestinskega ljudstva s strani libanonskih teroristov ob tihi podpori izraelske vojske je globoko odjeknil tudi v naših krajih in med našimi ljudmi, ki se, podobno kot vsa svetovna javnost, osuplo sprašujejo, kako je moglo sploh priti do kaj takega, ki močno spominja na nacistične genocide. Nepojmljiv izbruh nasilja v Bejrutu so strogo obsodile vse demokratične stranke, pokrajinsko vodstvo enotne sindikalne zveze CGIL, CISL, UIL pa vabi vse delavce in demokrate, da se množično udeležijo današnje manifestacije v obsodbo pokola v Libanonu in v podporo boju palestinskega ljudstva in naprednega libanonskega prebivalstva. Shod, ki se bo odvijal na Trgu Goldoni, se bo pričel ob 17.30.
Tragični dogodki v Bejrutu so včeraj odjeknili tudi med tržaškim delavstvom, ki je v vseh večjih obratih priredilo protestna zborovanja, ponekod pa je prišlo tudi do spontanih enournih stavk. Načelnik svetovalske skupine KPI v deželnem svetu Furlanije - Julijske krajine Pascolat je včeraj naslovil na predsednika skupščine Collija brzojavko, v kateri zahteva takojšnje sklicanje izrednega zasedanja deželnega sveta za proučitev nove tragedije na Bližnjem Vzhodu.
Tudi pokrajinsko vodstvo Zveze komunistične mladine Italije v tiskovnem sporočilu ostro obsoja barbarske zločine v Bejrutu ter izraža popolno solidarnost palestinskemu ljudstvu in njegovemu političnemu predstavništvu PLO. Mladi komunisti pozivajo italijanske in slovenske delavce in študente na takojšnjo enotno mobilizacijo v odgovor na pokole v palestinskih taboriščih v libanonski prestolnici. Podobne misli poudarja tudi skupščina delegatov sindikata CGIL miljske občine, ki je danes ob 12.30 sklicala izredni sestanek vseh svojih članov in simpatizerjev.
Nad včerajšnjo sejo pokrajinskega sveta je bdela senca medstran karskih pogovorov, ki so se odvijaj na tržaškem sedežu KD v palači Diana. Skratka, v razpravi o programskih smernicah odbora, ki jih je na prejšnji pokrajinski seji predstavil predsednik Clarici, .je bil zasidran očiten vprašaj, če bo koalicija laiko - socialistov in LpT sploh lahko pričela izvajati programske točke, ali pa bodo politični premiki privedli do novih zavezništev, o katerih so medtem razpravljali v že omenjeni palači Diana. Marsikateri govornik je o-pozoril na to zagonetno situacijo, vendar je razprava o posameznih programskih točkah nadaljevala do poznih ur.
Ne bomo navajali vseh posegov in izbrali le tiste, ki so osvetlili nekatere bistvene točke. Svetovalec SSk Harej je kot prvi govornik opo zoril na to, da ima pokrajinski odbor vse značilnosti nečesa začasnega in torej tudi razprava o programu nima prave trdnosti. V ospredje je nato postavil vprašanje slovenske narodnostne skupnosti, dejal, da je v programu odbora stvar boljše zastavljena, kot je bila v programskih dogovorih koalicije, vendar, je poudaril Harej, zavzetost za zaščito manjšine ne presega splošnih izjav.
Svetovalec KPI Kodrič se je med drugim zaustavil na tistem delu programskih izjav, kjer je rečeno, da ne bi dajali sodbe, če so osimski sporazumi prinesli več slabega, ali dobrega Kodrič je tu dejal, da so takšne izjave nesprejemljive. Osimski sporazumi so objektivno odprli novo fazo odnosov med dvema državama, na miren način so rešili vprašanja, ki jih drugje rešujejo s silo in so zato dileme neumestne in nevarne. Govornik je tudi poudaril. da v programu ni vsebinskih točk glede reševanja vprašanja slovenske manjšine; ostajamo pri obveznih izjavah.
Ko so prišle nekatere novice iz palače Diana, je svetovalec LpT Marchio v daljšem posegu povedal, da stranke na deželni in vsedržavni ravni izvajajo pritiske, ki so ponovno zgrešeni, saj ne upoštevajo resničnih potreb Trsta. Njegov govor je tudi drugače izzvenel precej dramatično za odbor.
Svetovalec KD Locchi pa je ponovil tezo, da se ne more emargi-nirati KD in bil drugače v marsičem kritičen do programa. Mar-tone pa je za KPI ponovno predstavil tezo, da morajo demokratične stranke tudi na deželni ravni -u stvariti alternativo KD. ki se vede nadvse objestno. Občutek, da se u-soda odbora piše drugje, pa ni popustil. . . .
• V teh dneh se je sestalo vodstvo zdravstvenih delavcev sindika-
OBMEJNA BLAGOVNA MENJA V A PRESEGLA 144 MILIJARD UR
Vrednost jugoslovanskega Izvoza je znašala 71,1 milijarde kr, vrednost italijanskega Izvoza pa 73,2 milijarde lir
Jugoslovanska kreditna in izvozna banka je posredovala podatke o gibanju maloobmejne blagovne izmenjave po tržaškem avtonomnem računu v razdobju januar avgust 1982. Skupna vrednost trgovinskih poslov v obeh smereh je dosegla 144 milijard in 400 milijonov lir.
Jugoslovanska podjetja so izvozila na italijansko obmejno področje za 71 milijard in 100 milijonov lir blaga. kar znaša 83.3 odstotka več kakor v prvih osmih mesecih lanskega leta.
Z druge strani so ta podjetja uvozila za 73 milijard in 200 milijonov lir raznih surovin ter izdelkov z ozemlja Furlanije-Julijske krajine; to pomeni 59.5 odstotka več kot v obdobju januar-avgust 1981.
Ustroj blagovne menjave je pokazal, da so jugoslovanska podjetja postavila na tuk jšnje obmejno tržišče poleg lesa. živine in mesa še kemijske in metalurške proizvode ter sadje in zelenjavo. Uvozila pa so prvenstveno surovine, nadomestne dele za industrijske obrate in tehnologijo. Kot smo zvedeli v jugoslovanskih krogih, se je ustroj maloobmejne izmenjave za jugoslovanska podjetja precej izboljšal, saj so povečala, kot je razvidno sicer že iz gornjih podatkov, tudi izvoz industrijskih izdelkov.
Sodelovanje med italijanskimi in jugoslovanskimi podjetji se razvija tudi na področju snovanja in uresničevanja skupnih pobud v državah tako imenovanega tretjega sveta, kjer uživa Jugoslavija ugled in ima tam vrh tega dokajšnji političen vpliv. O tovrstnem sodelovanju bo govo- prve dni prihodnjega tedna v Beogradu, kjer bodo temi posvetili zasedanje v priredbi mešanih trgovinskih zbornic (italijansko-jugoslovanske v Milani in jugoslovan-sko-italijanske v Beogradu!. F.notno nastopanje na tržiščih tretjega sveta naj bi se še razvilo zlasti na področju izgrajevanja cest, jezov, elektrocentral in servisnih centrov.
S hondo 750 trčil v fiat 500: zdraviti se bo moral 20 dni
Včeraj dopoldne ob enajstih so z rešilcem Rdečega križa prepeljali v mestno bolnišnico 40-letnega Fe-lieeia Iurincicha iz Milj, Ul. Carpen-tieri 6. Nekoliko poprej se je pone-
srečil z motorjem honda 750. Zgodilo se je v Žavljah v neposredni bližini poštnega urada, kjer je Iurin-cich silovito trčil v fiat 500, za katerega volanom je sedala 31 -letna Svezda Koren iz Ul. Belpoggio 4/A. Ženska se ni poškodovala. Iurincicha pa so zadržali na kirurškem oddelku za prsne poškodbe, kjer bo moral ležati 20 dni zaradi močnega udarca v desno stran prsnega koša in domnevnih poškodb na rebrih ter raznih poškodb na desnem boku, levi roki in rami.
• Včeraj je dopotovala v Trst večja skupina upokojencev in starejših občanov, ki so se udeležili enomesečnega bivanja v turističnem naselju ENARS pri Auronzu v priredbi tržaške sekcije združenja ACLI.
Življenjski stroški so ta mesec kar za 19,6 odstotka večji kot v septembru lani
Občinska statistična služba je objavila podatke o gibanju življenjskih stroškov v tekočem mesecu, številke kažejo, da so se izdatki za preživljanje, kakršne ima poprečna delavska ali uradniška družina, povečali za 1,8 odstotka v primerjavi z avgustom in nič manj kot za 19.6 odstotka v primeri z lanskim septembrom. Porast je torej temeljito presegel tistih 16 odstotkov, ki so jih v vladnih krogih postavili kot vrhnjo mejo letne inflacije.
Poglejmo, kako so se gibale cene na posameznih področjih v letu dni od lanskega pa do letošnjega septembra (v okle paju razmerje med letošnjim septembrom in avgustom); prehrana — 20 odst. več (1,7 odstotka); oblačila — 18,5 odst. več (4,6 odst.); elektrika, plin in goriva — 24,1 odst več (5.1 odst.); stanovanje — 21,1 odst. več (ni bistvene razlike); razni izdatki — 19,1 odst. več (1.2 odst.).
Indijski učitelj Paramahamsa je predaval o tehnikah joge
»Vsako jutro, v najrazličnejših deželah sveta, na tisoče in tisoče ljudi poišče osamljen kot, zatisne oči in se skuša zamisliti, prodreti z razumom v zapleteno notranjost lastnega jaza. Vendar to ni tako lahko.* S temi besedami je svetovno znani učitelj joge Swami Satyanan-da Paramahamsa opozoril svoje poslušalce na potrebo po razmišljanju in po globljem, manj površnem poznavanju samega sebe. Paramahamsa se je včeraj zadržal v našem mestu, da bi se udeležil javne konference o jogi v prostorih liceja Dante Alighieri. Danes in jutri pa bo indijski učitelj, skupaj s svojimi učenci in sodelavci, vodil seminar o jogi, ki bo potekal v lipiškem hotelu Maestoso pod pokroviteljstvom organizacije Satyananda Yoga A-shram iz Turina ter italijanskih Centrov za jogo.
Na včerajšnjem srečanju je indijski jogi spregovoril o prastari vzhodni vedi, ki je v zadnjih letih prodrla tudi na zahod ter 'pritegnila zanimanje številnih zdravnikov, psihologov in znanstvenikov. »Joga je veda, ki jo sestavljajo različni sistemi in ki se ukvarja s človeškim organizmom, s čustvi in dinamično silo v telesu,* je povedal Paramahamsa. Kot vzhodna medicinska znanost tudi joga sloni na načelu, da je človek nedeljiva enota, sestavljena iz telesa in duševnosti ter da po sameznih delov telesa ne smemo zdraviti ločeno. Zdravje pomeni na mreč popolno harmonijo med tele som in duševnostjo, med čustvom in razumom. Ob svojem nastanku je bila joga predvsem veda, katere na men je bilo pripraviti človeka k zbranosti in meditaciji. «V tistih časih je bilo namreč bolezni manj,* v zahodnem svetu uporabljajo jogo v številne druge namene: za zdrav Ijenje psihičnih bolezni ter bolezni srca in ožilja, kot sprostitveno teh niko v gledališču, v Avstraliji so jogo upeljali v zapore, v skandinavskih deželah pa jo redno poučujejo v umobolnicah.
Joga je torej prodrla v svet in pritegnila je tudi zanimanje ateistov. sprejeli so jo tako v zahodnem svetu, kot tudi ponekod v sociali stičnih državah. Vsekakor kaže, da je zanimanje zanjo precejšnje, saj je bila tudi včeraj glavna preda valnica liceja Dante Alighieri na bito polna, srečanja pa so se udeležili ljudje najrazličnejših starosti in zanimanj. Nekoliko je treba to pri-
pisati modi. nekoliko radovednosti, v precejšnji meri pa potrebi po sprostitvi in po umirjenem razmišljanju, ki jo čuti dandanes vsakdo.
Vprašanje o težavah šolskega skrbništva
Slovenska senatorka Jelka Gerbec je naslovila ministru za šolstvo pismeno vprašanje, v katerem ga sprašuje, kako in kdaj misli ministrstvo rešiti nevzdržno stanje v tržaškem šolskem skrbništvu, ki izhaja tudi iz nestalne prisotnosti šolskega skrbnika na službenem mestu. Senatorka KPI nadalje sprašuje ministra Bodrata, če odgovarjajo resnici govorice o nadomestitvi deželnega šolskega nadzornika.
ta CISL, ki je zavzelo zelo ostra stališča glede uresničevanja zdravstvene reforme v deželi Furlaniji-Julijski krajini.
Delo v pristanišču
V naši trgovski luki je pretovoma dejavnost v teh dneh kar živahna. Na pomolu VII (kontejnerji) se nadaljuje raztovarjanje premoga za potrebe termične centrale ENEL v Tržiču. Prav tako je še v teku raztovarjanje kromove rude iz Južne Afrike (skupno gre za 7.500 ton, a nadaljnjih 5.000 ton pričakujejo v naslednjih urah). Poleg tega raztovarjajo še 3.700 ton brazilske kave.
Z druge strani je v teku natovarjanje 10.700 ton moke, ki je namenjena v pristanišče Aqaba na Rdečem morju, a v prihodnjih dneh prispe iz Sovjetske zveze pošiljka 3.500 ton železnih razbitin za furlanske livarne. V lesnem pristanišču raztovarjajo 3.600 ton rezanega lesa, natovarjajo pa 3.000 ton avstrijske ga lesa, ki ga bodo odpremili proti Rdečemu morju. Danes dopotuje še ena ladja, na katero bodo natovorili večjo količino rezanega lesa. ravno tako namenjenega v luke na Rdečem morju.
Sinoči se je v kulturnem središču France Prešeren v Boljuncu zaključil Dan kmetijstva, ki ga je organizirala občina Dolina, izpeljati pa so ga pomagali požrtvovalni občani. Največji uspeh tako po obisku kot tudi po kakovosti prireditev je praznik doživel v nedeljo, ko so na razstavi goveje živine tekmovali kraški kmetje, v sejni dvorani smo dopoldne poslušali lepo razčlenjeno in poglobljeno predavanje o živinoreji dr. Maria Gregoriča, ravnatelja Združenja rejcev za tržaško pokrajino, popoldne pa je množici obiskovalcev igrala godba Breg iz Doline, pod večer pa je bilo nagrajevanje. V nedeljo zjutraj je bilo na prostranem dvorišču pred gledališčem že navsezgodaj živahno, ko so v bokse že začeli privezovati krave in junice, ki so bile prijavljene za nagradni natečaj. Okoliški živinorejci so prispevali 43 samih odbranih primerkov. Razstavljena živina je bila razdeljena v štiri kategorije. Ocenjevanja sta se lotili dve komisiji, zato da bi bilo čimbolj pravično. Po besedah enega izmed ocenjevalcev. Ivana Racmana iz Gročane, je bilo delo komisij dokaj zapleteno: «Pregledati je bilo treba najprej rodovnik, nato pa ocenjevati krave in junice na licu mesta. V poštev je bilo treba vzeti vsako podrobnost zunanjega izgle-da živali, izračunati pa je bilo tudi potrebno, koliko mleka približno daje in podobno. . .» Poleg krav in junic je bil razstavljen tudi lep in vročekrven bik . .. Popoldne so se kmetijskega praznika udeležili tudi številni ugledni gostje: predsednik deželnega sveta Mario Colli, senatorka Jelka Gerbec, novi konzul SFRJ v Trstu Drago Mirošič, vladni komisar Mazzurco, dr. Bella Rosa. Lucijan Volk za Trgovinsko zbornico, načelnik kmetijskega nad-zorništva Pascolini, pokrajinski odbornik za kmetijstvo Marčelo Čok, predsednik Združenja rejcev tržaške pokrajine Mirko Križmančič, predstavnika Kmečke zveze Buka-vec in Guštin, župan iz Sežane, prestavniki javnega reda in številni drugi predstavniki gospodarskih, kulturnih in političnih organizacij. Na zaključni slovesnosti ob podelitvi nagrad za najlepšo živino in najlepše grozdje sta spregovorila dolinski župan Edvin Švab in odbornik za kmetijstvo Boris Mihalič. Nagrade (pokale, plakete, hranilne knjižice in bone za krmila) so prejeli: za juničke Viktor Križmančič iz Gropade. (I. nagrado) in Josipi-
IZLIVATI SE JE ZAČELA V BREZNO PRI KRAJU GORNJE VREME
Reka zašja v novo strugo in obšla Škocjanske jame
Njen spodnji tok (Timava) se po mnenju strokovnjakov ne bi smel spremeniti, vseeno pa se odpirajo novi problemi
USPEL NEDELJSKI PRAZNIK DRUŠTEV <ŠKAMPERLE> IN «UNION>
Podlonjerski mandrjerji vrednotijo običaje in tradicije svojih prednikov
V kratkem tečaj za izdelavo krajevnih narodnih noš - Nastop folklorne skupine SKD Tabor in Galeb011
vest v tem deloma že poitalijanči nem predelu skrajnega tržaškega predmestja. Uspeh praznika, k*.1® bil že četrti po vrsti, naj bo tor«! spodbudo marljivim svetoivanski® in podlonjerskim kulturnim delavcem, da nadaljujejo po poti kulturnega delovanja in osveščanja, ki so jo skupno začrtali pred leti.
«Siovenci so že v davnih časih obdelovali «mandrije», ki so bile jas tržaških patricijev,* nam je povedal svetoivanska kulturna delavka 1 vestna raziskovalka tukajšnjega e-nografskega bogastva Pavla Kolarič, ki smo jo srečali na prazniš »ter oskrbovali mesto z žitom, ^ nom, krompirjem in povrtnina®' Nekateri v mestu še danes trdil0-da so bili naši predniki v teh krajih sami pastirji, kar pa absolutn ne odgovarja resnici. S propadanjem vplivnih tržaških družin in razvojem trgovskega mesta so tu® «mandrjerji* počasi zapuščali mljo ter se selili. Doma je ponava® ostal najstarejši, ki je nadaljeval * obdelovanjem zemlje*.
»Te družbene spremembe so se odvijale desetletja, stoletja.* je daljevala Kolaričeva, «najhujši darec kmetijstvu pa je povzročil širjenje mesta, ki je privedlo do naselitve tujih ljudi. Zgodovina SV. Ivana in Podlonjerja se je tako nekaj letih krepko zasukala in skd" raj popolnoma spremenila vsestransko podobo teh krajev. Nekaj P* 50 je vendar še ohranilo.*
Tisti «nekaj» bi danes lahko strnili v dejavnost društev in v vztrajnost tukajšnjih kmetovalcev, da Zastanejo zvesti rodni zemlji, ki l1” med drugim vsako leto poplača odlično kapljico in s pristnimi P°" vrtninami. Od starih «mandrjerjev’ niso torej ostali samo spomini > stara ledinska imena, ampak tu® kaj več: vol.ia do dela in ljub«20 do vsega, kar je bilo in je še dal* našega.	.
Na nedeljskem prazniku so tak domačini ponudili obiskovalcem domače specialitete, štruklje, joto 1 vampe, poleg seveda pristnega v na, kar pa je morda še najvažnejšo so se domenili, da bosta društvi kratkem dali pobudo za tečaj iztr lovanja narodnih noš, po katerih s nekoč svetoivanske in podlonjersk žene slovele daleč naokrog. Zbira pa so tudi podpise pod peticijo z* vrnitev Narodnega doma pri »v-Ivanu, okrog katere se je zbral pravo ljudsko gibanje, ki ga prisojne oblasti ne bodo mogle na nob®1 način prezreti.
Gost »mandrjerjev* je bila t™a' dinska folklorna skupina SKD ;a' .bor. z. Opčin, Jci je pod vodstvom A0" ke Kocjančič in Stojana Petaros* izvajala splet belokranjskih, Pre ^
Nastop folklorne skupine SKD Tabor z Opčin
Ljudski dom v Podlonjerju je bil I mesta in iz okolice. Sam naziv sreča-v nedeljo popoldne spet prizorišče I nja, «praznik mandrjerjev dokazuje, kulturnega praznika, ki je ob pre-1 da sta hoteli krajevni slovenski kul-lepem sončnem vremenu privabil v! turni društvi S. Škamperle in U-
ta pristni kotiček »na Mandriji* ne daleč, od stare železniške postaje lepo število domačinov in gostov iz
nion s to prireditvijo obuditi stare običaje prebivalcev tega kraja ter tako utrditi slovensko narodno za-
VČERAJ V KULTURNEM SREDIŠČU FRANCE PREŠEREN V BOLJUNCU
Uspešno zaključen Dan kmetijstva
V nedeljo in ponedeljek so se zvrstile še številne pobude - Nagrade rejcem goveje živine in razstavljavcem najlepšega grozdja . Odlična organizacija
na Gruden iz Mavhinj (II. in III. nagrado); za junice Josip Furlan iz Gabrovca, Josip Milič iz Zagradca in Rudolf Luccas od Sv. Marije Magdalene Spodnje. Za prvesnice so prejeli prvo nagrado Ema Franko od Banov, drugo nagrado Lidija Kralj iz Slivnega, tretjo pa Ivan Leghissa iz Cerovelj; za krave pa so bile nagrade takole porazdeljene — Alojz Racman iz Gročane, Danila Zobec iz Zabrežca in Avguštin Fonda iz Bazovice. Pokal občine Dolina za bika je prejel Anton Petaros iz Gročane, pokal pa je za udeležbo prejela tudi domača zadruga Dolga krona. Na koncu je prirediteljem čestital Mirko Križmančič, ki j* pohvalil pobudo in želel v bodoče še takšnih uspehov. Včeraj zjutraj pa so si številne razstave ogledali otroci in dijaki vseh šol v občini, slovenskih in italijanskih. Zadnji večer na Dnevu kmetijstva pa je izpolnilo predavanje o čebelji bolezni varoazi prof. Žito-mira Terčelja; predavanju je z zanimanjem sledilo številno občinstvo.
Dan kmetijstva je doživel izjemen uspeh, odlikovala pa ga je predvsem odlična in brezhibna organizacija, za kar gre zasluga in zahvaia požrtvovalnim članom pripravljalnega odbora, ki so resnično dali vse od sebe za uspeh in uveljavitev pobude tudi v širšem merilu. Prizadevni odbor so sestavljali: Robert Ota, Emilio Mattietti, Danilo Kocjančič, Stevo Zahar, Josip Laurica, Zoran Tauceri, Zoran Parovel, Vitjan Sancin, Silvan Kla-bian, Mario Cosma, Vojko Lovriha, tajnica Miriam Grgič in pa predsednik Boris Mihalič.
(ris)
Tržaška krajevna zdravstvena e-nota M 5ieh.	nakupila dve
pomembni aparaturi za diagnozo rakastih obolenj, ki ju bodo v kratkem namestili ...v. novo kaiinarsko bolnišnico. Dobršen del finančnih sredstev za nakup aparatur, ki ju je izdelala firma Philips, so prispevali državni sklad za zdravstvo, vladni komisariat in sklad za Trst.
•llllltllllimillllllllllllltllllllinillllllimiMIIIHIHIItUIIIIIIIIKIIHUlllIHMMIIIMIIIIMIIIimilMIIIIIIIIIIIIHIIIIIII
KULTURNI PRIREDITVI NA REPENTABRU
Koncert klasične glasbe in slikarski ex tempore
Slednjega je priredila KASTA . Udeležilo se ga je 52 slikarjev in 38 šolarjev
Kraška reka Reka, ki izvira v ilirskobistriški Podgori in ki se pri Štivanu preliva v Jadran kot Timava, si je te dni izbrala globljo strugo: pri kraju Gornje Vreme je naenkrat zazijalo kakih deset metrov široko žrelo in Reka ■ se od tedaj spušča vanj in teče naprej po nižjem podzemnem nadstropju. S tem se Reka izogiba škocjanskim jamam, kjer so slapovi utihnili, o-stale pa so le mlakuže.
Dobri poznavalci Reke pravijo, da si je ta v preteklosti že marsikdaj izbrala novo strugo, da pa so jo mlinarji, žagarji in kovači sprot no preusmerjali in mašili manjša žrela. Izvedenci menijo, da preše litev Reke v nadstropje niže na prelomu flišastega in apnenčastega sveta ne bi smela povzročiti nobene nevarnosti, vsekakor pa bodo sedaj morali proučiti sestavo tal v nastalem breznu.
Dogodek pa utegne imeti drugačne posledice, tako na primer v nadaljnjem turističnem načrtovanju, v izkoriščanju Škocjanskih jam kot posebne privlačnosti, v ekološkem pogledu in — morda — tudi v toku Timave Pravijo sicer, da bi do spremembe v spodnjem toku. ki se zliva v morje, ne smelo priti. Ker pa iz Timave črpajo vodo za vodovodne potrebe okoliških krajev, se postavlja vprašanje, ali ne bo izginitev Reke v brezno vplivala tudi na vodno preskrbo vasi v devin sko-nabrežinski občini. Predsednik Kraškega vodovoda Srečko Colja meni, da bi težav ne smelo biti, kajti vodo iz Štivana uporabljajo le v Mavhinjah, Cerovljah, Vižov-ljah in Medji vasi, drugače pa vodovod polni voda iz Brojence; v primeru težkoč s Timavo bi pa u-porabili izvirek Sardos, torej vodo iz Soče, kar se v nujnostnih primerih itak že dogaja.
V nedeljo sta se na področju Re-pentaora in sicer v cerkvi na Tabru ter na obronkih griča vršili dve lepi in zanimivi kulturni prireditvi. V cerkvi na Tabru je bil v popoldanskih urah koncert klasične glasbe, v zgodnjih jutranjih urah pa so se po griču in okolici razpršili mlajši in starejši likovni mojstri, po večini seveda diletanti ali tako imenovani nedeljski mojstri, ki so se s svojimi stojali, paletami in drugim orodjem lotili lova na motive, pač v smislu razpisa KASTA, to je tržaškega Krožka absolventov slovenske trgovske akademije, ki je vabila na svoj že tradicionalni slikarski ex tempore. Če smo lani, ko je bila prireditev na področju Čampor v Minskih hribih rekli, da je bila izbira kraja posrečena, velja to še veliko bolj za letošnjo izbiro, saj Tabor nad Colom predstavlja eno najbolj značilnih točk ali stičišč našega Krasa in nudi tudi umetniku izredno veliko izbiro motivov, saj so tu strnjene vse lepote in značilnosti našega Krasa, posebno sedaj, ko se bližamo jeseni, ko se namreč tudi barve prirode začenjajo spreminjati v bogato paleto, kakršno premore jeseni le naš Kras.
Kakor so nam v vodstvu KASTA povedali, se je prijavilo letos na slikarsao tekmovanje kar 52 odraslih slikarjev ter še 38 šolarjev vseh treh starosti, od »drobiža* iz otroškega vrtca in učencev osnovnih šol. do srednješolcev. Čeprav je bila izbira motiva in tudi tehnike poljubna in je bila omejena le velikost slik, je pretežna večina udeležencev izbrala prirodne motive, namreč panoramske razglede in bolj malo je bilo tistih, ki so se spuščali v sli kanje, ki bi bilo izven figurativno-sti. Zato je imel« številna izbirna komisija veliko dela. da je izbrala devet predloženih del. ki naj bi po njenem mnenju bila najboljša in vredna nagrad. Največje priznanje je dobil Deziderij Švara, drugo nagrado Robert Kozman, tretjo Demetrij Cej, četrto Redfern Paul David, peto Livio Zoppelato, šesto Nando Ferri, sedmo Daniele Gasperinetti, osmo Edoardo Pirusel, deveto pa Lido Dambrosi. Posebej so bili pohvaljeni Furio De Denaro, Darij Ber ginc, Massimo Predonzani, Renato Manuelli, Bogumila Doljakova, Klavdij Tutta in Atili j Kralj. Seveda so bili nagrajeni tudi najmlajši, ki so
dobili tudi ustrezna darila, ki naj jih spodbudijo, da se še bolj posvetijo gojenju lepote in smisla za lepoto.
Aretirali mesarja, k! je v vinjenem stanju nevarno vozil po Korzu
Agenti letečega oddelka kvesture so prijavili sodni oblasti pod obtožbo upravljanja vozila v pijanem stanju 39-letnega mesarja Antonia Gustincicha iz Ul. Furlani 3. Moža so tudi aretirali. Kaj se je zgodilo? Ko je patruljni policijski avto vozil po Korzu, so agenti zapazili citroen CX palas z registracijo TS 210470, ki je divjal po Korzu in z vijugasto vožnjo spravljal v nevarnost pešce na zebrastih prehodih. Agenti so voznika ustavili in brž jim je bilo jasno, da ga ima pod kapo. Odvedli so ga v ambulanto mestne bolnice, kjer je zdravnik potrdil stanje vinjenosti, iz ambulante so ga pa prepeljali naravnost v varnostno celico kvesture itj zatem aretirali.
Stroj v tovarni vžigalic zmečkal delavcu dva prsta: ležal bo 30 dni
V ortopedski kliniki glavne bolnišnice leži od včeraj zjutraj 56-letni mehanski delavec Giovanni Siver iz Ul. Cisternone 5, uslužbenec tovarne vžigalic CIF v Ul. Caboto. Med deseto in enajsto uro je imel opraviti z enim od tolikih strojev, ko mu je zobovje zgrabilo levo roko in mu zmečkalo prstanec ter mezinec, razen tega pa verjetno poškodovalo sklepe, mišice in kite. Zdravniki so nesrečnika zadržali s prognozo 30 dni brez morebitnih kom plikacij.
murskih in zagorskih plesov.
ob
spremljavi harmonikarja Aleksandra Ipavca. Spored, ki ga je nap^ vedoval Marcel Petkovšek, je skl® nil nastop openskega ansambla Galebi.
Poletne prireditve v podlonjef' skem Ljudskem domu bo v nedelj® sklenil že tradicionalni praznik u' gatve, na katerem bosta med drugim sodelovala tudi pevski zbor ® folklorna skupina iz Pirana.
Na Proseku nastopil amaterski oder iz Rreifc
Naslov amaterskega odra iz &re' žtc je v Soščevo hišo na Prost** privabil veliko število hudi, sai & mačini igralce že dobro voznoP s prejšnjih gostovanj. Linhartov* Županova Micka je ponovno zazk vela in mladi igrale’ so poldrun° uro zabavali občinstvo, ki ie 1 zanimanjem sledilo dogajanju odru. Igro so popestrili člani Pe£‘. skega zbora «Kozjanski odred*. “ so ob spremljavi harmonikoša z0 peli vrsto ljudskih pesmi.
Po nastopu in izmenjavi daril s? igralci ter domačini skupaj pr«21' veli večer
V nedeljo zjutraj so Brežani i**0’ ristili lepo vreme in odšli na k0' panje v Sesljan, kjer so tudi stali vse do odhoda. Na žalost r čas slovesa kmalu prišel in so ? gostje takoj po kosilu odpravo' domov, sai Uh je čakala doiaa vonja Odšli so z obljubo, da bod° medsebojne stike in prijateljstvi0' ki jih dolgo let veže s člani arnn,. terskeaa odra *Jakn Štoka*. » nadaljevali. SONJA RUPEL
Prva številka revice o grafologi’i
Tržaški grafološki inštitut je 11 dal prvo številko revije, ki se ukvarjala prav z grafologijo ' prvi številki, ki je sicer po obseHj* drobna, sodelujejo znani italiians*1 znanstveniki, med katerimi ,n Claudio Bevilacgua, Marcellr. Frati■ lini. Oscar Venturini in drugi.
Sekcija VZPI - ANPI iz Krit* izreka svojcem globoko sožalje ol> izgubi tov. Viktorja Tenceja.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
EMILIJE SEDMAK vd. ANT0NAZ
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin in jo spremili na zadnji poti.
Hči Jolanda z družino in drugo sorodstvo
Sv. Križ, 19. septembra 1982
Še danes vpis v tečaje «150 ur» za diplom« nižje srednje šole
Deželni sindikat slovenske šole obvešča, da zapade danes, 21. septembra, rok za vpis v tečaje «150 ur* za dosego diplome nižje srednje šole v slovenščini. Tečaji so dostopni vsem delavcem in odraslim, so brezplačni, trajajo eno šolsko leto in ob njihovem zaključku, po uspešno opravljenem zaključnem izpitu, prejmejo udeleženci diplomo nižje srednje šole. Obrazci za vpis. ki jih je treba z ustrezno dokumentacijo izročiti v tajništvih slovenskih nižjih srednjih šol v tržaški pokrajini ali na sadežu SSŠ, Ul. F. Filzi 8/1, vsak torek in petek med 16. in 18. uro in v uradih CGI1 - CISL - UIL, so na razpolago v omenjenih uradih in v Tržaški knjigarni v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20.
.^SLOVENSKO STALNO^ "GLEDALIŠČE V TRSTU
DANIEL L. COBURN
PARTIJA REMIJA
Danes, 21. septembra 1982, ob 2U.30 v Prosvetnem domu na Opčinah.
V četrtek, 23. septembra 1982. ob 20.30 v Domu »Albert Sirk* v Križu.
Gledališča
Razstave
V galeriji TK — Ul. sv. Frančiška, je na ogled bogat izbor slovenske grafike.
Cjjulprua
Ul. sv. Frančiška 20
Vljudno vas vabimo v galerijske prostore danes, 21. septembra 1982, ob 18. uri iia razgovor in ogled diapozitivov O LETOŠNJIH VELIKIH LIKOVNIH RAZSTAVAH Dokumenta 7 v Kasslu in Bienala v Benetkah.
Uvodno besedo (v italijanščini) bo podala prof. Laura Safred.
CANKARJEV DOM
Sejna dvorana I
Danes, 21. t.m., ob 11. uri: predstavitev knjižnih novosti Založbe Borec. Vstop prost.
I. preddverje
Danes, 21. t.m., ob 19.30: večer j jazza. Nastopajo Shannon - Jackson in Decoding Society. Cena vstopnic 150 din.
Jutri, 22. t.m. ob 18. uri: otvoritev razstave Slovenski kiparji - gostje mednarodne skupine Formes Hu-maines '82.
«BITEF» — najzanimivejši del repertoarja «festivala» v Ljubljani. Jutri, 22. t.m., ob 19.30: Mihail Bul-gakov - Mojster in Margareta. Tea-trul MIC. Bukarešta. Cena vstopnic od 120 do 150 din.
Velika dvorana
V četrtek, 23. t.m.: otvoritveni koncert nove koncerte sezone. Cena ! vstopnic od 100 do 170 din.
Kino
Vabilo k sodelovanju v radijski oddaji
Pobudniki oddaje «Iz studia ne-posredno*, ki jo na Radiu Trst A ob sredah vedi Duško Jelinčič, vabijo k sodelovanju mlade avtorje besedil lahke glasbe. Zamejska kantavtorja Ivo Tul in Samo Ferlu-ga bosta tri prispevke uglasbila in predstavila v zadnji oddaji, ki bo na sporedu 29. septembra. Besedila pošljite na naslov Duško Jelinčič -Postaja Radio Trst A (Ulica Fabio Severo 7), oddaja «Iz studia ne-posredno», najkasneje do petka, 24. septembra t.l.
Srečanje o vprašanjih Trsta in obmejnih krajih
Krožek za družbene vede »Giuseppe Toniolo» priredi srečanje, ki bo v kongresni dvorani tržaškega sejmišča 24. in 25. septembra. Tema srečanja bo »Politični predlogi za Trst in obmejna območja, utemeljeni na krščanskih vrednotah;*.
Uvodno poročilo bo 24. septembra, ob 16. uri podal poslanec Corrado Belci. Srečanju bo predsedoval in tudi povzel zaključke senator Luigi Granelli.
f Čestitke
Danes praznuje v Saraatorci SONJA COLJA 30. rojstni dan. Vse najboljše je želi družina Tence.
Prvi dan jeseni, 21. septembra, pred 70 leti je v Bazovici pri «Bra-novih» privekal na svet moj tata SVETKO ŽAGAR. Ob tem lepem o-kroglein jubileju mu želim, da bi ga . ljubi Bog ohranil družini in sorodnikom ter vsej širši vaški skupnosti še mnogo let tako vedrega, čilega in krepkega kot doslej ter da bi kot pravi kraški hrust in korenjak praznoval med nami v prihodnje še veliko takih dni. Ines.
Danes praznuje MITJA GRILANC * 14. rojstni dan. Ob tem lepem dnevu mu voščijo nona. nono, bratranec Kristjan ter vsi, ki-ga imajo radi, da bi bil še vedno tako zdrav in vesel.
Arislon 21.110 «Caiilornia Doiis*. Ko berta Aldricha. Peter Falk.
| Eden Danes zaprto.
Ritz 17.00 «Rocky III*. S. Stallone.
Grattacielo 16.U0 cPelle di sbirro». Burt Reynolds. Vittorio Gassman in Rachel Ward. Prepovedan mladini pod 18, letom.
Fenice Danes zaprto.
Nazionale 16.00 «Giochi erotici delle porno-femmes* Prepovedan mladini pod 18. letom.
Mignon 16.30 «T cacciatori del cobra d'oro». Film za vse.
Filodrammatico 15.00 «La lingua di Erika». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 17.00 «Peecato veniales,. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Capitol 17.00 «Paradise».
Cristallo 16.30 «Paolo Barca maestro elementare praticamente nudista*. Renato Pozzetto. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Moderno 16.30 «Animal House*.
Radio 15 30 «Stretta e balinata* Pre povedan mladini pod 18 letom.
Vittorio Venet« 16.30 «L’amante di Lady Chaterley». S. Kristel. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.00 «Butch Cassidy». R. R.pdford. P. Npvvmon.
• Rajonski svet za Novo mesto -Novo mitnico se bo sestal v četrtek, 23. t.m., ob 18.30. Na dnevnem redu izvolitev predsednika in podpredsednika (ali podpredsednikov).
Razna obvestila
Koordinacijski odbor razlaščencev
iz Križa v sodelovanju s Kmečko zvezo prireja jutri, 22.9., ob 20.30 v mali dvorani doma Albert Sirk v Križu javno srečanje o načrtu prvega odseka avtoceste Sesljan - Pomol VII. Obvezna je prisotnost vseh prizadetih razlanščencev.
Slovenska gobarska družina - Trst priredi v četrtek, 23. septembra, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah predavanje ing. Gabrijela Seljaka iz Nove Gorice z diapozitivi. Vabljeni.
V GRADEŽU 32. KONGRES ZDRUŽENJA AWR
Nujnost ustreznejših zaščitnih norm za milijonske množice beguncev
Združenje AWR deluje kot posvetovalni organ v sklopu OZN * Govor tudi o tujih delavcih v Furlaniji-Julijski krajini ■ Po ocenah deželnega odborništva za izseljenstvo jih je okrog osem tisoč
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
Na ljubljanski univerzi je diplomirala iz slavistike in svetovne književnosti naša draga
TANJA REBULA
lz srca ji čestitajo tete z družinami. čestitkam se pridružuje tudi družina Vilka Rebule.
Šolske vesti
Ravnateljstvi srednjih šot S. Gregorčič v Dolini in Cankar pri Sv. Jakobu obveščata, da se na šolah Vrši vpisovanje delavcev v tečaj za dosego diplome srednje šole še danes 21. septembra.
Koordinacijski odbor med italijanskimi in slovenskimi šolniki v deželi i Furlaniji - Julijski krajini vabi vse I šolnike na prvo srečanje v šolskem letu 1982-1983, ki do danes, 21. t.m., ob 17.30 v dvorani (b.d.) ENA1P v Istrski ulici 57. Dnevni red: Delovni načrt zn šolsko leto 1982-1983.
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 21. septembra MATEJ
lonce vzide ob 6.50 in zatone ob 9.06 — Dolžina dneva 12.16 — Lu-la vzide ob 10.57 in zatone ob 21.21.
Jutri, SREDA, 22. septembra MAVRICIJ
Vemo včeraj: naj višja temperatura 14.8 stopinje, najnižja 19, ob 18. uri 14 stopinj, zračni tlak 1018.7 mb iada, brezvetrje, vlaga 56-odstotna, ebo rahlo pooblačeno s slabo vid jivostjo, morje mirno, temperatura norja 23 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE:	Andrea Sain,
Januel Geroni, Giorgio D Orlando, ilarco Gentile, Lorenzo Costantun, iara Polouiato, Mauela Brunetti.
UMRLI SO: 79 letna Bartolomea luzzier vd. Ruzzier, 82-letni Isacco Hacson. 96-letni Giacomo Klemmann, 'l-letni Zaccaria Salonicchio, 89 letna šufemia Dapas vd. Kovank. 81 letni .orenzo Ciuch, 76-letni Mano Rut-er, 84 letni Pietro Cossiam. 70-letna ileonora Rosin por. Luchita, 734et-a Rosa Perini, 78-letna Luci a r ul-’io vd. Torrenti, 77-letni Antonio 'Chierlich, 81-letni Ruggero Alpron, 3-letna Maria Godina vd. Turel. 7-letna Angela Montrone vd. > »-llau, 65 letna Nerina Merlach por. lancin, 76-letna Giovanna Spadotto •or. Contorno.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Garibaldi 5, Ul. Diaz 2, Ul. :i Soncini 179, Ul. Revoltella 41. pčine in žavlje.
d 8.30 do 13.00 in od 16-M do 20.30) Trg S. Giovanni 5 in Trg S. Gia-•mo 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg S. Giovanni 5, Trg S. Gia •mo 1. Opčine in Žavlje.
LEKARNF V OKOLJU)
Boljunec: tel. 228 124, sl. 226 165; Opčine: tel rosek: tel 225 141; «ož)epot|e gonik: tel. 225 596; Nabrežina, tel 10-121; Sesljan: tel 209 VU: žavlje
DRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21 do 6. 'jre sl 732-627, predpraznična od w ™ L ure in praznična od 8- do z* re, tel. 68-441.
V TRSTU
vabi k vpisu v
BALETNO ŠOLO
V šolo se sprejemajo dosedanje učenke ter kandidatke in kandidati starejši od 6 let.
Vpisovanje in podrobne informacije ob delavnikih od 9. do 13. ure do 25. septembra v upra vi SSG. Ul. Petronio 4, tel. 734265.
Godba na pihala iz Kicmanj obvešča
da bo vpisovanje v
GLASBENO ŠOLO
23., 24. in 25. septembra od 18. do 20. ure v Kulturnem domu v Ricmanjih
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
Upravni odbor TPPZ Pinko Tomažič obvešča ves ansambel, da bo v petek, 24 t.m.. v Partizanskem domu v Bazovici ob 20.30 generalka za nastop v Bassanu del Grappa, kjer se bo z mednarodno partizansko pesmijo poklonil 171 talcem, ki jih je nacifašistična roka zverinsko umorila. Odhod avtobusov iz Bazovice bo v soboto, 25. t.m., ob 15. uri.
SKD TABOR - Opčine obvešča, da bo jutri, 22. t.m.. ob 18. uri v knjižnici «P. Tomažič in tovariši* razgovor z ljubitelji slovenske knjige o delovanju in programih knjižnice.
KRUT sprejema prijave za plavanje in telovadbo v Strunjanu v Ul. Montecchi, tel. 795136 ob torkih in četrtkih, od 17. do 18. ure in v Ul. Petronio 4. ob sredah, od 11.30 do 12.30.
KD Rdeča zvezdi) obvešča, da bo danes, 21. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih v Saležu sestanek z vsemi pevci in odborom. Vabljeni tudi novi člani.
PODJETJE išče šoferja — do 30 let starosti — z vozniškim dovoljenjem C (vožnja po mestu). Pisati na upravo Primorskega dnevnika pod šifro «šofer».
PRODAM hišo v dobrem stanju v okolici mesta. Telefonirati od 17. do 20. ure rta št. 040 - 826242.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE razpisuje delovna mesta elektrikarja, odrskega delavca in re-kviziterja. Pogoji: italijansko državljanstvo, obvladanje slovenščine. končana obvezna šola, odslužen vojaški rok. Pismene prošnje sprejema uprava SSG. Trst, Ul. Petronio 14 (Kulturni dom), do 30, septembra 1982 ali do zasedbe delovnega mesta.
PRODAM simco. 1100 ES v dobrem stanju letnik 76. Telefon 200-760.
FIAT poverjeni predstavnik
GRGIČ
PADRIČE - Trst - Tel. 226-161
Prodaja novih avtomobilov in servis
OBČINA DEVIN - NABREŽINA išče za takojšnji sprejem v začasno službo osebje s kvalifikacijo splošnega) bolničar-ke(ja). ki ga bo dodelila Domu za ostarele «B.tov Stuparich* v Sesljanu. Začetna neto plača 620.000 lir mesečno. Rekviziti: starostna meja najmanj 18 in največ 35 let, razen izjem, ki jih predvideva zakon, italijansko državljanstvo, spričevalo sploš-ne(ga) bolničar-ke(ja). Interesenti morajo županstvu (soba št. 20) predložiti prošnjo na prostem papirju in v njej navesti osebne po datke rekvizitov, ki so potrebni za sprejem v službo, do 25. sep temhra 1982.
PRODAM sode za belo in črno vino. Tel. 228144.
PRODAM popolnoma obnovljeno stanovanje v Ul. Crispi s tremi sobami, kuhinjo, kopalnico, shrambo in balkonom. Telef 226216.
PRODAM 4-5 stotov grozdja z<_ vino vrste tokaj. Cena po dogovoru. Telefonirati na št. (0481) 33 090.
17-1 ETNO dekle, z obvladanjem strojepisja in st-ojev IBM ter enoletno prakso, išče zaposlitev v uradu. Telefon 74378’.
ŠTUDENT išče majhno opremljeno stanovanje v mestu ali okolici me sta. Tel. 226169.
IŠČEMO prodajalca z odsluženim vo jaškim rokom za novo trgovino ? zobozdravstvenimi proizvodi v Trstu Zaželena je izkušnja v pro daj! sanitarnega materiala. Pismene ponudbe na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6. pod šifro «Zob».
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO
KRZNARSTVO
	

Vam priporoča izredne modele najboljše kakovosti, tudi po naročilu hrani, popravila In čisti Vaše krzno
J LICA S. NICOLO 33
Tel. 040/61-420
V Gradežu se je včeraj pričel 32. kongres združenja AWR, organizacije, ki je bila ustanovljena pred 32. leti in ki se ukvarja s preučevanjem različnih problemov beguncev in izseljeništva nasploh in to v svetovnem merilu. Združenje ima status posvetovalnega odbora za vprašanja emigracije, v sklepu Organizacije združenih narodov. V tem svejstvu sodeluje tudi z deželnim odborništvom za izseljeništvo. Nič čudnega torej, če so si za vsakoletni kongres tokrat izbrali kraj v naši deželi, kjer predstavlja izseljeništvo enega najbolj bolečih a-spektov družbenega dogajanja v zadnjih osemdesetih - sto letih.
Zasedanja se je zato udeležil tudi deželni odbornik za izseljeništvo Renzulli.
Uvodno poročilo je na kongresu podal predsednik združenja, Enrico Lapenna, ki je zlasti poudaril nujnost sprejetja mednarodno veljavnih zaščitnih norm za begunce, oziroma emigrante. Vprašanje zadeva milijonske množice ljudi, ki so zaradi političnih, gospodarskih ali drugih razlogov (naravne nesreče) prisiljeni v emigracijo in ki se v večini primerov znajdejo brez ustrezne pravne zaščite.
Posebno pozornost so na zasedanju v Gradežu namenili posebnemu aspektu emigracije v naši deželi: prisotnosti tujih delavcev v naši deželi. Gre za aspekt, ki smo ga doslej v glavnem ignorirali, zato je stanje na tem področju tako. kakršno pač je. O tem je govoril deželni odbornik Renzulli, ki je dejal. da je v Furlaniji - Julijski krajini okrog 8 tisoč tujih delavcev. V glavnem gre za jugoslovanske državljane. Precej je takih, ki so do
bodo tudi najemno pogodbo s pokrajinsko upravo v zvezi s prostori trgovskega strokovnega zavoda Ivan Cankar. Govor bo o dijaških menzah v tem šolskem letu. Sklenili bodo pogodbo s števerjansko občino v zvezi z oskrbo starčkov v gori-škem domu Angelo Culot. Potrdili bodo tudi nekaj sklepov, ki jih je na svojih sejah sprejel občinski odbor.
Danes shod v pokrajinski dvorani
Protest sindikalne zveze proti pokolom v Bejrutu
Vodstvo enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL najodločneje obsoja pokol nedolžnih in neoboroženih
Palestincev, ki so ga v prejšnjih dneh povzročili člani milice majorja Haddada v Bejrutu, ob jasni in nedvoumni podpori izraelske vojske. Od italijanske vlade zahtevajo sindikati naj se zavzame za nujen povratek mirovnih sil v Libanon, da mora čimprej diplomatsko priznati PLO, da diplomatsko protestira pri izraelski vladi in da ustavi vsakršno pošiljanje orožja v Izrael.
Delavstvo Italije mora ob tej priliki pokazati svojo moč. Včeraj popoldne sta bili dve protestni manifestaciji pred tovarnama Italcantie-ri in Ansaldo. Danes, ob 11.30, bo javna protestna manifestacija v dvorani pokrajinskega sveta. Enotna sindikalna federacija vabi na to manifestacijo delavce, študente, zastopnike političnih sil. Iz Tržiča je odšla v Rim delegacija delavcev, da sodeluje na današnji protestni manifestaciji v prestolnici.
■liiiiliiiinmniiiiiiitiiiiiiiiuiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifitiniiiiiiiHiMiTiiitliliitiiillliliiiiuiiiiiiiliiiiimilin
V NEDELJO V MEDEJI
Ob spominu na vojne žrtve poudarjena potreba po miru
Prišel je tudi minister Lagorio • Prisotni tudi vojaški zastopniki mnogih dežel sveta
Gonars, ta furlanski kraj v katerem je bilo v prvih letih zadnje vojne zloglasno fašistično taborišče v katerem je pomrlo več kot
štiristo slovenskih in hrvaških internirancev, in kjer so pred ribliž-...	....	- - no desetimi leti Jugoslovani po-
zaposhtve prišli na reden način in ' stavili, umrlim in tam pokopanim torej uživajo določeno pravno zašči- v spomin, veliko kostnico - spomenik, obiskuje vedno polno Jugoslo-
to, še več pa je takih, ki so zaposleni na črno, brez ustreznega socialnega varstva in druve pravne
vanov. Gre v tem primeru za biv-....	,	še internirance in borce narodno
zaščite in so torei pogostomna tudi osvobodilne vojne, pa tudi za prebi-----j.. --------— zakonodaje.
zaradi pomanjkljive predmet takega ali drugačnega izkoriščanja.
V petek seja občinskega sveta
va'ce Vrhnike, saj se je to mesto z Gonarsom pred nekaj leti pobratilo.	\
Do takega množičnega obiska je prišlo tudi v nedeljo, ko je več kot 309 Vrhničanov prišlo z devetimi avtobusi na obisk Gonarsa. O-bisk je sovpadal s kulturnim srečanjem skupin iz Vrhnike in Go-Goriški občinski svet se bo po- narsa, ki je bilo na sporedu v ponovno sestal v petek, 24. septembra., j poldanskem času. Na tem .srečanju Nadaljevali bodo ž razpravo šte- j so sodelovali pevski zbori, folklorne viinih točk s prejšnjih sej, sklenili i skupine in godbe.
niiilii-mmiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiinMiiiiiiimiiiiniMiimiiiiiniiiiiiiiiniiiiniiiiimiiiiiiiirmiiiiiiiiiiii
STIK MED POBRATENIMA OBČINAMA
NAD 300 VRHNIČANOV V NEDELJO V GONARSU
Dopoldne so se poklonili padlim Jugoslovanom, popoldne pa sodelovali v kulturnem programu
Na griču vrh furlanske vasi Me-dea, so v začetku petdesetih let postavili velik spomenik, ki spominja na tiste vojake in mornarje, ki so ostali daleč od domovine, v grobovih na katerih ni imen, ali potopljeni v morju. Vsako leto sredi septembra, ko je v Italiji dan posvečen žrtvam vojne in tistim, ki so ostali neznano kje, prirejajo vrh tega griča manifestacijo, na katero prihajajo člani in zastopniki borčevskih društev iz vse Italije.
Tako je bilo tudi v nedeljo, ko se je na tem griču zbralo nekaj tisoč ljudi. Prišel je, tokrat že v drugo, italijanski obrambni minister Lello Lagorio. Prišli so z njim tudi vojaški atašeji akreditirani v Rimu, kar se je letos pripetilo že v drugo. Minister Lagorio je namreč hotel dati tej svečanosti na griču vrh Medeje mednarodni značaj. Spomniti se je hotel žrtev druge svetovne vojne, negle-de ali so to bili vojaki ali civilisti zmagovitih ah' premaganih držav. Zaradi tega so v neposredni bližini spomenika plapolale zastave držav vseh petih kontinentov.
Prisotni so bili, kot smo že omenili. tudi vojaški zastopniki držav, kj so bile soudeležene v drugi svetovni vojni v Evropi. V Medeji in še prej v Gorici so prišli vojaški atašeji Jugoslavije. Velike Britanije, Francije, Sovjetske zveze. Združenih držav Amerike, Avstrije, Če-
škoslovaške, Brazilije. Zvezne republike Nemčije in Demokratične republike Nemčije. Egipta. Južne Afrike, Tunizije ter Romunije. Prišel je tudi norveški ambasador v Rimu Skarsten ter diplomatski predstavniki Malte, Luksemburga. Avstralije in Finske. Opoldne so si ti predstavniki ogledali tudi Gorico in goriški grad.
V Medeji so igrali godba karabinjerjev iz Rima, pevski zbor iz Medeje, pesmi raznih avtorjev iz vsega sveta je prebral igralec Mario Valdemorani.
Zate.n so o pomenu tega dne spregovorili medejski župan Stacul, minister Lagorio in pisatelj Bede-schi. Poudarili so potrebo po miru in odpravi vsakega vojnega žarišča na zemeljski obli. Poleg vojaških zastopnikov so bili prisotni tudi senator Lepre za senat, predsednik deželnega sveta Colli in zastopnik deželne vlade Tripani ter številni parlamentarci in župani.
Predavanje o mamilih
Na pobudo rajonskega sveta za Podturn in Sv. Ano. bo jutri ob 20.30 v dvorani zavoda Lenassi v Ulici Vittorio Veneto 7 predavanje o mamilih Govorili bodo duhovnik Domenico Franco, odvetnik Nereo Battello ter zdravnika Franco Loru in Rodolfo Picciulin.
Vrhničane so zjutraj domačini sprejeli pred županstvom. Spregovorila sta gonarski župan Ottavio Joan ter predsednik občinske skupščine Vrhnika Andrej Vidovec. Na srečanje je prišla tudi jugoslovan ski konzul v Trstu Kovačičeva. Zatem so gostje in domačini z godbama na čelu odšli v sprevodu na pokopališče, kjer so pred spomenik - kostnico položili vence. Na svečanosti je bil tudi nekdanji gonar ški župan Toso, ki je bil na čelu občine takrat, ko so kostnico gradili.
V TRŽIČU
Stavka kuhinjskega osebja v bolnišnici
V tržiški bolnišnici stavka osebje zaposleno v kuhinji. Že včeraj so uprizorili dveumo protestnor stavko, podobno akcijo nameravajo izpeljati danes in v prihodnjih dneh. Protestirajo zaradi precejšnje zmešnjave pri organizaciji dela, posebej pri razporejanju osebja na delovnih mestih v tako imenovanih pomožnih službah.
GORIŠKA FOTOKRONIKA
Kostnico v Gonarsu, s posmrtnimi ostanki nad 400 jugoslovanskih umrlih deportirancev je obiskalo v nedeljo več sto prebivalcev Vrhnike
V FOUANU
Hudo ranjen 13-lelni dijak
Hude telesne poškodbe je v prometni nesreči zadobil 13-letni Ste-fano Peressutti iz Gorice, Ul. Fra-telli Cossar, ki je na zdravljenju v tržaški bolnišnici. Peressuttija, ki se je peljal s kolesom, je pri Fo-ljanu zbil 54-letni avtomobilist Clau-dio Demit. Nesreča se je pripetila v soboto pozno popoldne.
V soboto zvečer pa sta na Pilo-šču v Štandrežu trčila mestni avtobus ter fiat 128, ki ga je upravlja) 44-letni Flavio Ungaro iz Gorice. Na srečo ni bil nihče ranjen, pač pa je ob trčenju nastala precejšnja gmotna škoda.
Gledališča
Primorsko dramsko gledališče v
Novi Gorici, danes ob 10. uri (po jug. času) M. Držič - Skopuh. Predstava za ŠCBP v gledališki dvorani v Solkanu.
Na mednarodnem pohodu Stragorizia je v nedeljo sodelovalo več kot tisoč ljudi

..........,
Na griča vrh Medeje je bila v nedeljo popoldne svečanost v spomin na mrtve v vojni. Z ministrom Lagoriom so prišli tudi vojaški in diplomatski zastopniki vseh dežel, kr so se udeležile druge svetovne vojne v Evropi
ilimMitMiiiiiiimtiiiiiiiiiitiiiiiiMNiiiitHiiitiiitiiiiiiiiiiiminimiiiiiiiiiiiiintuniuiiiiiiiiiiiMMiiimiiiliiilMi
NA MEDNARODNEM VIOLINSKEM NATEČAJU V GORICI
Najboljši violinisti prihajajo iz azijskih dežel
Prvo mesto osvojila 21-letna violinistka iz Južne Koreje

ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA
vabi na predstavitev svojih novih leposlovnih izdaj
Iz zbirke Leposlovje:
IRENA ŽERJAL - GLADEt ACE MERMOLJA - Z ZVEZDAMI V ŽEPU MIROSLAV KOŠUTA - TRI IGRE ZA GLAS VLADIMIR KAVČIČ - ŽIVALSKI KROG
Iz zbirke Eseji:
IOSIP VIDMAR - ESEJ O LEPOTI - ponatis
BOJAN ŠTIH - TEMA IN ANATEMA
LJERKA IN LUC MENAŠE ~ MED LJUDMI IN SPOMENIKI
Iz zbirke Kritike:
10ŽE JAVORŠEK - OGLEDALA
Srečanje z nstvarjalci, oblikovalci in urednik! knjig bo v četrtek, 23. septembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici
Koncerti
Danes ob 21. uri bo v Attemsovi palači koncert pianista Carla Hose Seno. Izvajal bo Beethovnove. Chopinove in druge skladbe.
Razna obvestila
Najboljši mladi violinisti prihajajo iz azijskih dežel. Tako bi laliko sklepali na podlagi ocen žirije prvega mednarodnega violinskega natečaja «R. Lipizer», ki se je v soboto zvečer sklenil v Gorici. Med mladimi violinisti iz desetih dežel je največ točk zbrala 21-letna Hae Sue Kang iz Južne Koreje. Drugo in tretje mesto si, z enakim številom točk, delita Takumi Kubota in Ku niko Nagata iz Japonske. Na četrtem mestu je Kyoto Kimura, prav tako iz Japonske, peto mesto pa je žirija prisodila avstrijskemu violinistu ruskega porekla Borisu Ku-schniru. Taka je uvrstitev v splošni oceni. Ob zaključku prireditve pa sta bili podeljeni še dve posebni nagradi in sicer Kuniko Nagati za najboljšo izvedbo skladbe Aliegro Brillante - studio 18 skladatelja Li-pizerja in Borisu Kuschniru za najboljšo izvedbo Beethovnove sonate op. 12. Mednarodni natečaj za mla-
de violiniste vsako leto.
naj bi odslej prirejali
Razstavi
V galeriji II Torchio je odprta razstava del štirih slikarjev, ki u-stvarjajo v Gorici. Razstavljena so dela Edde Bertola (Raissa), Milovana Biessana. Franca Furlana in Giacoma Pacienze. Razstava je odprta do 1. oktobra ob delavnikih od 10.30 do 12.30 in od 17. do 19.30, ob nedeljah pa od 10.30 do 13.
Kino
Goriški slovenski skavti bodo obnovili dejavnost v soboto, 25. t.m.
Zbrali se bodo v Katoliškem domu ob 15. uri, kjer bodo potekali tudi naslednji sestanki.
Nad tisoč ljudi na pohodu po goričkih in okoliških poteh
Bili so pred nekaj leti časi, ko je ni bilo nedelje brez pohoda v tem ali drugem kraju Goriške ali Furlanije. Zanimanje za te pohode je še vedno veliko, vendar ne tolikšno kot pred leti. Imamo tisoče ljubiteljev takih pohodov, ki skrbe tudi za svojo telesno kondicijo, marsikateremu pa je bila pred leti udeležba na taki prireditvi le muha enodnevnica in odraz trenutne mode.
Tak pohod je bil nedeljski z naslovom »Stragorizia*, že šesti po vrsti, ki ga prireja Gruppo marcia-tori goriziani. Prišli so posamezniki in skupine iz raznih krajev naše dežele, najštevilnejši so bili prijatelji openskega tramvaja, drugih dežel severne Italije, Slovenije in Avstrije. Speljani sta bili dve progi. Za večino udeležencev 10-kilo-metrska po goriš kih ulicah in ste-
zah bližnje goriške okolice, za bolj trenirane pa 2G-kitametrska, ki je bila speljana tudi po poteh bližnjih Brd in Kalvarije. Zanimivost je predstavljala trasa, ki je bila spe ljana po Coroninijevem parku, ki ni sicer dostopen. Motivi iz tega Parka so bili upodobljeni tudi na medalji, ki so jo na cilju dobili vsi udeleženci pohoda. Na pohodu je bita več kot tisoč ljudi.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Lekarna bolnišnice, Ul. Terenzia na 26, tel. 44-387.
POGREBI:
Danes v Gorici ob 10. uri Ester Čibej iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Ivana in na glavno pokopališče, ob 11.10 Anna Giadrossi vdova Stop-pani iz splošne bolnišnice v Tržič. |
(•urica
CORSO 18.00-22.00 «Tutto queUo che avreste vol uto sapere sul sesso e non avete mai osato chiedere*. W. Altan. Prepovedan mladini pod 18. letom.
VERDI 17.00—21 00 «Via col v en to*. VITTORIA Danes zaprto.
'Iršič
EXCELS10R 18.00-22.00 «Amori e vizi di Justine*.
PRINCIPE 18.00- 22.00 «L’ululato>.
A« ivi (, urica in okuticu
SOČA 17.00—21 00 »Baltimorski naboj*. Ameriški film.
SVOBODA 18.00-20.00 »Stalno dekle*. Ameriški film.
DESKLE 19.30 »Ali je pilot v letalu*. Ameriška komedija.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Provvidenti - Travnik 34, telefon 84-972.
Prispevki
V spomin na Nežico Kocijančič daruje svakinja Marija 50.000 lir za Dijaški dom, v isti namen da-
’0 000 lir^ ^ma Ludvik Čotar
Novost na knjižni polici
RODOLJUB COLAKOVIC:
PRIPOVED
NEKE
GENERACIJE
(Tretja knjiga)
Rodoljub čolakovič, po rodu Bosanec, je znano ime med jugoslovanskimi političnimi voditelji. Je pa tudi pisatelj, ki je med drugim izdal tri knjige svojih spominov na revolucionarno delo pod naslovom Pripoved neke generacije. Tretjo knjigo je v prevodu Angele Bratko izdala Državna založba Slovenije in z njo zaključila pomembno izdajo. Gre za delo, v katerem pisatelj podrobno obnavlja ne samo svoje doživetja in svoje politično delovanje v času med obema vojnama in v času osvobodilnega boja. Gre tudi za prikaz koščka naše revolucije in naše zgodovine, kakor jo je doživljal partijski delavec in revolucionar čolakovič.
Tretja knjiga čolakovičevih spominov zajema obdobja od konca leta 1936 pa do julija 1941. To pa je bilo za svetovno zgodovino in tudi življenje takega revolucionarja pomembno obdobje, čolakovič je eno leto in pol preživel v Parizu, kjer je živel kot član Centralnega komiteja KPJ, ki je takrat deloval v Parizu in od tam vzdrževal stike z Moskvo in z domovino. V tistem obdobju so med stalinskimi čistkami zaprli sekretarja Milana Gorkiča, leta 1938 pa je prišlo do tega, da je Tito razpustil vodstvo KPJ v tujini in osnoval novo vodstvo doma.
V Španiji se je bila državljanska vojna in čolakovič je bil poslan tja. Njegovo prikazovanje španskih razmer še danes olajšuje razumevanja današnjega položaja v tej deželi. Leta 1939 se je čolakovič vrnil v domovino, da bi se legaliziral. Zato je bil v zaporu, potem pa pred sodiščem oproščen in izpuščen. V tem je prišlo do napada na Jugoslavijo in čolakovič je bil med branilci napadene domovine, nato pa med organizatorji vstaje pod vodstvom Tita. Pri tem je imel osebne težave, ker so ga obtoževali priznanja pred policijo, da je bil v Moskvi. Toda s svojim nadaljnjim delom je skupaj s tovariši iz Španije dokazal, da je pravi komunist.
Pripoved čolakoviča, čeprav vseskozi stvarna in dokumentarna, je zanimiva. Kljub podrobnostim, o katerih pripoveduje, ni dolgovezna, dolgočasna. Posebno zanimiv je tisti del, kjer opisuje svoja doživetja v Španiji, pa tista poglavja, kjer govori o razmerah od aprila do julija 1941, ko je bila stara Jugoslavija poražena in se je začel osvobodilni boj. Popolna odkritost je posebna odlika te knjige, ki pomeni tudi v slovenščini nov prispevek k zgodovini jugoslovanskega revolucionarnega boja.
Sl. Ru.
BONN — Odo Klose se je doslej ukvarjal z izdelovanjem načrtov za najbolj aerodinamične avtomobile. Med drugim je sodeloval tudi pri karoseriji nekega zahodno-nemškega avtomobila, za katerega menijo, da ima najbolj aerodinamično linijo. Sedaj, ko postaja bencin vedno dražji, se je lotil izdelovanja najbolj aerodinamičnega kolesa in ker je uporabil tudi izredno lahke materiale, menijo, da bo to najboljše vozilo bodočnosti . ..
60-letniki iz Rovt, Lonjerja in s Katinare
V soboto so se zbrali 60-letniki iz Rovt, Katinare in Lonjerja, da bi se prešteli, se vprašali za zdravje in se tudi spomnili na mlajša leta, za katerimi se marsikomu toži, pa čeprav so bila veliko slabša kot so današnja.	(Foto M. Magajna)
NEKAJ MISLI IN KONKRETNIH UGOTOVITEV
0 pouku slovenščine nu poklicnih šoluh
Slovenščina je jezik, ki vsebuje svoje pojme, je jezik druge in drugačne kulture od drugih jezikov - Kaj pravijo dosedanje izkušnje * Kako do učbenikov
■■■■
W
Deželni poklicni zavod za izobraževanje (IRFoP) organizira vsako leto za svoje učno osebje razne izpopolnjevalne tečaje. Precej tečajev je namenjenih tistim, ki na tem zavodu poučujejo tuje jezike. Letos je bil od 6. do 10. septembra v Gradežu tečaj, ki je obravnaval metodologijo poučevanja tujih jezikov. Prisotni so bili profesorji angleščine, nemščine, francoščine, slovenščine in hrvaščine. Slovenščina je imela dva predstavnika (iz Gorice in iz Trsta), hrvaščina pa enega (iz Trsta).
Stvar se mi je zdela prav hvale vredna, a sem žal ugotovila, da se na organizacijo človek ne sme zanesti. Zavod je Inštitutu za di-
ALKOHOL, ALKOHOLIZEM IN PROMETNE NESREČE
V ZDA obleži na cestah več mrtvih kot jih je padlo v vietnamski vojni
Pijani vozači so v desetih letih povzročili v ZDA smrt 250 tisoč ljudi Kako si v ZDA skušajo pomagati proti alkoholizmu med vozači
Po naglem naraščanju prometnih nesreč z vedno višjim številom tragičnih dogodkov, ki smo jih preživljali pred dvema desetletjema, r času tako imenovane pubertete v motorizaciji ja nastopilo obdobje, ki je obetalo, da se bo število smrti v razmerju s številom vozil na cestah nekako umirilo, rekli bi uneslo, da bo pač na cestah sicer prihajalo ao prometnih nesreč, da pa krvni davek ne bo tako hud, kot je bil. In vendar kaže, da ni tako, kajti ob vseh omejitvah br-zine ter ob vsej kampanji pred raznimi prazniki, se čedalje pogosteje srečujemo ob cestah s šopki cvetja, ki ga tpreosialit polagajo na mestih, kjer je nekdo od svojcev obležal. In posebno v naših krajih smo zabeležili zadnje čase pravi val tragičnih dogodkov. Včasih te tragedije pripisujemo pregostemu prometu, včasih tujim vozačem, na primer Nemcem ali Avstrijcem v času turistične sezone. Toda skoraj nikoli ne omenjamo dejstva, da je marsikateri cestni nesreči botroval alkohol. In vendar bi morali marsikatero prometno nesrečo pripisati prav preobilnemu uživanju žganih oziroma alkoholnih pijač. Glede tega je zanimivo, kaj je o tem napisal ameriški list «Newsweek», iz katerega povzemamo naslednji prikaz ameriških razmer.
Vožnja v pijanem stanju je postala neke vrste ameriška vsedržavna epidemija, ki se neredko spreminja v družbeno sprejeto obliko ubijanja*. V zadnjih dveh letih je več Američanov umrlo po krivdi pijanih avtomobilistov kot jih je padlo v vietnamski vojni. Vsako uro vsakega dne umrejo po tri osebe, 80 pa jih obleži ranjenih po krivdi pijanih ljudi za včlani avtomobilov. V zadnjih desetih letih je samo v avtomobilskih nesrečah, ki so jih zakrivili pijani vozači, obležalo mrtvih na cestah 250 tisoč ljudi. To pa pri vsej tej tragiki ni niti čudno, ko se pa ve, da je 10 odstotkov vozačev ob vsakem vikendu ne le pijanih, pač pa dobesedno z alkoholom zastrupljenih.
Pred nedavnim se je začela resna kampanja, da bi se preprečilo tolikšno prelivanje krvi in da bi pijane vozače širom po Ameriki odstranili s cest. Predsednik Reagan
greš pa obrav/.ava sedaj zakonski načrt, po katerem bi zvezne države, ki bi bile najbolj uspešne v izvajanju boja proti pijancem na cestah^ dobjje denarne nagrade.
Že Ž7 “zveznih držav je v svojih veljavnih zakonih povišalo starostno mejo svobodnega uživanja alkohola. Izkazalo se je namreč, da je znižanje te meje na 18 let v nekaterih okoljih privedlo do tega, da se je za 176 odstotkov dvignilo število ljudi, ki so jih v prometnih nesrečah umorili pijani vozači v starosti od 18. do 20. leta. «Očitno je, da otroci ne prenesejo alkohola,* pravi senator države New Jersey S. Louis Bassa-no, ki je prav gotovo najvplivnejši zagovornik prepovedi točenja alkoholnih pijač ljudem izpod 21 let starosti.
Pijančevanje je zaobjelo vso socialno in nacionalno strukturo, da je bila vse do pred nedavnim vožnja v alkoholiziranem stanju tako rekoč nedotakljiva politična zadeva. Ameriško »logično* sprejema-
je dal tej kampanji prednost, kon-
Britanska kolonija v Karibih središče za trgovanje z mamili
Na leto se tod prepelje mamil za obilaih pet milijard dolarjev
LONDON — Mala britanska kolonija na področju Karibskega morja je postala pravi raj za tihotapce z mamili. To je nedavno potrdil britanski policijski inšpektor, ki pa se je vrnil v London razočaran, ker so njegovo delo v koloniji »sabotirali*. Kolonijo, ki je postala »ključ* velike trgovine z mamili, sestavlja osem naseljenih in nekaj nenaseljenih o-tokov. Največja otoka sta Turks in Caicos in po njima je ta britanska kolonija dobila tudi ime. Na skupno 430 l-.v. km živi okoli 7 tisoč ljudi. Nekoč so to bili siromašni ljudje, ki so se preživljali s proizvajanjem soli ter z ribištvom. Sedaj pa so dosegli velike rezultate s turizmom, cvete pa tudi bančništvo, kajti zajamčena tainost naložb je takšna, da niti v Švici ne poznajo takšne. Se^ veda pa je poleg teh dveh rekli bi uradnih dejavnosti največji vir bogastva — trgovina z mamilih
Prvi, ki so odkrili tihotapstvo z mamili s tega otočja v ZDA so bili člani ameriške službe, ki se ukvarja s pobijanjem trgovine z mamili Po mnenju teh agentov prispe s tega otočja v ZDA na leto mamil v vrednosti 5,5 milijarde dolarjev, seveda upoštevajoč ceno. ki jo plača porabnik mamila. Ko je VVashington zbral ustrezne podatke, jih je sporočil londonski vladi in ta je poslala »na delo* svojega policijskega inšpektorja Johna Dagleyja, ki se je, kot smo rekli, vrnil sedaj v London razočaran, ker so ga tam oblastveni organi — sabotirali.
Sedaj bo John Dagley po dvoletnem bivanju v Karibskem morju poročal britanskemu zunanjemu ministrstvu, kaj se na tem področju dogaja. Ker gre za britansko kolonijo, je zanjo kompetentno zunanje ministrstvo in šele to
nato posreduje svoje mnenje u-streznim oblastvenim organom, ki naj ustrezno ukrepajo.
In kaj je John Dagley odkril? Vsa zadeva se vrti okoli «tanka-nja* goriva. Glavni vir mamil, ki se od tod prevaža v ZDA, je pravzaprav Kolumbija, toda iz Kolumbije ne gre mamilo neposredno v ZDA, pač pa se letalo za letalom ustavlja na tem otočju, kjer so mala letala primorana oskrbeti se z gorivom. In tu bi jih lahko «blo-kirali*, vendar se dogaja prav narobe. Otoka Terks in Caicos sta namreč oddaljena 1000 km od glavnega tržišča za mamila na Fliri-di. In inšpektor Dagley glede tega pravi: Bil sem zaprepaščen nad tem, kar sem videl, letala in bilo jih je kar 15, so polnila svoje tanke sredi belega dne, skozi njihova okenca pa so se videli »zavoji* marihuane. In prav nihče se ni niti ganil*.
Britanski guverner kolonije, torej glavna oblast otokov meni, da tega problema sploh ni, da je trgovina z mamili pod kontrolo. Inšpektor Dagley pa pravi, da mu guverner ni dovolil preiskave in »je odklonil mojo zahtevo, da bi se dogovorili s krajevnimi oblastmi glede poslovanja letališča in dobave goriva letalom*.
Britanski časnikarji, ki so obiskali otočje, so že pred leti ugotovili, da je eno samo «polnjenje» letala z gorivom poleg normalne cene veljalo še 1000 dolarjev, seveda podkupnine. Danes eno takšno »polnjenje* velja že 25 tisoč dolarjev. Toda če so tedaj časnikarji zaman pozivali k ustreznim ukrepom, bi danes zaman pričakovali, da bodo britanske oblasti kaj storile.
• • •
Britanska kraljica Elizabeta, ki je tudi »soveren* Avstralije, se ze-
lo verjetno ne bo ob svojem bližnjem obisku v Avstraliji vozila v »kraljevskem* avtomobilu znamke rolls royce, kot je to bilo doslej, ker je avstralska «služba za ekonomijo* sklenila ukiniti park dragocenih avtomobilov, ker da so predragi.
nje uživanja alkohola pred sedanjem za volan ima učinek tempirane bombe ali bolje tempiranih bomb, ki bi jih namestili vdolž cest. Tipičen primer je vozač iz Georgije, ki je po trinajstih obsodbah zaradi vožnje v pijanem stanju bil obsojen le na leto dni zapora. Toda neposredno po tem, ko so ga izpustili iz zapora, je doživel prometno nesrečo, pri kateri je izgubil življenje. Vzrok avtomobilske nesreče? Pijanec za volanom.
Kampanja proti pijanim vozačem vsebuje neizpodbitno resnico, toda še vedno je rr.aio tistih, ki bi bili pripravljeni se za to kampanjo zavzeti zares. Res je, pogosto starši otrok, ki so umrli pod kolesi avtomobilov, ki so jih vozili pijani vozači, ustanavljajo združenja za boj proti alkoholiziranim šoferjem. 'In te pobude so v mnogih primerih ze o koristne, kajti zakon žal pogosto ščiti krivce, in zato pobuda takih organizacij more koristiti temu, da sodišče ubere pravo pot. Pijani morilec 4-!etno deklice je bil obsojen na 5 dni zapora in so mu vendarle odvzeli tudi vozniško dovoljenje za leto dni, toda že čez tri mesece je sp>et imel vozniško dovoljenje v žepu in je plačal 284 dolarjev, torej 350 tisoč lir globe. Toda starši nesrečnega dekletca so se v organizaciji združenja za borbo proti pijanim vozačem zavzeli za to, da bi takšni vozači oziroma da bi krivci takšnih nesreč bili primerneje kaznovani. In rezultat njihovih naporov je bil nov zakon v Wisconsinu, zakon, ki predpisuje, da se pijanim šoferjem more odvzeti vozniško dovoljenje tudi pred izrekom obsodbe.
Doslej ti zakoni niso bili kdove kako strogi, mislimo na zakone nasproti pijanim vozačem, dopuščena pa je bila tudi količina alkohola v krvi in sicer do 0,10, to se pravi konkretno tri velike čaše piva ali tri čaše vina. oziroma tri Šilca žgane pijače, ki bi jo za-užil v roku zadnjih dveh ur moški, težak 75 kilogramov. Novi zakoni predvidevajo mandatno zaporno kazen že za prvo kršitev zakona, hkrati pa se kazen veča oz. viša, če obtoženi oziroma o-sumljeni odkloni alkoholni test. Poleg tega se podatki o prekrških zaradi alkoholizma vpisujejo v posebni karton vsakega vozača, vsakega avtomobilista.
Mnoge zvezne države so zadovoljne z rezultati, ki jih dajejo novi zakoni. V Marylandu na pri-
mer se je število aretiranih pijanih vozačev povečalo za 45 odstotkov, hkrati pa se je število prometnih nesreč, ki so jih povzročili pijani vozači, zmanjšalo za 20 odstotkov. Podobne rezultate so zabeležili tudi v nekaterih drugih ameriških zveznih državah.
Uspeh novih zakonov pa ne leži samo v njih samih, pač pa tudi v njihovi tako imenovani »nadgradnji*. Država Oregon je ob pomoči sredstev javnega obveščanja organizirala kampanjo proti pijanim šoferjem in uved’a posebne telefonske številke, preko katerih je možno prijaviti takšne ljudi. V drugih državah se ob cestah postavljajo ustrezni prometni znaki. Govori se tudi o predlogih, da je treba tiskati posebna vozniška dovoljenja rdeče barve za ljudi, ki so že bili kaznovani zaradi vožnje v alkoholiziranem stanju, nadalje, da bi se finansirala kampanja proti alkoholu oziroma proti vožnji v alkoholiziranem stanju, se bodo uvedle tudi posebne davčne dajatve na alkoholne pijače.
In vendar se slišijo tudi mnenja, ki niti niso tako recika, da novi zakoni, da nove kazni, da vse to ne bo preprečilo kroničnim alkoholičarjem, da bi sedli v vinjenem stanju za volan. »Tlačimo ljudi v drage zapore, odstranjujemo jih z ulic in cest, vendar z vsem tem ne rešujemo problema,* pravi Artur Snowden, okrožni sodnik Alan Bates. pa se ravna ta ko, da pijanim vozačem naloži najvišjo kazen, nato pa jim ponudi možnost, da se podvržejo zdravljenju. On trdi, da so rezultati takšnega načina ravnanja z alkoholiki dali dobre rezultate. Razen tega je koristneje človeka dati za rešetke kot mu odvzeti vozniško dovoljenje, kajti konkretni podatki izpričujejo, da ti ljudje nato vozijo tudi brez vozniškega dovoljenja, saj je nemogoče vse vozače kontrolirati, z druge strani pa dobiš vozniško dovoljenje v drugi državi že čez kako uro.
Ameriški poslovneži pa bi ne bili to, kar so, če bi ne našli tudi svoje lastne rešitve. Tudi izven uradnih struktur, policije, sodišč in ostalih oblastvenih organov se najdejo ljudje, ki prispevajo k zmanjšanju števila prometnih nesreč. Mnoge restavracije in bari nudijo svojim pijanim gostom brezplačen prevoz domov. Učenci neke srednje šole v Way-landu pa so se obvezali, da bodo svoje pijane starše prevažali domov oni, če jih bodo nekje staknili tako vinjene, da ne bi smeli sesti za volan.
Najveličastnejši slap na svetu Sete Ouedas v deželi Guaira v Braziliji, ki je znan tudi po tem, da ima največji pretok vode na svetu, je od nedelje zaprt za turiste. Tu nameravajo zgraditi mogočno hidrocentra-io, katere jez bo zajel vse vodovje, ki bo ustvarilo velikansko nmetno Jezero.
(Foto AP)
daktiko v Vidmu zadnji trenutek sporočil, da bodo prisotni tudi predstavniki slovanskih jezikov. Tako smo ostali brez svojega specialista. «Pridružite se Nemcem ali Angležem,* so nam v zadnjem trenutku svetovali profesori, ki so tečaj vodili. Vedno ista pesem: Slovenci znamo več jezikov, prav lahko si torej pomagamo z enim ali drugim. Tedaj sva s kolegico iz Gorice razložili, kakšen jezik je pravzaprav slovenščina. Kakšni so problemi (npr. da sploh nimava tekstov, ki bi lahko prišli v poštev za poklicne šole). Kar tako prilagajati razne metode poučevanja angleščine, nemščine in francoščine poučevanju slovenščine pa ne gre. Slovenščina je jezik, ki vsebuje določene pojme, ki jih o-stali jeziki ne poznajo. Je jezik druge kulture, precej drugačne od angleške in francoske, pa tudi od nemške.
Moram reči, da so nama sledili, naju poslušali, nama svetovali. Spoznala sem, oziroma dobila sem dokaz več, da je tistih nekaj tekstov, ki obstajajo, zastarelih. Že strukturalna metoda je zastarela, kaj šele slovniška.
«Toda kako vedve poučujeta?* naju je vprašala prof. Anna Maria Chiavato. «Saj morata vse sami delati. Kako pa sploh razlagata? Kje začenjata?*
In povedali sva, kaj in kako. Obe sva povedali, da skušava podati toliko slovničnih struktur in besednega zaklada, kolikor pač pridejo v poštev v vsakdanjem življenju in se sicer prilagajava zahtevam specifične učne smeri Profesorica Chiavatto naju je pazljivo poslušala in nato rekla: »Zanimivo je, da sta obe, čeprav se še nikoli nista videli, prišli do istih rezultatov. Uporabljata celo isto metodo!* Torej tudi jaz uporabljam metodo, svojevrstno, a metodo vendarle, sem pomislila in radovedno poslušala, kako bo prof. Chiavatto imenovala to metodo.
»To vajino metodo lahko označim kot slovniško predstruktural-no metodo. Seveda je to vse skupaj zastarelo, a hvala'bogu, imata vsaj toliko smisla za jezik in za njegovo realno potrebo, da sta Mz vseh struktur m slovnice izluščili nekaj živega. A daleč tako ne boš:a prišli.* Saj, to sami veva, ni treba, da nama še drugi pravijo. Niti ne iščeva rešitve pro-b'ema, le smernice. Radi bi vsaj vzbudili pozornost. Tisti, ki poučujemo na takih šolah, nismo slavisti, nismo učenjaki, a imamo veliko izkušenj, marsikaj bi lahko svetovali tistim, ki pišejo tekste. Zakaj ti nikoli ne vprašajo tistih, ki se s tem konkretno ubadajo dan za dnem, kakšni so stvarni problemi? Zakaj ne bi sodelovali? Sama že dolgo stikam okrog, da bi našla kaj pametnega. Z upanjem sem pričakovala Toporišiče-vo knjigo, a sem ostala, žal, še enkrat razočarana. V bistvu se od Kacinove slovnice ne loči veliko.
Organizatorji tečaja so nas povabili v Videm (naju pa še predstavnika za srbohrvaščino), da bi se tam na Institutu za didaktiko v miru pogovorili. Prosili so nas naj prinesemo s seboj vse učbenike, s katerimi razpolagamo. In obljubili so nam tudi, da si bomo lahko ogledali in poslušali ves material, ki ga imajo na Inštitutu za slavistiko, na slovenskem in hrvaškem oddelku, na razpolago.
Če bomo vedno vztrajali pri zastarelih metodah, ne bomo nikamor prišli. Vedno bodo trdili, da je slovenščina težka. Ni res. S primerno metodologijo lahko postane dostopna, jasna, živa. Z jezikom je treba posredovati tudi kulturo, jo malo več »reklamizira-ti», tako bo tudi jezik postal bolj jasen. Kajti jezik je izraz kulture, tradicije, zgodovine nekega naroda. Vse je povezano. «Kaj hočeš, Slovencev nas je tako malo, nas zamejcev pa še posebno.* Taki stavki mi gredo na živce. Tudi Čuvašev je malo, tudi Osetov, a to jim ne brani, da bi ne imeli svoje kulture, literature, .jezika. In nikoli ne bomo pretiravali z »reklamizacijo* o sebi, vsaj do takrat ne, dokler ne bodo vsi vedeli, da obstajamo. In k temu lahko pripomore tudi pouk slovenščine na italijanskih poklicnih šolah. S kolegico iz Gorice sva si edini, da so najvažnejše prav majhne stvari, stvari, ki so vsem dostopne, take, o katerih človek reče: »Tudi meni je nekaj ostalo v glavi.* in ne »Joj, kako je to tež ko, bolje da se tega niti lotim ne, saj je itak zame pretežko!* če je res, da je slovenski prostor le eden, upoštevajmo vse komponente, tudi našo zamejsko stvarnost, ki je včasih nekoliko drugačna od matične,
Za konec še ena misel: slovenščina si utira pot, dajmo poudariti to, kar je pozitivno, da se bomo laže lotili dela, ki nas še čaka.
MIROSLAVA LEBAN
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
13.00	Poletni maraton - balet
13.30	Dnevnik 1 in Danes v parlamentu
17.00	Glasba, predstave in aktualnosti
17.05 Trio Drač - risanke
17.50	Hagen - TV film
18.40	Halo, zdravnik. . .
19.10	Neukročena Angelika r 2. del filma
19.45 Almanah in
Vremenske razmere
20.00	Dnevnik 1
20.40	Ligabue * TV. nadalj.
Danes je na sporedu druga epizoda iz nadeljevanjke o tem velikem mojstru, hkrati pa tudi velikemu čudaku in nesrečnežu. Ko delo gledamo na TV in si ustvarjamo podobo o tem slovitem italijanskem slikarju - naivcu, ne vemo, komu bi pripisali večjo zaslugo za mojstrski prikaz, ali na primer Flaviu Bucciju za odlično vlogo nesrečnega mojstra, ali režiserju Salvatoreju Nociti ali pa piscu scenarija Cesaru Za-vattiniju. ki mu je sicer pri delu pomagal Arnaldo Ba-gnasco, a se iz dela vidi, da ga je pisal človek, ki se na filmsko in slikarsko umetnost spozna, a to je Cesare Zavat-tini.
21.50	Tovarna zvezd - 1. del
22.40	Most Wanted - posebni oddelek
23.30	DNEVNIK 1. - Danes v parlamentu in Vremenske razmere
Drugi kanal
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.15	šolska vzgoja: Divja mačka
17.00	Popoldan
Prijateljske scene - mladinska nadaljevanka
17.40	Program za mladino čarovnica Bia - risani film Ledeniki - dokumentarec
18.30	Dnevnik 2 - športne vesti in Iz parlamenta
18.50	Figure, figure, figure televizijski revival
19.45	Dnevnik 2 - Vesti
20.40	Potovanje - film
22.45	Srečanje s kinematografijo Filmi, ki jih boste videli na velikem platnu
22 50 V znak priznanja Toscaniniju
23.45	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kana)
19.00	DNEVNIK 3
19.15	Dnevnik 3 - Deželne vesti
19.50	Rock koncert:
Erič Burdon Band
20.10	šolska vzgoja:
20 40 Torkov koncert
22.15	«La mia brillante carriera* JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.35	TV v. šoli
ll.CO Poročila
11.05 Književnost v NOB
11.35	TV 'V"šali '
18.20 Poročila
18.25 Mali pingvin
18.40	Pisani svet: šolska torba
19.10	Kitajska:	Lepote pogorja
Huang šan
19 30 Obzorja
19.45	Č3s, ki živi:
NAŠA TREBUŠA
Čas. ki živi, z naslovom »Naša Trebuša*, prinaša reminiscence na vojne čase, ko so bili prebivalci Gornje Trebuše na Primorskem, skorajda brez izjeme za partizansko
stvar. Danes o tem času ne govorimo, kot o nečem minulem. To je v njih, posebno še, kadar ugotavljamo, da so mnogi kraji, prav tako partizanski kot je bila vas Trebuša, mnogo hitreje napredovali. Razloga ne vidijo v odročnosti in posebnosti vasi - skoraj vsaka hiša v Gornji Trebuši stoji na svojem hribčku -ampak v tem, ker so dolgo časa mislili, da je prispevek, ki so ga dali NOB tolikšen, da bi se le moral kdo spomniti nanje. Ker je od obljub ostalo zelo malo, si sami prizadevajo, da bi v starem zadružnem domu naredili majhen obrat, ki bi zaposloval vsaj kakšnih 30 ljudi. Če bi prišli mladi, bi življenje spet dobilo pravi žar, takšen, kot so ga danes že ostareli aktivisti in partizani v Trebuši imeli pred 40 leti.
20.15 Risanka
20.30	TV dnevnik
21.00 Aktualno:	Kakršna setev,
takšna žetev
Lanskoletna organizirana akcija jesenske setve se je pri letošnji žetvi bogato obrestovala. Zahvaljujoč večji prisotnosti stroke in s tem večji porabi kakovostnega semena, gnojil, bolj skrbni pripravi zemlje ter pravočasni žetvi, jc bil pridelek v poprečju večji kot kdajkoli doslej. Uspel je tudi odkup, saj so kmetijske organizacije in kmetje oddali mlinskim podjetjem domala toliko, kot so načrtovali. Letošnji načrt za jesensko setev pa je še bolj smelo zastavljen. Kako ga bodo uresničili in kaj morajo pridelovalci od prekmurske ravnice pa tja do sečoveljske doline narediti, da bo že ob setvi zajamčen pridelek prihodnje leto? O tem bo tekla beseda v današnji aktualni oddaji «Kakršna setev - takšna žetev*.
22.06 Berlin - Aleksanderplatz -TV nadaljevanka
23.05 V znamenju
Koper
13.30	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo na sporedu med drugim še naslednje vesti:
TRST — Deželna kriza TIPANA — Odkritje plošče partizanom
REPENTABOR — Slikarski e* tempore Kaste
TRST — Tiskovna konferenca Swa-mija Satyanande Paramahamse o jogi
TRST — Konec poletja
j.
18.00	TVD - Novice 18.05 Film - ponovitev 20.00...Risank e..«,
20 15 TVD - Stičišče
20.30 Poplačana vztrajnost - film
22.00	TVD - Danes
22.10 čas v sliki - avstrijski TVD 22.40 Ljubljana - dviganje uteži svetovno prvenstvo Zagreb
18.45	Mi in televizija 19,15 TV koledar
19.25 Kronika občine Osijek
19.45	Prijatelji glasbe
21.00	V žarišču, notranjepolitična oddaja
21.50 Najeti revolveraš - film
TRST A
7 00, 8.00, 10.00, 13.00, 17.00,
19.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Radijski mozaik; Na obisku pri. . .; 8.30 Potpuri napevov in melodij; 9 30 Dramatizirani roman: Mihail Jurjevič Lermontov: «Junak našega časa*; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja: Leo Delibes: Lakme; 11.25 Opoldanski zbornik: - Literarni listi - Segajmo po zvezda!)! Opisi umetnostnih zakladov pri nas in okoli nas; 13.20 Iz studia neposredno: - Glasba po željah;
14.00	Kratka poročila; 14.10 Otroški kotiček; Karl May: «Win-netou* - 1. del; 14.55 Diskoteka;
15.30	Zapiski s potovanj;; 16.00 Klasični album; 17.10 Razširjeni obzornik; - Na obisku pri. Romantične melodije; 18.00 An-dries Poppe: »Nadomestna glava*; 18.45 Priljubljeni motivi.
KOPER
(Italiianski program)
7.30, 8.30, 13.30, 16.30, 19.30 Radijski dnevnik; 9.30,	10.30,
11.30, 12 30, 14.30, 15.30, 17.30 Poročila; 7.00 - 9.30 Glasba za dobro jutro; 8.15 Horoskop; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.15 Igra orkester Marcello Minervi; 10.45 Mozaik; Kim, svet mladih; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 12.50 Nazdravimo z. . .; 15.36 Popoldne v glasbi; 16.00 Naši kantavlorji; 16.45 Poje zbor Antonio Illersberg iz Trsta; 17.32 Crash; 17.55 Kulturni koledar;
18.00	Jugoslovanska pop scena;
18.30	Poje Pat Travers Band;
18.45	Velikani klasične glasbe;
19.45	Slišimo se jutri in zaključek sporeda.
KOPER
(Slovenski program)
7.00, 7.30, 8.25, 14.00, 15.00, 17,55 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.45 Cestne razmere; 8.15 Radijski, televizijski in filmski spored; 8.28 Zaključek; 14.00 Na valu radia Koper; 14.15 Kinospo-red; 14.30 Zanimivosti; 15.10 Predstavitev oddaj glasbene želje
15.30	Iz zborovskega arhiva: 16.00 Dogodki in edmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.15 Aktualna tema; 17.30 Zabavna glasba.
RADIO 1
7.00, 8.00, 10.00, 12,00, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 8.40 Glasbena kombinacija; 6.44 Včeraj v parlamentu; 9.00 - 10.03
Glasbeno govorni program; 11.00 Glasba; 11.34 Komu zvoni - radijska nadaljevanka; 12.03 Radijski variete; 13.15 Glasbene novosti; 14.23 Ulica Asiago Tenda Replay; 15.03 Glasbeni dokumentarec;
16.00	Poletni spored; 17.30 Glasba za mladino; 18.05 Radijska priredba; 18.38 Glasba; 19.15 Draga glasba; 19.30 Jazzovska glasba; 20.00 Radijska priredba; 20.43 Pozabljene melodije; 21.00 Korenine upanja - zgodbe italijanskih izseljencev v Ameriki; 21.30 Naprej pridi, norec; 21.55 Kronika umora; 22.22 Napotki za avta biliste; 22.27 Metropolis; 22.50 Danes v parlamentu; 23.03 Telefonski klic. .
RADIO 2
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30,
12.30,	13.30,	15.30, 16.30,	17.30,
18.30,	19,30 Poročila; 6.00 - 8.00 Dnevi; 8.45 Spored Radia 2; 9.00 Radijska nadaljevanka; 9.32 -10.13 Radijska priredba; 11.32 Vzgojna oddaja; 11.56 Tisoč pesmi; 12.48 Plošče; 13.41 Sound-Track glasba in kino; 15.00 Popoldanski spored; 16.32 - 17.32 Gospodje in gospe, prijetno poletje!; 19.50 Splash - glasba včeraj, danes in. . . jutri; 20.40 Hamlet - Shakespearova tragedija; 22.20 Parlamentarna panorama.
LJUBLJANA
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.00, 20.00, Poročila; 7.20 Rekreacija; 7.50 Dobro jutro, o-troci; 8.25 Iz naših sporedov;
8.30	Z radiom na poti; 9.05 Radijska šola; 9.35 Iz glasbenih šol; 10.05 Z glasbo v dober dan; 10.35 Turistični napotki; 11.05 Rezervirano za. . .?; 12.35 Naše pesmi in plesi; 13.10 Danes smo izbrali:
13.20	Kmetijski nasveti; 13.40 Po domače; 14.00 Iz naših krajev;
14.20	Zabavna glasba; 14.30 Priporočajo vam. . .; 15.05 V korak z mladimi; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Zabavna glasba; 16.50 Radio danes, radio jutri; 17.00 Vrtiljak; 18.00 Studio ob 17.00;
19.00	Sotočja; 19.45 Glasbena medigra; 20.25 Zabavna glasba; 20.35 Lahko noč, otroci; 20.45 Minute z ansamblom Bojana Drobeža; 21.00 Slovenska zemlja v pesmi in bese di: 21.30 S solisti in ansambli JRT 22.05 Radijska igra Paul Va-lery: Gospod Teste - Glasbeni in-termezzo; 23.25 Iz naših sporedov;
23.30	Vodomet melodij; 00.05 Lirični utrinki; 00.10 Paleta popevk.
<DAN KMETIJSTVA* V BOLJUNCU JE V CELOTI DOSEGEL SVOJ NAMEN
>-•
£ i . A
w ..j
*&■•••:■ niinfe
J,



' 's '
Krave in junice članov živinorejske zadruge «DoIga krona« na razstavnem prostoru
lf if P| §
r~ira>nifi:: :	M
p
I	J
p
l/
L/ #:■

Kulturno društvo «Rapotec» iz Prebenega je uredilo zanimivo etnografsko razstavo
		mmmrn				..........................	
m	w a m		f |	JU	tmm

Cvetličarska zadruga s Proseka je dokazala, da znajo naši cvetličarji gojiti krasno cvetje
; 3fc!

1
- f?,* IP'
Veliko pozornost obiskovalcev je pritegovala razstava najsodobnejših kmetijskih strojev
	
T ¥	m
	38
- natftfflfll	SM'"

Za mizo članov ocenjevalne komisije za živino. Njihove delo gotovo ni bilo lahko


Na prireditvi je tekla razprava tudi o pomenu gojitve oljk in pridelovanja olja
L«*«'' -

Čebelar Riccardo Pruni je razstavil čebele, satje, vosek, med in vse, kar sodi k sodobnemu čebelarstvu

V	l / ■’*\ »
■	^ ** ■ ”
i: 1»‘jp^t
L - , Kk,
Gojitev malih domačih živali je lahko tudi donosna panoga« Pogled na kletke s kunci
-	j
jy/\v. ;
K.;.
Sodi, kadi in druga posoda za vino in druge pridelke, stiskalnice in kar še sodi zraven
r ww'
; A y f
Po nagrajevanju so se vsi nagrajenci ln gostje postavili pred našega fotografa Maria Magajno
oaoo
opo
co
a
ALLEANZA
PROVSKC1ALE
COOPERATIVE
AGRICOLE
PRI NAS DOBITE: ANTIPARAZITSKA SREDSTVA, SEMENA NAJBOLJŠIH ZNAMK, STEKLENICE IN PLETENKE, KRMILA, ŽELEZNINO IN VSE ZA KLETARJENJE A PC A KRMIN — Ul. Zorutti 7 — tel: 60237 A PC A RONKE — Ul. S. Lorenzo 103 — tel: 777428 APCA VILESE — Vicolo Cosebbia — tel: 91007
Naše specializirano osebje nudi članom in strankam brezplačni usluge.
^GROZDJE ZA VINO ^
m
v ■ -	.. ^
SUPER0RT0FRUTTIC0L0 - Trg CagniT ^

(zadnja postaja št. 19) TELEFON 81-03-21

iT1
SAMO IZBRANO GROZDJE: BELO — ČRNO — MUŠKAT
PAOLO
H1ELBIMGO
Mtnpart - E.vport
TRST - Ul. Valdirlvo 26
Tel. 64382 - 68654 - 60765 Teleks 460-281
'»ilihoii •,
•	RAZNOVRSTNI ELEKTRIČNI APARATI ZA GOSTINSTVO
•	APARATI ZA EKSPRES KAVO «GAGGIA»
•	Škropilnice «TURBINE»
•	Kosilnice «BEDOGNI»
SEMENARNA RIGHI
TRST - TRG GOLDONI 9 - Tel. 794022
SEMENA,
KLETARSKI IN KMETIJSKI PRIPOMOČKI,
VRTNARSTVO
T ? ^ T — UL. MILANO 25 — TEL. 62-200
Nudimo veliko Izbiro kmetijskih stroiev kot:
—	traktor|e FERRARI In GOLDONI
—	motokultlvatorje FERRARI, GOLDONI in GRILLO
—	motorne motike BENASSI
—	kosilnice BENASSI In OLYMPIA z vsemi priključki
Obiščite tudi našo proda|alno nadomestnih delov v Ul. Valdirlvo 30.
VSA OPREMA ZA VINOGRADNIKE
Od novembra dalje Vam bo na razpolago obnovljena in povečana našo prodajalna v Ul. Milano
NOGOMET
V 2. KOLU 1. ITALIJANSKE LIGE
Inter nova, «ugledna> žrtev Sampdorie
Fiorentina z zmago v Genovi na najboljši način odgovorila kritikam Juventus verjetno še ni pokazal vsega, kar zmore - Le točka za Udinese
Ko smo po prvem kolu govorili o presenečenju, ki ga je pripravila Sampdoria (zmaga nad Juventusom) res nismo mislili, da bi se tak rezultat lahko ponovil tudi v naslednjem kolu. Dejstvo, da je Sampdoria z učinkovito igro premagala tudi drugega favorita za končno zmago — Inter. nas nehote sili k razmišljanju, ali je bila zmaga z Juventusom samo slučajna. Nočemo reči, da je sedaj, po dveh zapored-n'h zmagah, Sampdoria poslala fa vorit za končno zmago, vsekakor pa je trenutno med ekipami, ki so v najboljši formi.
Sampdoria se je že drugič posluži-la stare, a preverjene in učinkovite taktike obrambne igre s hitrimi protinapadi. Inter je večji del tekme napadal, toda do gola je prišel le po zaslugi Miillerja, ki je podobno kot v Veroni odlično izvedel prosti stfel. Sampdoria pa je predvsem po zaslugi odličnega Francisa mojstrsko izrabila priložnosti v napadu.
Juventus je imel nekaj težav v prvem polčasu proti solidni Cese-ni, toda potem, ko je Bettega z lepim udarcem z glavo povedel Tu-
H.ea Šu, jak še vedno ni v pravi formi
rinčane v vodstvo, niso imeli državni prvaki večjih težav in so s Pia tinijem dosegli še drugi zadatek. Tokrat se je razigral Boniek.
Poleg Sampdorie sta na čelu lestvice s polnim številom točk tudi Fioventina in Roma. Fiorentina je v Genovi na najboljši način odgovorila strupenim kritikam. K izdatni zmagi toskanskega moštva pa je pripomogla nadvse šibka obramba Genoe, saj sta bila zadetka Anto-g. oniia in Peccija pravo darilo o-b-ambe. Roma pa je premagala Vet ono z nekoliko dvomljivo enajstmetrovko. ki jo je sodnik dosodil v zadnji minuti srečanja. 3
prijetno presenečenje je poskrbela Piša, ki je z dvema goloma mladega Casaleja spravila na kolena Napoli. Avellino pa je pre magal solidni Ascoli z zadetkoma
Barbadilla, ki je izkoristil dve negotovosti obrambe gostov.
Udinese pa je v tekmi s Cagliarijem precej razočaral domače občinstvo. Potem ko je Causio iz najstrožje kazni v prvem polčasu povedel Videmčane v vodstvo, so le ti v drugem polčasu prepustili pobudo gostom, ki so devet minut pred koncem tudi izenačili. Catanzaro in Torino pa sta po razmeroma dobri igri izenačila.
IZIDI 2. KOLA
Avellino - Ascoli	2:0
Catanzaro - Torino	0:0
Genoa - Fiorentina	0:3
Inter - Sampdoria	1:2
Juventus - Cesena	2:0
Piša - Napoh	2:0
Roma - Verona	1:0
Udinese - Cagliari	1:1
LESTVICA
Fiorentina, Roma, Sampdoria 4; Torino, Piša 3; Juventus, Inter, A-vellino, Udinese 2; Cagliari, Ascoli, Cesena, Napoli, Genoa, Catanzaro 1, Verona 0.
PRIHODNJE KOLO (26. 9.)
Ascoli - Piša, Cagliari - Inter, Cesena - Avellino. Fiorentina - U-dinese, Napoli - Catanzaro, Sampdoria - Roma. Torino - Genoa, Verona Juventus.
B LIGA
Kot zgleda, se v drugi ligi favoriti niso še prilagodili prvenstvu. Milan in Lazio sta se s sicer nekoliko neugodnih gostovanj v Ca-tanii in Comu vrnili s točko. Bologna pa je na domačem igrišču doživela poraz z Atalanto, ki je edina ekioa v vodstvu s polnim številom točk
IZIDI 2. KOLA:
Arezzo - Foggia 0:0; Bari - Varese 2:2; Bologna - Atalanta 0:1; Cam-pobasso - Lecce 1:0; Catania - Milan 1:1; Cavese - Perugia 2:1. Como - Lazio 0:0: Monza Cremonese 1:2; Pistoiese - Reggiana 1:0; Sam-benedettese - Pa’ermo 2:1.
LESTVICA
Atalanta 4; Sambenedettese. Catania, Cavese. Arezzo. Campobasso 3; Milan, Perugia, Bari. Cremonese, T^cce. Varese, Pistoiese, Foggia, Lazio 2; Como, Bologna. Reggiana 1; Palermo 0.
PRIHODNJE KOLO (26. 9.)
Atalanta - Bari: Cremonese - Sambenedettese, Foggia - Bologna, Lazio - Monza, Lecce - Catania. Milan - Arezzo. Palermo - Cavese, Perugia - Como, Reggiana - Cam pobasso, Varese - Pistoiese.
domače moštvo Scavolinija z rezultatom 91:89 (44:51). V tej tekmi sta se v tržaški peterki posebno izkazala oba Američana, Robinson (24 točk) in Dietrick (25 točk). Pri Scavoliniju pa sta Jerkov in Kiča-novič igrala nekobko pod svojimi sposobnostmi. V drugi tekmi prvega kola pa je Honky Jeans iz Fabriana premagal šibenko iz Spbta z rezultatom 76:67.
V drugem kolu je BIC očitno občutil utrujenost s tekme proti Sca-vohniju in je zgubil s Honkyjem za pet točk 79:74 (45:39). V zadnji tekmi turnirja je BIC doživela še poraz s Šibenko s 83:76 (38:37). Zgleda, da je BIC še v povprečni formi, saj so mu v obeh zadnjih tekmah očitno pošle moči prav na koncu.
Mennea vse boljši
COMO — Olimpijski zmagovalec in svetovni rekorder v teku na 200 m Pietro Mennea je po povratku na atletsko stezo vse boljši. V Comu je pretekel 200 m v 20”68, kar je 9. letošnji čas v Evropi.
KOLESARSTVO
Venelo prvi na dirki po Istri
Na letošnji 12. mednarodni kolesarski dirki «Po Istri* za mladince so tekmovalci Veneta pozeb izreden uspeh: zmagal je namreč Degano v času 7.2611” pred klubskima tovarišema Maddaleno (zaostanek 1 minuta in 14"), in Baldinom (1’21”). Četrti je bil Pigato (Supermercato da Ugo Pordenon) 1’39”, 5. Posi-paka (ČSSR) 1’59”, 6. Papež 216”, 7. Šibenik 2’46”, 8. Pintarič (vsi Jug. A) 2’46”.
V ekipni razvrstitvi je slavil Ve-neto pred Supermercatom da Ugo iz Pordenona, 3. Jugoslavija A. Skupno je nastopilo 72 mladih kolesarjev iz 18 ekip iz Jugoslavije, Avstrije, ČSSR, Švice, Madžarske in severne Itabje.
Del Ben državni prvak
CRUS1NALLO — Komaj 20-letni Furlan iz Brugnere je novi italijanski cestm državni prvak, saj je premagal vse tekmece, med katerimi tudi državne reprezentante, ki so branih barve Itabje na letošnjem SP. Na 186 km dolgi progi .je Del Ben s silovitim šprintom prehitel Vitalija, Dalla Rizza pa je zaostal za 2 sekundi, kot tudi Festa.
KRASNODAR RORA ZA NAŠE ČITATEUE
t
Kljub slabim nastopom Zagrebčani še vedno v vodstvu
Jugoslovanske nogometne <mušketirje» smo videli na delu tudi v mednarodni areni. V sredo so bile na sporedu prve tekme evropskih pokalov, ki so prinesle jugoslovanskim zastopnikom velik uspeh. V Zagrebu je državni prvak Dinamo premagal Sporting iz Lizbone z 1:0, Crvena zvezda je v tekmovanju pokalnih prvakov visoko premagala norveškega zastopnika Liller-stroem v gosteh, Sarajevo pa je igralo sredi Sofije s Slavijo v pokalu UEFA 2:2. Sam start je bil torej dojak obetaven in jutri ima Hajduk iz Splita enkratno možnost, da ta velik uspeh zaokroži s prvim nastopom (UEFA) na Malti z Zurriegom.
Tako se tokrat ponuja enkratna možnost, da napredujejo v 2. kolo vse štiri jugoslovanske enajsterice. Edino veliko vprašanje se nanaša na lanskega prvaka Dinama iz Zagreba, ki je zmagal z minimalno razliko: bo za povratno tekmo v Lizboni to dovolj? Zagrebčani namreč zaenkrat ne igrajo tako kot v lanskem prvenstvu, toda žoga je okrogla.
Tudi nedeljsko 7. kolo državnega prvenstva je potrdilo, da Blaževičeva vrsta niza uspehe z igro in receptom, na katerega zvesti navijači niso navajeni. Lanski prvak igra slabo, daleč je od lanske forme, a ne glede na to, je po 7. kolu sam na vrhu lestvice. Za to pa se mora zahva-
Poleg Dinama so tokrat zmagali še Sarajevo z Rijeko, Osijek, ki je nasul Vardarju tri gole, Buduč-nost, ki je gostila Dinamo iz Vin-kovcev, Crvena zvezda z Radnič-kim ter Partizan v mestnem derbiju z OFK Beograd.
Za gostujoče ekipe je bilo malo veselja in uspeha. Sicer so bili
liti Bogdanu, ker gostje iz Sara- Rečani v Sarajevu boljši nasprot-jeva niso igrali podrejene vloge, nik, a kaj, ko so Desnica in to-
variši dobesedno pozabili, kako se zabije gol iz idealnih priložnosti. Vinkovčani so to znali, toda sodnik Srečkovič jim je na tekmi proti Budučnosti povsem regularen gol razveljavil, neregularnega domačinom pa priznal, da sta točki morali ostati doma. Crvena zvezda je slej ko prej prebolela krizo. Beograjčani so na Marakani pospravili prvi dve točki v letošnjem prvenstvu proti solidnemu Radničkemu.
V mestnem derbiju je Partizan pospravil peti par točk in je na drugem mestu razpredelnice. Partizanovei igrajo vse bolje in še posebej Žinkovič, ki je v reprezentančni formi. To potrjuje tudi zrelost črno - belih, ki naj bi bili med resnimi kandidati za prvaka. Vrsta Veleža je izgubila doma z Vojvodino po 22 letih. Dve tekmi sta se končali brez zmagovalca: Ljubljančani so prepustili točko Slobodi, Hajduk pa Galenilci. Spličnani na lastnem igrišču ne znajo igrati dobro, na srečo pa so v gosteh pospravili 5 točk in so v gornjem delu lestvice.
IZIDI 7. KOLA
Dinamo (Z) - Željezničar 1:0 Sarajevo - Rijeka	2:1
Hajduk - Galenika	1:1
Olimpija - Slcboda	1:1
Osijek - Vardar	3:0
Budučnost - Dinamo (V)	2:0
C. zvezda - Radnički 3:1 Velež - Vojvodina	1:2
Partizan - OFK Beograd 2:1
LESTVICA
Dinamo (Zagreb) 12, Partizan 10, Sarajevo, Ohmpija 9, Hajduk 8, Rijeka, Željezničar, Sloboda, Osijek, Rednički, Dinamo (Vin-kovci), Budučnost 7, Vardar, Crvena zvezda, Galenika, Velež 5, Vojvodina 4, OFK Beograd 3.
PRIHODNJE KOLO (26.9.) Vardar - Sarajevo (24.9.), OFK Beograd - Hajduk (25.9.), Olimpija - Dinamo (Zagreb) (25.9.). Dinamo (Vinkovci) - Crvena zvezda (25.9.), Sloboda - Rijeka, Vojvodina - Osijek, Galenika - Velež, Radnički - Partizan, željezničar -Budučnost.

NOGOMET
V 1. KOLU 3. ITALIJANSKE LIGE
NA TURNIRJU V PESARU
Tržaški BIC s spremenljivo srečo
Tržaški BIC je na turnirju v Pe-saru igral s spremenljivo srečo. Najprej je v prvem kolu premagal
w
I ihmmmmmmmmmm w ^
Hansi Miiiler je v nedeljo dosegel lep gol proti Sampdoru, kar pa In-terja ni rešilo pred porazom
Prvo gostovanje uspešno za Triestino
V Bustu Arsiziu je nekoliko nepričakovano premagala Pro Pairio
Pr o Patria — Triestina 1:2
(0:1)
PRO PATRIA: Bidese. Merli (87. min. Betz), Sartirana (46. min. Mas-simelli), Guidetti, Giani, Marozzi, Skoglund, Morini, Bardelb, Maruzzo, Frara.
TRIESTINA:	Nieri, Costantini,
Trevisan, Leonarduzzi, Mascheroni, Zanini, De Falco (77. min. Dreolini), Tolfo (85. min. Pasciullo), Pedrazzi-ni. Ruffini, Ascagni.
STRELCI: v 10. min. Trevisan. v 72. min. Guidetti, v 74. min. De Falco.
Triestina je začela prvenstvo na najboljši možni način — z zmago na tujem igrišču. Njen nedeljski nasprotnik, ekipa Pvo Patrie, ki je napredovala iz nižje bge, je bila kljub nekaterim dobrim igralcem kot Massimelli, Morini, Maruzzo in Marozzi, zlasti s taktične in tehnične plati precej slabša od gostov.
Tržačani' Bo le v začetku tekme vsilili domačinom svojo igro in že v deseti minuti povedb s Trevisa-nom/lti' je preusmeril v vrata strel Ruf fini ja s kota. Pro Patria je skušala z borbenostjo nadoknaditi svoje tehnične pomanjkljivosti in se je pogumno vrgla v napad. Obramba Triestine, kjer sta se izkazala vratar Nieri in vedno zanesljivi Mascheroni pa je bila vselej na mestu.
Tudi v drugem polčasu je Triestina bila v premoči toda ravno ko je zgledalo, da bodo tržaški igralci spravili rezultat na varno še z enim zadetkom, so domačini izenačili po zaslugi Guidettija. Dve minuti zatem pa je De Falco hladnokrvno izkoristil odbčno podajo Ruf-finija in mojstrsko premagal nemočnega domačega vratarja.
IZIDI 1. KOLA
Marassi (Bertoia), Zanetti (Ccda-rin), Grillo, Comisso, Urban, Lombardo, Antoniazzi, Marcati, Co-lombo.
STRELEC za Gorizio: Colombo v 7. min. p.p.
Gorizia je prvenstvo v C-2 Kgi začela s porazom, Burlandovi varovanci so namreč v Lodiju brez točke zapustili igrišče, čeprav je v prvem polčasu kazalo, da bodo gostje brez večje težave obdržali točko, če ne obe.
Gorizia je namreč po učinkoviti igri takoj povedla s Colombom. Po zadetku gostje se niso zaprli v o-brambo, nasprotno, predvajali so odprto igro, ki je večkrat spravila v zadrego domačo obrambo
V drugem polčasu pa so Goričani bili odločno slabši in so prepustili vajeti igre v roke domačinov, ki so v uvodnih minutah polčasa d'segli zmagoviti gol.
STRELJANJE
Za Jugoslavijo tudi srebro na EP
RIM — Ena srebrna in tri bronaste kolajne, to je končni izkupiček jugoslovanske ekipe na evrop-
skem prvenstvu v streljanju z malokalibrskim orožjem za članice, mladince in mladinke v Rimu.
Ekipa mladincev — Debevc, Maksimovič in Jankov je z novim državnim rekordom s 1718 krogi osvojila 2. mesto za ČSSR. Med posamezniki je bil Maksimovič 6., Debevc pa sedmi.
V olimpijskem matchu so bile mladinke tretje s 1756 krogi in novim državnim rekordom. V tej disciplini so bili tudi mladinci tretji. Med posamezniki je bil Goran Maksimovič s 596 krogi odličen tretji.
MOTOCIKLIZEM
Nevaren padec Rossija
IMOLA — Na državnem motociklističnem prvenstvu v Imoli se je huje ponesrečil Graziano Rossi, ki je padel med dirko motorjev do 500 ccm pri hitrosti 270 km na uro. Do nesreče je prišlo tri kroge pred koncem, ko sta se zagrizeno borila za prvo mesto kasnejši zmagovalec Reggiani in ponesrečeni Rossi. V ostalih kategorijah pa so zmagab: Lazzarini do 50 in 125 ccm, Conforti do 250 ccm.
Več predstavnikov Bora in Adrie na vrhu deželnih atletskih lestvic
Tavčarjeva in Kraljeva potrdili premoč v metih ■ Med mladinkami Umarijeva najboljša v šesteroboju - Drugo mesto za kadetinji Jadranko Čulav (80 m) in Mirjam Gregori (kopje)
Pred kratkim je deželni odbor a-tletske zveze objavil deželne lestvice za vse kategorije razen dečkov in deklic. Pri sestavi lestvic so upoštevali vse rezultate, ki so bili doseženi do 31. julija, torej do konca prve polovice letošnje sezone. Na lestvice so se uvrstili vsi tisti a-tleti, ki so do 31. juh ja dosegli rezultate, enake ali boljše od določenih norm, med njimi pa je več slovenskih atletov Adrie in Bora.
V kategoriji članic sta tudi letos Borovi metalki Irena Tavčar in Lo-redana Kralj dokazali svojo premoč v dežeb in potrdili, da sodita med najboljših deset melalk v državi. Nenehen napredek pa je dokazala Marina Purič, ki se je v skoku v daljino letos z rezultatom 5,61 m u-vrslila na drugo mesto.
Med mladinkami pa ni na lestvicah nobene slovenske atletinje.
Med naraščajnicamL je stanje mnogo boljše, saj sta se borovki Sara Umari in Tiziana Natural v številnih disciplinah uvrstili na boljša mesta. Čeprav tekmuje v tej kategoriji šele prvo leto, se je U-marijeva v svoji disciphni, šeste-
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiiiiMMiMniiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiMiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiaaniiiiiiiiinimiiiiiiiitiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Fano - Padova	2:1
Forli - Trento	0:0
Vicenza - Carrarese	1:0
Parma - Brescia	1:0
Piacenza - Modena	2:1
Pro Patria - Triestina	1:2
Rimini - Mestre	1:1
Rondinella - Spal	0:0
Treviso - Sanremeso	0:0
LESTVICA
Triestina, Vicenza, Parma. Fano, Piacenza 2; Trento, Spal. Sanreme-se, Mestre. Forli. Rondinella, T^e-viso, Rimini 1; Carrasese, Brescia, Padova, Modena, Pro Patria 0.
PRIHODNJE KOLO (26.9.)
Brescia - Vicenza, Carrarese - Rimini, Mestre - Rondinella, Modena -Fano, Padova - Forli, Sanremese -Piacenza, Spal - Pro Patria, Trento - Parma, Triestina - Treviso.
V PRVENSTVU C-2 yGE
Slab začetek Goričanov
Fanfulla —
GORIZIA:
Gorizia 2:1 (1:1)
Colavetta, Lazzara,
JADRANJE
PO SREČANJIH V CELOVCU IN PORTOROŽU
Z zaključnima regatama v Tržaškem zalivu sklenjena letošnja «Trofeja prijateljstva»
V razredih «420» in «optimist* se je pomorilo skoraj ISO tekmovalcev iz Avstrije, Jugoslavije ter naše dežele
Na prvi regati «Trofeje prijateljstva* pred šestimi leti se je pomerilo skromno število tekmovalcev, samo dvaindvajset. V soboto in nedeljo pa se jih je v Tržaškem zalivu zbralo skoraj 150, kar dokazuje, da je tedanja pobuda, za katero so se zlasti zavzeli Sponza (Societa triestina della vela), Krivec (Jadro Koper) in Morgan (Pirat Portorož) padla na plodna tla.
V okviru cTrofeje prijateljstva* so vsako leto na sporedu tri tekmovanja v razredu »optimist* in «420». Za vsako od teh poskrbi ena izmed treh obmejnih dežel, Slovenija. Furlanija-Julijska krajina in Koroška. Letos so regate že bile v Celovcu in Portorožu, zaključna, katero je organiziralo barkovljansko društvo Societa vehca Barcola-Gri-gnano, pa je bila na sporedu v soboto in nedeljo v Tržaškem zalivu. O sobotni regati smo že poročali, v nedeljo pa res niso imeli sreče z vremenom, saj vetra ni in ni hotelo biti. Jadralci so se sicer
.............................muhi.■■■■■............................................iiiuiiuiiiiHiiiHiinianinima
Petar Skansi: «Letos šest kandidatov za naslov»
Jugoslovanski trener o Scavoliniju in kandidatih za naslov italijanskega državnega prvaka
Petar Skansi, trener Scavolinija, je pravzaprav ena izmed izjem v italijanski in svetovni košarki, saj je le malo vrhunskih igralcev, ki so se uveljavili v vlogi trenerjev, čeprav so poizkušali srečo tudi takšni velikani, kakršen je bil Bill Russel. V svojem devetintridesetem letu bo poizkušal doseči Petar Skansi največji cilj v svoji trenerski karieri, da bi osvojil s Seavolinijem naslov italijanskega košarkarskega prvaka, potem ko je v sezoni 1981 - 1982 o-svojil prvo mesto v ligaškem tekmovanju Al in z milanskim Billyjem izgubil finalni dvoboj v playoffu. ko je bil izrazit favorit. Dragan Kičanovič, Michele Silvester, Do-menico Zampolini in VValter Ma-gnifico bodo tudi v letošnji sezoni predstavljali gonilno silo Scavolinija v napadu, skupaj z Giuseppom Pon-ronijem in Amosora Benevelhjem,
toda ključni človek v najboljši peterki bo tokrat Željko Jerkov, proslavljeni jugoslovanski center, ki bo prestajal »ognjeni krst* v italijanskem prvenstvu.
»Vsekakor se strinjam, da bo imel Željko Jerkov probleme z adaptacijo na italijansko klubsko košarko,* je komentiral možnosti Scavolinija v novi sezoni Petar Skansi, -»kajti igra je precej ostrejša kot v jugoslovanskem prvenstvu, obenem pa ne smemo pozabiti, da je bil črnopolti center Roosevelt Bouie, ki se je proslavil že na univerzi Siracuse, izredno popularen v Pesaru. Res je tudi. da sem čakal na odločitev Roosevelta Bouieja do zadnjega možnega trenutka, preden smo podpisali pogodbo z Željkom Jerkovom, kajti Američan je razmišljal o nastopanju v ameriški profesionalni ligi NBL. Željko Jerkov je imel ponud-
be deseterih italijanskih klubov, med katerimi so bih tudi Sinudyne, Bil)y in Ford.*
«Zares ne vem, ali bo Scavolini močnejši kot prejšnje leto, toda zavedam se, da bo konkurenca precej ostrejša, saj je podpisalo pogodbe z itahjaaskimi, klubi nekaj odličnih a-meriških študentov, kakršni so Wal-lace Bryant (Ford), Kevin Magee (Cagiva), Fred Roberts (Latte Sole) in Wayne Sappleton (B. Nova - Rie-ti), pa tudi nekaj znanih profesionalcev — Jim Bretver (Ford) in Tom LaGarde (S. Benedetto). Jim Brewer je igral za olimpijsko reprezentanco ZDA v Miinchnu 1972, Tom LaGarde pa v Montrealu 1976. Izbor tujih igralcev je vsekakor precej kvalitetnejši kot v prejšnji sezoni.*
«Sinudyne,» je nadaljeval Skansi, «je absolutni favorit za naslov ita
lijanskega prvaka, saj bo igral v okrepljeni postavi z Robertom Bru-namontijem, toda p!ay-off je pač košarkarska ruleta. Morda sem se nekaj naučil v prejšnji sezoni, ko smo posvetih največjo pozornost ligaškemu tekmovanju, in v letu 1983 bom posvetil vso pozornost play-offu, medtem ko bo nastop v pokalu evropskih pokalnih zmagovalcev povsem v tretjem planu, kajti v Italiji je zanimanje le za pokal evropskih prvakov. Kandidatov za i-tahjanskega prvaka je šest, vključno z Billyjem (Milan), Berloni-jem (Turin) in Fordom (Cantu); Vsaka tekma s temi klubi bo pravi derbi, kajti v italijanskem prvenstvu ni lahkih zmag z nobenim nasprotnikom. Moj življenjski cilj je seveda — naslov italijanskega klubskega prvaka.*
ACO PASTERNJAK
podali na morje, vendar so se morali tudi kmalu vrniti, saj se je namesto vetra pojavil.. . morski pes. Razen nekaj strahu pa ni bilo nič hujšega.
Končne lestvice zmagovalcev so tako sestavili na podlagi sobotne regate in rezultatov tekmovanj v Celovcu in Portorožu. V razred «op timist*, kjer je bila udeležba najštevilnejša, so se dobro odrezali tudi predstavniki tržaškega pomorskega kluba Sirena, najboljša pa je bila Ariana Bogateč, ki je zasedla končno 14. mesto. V razredu «420» Sirena ni tekmovala. Pri tem pa moramo omeniti, da je Sirena organizatorju dala na razpolago tudi svoj teren in drčo in odlično opravila vlogo posredovalca med društvi iz naše dežele in matične domovine.
KONČNI VRSTNI RED
«420»
1. Eulisse - Eulisse (Aul. Benetke); 2. Nikolič - Marinac (Galeb); 3. Picech - Picech (SVBG); 4. Tadič - Brljaga (Mornar Pulj); 5. Bradaschia - Ribolli (Stv.); 6. Ges-si - Bisso (Stv.); 7. Fras - Gasič (Jadro Koper); 8. Favretto - Bisso (Cvm); 9. Gotvvald - Gotvvald (Kart-ner Celovec); 10. Giorgianni - Gior-gianni (Yca).
•OPTIMIST*
1. Perelli (SVBG); 2. Grego (Ga leb Reka); 3. Vascotto (Cvm); 4. Jancer (Svoc); 5. Antonac (Jadro Koper); 6. Antončič (Jadro Koper); 7. Miknič (Galeb Reka); 8. Magli-ca (Galeb Reka); 9. Giorgini (Cvm); 10. Kocjančič (Jadro Koper); 14. Ariana Bogateč, 21. Peter Sterni. 22. Davorin Starc, 32. Maksi Ferfolja, 35. Aleksander Panjck, 49. Karlo Ferfolja, 52. Igor Civardi, 58. Andrej Ferfolja, vsi Sirena. Za Sireno so tekmovali še naslednji jadralci, ki pa se niso uvrstili: Andrej Gregorič, Tatjana Pertot, Miran Guštin, Martina Gherlani, Marko Preši in Aram Bevilacqua.
OBVESTILA
£K Kras - nogometni odsek
Išče oskrbovalca za repensko Igrišče. Kdor bi bil zainteresiran za
to delo je naprošen, da se v popoldanskih urah čimprej zglasi ob robu igrišča ali pa telefonira na številko 61-085.
• • *
ŠZ Bor - košarkarski odsek
obvešča, da se bodo priprave moštva MIN1RASKETA (trener što-kelj) začele jutri, 22. septembra, ob 15.30.
Začetniki in novi igralci se lahko vpišejo neposredno na treningu. Priporočamo točnost in gotovo udeležbo!
• * •
ZSŠDI
obvešča, da bo v pelek, 24. septembra, ob 20.30 v Ul. Malta 2 v Gorici seja smučarske komisije. Dnevni red seje: 1. odobritev zapisnika seje z dne 3. septembra 1982; 2. izdelava pravilnika za smučarska tekmovanja, veljavna za zamejsko smučarsko prvenstvo 1982/83 ; 3. razno.
roboju, uvrstila na prvo mesto, kar je vsekakor zelo velik uspeh. V metu diska se je uvrstila Irena Pe-taros z zadovoljivim rezultatom.
Tudi borovka Jadranka Čulav se je v svoji disciplini, teku na 80 m, uvrstila na odlično drugo mesto, čeprav šele prvo leto tekmuje med kadetinjami.
Kar v treh disciplinah pa se je uvrstila med najboljše v deželi borovka Elena Kalc. V metu kopja je bila odlična adrievka Mirjam Gregori, ki je zasedla 2. mesto, v isti disciphni pa se je Veronika Gerdol uvrstila mesto niže.
ČLANICE
DALJINA: 1. Drufouka (UGG Gorica) 5,73 m; 2. Marina Purič (Bor) 5,61 m; KROGLA (4 kg): 1. Irena Tavčar (Bor) 13,18 m; 2. Loreda-na Kralj (Bor) 11.58 m; DISK (1 kS>;	/Bor).45,18	ip;
2. Loredana Kralj (Bor) 43,20 m,
N4RAŠČAJNICE
KlO.m,: 1. Sav.ronJLil^as, .Vi.?em) 12”6: 2. Tiziana Natural (Bor) 12”7; 4. Sara Umari (Bor) 12”8; 200 m:
Irena Tavčar
1. Gaspardo (Cordenons) 26”0; 2. Sara Umari (Bor) 26”8 : 400 m: 1. Tauceri (Prevenire) 58”9; 2. Sara Umari (Bor) 59”4; VIŠINA: 1. Pers (SNIA Videm) 1,66 m; 4. Sara U-mari (Bor) 1,60 m: DALJINA: 1. DalTArche (SNIA Videm) 5,56 m; 4. Tiziana Natural (Bor) 5,32 m; 7. Sara Umari (Bor) 5.14 m; DISK (1 kg): 1. Benedet (Libertas Sacile) 39.30 m; 5. Irena Petaros (Bor) 27.84 m; 7. Tiziana Natural (Bor) 26.50 m; KOPJE (400 g): 1. Bassanelli (SNIA Videm) 37,08 m; 7. Sara U-mari (Bor) 30,70 m; 8. Tiziana Natural (Bor) 29,12 m; ŠESTEROBOJ: 1. Sara Umari (Bor) 4058 točk; 3. Tiziana Natural (Bor) 3752 točk; ŠTAFETA 4x100 m: 1. SNIA Videm 50”9; 7. Bor (Taučer, Natural, U-mari, Veljak) 53”8.
KADETINJE
80 m: 1. VVilfinger (UGG Gorica) 10”4; 2. Jadranka Čulav (Bor) 10”6; 80 m OVIRE: 1. Biagi (UGG
Gorica) 12”3; 6. Elena Kalc (Bor) 13”9; KROGLA (3 kg): 1. Sturm* (Libertas Manzano) 11,69 m; 6. L' lena Kalc (Bor) 9,59 m; DISK O kg): I. Martinis (Latisanese) 30,20 m; 4. Elena Kalc (Bor) 24.52 m; KOPJE (400 g): 1. Fain (UGG G® rica) 32,84 m: 2. Mirjam Gregor’ (Adria) 29,94 m; 11. Veronika Ger-
dol (Bor) 22.70:
TENIS
C. D.
Martinez prvi v Palermu
PALERMO - Bolivijski igralo0 Mario Martinez je zmagal na med narodnem teniškem turnirju «Voh'<[ Grand Prix». V finalu je premagal Avstralca Johna Alexandra z re' zultatom 6:4, 7:5. V srečanju dvojic pa sta Italijana Marchetti ’n Vattuone v finalu odpravila urugvajsko dvojico Perez - Damiani * 6:4, 6:7, 6:3,
Tudi Moser med favoriti
PftftlŽ — Francesco Moser, Bernard Hinault, Tommy Prim in Bert Oosterbosch so glavni favoriti kolesarske dirke za «veliko nagrad0 narodov*, ki bo na sporedu 26. t.®-v Cannesu.
NAMIZNI TENIS
S. Fabro v deželni mladinski reprezentanci
Kot smo že poročali v nase® dnevniku so bile v petek in soboto prejšnjega tedna v Tolminu mladinske igre treh dežel*, na ka' terih so sodelovale mladinske reprezentance Slovenije, Koroške 10 dežele Furlanije-Julijske krajine.
V	mladinski reprezentanci Furlš' nije-Julijske krajine je v namizno teniškem tekmovanju nastopila tud igralka športnega združenja D010 iz Gorice, Sabina Fabro.
V	tem ženskem namiznoteniške^ tekmovanju je ekipa naše dežel* osvojila drugo mesto, za ekipo Sl® venije. Naša igralka S. Fabro j* nastopila le v prvem nastopu F-Jft in sicer proti ekipi iz Koroške. tero so predstavnice naše dežel* premagale s 5:1. Fabro je; PrV® srečanje zmagala brez borbe. . drugem srečanju pa je klonila m0?' ni igralki Pabst z 2:1 (21:15; H:' in 21:19).
V	drugem srečanju, v katerem,®
je ekipa F-JK pomerila s Slovenil? in izgubila s 5:0, Fabro ni nast°" pila.	,
Sabina Fabro je bila edina pre? stavnica naših slovenskih šport®? društev na «Mladinskih igrah trri dežel* v Tolminu. Upati je, da “? v naslednjih izvedbah teh iger P1?' sotnost naših športnikov in šport®* številnejša.	—ik—
Nogometni ekipi bazoviške Zarje in Koroluna s Prevalj na Koroškem sta navezali tesne prijateljske stike. Doslej sta se srečali že dvakrat, zadnjo tekmo pa sta odigrali pred tednom dni v Bazovici v okvir® športnih manifestacij v počastitev 52-letnice usmrtitve bazoviških junakov
dviganje uteži
NA SP IN EP V LJUBLJANI
Še en svetovni rekord
Dosegi ga je Bolgar Kodjabašev v olimpijskem biatlonu v kategoriji do 56 kg - Sovjet Mirzojan drugi, Kitajec Šude Wu tretji - Danes tekmovanje v kategoriji do 67,5 kg
ZDA in Kitajska 4 točke, Madžarska in Kuba 3, SZ in Avstralija 2.
V Limi: Južna Koreja - Peru 3:0, Brazilija - Bolgarija 3:1, Japonska - Kanada 3:0. Lestvica: Japonska in Južna Koreja 4, Peru in Brazilija 3. Kanada in Bolgarija 2.
MOTOCIKLIZEM
Huda poškodba Rossija
BOLOGNA — Zdravstveno stanje italijanskega motociklista Graziana Rossija se počasi izboljšuje, pa čeprav leži ponesrečenec še vedno nezavesten v bolonjski bolnišnici Bel-
(Od našega poročevalca)
LJUBLJANA — Napovedi, da bo na letošnjem 36. in 41. evropskem Prvenstvu v dviganju uteži vsak dan padel kak svetovni rekord, se ures-"irnjejo. Že v soboto takoj po otvoritvi smo bili v hali Tivoli priče dve-®a novima rekordoma v kategoriji do 52 kilogramov. Dosegla sta ju, kot smo že pročali, Poljaka Letko v sunku s 143,5 kg (prejšnji svetovni rekord 142,5 kg) in Gutowski s 115 kg (prejšnji svetovni rekord 114 kg).
V nedeljo pa je spet padel svetovni rekord, in sicer v olimpijskem biatlonu (seštevek dvignjenih kilogramov v sunku in potegu). Dosegel ga je Jtolgar Anton Kodjabašev, ki je kar •rikrat slavil in bil pravi junak slovenske prireditve, kjer so se pomedli dvigalci v kategoriji do 56 kg telesne teže. Kodjabašev je najprej slavil v potegu s 125 kg, kolikor jih le dvignil tudi Kitajec Šude Wu, vendar je zmaga pripadla Bolgaru, ser je ta za dekagram lažji. Tretji jt, Mavius iz NDR, ki je dvignil 1«0 kg.
Prava drama pa se je razpletla v sunku, kjer je Sovjet Mirzojan, je bil v potegu šele četrti, skuhal napraviti nemogoče. Kodjabašev Je že dvignil 155 kilogramov in s km postavil svetovni rekord v kationu, ko je Mirzojan ukazal postaviti na ročko kar 162,5 kg, s či-ker bi na en mah postavil svetovni mkord v sunku in biatlonu, kar bi ku v obeh preiskušnjah zagotovilo tudi prvo mesto. Vendar Mirzojan 2a las ni uspel. Že je dvignil to ne-Verjetno težo, ko so mu pošle moči m je omagal, tako da dvig ni bil Priznan. Skratka Kodjabašev je tako Postal evropski in svetovni prvak ter tako bistveno pripomogel, ua se je Bolgarija povzpela na prvo mesto začasne ekipne lestvice.
Sodobni Martini Krpani so se Včeraj pomerili v dveh kategorijah, ulabša skupina je bila na vtsti popoldan. močnejša pa zvečer, šlo 1® za preiskušnjo v kategoriji do 60 '8- V tej skupini je imel svetovni Rekord v potegu Kubanec Nunez s }£6 kg, v sunku Bo'gar Redjebov s 1‘0,5 kg, v olimpijskem biatlonu pa °°'gar Manolov s 302,5 kg.
Svetovno prvenstvo v dviganju u-kži postaja čedalje bolj zanimivo, se bližajo nastopi pravih silakov, Petrov Klepcev, za kar vlada tudi precejšnje pričakovanje. Že da-Oos pa se bodo pomerili dvigalci v kategoriji do 67,5 kg in sicer ob *?• uri po sončnem času. #
NEDEIJSK1 IZIDI Kategorija do 56 kg — poteg Svetovno prvenstvo *• Anton Kodjabašev (Bolgarija) —
, 125 kg
”• Šude Wu (Kitajska) — 125 kg 1 Frank Mavius (NDR) — 120 kg Evropsko prvenstvo *• Kodjabašev (Bolgarija) — 125 kg Mavius (NDR) - 120 kg "• Mirzojan Oksen (SZ) — 120 kg Kategorija do 56 kg — sunek Svetovno in evropsko prvenstvo *• Anton Kodjabašev (Bolgarija) —
155 kg
*■ Oksen Mirzojan (SZ) — 152 kg “■ Andrea Letz (NDR) — 147,5 kg
laria. Rossi je padel med nedeljsko dirko motorjev do 500 kubikov na dirkališču v Imoli, ko se je boril z Reggianijem za prvo mesto. Ob nesreči je Rossi vozil s hitrostjo 270 km na uro.,
KOŠARKA
NA TURNIRJU NA KONTOVELU
Drevi finalna srečanja
Na Kontovelu se je sinoči pričel mednarodni košarkarski turnir, katerega se udeležujejo štiri ekipe, in sicer Kontovel, Polet, Kraški zidar iz Sežane ter Ferroviario.
IZIDI: Kraški zidar - Polet 91:69: Kontovel - Ferroviario 88:73.
Danes ob 18. uri bo na sporedu predtekma Kontovel - Bor (kadeti), nakar bo ob 19.30 finale za 3. mesto (Pclet - Ferroviario), ob 21. uri pa finale za 1. mesto (Kraški zidar - Kontovel).
NOGOMET
ZAČETEK PRVENSTVA 2. AMATERSKE LIGE
Primorje zmagalo, Kras izenačil, Gaja in Zarja k. o.
Prosečani v gosteh premagali Campanelle - Kras «zaustavil» favorizirano Muggesano Zarja in Gaja izgubili doma proti Giarizzolam oziroma Libertasu
Campanelle — Primorje 1:2
(1:2)
CAMPANELLE: Medin, Visentin (Petagna), Grassi. Taddeo, Fami-gliuclo, Messi, Ruzzier, Vascotto, Aversa, Zorzut, Zulich.
PRIMORJE: Micor, S. Husu, G. Husu, Angileri, Samese, Caharija, Bartolotti. Sardoč, Antoni, Vidali, Di Benedetto, Rustja.
STRELCI: v 30. min. Aversa, v 38. min. Grassi (avtogol), v 44. min. G. Husu.
SODNIK: Toselli iz Krmina.
V prvi tekmi letošnjega prvenstva
2.	amaterske lige je prcseško Primorje v gosteh zasluženo osvojilo obe točki proti domačim Campanel-lam. Takoj v začetku je bilo razvidno, da se Prosečani ne znajdejo na majhnem igrišču. Domačini so v tem delu srečanja igrali mnogo bolj zbrano in učinkovito ter so imeli poleg zadetka, za katerega nosi krivdo tudi proseška obramba, na

SLAB UVOD V 1. AMATERSKO LIGO
Vesna doma klonila Percotu
Izgubila je z 0:2 - Domačini odpovedali predvsem v napadu
Vesna - Percoto 0:2 (0:1)
VESNA: Bubnič, Purič, Peresutti, Somma, Basiaco, Scdomaco, Bruno, Pipan, Candotti, Vidcnis (v d.p. Schettini), Kostnapfel (v d.p. Starc).
PERCOTO: Tomi, Di Biagio, Pin-zini, Tulisso, Niemiz, Bolricco, Mo donutti, Piccini, Trombetta. Dega-no. D'Odorico.
STRELCA: v 38. min Degano, v 70. min. Piccini.
V prvi prvenstveni tekmi je morala Vesna prepustiti gostom celotni izkupiček. Plavi so se tako zelo slabo predstavili lastni publiki, ki se je kot vedno v velikem številu zbrala okrog kriškega pravokot-
280
Olimpijski biatlon
*• Kodjabašev (Bolgarija) — kg (svetovni rekord)
‘ Mirzojan (SZ) - 272,5 kg ” Šude Wu (K,tajska) -	270 kg
4 Golik (Poljska) - 262,5 kg (ta je za evropsko prvenstvo v biatlonu osvojil tretje mesto).
Sinoči je sovjetskim dvigalcem ^bežala* * * zlata kolajna v kategoriji ?o 60 kg - poleg. P.vo mesto je j|Jo vzhodnemu Nemcu Behmu pred Kubancem Nunezom.
Kategorija do 60 kg Svetovno prvenstvo — poteg ■ Andreas Behm (NDR) — 135 kg , Danjel Nunez (Kuba) — 132.5 kg “• Jurik Sarkisjan (SZ) — 152,5 kg Evropsko prvenstvo — poteg J, Andreas Behm (NDR) — 152 5 kg ^ Jutik Sarkisjan (SZ) — 132,5 kg “ Wjeslaw Fawluk (Pol.) — 125 kg V»OI.I ČI>K
Odbojka
S.c.iOmi* r,.,vr,NS!VO V 1C1
Italijanke premagale Čile
ICA (Peru) - V drugi tekmi v klažilni skupini ženskega svetovne-prvenstva v odbojki je halija ^omagala Čile s prepričljivim 3:0
Ustali izidi:	...
Finalni skupini: v Trujiliu: ZDA Avstralija 3:0. Kitajska - Madžar-*ka 3;0, Kuba SZ 3:0. Lestvica:
Prvo kolo amaterske nogometne lige ni bilo uspešno za tržaške e-najsterice: Portuale. Fortitudo, S. Giovanni in Costalunga so igrali neodločeno, Stock in Vesna pa sta poražena zapustila igrišče.
Križani so izgubili kar na domačem igrišču z ekipo Percoto. Vesna ni bila kos nasprotniku in je,v. tej tekmi le potrdila slab vtis iz pred-prvenstvenih tekem. Že prihodnjo nedeljo imajo Križani priložnost, da v tekmi s Stockom (izgubil je proti Rnnchiju kar s 5:0) nadoknadijo zamujeno.
REZULTATI 1. KOLA Vesna - Percoto	0:2
S. Giovanni - Cima Adviser 0:0 Ronchi - Stock	5:0
Portuale - S. Canzian 0:0 Fortitudo - Palmanova 1:1 Costalunga - Sangiorgina 0:0 Pieris - Corno	1:0
Torviscosa - Pro Fiumicello 1:1 LESTVICA: Ronchi, Percoto. Pieris 2 točki, Fortitudo. Palmanova, Torviscosa, Pro Fiumicello, Portuale, S. Canzian, Costalunga. Sangior-•ina, S. Giovanni, Cima Adviser 1, Orne. Verna. Stock 0.
Pari prihodnjega ko'a: Stock - Ves na, Percoto S. Giovanni, Cima Adviser - Portuale, Pro Fiumiceho Costalunga, Corno Fortitudo, Sangiorgina - Pieris, Palmanova -Torviscosa, S. Canzian - Ronchi.
nika. Da bo Križanom v tem u-vodnem delu prvenstva trda predla ie bilo razvidno že iz predprven-itvenih tekem, saj so večkrat razočarali. K temu naj dodamo še, da so v nedeljo manjkali v vrstah Vesne kar štirje standardni igralci in sicer Zucca, Pribac, Jerman in Acquavita, da je moral tako na i-grišče tudi trener Vidonis.
O nedeljski tekmi ni kaj dosti povedati. Po uvodnih minutah, v katerih sta se ekipi v glavnem bra nili. so gostje polagoma prevzeli pobudo v svoje roke. Začeli so pritiskati in obramba Vesne se je večkrat znašla v težavah
Takega pritiska ni bilo lahko zdržati in v 38. min. je moral vratar
Bubnič prvi pobrati žogo iz lastne mreže. Modonutti je z leve strani poslal žogo v sredino, kjer je bil Degano najhitrejši in potisnil usnje na dno mreže.
V drugem polčasu je Vesna skušala nekoliko reagirati. Najprej je imel priložnost za izenačenje Starc, ki pa je iz res ugodnega položaja zgrešil. Kma'u zatem je branilec na sami gol črti odbil lep strel z glavo Bruna. Na drugi strani je prav tako moral Somma zamenjati vratarja ter za las preprečil za detek.
Gostje pa so kmalu zatem prišli do drugega gola po zaslugi Piccini-ja, ki je izkoristil napako obrambe. Od tega trenutka vse do konca tekme nismo zabeležili več nobene nevarne akcije, saj je trud zajel obe ekipi.
Fabio
Eder pri Napol!ju?
NEAPELJ — Italijanski prvoligaš Napoli bo najel v prihodnji sezoni brazilskega asa Eder ja. Vest je
razpolago še dve zreli priložnosti za gol. še sreča, da ju niso znali domači napadalci izkoristiti.
Prosečani so izenačili po «zaslu-gi» branilca Campanell Grassija, ki je nehote poslal žogo neubranljivo v lastno mrežo, šele ko je bilo stanje ponovno izenačeno, so zaigrali rdeče-rumeni bolj agresivno na sredini igrišča. Igra je postala tako bolj enakovredna, ko je Gabrijel Husu z lepo kombinacijo iz indirektnega prostega strela presenetil vratarja domačinov.
Po odmoru so rdeče-rumeni zaigrali kot prerojeni. Vsa ekipa je bila dobro organizirana, tako da domačinom sploh ni uspelo streljati proti proseškim vratom. Prosečani so torej imeli v drugem delu srečanja igro vedno v svojih rokah in brez težav branili osvojeno prednost do kraja.
V. H.
Kras — Muggesana	0:0
KRAS: Coromica, Sugan, Klun, Škabar, Villalta, Puntar, Ferfolja, Milič, Samec, Olivo in Košuta.
MUGGESANA: D’Orlando, Oliosi, Perrini (v 70. min. Pobega), Gerin, Varin, Verbič, Vicini, Garofalo, Pri-vileggi, Potasso, Perlangeli. SODNIK: Devetak iz Gorice. OPOMBE: v 85. min. izključen Vicini.
V krstnem nastopu je krasova enajsterica na lastnem igrišču iztržila dragocen remi proti ekipi, ki namerava, po lanskem izpadu, sporočil eden od voditeljev Atletica 1 2 3 4 odigrati vidno vlogo v letošnjem pr-Mineira, kluba, za katerega igra 1 venstvu. Naloga rdeče-belih je bila Eder, ki je pojasnil, da bo Napoli j vse prej kot lahka, saj je nedeljski odštel za levo kzjilo brazilske re- j nasprotnik Krasa nesporen favorit prezentance 5 milijonov dolarjev, | za napredovanje, ki se je za leto-od katerih naj bi pol milijona že šnjo sezono tudi primerno okrepil, izplačal kot predujem.	j p0 medlem začetku tekme je v 25.
Eder se je zadnji čas skupaj z i min. Privileggi z roba kazenskega ostalima dvema reprezentantoma e- j prostora ostro streljal na vrata, a kipe Cerezom in Reinaldom, sprl z krasov vratar je njegov strel od-vodstvom Atletica Mineira in je ; Učno ubranil. Do konca prvega dela celo pretekli teden cšprical* tre-1 jgre je omembe vreden le razve-ninge.	j	ljavljen gol Košute, ki pa ga je
Vodstvo Napolija pa je včeraj de- igralec dosegel iz očitnega off-mantiralo vesti o nakupu Ederja. sideja.
«Vodstvo Atletica Mineira je razši-; Orugi polčas je potekal po istem rilo to vest*, pravijo pri Napoliju,: tiru kot prvi. Enajsterici nista pred-«da bi dvignili cen0 svojega nogo-1 vajaD dolgočasne igre, a vseeno
je potegnil rdeči karton in presenečenega igralca Muggesane poslal predčasno v slačilnico. Nedeljski sodnik naj bo vzgled tudi ostalim kolegom, ki bi se morali v tem primeru vedno ravnati po njegovem zgledu.
Z. S.
Zarja — Giarizzole 0:2 (0:2)
ZARJA:	Puzzer, Giacomelli.
Tognetti, Franco, Macor, Križman čič, E. Fonda, Benčič, D. Fonda. Ražem, S.ossi.
GIARIZZOLE: Di Maio, Modu lo, Sifano Samez, Bossi, Boscaro-lo, Amcdio, Altin (Putignann), Huez, Notari Stefano (Viezzoli), Pischianz.
STRELCA: Huez v 20. min. in Amodio v 32. min.
Nič kaj spodbuden začetek za ba-zovsko Zarjo, ki je morala z neo porečnim 2:0 zapustili poražena domače igrišče. Kot opravičilo za poraz lahko rečemo, da je Zar,
igrala v dokaj nepopolni postavi, saj je igrala kar brez petih stan dardnih igralcev, ki so ali izklju čeni ali poškodovani. Ne moremo trditi, da so igrali Bazovci podrejeno vlogo, nasprotno, vedno so imeli pobudo v svojih rokah če izvzamemo tri ali štiri prodore povprečnih gostov. V dveh od teh pa so Tržačani premagali ne-sigurnega Puzzerja.
S tako improvizirano postavo se ne moremo spuščati v podrobnejše kritike in ocene ekipe, vendar si upamo trditi, da je vsekakor o hramba tista, ki nosi največ kriv de za nedeljski poraz. Če izvzamemo odličnega Roberta Franca in delno Tognetti ja zaradi svojih šte vilnih in nevarnih prodorov v sam nasprotnikov obrambni prostor, so vsi ostali branilci odigrali podrejeno vlogo. Zarjani so posebno v prvem polčasu ustvarili tudi mnogo akcij za gol, vendar niso
za i vem
ja I lepih

metaša. NapoH se zanj vsekakor ni nikoli zanimal*.
BOKS
Zmaga Limona
jim ni uspelo ustvariti resnih priložnosti za zadetek.
Precej pa je odmeval v športnih krogih dogodek, ki se je pripetil 5 min. pred končnim sodnikovim žvižgom. Po prekršku Škabarja nad
LOS ANGELES — Mehikanec Ra- Vicinijem na sredini igrišča, je de-fael Limon je z zmago s k.o. v sed- sno krilo Muggesane reagiralo z mem krogu proti Južnokorejcu Čung II Čoiju obranil naslov svetovnega
prvaka v lahki kategoriji (verzija WBC).
dobro znano psovko proti naši na-‘*sktfj5ribstr hliffi'-fcodniku Devetaku iž Gorice je ta beseda prišla do ušes in brez oklevanja

ODBOJKA
«17. IVOV MEMORIAL*
Fužinar najboljši v Bovcu
Na drugem mestu lanski zmagovalec šesterka Bleda - Na turnirju tudi Juventina
V soboto je bil v Bovcu zanimiv moški odbojkarski turnir za «17. Ivov memorial*, ki ga je priredil OK ČIP Bovec. Na turnirju, kot je že tradicija, je sodelovala tudi šesterka Juventine iz Štandreža. Turnirja se je udeležilo skupno šest ekip, ki so bile razdeljene v dve skupini. Kot smo že poročali v naši nedeljski številki, je prvo mesto zasluženo osvojil Fužinar z Raven na Koroškem, ki je v veli kem finalu premagal lanskega zmagovalca, Bled. in tako prejel pre hodni pokal. Za najboljšega igralca je bil proglašen Ban iz vrst Fužinar ja.
tiiiiiiiUMiitinimciMiiiiitiiiiiiiiiniitiiiimiiiiiiiitiii
OBVESTILO
Gimnastični odsek ŠZ Bor
sporoča, da bo vpisovanje za letošnjo aktivnost odseka danes in Jutri od 17. do 19. ure na stadionu «1. maj», Vrdelska cesta 7. Prijaviti se je mogoče tudi po telefonu 51-377.
NA MEDNARODNEM BALINARSKEM TURNIRJU V NABREŽINI
«Trofejo Sokola» osvojilo domače društvo
Na turnirju se je pomerilo dvanajst ekip s tostran in z onstran meje
2 zmago na nedeljskem medna r°dnem balinarskem turnirju v Na Jtfizini ie domači SokoJ iudi dokon S osvojil dveletni prehodni PO-'M za «Trofejo Sokola*. Nabrezin-, o društvo je namreč zasedlo pr-V° mesto tudi na lanski izvedbi.
, Na turnirju, ki ga je organiziral 5*'inarski odsek športnega društva ^kol, se .je pomerilo dvanajst ekm ?. tostran in onstran meje. ki so Ne razdeljene v štiri skupine. Sre Jetija so se pričela že v jutranjih :.rah in so trajala pozno v noc. ^kateri boji so bili prav maraton ‘ko dolgi, kot na primer tisti men ,fugo postavo Sokola in Komnom,
*l je trajal kar tri ure in ool. .Turnir je potekal istočasno na 'beh stezah na društvenem Pr0' “toru Sokola, v jutraniih urah pa Ni na igrišču Aurisine. Kot srno k.iali, so bila srečanja zagrize-^ in kvalitjfna, pot v finale pa
sta si izborili obe ekipi domačega društva, ki sta v polfinalu pre magali Aurisino oz. Sistiano Zrna govalec je poleg trofeje prejel še pokal in štiri zlate kolajne, prav tako s pokalom in štirimi srebrnimi kolajnami sta bili nagrajeni drugouvrščena in tret.ieuvrsčena e kipa, medtem ko so četrto mesto nagradili s pokalom in štirimi bro nastimi kolajnami.
IZIDI
1 SKUPINA
Sokol B - Komen	13:11
Komen - Kras	7:13
Kras - Sokol B	6:13
2. SKUPINA	
Sokol A - Modri val	13:9
Kraški dom - Sokol A	5:13
Modri val - Kraški dom	11:13
3. SKUPINA	
Aurisina - Portuale	13:7
Portuale - Ilirska Bistrica 4:13 Ilirska Bistrica - Aurisina 6:13
4. SKUPINA
Sistiana - Meblo	13:5
Meblo - Duinese	13:1
Sistiana - Duinese	13-8
Polfinale	
Sokol A - Sistiana	13:5
Sokol B - Aurisina	13:12
Finale za 3. mesto	
Aurisina - Sistiana	13:2
Finale za 1. mesto	
Sokol A - Sokol B	1:13
Pa si oglejmo še postave obeli ekip Sokola, ki sta se pomerili v finalu ter ekip Aurisine in Sistia ne, ki sta se potegovali za tretje mesto.
SOKOL A: A. Sanissa. J. Širca B.
Zuliani, I. Bogateč.
SOKOL B R. Franko. M. Bogateč, F. Bagozzi, M. Ušaj.
AURISINA: L. Cortese, S. in G.
Negrini, B. Karisjo.
SISTIANA: A. Valente, S. Del Bel lo, C. Perich, G. Busetti.
REZULTATI
A SKUPINA: Kamnik - Juventina 2:0 (3, 4); Fužinar - Juventina 2:0 (5, 6); Fužinar - Kamnik 2:1; B SKUPINA: Bled - Izda 2:1; Bovec - Izola 2:0; Bled - Bovec 2:0.
FINALE ZA 1. MESTO: Fužinar-Bled 2:0, FINALE ZA 3. MESTO: Kamnik - Bovec 2:1.
KONČNA LESTVICA: 1. Fužinar, 2. Bled, 3. Kamnik, 4. Bovec, 5. Izola in Juventina.
POSTAVE NASTOPAJOČIH EKIP
KAMNIK: Strajhar. Novak, Drolc, Frontini, Matjan, Zupan; FUŽINAR: Rane, Ban, Tušek, Košak, Žerdoner, Urnaut, Čeplak, Mlakar; JUVENTINA:	Orel, Juren, Černič,
Corva, Komel, Jarc, Mervič. Pe-te.jan; BLED: M. Torkar, Mavrič, Ferjan. Rešek, Tilinger, Zupan, Marinšek, Zadrašnik; IZOLA: K. Kopel, Meško, Božinovič, N Kopel, Jovič, Frankovič, Sergaš, Kuk, K. Marsič, Lesjak, A. Marsič.
Glede Juventine omenimo le, da je nastopila zelo okrnjena, poleg tega pa je šele prejšnji teden pričela z rednimi treningi. Ne glede na to so se belo-rdeči dobro upirali solidnim nasprotnikom.
V zaključku turnirja nam je eden od organizatorjev uspele bovške prireditve, Ladi šulin, povedal naslednje: «Letošnji «Ivov memorial* je že 17. po vrsti, torej ima že veliko tradicijo pri nas v Bovcu. Na turnirju redno sodelujejo kakovostne ekipe iz vse Slovenije. Z zadovoljstvom pa podčrtujem, da že četrto leto zapored sodeluje tudi zamejska ekipa Juventine iz štandreža, s katero smo navezali dobre in prisrčne stike in vzpostavili sodelovanje. Te stike bomo v prihodnje še negovali.*
-ik-
NA TURNIRJU V POREČU
Borovke prijetno presenetile
V okviru priprav na letošnjo dru-goligaško prvenstvo je šesterka ŠZ Bor v soboto nastopila na ženskem odbojkarskem turnirju v Poreču. Poleg organizatorja sta se turnirja u deležili še ekipi iz Kopra in Pule. Po predvidevanjih je končna zmaga pripadla Koprčankam, ki pa so se morale pošteno truditi proti ekipi Pule, ki bo letos prvič nastopala v drugi jugoslovanski zvezni ligi.
Za borovke je bil to drugi javni nastop pred prvenstvom in moramo reči, da so prijetno presenetile. E-kipa je namreč v Poreč odpotovala brez treh standartnih igralk, zato je
moral trener Brožič poslati na igrišče najmlajše, Godinovo, Ukmarjevo in čačovo in prav te so pokazale velik napredek.
IZIDI
Koper —	Poreč	2:1
Pula — Bor	2:1
Koper —	Pula	2:1
Poreč —	Bor	2:1
M. Šušteršič
Prvenstvo 2. amaterske lige se ni začelo najbolje za naše enajsterice. Od štirih ekip je zmagalo 'e Primorje; Kras je izenačil, Zar-:a in Gaja pa sta potegnili krajši konec.
Prosečani so v gosteh v prenovljeni in predvsem pomlajeni postavi dobro prestali prvenstveni krst. E-kipa trenerja Mikuša je po živčnem začetku prevzela vajeti igre t> svoje roke in zagospodarila na i-grišču v se do nekaj zadnjih minut. Ustvarila je vrsto priložnosti, tako je bila zmaga povsem u-pravičena.
Kras je v sobotni tekmi igral neodločeno z Muggesano. Miljčani so spadali pred začetkom prvenstva med ož e favorite, teh pričakovanj pa proti Krasu, ki je povrhu vsega nastopil še z okrnjeno postavo, niso upravičili. Naj omenimo, da je malo pred koncem tekme sodnik Devetak izključil igralca gostov Vi cinija zaradi psovke, ki jo je bil izrekel enemu od slovenskih igralcev.
Zarja je pred svojimi navijači klonila novincu Giarizzolam. Tržačani so dobro držali uvodni pres-sing Bazovcev in jih nato *kazno-valh z dvema zadetkoma. Še hujša usoda je dočakala Gap' nepo polni postavi se je lahka, ie prve pol ure zoperstavila Libertasu, nato je popustila in končala tekmo s štirimi zadetki ir lastni mreži—
Od drugih ekip velja 'meniti zmagi CGS in Isonza v gosteh.
REZULTATI 1. KOLA Campanelle - Primorje	1:2
Kras - Muggesana	0:0
Zarja - Giarizzole	0:2
Gaja - Libertas	0:4
Opicina - CGS	0:2
S. Marco - Isonzo	0:1
Domio - Supercaffe	1:1
Zaule - Čampi Elisi	2:2
Lestvica:	Primorje, Libertas,
CGS, Giarizzole, Isonzo 2 točki. Kras, Muggesana, Domio, Supercaffe, Zaule, Čampi Elisi 1, Campanelle, S. Marco, Opicina, Zarja, Gaja 0.
Pari prihodnjega kola: Primorje - Zaule, Giarizzole - Kras, CGS -Zarja, Čampi Elisi - Gaja, Muggesana - S. Marco, Supercaffč - Cam-
tiiiiitiiiHiiiliiluiiniiiiHiililiimiiiiiiiiiMiiilliMiiiiiit
panelle, Libertas - Opicina.
Domio, Isonzo
Andretti bo tekmoval v Las Vegasu na ferrariju
MARANELLO — Mario Andretti bo tekmoval na zadnji dirki letošnjega prvenstva avtomobilov formule 1 v Las Vegasu ponovno na ferrariju, kot je to storil pred desetimi dnevi na dirki v Monzi. Andretti je bil s pogodbo vezan na tekmovalni «team» Američana Pata Patricka, le ta pa mu je dovolil, da se udeleži dirke v Las Vegasu.
1. -
L Alfonso Red	2
2. Argo Ve	1
1.	Ebedua	X
2.	Frabergo	X
1.	Brigolo	1
2.	Nakamura	X
1.	American Graffiti X
2.	Cavio	1
1.	Clyst Saint Mary 2
2.	Three Song	2
1.	Rubia	1
2.	Criolette	2
KVOTE
12 - 28.327.400 lir 11 — 1.030.000 lir 10 —	85.000 Mr
2. -
3.	-
4.	-
5.	-
6. -
prišli (zaradi netočnosti ali zaradi odličnih posegov nasprotnikovega vratarja) do gola.
Največjo priložnost za gol je imel že v 5. min. prvega polčasa Egon Fonda, ki je sam pred vratarjem zastreljal žogo visoko nad prečko. V tem delu igre so bile akcije ba-zovskega moštva vedno nevarne, enostavne in so si sledile ena drugi. Tako moramo omeniti točne in nevarne strele Tognetti ja, Egona in Damjana Fonde vse do 20. min. p.p. ko je Puzzer slabo posegel in dovolil Huezu, da je povedel Giarizzole v vodstvo. Malo kasneje je nasprotnik še povečal vodstvo na 2:0.	M. Ž.
Gaja — Libertas 0:4 (0:1)
GAJA: Sancin, M. Grgič. KrJfc\ Gabrielu (B. Rismondo), Šavron (Pečar), M. Rismondo, Zippo, Machnich. B. Grgič, Milič.
LIBERTAS:	Ulcigrai,	Bianco,
Petronio, Francolla, Mottica. Sor-rentino, Rakar, Ravalico, Molino. Mauro, FeUuga.
STRELCI: v 36. min. Molino, v 47. in 55. min. Mauro, v 67. min. Sorrentino.
Takoj po začetnem žvižgu se je gostujoča ekipa odločno pognala, v napad. Po začetni zmedi si je Gaja kaj kmalu opomogla in večkrat uspešno prevzela pobudo. Tako je že v 6. min. B. Grgič zapravil stoodstotno priložnost.
Tekma se je nadaljevala z nenehnimi preokreti, v drugi polovici prvega polčasa pa so gostje počasi prevzeU pobudo in zagospodarili zlasti na sredini igrišča. Gajini igralci so biU namreč vse prepočasni. Gostje so si tako ustvarili več zrelih priložnosti in gol je dobesedno visel v zraku. V 36. min. je srednji napadalec gostov Molino prvič premagal sicer še neizkušenega vratarja Gaje.
Drugi polčas se je začel v znaku očitne premoči gostov. Že v 47. min. .je Mauro povišal izid na 2:0. Po tem zadetku je Gaja še bolj popustila in izid tekme ni bil nikoli v dvomu. Malo kasneje je Mauro še enkrat zatresel mrežo zeleno - rumenih.
V 15. min. je moral zaradi poškodbe z igrišča Gabrielli, kar je še boj ošibilo Gajino ekipo. Četrti gol so gostje dosegli v 22. min. d.p. s Sorrentinom. Do konca tekme se izid ni spremenil, čeprav bi gostje lahko še povišali prednost. Tudi Gaja .je ustvarila v drugi polovici drugega polčasa dve ugodni priložnosti, a ju je nerodno zapravila.	Marko Milkovič
uiiiiiitiitiiiiimiitittiMiifiiMitf.itiuiiiitHiiuiuHmaiinniiiniiiHiiiiiiitiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiiMiii«
NA DRŽAVNEM KOTALKARSKEM PRVENSTVU UISP
Tekmovali so v počasnem tenisu
Rekreacijski teden ŠK Kras se počasi nagiba h koncu. V četrtek in petek sta bila v občinski telovadnici v Repnu turnirja v počasnem tenisu za moške in ženske. V ženski konkurenci je nastopilo osem tekmovalk. Končni vrstni red pa je naslednji: 1. Sonja Milič; 2. Sonja Doljak; 3. Vlasta Stubelj; 4. Lilijana Kralj; 5. Majda Stubelj; 6. Tamara Biažina.
Kar 19 udeležencev pa je bilo v moški konkurenci in končna razvrstitev je bila taka: 1. Mirko Sardoč; 2. Pavel Milič; 3. Boris Si-moneta; 4. Ervin Doljak; 5. mesto delijo Valter Kobal, Robert Milič, Boris Škrk in Zdravko Skupek.
Avellino - Ascoli Catanzaro - Torino Genoa - Fiorentina Inter - Sampdoria Juventus - Cesena P'sa - Napoli Roma - Verona Udinese - Cagliari Bologna - Atalanta Catania - Milan Como - Lazio Parma - Brescia Ternana - Livorno KVOTE
13 - 87.880.600 Mr 12 — 2.953.900 lir
1
X
2
2
1
1
1
X
2
X
X
1
1
Damjan Kosmač (Polet) najboljši tudi v Pratu
V	nedeljo se je odvijalo v Pratu državno prvenstvo kotalkarske zveze UISP za kategorijo naraščajnikov. Prvenstva se .je udeležil tudi Poletovec Damjan Kosmač. Pripomniti je teba, da je v Pratu vladala izredna vročina in tekmo valci so se pošteno potili pod platneno streho, s katero je prekrita kotalkarska ploščad. V Pratu imajo leseno ploščo, ki je postala z vročino zelo spolzka, kar je seveda še dodatno povečalo napore kotal kar je v.
V	nedeljo zjutraj so bili naiprej na vrsti obvezni liki. Za Damjana se ni pričelo najbolje: njegov »večni* nasprotnik Massipao Natali iz Modene je po končanih obveznih likih vodil kar s petimi točkami prednosti. Na drugo mesto se je prerinil skoraj neznani Landini iz La Spezie.
Vrstni red .ie bil naslednji: 1. Natali 87,4 točke, 2. Landini 82,6, 3. Kosmač 82,0.
Popoldne se je tekmovanje na daljevalo z nastopom v prostem programu. Najprej ga je izvedel Natali in to kar dostojno, tako da je postajalo že vprašljivo, če bo
Damjan utegnil premostiti razliko. Vendar je Damjan s svojim nastopom popolnoma upravičil svoj letošnji državni naslov iz Rima: razen dveh spodrsljajev je prosti program izvedel brezhibno in tako o-svojil precej višjo oceno kot Natali
Lestvica prostega programa je bila namreč naslednja: 1. Kosmač 108,0 točk, 2. Natali 97,75,	3.
Taurian 87,25, 4. Landini 86.0.
Prednost petih točk Nataliju ni zadostovala za ohranitev Drvega mesta: na končni lestvici je namreč zasedel prvo mesto Damjan, prav tako z razliko petih točk. Natali se je tako moral zadovoljiti z drugim mestom, Landini na s tretjim. Na odlično četrto mesto se je uvrstil leto dni mlajši Taurian iz Pordenona. Skupno je na prvenstvu nastopilo 16 kotalkarjev.
KONČNA LESTVICA
1.	Damjan Kosmač (Polet) točk 190
2.	Massimo Natali (Modena) 185,15
3.	Egidio landini (La Spezia) 168,60
4.	Marco Taurian
(Roli S. Marco Pordenone) 167.35 -SK-
■ liiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiliiiiiliiiiiiiiiiiiiiaHiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMitiiriiiiiiiriiiiiiiiiiiiniMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMMimiiiiiiiiiiiiiiiuiiiliiiMiiiiiiiiiiiiiiiiHliiiiiiiiiiiiil
NOGOMET
DVA TEDNA PRED PRIČETKOM PRVENSTVA
Mladost prva na turnirju v Sovodnjah
V finalni tekmi je premagala domačine s 3:1 - Turnir dobra priprava na prvenstvo
Z nagraditvijo nastopajočih ekip se je v nedeljo v Sovodnjah zaključil tradicionalni nogometni turnir, ki ga je organiziralo tamkajšnje športno društvo in na katerem so poleg domačinov nastopile še enajsterice Mladosti iz Doberdoba, Za-graja in Poggia iz Zdravščine.
V slovenskem derbiju, ki je odločal o zmagovalcu, so Doberdobci nadigrali domačine in zasluženo o-svojili tekmo. V malem finalu pa je Poggio, po streljanju 11-metrovk, odpravil Sagrado.
Sovodenjski turnir je brez dvoma služil trenerjem, da 15 dni pred pričetkom prvenstva, preverijo uigra nost svojih ekip ter kondicijsko pripravljenost posameznih igralcev.
Kar zadeva slovenske ekipe, moramo reči, da nas je Mladost ugodno presenetila s prikazano igro. Nauki trenerja že rojevajo zaželene sadove, tako da so Kraševci v obeh tek-
mah in še posebej proti Sovodnjam pokazali zelo hitro in učinkovito i-gro v napadu. Poleg tega gre omeniti, da razpolagajo s številnimi mladimi, nadarjenimi igralci, ki bodo vsekakor zagotavljali ekipi določeno kontinuiteto. Ob tem, ko dobro ocenjujemo sredino igrišča in napad, ne moremo govoriti isto v obrambi. Tu bo moral trener nekaj ukrepati, saj se nam je obramba zdela prepočasna in večkrat nepazljiva.
Kar zadeva Sovodenjce, moramo reči, da niso igrali najboljše. V o-pravičilo pa vsekakor velja odsotnost dveh igralcev, kot sta Butko-vič in čevdek. Kljub temu pa bo moral trener Marson posvetiti večjo pozornost kolektivni igri.
Kljub temu, dobrim in slabim stranem obeh slovenskih ekip, moramo ugotoviti, da sta tako Sovod-nje kot Mladost pokazala precej
več od Sagrada in Poggia, to je ekip, ki bosta igrali skupno s slovenskimi v prvenstvu 3. amaterske lige, če naj bi bil to eden od ključev za oceno, potem mirne duše lahko rečemo, da se bosta naša predstavnika dobro odrezala v prvenstvu, ki se bo pričelo 3. oktobra.
FINALE ZA 1. MESTO Sovodnje — Mladost 1:3 (1:1) SOVODNJE: Cabas, Milloch (Fat-tore), R. Pete jan, Florenin, Marson (Čaudek), E. Petejan, Kodrič, Zea-ro, Šuligoj, Costantini, Sambo.
MLADOST: A. Gergolet, Šuligoj, Pahor, Marizza (L. Frandolič), U-lian, Semolič, K. Ferfolja (Balla-minut), E. Gergolet, H. Kobal, La vrenčič, E. Kobal.
SODNIK: Devetak iz Sovodenj. STRELCI: Kodrič v 14. min. p.p., Ulian v 28. min.; E. Kobal v 8. min. d.p. ter E. Gergolet v 36. min Srečanje se je pričelo s hitrimi
protinapadi Sovodenjcev, ki so spravili v velike težave dokaj okorno doberdobsko obrambo. In prav iz ene od teh akcij so domačini povedli s Kodričem, ki je izkoi islil dober predložek Šuligoja. Sicer bi So-vodenjci nekaj minut kasneje celo podvojili, ko so iz podobne akcije zapravili enkratno priložnost. Po tem začetnem delu pa je Mladost pričela predvajati svojo igro, ki je prve sadove rodila v 28. minuti, ko je kapetan Ulian izenačil.
V drugem polčasu se je terenska premoč Doberdobcev še izkazala, tako da so ti igrali, kot so hoteli, medtem ko Sovodenjcem ni več u-spelo orožje protinapada. Ob tem položaju je bilo jasno, da bodo Kraševci slavili.
FINALE ZA 3. MESTO Poggio — Sagrado	4:5
po 11-metrovkah (1:1, 1:1)
R. PAVŠIČ
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek
TRST. Ul. Montecchl 6, PP 559 Tel. (040) 79 45 72 (4 linije) TU 450270 Podružnico Gorica. Drevored 24 maggio 1	-Tel. (0481) 83382 (85723)
Naročnino
Mesečno 8.000 lir — celoletna 59.000
V SFRJ številko 6,00 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 90,00, letno 900.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 120,00. letno 1200.00.
PRIMORSKI DNEVNIK
DZS 61000 Ljubljano
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Tret 11-5374 Stran 8
21. septembra 1982 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Zo SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 ADIT —
Gradišče 10/11. nad., telefon 223023 Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mini
32.400 lir. Finančni 1.100. legalni 1.000. osmrtnice po formatu, sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh druaih dežel v Italiji pri SPI.
član italijanskat zveze časopisniha založnikov FIES'
Izdajal
in tiska I
zn
iTrst
KRIZA KONCEPTA SINDIKALIZMA V DEŽELAH <rREALNEGA SOCIALIZMA>
Napad CK sovjetske partije na sindikalno glasilo «Trud»
Najbolj brani sovjetski dnevnik bi moral postati «ognjeviti propagandist in organizator 130 milijonov članov sindikata v borbi za družbeni razvoje
I Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
MOSKVA — Kritika, ki jo je v o-bliki posebnega partijskega «posta-novljenja* ukaza pred tremi dnevi poslal na naslov časopisa «Trud» centralni komite sovjetske partije, jp res v prvi vrsti namenjena glasilu sovjetskih sindikatov in njegovi vlogi v široki proizvodni mobilizaciji sovjetskega delavskega ra zreda, vendar pa danes nihče ne dvomi, da je v veliki meri usmerjena tudi na same sindikate, ki se — kot je bilo v zadnjem času večkrat moč slišati — ne vključujejo dovolj intenzivno v reševanje številnih go spodarskili in družbenih problemov v deželi.
V sovjetskem političnem življenju se redko dogaja, da partija s poseb nimi pismenimi ukrepi neposredno posega v delo posameznih časopisov, vendar pa se je ravno to zgodilo z glasilom sovjetskih sindikatov »Trud*. ki je z naklado 13,5 milijona izvodov na dan danes najmnožičnejši sovjetski list (Pravda, za primerjavo, izhaja v dnevni nakladi 12 milijonov izvodov). Zato je razumljivo. da v «postanovljenju* ne gre samo «za neaktivnost in nean-gažiranost* glasila »Trud*. ampak v tem trenutku, ko je vse bolj vidno. da se gospodarski načrti v deželi uresničujejo veliko počasneje, kot pa bi bilo treba, tudi za dejavnost organizacije sovjetskih sindikatov v celoti, ki naj bi s svojim 130 milijonskim članstvom — po mnenju partije — odigrala veliko večjo vlogo v proizvodni mobilizaciji prebi valstva.
To je več ali manj tudi odkrito rečeno v «postanovljenju», saj je posebej poudarjeno, da sindikalno glasilo ni dovolj storilo za »uresni-čitev sindikalnih pravic* in s primerno kritičnostjo analiziralo »metode in oblike dela sindikalnih komitejev, svetov in skupin* v njihovih prizadevanjih za družbenoekonomski razvoj, zlasti pa v pridobivanju delavcev za uresničevanje planskih obveznosti in v oblikovanju «komunističnega pristopa k delu*. Pri tem je CK KP SZ naštel tudi vse današnje najpomembnejše naloge, s katerimi se sooča sovjetska družba in sovjetska partija, in pri tem nedvoumno povedal, da morajo biti danes v središču aktivno sti vseh političnih sil prizadevanja z.a povečanje produktivnosti, učinkovitosti in kvalitete dela v proizvodnji. prehod gospodarstva na intenzivno pot razvoja in uresničevanje prehi ambenega programa Sovjetske zveze za osemdeseta leta.
Kritika sindikatov v tem trenutku ni nič novega, saj so v sovjetskem političnem življenju pripombe na delo sindikatov že dalj časa prisotne, čeprav pri tem seveda nihče ne želi priznati, da je v krizi celoten koncept sindikalizma v deželah «realnega socializma*. Presenetljivo je le. da je do novih javnih krilik prišlo tako hitro po kongresu sovjetskih sindikatov, na katerem so sicer tudi sami delegati našteli številne pomanjkljivosti v svojem delu in obljubili «večjo aktivizaci-j o ■
2e pred kongresom je sovjetska partija zamenjala dotedanjega predsednika sindikatov in na njegovo mesto postavila Stjepana Salajeva. Brežnjev pa je bil tisti, ki je na kongresu zelo kritično govoril o sin dikatih in naravnost povedal, da se najmočnejša in najmnožičnejša sovjetska politična organizacija preveč prepušča »papirnatemu delu*. Očitno ni obdobje po kongresu prineslo bistvenih sprememb v sindi kalnem delu, s tem. da je na drugi strani poslalo več kot jasno, da pro blenii v deželi, zlasti na gospodarskem področju naraščajo in da se nqvi ukrepi, ki naj bi poživeli pro-
izvodne procese v deželi, ne uresničujejo po prvotnih predvidevanjih.
Zdaj se je sovjetska partija o-brnila neposredno na široki krog bralcev «Truda» in od njih zahtevala sodelovanje pri reševanju vseh najpomembnejših dnevnih problemov, po drugi strani pa tudi pod prla tista prizadevanja redakcije, ki naj bi vodila k večji povezavi lista z javnostjo in delavskimi množicami. čeprav ni dvoma, da je glasilo sovjetskih sindikatov že do zdaj bilo med sovjetskim prebivalstvom daleč najbolj priljubljeno.
Ni dvoma, da želi sovjetska partija v tem trenutku izkoristiti ta potencial in tudi na ta način podrediti sindikalno aktivnost aktualnim dnevno političnim nalogam. V vpostanovljenju* je naravnost rečeno, da mora "Trud* postati «ognje-viti propagandist in organizator 130-milijonske armade članov sindika-
za to zagotoviti vse nujne pogoje. Pri tem se sicer res na prvem mestu omenjajo — danes že «klasične» — funkcije sindikatov v deželah «realnega socializma*, ki vidijo v sindikalni dejavnosti predvsem «su-lo dela*, «solo upravljanja* itd.
Vendar pa je tudi posebej poudarjeno. da morajo v listu v prihodnje «še bolj priti do izraza pisma bralcev* in njihova opozorila o »najrazličnejših pomanjkljivosti v sovjetski družbi ter konkretni predlogi za rešitev žgočih problemov prebivalstva*.
DANILO SLIVNIK
OB ODKRITJU SPOMENIKA V LEPENI NA KOROŠKEM
Nacističnih zločinov ni mogoče pozabiti
Pri Hojnikovi domačiji so nacist« pobili celo družino
Železne miške ob «železni iady»
MOSKVA — Sovjetska tovorna vesoljska ladja progress 15 se je u-spešno združila z vesoljsko postajo saljut 7. na kateri že štiri mesece živita in delata vesoljca Berezovoj in Lebedev. Na ta način sta preje
—w---------- ----------- --------- ----------- la nove znanstvene tehnične pripe-
ta v borbi za družbeni razvoj*, vod- močke. rezervne dele, gorivo, hra-stvo sovjetskih sindikatov pa mora | no in pošto.
MiiiutkiiiiutaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniUiiMiiiMiiiiiimiiiiimiiMiiiiiMuiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiMiiiiiii)
V NASPROTJU Z GESLI 0 BOJU PROTI INFLACIJI
Oktobra nove podražitve pri prevozih in telefonu
Vlada se izgovarja s primanjkljajem 22.000 milijard lir pri javnih storitvah
RIM — Skoraj ne mine teden, da nas ne bi »razveseljevali* z vestmi in napovedmi o naraščanju draginje, ki vzbujajo upravičeno negodovanje in zaskrbljenost v vsem javnem mnenju, seveda predvsem v delavskih slojih s skromnimi stalnimi dohodki, katerih kupno moč razjeda nezadržno naraščanje življenjskih stroškov. Enkrat je na vrsti povišanje cen osnovnih živil, drugič (vsaka dva meseca) podražitev e-
lektrike, pa spet in spet bencina . va.„	Wc*;ui.<= auv,nvvuc ^ ,	.	,	- - ...
in drugih naftnih derivatov, čeda- misije za javne izdatke, ki je bila doda 'n druge sorodnike Pri Hojniku lje pogostnejši so tudi skoki v tari- j umeščena lani, češ da se je razil- ,n kl Je s svo,,m oktetom ,zvaJal
proti naraščanju cen (inflaciji) in z njenimi zahtevami, naj se de'cvni sloji v tem smotru zadovoljijo s poviški prejemkov, nižjimi od pred videnih 15 odstotkov. Vlada pa se brani, češ da znašajo državni stroški za kritje izgub pri javnih storitvah letos kar 22.000 milijard lir, in sicer 158.000 lir na prebivalca za železnice. 38.000 za elektriko, 58.000 za poštno službo in 48.0C0 lir za
CELOVEC — »Mnogokrat slišimo iz določenih krogov, da naj že končno nehamo postavljati spomenike. Nacistične zločine, kakršen je bil tudi ta tukaj pri Hojniku, naj bi po mnenju teh krogov pozabili. Takih grozodejstev ni mogoče pozabiti,* tako je dejal podpredsednik Zveze koroških partizanov Peter Kuhar v nedeljo popoldne ob odkritju spomenika žrtvam, ki so jih nacisti pobili pri Hojniku v Lepeni nad Železno kaplo.
Dodal je. da je prav nasprotno treba povedati mlajši generaciji kako težka in krvava je bila pot do svobodne nove Avstrije, da bo znala ceniti, kar ima, in da bo storila vse, da se taki časi nikdar ne ponovijo.
Pri Hojnikovi domačiji v Lepeni so nacisti januarja 1944 pobih 89-letnega deda, 59-letnega gospodarja in njegovo 46-letno ženo, še ne 19-letno hčerko Marijo pa so odgnali v koncentracijsko taborišče Ravensbrueck. kjer je našla smrt. Nacistična policija je hlev domačije zažgala in vanj pometala trupla domačinov. 20-letni sin Jože pa je v zadnjih dneh vojne padel kot partizan.
Otvoritve spomenika, ki jo je priredila Zveza koroških partizanov, se je udeležila množica ljudi z obeh strani meje, med njimi številni bivši partizanski borci.
Zbrane je pozdravil tudi inž. Pavle Zavčer - Matjaž, sam partizan na Koroškem, ki je prinesel pozdrave republiškega odbora ZZB Slovenije in osrednjega odbora koroških partizanov v Ljubljani. Pozdravne besede sta spregovorila tudi predsednik Zveze slovenskih organizacij dipl. inž. Feliks Wieser, ki je v imenu svoje organizacije poudaril pomen delovanja Zveze koroških partizanov, in podžupan Železne ka-ple, ki je kot zastopnik občine podčrtal veliki delež železnokapelslrih občanov v boju proti nacifašizmu.
Za okvirni kulturni spored sta poskrbela zbor slovenskega prosvetnega društva »Zarja* iz Železne kaple in ženski oktet z Obirskega. Pevovodja tega okteta je predsednik Slovenske prosvetne zveze pesnik Valentin Polanšek, ki je ob na-
dino iz Trsta in Gorice, ki ga je priredil Mladinski odbor pri Slovenski kulturno-gospodarski zvezi. Tridnevnega srečanja, ki je sicer pri nas ze del tradicije, se je udeležilo skoro petdeset mladih, na njem pa so bili prisotni tudi predstavniki občinskih konferenc ZSMS iz Tolmina, Sežane. Kopra in Nove Gorice. Med gosti naj o-menimo Danico Smrdu, ki je pri republiški konferenci ZSMS odgovorna za mednarodne odnose ter predsednika Zveze slovenske mladine na Koroškem Marjana Pečnika.
Predsednico britanske vlade Thatcherjevo sta v njenem tokijskem hotelu obiskala dva sumo rokoborca
(Telefoto AP)
mestne prevoze. Pri tem vlada na-vaja izsledke posebne strokovne ko- I 7	P°k°lu zgubil svojega pra-
fah za temeljne javne storitve.	| La med stroški in izdatki za javne
Tako bodo z začetkom oktobra j storitve v zadnjih letih še mnogo prišle na vrsto nove podražitve za I povečala, obenem pa kažejo, da so
železniške in letalske vozovnice, obenem se bo podražila tudi telefonska služba, tokrat pa ne za zasebne naročnike, ampak za podjetja, ustanove. družbe in pisarne tako imenovanih »svobodnih poklicev*, kar se sicer posredno prenaša takoj tudi na človeka s ceste. Po enakem avgustovskem povišku se bodo pr vega oktobra ponovno podražile za 10 odstotkov železniške vozovnice, tako pri osebnem kot pri blagovnem prometu. Nespremenjena bo ostala le cena za »srebrno karto* (vozovnica s posebnimi olajšavami za o-starele).
Hkrati se bodo telefonske tarife za »poslovne* naročnike povišale tako, da bo treba za vsak pogovor odšteti (namesto dosedanjih 100) 102 liri, medkrajevni pogovori in razne pristojbine pa se bodo podražili v povprečju za 24 odstotkov. S 4. oktobrom pa bo stopil v veljavo drugi letošnji obrok poviškov za letalske vozovnice na notranjih progah, ki se bodo skupno podražile v povprečju za 16 odstotkov, dejansko pa od najmanj 9 do največ 19 odstotkov, pač v sorazmerju z razdaljami.
Ker so te tarife ali neposredno odvisne od vladnih odločitev ali pod njenim nadzorstvom, je pač upravičen protest sindikatov in združenj potrošnikov, ki ji očitajo, da so ta ke njene odločitve v protislovju s proglašenimi nameni, da se bori
tarife za te vrste storitev v drugih evropskih državah v povprečju dvakrat ah celo trikrat višje kot v Italiji.
impresiven recital. (Sindok)
Seminar na Bledu
BLED —- Od petka do nedelje je na Bledu potekal seminar za mla-
•iiiiiiHiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiimittJimiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiN
CSU POSTAVLJA ZAVEZNIKOM TEŽKE POGOJE
Povodnji v Salvadorju
SAN SALVADOR - Več kot dvesto človeških življenj so terjale povodnji, ki so jih na področju salvadorskega glavnega mesta povzročili močni nalivi zadnjih štirih dni. Poplavam so se pridružili še zemeljski plazovi in usadi, ki so pod seboj pokopali stotine hiš in ljudi.
Pri institutu Jožef Stefan v Ljubija**
Seminar o varnosti jedrskih central
LJUBLJANA — Na Inštitutu »Jožef Stefan* v Ljubljani se je zaključil tridnevni strokovni seminar o varnosti jedrskih elektrarn. Poleg jugoslovanskih strokovnjakov, ki delajo na področju jedrske varnosti in so predstavili naše delo pri zagotavljanju varnosti jenske elektrarne Krško, je na seminarju sodelovalo tudi 21 vodilni strokovnjakov iz Avstrije, Brazilije. Švice. ZDA in ZRN.
V predstavljenih referatih s* udeleženci seminarja obravnavah najvažnejše teme o varnosti jedrskih elektrarn, ki so danes * ospredju zanimanja strokovnjake* in javnosti, od postopkov za izdajo gradbenih dovoljenj za jedrske elektrarne, do žalitev in izpopolnitev, ki so nastale kot posledica okvare v ameriški elektrarni Otok treh milj.
Posebno zanimanje so vzbudil* izvajanja jugoslovanskih strokovnjakov, ki so predstavili svoje izkušnje in težave pri izgradnji P1" ve jedrske elektrarne v Krškem.
Seminar je ponovno pokazal, o* v svetu posvečajo varnosti jedrskih elektrarn izredno pozornost ter da bodo morali na tem področju narediti še precej, če bodo hoteli. da bo elektrarna v Krškem se naprej varno obratovala, (b. m )
ZAČETEK S KONCERTOM SLOVENSKE FILHARMONIJE
V novem Cankarjevem domu orisali potek letošnje koncertne sezone
Med razstavno dejavnostjo Cankarjevega doma gre omeniti tudi razstavo «Sodobni tržaški umetniki», ki bo sredi oktobra
LJUBLJANA — V četrtek se bo v veliki dvorani slovenskega novega kulturnega središča Cankarjevem domu začela koncertna sezona Slovenske filharmonije. Začetek sezone te osrednje slovenske glasbene ustanove sovpada tudi z nekakšno otvoritvijo velike dvorane Can karjevega doma, ki je zaenkrat še neuradna, kajti dvorana, predvsem pa oder nista še dokončno nared.
Ob tej svečani priložnosti je bila večraj v Ljubljani tiskovna konferenca, pa kateri so novi ravnatelj Cankarjevega doma Mitja Rotovnik, vršilec dolžnosti, direktorja Sergej Dolenc, umetniški vodja Igor Lampret in predstavniki Slovenske filharmonije seznanili novinarje o poteku koncertne sezone 1982/83 v Cankarjevem domu ter z ostalim sporedom prireditev.
OD VČERAJ NA ŠTIRIDNEVNEM URADNEM OBISKU
Turški predsednik Evren v Jugoslaviji
BEOGRAD - Turški predsednik general Kenan Evren je včeraj o-biskal spominski center Josip Broz Tito in položil cvetje na grob predsednika Tita. Obiskal je tudi spomenik neznanemu junaku na Avali in položil venec na grob neznanega junaka.
Turški voditelj general Evren je včeraj dopoldne dopotoval na uradni štiridnevni obisk v Jugoslavijo, kamor ga je povabilo predsedstvo SF RJ. V turiški delegaciji so tudi zu nanji minister Turkmen. minister za komunikacije Ajsan in druge visoke osebnosti.
Z najvišjimi državniškimi in vojaškimi častmi je na beograjskem letališču na Surčinu visokega gosta v imenu predsedstva SFRJ pozdravil predsednik predsedstva Petar Stambolič in mu zaželel dobrodošlico. Na slovesnem sprejemu so bili tudi predsednica ZIS Milka Planinc, predsednik predsedstva Srbije Nikola Ljubičič, zvezni sekretar za zunanje zadeve Lazar Mojsov in drugi.
Po slovesnem sprejemu se je turški voditelj odpeljal v Beli dvor, kjer bo njegova rezidenca v času obiska v Jugoslaviji.
Popoldne so se začeli uradni pogovori med obema delegacijama, ki ju vodita predsednik predsedstva SFRJ Petar Stambolič in turški predsednik general Kenan Evren. Kot se je zvedelo, so pogovori za jeli najpomembnejša mednarodna vprašanja, posebej krizna žarišča v svetu, popuščanje napetosti ter ev ropsko in balkansko sodelovanje. Pomembno mesto v pogovorih so imeli tudi dvostranski odnosi, predvsem vprašanja jugoslovansko turškega sodelovanja na gospodarskem področju in načinih za nadaljnjo poglobitev in okrepitev tako vsestranskega kot gospodarskega sodelovanja.
Sinoči je predsednik predsedstva SFRJ Petar Stambolič priredil slovesno večerjo v čast visokega gosta iz Turčije in osebnosti, ki ga spremljajo. Med večerjo sta izmenjala zdravici, (dd)
Razprtja med opozicijskimi strankami utrjujejo položaj kanclerja Schmidta
Straussova stranka želi povečati svoj vpliv v začasni vladi in se zavzema za takojšnje volitve ■ Liberalci bodo podprli kandidata CDU Kohla
BONN — Vodstvo krščanskih so-cialcev je na svojem včerajšnjem zasedanju v Miinchnu pod predsedstvom Josefa Straussa sklenilo podpreti resolucijo o konstruktivni nezaupnici, s katero namerava opozicija povzročiti padec manjšinske vlade socialdemokrata Schmidta. Svojima zaveznikoma, liberalni stranki in krščanskim demokratom, pa je obenem CSU postavila pogoj, ki samo še zapleta položaj v Zahodni Nemčiji. Straussova stranka bo namreč pripomogla k padcu kanclerja Schmidta samo v primeru, da bo prišlo do razpisa novih volitev pred koncem leta in d» bo njen vpliv v začasni vladi, kot tudi v vladi, ki naj bi jo sestavili po volitvah. »sorazmeren njeni politični teži in sposobnosti njenih politikov*.
Sam Strauss je ob koncu zasedanja izjavil, da je zahteva o predčasnih volitvah neodpovedljiva. Od liberalcev je sedaj odvisno, je še dejal vodja CSU, če jim je bolj pri srcu padec socialdemokratske vla de ali pa želja, da bi do, volitev prišlo šele prihodnje leto.
Stališče krščanskih socialcev je, kot rečeno, zelo zapletlo politični položaj v ZRN predvsem zato, ker liberalni vodja Genscher odločno nasprotuje takojšnjim volitvam. Genscher trdi, da bi morali volitve razpisati v , prvem tromesečju prihodnjega leta, pred tem pa bi morala nova koalicija, ki naj bi zamenjala Schmidta, odobriti državni proračun in najnujnejše varčevalne ukrepe. V resnici se Genscher predvsem boji. da ne bi volivci njegove stranke izbrisali iz sestave parlamenta, potem ko je kancler Schmidt z mojstrsko potezo naprtil vso odgovornost za padec svoje vla de prav liberalcem.
Na včerajšnjem skupnem sestan ku z vodstvom demokristjanov je Genscher obljubil, da bo njegova stranka zagotovila kandidatu CDU Kohlu zadostno število glasov za njegovo imenovanje na čelo nove vlade. V zameno je CDU podprla stališče Liberalcev, da je treba pred novimi volitvami sestaviti vlado, ki naj bi zajezila gospodarsko krizo
in pereče vprašanje brezposelnosti. Popolno soglasje med demokristjani in liberalci preprečujeta samo še dve vprašanji: odpor mladih liberalcev do nenadnega preokreta stranke na bolj desničarska stališča in pa bolj ali manj hiter začetek volilne kampanje, ki naj bi zapečatila nova politična zavezništva.
Kljub velikim političnihi manev ram pa so stališča posameznih strank dokaj jasna. Krščanski so cialci si seveda želijo padec več nega sovražnika, Schmidtove manjšinske vlade, a se obenem bojijo, da ne bi morebitna izvolitev Kohla za kanclerja preprečila vzpon njihovega «leaderja* Straussa. Poleg tega je vodstvo CSU prepričano, da bi na volitvah zabeležila izdatno zmago, podobno onim, ki jih je ta stranka dosegla na skorajda vseh krajevnih volitvah v zadnjih letih.
Po drugi strani pa želijo liberalci in demokristjani prestati volilno preizkušnjo na čelu trdne vlade, da bi se Nemcem predstavili v luči rešiteljev gospodarske Krize.
V najboljšem položaju so torej pravzaprav socialdemokrati. Zdrahe med opozicijskimi strankami bi jim se na takojšnjih volitvah še kako obrestovale, še posebej, če bo Schmidtu uspelo oliraniti mesto kanclerja, pa čeprav na čelu manjšinske vlade.
BONN — Poslednji in edini jetnik zavezniškega vojaškega zapora v Spandauu, danes 88-letni nekdanji Hitlerjev namestnik in vodja nacionalistične stranke Rudolf Hess se je vrnil v svojo celico. V petih dneh je uspešno premagal vnetje porebr-ne mrene v britanski vojaški bolnišnici v zahodnem Berlinu.
Sergej Dolenc je uvodoma poudaril, da četrtkov koncert ne pomeni uradnega otvarjanja velike dvorane Cankarjevega doma, je pa seveda kljub temu izjemno svečan in tudi dolgo pričakovan dogodek. O-der velike dvorane bo namreč popolnoma nared v prvih pomladim skih mesecih prihodnjega leta, to pa seveda ničesar ne jemlje četrtkovi svečanosti — izrednemu koncertu Slovenske fUfrgrmonije. Letošnja koncertna sezona bo nekakšnega poiskusnega značaja, tako glede sporeda samega kot preverjanja akustike. Kar pa ne bo kazalo preverjati je odziv občinstva. Ljubitelji glasbe so že povsem pokupili tri koncertne abonmaje Slovenske filharmonije, tako da je za vsako izvedbo že vnaprej zasedenih 1100 sedežev (skupno torej 3300) o-stalih 300 do 400 vstopnic pa bo V prosti prodaji, tako da bo lahko vsakdo prisluhnil glasbi Slovenske filharmonije. Dvorana lahko sprejme namreč okrog 1400 obiskovalcev, da pa se jo lahko še razširiti, tako da je lahko mest za celo 2137 sedežev.
Na četrtkovi otvoritveni koncert so seveda vabljeni, poleg abonentov, še vsi tisti, ki so kakorkoli pomagali pri gradnji Cankarjevega doma. Sam koncert pa je oblikovan tako, da bodo na sporedu skladbe samih slovenskih avtorjev, o čemer je spregovoril predstavnik Slovenske filharmonije Petrič. Ta je povedal, da bo orkester izvajal Do-larjevo <Sonato A 13t>, Bravničar-jevo rFantasio Rhapsodica» za violino in orkester, Rozinovo «Rovo goro», stoičen «Koncert za orgle in orkester» ter Ramovšovo «Sinfonet-to». Orkester bo vodil dirigent Uroš Lajovic, solista pa bosta Dejan Bravničar in Željko Marasocič. Ob tem gre vsekakor opozoriti na zanimivost, da bodo ognjeni krst doživele tudi nove orgle, pa tudi Ši-vičeva skladba je prva tovrstna stvaritev za orgle v slovenski glasbeni literaturi. Nove orgle v veliki dvorani Cankarjevega doma so med. največjimi v srednji Evropi in se na njih lahko izvaja vso orgeljsko literaturo. Orgle imajo 75 registrskih kombinacij, štiri manuale, pri čemer je posebnost četrti, tako imenovani italijanski manual, posebnost pa je tudi garnitura španskih trobent.
O namenu in pomenu Cankarjevega doma je spregovoril tudi novi
t«lt8aaB88«BII8l«B8ai>WSIMf5l8t89llia88BI89a8BIIII85lia8BI888IIS88l8RBIIia5l58B88*l8B8B84l8BMl8|Slt88lll8l3lll8<MII888iaBllllliaMII«BBI«II»iail8lllSa88l85lllll8l«aB>88tl9«ll«8IIIB8*«lll5lltlll5l8ll«9
PRIMORSKE VESTI
Kljub lepemu koncu poletja turistov na obali bore malo
KOPER — Nenavadno topli zadnji poletni dnevi v septembru so predvsem zaslužni, da je turistov ob našem morju približno toliko, kot v lanskem septem bru. Ob slovenski obali je trenutno približno šest tisoč turistov, od tega 85 odstotkov tujih. Hoteli so zasedeni 75-odstotno.
Ob tako lepih poznopoletnih dneh pa je marsikdo presenečen, da turisov pravzaprav ni še več. Morji ima v Piranskem zalivu še zmeraj več kot 23 sto pinj, sonce zna še vedno porjaveti izpostavljeno ko žo, siceršnjo poletno gnečo je nadomestil pravi sep tembrski mir — še kako primeren za oddih. Turisti imajo poleg cenejših hotelskih storitev (polpenzioi v dvoposteljni sobi na osebo se giblje med 460 in 930 dinarji) še zmeraj nekaj ostale turistične ponud ne. Na primer najrazličnejše izlete v Postojnsko in škocjanske jame, obisk Predjamskega gradu, lipi cancev, krožni izlet po Istri, ali pa z gliserjem v
Benetke in Trst, panoramski polet z letalom s sečoveljskega letališča, možnost sposoje jahte v lucijski marini. V Portorožu imajo še zmeraj nekaj zanimivih prireditev. Predstava akrobatskega rock’n’ rolla je na primer privabila skoraj 1500 ljudi v portoroški avditorij, drevi bo marsikoga zanimala tržaška folklorna skupina «Stu ledi*, včeraj in danes so v Kopru in Piranu priredili tudi tekmovanje v jadranju na deskali za rekreativce, ki se ga je ude-težilo kakih 100 ljubiteljev tega športa iz vse Slovenije...
Na mejnih prehodih je bilo v petek in soboto še kako živahno. Na koprskih petih mednarodnih prehodih je konec tedna odpotovalo 40 tisoč tujcev, prišlo pa jih je 39 tisoč. Veliko bolj pa so ta dva dneva mejne prehode na Koprskem oblegali domači potni kl. Konec tedna je proti Trstu potovalo več kot 7( tisoč Jugoslovanov.	BORIS ŠULIGOJ
ravnatelj Mitja Rotovnik. Rotovnik je dejal, naj bo Cankarjev dom resnično kulturno središče vseh Slo-evncev, pri tem pa se je zadovoljivo izrazil tudi o obisku predstav, ki so vse razprodane. Seveda bo treba po tej poti naprej in skrbeti za kakovosten program.
Program Cankarjevega doma pa je zares natrpan in kvaliteten. O-menimo naj samo, da bodo tu predvajali vse. /slovanske filmske premiere, zagotovljeni so vrhunski glasbeni večeri (3. oktobra bo na primer koncert slovite opere «Bol-šoj Teatra» iz Moskve), gledališke predstave, ob tem pa še sobotne o-troške matineje, kar predstavlja tudi pomembno novost. Kar zadeva razstavno de avnost, naj omenimo samo še to, da bo od 18. do 21. oktobra v sprejemni dvorani razstava «Sodobni tržaški umetnikb, ki jo I Cankar'ev dom prireja v sodelovanju z Moderno galerijo.
MARIJ ČUK	,
TROPEA (CATANZARO) - Pr«*? DUBLIN — Skupina oboroženih in železniško postajo v Tropei P?'1 zakrinkanih mož je razstrelila ra- Catanzaru so neznanci predsinoe-darsko postajo na jugozahodnem Ir- ■ njim ubili tropejskega socialdem0' skein, potem ko je ponoči vdrla v j kratskega občinskega svetovale* poslopje in onemogočila dežurno teh-1 Pasquala Piseraja, ki je bil z* nično ekipo. Eksplozija je povzroči-1 volanom svojega avtomobila. la le materialno škodo, ni pa ter- zadnjem sedežu je bil 5-letni s,n
Diego, ki ni dobil niti praske. Pf<\ Iskovalci izključujejo, da je um0'
jala človeških žrtev. Po nepotrjenih časopisnih vesteh naj bi radarska postaja bila del radarske mreže NATO pakta, čeprav uradno spa-pod pošto in telekomunikacije.
da
politično obarvan. Pisera je nai°' reč že imel opravka s pravico **' radi zločinov proti imovini.
ENTE FIERA UDINE ESPOSIZIONI
V
29. SEJEM
ČASA MODERNA MODERNI DOM
Ik. 16. - 26. SEPTEMBRA 1982 A\
fck 16. - 26.
Bkr
IBRA 1982
URNIK: ob »telovnikih 16. - 23.
sobota In nodolla 10. - 23.
SEJMISCE TORREANO Dl MARTIGNACCO
HI-FI CAR
Vam na uslugo za
PRODAJO — NAMESTITEV — POPRAVILA AVTORADIA IN PROTITATVINSKIH NAPRAV
TRŽIČ, Ul. Fontanot 3 - tel: 0481/45382