"Tauiidtve. GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uvedalškt hi mi a. Offteo of PsMieelioa: BM7 Booth Lowadalo Ave, Chicago, ft, torek, 6. Junija (June 6), 1933. ZSTnS1 Yearly STEV.—NNMBER 109 II«, Art W Oct. t. ItiT, aatkortsod oa Jim 14, ltd diskriminacija roti tujezemcem ^ Biirt bl delih uposlevali lc Nad Äest mil*jo- Nad vljanov prizadetih __ Ce bo tudi se-ica sprejel» določbe m~uce v Rooseveltovem del, ne bo pri jav-uposlen noben nedr-gatrt določa, da vlada ^ javnih delih v pri-*v€h letih tri milijarde onov. & pri uposle vanju pa ni z družinami; 2. f ki žive v okrajih in kjer se vrše kon-ika dela; 3. državljani držav, distriktov ali te-kjer »o oziroma bi bi-rukcijska dela. vljani so avtomatično ker v današnjih raz-i ne bilo pri teh delih ela niti za državljane. m ljudskem štetju iz je bilo takrat 6,284,613 »nov, od teh 5,664,672 i starosti. u ugovarjajo to prelij diskriminacijo, pra-bi ta program javnih mogel absorbirati vseh ih, da je bolj pravič-elo državljanov kot ne-som. rugi strani pa to stališče tornice in odnosno tudi tracije popolnoma pre-situacijo: Samec-držav-prej dobil delo kot pa i družinski skrbnik- njf tot in to torej državljani, u ta zakon diskrimi-proti tukaj rojenim nedržavljanov. Pomnika, da si v danih razme-ogi ne morejo nabaviti ukega papirja radi vi-stojbin. Zakon bi mo-Kevati vsaj deklarante. ugovor proti tem do-e dejstvo, da mora ne-prav tako plačevati državljan. Bili so io bili pri takih delih le tujezemci, ker jih niso hoteli opravljati, jih je dežela sprejela «okrilje, jim ta zakon »•ako pravico do zasluž-■uha pri javnih delih, za kodo morali plačati svoj v tako kot državljani,, Ki u poleta okoli v Sibiriji Priprav« za driavia koRVOBcije kongresa • f • Datumi . državnih zborovanj kontinentalnega kongresa določeni v treh državah. Dostop bodo imele vse delavsko organizacije Chicago. — Voe države se pripravljajo na svoja zborovanja v smislu zaključka Kontinentalnega farmarskega in de-delavskega kongresa, poroča Clarenče Senior, začasni tajnik te organizacije. Tri države so že določilo datume svojih konvencij. Prva bo v New Jerseyju dne 11. junija. Vršila se bo v Workmen's Circle lice ju, 159 Mercer St., Trenton. Druga bo v Battle Creeku, Mich., dne 22. in 23. junija. Illinoiaka konvencija pa bo v Springfieldu 22. in 28. julija v državni orožarni. Wisconsin in Missouri jih nameravata obdr-žavati v začetku julija. Konvencije so v načrtu v 41 državah. Narodni odbor urgira, naj se ustanove odbori akcijo tudi v vseh mestih, ker od teh bo končno odvisna efektivnoot gibanja. Na državne konvencije kot tudi v krajevne odbore imajo dootop in oo vabljene vse delavske in farmarske organizacije, ki se strinjajo s programom kongresa. Senior poudarja, da Rooee-veltov program za kontroliranje industrijskega življenja zahteva ad. Prvi je brez dru-otrok, drugi ima lahko »druženje vseh delavcev in far-Ptrok, ¿1 so MT rojeitf vf m*Yjev;kerbrez tBt*fm MQš[ bo ta nova zakonodaja dvomljl ve vrednosti za delovno ljudstvo. Biznis se že pripravlja, da bo gledal za protektlranje svojih intereoov pod novim režimom. In če delovno ljudstvo ne stori enako, bo ostalo pod kapom. Lepo priliko za organiziranje ima v Kontinentalnem farmarskem in delavskem kongresu ioansko HA" P fMW ¿faaii a mmškWM hlh stopila proti 19H2MAM Španski proticerkveni zakon ras- togotil poglavarja katoii^f cerkve Vatikan, 5. jun. — Papež Pij je v soboto izdal encikliko, v kateri je naznanil, da je Zamo-ra, predsednik španske republike, in vsi člani španske vlado avtomatično izobčeni iz katoliške cerkve zaradi zakona za zaplembo cerkvenega imetja in za popolno sekularizacijo španskega šolstva. Zakon je v soboto stopil v veljavo. Papež je s to encikliko, ki jo naslovljena katoliškim škofom po vsem svetu, obtožil špansko vlado 'velikih duhovnih zločinov' in obenem je napovedal "duhovno vojno" španski republiki. Papež je naštel osem "najsilnej-ših prestopkov", ki jih je zakrivila španska vlada. Najhujša prestopka sta, ker je Španija ločila cerkev od države in zaplenila vso njeno posvetno lastnino ter ji naložila davek kakor vsaki drugi privatni korporaciji; nadaljnji hud prestopek je, ksr je Španija odvzela cerkvi pravico do kontrole šol in zasegla vse cerkvene šole. Papež poziva "drago špansko ljudstvo", naj se upre svoji vladi s pasivno resistenco in poskrbi, da cerkev ne bo preveč trpela. Madrid, 6. jun. — Španska vlada je storila vse potrebne korake, da takoj zatre vse nemire in izgrede, ki jih morda izzove papeževa enciklika. Pričakuje se, da bodo duhovni pvo-vocirali nemire, ko vlada začno izvajati novi zakon. Vikar paitaloval 1 razstavo Nos sodili hote razveljaviti sakone, ki določajo posebno znamko na vsakem kosa v Ječi Isdelanega blaga St. Paul, Minn. — Država A- labama jo v splošni ofenzivi vložila tošbo na državnem vrhovnem sodišču tudi proti Minneoo-ti, ki ima poleg 18 drugih drftav takon za protekcijo "svobodnega" dela. Zakon določa, da ame v državi krožiti v ječah iadels-no blago le tedaj, če nooi znamko "Made in Prioon." Alabama jo vloftila tošbo proti enakim zakonom tudi na vrhovnem sodišču Arizone, Californijo, Colorada, Idaha, Indiana, Iowe, Kentucky j a, Michigana, Montane, New Jerseyja, Now Yorka, North Caroline, Ohia, Oklahoma, Oregona, Ponnsylvanije, Washingtons in Wioconsina. V tožbah navaja, da ji to držav* ogrožajo investicije, ki jih ima,'« jetniški industriji v znesku Onega milijona, In pa pogodbo i Eaat Coast Manufacturing koaipanijo, katera jemlje od njo v jetnišnicsh izdelano blago, Pravi, da je družba radi padanja trga ^agrosila s odpovedjo pogodbe, radi doaar bo trpela Ala bama večjo škodo. V njenih jetniikih prodilni cah in tovarnah za srajco je zaposlenih nad 1600 delavcev, 680 pa pri pridelovanju bombaža In >a p r krompirja. Ducat orajc prodaja Hompanija po 54 centov, poleg toga pa druftba plača Jetni kom 6o centov dnevno sa vsa Petnajat oaeb ranjenih na razstavi Je dewpf | v ivtfer pondeljek Openšapar jI poraženi Denver, Colo. — Pri volitvah za odpoklic mestnega zakona, ki določa $5 minimalne dnevne plače za mestne delavce, os open-šaparji temeljito pogoreli. VM čina proti odpoklicu tega zakona je bila 13,666. Kampanjo proti minimalni plači oo vodili industrijski in biznlški interesi s tr govsko zbornico na čelu, agitacijo za obdržanje zakona pa u-nije in druge delavske organi zacije. 5. jun.—James Matriki letalec na poletu Je dane» zvečer pri-aonkvo, kjer so ga po-predHtavniki sovjetske-• leUUkega društva. »' °otavil moskovskega je, «la se zamudi f nakar |K>leti proti «tfjcUki vremenski bi-iv»ril Mattemt, da ga »' <*ka »lalM, vreme in F* naj izpusti Irkutsk * Programa pontaj. J* Porabil 51 ur in 37 1 Yorka do Mos-1 ' "ts ameriška" letalca prva obletela ze-¿T*1" v osmih dneh, ■¡J u isto zračno jwt mih.st. Mattern je th ure. * * l*i»»nil, da ga Je ku zsnesel :i00 .1"'' -veru, v »«led »Viz kot svojo C' ri »-'-I Je narav- r' ** N"rveškem. ka- «tirih popoldne Tsai fc Je Sovjoti sprejeli japonsko pogoje za prodajo železnice Moskva, 5. jun. — Sovjetska vlada je sprejela ponudbo japonske vlade, da bo zadnja posredovalec med Sovjetsko unijo in Mandftutuo glede prodajo kitajske železnice, v kateri imata Kitajska in Rusija skupne in terese. Pogajanja za to železnico se bodo vršila lo ta meoec v Toki ju. RooseveR odobril posoJOo, ki ga bo dala korporacija sa flssač so rekonstrukcijo kvofo, kar je prlgU^BF* stem. Bombažno blago plačuje državi po pet centov jard. Alabama bi rada ohranila ta sistem Jetniškega dela, od kate-Chicago. — Silen vihar s plo- rega Ima dobiček tako oama kot ho dežja, ki je pridrvel v neda» tudi tvrdka, ki jemlje od njo ljo zvečer In povzročil smrt enoj blago. Omenjena "rasredna" sa-osebe ter precejšnjo škodo pa j konodaja pa ovira to trgovino. mootu, je izzval paniko na svo- - tovni razstavi, kjer je bilo X tt a^iL. -^-Jl TMaUM stem času okrog 40,000 oseb. PVMPVI Vihar je podrl streho nekoga poslopja na razstavi in petnajst oseb je bilo lahko ranjenih. Odvedli so jih v razstavno bolnišnico. Skoda na razstavnih prostorih znaša do $8000. Bil je prvič vroč dan v tem letu; temperatura je dosegla 01 stopinj. Cez 300,000 ljudi je navalilo v kopališča, razstavo jo pa posetilo okrog 150,000 oseb. Proti večeru se je ta množina večinoma že razšla, vendar so ostali tisoči, ki jih je ploha uje-ls In grdo premočila. Ns stolpu zs zračno vožnjo, visokem čevljev, je bilo 85 ooeb, ki oo preotaie težko preizkušnjo. Stolp je aumljivo škripal In ljudje oo oo tresli v smrtnem strahu, da vihar podere stolp. Toda stolp je vzdržal in strah Je bil zamaa. Stolpa sta narejena tako kMp-ko, da vzdržita najmočnejši vihar, ki drvi 120 milj v uri. Sila nedeljskega viharja Je bila 70 milj v uri. WashiagUm, D. C. — Vladna korporacija sa finančno rekonstrukcijo jo z dovoljenjem predsednika Roooevelta sklenila, da posodi Kitajski petdeoet milijonov dolarjev s namenom, da ki tajska vlada porabi to vsoto sa nakup amerUke pšenico in bombaža. Kitajaka vlada kupi več milijonov bušljev ameriške pšenice na odprtem trgu in vlada Združenih drftav bo financirala to kupčijo. Po oedanjih cenah Kitajska lahko kupi okrog 12 milijonov buftljev plenice in 900,-000 bal bombaža sa omenjeno vsoto. Kitajska Jo obljubila, da vrne posojilo najkasneje v treh letih. Ofennwa na proti kat Odatavill sa katali*k«gs prof o-sorja in dragega katoliškega voditelja oa spravili v zapor Berlin, 6. Jun. — Prvi resen konflikt med fašističnim rofti-mom v Nemčiji In rimskokatoliško cerkvijo se je začel danes, ko je pruska vlada odstavila Btrtholda Altanerja, profeoorja cerkvene zgodovine v katoliški teološki fakulteti na univerzi v Breslau. Katoliški krogi oo bili včeraj razočarani, ko jo policija prepovedala sborovanje katollikih rokodelskih pomočnikov, ki oo je imelo vršiti 8. junija v Mona-kovem na Bavarskem; pričakovali so 80,000 aborovalcev. Nadaljnji udarec Je prišel v Karlsruhu, kjer Jo bil aretiran Heinrich Koehler, bivši nemški finančni minister, Koehler Je prominentsn katoliški vodja. Fašisti so ga obtošili, da Jo imel zveze z bivšim oooiallotičnim ministrom Adamom Remmelo-jem v Badonu. Doatti Jrobli Delegat jo obiskali rasatavo Chicago, — Mnogo delegatov 10. redno konvencijo SNPJ je šo zadnji teden mod konvencijo v nedeljo, 28, maja, na spominski dan in ob vataih — poselilo svetovno rasatavo, večina pa je to storila po saključku konvencijo. Skupino delegatov so ao odpeljalo na razstavo v soboto, 8. junija, popoldne ln druge stol» pine oo bila tamkaj v nedeljo. Lopo število delegatov Je v ta namen odgodilo svoj odhod za par dni, da no «amudljo lil, I -.„I SM m SI Smrtna kosa v Clevelandu Cleveland, li Umrl Jo Joosph Tomašlč, po domače Kopiščar-jev, star 46 let In doma is HuJ pri Pregarju na Primorskem Tu Jo bil 26 let ln sapušča hčer. Daljo Jo umrla Mary 2abnikar, roj. Toman, stara 66 let ln doma is Trnja pri Krašnji. Tu Jo bila 12 let in sapušča moša, sina In hčer ter sestro. Faat Jo Izginil Eveloth, Minn. — Paul Kobal, star 19 let, Jo odšel s doma dne 8. maja ln ni oo vrnil. Ako kdo vo, kje oo fant nahaja, naj sporoči njegovi materi Mary Kopač, 1008 Adam» «t-. Eveloth, Minn. Clan umrl v Detroits Detroit, Mioh. — Tu Je umr Valentin Pirnar, član društva It. 618 SNPJ, doma Ii Zagreda pr Skocljanu. Zapulča starle, lono In dva otroka« Na poti v 't"! kraj as Je Isgabl John Vidmsr, star 76 Ist, ki Jo bival čos ,40 lat v CallforalJI, Jo 18. julija 1982 odpotoval s par nlkom Conto Biancamano v sta ro domovino. Pred odhodom Jo poolal v Ljubljano na svojo ime in naalov "Poete restante" vsoto 96,000 dinarjev. Vidmar« pa le danes nI sglasll v stari do-movinl ln nihče no vo, kje jo, Vesav spet bljuje lavo Neapel, Italija, 6. Jun. — Ognjenik Vezuv Je zadnje dni spet aktiven. Vso okolico Je napolnil z vulkanskim dimom In is žrela se vali široka stena lave. Tok lave se bliža mestecu Ter-zigno, ki šteje 2000 prebivalcev in kjer oo sloveči vinogradi. Prebivalci so pripravljeni, da vsako uro izpraznijo mesto. ftvld presodi in iT;;'"^i pro« * ni imel nobe- 2enevs, 6. Jun. — Leon NI-cole in šest drugih socialiatov je bilo obsojenih v zapor na obtožbo, da oo povzročili izgrede zadnjem novembru, pri katerih je bilo 18 oseb ubitih in 80 ranjenih. ZaeJIlaka teka tadl krskarske bsaklrjs. (Narisal Art Yoaag.) 14 mrtvih pri iolesailkl v PrsacIJI Psriz, 5. Jun. — Štirinajst oseb Je bilo mrtvih In 116 rs-njenlh, mnogi med Umi emrtno nevarno, ko js izletni vlsk, ki Je vozil Iz Psflza v Nantea, skoči Is tira In ss prekucnil. Vlak Js bil nstlsčen • Izletniki, ki so pohiteli ns deželo ns binkoštne počitnice. Grad bosa ladsstrl js so prMa sšMJstl Washington. — Blroj za de lavako sUtlstiHDoročs, ds se Je grsdbens industiljs sopet priče-Is ožlvljstl. V sprli u Je bil« v 771 mestih z nsd 10,000 prebivsk isdsnih 21 % vsč grsdbenlh voljenj kot v msreu. Blroj pravi, ds Je Izboljšanje večje kot običajno kljub aesonl In večje kot Je bilo v tem času v zadnjih treh letih. HSŠRT ZA VLAO-no kontrolo olj« Notranji tajalk bi poaUI "diktator." Magnetom Js "vlsdao umošsvsnjs" ljubšo kot ss- danjl Waehtagtoa. — Mod "diktatorji" novega režima, ki naj o-sdravi krepajočl kapitalizem, je »rodlagan tudi notranji tajnik ckes. Njegova naloga bo, če bo sprejet zakonski načrt kongres-nika E. W. Marlanda ii Oklaho-mo, da osdravl oljno industrljOt ki se valja v kaosu lo več let. Marlandov osnutek ima la-slombo v Beli hiši ln bo valsd tega najbrl tudi sprejet. Podpirajo ga tudi magnati olja, mod katerimi Jo Ml nekdaj predlagatelj sam. Magnatjo oo sa vladno kontrolo vsled toga, ker kljub ovoji "illavosti" in "pod* etnootl" niso sposobni iavloči oo velikega močvara. Marlandov načrt določa, da bi notranji tajnik lmsl vrhovno ob-laot nad industrijo, sllčno kot Jo ms po novem sakonu poljedelski tajnik nad farmaratvom, Do-očal bi minimalno ln maksimalno oono. 8 prvo bi protektlril n te rose oljno induotrije — delničarjev — i drugo pa konsti-monte. Z drugo besedo: koss bi bila oela ln volk sit. Notranji tajnik bi določal tudi količino produkcije ter jo po-rasdslll po drftavah. Kompanijs, ki bi prekoračilo svojo produk-oijsko kvoto, bi plačalo 60 centov davka na tod odvilnega olja. Letna produkcija bi bazirala na lat-nI porabi oairoma trgu. V nišrtu tadl klavzula gleda dolavosv v pMni indualJ&v Tudi sanja bi skm notranji tajnik s Um, da bi imel moč določiti minlmslno plsčo In dslov-nik. A Polog Ugs načrt določa "dl-vorslranje" drulb, ki polUJaJo olje po ooveh, od produkcijskih kompanlj ali roflnorlj. Namen U določbe Jo zdrobiti ali preprečiti monopol. To Jo najbrl pobošna želja, ker končno Js vseeno, če Rockefcllor, Mellon sli kdo drugi kotrollra sno ali vsč velikih drulb, ki so v Usnl zvezi, sli pa če so "dlvorolrsno." V Um Jo lo Uhničns razlika, ns ps bistveno. I Nsčrt ims tudi "sobs." Za kr-tilce predpisuje ktrogo kasni i zaporom in globo. Ena Uh kasni Je prej omenjeni (lavok na od-vlšno olje. Notranji UJnik Ickes Jo kmalu po nastopu skušal pripraviti oljno magnaU do Uga, da bi "hišo sami spravili v red." Ns sesUnku pa Je prišlo djf burnih prizorov, ko so sastopiOkl neodvisnih operatorjev začeli rovol-tirati proti saatopnikom SUn-< dard Oil In drugih velikih drušb. To in pa nizka cena olju pojasnjuje, zskaj so pripravljeni spre-joti vlsdno "dikUturo." Ktagrat NgfeMMtl sa Roosevelt takoj podplaal sove naredbo, katero ao be «Ha-kovala sa deasrao vrednost Wsskiagtoa, D. C. — V oo-boto Je senat sprejel i« |U-sovi proti 90 resolucijo sdmlnl-■ t rac I je sa odpravo klavsuls la-plačil v slstu v sedanjih In bodočih Javnih In privatnih obligacijah. Nižja sbomica Js U stvsr Is prej odobril* In predsednik Roosevelt jo Je podpiosl v pondeljek. B to nsrsdbo Js klsvsuU vsakega Javnega ali privatnega tft-plačlla v zlatu neveljavna. Naredi* ns bo Imela kskogo slinks ns vrednost densrjs, odvezala pa bo vlado Is privatne stranke od običajne garancije, da so obroetl In glavnice na zahtevo I «plačljive v zlatu. PROSVETA THF KM.KiHTKNNENT CIASIM) IN UITHWA SLOVEHiSB naiodni roupoam jbobotb kr «k. SM— P108VETÄ —- _______ •• i —i'ri MM. ■■kMrirtlrr r»Us: fM Mm I C» i «M CM« MA« »M mu.ub mm mr m«*» >t Mm»- a4««rlUI»c rM» M Mil»u »tU m rmtml HmI<* h w, U( m m i IUU»»: 1'KOHVRTA MIMI a«. Ar*, CM——. MEMBKK OP T H K KKWULATKD PBBSS. Izboljšanje—na papirju Kapitalistično časopisje pošilja v svet dnevno razna optimistična poročila o "izboljšanju" gospodarskega položaja na vzhodu in v drugih industrijskih centrih dežele. To se ponavlja že zadnja tri leta, odkar je postala industrijalca in ekonomska situacija Uko akutna, da ji z vaemi umetnimi sredstvi niso mogli pomagati Depresija se veča kljub vsem željam lažnjivega časopisja, ki skuša ustvariti dobro razpoloženj* med prizadetim prebivalstvom. Poročila državnega depart-menta za delo jasno kažejo, da ni Ae nobenega izboljšanja in da se armada brezposelnih «talno veča. Celo naj konservativne jši elementi v delavakih vrstah priznavajo, da je sedaj že nad sedemnajst milijonov delavcev v Ameriki brez dela. Listi, ki so pisani v interesu velebiznesa, si prizadevajo na vse načine, da bi privlekli proeperlteto nazaj, pa ne gre. Resnica je, da so nekatere manufakturne industrije zadnja dva meeeca u posli le nekoliko več delavcev, medtem pa so druge industrije vrgle na cesto mnogo več delavcev kot so jih prve uposllle. Tako govori u-radna statistika, ki jo je objavil delavski tisk in ki jo je povzel iz uradnega poročila. Vzporedno z znižanjem zaposlitve se je seveda znilal tudi skupni zaslužek. Uradna statistika za delo poroča, da v primeri s povprečnimi mezdnimi izplačili tekom let 1925-1927 so znašale mezde v manifakturnih industrijah komaj 28.2% celotnega zaslužka, kar pomeni« da so od takrat padle za ve« kot 68.8%. V ostalih industrijah — premogovni, jeklarski, usnjarski in stav bi n-ski — je položaj še slabši, posebno v sUvbinski in premo-guvui. Številke dokazujejo, da meščansko časopisje laže, ker je to v njegovem interesu, a • • Pred tremi mesteci nas je predsednik Roosevelt v svojem inavguracijakem govoru zagotovil, da so menjalci denarja že "zleteli a svojih visokih pedesta-lov". Sedaj pa Je prišlo na dan v zvezi s razkritjem Morgano-vih finančnih manipulacij, da imajo nekaleri nsjiržji prijatelji menjalcev denarja najvažnejši* poziciji« v Rooseveltovi administraciji. Ako bi bil Roo-sevelt iskren, hi takoj podviel korake, da bi "zleteli z visokih pedestalov" tudi njegovi kabinetni člani, ki »o zapleteni v Morita nov škandal. * * i Sedanja strašna depreaija je ualvarila razmer«, ki mo prinesle na dan razna razkritja onih, ki ao resnični vladarji Amerike. Med t<*ml je v prvi vrsti tako-zvana Morganova hiša, ki se Je vedno znala odeti s visokim U-gledom. Celo vrsto bivših vladnih osebnosti Je pritegnila nase takoj po poteku njihovega termina v vladni služIti. To so dobili v povračilo za zvestobo, ki so Jo izkazovali kralju Morga-nu. Glasovi k naselbin $£ Zanimiv« beležk« h ranih krajev Stavka na vzhoé» N. J. — Tukaj j* stavka v tovarnah za moške srtijce pri Arbeeko Shirt Co* Acme 8birt Co., Besco Shirt Co,, Hanover 8hirt Co., Frederick ftieke in M. A. Castles. Na stavki je okrog 1,000 delavcev in dejpvk. Amalgamated Clothing Work er»' Union of America se je zavzela za k« izkoriščan» delavce in delavke 17. maja in je pri volji vsem na novo pristoplim članom in članicam pomagati, če so v slabih finančnih mnw rah, č«tudi niso še nié vplačali Tako misli ta krojaška unij* vse delavce v sorodni industriji organizirati, ne samo pri srajcah. Nihče naj ne stavkokazi. Zato vas svarim. Ne hodite sedaj v Elizabeth, New Jersey stavkokazit in posebno le članli ali članice SNPJ! Ni varno in, ni častno delati v času stavke pod policijskim nadzoratvom. Družbe so nekaj zvišai« plače, ampak šele sedaj, ko Jim je linija pred vrati, drugače bi. jim ne zvišali niti centa. Pri vseh teh tovarnah policija varuje tiste, kateri gredo delat Amalgamated Clothing Workers unija je imela že več shodov in 30. maja je imela veliko parado z napisi. Velike avtomobilov in avtobusov gre vsak dan od tovarne do tovarne, da bi še ostale delavke dobili v svoje vrste. Upam, da se vsi pridružijo, ker to bode v njih lastno korist. , Časopisi kapitalistov ne poročajo resnice. Zato bodite previdni. Poročevalec. Skočil v šahi Belleville, III. — Joseph Witt aauer. brezposelni rudar «tar 55 kt in samec. je napravil samomor s skokom v 140 čevljev globok šah t Her vie* Coal kom-penije. Vzrok je brespoeetnoat In obup nad ftlvljenjem. O "večeru petja" 11. Pueblo, Colo.—V naši naselbini je bilo dosedaj bolj malo pevskih koncertov. Poprejšnja leta je za spremembo priredil kaj stičnega "Prešeren", zadnjih par let je pa tih. Upamo pa, da bo postal zopet aktiven a pevskimi priredbami. Med n*-mi «bi moralo biti vsekakor več zanimanja na tem polju. Zato nič ne škodi, ako je več pevskih zborov v naselbini. V nedeljo zvečer 28. maja je p«vskl klub "Slovenec" priredil "večer petja" v Orlovi dvorani, s precej obširnim sporedom. Bil je njegov prvi nastop. Moški zbor, devetnajst pevcev, sami dobri fantje in možje. Na sj>oredu je bilo do dvajset točk. Program petja so odprli in končali s pesmijo "Slovenec sem". Nastopali so v samospevih, dvo-spevih, četverospevlh in osme-rospevlh. Zbor ima nekaj i zbornih tenoristov In baaistov. Preveč bi bilo, Če bi vse omenjali; omenimo naj nekatere. J. Cernač je tako iaboren tenorist kakor jih je malo Charley Zobce in Charley MeŽnar sta pevca, naravna \wiVca. Njiju glas doni kot "veforni zvon" o mraku, daai t« pesmi "O mraku" niao peli. Izmed drugih so peli sledeče pesmi, Mor: Slovenec sem, Strunam, Slavčku, Po gled v nedolžno oko, Delavsko himno in hrvatake Svračanje. To hrvatsko pesem so prav dobro peli. Nekam težje ali neskladno pa je bila odpeta pesem "Pogled v nedolžno oko" ter par drugih. Se rasume, težje skladbe, več vaje. Charley Zo-bev solo Je bil aelo všeč avdi jencl. Ko je odpel, ae ga je hotelo, da ponovi. V aplošnem je zbor dobro pel, bolj alabi so bili kvarteti in okteti. Zbor se b< gotovo spopolnjeval in izboljševal. Veliko več vrline ima pet Je. ako je zbor mešan. Takoj v začetku ao bili vsi pevci predstavljeni a pri pom bani i o vsakem — tako kot to delajo šolski odbori, ko dele dl-piomc študentom. Meni ae to ni videlo umestno. Saj «o vsi poznani vaom. In pri zboru pa« le koliko prid« petje do pevske umetnosti. Pri vaeh nastopih (tudi dramakUi) Je upošte Vati le. da Je umetnost prva. ki se mb o tem ali onem Nekaj Jih Je bilo, ki niao bili na mestu^ Na mestu Je p* bil naatop J. Mtarja kot humorista (j* pravi komik). Zdrav humor Je dober. Fant je rojen v Pueblu In govori bolje naš jezik kot pa nekateri, ki so pohajali Aole naokrog Ljubljane. Prvo peaem je zbor pel ne? kako boječe ko pa je z iste pesmijo končaj spored, je bil« petje bolj navdušeno. «Privadili ao se odru. Val nastopi* pevski ali drugi, morajo biti tem: sem tukaj, da izvršim na* logo, neglede kdo me gleda. To je pač malenkost, ki pa je bo toliko manj pri bodočih nastopili. Pred vsem je eno; pevci naj bodo skrajno pokora« svojemu vodji. To je en znak, da bo zbor dober. Slovenska pasem« lepo peta, ae ne sme nikdait podcenjevati; peta bi morala biti le v zboriM| Pevci, le pogum in vztrajnosti Naš narod mora biti prvi tudi na tem kulturhem polju. . Udeležba ni bilo pričakovati. So razni vzroki—ali preboleli se bodo tudi ti. - • : Tu okrog po zapadu je precej slovenskih naselbin, ki niao preveč oddaljene, in v teh ae bi od časa do časa lahko priredilo "pevske večere". Za udeležbo se lahko računa tudi na druge na rodnosti. Ante. TOREK. pred programom ni bilo brez potrebnega letan skozi oderska vrata občinstvo in zopet nazaj, kot je običajna navada. V ozadju odra je bilo razprostrto veliko črno-rdeče baržunasto zagrinjak) simbolom lire v sredini, nad katero se je blesketal napis "Slovenec." Zbor je imel zataknjene rdeče cvetke v gumbnkah. Vse sesno in okusno. Predsednik klu-rba, Fr. Pechnik, je nagovoril ohr -čustvo, predstavil vsakega čla. na posebej in zbor je zapel "810-venec sem." Program je imel 22 točk in so bile zelo dobro raevr» ščene; kitice pesmi se niso po« 'navijale predolgo, opaziti ni bilo nobenega zavlačevanja aH suho* parnih trenotkov. Ravnatelj o« dra, Fr. Pechnik, je spretno in gladko vodil celo prireditev in bi se bil izrazil "članom pev ega kluba "Prešeren" meSto "Prešernovcem," bi bil popoln. • Zbor se je odlikoval v pesmih) "Pogled v nedolžno oko," "Na Ulanine," "Svračanje" in "Na bila taka fcot j«, straži." Osmerospeva sta dose--—i ""— gj^iskoro isto stopnjo. V četve-i;pspevu so se odlikovali: Okoren^ Babich, Dovgan in Zobeck "Ljubica." V samospevu "Pa so antje proti vasi šli" je Kari Zot k ponovno pokazal, da je iz** eiban in dovršen pevec. Z njim. Vesti ' iz Jugoslav^ (lsvfcraa pasalUa i« Ljubljana, 5. maja. Težave ljubljanskega gledališča Ljubljansko gledališče preživlja hude čase. Državna podpora se je vsa zadnja leta manjšala, obisk zaradi krize pa je istočasno padal. Država podpore nj JoiMlavifc.) ljubljanskih ljudje okrog «j^ • Zborujoči ig^ 7 g^Çijo, ki * jo * ™ v kateri ^ ' fee z izrednim kredit ■^^primanjkljaj, kij,' hotela zvišati, pač pa sta hoteli «nižanjem državne ge seveda ni mogel meriti s svo-'jfon solospevom Joe Dovgan, taj O igri in koncert» Pueblo, Colo. — V nedeljo, dne 21. maja sta priredili društvi "Slovan" in "Zapadna gvezda" ZSZ skupnO zabavo v Jožefov i dvorani pri zelo p$M udeležbi, Na programu je bila enodejanka "V medenih tednih" in ples In ničesar drugega. Ker imamo toliko zmožnih pevskih moči v Pueblu, bi bilo dobro, da bi bUa na programu kaka pevska točka in mogoče bi bila udelrfba boljša. Igra je bila zelo dobro Jtfana in oder pravilno urejen. Teike vloge so imeli Joe Shustar, Em-ma Klintz in Angel* Vidic, Vsi trije «o jih nad vse pričakovanje dobro rešili. Ko bi bil Joe Shustar maskiran označeni st#rosti primerno, bi bilo občinstvo ¡morda bolje razumelo pomen igre. Anton Babich je dobro izpeljal svojo vlogo, samo za pisarja bi moral rabiti nekolike pravitaej-šo slovenščino. Druge manjše vloge so vsi dobro zadeli in vki kolikor nas je bUo, smo zadovoljni in nismo s« smo dobili pogled v dneve." V nedeljo dne 28. maj* venski pevski klub "Slovšnec prvič nastopil s svojim konodt-tom v Orlovi dvorani in dosegel velik uspeh. Ce bi še kak modri jan—kt mu je "vae narobe" na svetu, samo on je v pravem -7 «podtaknil nad tem, bodi omenjeno, da je pri tem všteio to, da je to njegovo prvo velite'delo, da je med njegovimi dvajsetimi člani polovica neveščn slovenskega jezika in da z malimi izjemami niso nikdar nastopili v javnosti. Ce vse to skupaj seštejemo, je bil rezultat sijt^en. Dvorana je bila priličnd pol- kluba, ker fant je še mlad,, egov glas se še ni razvil, a obe dobro bodočnost; priznati se u pa mora da je imel lep na stop. Pianist in j a kluba pri prireditvi, ga. Anna Pugle, in njen mali sinček, igralec harmonike, sta naredila prijeten vtis na občinstvo z "Napoleonovo korač- Kar je bilo komičnega dela, je bil najboljši Joe Shustar. Rojen kpmik, je izvrstno predstavlja •lovenskega fanta, ki pride od vojakov na dopust; njegova arija "Špageti in makaroni" ne bo temalu pozabljena. Samo konec kratke slike ni bil na mestu, pe^ aebno ne pri kulturni predstav kot je koncert. Vsako stvar kamor spada! Pohvale vredno je tudi to, , je ta ukrep zbudil ogorčenje igralcev, ki so sklicali zborovanje, na katerem so protestirali proti rušenju ljubljanskega gledališča, pokazali na razne krivice in peedla-galL, kako pomagati. Da bi tudi javnost izvedela za položaj igralcev» so igralci povabili na to zborovanje tudi časnikarje. Predsednik Združenja gledaliških igralcev Brenovec je na tem zborovanju orisal boj organizacije proti stalnemu zniževanju plač. Upravnik gledališča Oton Zupančič je sam upa), da plač ne bo treba zniževati ie nadalje, vendar pa je s 1. majem znižal plače za 1&%, s čimer je ogrožen Obstoj gledališča in eksistenca igralcev. Država je ljubljanskemu gledališču znižala podpore v zadnjem letu za poldrugi milijon Din. Kljub temu zadnjemu znižanju plač pa je še vedno 20,000 Din mesečnega primanjkljaja, zaradi če sar grozijo zdaj še z odpusti nekaterih članov. S tem bi slovensko osrednje gledališče propadlo. Igralec Jerman je govoril o harmoniji, ki naj bi vladala med i igralci in upravo. V interesu gledališča smo poslali ie več spomenic upravniku Župančiču, ¡v katerih smo zahtevali notranje upravne reforme materi jal-nega in umetniškega značaja. Spomenice so bile bob ob steno. Upravnik nam je govoril, da govorjene v slovenščini in če so redukcij plač ali članov ne bo, lkvajaki črncev, se počutimo bol. «loma, ker sličnim prireditvam 'se odzovejo po večini starejši rojaki. Prihodnjič bomo zahte-Vahi od kluba malo več discipli-'fte; n. pr. kadar ves zbor vstane, 4a vstanejo vsi naenkrat in sedejo vsi naenkrat. To vpliva veliko prijetnejše na oči gledalcev ' " E. J. Mensinger je ponovno pokazal, da je dober pevovodja in vito ima materijal, kateri ima trd no voljo, da pod njegovim izvrst-ilm vodstvom doseže cilj, ki si ga je postavil, namreč, da se v jrifcodnjosti uvrsti med najbolj ^ zbore na pevskem polju in 1 tem dokaže, da so člani kluba Vfedni imena "Slovenec," vredn sinovi svoje matere Slovenije. Udašežeaec. iza- v Wilis. V tek« šestih »zarije, ki Meje do 20 t|. k«, blvfta učiteljica le mlU- in vendar so nam # 1. majem znižali plače, nekaj nas hočejo pa sploh odpustiti. iKapelnik Neffat je dejal, da je treba zahtevati za vsa tri gledališča v državi enakih dolžnosti in tudi enakih pravic. K debati se je oglasil režiser Ciril Debevec. Ta Je povedal mnogo bridkih o državni upravi in o gledališki upravi. O državi smo Videli« kako vrača denar, ki ga prejme s davki: leta 1981-82 je dobilo ljubljansko gledališče še 4,400,000 Din dr* žavne podpore, leta 1983-04 pa 3,017,000 Din I Banovina in mesto bi dala podporo, a jim vlada ne dovoli. * , In kako je z domačo upravo?. Upravnik 2upančič je storil mnogo za obstoj gledališča, ne pa za njegov razvoj. Manjka mu poguma, s katerim bi on s svojim ugledom gotovo več dosegel na svojem mestu. Prav tako pa ni pri njem pravičnega ocenjevanja, po katerem se urejajo pogodbe med upravo in stavljene!. Napačno je, da Ima en režiser nad 5000 Din plače, drugi pa 2800 ali 1200. Uprava goji tudi morklo tajnosti. Več bi vedel povedati o upravnih podrobnostih inozemskih gledališč kakor pa o domačem. Debevec je končal svoj govor takole: "O tonu. ki ga ima u-pravnik do nas. bi trdil, da Je včasih skrajno neupravičen. Za zaključek naj velja: k4or ni nami, je proti nam. Gledališče smo mi. In kdor je proti nam, je proti našemu gledališču. V debato so posegli igralci, nakar je Debevc ril na tri stvari, s katerimi bi to olajšali nafto gledališko krivo: osnuje naj se Društvo prijateljev našega gledališča, aa tonfilmske vstopale« naj se uved« taksa v koriet gledališču in gledališč« naj bi prevzelo radio. (O taksah na kinovatopnicr je bil še stavljen predlog, ki pa ga Je finančni minister odklonil Na čigavo pobudo? Lastniki 2) uvede naj se t*^ vstopnice v korist naj prepreči odpust igralcev, ker bi 1 t*a ►daliAče «propadlo. Nova stranka? - n mu ministru so predloi teri poslanci program ii nove stranke, ki jo noviti. Po zakona « njih in društvih mor, tev «tränke dovoliti minister. Nova strub «e imenovala ttjuw narodna stranka" in 4 ke njenega program« -država, en narod iB < koni, enakost in ravn vseh državljanov, gpk| in enaka volilna pravk visnost sodnikov, «ub, ništva, tiskovna svob« boda zborovanj itd. hoče organizirati po«l| goslovanski narodni kk terem so organizirani ki so se ločili od kluha cev državne stranke, državne stranke dr. Ki te poslance prid meto bil, naj se vrnejo v drfn kar pa so ti odklonili vložili prošnjo za iuk stranke. Zaradi tera i trije poslanci izstopi novanega kluba, med nj venski poslanec dr. 1 Ustanovitev te stranki seveda od notranjega n Obsodba na sart t nekaj dnevi se je vrli izrednim soditfem v Bi razprava proti članoa organizacije "Državljai na", ki ima svoj sedel 1 žarskem. Obsojeni m bi fan Koprek v <> skočila v Drsvo. i Delan** -Stara l.aua : Brodnjskovs m zulata f Zagrw»" » v«tnika U S«n čilo, ds P^1* no is nrkim umrl v mi leti 1er dolarjev petim sorod"* , omenjeni veda veseis. * nemara ris «r»* JUNIJA. IM» l8eta redna ko ZAPISNiK ■ ncSETB REDNE KONVENCIJE nvENAMOONE PODPORNE JEDNOTE tvne- stane SNPJ ed 22. maja do S. junija (Nadaljevanje 9. seje.) . . Zelo dobri govorniki ao zagovarjali posojila, a .. povedali. Res je, da so francoski lastniki vlad- B?13h manj. Ampak prav tako ie res. da bi dobUi baš ^ t bi naložili svoj denar aa posestva. Ko je ila vred-dol je ila povsod enakomerno. Kmet, ki je bil za-TOLu ie po inflaciji prodal par volov, pa je bil ves nje-i^Jbmsn Zgubil j« upnik,,pa bodisi je imel denar poso-n» v vladnih bondih. Ce bo tu zguba pri zvez-irTnstt inflacije, bo kajpada i pri posojilih na posestva. r^ i- i.AKifiM*iii aMD bi) oroti posojilom aa posestva. Takrat S.ii konveciji sem bil proti posojilom SS In ta kratka deba od takrat je pokeiala, da \rmki cla iom niao pomagala. Najboljše bo, da to vpra-«Mino ia ^ ri leta; saj je ie v smislu predloga- odseka «lo verjetno, da se tekom prihodnjih štirih let ne bo .¡¿«ar posoditi na poaestva. Cemu potem sploh imeti tako .'v pravilih, ako nič ne pomeni. — Čudim se .onim, ki sma-n ¿^¿e baš zvezne bonde. In vendar ao dobri. Saj so k davkov. Vlada pa vedno dobi svoje prej, kot pa more-ktirjati svoje dolgove. Co bode bond* manj vredni, bo acinar manj vreden — to pomeni, za bonde bomo manj dobi v istem razmerju bomo manj plačali razne obveznosti, ni da bo razmerje ostalo povsem isto. Ne smemo prezre-rilik S takimi posojili na domeve. Sedaj imamo ie kakih ti deset takih, ki niti prvega obnoka obresti niao poravnali, ia» delokrog prevelik. Stavbiaska in posojilna društva pojo samo v svojem okrožju, mi pa bi posojevali- širom Ame-h ie eno važno vprašanje je; recimo, da dohodki padejo Cflk kje bomo dobili denar za kritje razlike? Hiš pač ne i prodati kar čez nočj Pa seveda, tudi velikega dela ne pozabiti, ki bi ga imeli, ako bi poeojevali. Vendar pa ka-a omenjeno, posebne dejanske razlike ne bo, kajti tudi če ki cdlog odseka sprejet, se itak za več let ne bi poaojevalo na t, vsled česar je najumeatneje, da se do prihodnje konven-določbo o posojilih na domove članov izpuati ia pravil. Podfaov ima zaključno, beaede k svojemu predlogu. Odaek railočno povedal vsega. Zgleda, da bo minilo štiri de pet ledno bo jednota imela določeno kvoto likvidnih bondov. ami ne dopade postopanje gospodarskega odseka, ki menda urno Chicago, Cleveland in Milwaukee. Pred leti gospo-odsek ni mogel dati par tisočakov zunanjim stavbinskim in im društvom. Takrat je namreč te bik» proti državnim m. Ko pa je čikaško stavbinsko in posojilno društvo hotelo |o, je bilo kar takoj vse legalno in gospodarski odssk js bil opravljen ustreči jim. Seveda sem bil takrat proti temu. milog je umesten že radi tega, da bo članatvo na jaanem in ne bo zanašalo na gotovo točko v pravilih, ki bi itak nič ne lila tekom več sledečih let.; r. Siskovich poziva predsednika, da dovoli besedo bratu Ale- ivrho pojasnila. • Petrovich ugotovi, da je mnenje zbornice, da ae takoj gla- Vi glasovanju je oddaniA že predlog brata Podboya 118 gla- predlog odaeka za pravila pa 82 glasov. Bt. Petrovich ugo-k je bil sprejet predlog brata Podboya in da se tekom na- tirih let ne posojuje na posestva članov. Enajst minut odmora. t Olip predlaga, da se ponovno glaauje o vprašanju poaojil move članov, in sicer poimensko. Svoj predlog utemeljuje da prvotno ni bilo oddanih za Podboyev predlog nad polovi-»v. in dvomi, če so se vsi delegati zavedali, o čem se glaso- 'odpirano. r. Vogrich se čudi temu predlogu. Zakaj ni bila zahteva za aiko glasovanje stavljena, predno ae je sploh glasovalo? iekaj minut vlada razburjenje v dvorani, t ^ glasovanju za predlog brata Olipa je oddanih 85 glasov, predsednik ugotovi, da je poimensko glasovanje na dnev-tdu. etra Močnik želi, da se napiše na tablo predlo«, tako da ne Dvora, da kdo ni vedel, o čem glaauje. Se zgodi. • Btumbieh (681) želi, da se predlog pojasni i v angleščini. Petrovich pojasni tako v angleščini kot v alovenščini, o bo glasov alo. ' j . i% * i, * / • » ' «■ Poimensko glaaovanje o posojilih as domove. Nil» v Kmixlu predloga •iwb za pravila fl»*uj«'J (SIK) Kak k"perh VakMi Gltnlg Cvetkov Ick Zorka Majnarleh Oali Kraaaftnik Me*«* Hi Trataik Grosnik VaéeBSk Teg lar Baetek »tefaW./ Maiekavtdl Z,-»nik Gena Glavah 00«) in Br. Lstriek poroča, da jajiik) oddanih za predlog, ds se po-sojuje na domeve členov, 87 «lasov, proti 121 glasov; 1 «las je nevtralen. Skupaj m Br. Siskovich predlaga, da odsek za resolucije sestavi rtso-lurijo glede posojil, k¿ se hiša izvršena pred t julijem 1988. Podpirano in k večino glasov apvejsto.. Br. Somrak pojasni ne stavljeno vprašanje, da baš kar od- ano stopi v veljavo L jtdtya 1933. Nadaljuje se s poročikm edseka za pravila.4 Poročila odaeka sa pravila Br. Medveshek prečita tXVIU. člea a popravki.» Govorijo bratje BarbiČ, Ambrozich, Aleah, Zarnik in Zaita. Br. Medveshek izjavi, de edsek ta člen umakne, dokler odsek za plače ne poda svojega poročila. Ni ugovora. Br. predsednik pozove one, ki so goverili o tem členu, ssiro-ma so se priglašall za besedo, da podajo avoje nasvete in priporočila odseku. < "" ; t . » v XXII. Sprejemanje prosilcev Br. Msdveshek poroča, da ima odsek par sprememb v 1. točki, da pa se niso mogli zediniti* ali se naj ohrani «lede narodnosti sedanji sistem, po katerem lahko poatanejo člani ia pripadniki slovanskih plemen, ali ako ae lahko sprejema vae pripadaika kav-kaškega plemena. Odaek želi, da se to vprašanje reši tu pred celo zbornico.. . H ' ' ¥ ' ' 1 • Na vprašanje sestre AMhraftlČ br» Medveshek pojasni, da iz mladinskega oddelka ae laliko prestopi darkoli med 1<6. ia 18. letom. Br. Pezdir predlaga, da se vrne točke odseku. Števila najvišje starosti novih Članov se naj zniža a 50 na 40 let. Podpirana Br. Medveshek pojasni br«£u Ptzdtrju, da ao o tem razpravljali ter sklenili, da ae omeji zavarovalnina pri onih nad 40 let starosti. ii r > \ '' Br. Muhvlck je prepričan, da se jednoti lahko zelo koriati, ako odpremo vrata vsem belopoltnim narodom. Br. Godtna predlaga, da ae točka sprejme kot čitana, in s sedanjo določitvijo.o slovanskem plemenu. Podpirano. Br. Paeich priporoča, da se uvrsti v to točko tudi one, ki govorijo angleški jezik. Br. Medved (117) se boji, da nam drugi narodi ne bi bili baš posebna opora. Br. Radtch nima nič proti temu, če se odpre vrata betopoKne-žem, kajti na pritok is starega kraja ne moremo več računati. -Br. Zugel prosi, da se sedaj razpravlja izključno o Slovanih in Kavkazih. Drugo ae lahko phzneje uredi, toda o tem vpraia-nju se odsek za pravila ni zedlnil. Br. Smrekar predlaga, da ss o vpraiaju Slovanov In Kavka-zov zaključi debata. Podpirano in enoglasno apvejeto. Br. Kure se boji, da se ne bi prenaglili. ÍMovenei so ustanovili našo jednete in naia dolžnost je» da jo ohranimo aa Slovane. Br. Vidmar poroča, da je miharsuika federacija ssvsela odločno stališče, da se v jednote ne pripušča neslovenskih narodov. Slovsnl imamo tu svejo mladino, ki bo zavzela naia mesta, ko m sami umaknemo. •• Br. Somrak smatra, da. je večina sa 8knrsne, in ne vidi po-trebe, da se še dalje debatira. Predlaga črtanje govorniška liste. Podpirano. Br. ZaiU, preds. nadz. «Is., opozori na spaemamba M ja lahko vsak opazi, ki je bil na nsMt konvencijsh pred kakimi petnajstimi leti. Nobenega dvoma ni, da se staramo; ustanovitelji izumirajo. Toda jednoto hočemo ohraniti. V te svrho pa rabimo nov vir. Iz starega kraja ne pričakujemo več aove krvi Rabimo mladino — našo in tujih narodov, ki je pripravljena si nam pridružiti. Saj je že seda j precej ae4Uevanov v jednoti. Nobene bojazni ne rabimo imeti, d^ bi ae jednote polastili. Na*, boljše bi bilo, da se točko yrne odseku, pa jo ta naj tako meni, da se lahko sprejema v mladinska društva vss pripadnike kavkaškega plemena. Br. Bsnediet omeni, de se te vprašanje tičs predvsem angleško govorečih društev, kjer se to itak Izvajat S tem damo priliko tem društvom, da se lahko neomejeno razvijajo. Br. Bratkeviek smatra za neumestno, da ae tolika zanimamo sa tuje narode. Vae j toliko pečakajmo, dokler so še pionirji med nami. - In ne pozabiti, de bodo prišli k nam tleti tujci, ki jih bo privabila polna blagajna. Br. Ktopčič je prepričan, da Kavkaz! ns bodo rešili naših financ. Za take korake sedaj i« ni prišel čas. Ako bo kedaj kasneje hotela mladina, ki bo zavzela naša mesta, podvzetl kaj takega, bo to lahko storila. Ses. Zakeviek opoaarja, da je tudi med drugimi naredi povprečno ravno toliko poitenjakov, kakor med nami, torej take velike bojeenl za blagajno pač nI treba. Mladini M m naj dovo-lilo, da sprejems v svoja druitvs otroke tujih stsriov. Br. AIssU se ne strlnjs, da bi sa dajalo kaks privitega engle-ško poslujočim društvom. Ako se spr«jme, da ss Ishko sprejema vse pripsdnike kavkaškega plemena, potem naj velja to sa vaa društva. Br. Caiakar želi, da ss debata skrajša, ker js nepotrebna Naj ostane kakor jo g sedanjih pravilih. Ml hočemo ohraniti na* ie jednoto in naš vod. Vedno pa smo sprejemali tudi dobre značaje drusiši narodnosti ~ Br. Corsos (8) povdarja, da smo Slovani in da tega ne sme mo pozabiti. Imamo svoje otroke, ki bodo zavzeli naša mesta. Drugih narodnosti ne rabimo sprejemati. Br. Hostarick v angleškem govoru pojasni principe naše jed note in navaja svoja skušnje z mladinskimi društvi Poziva mladino. da se ne sramuje svojega porekla, kaJfcl slovsnskl rod js po Štsviju drugi na svetu. Pokeie tudi na Cebe, katerih tretji In četrti rod v Ameriki šs vedno nI zgubil svojogs slovanskega prs- pričanja. ^ . 4***'«- Br. Karttnier (92) se čudi, čemu ss nekateri toliko potegujejo mm tujo nerede. Ssj vendar imamo lastnih potomcev dovolj. Glejmo, da ohranimo vas to jednoti Sem Ima osem članov dru- /iflf v 14'uooti, t.t,.t . ■ . .........._ . . _ t i .....__ Br. flpiMer (469) tudl/v angleščini svari pred Igranjem s ognjem. Vprašajmo ss, če oni tuje nerodnosti, ki silijo k nam. spoštujejo svoj lastni rod. Seveda so izjsme, kjer nimajo lastne organizacije. Tods oni. ki pridejo k nam. četudi Imajo :j*a|a lastne organisscije, najbrž« ne bodo baš posebna opoca. Res je, da SOK» nekateri v aaglsško govorečih društvih šs mladi in ae-izkušeni, toda vemisr se prsv dobro zavedamo principov in ciljev jednote. Ml smo Slovani — orgsnlzlrsjip« najprej vas Blovaae. ' * . * » je jutri, ker ima nujne opravke. Soglasno dovoljeno» da delegat Zevnik lahko izostane od jutrišnje seje. Delegat Mrmolja poroča: navzočih 207 delegatov In gl. odbornikov. Sledi čitanje zapianika 8. aeje. Predlagano, da se zapisnik s potrebnimi popravki odobri. Zbornica hoče vedeti, kaj je s poročili odbora sa prošnje in pritožbo o zadevah, ki jih ni v zapisniku. Pbjaanjeno, da pridejo. Delegat Vidmar ugotovi proti očitkom, češ, da poročilo v zapisniku ni točno, da ao neutemeljeni in da je sapianikar zabeležit vse natančno kot je bilo poročeno. isto izjavlja delegat Kaferle. Gl. odbornik procHaga, ako ob-stoji kak nesporazum v zadevi zapisnika, naj se delegati obračajo ki naj sporne točke uredi v sporazumu v odrasli oddelek ka- d,|,0ktno ns sspisnikarja, odborom. z Predlog soglasno sprejet. Zapisnik 8. seje je nato soglaano sprejet. Poročile odseks aa prošnje in pritožbe (Pripomba k zapisniku: Pri čltanju zapianika 8. sejs je prišlo do nesporazuma v glavnem radi tega, ker je pomotoma izostalo iz zapisnika poročilo 1. odseka sa prošnje in pritožbe, kateremu predseduje delegat Abram, tajnik pa je delegat Hrast.) Tajnik odbora delegat Hrast poroča: Zadeva Franka Zajca od društva št. 300. Prošnja sa podpore. Prosilec je v Allg. County Home, Pa. Odsek predlaga, da ae prošnje ne vpošteva, 1) ker je proallec dslno preskrbljen In 2) ker prošnja ni odobrena od krajevnega društva. Sprejeto, Prošnja društva it. 19 glede aaesmenta. Druitvo je poalalo asesment na «1. urad potom bančnega čeka banke, ki js medtem ustavila poalovasje In je postal ček neispiačljiv. Odsek se zaveda, da je več društev v podobnem pološaju in bi bila ravno tako upravičena do podobnih olajiav. Predlaga, da druitvo poravna svoj dolg na obroke, katere naj določi obenem s pogoji gl. upravni odsek. Odsekov ptedlog jo sprejet. Prošnja članice dr. št. 411 Josephine Cerns, ki js prestala operacijo, sa kakršno jednotlna pravila ne določajo odškodnine ln prosi za podporo. Prizadeta članica je omožena, Ima osem otrok ln njen mož ne dela le dve leti Odsek priporoča, da se jI da |50 iz sklada Izrednih podpor. Odobreno. Prošnja orgaaizapije American Jugoslav Club, ki prosi prispevek za okrašenje jugoslovanskega vrta v Clevelandu. 7 Odsek predlaga, da se prošnje ne vpošteva, ker je mnogo naših Članov v težkih razmerah In se je treba ozirati v prvi vrsti na te. Odsekovo priporočilo odobreno. „ Druitvo It. 89 prosi podpore za družino pokojnega člana Franka Hočevarja« ki je naaagloma umrl tik pred časom, ko je hotel -poravnati asesment. Bil je član jednote Id let in ves Čas dobil bolniške podpore samo I20G2.00. Zavarovan Je bil za $9900.00, a Je jednota Izplačala zgolj 9250.00 za pogrebne stroške. Zapušča tri nedoletne otroke. Odsek priporoča, da ss ds družini umrlsgs člsna Hočevarja $75.00 is sklada izrednih podpor, Ts densr naj ss Izroči društvu št. 21, ki nsj gleds, ds ss porsbl zs potrsbe teh otrok. Odobreno. Mstijs Majnarich, član dr. it. 75 prosi za podporo. Omenjeni je star 98 let in je prejel skupno $1945.00 boiniike podpore. Odsek predlsgs, da se prošnja odkloni, ksr Je nejssns ln pomsnj-kljivs. Sprejeto. Anton Brčul, člsn dr. it. 81! prosi ss podporo. Rtsr je 59 let In član jednote od I. 1904. Zsvsrovsn zs $600.00 in $1.09» prsjsi $499,00 boiniike ln $35.09 isrsdne podpore. Zs II. opsracije nI prejel nikaks odškodnine. Odsek predlaga zanj $50.00 is sklada Izrednih , podpor. Sprejeto. Mary Cickois, članica dr. št. 14 je izgubila tri prste na roki in ostalih ne more rsbftl. 01. uprsv. odsek JI je ns podlagi pravil odklonil odškodnino. Odsek vpošteva izredna okolščine ter prtpo-ročs, ds se prizadeti članici izplača $150.00 in sicer v dveh obrokih. Odobreno. Joseph Gssperič, Člsn št. 300 teli odpravnino iz bolniškega sklada, oz. ds bi bil njegov asesment plačan do smrti. Omenjeni Je star 74 let, pristopil je potom združitve celega društva I. 1020, zavarovan za $150.00 in $1.00, prejel $308.00 bolniške podpore. Odsek predlsga,' da se «1. upravni odsek pogodi s nJim za popolno odpravnino v smislu določb naših prsvil Odobreno. > Apel društvs št. 695 za reprezsntaeije na kofivsnclji. Ksr js konvsncija žs napravila tozadevne zaključke, predlaga odaek, da se položi apel na mizo. Odobreno, ' Zadeva Johna Pkšeta, dr. št. 7«. Clan od l 1919. Prosi aa Izredno podporo. Zavarovan zs $109040 in $1.00. Prejel bolniške podpore $1296.00 in $50.00 operacijska odško4fiias. Lsstuje po. asstvo in prejems $30.00 mesečne podpore. Prediagsno, da ss prošnje ne odobri. Konvencija potrdi odsskeve odločitev. Joseph Ahcin. član 4L 271 prosi, da ae zalaga zanj asesment, da ne bo črtan is društva. Prošnja je nepravilno ispolnjene, ksr je podpisan samo društveni tajnik. Priporočilo, da zadevo reši «l spreeni odsek, sko mu dotični član pošijs prsvitao Izpolnjeno prošnjo. Odobreno. Društvo Ü 74 prosi, da jsdnots plač* stroške zdravniške prs-isksve v zadevi br. Boške Bakels, ki js bil aposnan sposoben o« pravldati lebka dels In sei» ni bil upravičen do podpore. Ker sta Jeni člea ia društva brez sredstev in preti zdrsvnik s tožbo, da ss rnčun izplača. Odobrsao. Milka Puskarič, člsnirs dr. H. 90 prosi aa zalošitsv sassmsnU. Deadaj prejela $90.00 bolniška podpore In 999.59 ae založbo asas-mesta. Predlagamo, da as aaloli ssesmsnt aa tri msssrs. Bprsjsto. Joseph Kimel, društveno št 17, prosi ao larsdno podporo. Ha» daj aavsrovas samo aa smrtnlno in js neeadravljlvo bolan Predlog odseka, da se zaioii asnj ssssment aa 9 msseeev je odobren, Psul Keharnik od dr. it. 93 trdi, ds js imel tri op*troe(Js, a v «I. uradu nI nobenih lisMn, V družini dsle samo eden člsn, (Dru-Žins šteje 9 članov.) Zsvarsven aa $600.00 In $1.09. Hotntiks podpor* prejel $M9.09. Predlog, de se mu ds $25.00 Is odikodnln. akega sklsds js odobren. EMI člsn dr. it. 7 Joha Močnik, ki js bil psslvsn od I. aprile 19*1 |n ns podlagi pravil črtan Iz jednote, proti, da se «a sprejme med sktlvne člsn*. V jednoti od L 1909. Bil j« pri več podpornih ergonlaerljeh, ki Jih Je postil, rszen ene, od katere ie prejsms podporo. K*r j* U bivši člsn piai*vef prt drugih organizacija^ doči#> bil pri naši jednoti na pasivl nad dva Isti, odsek prvdlaga. da is prošnje ne vpošteva. Odobreno, — Junaštvu? Njihovo junaštvo se bo^ kmalu ohladilo. Prve krogle jih bodo .plašile. Se kesall te l>odo. Zame ni junak tisti, ki vidi zgolj v vojni rešitev takšnih sporov. Sicer pa so itak sami Nemci med prostovoljci. — Tudi Slovenci so med njimi. Strašno so navdušeni! . -j , . — Nič ne rečem. Saj pa tudi vse hujska na vojno. Samo današnje časnike preberi! Od samega navdušenja kar besne. Se celo duhovniki so vneti zanjo! To se mi zdi najbolj čudno ko je vendar Jezus tako jasno in lepo pridigal o ljubezni do bližnjega, da, celo o ljubezni do sovražnika! 1 _Ti nisi prav nič navdušen? — Niti malo ne! Prav tako se mi smili ruski človek, ki je moral zapustiti svojo doma-čijo, kakor nas. Vsak jo preklinja. Ce je ne, pa jo še bo. O tem sem prepričan. Justin se je ozrl naokrog. — Ce bi te slišali, je dejal tiho, bi te ustrelili! Jošt je prebledeL______ — Ustrelili ... Bes je! Tods tebi lahko povem, kar mislim. Ne gre mi v glavo, da bom moral meriti na človeka, ki mi nikdar v življenju nI storil nič žalega. Mogoče bo oče . . . 7 Otroci ga bodo zaman pričakovali! Morilec bom! Pravijo pa, da ne. Cim več sovražnikov bom postrelll, tem bolj bom odlikovan. Doma morilce obešajo, v .vojski jih odlikujejo in slave! ' — Morilec! Kaj govoriš! To je nesmisel! Med vojnim časom se pač vsak človek brani. Ce ne boš ti nasprotnika, bo on tebe. Sicer pa se samo pokoriš ukazu. Tu je ukaz večji kakor vest. Zdi se mi vendarle, da je vsak Avstrijec dolžan, braniti svojo domovino. Neka urejenost pač mora biti. Država je država, tudi cesar mora biti in oblast in Če je vse to v nevarnosti, smo vsi državljani eno in isto! — Saj smo ml napadli! ga je prekinil Jošt. — Bili mno izzvani! Sprva sem bil tudi jaz takšen. Zdaj pa, ko vidim, da je vse, staro in mlado, navdušeno za vojno, se mi le zdi, da mora tako biti. Ampak odkrito ti povem, zrna-zal bi se kljub temu rad. Mimo je prišel desetnik druge stothije. Stopila sta v pozor in pozdravila. Justin je prekmalu spustil roko s čepice. Desetnik je obstal in se zadri: — Kako pozdravljaš? Se enkrat! Justin Je pozdravil po vseh predpisih. — Tako, vidiš, teslo, za drugič si zapomni, sicer boš visel! Ko je odšel, se je Jošt nasmehnil in dejal Justinu: — Ali si še navdušen? Justin je vrgej ogorek cigarete na tla in dejal jezno: — Takle hudič, pa kakšna oblast! Doma je bog ve kakšna ničla! V soboto popoldne so imeli prost dan. Justin je pregovoril ppdčastnika, da sta dobila z Jo-štom dovoljenje do enajstih zvečer. Pohajkovala sta nekaj časa po mestu in ogledovala izložbe; Justin je oddal na pošti tudi nekaj razglednic. Pred postajo sta zapazila nenavadno mnogo ljudi. Bliskovito je počila po mestu vest: Prvi ranjenci ! Vse je drlo pred postajo. Stražniki so komaj krotili radovedneže. Dospel je majhen transport laže ranjenih z gališke fronte» Na- peto je vse pričakovalo trenutka, ko se pojavi prvi obvezanec. Grobna tišina je nastsls, ko se je v vhodu prikazal prvi vojak. Imel je obvezano desno roko, ki jo je držal v povoju, koj za njim je stopal drugi, tudi z rano na roki, tretji je Imel povezano glavo in se je opiral na palico. Ljudje so nategnili vratove. Gospe so jim metale cigare, ijeki gospod je vtaknil prvemu v žep dcsetaJc in ko je stopil zadnji ranjenec na cesto, je nekdo zavpil: — Heil! Vsa množica je zakričala in se zgnetla okrog ranjencev. Obsipali so jih z denarjem in cigaretami. Ugleden meščan je prijel šepavega ranjenca pod pazduho in ponosno korakal zraven njega. Ranjenci so se smehljali in mahali z rožami, s katerimi so jih obsule ženske. — Takole je, vidiš, je dejal Jošt. Tile so ranjeni lahko. Bog ve, odkod so? — Kar zadovoljni naj bodo! Nas še čaka. Ce jo bom tako poceni odnesel, bom vesel. Na voglu pred pošto je čakala Marta. Pripeljala se je s savinjčanom. Od daleč je opazovala komedijo z ranjenci. Justin jo je zagledal. . — Si že kaj zvedel, kdaj odrinete? ga je vprašala najprej. — Se nič ne vemo. «Najbrže že te dni, če bo res, kar govore v pisarni. Tole je Jošt, moj prijatelj. — Z očetom in materjo se že poznam, mu je dejala, ko mu je ponudila roko. Smo se te dogovorili. Upam, da se bomo razumeli, kaj ne? — Seveda se boste, posebno z materjo! Stregla vam bo, kakor da ste naši. Zal mi Je, ker ne bom dojna! Pogledal ji je v oči. Sli so čez kapucinski most in dalje po ceeti ob parku in Savinji. Sredi parka je igrala godba. Vse klopi eo bile zasedene, otroci so se zabavali s peskom in metali z lesene brvi kamenčke v vodo. — Glej jih! je dejal Jošt, teh ni dosegla vojna. Tako .so brez skrbi kakor prej. Vrnili so se preko trga v mesto. Pred kasarno je stala straža. Skozi okna so gledali vojaki ter glasno cmokali, ko so videli mlado, lepo žensko med svojima tovarišema. Pred magistratom je bila velika gneča. 'Ljudje so gledali na okna, se razburjeno pogovarjali nemški med seboj in pretili z rokami po zraku. Justin je šel pogledat Nagovoril je po nemško prvega Človeka, na katerega je naletel. Ta mu je vneto pričel razlagati: — Orožniki so pripeljali semkaj več teh prekletih srbofllov. Zdajle jih bodo odpeljali n*-prej v Gradec pred vojaško sodišče. Cisto prav! Postrele naj te pse! Wissen Sie, mein lieber Herr Soldat, das sind diese verfluchten Windischen! Na, schauen Sie! Pet orožnikov z nasajenimi bajoneti je privedlo na cesto devet mož, vklenjenih v verige. Njih obrazi so bili izmučeni, obleka prašna In povaljana. Vsi so gledali zanosno, skoraj prezirljivo na ljudi, ki so jih obkolili. Nekdo je strupeno zažvižgal. Ljudstvo je kričalo: — Pfui! Pful! Niederschlessen! Mlada, lepa, elegantna dama je zaklicala: — Verräter elendige 1 Debel gospod je skočil pred prvega in mu pljunil v obraz. (Dalje prihodnjič.) Starostna pokojnina In inozom*i Vprašanje starostnih |>okojn!n (old age pension) je letos igralo veliko vlogo v državnih legisla-turah. Izmed 44 državnih legislator, ki imajo letos svoje zasedanje, je ¡17 izmed njih razpravljalo o predlogih, tikajočlh se starostnih jHikojnin. V 14 državah Je Alo za spremembe že obstoje-J člh zakonov, veni državi — Ida-' ho — se je poekusilo odpraviti staroMtne pokojnin«*, ali brez u-*l>eha in tudi v dveh ali treh drugih drŽavah ne je |s>javilo slično gibanje za odpravo starostnih pokojnin, brezdvomno vsled splošne tendence za znižanje vladnih stroAkov. Na drugi strani v 25 državah, ki do