IZHAJA VSAKO SOBOTO ZJUTRAJ. POSAMEZNA ŠTEVILKA LIR 15, JUGL. 10, DIN. 5. CELOLETNA NAROČNINA LIR 650, šestmesečna lir 350. - uredništvo in uprava: TRST, UL. MONTECCHI 6-II - TELEF. 95-919 - DOPI-SI SE DOSTAVLJAJO UREDNIŠTVU. NEFRANKIRANA PISMA SE NE SPREJEMAJO, ROKOPISI SE NE VRAČAJO. — OGLASI: V SIROKOSTI ENEGA STOLPCA ZA VSAK MILIMETER LIR. 30. OGLASI SE PLAČAJO VNAPREJ. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI — SPED. IN ABB. POSTALE DELO GL ANI LO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Člani SIAUI Dvignite nove izkaznice svoje organizacije in dokažite, da ste ostali zvesti svojim borbenim tradicijam in demokratičnim silam v svetu. Ne nasedajte nacionalističnim in protisovjetskim provokacijam osamljene in prezirane podružnice iz protiimperialistične fronte izločene izdajalske skupine ! Obnovljena izdaja le lo I. štev. 5. TRST SOBOTA, 5. FEBRUARJA 1949 Cena 15 lir - 10 jugo lir - 5 din Tudi ukrivljena in razpadajoča jablana ima nekaj zdravega sadja, ki ga je treba rešiti pred "sodnim stikom z gnilimi j abolenti. Vsekakor pa razlikujemo dober sad od slabega. Ravno tako postavljamo vprašanje v po-Sledu Babičeve protisovjetske skupine. Na eni strani so njeni vodilni ljudje, ki so postali ali zaradi svojega nacionalizma ali ba zaradi osebnih interesov naj boljši razširi e vaici Titove «besede» v Trstu, na drugi strani ba so tisti, ki še niso razumeli bistva skupine, ki ji pripadajo bi sledijo Babiču misleč, da so tako še vedno na pravi poti. Oni s° v resnici enostavni politični Naivneži, ki se jim zdi - in o te"i so prepričani - da je njihovo stališče, t.j. stališče od "iednarodnega demokratičnega bokreta obsojene protisovjetske skupine. v skladu z ljubeznijo !" zaupanj ém do Sov. zveze 111 do protiimperialistične fron-“O- se niso spoznali brezno izdajstva, v katerega so zabredli jugoslovanski voditelji in njihovi aktivisti v Trstu. Zato je naša naloga, da pre-bričamo te ljudi in da jim podamo svojo roko. kér samo tako Se bodo lahko rešili pred konč-no obsodbo našega ljudstva in demokratičnih sil sveta. In s te razloga obsojamo in razkrin-hujemo protisovjetsko skupino Šabiča, ki jo tvorijo njegovi "ajzvestejši aktivisti, ker izdaja "e samo naš delavski razred in base demokratične sile, marveč zdaja svoje lastne naivne pri-s"a5e. ko se po eni strani po-fUž"je najbolj farizejskih ge-Se! 0 ljubezni do Sovjetske zveze b* Po drugi strani pa sledi z bajvefjo vdanostjo direktivam, ** JI prihajajo iz Beograda in ^1 so direktive obsojene in razkrinkane protisovjetske klike. Mi se bomo približali tistim. M sledtjó Babiču v dobri veri, "m bomo razjasnili položaj in smo prepričani, da bodo prišli z bami, ker so v svojem srcu in v ®*°J1 pameti ostali zvesti idea-°m- za katere so se vedno bo-‘h in za katere se bodo še z *ecjim navdušenjem borili ob baši strani, t j. ob strani vseh brotiimperialisti'nlh sil Zemeljce oble ter ob strani velike Sorske zveze in njenih junaških barodov. In s tem hočemo povdarlti, "a je enotnost z vrhom Babiče-e Protisovjetske skupine nemo-8oča. Vsak sad. tudi če je v kl°Pu nebroja drugih zdravih ®adov. se izloči iz zdrave skup-bosti, če pride v kontakt z enim samim sadom, ki je pokvarjen " gnil. Vsak kontakt, vsaka vsako paktiranje z vrhom abičeve protisovjetske skupine 1 bilo za nas ukidno. Zapravili * zaupanje mednarodnega demokratičnega pokreta in Sovjet-zveze, bi se osamili in bi '"s imperializem raztrgal na 7° koščkov. Ravno tako se je C°diio v Jugoslaviji, ki je da-Cs trenutno osamljena od vseliti demokratičnega sveta zaradi v°htike Titove klike- Z njenimi °_ditelji ne paktirajo demokra-je ne sile sveta, njihova politika Za URADNO OBVESTILO PREDSTAVNIKOV VOJAŠKE UPRAVE Junija bomo po 25 letih volili Demokratične množice ne bodo dopustile/ da bi imperialisti in reakcionarji pri nas ponovili toy kar se je dogodilo ob berlinskih in korejskih volitvah Na vzcrajinji tiskovni konferenci, v Ljudskem domu, na sedežu Vojaške uprave je načelnik tiskovnega urada ZVU gospod Moffley uradno Izjavil, da se bodo upravne volitve na auglo-amerlškem področju STO vršile prve dni junija letošnjega leta. To vest prinaša tudi poročilo generala Aireya za tromesečje od 1. oktobra do 31. decembra 194*. Vsekakor se je VojašidJ uprava odločila za razpis volitev v naši coni. To je eden izmed uspehov borbe demokratičnih množic našega ozemlja, ki so te toliko časa borile, da bi se izvršila demokratizacija javnega življenja. Prvi znak sedanjega razpisa upravnih volitev. ki bo dobil svoj resnično uradni pečat z objavo ukaza, kar obljublja general Airey v svojem poročila, je bil Splošen ukaz 345 o sestavi volivnih imenikov. Toda Splošen ukaz 345 ie v neštetih točkah kršil statut Svobodnega tržaškega ozemlja in naše demokratične množice so se do danes nenehno borile za demokratizacijo tega ukaza. Vojaška uprava pa je ostala gluha neprenehnim pozivom demokratičnih organizacij, naj bi se spremenile tiste točke ukaza, ki najbolj grobo kršijo mednarodne obveznosti. Rama Vojaška uprava Je priznala, da točka o kontroli volivnih i-meni kov ni odgovarjala dejanskim interesom prebivalstva. Zato ie morala zaradi protestov demokratičnih množic podaljšati rok za pregled volivnih imenikov. Toda vse druge točke in odredbe splošnega ukaza 345 so ostale ne izpre-menjene. Danes pa Vojaška uprava javlia preko svojih predstavnikov, da bodo volitve razpisane v najkrajšem času m da se bodo vršile prve dni junija letošnjega leta. Tudi to pomeni. da postavlja v nemar vse zahteve demokratičnih množic in da bo izdala v duhu splošnega u-kaza 345 nadaljnji ukaz za razpis volitev. To stališče Vojaške uprave nam dokazuje, da se hoče na vsak način onemogočiti zmago demokratičnih množic na upravnih volitvah. To nam dokazuje, da je mnenje sedanjih vodilnih krogov usmerjeno k ohranitvi starega, reda, k; ne pred- Povabilo tovariša Stalina predsedniku Trumanu SOI svo (JETI jo zv >ka; estol [VEZA PONOVNO DOKAZUJE »o načelom ohranitve miru stavila gotovosti za naše delovno ljudstvo, za tržaški delavski razred, za nase revne in srednje kmete in za vse tzkorišane ljudi našega mesta in okolice. Zagotoviti hočejo reakcionarnim silam popolno zmago. In mi vemo, kaj to pomeni za naše ljudstvo, ker smo to okusili v treh in pol letih angio-ameriške okupacije. Toda mi se moramo priprava ti na volitve tako da si bomo zagotovili zmago, da si bomo zagotovili veliko število odbomiških mest v občinskih skupščinah, od koder bodo razkrinkali vsak protiljud&ki manever reakcionarnih sil in agentov imperializma. Naše ljudstvo bo sedaj dokazalo s svojo borbo, da ne bo dopustilo nikakih novih korejskih, berlinskih ali italijanskih volitev tu v Trstu. Naše ljudstvo, naši demokrati, naši demokrati, naši delavci, kmetje, pošteni meščani bodo dokazali na pred votivni kampanji, ki se danes pričenja, svojo odločnost, da ne bodo dopuščali zmage temnih sil, ki propagirajo vojne gorozote. Naše ljudstvo se bo pripravilo na volitve in bo kompaktno in zavestno nastopilo. Našo trdno voljo Vladni krogi ZDA bodo odgovarjali pred miroljubnimi narodi za svoje nepomirljivo stališče | rešiti mesto iz rok sedanjih demo- kristjanskih «upraviteljev», ki že- Generalistm Stalin Je v razgovoru, ki ga je imel z ravnateljem ra Evropo ameriške agencije elNS» Smithom, Izjavil, da Je Sovjetska zveza pripravljena podpl ati skupno z ZDA Izjavo za ohranitev In utrditev svetovnega miru. Poleg tega je dejal, da je pripravljen na sestanek s pre:;edmkom ZDA Tramano,m na katerem bi razpravljala o ublažitvi od- "sodna in skrajno nevarna nosov med Sovjetsko zvezo in ZDA. Kar se pa tiče Nemčije, je tovariš Stalin rekel, da bi se morati sestati štirje zunanji ministri. V tem času pa morajo zapadne velesile prekiniti s svojimi poskusi za ustanovitev zapadne nemške države. Razgovor generalisima Stalina se je takoj razširil po vsem svetu. Vsa mednarodna politična javnost je začela razpravljati o ponudbi tovariša Stalina. Demokratični krogi so povdarili svojo neomajno zaupanje v Sovjetsko zvezo, lei je ponovno pokazala preko svojega najvišjega predstavnika svojo dobro voljo za ohranitev miru v svetu. Toda ves svet se je še bolj vneto oklenil misli vzpostavitve trajnega miru ob izmenjavi brzojavk med ravnateljem «INS» Smithom in gc-neralisimom Stalinom. Smith je poslal tov. Stalinu sledečo brzojavko: «Ekscelenca, uradni predstavnik Bele hiše je izjavil, da bi bil predsednik Truman zadovoljen imè-tiprili ko razgovarjati se z vami v Washingtonu. Ali bi bila vaša ekscelenca pripravljena iti na pot v ta namen? V nasprotnem primeru, kje bi bili pripravljeni sestati se s predsednikom? Z največjim spoštovanjem, Kingsbury Smith.» Generalisim Stalin pa je Smithu takoj odgovoril. Objavljamo celotno besedilo njegove brzojavke: Prejel sem sedaj vašo brzojavko od 1. februarja. Hvaležen sem predsedniku Trumanu za njegovo vabilo, naj pridem v Washington. Ze več Casa sem želel Iti v Washington In sem o tem govoril s predsednikom Rooseveltom v Jalti in s predsednikom Trumanom v Potsdamu. Na žalost, ml se- , vsakega «ata. iskrenega demo- g1" te nevarnosti paktiranja z abi''ev0 protisovjetsko skupino v moramo zavedati tudi ob Posojanju neizpodbitnih dej-tev. Ta skupina govori v ime-Komunistične partije. SIAU. j\Sl2Z-' ZAM. ZP. btvf-ili politič-‘h Preganjancev. In v Trstu v °i"Uci imamo vse te organ iza-k.]e’ ki so priznane od vseh ta-mednarodnih organizacij. . "munisti’no partijo priznava-oiyVSe druse partije sveta, razen s°ieiu! KPJ. SIAU priznavajo ASi?')kVati’nu fl"onte sveta, ,j z Priznava Mednarodna *m ^rutlGna ženska zveza. iti 0 a sv°ji tržaški predstavnici v hrur f* tovarišice Marije Ber-J1 in tov Lavre Weiss, ZAM f,)fiaVa svetovna mladiusl-a ma> ujeti tukajšnji predstav-jjj' K' Biažina Angel. ZP prl-. n v"jo vsi partizanski pokreti vabii dnl od tega i® bila po-fena na kongres za člove-n;*'4.6 Pravice v Prago - orga-eèv c‘fa. političnih pregali] an-zacJ° '"lunica svetovne orgai Itl Je Političnih preganjancev. Pri2nSe te organizacije, ki jih Hc.r. ava mednarodni demokrati.1 Pokret, so naše organiza-T ln ne Babfeve ga ° P°menl, da so Babičeve orgije fantomske, da Babi- daj ni mogoče uresničiti te želje, ker mi zdravniki odsvetujejo dolgo potovanje, posebno pa po morju ali po zraku. Sovjetska vlada bi z veseljem sprejela obisk predsednika Trumana v Sovjetski zvezi. Sestanek bt po želji predsednika lahko bit v Moskvi, Ka-llnlngradu, Odesi ali Jalti, seveda pod pogojem, da to ni v nasprotju z osebnimi zahtevami predsednika. Vendar če bi bili proti temu predlogu kaki ugovori, se bi na izbiro predsednika lahko sestala na Poljskem ali v CSH. S spoštovanjem, Josip Stalin. Zaradi teh brzojavk se je začela v vladnih krogih ZDA, Francije in Velike Britanije živahna rì.skusija. Predvsem se je opazilo, da hočejo vladna krogi ZDA zmanjšati obseg izjav in brzojavke generalisima Stalina. Predsednik Truman je na nekj tiskovni konferenci še pred Staiino brzojavko izjavil, da je pripravljen sestat; se z generali-simom v Washingtonu. Tako hočejo tudi prebrskati vse možnosti ovir, da bi odklonili sestanek predsednika ZDA s tov. Stalinom. U-radni poročevalec Bele hiše je dejal, da Truman ni prejel uradnega povabila za skupen sestanek in da zato še ne pride v poštev. Toda v sredo zvečer je ameriški zunanji minister Aclieson izjavil, da vlada ZDA odklanja misel sestanka med Trumanom in Stalinom če se ta ne vrši v WashUritonu. Acheson pa je tudi pripompil, da Združene države ne mislijo začeti enostranskih pogajanj s Sovjetsko zvezo. Končno so izjave Trumana tiskovni konferenci, ki jo je imel v četrtek v Washingtonu, razblinile vsako upanje, da bi ZDA pokazale količkaj dobro volje za začetek pogajanj s Sovjetsko zvezo. Truman je namreč izjavil, da potrjuje izjave zunanjega miniera Achesona in da ZDA ne bodo začele dvostranskih pogajanj. Pripomnil jfl tudi. da bi se pa sestal s Stalinom, če bi prišel na razgovor v Washington. S temi izjavami je jasno, da ZDA nočejo miru v svetu in da hočejo nadaljevat; po nevarni poti hitre oborožitve in napalnjh paktov. Toda sile miru so takšne in tolikšne, da bodo ustavile moriino roko imperialistov in jih prisilile k spametovanju. nejo našo nekdaj cvetočo industrijo v propast, bomo povedali s tem, da bomo svobodno izvolili resnične ljudske predstavnike. Pri tem nas ne moro ustaviti policijski teror, ki so ga začeli izvajati nad nami v tem zadnjem času, pri tem nas ne bodo ovirali a poživljeno in podivjano kampanjo «fojb», ki jo danes uporabljajo ravno v predvidevanju bližnjih volitev. Nas ne bodo strli niti s tem, da nas hočejo na vsak način ovirati na pred-volivni kampanji. Provokacije in laži, grožnje in aretacije se bodo obrnile ravno proti našim sovražnikom, reakcionarjem, nacionalistom in imperialistom. PISMO Z. P. tržiškim partizanom Zveza Partizanov STO je poslala partizanom Tržiča pismo, v katerem jim izraža vso solidarnost in podporo ob priliki vandalskega uničevanja, ki so ga pred kratkim povzročile škva-dristične in fašistične skupine na sedežu partizanov v Trž.ču. Brezumno razbijanje in kraja dokume tov trži-ških partizanov se je izvršilo ob prikritem odobravanju Eegasperjevega režima. Zato Je to dejanje simo opozorilo na nevarnost neofaš sličnih sil, iz katerega bodo povlekli tudi naši partizani koristne ln borbene zaključke. Vsakem« demokratu izkaznico SIAU Slovansko-italtjanska antifašistična unija STO je začela izdajali izkaznice za leto 1949. Vsi demokrati, ki hočejo povdariti svojo predanost načelom slovansko-ltalijanske-ga bratstva in demokracije, so vabljeni, da dvignejo novo izkaznico in da izvajajo najživahnejšo propagando za čimvečji uspeh kampanje za razdelitev izkaznic. Vsi poskusi buržoazno-naetonati-stične klike, da bi razdvojila slovanske demokrate od italijanskih, so obsojeni na neuspeh. Ti poskusi pa so v interesu Imperialistične, reakcije. Slovanski in italijanski demokrati naj z dvigom izkaznice za leto 1949 strnejo svoje borbene vrste lit naj sc tesno združijo v svojo organizacijo, ki se je prekalila v tolikih težkih borbah. Vsi na delo, da se doseže uspešno razdelitev izkaznic, ki naj ponovno dokaže in v večji meri kot v preteklosti moč in strnjenost naše organizacije. Sekcijski odbori so začeli izdajati izkaznice za leto 1949. Izkaznica Ob 54. letu obstoja lista «Il Lavoratore» 54 let je poteklo, odkar je začel izhajati list «/Z Lavoratore». 28 let pa poteka od dneva. ko so ga fašisti in policija uničili kljub juna'ki obrambi njegovih urednikov in delavcev. Tudi naš list se pridružuje go dovanju tega doslednega sobor ca za pravice delavskega razre da. malih in srednjih kmetov delovne Inteligence in vseh de mokratov. Tudi za naš list sta ta dva datuma velike nGnesti, ker predstavljata zgodovino slavne borbe proti habsburškemu absolutizmu in despotizmu, proti naraščajočemu fašzmu. proti diktatorskemu režimu, predstavljata oborote.no borbo proti fašizmu in nacizmu in se-danjo ostro in neizprosno borbo proti imperializmu, za mir in bi nostanje v svetu- Ta dva datuma sta za nas Slovence velike vainosti, ker se je ravno v teh 54 letih obstoja lista «Il Lavoratore» kovalo, skovalo, utrdilo in prekalilo bratstvo med tukaj Živečimi narodi. Zato pozdravljamo glasilo Komunistične partije STO «Il La- voratore» v imenu vseh Slovencev. ki so ostali zvesti načelom bratstva, demokracije in miru. Mu telimo še mnogo let take slavne poti. XI. KONGRES KOMSOMOLA MOSKVA — V januarju so se vršili nekateri kongresi Komunističnih partij sovjetskih republik. Tako so že bili kongresi KP (b) Latvije. KP (b) Adzerbajdžana. KP (b), Gruzije. KP (b) Turkmenistana in KP (b) Ukrajine. Na vsčh kongresih je prišel do izraza delovni elan sovjetskih narodov, k, strnjeni okoli slavne Bcljševi-ške partije gradijo komunizem. 26. t.m. se bo začel v Moskvi XI. kongres Komsomola. Te dni se vršijo poslednji republiški kongresi. Sovjetska mladina se slavnostno pripravlja na svoj kongres, ki bo svetovnega pomena. Demokratična mladina sveta gleda z zaupanjem na njegove priprave in se bo na njegovih izkušnjah učila. stane 20 lir in tromesečne znamke 30 lir Izvršilni odbor SIAU e v * Poziv Izvršilnega odbora SIAU na dvig organizacijskih izkaznic za leto 1949 postavlja pred tržaškimi demokratičnimi množicami nalogo in dolžnost, ki jo je treba izpolniti v najkrajšem času in s tisto zavednostjo, ki označuje vsakega člana te naše slavne in borbene organizacije. Toda pred slovenskimi člani Sl AU je vprašanje obnovitve izkaznice toliko važnejše, ker se je protisovjetska nacional.st čna skupina lotila izdajanja nekih izkaznic domnevne OF. Sprejeti izkaznico SIAU pomeni stopati še nadalje po poti borbenih tradicij slovon-sko-italijanskega bratstva in obsojati vse poskuse razdvojitve slovenskih od italijanskih demokratičnih množic, pomeni preprečiti razbijaštvo strnjenega proti imperialističnega bloka v našem mestu in v svetu. Za nas Slovence je poglavitne važnosti vprašanje obnovitve izkaznic SIAU v trenutku ko je Babičeva nacionalistična skupina stopila po poti odkritega preloma s programom Osvobodilne fronte in sklepi ustanovnega kongresa SIAU kjer se je OF vključila v to organizacijo kot njen sestavni del. Slovenski člani SIAU, ki so obenem člani Osvobodilne fronte bodo obnovili izkaznico SIAU in bodo tako dokazali, da so izkaznice Babičeve samostojne smot v slučaju tuberkuloze, spolnih in duševnih bolezni, a poleg tega še za vse nalezljive bolezni, kot so škar-latinka, oslovski, kašelj, koze itd. Program KP zajema vprašanje razširjenjp zdravstvene zaščite in pomoči v šokih bodisi zobozdravstva, kot tudi zdravstva na splošna. Izvesti bi se dale v letnem času zdravstvene kolonije, kamor bi se pošiljalo otroke izključno na zdrnv-steni in socialni osnovi. Program se je že dotaknil v-prašanja tuberkuloze. Ker je to socialna bolezen, bi se morala nuditi pomoč zastonj, kot je to v naprednih državah. Važna je pa prav v tem primeru ureditev uspešne in primerne pomoči pred boleznijo (da ne ohole še drugi člani družine) in po bolezni (ker jetični bolniki silno radi ponovno obn’c) časopisje dokazati da so sindikati krivi, ker s stavkami ovirajo redno obratovanje tržaške industrije. To je že stara pesem ki jo delavci predobro poznajo. Ko so delavci v stavkovnem gibanju, se prav gotovo kar naenkrat pojavijo «inozemska naročila» za tržaško industrijo. tržaški kovinarji se prav dobro zavedajo, da so njih skromne zahteve popolnoma upravičene. Odločno bodo vztrajali v obrambi svojih življenjskih interesov. Kovinarji danes predstavljajo s svojo borbo predstražo vsega tržaškega delovnega ljudstva, ki se mora dnevno zoperstavljati naraščajoči kapitalistični ofenzivi. Zato so tem bolj odločn; na svojih enotnili pozicijah, ker je od njih uspeha v dobri meri odvisen bodoči razvoj dogodkov. POLITICTSI OBZORNIK Iste besede— Babič nam v svojem govoru, ki ga je imel v ul. Ruggero Manna 29, pove med drugim, da je pripravljen sprejeti votivni program Komunistične partije kot ocumti za diskusijo. Postavlja pa pogoj:, «da je treba nujno prenehati z izrabljanjem resolucije za kampanjo laži in klevet napram. Jugoslaviji..,». Par dni. pozneje je izjavil Kardelj v Beogradu, da je Jugoslavija pripravljena sodelovati v Svetu za vzajemno gospodarsko pomoč. Pri tem pa sla v j tudi on svoje pogoje: «da se napravi konec kampanji in metodam, ki škodijo np. samo gospodarskim potrebam in graditvi socializma v Jugoslaviji, pač pa tudi gospodarskem sodelovanju socialističnih držav...» , Namen je eden in isti, bodisi beograjske klike kakor Babičeve podružnice v Trstu: vriniti se vnovič v demokratični tabor in pričeti s podtalnim rovarenjem proti svetovni i protiimperialističnl fronti. Kar jim ni v 7 mesecih uspelo izven demokratične fronte, bt hoteli sedaj izvesti v fronti sami. Izjave generalls’ma Stalina la njegovo plimo, s katerim obvešča predsednika ZDA, da je pripravljen na razgovor z njim, so središče vseh komentarjev svetovnih političnih krogov in demokratičnih množic, ki se bore za ohranitev miru v svetu. Vsi drugi dogodki so prešli v ozadje. KITAJSKA Ljudska armada je te dal prešla v ofenzivo na nankinškl fronti. Srditi boji so se vneli pred vrati bivše nacionalistične prestolnice. Edinice osvobodilne vojske se pripravljajo na prehod Jangcekjanga, ki Je na tem odseku zelo široka. Istočasno pa $e Je pokazala zavratnost vodilnih krogov Kgomlntaoga, ki so ponujali premirje in so celo odposlali v Peking svoje delegate, medtem ko so hoteli po drugi strani Izrabiti to priliko za utrjevanje svojega položaja. Ameriški «'etcčl» poslanec Hoffmann, ki se je pred nekaj meseci mudil na Kitajskem, je že tistikrat svetoval CangkajSku, naj bi ponudil premirje s pogojem, da bi se takoj ustavile vojaške operacije. Na ta način bi nacionalisti dobili nekal skrajno potrebnega oddiha za reorganizacijo svoje potolčene vojske. Z izvedbo reorganizacije, naj bi potem nacionalisti prevzeli v svoje roke vojaško iniciativo. Vsekakor se je izkazalo, da so ponudbe premirja Ltcungjenga navaden bluff, ki mu ni uspet zaradi budnosti voditeljev osvobodilnega pokreta. BURMA V tem tednu so burmske partizanske edinice razvile obsežne In uspešne vojaške operacije. Osvobodile so najvažnejšo rečno luko Bas-sein ter neko železniško sred šče v notranjosti dežele. V okolici Ran-goona, glavnega mesta Burme, delujejo večje partizanske edinice. GRČIJA Pretekli teden Je general Markos, poveljnik grške demokratične vojske In predsednik začasne demokratične vlade, ponovno ponudil premirje Caldarisovl fašistični vladi. V prvem trenutku je poročevalna agencija «United Press» javila, da bo fašistična vlada sprejela ponudbo In da se bodo v kratkem začela pogajanja .toda takoj potem je atenska vlada demantirala vest. Vsekakor pa le položaj grške fašistične vlade neznosen in tudi pelo- poneška ofenziva, ki je Imela namen «očistiti» vse partizanske edinice na tem polotoku, se je dokaj klavrno zaključila. NORVEŠKA Norveška vlada Je svojo noto, ki jo je poslala sovjetski vladi, dokazala, da Je pripravljena na vstop v atlantski napadalni pakt, ki ga vodi ameriški imperializem. Kljub temu, da je norveška vlada pokazala svojo vdlnjenost protisovjetskim vojnohujskašklm načrtom, je Švedska zavrnila vsak pristop k vojnemu bloku in ponovno povdarlla svojo nevtralnost. Ameriškim Imperlali-stom Je, lahko rečemo, tzpodletei načrt o severnih državah, ki naj bi stisnile v železen obroč severne pokrajine Sovjetske zveze. ITALIJA Italijanska vlada je uradno potrdila svoj pristop evropskemu vojaškemu bloku. Tako je dokazala svoj pravi obraz. Nevarnost tega koraka se zavedajo italijanski delavci, kmetje ln demokrati, ki so toliko pretrpeli zaradi megalomanije nekega norca In vidijo, da klerikalna vlada skuša nadaljevati po tej poti. Ampak italijansko ljudstvo, ravno tako kakor francosko, ne bo nikoli korakalo proti Sovjetski zvezi in proti državam ljudske demokracije. To dokazuje s svojo borbo proti naraščajočemu klerikalnemu fašizmu, to dokazuje v svoji borbi proti Marshallovemu načrtu, s svojim; velikimi in uspešnimi Slavkami. FRANCIJA Nadaljuje se proces, ki ga je spru-ttl «osci svobode» Kravčeuko proti mesečniku «Lettrcs francai*«». Zaradi neizpodbitnih dej lev, ki ga postavljajo na sramotni oder, se je moral večkrat zateči k zmerjanju prič. JUGOSLAVIJA Kardelj je protest ra*., ker Jugoslavija ni bila povabljena v Svet za vzajemno gospodarsko pomoč. Njegovi protesti pa ne morejo spremeniti položaja, v katerem se nahaja Jugoslavija po njegovi, Titovi, Rankovtčevi in DJllasovt kriv-rti. Raokovič sc je ponovno izkazal, ko je izdal neke nove zakone za boj proti «protidržavnlm elementoma. Čudno Je le-to, da se ni prej spomnlf «prot državnih c ementov». Podoba Je, da Je komunistično gibanje zelo močno v Jugoslaviji. Stolčki se majejo... Resnica o odpustu lov. Justa Košute Kmalu po znanem sporu, ko se j* * Jugoslovansko politično vodstvo ločilo od Informbiroja, so me merodajni fitktorji, kakor večino svojih uslužbencev, pozvali najse izjavim za ali proti politični liniji In-formbirola. Izjavil sem se za, z utemeljitvijo, tja je to linija vseh naprednih narodov, med njimi vseh slovanskih: Sovjetske Rusije, Cehoslovaike, Poljske, Bulgarije le politično vodstvo Jugoslavije se tem kar nenadoma ne strinja. Ker sem po večkratnih izzvanih sporih glede tega Pri svojem prepričanju vedno neomajno vztrajal, so me povabili nekega dne na vodstvo SHPZ, t. j. gledališču nadrejeni forum ter me tam o vsem tem zaslišali Joen, Drago Pahor tn V o jo Godina. Silili so vame naj bi revidiral svo*e mnenie glede In form biroja. Vztrajal sem pri svojem ter med drug'm dejal: Saj ste bili od začetka vi sami . istega mišljenja kakor sem jaz, in kakor vam je zdrava pamet narekovala. Sam Pri. morski dnevnik je dva ali tri dni zastopal to isto pravilno stališče a pozneje — ne vem na čigav pritisk — je pač spremenil svoie gledanje. Nadaljnji potek dogodkov se je gibal v večH ali manjši napetosti, dokler se nisem odzval na povabilo Odbora zn zaščito in gojenje napredne ljudske protrete ter šel e tovarišem Bidovcem na komemoracijo svojega sorodnika in prijate-Ha našega pesnika Iga Grudna v Nabrežino. Nato je nastal pri gledališču spet ogenj v strehi. Sedanji tainik profesor Ravbar si je prav posebno prizadeval, da bi me odvrnil od rnoiega prepričanja. V-nela se ie ob tej priliki med upravnikom dr. Budalom in prof. Ravbarjem na eni strani, in mano na drugi strani precej ostra debata: katere kamen spotike je bila spet moia privrženost k Informbtroju. Vztrajal sem pri svojem ter odločno zagovarjal svoje stališče. Prav tistih dneh sem izvedel o ostrejšem režimu glede Informbiroja v coni B in Jugoslaviji, kjer so zaradi tega med drugimi zaprli tudi slovenskega pisatelija, upravnika mariborskega gledališča Ladri ka Mrzela. Zato sem se po vsestranskih informacijah odločil, da ne grem več v cono B- ter ie 21.1. 1949. a drugi dan upravniku odpovedal sodelovanje na gostovanjih slovenskega narodnega gledališča v tei coni. Izrecno sem pa ob tej priliki poudaril da sem vedno pripravljen sodelovati z gledališčem v Trstu in okolici, za kar sem po tei odpovedi prišel še na 2 vaji. dokler ni untava gledališča odredila pre-zasedbe ulog, češ. da je otežkočen študij, fe b; moral študirati isto u-Togo eden igralec za cono A, drugi, za cono B. Po tem dogodku sta mi upravnik in tajnik, posebno tainik, Se nadalie prigovarjala naj bi odnehal od tega svoiega koraka. A ker rti vse nič pomagalo sta mi končno 28.1.1949. z datumom dneva, prej izročila razrešnico z znano zavito motivaciio češ. da sem se sam odpustil. Ponavljam pa, da sodelovanje tiri gledališču v tej coni nisem nikoli odpovedal. Omenim nai ob tej priliki, ga je rnefia umetniška pot b[la vedno ob strani našeoa ljudstva, Bil sem ob strani liudstva, ko sem v letih 1925-1927 vodil Slovensko gledališče v Gorici, ki so nam ga fašisti požgali ter sem moral pred preganjanjem, pobegniti v Jugoslavijo. BH sem oh strani 'ljudstva, ko se je naš narod boril v Osvobodilni borbi ter sem moral zaradi svojega delovanja maja 194.1 v zapor ter Ml odpuščen od ljubljanskega gledališča. Zato hočem biti tudi danes zvest tistemu delovnemu ljudstvu, ki se bori proti vsem raznim faitimom za napredek človeštva. Kar pa se tiče natolcevanja v Primorskem dnevniku z dne 29.1. 1949 v kotičku, ki ga Ponavadi izpolnjuje Drago Pahor, kjer stoji zapisano, da sem za slovensko kulturo umrl in da bom odslej samo rušil, vprašam: Kdo se spozna bolj na rušenje, jaz, ki sem se boril ob strani ljudstva za slovensko kulturo tudi s tem, da sem se za časa osvobodilne borbe potikal po ječah — al » gospod Drago Pahor, ki se je v tistem času do leta 1944 kot oficir pridružil četniški — pla-vogardistični formaciji ki se je borila proti našemu ljudstvu in prav gotovo ni gradila naše slovenske kulture? Sicer bo pa bodočnost itak pokazala, kdo ruši in kdo zida resnično ljudsko kulturo! Justo Košuta bivšj tajnik, režiser in igralec SNG v Trstu DELO V MESTU IS Režiserski tečaj Odbor za zaščito in gojenje ljudske prosvete bo otvoril igralsko tn režisersko lolo, kjer se bodo prlg-lalenct usposabljali z« samostojno vodstvo naših dramskih odsekov, kakor tudi tisti, ki bi želeli posvetiti so Igralski umetnosti. Prijave na Imenovani odbor v ul. Commerciale 34 lahko tudi po telefonu Ct. 7365 od 9-12 in od 15-18. Solo vodi režiser in igralec tov. Justo Košuta. Tečaj bo vodil tov. Danilo Per-tot. Pevovodski tečaj Pravtako razpisuje pevovodski tečaj za mlade moči. Pozivamo zato tovariše, ki žele posečatl omenjenj tečaj, naj bi se prijavili na začasni sedež, ul. Commerciale 34 alj na trgu Pontcrosso fl-Il nad. pri tov. Slavi Košuta, od 9 od 12 in od 15 do 19 ure, Opozarjamo zainteresirane tovariše, da je tečaj izredno važen tn da se .tovariši, k| se ga obvezujejo zavedajo dolžnosti posečanja, ker bodo • tem mnogo doprinesli ljudstvu v prosvetni Izgradnji. Pogoji., za vpisovanje: veselje do glasbe in glasbeni čut. Posestniki, od katerih namerava Vojaška uprava vzeti v najem zemljišča. naj se zglasijo radi navodil na sedežu ES, ul. Imbriani 5-1. * * * Te dni se Je sestavil v IV. Okraju Pripravljalni odbor za ustanovitev prosvetnega društva «P. Tomažič». Vpisovanje se bo vrStlo vsak ponedeljek od 30. ure naprej v krožku «P, Tomažič» ul. del Leo. * * * V torek I. t.m. ob 20 bo v prostorih kulturnega krožka «Perossa» ul. S. Vito 3 važno tn zanimivo predavanje za vse Slovence okraja Sv. Vid In Sv. Just. Pričakujemo polno udeležbo. Kako se zanimajo za Trebče Trebče, ki pripadajo k tržaški občini so zelo slabo preskrbljene z vodo, dasiravno je speljan skozi vas nabrežinski vodovod. Do gotove mere so preskrbljene z vodo samo nekatere hiše ob glavni uli-či, koder je speljan vodovod. Vsi ostali predeli vasi pa so zelo oddaljeni od vode. Pri dveh pipah, ki sta v vasi, pogostokrat čaka vr sta gospodinj. Pomisl.ti je treba, da to zlasti v zimskem času, ko piha mrzla burja ni ravno priporočljivo; da ne govorimo sploh o naporu in Izgubi dragocenega časa. Minilo je že nekaj časa, ko je bil v vasi župan Mia n j in je obl ju. bil, da bodo poleg popravila cest napravili tud] dve novi pipi, eno v vasi ln eno celo na pokopališču. Mi bi ga gospoda opozorili, da tri javne pipe v vasi ki šteje okoli 180 številk, še zdaleka ne zadostujejo potrebam, niti iz praktičnih, niti iz higijenskih razlogov ln du je veliko večja potreba pipe v vasi kot pa na pokopališču. Kot Ugleda je gospod župan pozabil na obljubo, a mi pravimo, da obljuba dolg dela. Poziv pokreta «Demokratične solidarnosti» Odbor «Demokratične solidarnosti» naproša vse ustanove, organizacije, urade in poedine aktiviste, ki so v posesti nabranih prispevkov v denarju, živežu ali oblačilu za politične pripornike, da jih nemudoma izročijo zb-rke glavni blagaj. ni «Demokratične solidarnosti» na trgu Ponterosso št. 2-1. Na) se reši vprašanje partizanskih pokojnin Poziv P.O. V Prešernovim tednu, ki bo od 6. do 13 t. m. pripravljalni odbor za zaščito in gojenje napredne ljudske prosvete priporoča vsem društvom prirejanje razstav slovenske knjige. Take razstave so priporočljive tudi ob večerih Pre šernovih proslav. Kjer nj zadostne zaloge knjig naj se knjižničarji obrnejo do Pripravljalnega odbora za zaščito in gojenje napredne ljudske prosvete, na začasnem sedežu ul. Commerciale 34. Vse Ugleda, da je nehvaležnost eno izmed vodilnih načel socialne politike jugoslovanskih voditeljev. Kako postopa ta gospoda z našimi dvolastniki, kakor tudi o posojilu svobode je naš list že poročal. Ra. dj bi, da bi takih zadev sploh ne obstojalo, saj so v škodo le našemu ljudstvu, onemu ljudstvu, ki je najtežjih dneh vse Žrtvovalo za svojo svobodo v vrstah jugoslovanske vojske. Vodilni krogi Jugoslavije, izdajajo danes ljudstvo prav nizkotno, ga pa za nameček ie prav nesramno pitajo s plitvimi frazami. Pri tem pa ne oklevajo ni-spričo onih, ki so v času borbe Žrtvovali svoje zdravje in celo svoje življenje. Najtežje Je prizadeto ljudstvo Tržaškega ozemlja. Spočetka so bivšim partizanom ln internirancem, oziroma njihovim osirotelim družinam izplačevali neke začasne podpore potom Socialnega skrbstva. V V. okraju so prejemale te podpore družine 135 padlih partizanov ln 69 umrlih v Internaciji ter 42 invalidov. Zadnjič jim je bila izplačana podpora za mesec november 1947. Tedaj je tukajšnja VU prepovedala to akcijo, Češ da ustanova Socialnega skrbstva nima potrebnega uradnega dovoljenja. Vsakdo bi menil, da bodo odgovorni Jugoslovanski krogi poskrbeli za svoje vojne žrtve na primeren način; izgleda pa, da se niso kdo-vekaj pobrigali, ker se od tedaj zadeva ni zganila Z mrtev točke. Pravzaprav — pobrigali so se. toda kako! Z obljubo, da bodo zadevo uredile z VU so jugoslovanske oblasti zahtevale razne spiske in dokumente od vseh prizadetih. Pozneje so bili invalidi pozvani na zdravniški pregled v Koper. Izidi teh pregledov so pa bili taki, da so upravičeno ogorčili prizadete. Seveda — Informacijski urad je tedaj že ožigosal jugoslovanske ve. ličine in razmerje posameznika do tega dogodka je bilo merodajnejše kakor njegovo zdravstveno stanje... Sli so celo še dlje! Pozivali so ljudi (predvsem vdove padlih in u-mrlih!) in jim predložili v podpis neke izjave da jim je pgjznana gotova podpora. Toda do izplačil ledo danes ni prišlo. Tako se vsa zadeva zavlačuje v nedogled, a onim, ki so največ žrtvovali v času borbe, velja: čakaj osel, da ti trava zraste... No, gospod Babič in njegovi gospodarji so očividno zdavnaj predvidevali bližnje volitve na našem ozemlju in prihranili vso zadevo za to priliko. Njegovi agenti so namreč zadnje čase pridno na delu; seveda pa smejo pričakovati ugodne rešitve le oni, o katerih je gotovo, dg se bodo na volišču zavedali babičevske velikodušnosti! Toda naše ljudstvo ve, da je preskrba vojnih žrtev prva briga vsake države po vojni; znano je tudi da so te) svoji dolžnosti ugodile že prav vse države. Edina žalostna izjema so vojne žrtve našega ozemlja in to one, ki so dale vse v narodno osvobodilni borbi. Nacionalist- pa hočejo potom svojih priganjačev izkoristiti tud; to ljudsko stisko v svoje nizkotne svrhe. Toda, kakor jim jo že marsikaj spodletelo, tako ne bodo uspeli tudi topot prikazati svojih najosnovnejših dolžnosti kot svoje — zasluge! žaja v Saležu. Vojaška uprava nam je povijala davke in te viške moramo plačati od let« 1945 naprej. Pod fašizmom smo bili zavarovani pred nesrečami v «Fortuni», sedaj pa ko so davki desetkrat višji nam ne nudijo niti te plajšave. Poleg drugega nam je vojna prizadejala ogromno Škodo pri vprežni živini. Naša vas je imela pred fašizmom 25 volov medtem ko jih ima sedaj komaj 9 in še ti so vsi mladi tako da ne krijejo vse potrebe vasi. Ravno tako nam primanjkuje gnoja in zaradi tega so pridelki zelo slabi. Zato se obračam na vodstvo E-notnih sindikatov da bi posredovalo skupno s kmetijskim uradom pri Vojaški upravi, ki nam bi morala priskočiti na polnoč. Tako naj bi se nidi uresničil plan, ki so g« oni postavili: vas naj bi dobila traktor in kompresor za vrtanje kamenja. Na tu način bi naši kmetje stoodstotno izboljšali svoja zemljišča, travnike in pašnike in bi se tako razvijala živinoreja in bi lahko tako tudi pošiljali v mesto mleko, sir. maslo itd. Se neko vprašanje nas tare. Do danes nam še niso izplačali vojnega posojila. Vsi kmetje želijo, da bi se stvar čimprej rešila in io celo pripravljeni popustiti do neke mere, samo da jih banke izbrišejo iz svojega seznama. Glede vojne škode smo se držali statuta našega ozemlja. Vse naše prošnje pa so poslal, v Rim Ln se stvar vleče v nedogled. Ponovno so se spravili m»d demokrate sA^Mai nei Aretacije in preganjanja ne bede zientiie naš edper Ob priliki Leninove proslave v Dolini je imel tov. Lovriha prvo srečanje s policijo in njenimi metodami. Takrat je policija tov. Lovri-ho aretirala in pretepla. Seveda so ga morali pozneje izpustiti, ker niso mogli proglasiti kot zločin, da je govoril na Leninovi proslavi. Ta teden sta bila tov. Lovriha in Drago Slavec ponovno aretirana c.d policije in sta presedela tri dni v zaporu ter prestala vrsto zaslišanj od Ponclja do Pilata. Tokrat Je bila «krivda» karikatura na stenčasu. Zanimivo je le, da je bila tista k a rlkatura prerisana iz šaljivega časopisa «Don Basilio». Izgleda, da so hoteli napraviti na vsak način za zločin tov. Lovrlhc tisto, kar ni bilo nikakor zločin v «Don Basiliu». Oba dogodka kažeta, da tukaj ne gre za naključja. Očividno je, da se išče dlako v jajcu. Predvolivna kampanja se je začela, in zato so, tako Izgleda, nekomu napoti aktivisti v Dolini. Zato nima, tov. Lovriha, dosleden borec v NOB fn proti imperializmu, miru. Stvar se pa ne omejuje na Dolino. Čudni procesi se razvijajo, kot gobe po dežju, v zadnjem času v Trstu. In kot v slučaju tov. Lovriha, se išče povsod dlako v jajcu. Iz zaprašenih arhivov prihajajo na dan procesi proti demokratom, ki imajo «težko krivdo», da so demokrati, Kar na enkrat pred volitvami so prišli ponovno na dan procesi proti partizanom, ki so izvršili svojo dolžnost v dobi ob osvoboditvi ln za časa okupacije, Vsak pameten človek se bo vprašal, kje je vzrok, da prihajajo nenadoma na dan čisto neznatne ali pa prastare stvari, ki sploh niso bile nikdar pregreha. Vsak pameten človek se bo Se bolj spraševal, kje je razlog, da se tl čudni procesi razvijajo izključilo proti demokratom. Posebno je treba ugotoviti, da vse te sodne razprave niso naper-jene proti Bublčevcem, ln ravno tako tudi ne proti raznim fašistom ln drugim provokatorjem italijanskih reakcionarnih strank, ker so vsi tl ljudje nasprotno zavzeli vlogo tožlteljev na vseh teh sodnih razpravah, kakor se je to dogodilo v številnih slučajih (Lonjer, Ul. Udine, Sv. Alojzij, Piran). In dejansko mora biti nekje nek razlog za to čudno sodno tn policijsko aktivnost in delavnost proti demokratom. V Trstu se pripravljajo volitve. Vzore imamo v Berlinu in Koreji. In tako se tudi na našem dzemlju razčiščujejo položaji: na eni strani svetovni imperializem in Vsi njegovi podrepniki, na drugi strani pa demokratične -množice in delovno ljudstvo. „ Blagostanje... " «Blagostanje v Trstu, ki ga poskušajo plačani komunistični agenti sicer zanikati ali vsaj oslabili, povsroča na oni strani železne zavese 'ežke skrbi komunističnim apostolom, in celo samim vladajočim tovarišem dražijo nozdrvi ameriške btagodati». Tvdttev, da se v Trstu živi v blagostanju, je neokusna in tragična šala, ki zasmehuje 20.000 brezposelnih delavcev, 69.000 oseb brez člooekavredne strehe, vse tiste, ki jim grozijo z odpusti, tiste, ki po štirih letih ameriške «blagodati» se /niso še do sitega najedli in tiste, ki jim je družinski proračun največja in najtežja skrb. O tem «blagostanju» govori «Demokracija» v svoji zadnji številki. Ljudje, ki pišejo ta listič «p,,’cr trstne» pi-o’ komunistične goirie, se ne marajo strezniti in nočejo videti bedo, pomanjkanje in ubo.i.vo •ki h sebe. Ti ljudje, postajajo tunik ■lan bolj vdinjeni slavljeni amin-skl «blagodati» in zloglasni protikomunistični propagandi, tako do ne vidijo niti milimeter pred nosom. Za njih je «plačan komunistični agem» vsak, ki pravi, da je brezposeln, da nima strehe, da 1 ga premalo plačajo, da ima lačno družino. Za njih, nadebudne razširja-valce Trumanove in Wallstreetske dolarske besede, je «plačan komunistični agent» tudi tisti, ki noče «človekoljubnih» ameriških zavojev, ki pa hoče in zahteva poživljeni« industrije, da bo lahko dobil nekaj dela in s tem tudi kruha za svojo družino. Za njih ,za te navdušene propagandiste Marshallovega načrta, je vsak, ki zahteva izboljšanje svojega gmotnega stanja, navaden in enostaven «plačan komunistični agent», ki ne priznava «blagostanja» v našem mestu. Toda mi vprašamo te gospode, ki tako malo poznajo razmere tržaškega ljudstva in prav posebno ie tr- žaškega delovnega ljudstva, če so mogoče vsi Tržačani «plačani komunistični agenti», ker si vsak od njih prizadeva, da prepreči razširitev odpustov, ker vsa k hoče udobno stanovanje, boljšo plačo, nižje cene iti in ne priznava «blagostanja» Demokracije. Ce je tako pa pomeni, da tisti, ki pišejo «Demokracijo» priznavajo svojo pripadnost protiljudskemu taben-u. In to smo in bomo vedno trdili. Tako postopajo v uL Valdirivo 31 Tov- Rogelja Alojzij, ki stanuje v ul, Rittmeyer 10, je v sredo prejel iz Komna brzojavko, s katero so ga obvestili, da mu Je umrla mati. V čertek se je podal na odsek za potna dovoljenja pri jugo slovanski ekonomski komisiji in zaprosil za takojšnjo izstavitev do voljenja. Na njegovo prošnjo so odgovorili, da mu ne morejo ugoditi češ da brzojavko vsak lahko napravi. Pripomniti moramo, da je tovariš Rogelja železničar-invalid in da je bil aktivist za časa NOB tn je danes dosleden borec proti imperializmu. Za ljudi, ki so ostali zvesti svojim načelom, ni dovoljenja, ati je res gospodje iz ul. Vaiti trivo 31. Falzifikati protisovjetske skupine Na Proseku in Kontovelu obstoja samo ena javna in priznana organizacija AS1ZZ, saj so bile samo v tej Izvedene redne in javne volitve in je to edina demokratična organizacija žena, ki javno in pošteno na■ stopa pred svojimi članicami. Saj zdrava pamet pove, da dve organizaciji ASIZZ ne moreta obstajati. Zato je poštar prinesel pismo, ki so ga Babičevke na skrivoma poslale na OZN v Pariz in ki so ga poslali od tam nazaj, ker je bil naslov pomanjkljiv, na naslov, ki je bil napisan na zadnji strani pisma, to je na edini ASIZZ Proseka in Kontovela. Tako so lahko demokratične žene ugotovile, da se za njihovim hrbtom še nekdo izdaja za ASIZZ. V pismu piše, da so podpisane demokratične žene Proseka in Kontovela, a ker so podpisane le trt žene Kontovela bi morali po tem soditi, da je ves Kontovel «nedemokratičen». Do sedaj smo lahko ugotovili, da je podpisanih pet tovarišic, ne da bi za to vedele. Tov. Prašelj Jožefa, ki se ni podpisala nikjer osebno, nego so jo vpisale Babičevke, pa je vpisana kar dvakrat, enkrat pod imenom Prašelj Jožefa, drugikrat pa pod imenom Prašelj Pepa, Poleg tega spada med «demokratične» ŽENE ludi osemletna Clbic Jadranka. Očividno se vpisujejo ljudje v Babičevo ASIZZ zelo zgodaj, kmalu bodo morda vpisovali dojenčke. Vpisana sta tudi dva tovariša, Grilanc Alojzij in Regent Andrej, ki so jih iz-jzremenlli v Alojzijo ln Andrejino. Babičeve aktivistke na Proseku so tore) navadne ponarejevalke. To je tudi razlog, da ostajajo v temi skrite pred demokratičnimi množicami. (Nadaljevanje s I. strani) Stavkovno gibanje zavzema vedno večji obseg Uspeli nameščencev in uradnikov /HlHliilTa bank in javnih ustanov Tržaški delovni ljudje so naveličani težkega gospodarskega stanja ( O « J A T K Vse sindikalne akcije so se v tem I zahteve za izboljšanje delovnih po- tednu razvijale v popolni enotnosti Delavci ln nameščenci, bodisi ACE GAT-a, kakor tudi bančni uradniki »o enotno nastopili v obrambi svojih pravic. Preteklo nedeljo so stavkali od 11. do 12. ure vsi tramvajski uslužbenci, Tramvajski promet je bil eno Uro popolnoma ustavljen. Do te akcije je prišlo, ker je vodstvo podjetja izdalo nove službene določbe, s katerimi se samovoljno obremenjuje delovni urnik tramvajskih nameščencev. Slednji so odločni v tvoj ih zahtevah, da se jim krivica popravi in ne bodo dopustili, du se izvajajo v njih škodo še druge oblike izkoriščanja. S svojim odločnim nastopom so dosegli, da je vodstvo ACEOAT-n pristalo na sestavo komisije, ki ima nalogo preučiti delovni urnik za potrebne olajšavi: nameščencem. Glede nameščencev javnih ustanov in občine so v teku pogajanja za povišanje plač. Tudi nameščenci denarnih zavodov so v tem tednu odločno nastopili. V sredo zjutraj so proglasili 24rurno stavko, ki ie popolnoma uspela. Bančni uradniki in nameščenci v Trstu kakor tudi v Itallii so že pred časom postavili svoje V PLAVJAH so NAVELIČANI zaradi neizpolnjenih obljub Niso še rešili vprašanje vode, ceste, industrijskega toka in napajališča za živino PISMO IZ SAUiŽA Težak položaj tamkajšnjih kmetov Prejeli smo sledeči dopis, ki ga je tovariš Milič Anton iz Saleža poslal Izvršilnemu odboru Enotnih sindikatov: Obračam se do Izvršilnega odbora Enotnih sndikktov, da bo vedel o velikih težkočah kmečkega polo- Vasi Plavje, Badiha ln frakcije so povezane z glavno cesto Trst - Koper od dveh strani. Obe cesti, ki peljeta na Plavje ln Badiho sta že več časa zelo zanemarjeni. Očividno se za potrebna popravila nihče ne briga. Sicer je še laneko leto milj-ska občina prejela iz fonda za javna dela približno t milijone Ur za popravila- Pričela so se nekatera dela, podiranje obcestnih zidov za razširitev ceste. Toda dela se niso končala ln vse je ostato pri starem. Na občini pravijo, da ni bilo dovolj denarja. Ljudje pa niso tega mnenja, ker bi se s 4 milijoni Ur vseeno lahko dokončalo za četa popravila. Popravila teh cest so zelo nujna, ker današnje stanje ogroža varnost prometa, posebno še sedaj ko vozi avtobus dnevno na Plavje. Vprašanje napeljave vode v teh vaseh tudi ni povoljno rešeno. Badiha ln frakcija Rabu jez so še vedno brez vode. Za te vaščane so edini vir domači vodnjaki, ki v poletnem času nikakor nc zadoščajo potrebam vasi. Razen tega je potrebno, da se na Plavjah postavi napajališč« za živino ln pralnico. S tem bi se znatno olajšalo naporno delo vsem ženam in pred vsem vaškim pericam. Nadalje naj mlljska občina ugodi vaščanom glede napel)a ve Industrijskega toka za eiek triko. Upoštevati je treba, da ve cina družin nima denarja za nabavo drvi ln oglja za kurjavo in bi edino na ta način resili to težko vprašanje. Vzeti Je treba v obzir, da se skoro vsi kmetje lz teh vasi baviio s pridelovanjem povrtnine. Zato Jim je potrebna napeljava vode do vrtov, seveda po takih cenah, ki naj bodo v resnici dostopne vsem kmetovalcem- Občinski svet v Miljah mora vse te potrqpe omenjenih >asl upoštevati, ker so utemeljene ln nikakor pretirane. To so problemi, ki čakajo že preveč časa na ugodno rešitev. Ko se gre za povišanje cen elektriki in vodi je občina zelo hitra v svojih sklepih, medtem pa se za zahteve prebivalcev prav nič ne briga- Povišali so cene elektriki Vojaška uprava jc te dni dovolila povišek cene elektriki te privatno uporabo tn sicer za občine Milje, Veliki Repen in Dolino. Cena jc povišana za približno 50 odst. Vsi odločni nastopi in protesti prizadetega prebivalstva niso pomagati, odgovorne oblasti so ukre. itile, kakor so sana? hotelg. Ni jim mar za glas ljudstva in njegove dejanske potrebe. Ko se gre za povišanje cen in nova obremenjevanja so zelo hitri v svojih odločitvah. Vse drugo pa Je ko Je treba odločati za popravila hiš, napeljave luči ali vode Itd. Takrat najdejo vse mogoče težkoče in ovire ter sc Izgovarjajo, da ni dovolj denarja. Občine Milje, Veliki Repen in Dolina pa prav gotovo ne bodo s tem ukrepom rešile problem svojih financ. Denar za občinsko blagajno naj se išče drugje in nc pri revnih kmetih in delavcih, ki bo s tem poviškom najtežje prizadeti. Je že skrajni čas, da bi «e občinske u-prave tega zavedale ln dq 11 ukinile take metode zbiranja finančnih sredstev za lastne potrebe. V taki koči živita dve osebi, kje? V Trstu Trst-Zavljt gejev. Ker niso hoteli delodajalci, kot je to že njih navada, o tem ničesar slišati, so z odločnim in enotnim nastopom pokazali odločno voljo za obrambo svojih delovnih pravic. Vse te sindikalne akcije nam jasno prikazujejo težak položaj, v katerem se nahaja delavstvo. Vse to je logična posledica toliko opevanih «dobrot» Marshallove pomoči za Trst. Delavski razred, na katerega bremenijo vse te žalostne posledice pa je ud svoje struni trdno odločen, da ne bo dopuščal nadaljnjega izkoriščanja, kot je to namen delodajalcev. Sindikalne akcije v zadnjem času so nam za to najboljši porok. (< RADIO)) 1HST U Slovenska poročila vsak dan ob 7.41, 13.41, 10.41 in 23.11 SOBOTA 13.40 Partizanske melodije; 19 Pevski ansambli; 18.30 iz slovanskih oper; 20.10 Klavirske skladbe; 22 Večerni koncert. Nedelj»: 11.45 Nedeljska glasba; 13 Glasba po željah; 14.30 Iz opernega sveta; 18 To kar vsakdo rad posluša; 10.15 Slovanski pevski ansambli; 20.45 Arije Čajkovskih oper; 21 Vesela oddaja; 22 P.achmanlnov: Simfonija St. 2. Ponedeljek: 13 Pesmi ln plesi jugoslovanskih narodov; 13.30 Iz Schubertovih del; 18.15 Chopin: Sonata v h molu op. 38; 19 Zdravniški vedež; 19.15 Pester koncertni spored; 20.10 Dueti In arije iz operete «Boccaccio» pojeta Angela Sancin in Elza Barbič: 21 Prešernova oddaja. Torek: 13 Ruska lahka glasba; 13,30 Arije |n dueti iz oper: 19.13 G'asbcne slike: 20 Vesele slovenske popevke; 20.45 Češki plesi; 21 Slušna Igra; 22 Koncert komorne glasbe. Sreda: 13 Glasba po željah; 18.15 Iz slovanskih oper; 18.48 Rossini; Kvartet Za flauto, klarinet, rog ln fagot; 20 Klavirski koncert Bratuž Damijane; 21.30 Zabavni orkester Bojana A-damlča; 22.15 Dvorak: Koncert za violončelo In orkester v h molu. Četrtek: 13 Češkoslovaška narodna glasba; 13.30 Igrajo znani pianisti; 18 Orkester Albert Dermelj; 18.30 Samospevi za glas In klavir; 20 Komorni zbor, dirigent Vrabec Ubald; 22.45 Večerni 'koncert. Petek: 12.10 Iz opernega sveta; 13 Glasba po željah; 13.45 Violinisti virtuozi; 18,15 Glasbeni ljk angl. skladatelja Johna irelancta; 19,15 Pester koncertni spored; 20 Pevski koncert Merlak Josip; 21.45 Simfonični koncert. RADIO MOSKVA v srbohrvaščini . qa* 7,30 val. dol 25.08 25,23; čas 18,30 val. dol. 25.08 30.8; čas 20,00 val. dol. 30.8 41,12 377,4; čas 21.30 val. dol. 30,8 41,12 377,4. v slovenščini čas 18,45 val. dol. 25,08 .10,8; čas 21,0 val. dol. 30,8 41,12 377.4. * * ■> PRAGA čas 15,30 val. dol. 31.41; Čas 17,30 val. dol. 31,41 19,35; čas 20,30 val. dol. 39,92. * * * * BUKAREŠTA čas 19,00 val. dol. 50. * * * BUDIMPEŠTA čas 18,00 val. dol. 549. * <1 * SOFIJA čas 20,50 val. dol, 31,92; čas 22,20 Val. dol. 391. * * * VARŠAVA čas 19,00 val. dol. 48,25, * * * TIRANA ča* 21,00 val, dol. 38,22, čeve organizacije obstajajo samo v domisi!)! nekaterih Titovih aktivistov v Trstu. To pome« ni, da so tisti, ki uporabljajo ime teh organizacij, navadni in podli plačani prevaranti. Oni predstavljajo Titovo skupino v Trstu in si lažno prisvajajo to kar ni njihovega. Zato so poleg vsega tudi zločinski tatovi. 8 prevaranti, s tatovi imen demokratičnih organizacij, s skupino, ki ne predstavlja drugega kot neko razbij aSko protisovjetsko kliko, je nemogoče govoriti o enotnosti. Oni uporabljajo ravno to parolo o enotnosti, ker vedo, da mi ne moremo nasedati temu že pokvečenemu geslu- Oni so predobro vedeli * že pred ofenzivo «enotnosti» « da iz te moke ne bo niti slabega kruha. Oni uporabljajo to parolo,da bi pripravili novo Gorico, da bi nekako dobili opravičilo za samostojen nastop na volitvah. Toda oni hočejo ponoviti v Trstu goriško izdajstvo na gorostasnejšl način: sestavili so nek volivni odbor «Slovan« sko-ltalijanske ljudske fronte». To pa tudi pomeni, da jih da-i vi v grlu, da nimajo več moči, da se ne morejo več prikazati med ljudstvom, da ne morejo več organizirati nobenega se« statika ali zborovanja z ucielež« bo delavcev, kmetov ali demo« kratov na splošno. Dokazali so ponovno svoje razbljaško bistvo in svojo popolno osamljenost od ljudstva. Ko pa postavljajo vprašanje enotnosti neglede na stališče do resolucije IU, dokazujejo svojo zlonamernost, ker pozabljajo temelj te resolucije, ki se ne tiče samo komunistov, marveč se tiče vsega demokratičnega pokreta. Se tiče demokratičnega pokreta, ker je že svetovno znano, da so komunisti na čelu vse borbe proti imperializmu, za svobodo vseh narodov in za mir v svetu. Vsako vpfaSànje, ki se postavlja pred komunisti, se postavlja pred demokrati- Zato Je resolucija IU merodajna. Ona Je postavila vprašanje, na katerega mora vsak demokrat odgovoriti rali s Sovjetsko zvezo, z mednarodnim demokratičnim pokretom, s silami, ki grade socializem; ali pa z imperializmom. s sovražniki ljudstva, s sovmžhlki svobode, z vojiio-| hujska."!, z izdajalci. Vsak mora odgovorili na to vprašanje-Srednje poti ni. posebno pa v naših vrstah. Ravno zaradi tega razloga ne more biti enotnosti z Babičevo _____________iv protisovjetsko skupino. Njeni sta. Govorila bosta tov. Grisoul Nello j aktivisti SO 36 OdlOČili za izdaj-in Ado slavec. | gtvo, so se odločili proti demo- kratičnemu pokretu v svetu, proti Sovjetski zvezi- Zato je Vsi odborniki in ‘*r«n»k‘ re,ert"ti i enotnost nemogoča. Enotnost je za kmetijstvo so vabljeni, da sc ude- ' . ... , , ležijo sestanka, ki se bo vrli. dane., ! m°*°'a Samo s tiStlml' kl Sl« ob 18. uri na sedežu ES, ul. Imbrian, dljo Babiču V dobri veri in ki 5-1. Ker se bo razpravljalo o važnih : 86 bodo prej ali slej priključili problemih kmetijstva, naj se sestan-1 nam, t.j. mednarodnemu dC- ) PREŠERNOVE PROSLAVE V soboto 5. t.m. -ob 17. url v Domu kulture v Skednju. V nedeljo 6. t.m. v Saležu. V torek t. t.m. ob 28. uri v Bar-kovljab v Ljudkem Domu (Rumena hiša). V četrtek 18. t.m. na opemab v Ljudskem Domu — ob 28. uri Sv. Ivanu v dvorani P.D. Škamperle. * o * V nedeljo 8. t.m. ob 15. uri se bo vršila na Proseku velika konferenca pod naslovom: «Partizani In borba za njihove pravice». Konferenco organizira Zveza partizanov STO. Vabljeni so vsi partizani, aktivisti m tisti, ki so se udeležili osvoboditve Tr * * ka udeležijo vsi. mckratl. nemu pokretu. Dvolastnikom bodo izdajali dovoljenja za prehod čez mejo Zaradi protestov prizadetih kmetov jugoslovanske oblasti izpolnilo so in našega lista svojo dolžnost Po dolgotrajnem zavlačevanju, po številnih protestih prizadetih kmetov kakor tudi zaradi članka, ki smo ga objavili v našem listu z dne 22. t.m„ so se jugoslovanske o-blasti končno odločile za izstavitev dvolastnikih dovoljenj. Te dni tmo prejeli vest, da bo Inšpektorat za kmetijstvo razdeljeval knjižice posameznim dvolastnikom po vaseh. Pozivajo se obenem vsi dvolastniki, kl niso še predložili vseh listin in slik. du to čimpreje uredijo, da bodo lahko dobili redno dovoljenje. Navajamo najvažnejše odredbe, po katerih naj se dvolastniki točno ravnajo: Ob prehodu čez mejo (flora vsak dvolastnik Imeti s seboj dvolnstni-ško knjižico ter osebno Izkaznico. . W/z»»vrlimi f Člani družine pa morajo Imeti po- dlAJU* tU l« Vsak dvolastnik že ve, kaj ln koliko smo prenesli preko meje. Z» prehod živine po je nujno, da im* vsak dvolastnik potrdilo živino-zdravnika. To spričevalo velja z* Štirideset dni. potem ga je treba podaljšati. Vsak dvolastnik j* podrejen zakonom ozemlja, na katerem sc v danem trenutku nahaja. Dvolastntško knjižtpo dobijo kmetic. ki imajo posestva v pasu do 10 km. razdalje od meje. Odgovorni urednik DUŠAN KODRIČ Dovoljenje A.l.S. Tiska Tržaški tiskarski zavod ul. Montei-chl 6 leg posebnega dovoljenja, ki je priloženo. tudj dvolastnižko knjižico in osebno izkaznico. Te dokumente je treba imeti vedno pri sebi. Preko meje se ume iti lc na določenih krajih, ki so označeni v vsaki knjižici in to od sončnega vzhoda da zahoda v istem dnevu. Izdana dovoljenja veljajo za eno leto. Cài afte in Sirite svoje glasilo D K L O Posebnost: istrska in vipavska vina Zaloga raznovrstnih likerjev triovgio lardabasso uvoz . IZVOZ TRST ulica Caccia 10 Telefon 90159 1 t ZDRAVLJICA Pcijat'lji, obrodile so Irto vince nam sladko, ki nam oživila žilo, sred razjasni in oho, ki vtepi vso skrbi, v potrtih prsih up budi! Homu najpred veselo Zdravljico, bratje d’mo zapet'? Bog našo nam deželo, Bog živi ves slavonski svet, brate vso, kar nas jo sinov sloveče matere. V sovražnike 'z oblakov rodu naj nas ga trešči grom ; prost, ko je bil očakov, nuproj naj bo Slovencev dom, naj zdrobe njih roke si spone, ki jih še teže! Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo; otrok, kar ima Slava, vsi naj si v roke sežejo, da oblast in z njo čast, ko pred, spet naša bosta last! Bog živi vas Slovenke, prelepe, žlahtne rožice; ni take je mladenke, ko naše jB krvi dekle ; naj sinov zarod nov in vas bo strah sovražnikov ! Mladen či, zdaj se pije Zdravljica vaša, vi naš up; ljubezni domačije noben naj vam ne vsmrti strup ; ker zdaj vas kakor nas, jo srčno branit kliče časi Živč naj vsi narodi, ki hreponè dočakat' dan, da koder sonce hodi, prepir iz svòta bo pregnan, da rojak prost bo vsak. ne vrag, le sosed ho mejak, Nazadnje še, prijaflji, kozarec zase vzdignimo, ki smo zato se zbrat'li, ker dobro v srcu mislimo; dokaj dni naj živi vsak, kar nas dobrih je ljudi!- OD LESENIH PLUGOV DO ŠTEVILNIH TRAKTORSKIH POSTÀJ uran napredek hmetiistva v veliki in prostrani deželi svobode S TRAKTORJI SO LANI -IZVRŠILI SEDEMINSEDEMDESET ODST. ORANJA IllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllU: ■.W.%VJVM,.V.V.W.VU’,WW.ViW.WAWVVWA\W.VV.SW.V.V.V.V.V.W.V.W.V,V.V.VW,Vl,%W. mmm. ' g'iiiiiiiiiiiiliiiiiiliiEi« .iiiiiiniiiiiiiiiiiiimifS 1*1 § šiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi Razkroj in dekadenca ter dokončni polom buržuazne kulture postaja vsak dan bolj jasen pred našimi očmi. Zapadni kapitalisti katerih kriminalna politika ograža mir, svobodo in obstoj raznih narodov so po Hitlerjevem in Goebelsovim vzgledu iznašli malikovanje «atlantske kulture». Ni dolgo od tega, ko st> narodi Evrope slišali govore nacističnih morilcev o «arijski kulturi», s katerimi so hoteli ustvariti videz, da branijo «atlantsko kulturo» pred vzhodnim barbarstvom. Sovražniki kulture, ki so prodajali na drobno in debelo kulturne vrednosti; tisti, ki med tem ko učijo, da vse materialne ln dušuvne vrednosti so na Prodaj, prisegajo samo na kulturo, Primerjajo kulturo svojemu nakitu Pri katerikoli obleki, kupljeni v ka-terémslbodi magazinu. Oni se ba-vijo z izvažanjem kulture «fridgidai-res» kot to delajo s konzerviranim konjskim mesom onim narodom, ki so v nesrečnem položaju, da so od Pjlh gospodarsko in politično odvisni. Vse to nam vedno bolj dokazuje, da je delavski razred sam Predstavnik edinstvene ln nedeljive človeške kulture ln da je zmaga socializma pogoj za neomejen kulturni razvoj. Istočasno sl lahko predstavljajo vsi. tisti, ki nimajo zavezanih oči, v kakšen prepad so padle duševne vrednosti tam kjer vlada buržoazija. Lahko vedo do kolike mere se je izjalovila umetnost in kultura buržoazije. Izgubili sta vsak smoter, in se poglobili v propast ter izgubili vsako vez s človeštvom. Ce pregledamo vse tisto, ki se danes proizvaja pod naslovom kul-ture v tem obsojenem in propadajočem svetu vidimo na eni strani sliko moralno nezaslHne revščine. Primitivni značaj krvave zgodovine ameriških gangsterjev v literaturi m filmih, ki razburjajo živce in Predstavljajo človeka pohlepnega Po občutkih. Na drugi strani vidimo pesimizem brez izhoda, pesimizem obupa nad obstankom zapadne kulture. To sta dve plati enega samega novca, ki je na vsak način Ponarejen in s katerim se hoče ogoljufati svet. To je poslednja stopnja kulture buržoaznega razreda. Zločinci, socialno razkrojeni ljudje, okoreli, zastareli pijanci, ubijalci, degeneriranci so junaki današnje buržuazne umetnosti. Vedno so isti histerični krči, ista nemoralnost, ista odsotnost vsakega človeškega čuta. Ta podobnost ju-*no kaže istovetnost izvora. Zadnji Proizvodi buržuazne literature so Podani od patološko na pol degeneriranih ljudi, brezbrižnih za dobro in zlo, ljudi brez poguma -in brez plemenitosti, nepoštenih pred in pred drugimi, nesposobnih za čisto ljubezen, popolnoma brez vsakega človeškega čut?,, To jc Slavni dokaz naglega razpadanja buržuazne kulture. Kako kričeče je nasprotje z onim kar je pisal Maksim Gorki v zla-‘1 knjigi socialistične kulture: #Clo-vek, ponosna in plemenita beseda! Svoboden, pošten in ponosen človek socialistične družbe, prežet od ljubezni do dela, ki odkriva vse družbene ustvarjalne sile. To je *tremljenje vse socialistične kul-«ure.» p°glejmo sovjetsko kulturo, ki in visoka, različna ln polna poleta. režeta je od stremljenja za izgradnjo sreče vsemu človeštvu, frdno je namenjena k temu cilju. T<* prava kultura. Tam vidimo zakaj so narodi dežel ljudskih demokracij, ki so bile ravnokar osvo-bojene, vedno bolj Žejni kulture. tam se najdejo pravi dediči svetovji6 kulture. Tam se poraja nov op-•mizen zgrajen na resnični zgodo-rihl. Tam dobi kultura svojo obll-1p obsoja moralno brezbrižnost. *am postanejo zadnje iznajdbe *kupna last širokih ljudskih nino-‘iC!. Umetnost ustvarja življenje, napoveduje novo moralo in ozna-Pja novo veselo življenje. Istočasno •le tista kultura namenjena, da po-riaue močno j n uspešno orožje pro-• Vsem silam negacije, bratska vež •ned narodi in slavna zastava vsega odočega človeštva, velika domovinska Vojna in du-a Pbve velike izgradnje Sovjetske Jr®Ze sta pokazali kako velika je ,”06 te nove kulture. Mi, ki živimo v deželah ljudske beinukraeije lahko z veseljem ugu-Ovijamo kako svobodna družba do-Iz dneva v dan svoje cilje, ka-naraščajo vedno bolj ustvarjal-sile narodov, Na mestu lažnivega smeha in hi-Verizma pokvarjenega buržoazne-8a Človeka se širi širok jasni na-*Pieh in samozaupanje svobodnega ‘P zdravega človeka, ustvaritelja P°ve dobe. Ta novi junak, ki ljubi rio in je prežet z hiternaojonaliz-.lotn> ki druži t bratsko vezjo de-avec vsega svetu in vse človeštvo, lubitelj svobode ln napredka se ne < ajVarja v Iskanju patoloških na-ac*> Pač pa v odkritju nove borbe-c Poti in v junaškem' delu za člo esk0 (jrujibo Komu mor-- pripadati m bo ;u --adata vsa svetovna kuutuiai’ N-i .rieri strani barikade so: Shake-"Pcuvc, Whilman, Rodin, Rolland, l^uškin. Beethoven? Nu strani onih, v! tlagijo narode, na strani, onih. j ogražajo mir in zavirajo napre-. *> al^ na strani kjer se razs'rj-i .r°boda človeka in utrjnie ClOVl "" kjer N J? Porodil nov socialistični huma-zernv Odgovor je jasen. Vsi mali-j v*lci «atlantske kulture» se «sme-s, Jcio pred perspektivo mogočne in jj Vn° socialistične kulture, ki bo ornila vse tisočletne Človeške na- Sor«, v JAN DHDA Češki pisatelj K STOLETNICI PREŠERNOVE SMRTI N; še dolgo tega, kar se naše ljudstvo na Primorskem ni smelo posvečati svojemu kulturnemu delovanju. Vse prosvetno delo je bilo ukinjeno ter le v srcih je bedelo upanje na zopetno vstajenje, ko bo v svojem jeziku zopet doprinašalo svoj delež k skupni kulturni zgradbi človeštva. Kažipot v tej temi, bridkostjo spominjal nanjo- Zadnje leto francoske okupacije 1.1813 se je podal na šolanje v Ljubljano, kjer je bil njegov ravnatelj, prvi slovenski pesnik Valentin Vodnik. Tam je dovršil še šest latinskih in dva letnika modroslovnih šol. Bil je vedno med najboljšimi učenci. Pesništvo ga je začelo že takrat so bili našemu narodu vodniki in zanimat; ter ga je smatral za cilj preroki, pisatelji in umetniki, ki so visoko nosili bakljo prosvete, .'kogi najhujše dobe. V teh se je' zgledovalo naše ljudstvo, ko je ob usodnem trenutku samo prijelo za orožje ter si ob velikanskih izgubah, 42 — tisoč mrtvih v Primorju pridobilo svobodo, ki bo pa moralo v bodoče dati še žlahtnejših sadov za dosego dokončnih ciljev, ki si jih je postavilo vse napredno človeštvo. Eden na j večjih vzorov slovenskega ljudstva, ki je znal v naj. hujši temi v začetku prejšnjega stoletja vztrajat; v silni borbi za uveljavljanje svojega jezika in svobodnih idej, je bil prav naš največji pesnik France Prešeren, čigar 100 — letnico smrti obhajamo prav te dni. Naš največji pesnik France Prešeren, se je rodil v gorenjski vasi Vrbi 1.1800, kot tretji otrok kmečkih staršev. V sorodstvu po očetovi in materini strani so bili duhovniki, ki so vplivali na Francetovi* tifcševnost ter ga vzgajali v verskem duhu. Stric Jožef Prešeren kaplan na Kopanju pr; Grosupljem je dal Franceta v šolanje na slovito ljudsko šolo v Ribnico, kjer je bil France, med najboljšimi učenci. Življenje v Ribnici pa je tako vrburkalo njegovo duševnost, da se je baje celo na sttlrtni postelji z svoje umetniške ustvarjalne moči. Kljub materinemu in stričevemu prigovarjanju naj bi postal duhov, nik, se je odločil za pravniški štu. dlj na dunajskem vseučilišču, kamor ga je vlekla želja po spoznavanju velikomestnega življenja — česar pa se je pozneje v življenju večkrat pokesa), kar je lepo izrazil V pesnitvi «Vrba». O Vrba, srečna, draga vas do-, mača, kjer hiša mojega stoji očeta; da b' uka ieja me iz tvoj’ga sveta speljala n» bila, polj’ /ii-a kačal Ne vedel bi, kako se v strup pre. brada vse. kar srce si sladkega obeta; mi ne bila bi vera v sebe vzeta, ne bil viharjev notranjih b’ iflra-. čal France Prešeren je bil prvi Slovenec, ki je s svojim velikim preroškim duhom slutil, da se bliža njegovemu narodu, ki so ga teptali srednjeveški valpti. Habsburgove! in Turki, ter vsemu človeštvu, nova svetlejša doba bratstva in medsebojnega sodelovanja. Prešeren je dovršil na Dunaju najprej tretji letnik modroslnvja ter $e nato vpisal na pravni oddelek. Na Dunaju se je kmalu vživel v velikomestno življenje a doživel mnogo razočaranj, ki so mu zadala moč dan, se ljudske množice vedno '»oralno bogatijo in kjer sc Sovjetska polja sejejo danes veliki stroji Edino v najtesnejši povezavi dr. žnve in vsega kmečkega življa je mogoč popoln razvoj kmetijskega gospodarstva ln vsestransko izkoriščanje danih pogojev. Razvoj in napredek kmetijstva v prostranosti Sovjetske zveze od Velike oktoberske revolucije do danes je tako napredovalo, ria bi morali predelavati svežnje debelih knjig, ako bi hoteli dobiti točno sliko ogromnega izvršenega dela. Zato je v tako kratkem obsegu možno podajati le skrajno okrnjeno slike, ki še zdaleka ne morejo prikazati naporov in uspehov sovjetskih ljudstev pod vodstvom njihove vlade. Da pa moremo vsaj približno doumeti vzpon sovjetskega kmetijskega gospodarstva v razmeroma kratki dobi njegovega obstoja. |c nujno, da si ogledamo vsaj v bežnih potezah starile kmeta v carski Rusiji. Dobrih 5/8 prebivalstva carske Rusije j c po ljudskem štetju 1. 1897. preživljalo kmetijstvo, ki je predstavljalo 2/3 vsega narodnega dohodku ln dalo skoraj ravno toliki dei izvoza. Industrija je bila kljub ogromnosti države zelo slabo razvita, pač pa je bila carska Rusija močno zadolžena v inozemstvu, kaljo je spravljalo v nekako polkolo-nialno razmerje do zapadno-evrop-skih držav. Motil bi se pg, kdor bi mislil, da je država podpirala kmetijstvo, svojo edino panogo, ki bi bila mogla Izboljšati težavno gospodarsko stanje države. Ustroj države jo slonel na naj-mračnejšem fevdalizmu. Polovica vse kmetijske zemlje je bila last carske družine, plemstva In samostanov. ena četrtina pa je pripadala kulakom (premožnim kmetom) in šele ostala Četrtina pretežni večini kmečkega ljudstva. O kakem širjenju kulturne zemljo se tedanjim vlastodržoem še sanjalo ni. V nedogledni prostranosti Vzhodne Sibirije in Daljnega Vzhoda jc bil znan ki/muj ozek pas ob sibirski železnici. V Srednji Aziji so gospodarsko izkoriščali komaj 1/20 vse površine, a zapadno' Sibirijo vse tja do Kazaških ravnic na jugu sta pokrivali gozdna stepa in tajga. Posestniki so oddajali zemljo mu-žikom, ki so za to plačevali letne najemnine neverjetni znesek 500 milijonov zlatih rubljev, kljub svojemu v pravem pomenu besede obupnemu živl.ienskemu položaju. Neka) značilnosti: 1. 1903. je bilo 35«% kmečkih družin brez enega konja. 34% brez vsakih živilskih zalog, a 15% brez potrebnega semenja. Najpopolnejši stroj je mužiku bil navadni plug, ponajveč lesen; 1. 1910, so našteli 10 milijonov lesenih m 4 mil. železnih plugov ter 18 mil. lesenih bran. Zemlja je bila izčrpana zaradi pomanjkanja gnojil,1 o kaki izberi in zbolj če vanju kultur pa sploh ni bilo govoru. Slavni Mlču-rin, ki je pod sovjetsko oblastjo delal čudeže v pretvarjanju in zbo-Ijševanju kulturnih rastlin piše: «...V teku svojega dolgoletnega delovanja za zboljšanje sadjarstva v času carizma, nisem za svoja dela prejemal niknke plače, niti druge podpore iz carske blagajne.» A na drugem mestu: «...sem v ministrstvo kmetijstva nekajkrat poslal svoje predloge, v katerih sem skušal obrazložiti celoten pomen ln potrebo zboljšanja in izpopolnjevanja naših vrst; toda od teh predlogov ni bilo nikoli nikake koristi » Oderuštvo je cvetelo kakor le malokje na svetu. Ni čudno torej, da so te razmere prisilile ruskega fnužlka, da je popustil vso In vzel v roke beraško palico. Dva milijona ljudf je leto za letom zapuščalo svoje domove in pomnoževalo vrst" brezdomcev. Tako stanje je nujno moralo zre-voluclonirull -kmečke množice in za revolucije l, 1900. je ruski mutile trdno stal ob strani ruskega oru-leterca; z njim se Je boril, z njim se je po krvavi zadušitvi revolucije umikal in z njim je nosil vi" krute posledice, ki so bednemu ljudstvu pripravili carska vlada in njeni priganjači. Upravičeno je Lenin Imenoval ruske kmečke množice,- vaški proletariat ali pa pol-proletanal Gospodarsko do skrajnosti izkoriščan. kulturno zaostal, politično brezpraven, socialno pre - -t je ru- ski kmet prešel življensko šolo, ki ga je Usposobila za oni voltici dogodek, ki je končno uresničil njegove stoletne cilje; ta šola ga je temeljito pripravila na Veliko oklobe vsko revolucijo. Sovjetska oblast je odpravila Carska, plemiška, samostanska in ku-laška posestva ter zemljo razdelila malim kmetom (povprečno po 4 I/4 ha), ki so skupno prejeli 488 mil. ha - 3 1/2 krat več, nego so je imeli prej. Razdeljeno na toliko mulili gospodarstev bi pa moglo sovjetsko kmetijstvo napredovati le zelo počasi ln z velikimi težavami (Lenin: Mula kmečka posestva ne morejo zadostiti potrebam), kaj šele, da bi doseglo ono stopnjo, ki bi ga bila usnosobila izkoristiti v polni meri vse dulie možnosti. Zato si je sovjetska oblast, dosledna boliševl* iklm načelom nacionalizacije zemlje, v petletkah postavila za cilj popoino kolektivizacijo kmetijstva: deželo male zemljiške posesti je spremenila .v deželo najvellkopotcz-nejšegu kmetijstva na zemlji. Iz malih zasebnih kmetij so nastala velika skupna gospodarstva • kolhozi s povprečno 500 ha In državna gospodarstva - sovhozl s povprečno 3000 ha posejane površine. Sovjetski kmet Je kmalu doumel ogromno možnost In neprecenljive prednosti nove ureditve kmetijstva. Spoznal je tudi, da je kmet v novem položaju resničen gospodar semena sebe: spoznal je, da je novi način dela povsem različen od prejšnjega. Posledice teea odločilnega pro-okreta. nastalega po zaslugi boljše-viške revolucije, so se kmalu pokazale v vsej svoji veličini. L. 1940. jc bilo v SZ že 274.000 kolhozov, v katerih je sodelovalo 94% vseh sovjetskih kmečkih družin. Tem je bilo na razpolago 7.000 strojno-traktorskih postaj MTS (mašino-tvaktorne stancije), ki ro v veliki meri nadomestile konja: lìti';« pogonske sile -je oskrbovalo 530.000 traktorjev, o katerih •(» carskemu kmetijstvu še sanjalo ni. Kmetovo delo Je olajšalo 182.000 kusllno-mlutilnih strojev, 200.000 tovornih avtov in milijoni drugih kmetijskih strojev. N traktorji je bilo izvršeno 82% pomladanskega, 77% poletnega in 72% jesenskega oranja, za kar bi sicer rabili nepregledno množico 11 mil. ljudi, ako bi sovjetsko kmetijstvo slonelo Se na principu malih posestev. Razumljivo Je, da sije mogla vsa ta množica v 'kmetijstvu odvišnih ljudi z velikim pridom uposiitl v industriji in drugih gospodarskih panogah, Ves ta ogromni ln čisto novi način kmetovanja bi ne bil mogel doseči sebi primernih uspehov, da m postojulo široko razpredeno jln dobro oskrbljeno strokovno vodstvo, ki Jc nudilo komaj Razvijajočemu *c kmetu vse možnosti pravilnega razvoja, iskalo vedno novih poti ln novih možnosti. V tem pogledu naj govore dejstva: v carski Rusiji ie delovalo 2100' agronomov (zgovoren primer njihovih delovnih možnostj Je bil Mlčurin sami), v SZ pa 110.000 (1. 1940.); prt tem pa niso upoštevane armade kmetijskih, živinorejskih in drugih tehnikov ter tisoči kolhoznlkov. Imeli bi zelo veliko posla, če bi hoteli dobiti podroben vpogled v vse naloge, ki so jih te množice strokovnjakov reševale in zadovoljivo rešile v polni meri: Mlčurin, Llsenko, Clcln Itd te naj svetlejša med imeni vi* I Sladkorna pesa 97.— 167.- 172% ktlvnlh sovjetskih umstvenih I 21vlJcnskl standard sovjetskega kmeta se je v primeri z onim v carski Rusiji neprimerno dvignil. Kakor že omenjeno, so zadnja leta carske Rusije baiteli 34;, kmečkega ljudstva brez vsakih živilskih zalog; tik pred žetvijo 1939 je vsaka oseba imela povprečno še 155 kg žita za lastno uporabo. Pred Veliko revolucijo je «vaška revščina (mali kmetje in kmečki delavci) razpolagala od pridelka 400 mil. q s komaj 28%; danes pridelajo kolhozniki nad miliardo q, a razpolagajo po svoji volji s 40% pridelka. Osnovne investicije v kolhozih pa znašalo koma) 10% tem itd RO soko aktivnih sovjetskih umstvenih delavcev te gospodarske panoge. O njihovih praktičnih uspehih naj pa govore številke! L. 1913. je bilo posejane zemlje 103 mil, ha, 1. 1940. pa 141 mil, ha, Pdvprečni pridelek žitaric,pa ho «e je dvignil od 7.4 q v letih 1300 rio 1913 na 10,7 q v 1. 1940.; celotni povprečni letni pridelek 1907-1913 je značal 825 mil. q. 1. 1940. pa 1.200 mil. Le nekaj podrobnih primerov: povprečno letno v letih 1907-1913 1940 napi-, v milionih q Bombaž 7.4 27.— 365% Laneno predivo 2,6 5.5 211% Plug* carskega mu tik a je danes predmet mute ja SVETO OBHAJILO rane za vse življenje. Kot dobremu dijaku so tukozvane «boljše družine» zaupale vzgojo svojih o-trok a so ga rad; naprednih človečanskih in svobodomiselnih idej kmalu odslovili. V letu 1826-27, ko se je pripravljal pri stricu Jožefu na Jcžic; pri Ljubljani na zadnje (spite je izdal ivojo prvo pesem «Deklicam» v nemškem ljubljanskem «Ilirskem listu», ki je izšla obenem tudi v nemškem prevodu. ,Leta 1828 Je bil na dunajskem vseučilišču proglašen za Dr prava. Ob vrnitvi v Ljubljano se je .Prešeren srečal v svojim znancem iz latinskih šol Matijem Čopom iz Žirovnice, ki je bil najbolj izobražen Slovenec vseh časov, ter je bil Prešernu s svojo Izobrazbo v veliko oporo v njegovem . pesniškem vstvarjanju. V tej dobi je Prešeren stanoval pr; knjižničarju državne licejske knjižnice Mihi Kastelcu, ki jo sam Zlagal zaljubljene ln prlgodniške pesmi ter zbiral okrog sebe vse tiste, ki so ljubili slovensko pesem. Izdal je glasilo «Kranjska čbelica», k; naj bi izhajala enkrat letno. Leta 1830 se je v nji predstavil tudi Prešeren $ tremi pesmimi «Povodni mož», «Lenora» in «Slovo od mladosti». Pesem «Povodni mož» je nastala ob spoznanju tedanje meščanske in malomeščanske družbe, ki je v svoji preračunljivosti vzgajala dekleta v le zunanjo laži-moralo, za katero pa se je skrivalo preračunljivo oddajanje hčera najbogatejšim snubcem, ne glede na ljubezen. Ni doživel zavrnitve zaradi tega le pri bogati Prlmcovl Juliji temveč tudi pri delavski hčeri Ani Jelovškov!. Željo po osebni sreč; je čudovito skladno izlil z željo dvigniti svoje prezirano in zasužnjeno ljudstvo v krog kulturnih svobodnih narodov. Ta čustva je najlepše upodobil v «Sonetnem vencu» naši najlepši pesniški umetnini, k; jo je posvetil Primčevi Juliji kjer prerokuje Vremena bodo Kranjcem se zjasnile, jim milie zcezde kakor zdaj sijale, jim pesmi bolj sloveče se glasile: Vendar te bodo more bit’ ostale med njimi, ker njih poezije mile tz srca svoje so kali pognale. Lete 1835 je izgubil svojega naj. boljšega prijatelja Matijo Čopa, ki je zadet od kapi med kopanem v Savi. V prijateljevem mrtvem obličju je razbral da mora biti umetnikovo življenje žrtvovanje za narod in človeštvo. V tem razpolože nju je zasnoval pesnitev: «Krst pri Savici», ki jo je objavil v posebni knjižici za veliko noč 1836 leta. V tej pesnitvi je zajel vso duševno borbo, ki jo je doživljal po Copo-Vi smrti. Spoznat vso resničnost življenja ter sklenil, da mora ne le za človeštvo trpeti, temveč tudi za človeštvo živeti. . . Bolečina, kateri je iskal utehe v Krstu, je še naraščala, dokler ga ni prltiraln celo do samomorilnega poskusa. Sele v nesrečni zvezi z Ano Jelovškovo, s katero je imel tri otroke, se je pomiril ln uda! usodi, tz te dobe duševne neurav novršenosti izvira balada «Ribič», k; jo je zložil leta 1838. Od tega časa dalje je mimo sprejemal z u-dnnostjo vse kar mu je odslej pri. našalo življenje Pripravljal in oznanjal Je dobo bratstva in sožitja vseh narodov Uve naJ vsi narodi, ki hrepene dočaka? dan, da, koder sonce hodi, prepir Iz sveta bo pregnan, da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak. Leta 1846 je odšel Prešeren v Kranj ter se tam posvetil advokaturi. Leta 1847 so izšle njegove «Poezije». Ze 1.1848 ie začel bolehati ln kmalu je moral ostati v postelji, iz katere ga je dne 8. februarja leta 1849 rešila smrt. Prešeren je obogatil slovansko slovstvo samo z eno knjigo, toda opravičeno je zapisal Stritar o nji: «Ko bi se sklicali narodi pred sod-ni stol. naj sc Ukažejo, kako to gospodaril; z izročenimi talenti, bi se mali slovenski narod brez strahu smel pokazati med drugimi narodi, z Giobniml bukvlcami, katerim »e pravi: PREŠERNOVE POE. ZIJE». WWAWbW. .* ___________ J J v a n C uult ti i Petero nas je bilo. Sedeli smo za mizo in smo čakali. Spočetka smo se smejali in razgovarjali, nato smo igrali domino, naposled smo se naveličali ter smo umolknili- Najstarejši sestri je bilo trinajst let. najmlaj-emu bratcu pet. V srcih pa smo bili stari: poznali smo skrb in strah. Kadar so se zunaj oplašili koraki, smo se ozrli proti durivi-Strmeli smo z velikimi očmi in odprtimi ustml, sapa nam ie zastajala. »Prihajal« — Korald so utihnili, spogledali smo se molče: oči so bile solzne. ustna so se tresla. Zelo smo bili lačni. Mračilo se je te, matere ni bilo. Pred dobro uro se je bila napotila. Bog ve. di kam. Vedelt smo: kadar pri de, prinese kruha. Prav nič ni smo dvomili. Kajti večerilo se je in zvečer je treba večerje. Trd in strašen je otrok v svojem zaupanju. Zvečer je treba večerje. Neusmiljen je otrok v svoji veri- Mati. zvečer je treba večerje; pojdi in prinesi jo. Iz zemlje jo izkoplji, iz oblakov io utrgaj ! Ko je Ha, je bila vsa malima ln sključena; globoka brazda je bila na njenem Čelu. »Kmalu se vrneml« je rekla. Mislili smo, da gre samo k peku. sto korakov daleč. Minuto tja, minuto nazaj; recimo, da bt tam še malo pokramljala- bi bi lo pet. ali kvečjemu deset minut. Gledali smo na uro, ki je visela na steni kraj peči. Počasi se je pomikal dolgi kazalec; ali kakor se mu ni mudilo, ie bil preromal ie ves trm kolobar- »Saj niso Ul k peku!* je rekla Hanca. — »K itacunarju so šli/* je rekla Francka. ** »Pa če jim ne dajo?* sem rekel jaz. Pogledali so me. kakor da sem bil izpregovoril tisto nerazumljeno. nadvse čudno besedo. »Da bi jim ne dali?* je ob-strmela Hanca. »Zvečer je treba večerjeI* je rekla Francka. Zunaj je «e dremal večer, v izbi je bila noč. Naše oči so bile mlade in bistre, vajene teme-Pogledali smo se iz lica v lice ~ vsi smo bili starejši nec/o uro poprej. Nismo se bali belih tena, ne vedomca. ne torklje. Nekoč sva Ua z najmlajšo sestro mimo kozolca, ki je stal na samem; da tam straši, so pravili- Pred kozolcem je »tal trhel tor in se ie čudno svetil — velik človek v goreči rjuhi. Drsala sva se za roko. šla sva mimo in se nisva bala. Ali vendar je bil strah v naHh zgodaj postaranih, zgodaj izkušenih srcih. Nekaj silnega se je dvigalo v daljavi do neba, butalo se je, zmirorn višje in ogromneje, črno in strašno; skoraj te je zastiralo vse obzorje. Videli smo Uvljenje in smo se ga bali... Na jok nam je bilo. Zaihtel pa nihče ni. Kadar so nas tuji ko- raki zmotili in j$ bilo spet vse tiho v izbi in zunaj, se je oglasil v nas obup, tisti zreli, poslednji obup, kakor ga pozna šele človek, ki ga je bilo obnemoglega tlvljenje treščilo ob tla. »Saj ne bo konca nikoli! Ni- j dl med koli tle bo drugače! Mati ne ! bežni pride, ne prinese kruha — um-1 Noč je bila rimo!* Velik je bil obup; ali vzbudilo se je v nas še nekaj vse temnejšega- stranic j^ega. Ne jaz sam, nas vseh petero, kakor smo sedeli krog mize v temi. je občutilo nenadoma grenko, zlobno sovraštvo do matere- pa se ji ne mudi s kruhom!* V molku smo se spoznali; natanko smo vedeli drug za drugega; »Tudi ti tako misliš, sestra! Tudi ti tako sodiš, bra tee!* In v tistem trenutku tunami stru; ali tudi v njeni besedi je bilo ihtenje: gledali smo na mi so. vsi smo trepetali. »Pogledam na cesto!* sem rekel. .»Kaj bi gledal? Ne pride prej-m bilo več Iju- : ,e #e kdaj pride!*... botasi in tiho so se odprle ali še smo si vi- duri. Na pragu je stala mati. deli v oči. Oči so govorile: »Poznani te, sestrica; natan- ko vem. zakaj molči:t Tvoja misel je smrten greh. ki nikoli ne bo izbrisan!* »Poznam te, bratec, bistro vem, kaj si mi očital na tihem! Tudi tvoj greh ne bo nikoli iz »Saj bi lahko, te bi hotela!1 brisan!...* Sinoči je prinesla kruha, temu j Zunaj- mislim da pred sosedo- bi ga nocoj ne. ko smo lačni kakor sinoči? Tam stoji, Bog vedi kje, pa opravlja in se smeje ter se ne zmeni za nas/ Takoj da se povrne, je rekla; zdaj je “e ura minila, morda ie pol druga ura... nalašč čaka. na cesti postaja, s sosedami kramlja; sama je ie najbrte večerjala, vo hišo, je zacvilil pes; Mosten, zategnjen glas je bil. »Lačen je, pa cvili!* je rekla sestra. Takrat je najmlajši brat nenadoma naglas zajokal; njegov jok je bil listo podoben tistemu cviljenju. ■»Nehaj!« se je razliutila se-1 nju! Kakor ob belem dnevu sm > razločili njen obraz. V’es bel in tenak je bil. oči pa so bile objo kane in so gledale plaho; tako gleda grelnik na svoje trdosrčne sodnike- Mati se nas je bala... »Alt ste dolgo čakali?* je rekla s tihim, preselim glasom. »Nisem mogla prej... niso dali-.* K iivotu je tiščala hleb ttru ha; ;e od daleč smo tidsil. aa ie skorja lepo rumena... O mati, zdaj vem: tvoj telo smo ulivali in tvojo kri smo pi H’ Zato si u tako zgoizj od nos! Zato m viselja v na i.% srcih, ne sreče v našem neha* NACIONALIZEM in internacional™ (LlUCAOCE ČLAN CK KITAJSKE KP) Šef pokrajinske uprave v Ljubljani Obči oddelek I.St.3082/3. ljubijana,6.decembra 1943. | Grieco o jugoslovanskem agrarnem vprašanju Nacionalnega vprašanja ne moremo puščati izven obsega razredne borbe. Nacionalistično pojmovanje buržoazije o naciji temelji na razrednem vidiku buržoazije in je odvisna izključno od omenjenih razrednih interesov buržoaznega nacionalizma. Program in politika ne moreta imeti drugega cilja — v notranjosti dežele — kot da podrejata interese ljudstva interesom buržoaznega razreda. Buržoazija si prizadeva, da bi besedo «nacija» monopolizirala zase. Tako bi se proglasila za «nacijo» in se tega iz. raza poslužila, kot sredstva, s katerim bi goljufala ljudstvo, ki predstavlja nacijo in je porok vseh nacionalnih interesov. Istočasno ima buržoazija namen spraviti svojo nacijo (oz. višji in vladajoči sloj) nad druge nacije, in če bi bilo mogoče jih tudi ztflirati in izkoriščati in žrtvovati njih interese v lastne interese. Priložnostno se ona tudi Demokratični Slovenci ! Čitajte, širite svoje glasilo DELO zavzema, da bi razdelila en del pie. na, ki je bil pridobljen v tujini z enim delom lastnega ljudstva, da ga ohrani «dobrega», kakor se pravi in da bi tako zmanjšala opozicijo. Višek razvoja tega tipa nacionalistične buržoazije je dosežen od oblasti imperialističnih držav nad kolonijami in pol kolonijami, vzrok prve svetovne vojne, agresivnih vojn Hitlerja in Mussolinija in gospodov japonske vojne v drugi in načrtov za podjarmljenje vsega sveta, kj jih uporablja svetovni imperializem pod vodstvom ameriškega imperializma. Proletarsko internacionalistično pojmovanje nacije je v osnovi nasprotno pojmovanju nacionalistične buržoazije. Temelji na osnovnih in. teresih množic določene države in istočasno na interesih množic vseh nacij: to je na interesih človeštva. Proletariat, ki ne izkorišča nikogar in se bori za socialni sistem brez izkoriščanja človeka po človeku, se mora upreti zatiranju ene nacije s strani druge, v kolikor je napadalnost proizvod izkoriščeval-»nega sistema. Iz istega razloga se upira vsakemu nacionalnemu zatiranju. Odločno se upira na) bo zatiranju lastne nacije od strani druge, ali zatiranju druge s strani lastile nacije. Zagovarja popolno enakopravnost in pravico do zveze ali ločitve vseh naciji (ne gledf če so velike ali male, močne ali šibke) bodisi v nacionalnih mejah ali internacionalnem merilu. Na tej poti bo človeštvo nanredo-valo korak za drugim s svobodnimi odcepitvami (namenjenimi k razbitju zatiranja s strani imperialističnih držav in poslužrvanja velike večine narodov na svetu) In svobodnimi federacijami (v kar se razne nacije povežejo na podlagi popolne prostovoljnosti po izločitvi imperialističnega zatiranja) proti eni s veto vn j državi. Sledeč tem principom, so komunisti vedno predstavljati predettolo v gibanju nacij proti imperializmu. Mi, kitajski komunisti, na primer smo internacionalisti. Istočasno smo revolucionarni domoljubi, borci nacionalne revolucije, ki se odločno upirajo vsem imperialističnim agresijam proti Kitajski in vsem Izdajalcem in branijo neodvisnost in svobodo domovine. Na isti način so se komunisti vseh zatiranih držav vedno vneto in brezpogojno upirali vsakemu za. tiranju in zatiranju kolonialnih in polkolonijalnih nacij s stran; vladajočih razredov njih lastne nacije, s strani imperialističnega bloka. Oni se prilagodijo vsem načinom v pomoč nacionalnemu osvobodilnemu gibanju. Bojujejo se za uničenje vseh imperialističnih gospostev nad kolonialnimi in pol-kolo-nialnjmi nacijami in za njih popolno osamosvojitev in neodvisnost. Tako so delali, na primer, komuni-sti v starem ruskem imperialističnem carstvu, tako so delali in delajo angleški, ameriški, francoski, nemški, italijanski, japonski, holandski, belgijski in drugi komunisti. Prav zaradi tega morajo komunisti takoj ko razpade imperialistično gospostvo v njihov; državi, ko pridejo oni na oblast, odpraviti vse oblike nacionalnega zatiranja. nacionalnega imperializma nad drugimi nacijam; v notranjosti države al; izven nje, Nq primer: Po Oktobrski revoluciji, ko sta bila vržena car irv začasna buržoazna vlada, ko sta prevzela oblast Lenin in Stalin, sta takoj, proglasila razveljavljenje vseh krivičnih pogodb, ki so bile sklenjene za časa ruske-■ja imperializma s Kitajsko in z drugimi državami. Razpustila sta celotni- ruski imperialistični sistem izkoriščanja kolonij in pol kolonij. Proglasila sta popolno enakopravnost vseh v nacionalne državne meje vključenih nacij. Evo to je namen pri realizaciji velikih načel proletarskega • lnternaciima.llzma Evo zakaj morajo biti in .so komuni! li najbolj vztrajni, zvesti in spo. sobni voditelji v gibanju za nacio. nalno osvoboditev in neodvisnost zatiranih narodov. Morajo biti in so najbolj trdni branitelji pravičnih interesov lastne nacije, morajo brezpogojno pomagati osvobodilnemu gibanju vseh zatiranih nacij na svetu. Gotovo pa je, da zaradi tega razloga ne morejo vodit; agre, sij proti nobeni drugi naciji in ne zatirati nacionalnih manjšin svoje države. Tako je lahko razumeti, kako so popolnoma neutemeljena demago-gična propaganda in lažnjiva obrc-kovanja, k; jih širi imperialistična buržoazija, ki govori, da «ker so komunisti internacionalisti ne morejo postati voditelji gibanja za neodvisnost in nacionalno osvoboditev; da on; ne morejo braniti in. teresov lastne države, in da je Sovjetska zveza rdeči imperializem in da vodi SZ eksponzionistično politiko» itd. , Komunisti in svetovni proletariat, ZSSR in države nove demokracije, pod vodstvom komunističnih partij in nihče dru’gi, so najbolj zvesti prijatelji vseh zatiranih nacij v borbi za njihovo osvoboditev in v obrambi njihove nacionalne neodvisnosti. Podpora ZSSR svetovnega proletariata in komuni, stičnih partij so poglavitni pogoj za zmago vseh nacij v tej borbi. Zato je lahko razumeti, da je nezaupljivo in neprijateljsko zadržanje do ZSSR in držav nove demokracije in da so trditve Titove sku. pine «da preti Jugoslaviji manjša nevarnost s strani kapitalističnih držav kot pa s strani SZ» skrajno napačne in škodljive. Po drugi svetovni vojni so nacije razdeljene v glavnem na sledeče osnovne skupine: Na eni strani socialistična Sov jetske zveza, voditeljica vseh narodov v borb; proti imperializmu in fašizrmj. Po uničenju japonsko-ilalijansko-nemškega fašizma nadaljuje borbo za ohranitev svetovnega miru demokracije in neodvisnosti In stopa k bodočemu blagostanju, Nato sledijo Mongolska ljudska republika, države nove demokracije na jugovzhodu Evrope, osvobojena severna Koreja in osvobojene pozrajine Kitajske. Tem se pridružujejo že osvobojeni narodi Vietmana, Indonezije, Grčije i. dr. Tako je trenutno nad Na osnovi spisov,ki se nanašajo na Košuta Justa, sina Jožefa,rojenega 28.oktobra 189G.v Trstu,ki je bil priprt dne 14.maja 1943 z ozirom na dejstvo,da je bil imenovani izpuščen na svobodo dne 9.oktobra 1943 na osnovi § 178 'zakona’ o uradnikih na osnovi danih pooblastil Sef pokrajipskg. uprave v Ljubljani o d 1 c S a ; Košuta Just,pogodbeni član Drame v Ljubljani,se odpusti iz službe,ki mu prestane z današnjim dnem. Obenem se mu dovoli za.čas njegovega pripora Oo pogodbenega odpustitvenega roka odnosno 15.dne po vročitvi odlaèàe.izp.iaìilfl.J^i.c.liks še neizplačanih prejemkov po odbitku začasne vojnej doklade in podpore,ki jo je prejela rodbina. C tem se obveščajo : 1/ Uprava državnega gledališča v Ljubljani radi izvršitve odločbe in'vročitve priloženega odloka, stranki proti vročilr.icl,ki naj se činpre j vrne, 2/ g.Košuta Just,pogodbeni član Drame v Ljubljani v vednost. Jugoslovanski voditelji ne vidijo nevarnosti kulakov Titovi «teoretiki» so pozabili, da se po agrarni reformi razredna borba poostruje - Sedanji režim Jugoslavije temelji na kulaštvu P r u z i' d e n o: —*» . • •> o- j v < \ 5 ;v"v> Div.general * Razrešnica Justa Košute, ki jo je podpisal, leta 1943 vojni zločinec Rupnik. Iz istih razlogov so tov. Košuto sedaj odpustili «reziseri» SNG pet sto milijonov od prbližno dveh milijard prebivalcev že osvobojenih izpod imperialističnega zatiranj.». Na drugi strani je približno milijarda in tri sto milijonov prebivalcev med narodi na svetu (izv-zemši ZDA), k; so neposredno ali posredno podrejeni gospostvu samega ameriškega imperializma (proti kateremu se povsod močno bori). Medtem, pa so postali ^bakcionarji Velike Bi iianije, Francije, Holand. ske in drugih držav zaradi njihovih dejanj v resnici izdajalci lastnih narodov in sokrivci ameriškega imperializma. ZDA imajo samo sto štirideset milijonov prebivalcev, toda na hrbtu teh sto štirideset milijonov mež stoji osem znanih finančnih zavodov (Morgan, Rockefeller, Du. pont, Mellon i. dr.) skupaj s peščico predstavnikov njihovega reakcionarnega gibanja — vsega približno tisoč oseb. Naše ljudstvo za svoj list 11. Okraj: lista št. 180 L. 685; zbirka v Pisoni: Krusic Josip 150, Giraldi Jurij 50, Cerne Bruno 50, Godina Karla 50, Godina Marij 50, Krusic Rudolf 50, Tomaselli- Bruno' SO, Mtche-luzzl 200, Giraldi Sergij 35; lista št. 181 zbirka v Pisoril L. 200: Daneu Avgust 50, Mislej Karla 100, Daneu Ivanka 50. IV. Okraj: zbirka ILVA z listo St. 495 L. 2305: Hervatin Ivan 50, Blase-vich Filip 50, Fiego Ivan 50, Blasevlch Josip 100, Žerjal Valentin 50, Ferlu-ga Franc 20, Raspolic Marij 50, Sko-čaj Franc 40, Blaselcv Ruggero 35, Klabian 20, Sanabor O. 25, Sanabor A. 20, Ghizzonl 300, Tomiz Aldo 150, (Jremoninl 100, Michelini Ivan 50, Sancin Karlo 30, Fiego Josip 15, Tur-cinovich 20, Zobec Leonard 20, Cic-cotti 50, Saule Josip 100, Balbi Robert 30, Alfieri Anton 10, Jelusic Ko-stantin 30, Busan Silano 20, Moncher A lo v jz 10, Canziani Karlo 20, Tlsloll Narciso 20, Bossi Karel 10, Alfio Nicola 20, Perfetti Pavel 10, Sullich Marij 15, Lena Silvan 20, Bubnič Viktor 30, Clima Germano 50, Skillan Claudio 50, Vodeb Rudolf 150, Soave Armando 50, Korošec Armando 20, Poldrugo Ivan 50, Poniž Aldo 50, Bprto-li Evgen 30, Sestan Miroslav 25, Krečič Evgen 100, Cescuttl Guerrino 10, Cernè Josip 30, Sanzin Valerij 80. Zbirka tov. Visaggio IV. okraja z listo St. 269 L. 747: Furlan 50, Jelasic 50, Guštin 50, Jurlsich 50, Borsa 10, Bravili 20, Scodici! 50, Bend 29, N.N. 20, Cocegot 10, Bene! Pierino 50, Škodnik Anton 50, Prešern Karel 300. Zbirka tov. Vaiassi Vili. Okraja: v tovarni Zuculln z listo št, 388 L. 500: Vaiassi Viktor 100, Zucoi; Josip 100, Ferluga Marij 50, Kriščak Karlo 50, Kriščak Marcel 50, Calzi Anton 100, j Fischiaci Matej 50. KP STO Okrožni Komitet Milje: Zbirka v zadrugi brivcev z listo št. 53 L. 1.00Ì5: Curlri 30K, Lucca 30, Luca G. 10, Cotombln 50. Negresin 50, Po-stogna 50, Mauro 40, Frausin 20, Vu-risi Avgust 100, V.G. 100, Marij 20, Giorglni 100," Tiepolo 20, Ciacchi Santo 50, Ma nodi 30, Nesladek B. 20, Si-monclni 100, Poivari 50, Costanzo 20, Merletto 20, Steffl 50, Gilla Alfred 30. Nabrano med delavci FMSA in prebivalci Sempolaja, na proslavi A V NOJ-a v Sempolaju L. 7.149. Tramvajski uslužb 250, Ana Rose 250, tov, Mil-leri-de Muelier Josip 120. Odbor OF Sv. Ivan: čisti izkupiček kulturne prireditve z dne 31.10.1948. v P. D. «Škamperle» L. 26.979. Zbirka v Mačkovljah z listo št. 520 L. 1.060: Zopin Edvard 50, Tul Ema 50, Sturmari Ana 50, Smotlak Stanko 40, Purgher Aleksander 120, Sik Dušan 25, Olenik Ernest 25, Tul Angela 5, Slavec Viktor 20, Purgher Karlo 45, Tui Lucija 20, Smotlak Viktor 100, Kocjančič Josip 50, Slavec Franc 50, Zobin Ivan 50, Purged Ančka 20, Jamšek Antonija 100, Tul Rudolf 30, Olenik Elvira 50, Tul Anton 50, Smotlak Izidor 20, Jamšek Rafael 40, Jurada Danilo 50. Zbirka z listo št. 550 I,. 1.000: Bandi Josip 50, Dragotin Slavec 171, Korošec Nando 30, Alberti Milka 30, Sanesi Dorotea 70, Sancin Albin 100, Cesnik Karlo 100, Mahnič Lojze 50, Žerjal Danlmir 100, Lovriha Josip 100, Stranj Rajko 20, Sancin Marij 40, Ražman Mira 50, Stranj Rajko 22, Cantasse Karmen 20, Per-kar Argia 20, Lovriha Alojzija 27. Zbirka z listo 524 L. 470: Ražman Stefan 100, Kofol Andrej 50, Maver Roža 50, Škerlj Angel 30, Ojo Marij 30, Bordon Antonija 50, Vitez Anton 60,' Ražman Mira 30, Jakomin Tereza 50. Zbirka v Domju z listo št. 522 L- 245: Hervatič Marij 30, Sabadin Josip 25, Valenčič Josip 200. Zbirka z listo št. 525 L. 945: Maver Emilija 50, Ivančič Josip 50, Kocjanclc Albin 70, Dela-santa Guerrino 53, Galusl Zora 50, Marsic Ivan 100, Ljubič Marij 50, Malalan Celestin 100, Olenik Albina 50, Lazar Danilo 26, Kralj Josip 100, Manta Martin 100, Marsic Ida Meran 150. V. Okraj: Odbor SIAU sektor Pon-ziana L. 890: Furlan Nalra 50, Sturmari J. 30, Reggente K. 30, Minut E. 50, Jereb 100, Stok 50, Coverslni 50. j Draga «Unità» Prisiljen sem te prositi za malo prostora, da opozorim tebe in tovariše na članek, ki si ga objavila dne 5. januarja (v rimski izdaji) na tretji strani pod naslovom «Titova agrarna reforma odpira pot jugoslovanskim kulakom». Ta članek je bil napisan z res dobrim namenom, ima pa gotove resne napake, na katere se mi zdi potrebno, da te opozorim, ker če ne bodo popravljene utegnejo povzročiti zmedo med tovariši ravno v trenutku, ko smo izpostavljeni pred celo vrsto borb za agrarno reformo naše države. Res je, da članek kritizira agrarno politiko Titovega režima, a jo ne kritizira po marksistični orjen-taciji, držeč se linije znane resolucije IU (junij 1948.) pač pa iz ekstremistične pozicije. Po mnenju člankarja je agrarna politika jugoslovanskih voditeljev vredna obsodbe zaradi tega, ker ni bila zemlja nacionalizirana pač pa ker so nadaljevali po poti «enostavnosti in demagogije zasebne dodelitve» in ker so s tem «podeseterili število lastnikov» in zamenjali «enega lastnika z desetinami majhnih kapitalističnih lastnikov». Nadaljevali so z razdelitvijo «tudi tam, kjer je prišlo do tehničnega in produktivnega nazadovanja». Za vsakega marksista je jasno, da s takimi argumenti ne more biti iznesena kritika agrarne politike jugoslovanskega režima. Jasno je tudi, da tovariš, ki je pisal članek, ni imel pred seboj • dokumenta Informacijskega urada, kateri bi ga bil pravilno vodil. Clankar ni vpošteval sledečih elementov: a) da kmetje brez zemlje ali z malo zemlje (bodisi dninarji, polovinarji, koloni, majhni najemniki itd.) stremijo po individualnem lastništvu zemlje: b) da agrarna reforma mora dati zadovoljiv odgovor na stremljenja velikih kmečkih množic. To stremljenje ni «socialistično», ampak buržoazno-demokratično. Zaradi tega more biti popolnoma zadovoljiva àamo od direktne revolucije proletariata in orjentlrana k zgraditvi socializma. Agrarne reforme, ki so se izvršile v kapitalističnih državah v zadniih trideset-štiridesetih letih niso 'rešile niti kmečkih problemov; niti kmetov pred ostanki srednjeveškega izkoriščanja ravno zato. kor so še nadalje obstajali kapitalistični odnosi. V teh državah so agrarne reforme nujno rodile novo razredno dtferencijacijo z ustvaritvijo novih skupin bogatih kmetov in s postopnim obubožanjem množic malih in srednjih kmetov, kateri so bili zaslepljeni češ, da bo z agrarno reformo rešeno tudi njihovo vprašanje. Kmetje v splošnem ne razumejo I vzrokov vsega tega. «Kmečke množice ne razumejo in ne morejo dojeti, da popolna «svoboda» in «pravična» razdelitev vse zemlje, ne samo, da ne zrušita kapitalizma, ampak nasprotno ustvarjata pogoje za njegov izredno širok in močan razvoj (Lenin). Zato mora proletariat vključiti v svoj akcijski program tudi demokratične kmečke zahteve in se boriti na čelu kmetov do dokončne zmage. Proletariat na oblasti z zavezništvom malih in srednjih kmetov in v borbi za socializem, odkriva tem, da je sovražnik, ki ga je treba uničiti kapitalizem, ki se razvija na vasi, kut posledica agrarne reforme. Tako proletariat stopa boreč se skupaj z ma: limi in srednjimi kmeti proti bogatim kmetom k zgraditvi socializma. Tako so nas klasiki marksizma učili gledati, razumevati in voditi «dvojno vojno»; učili so nas, da mora proletariat voditi in zmagati v borbi proti kapitalizmu, ne da bi pozabil na ispolnitev prav vseh demokratičnih pridobitev srednjih slojev, predvsem kmetov in vključiti borbo za te pridobitve splošni borbi za socializem. Tvoj člankar si verjetno zamišlja da demokratične pridobitve (razdelitev zemlje je demokratična pridobitev) ni so na poti socializma. Ce je tako, dela na splošno veliko teoretično in politično napako, ki je še težja, ker pozablja marksistično teorijo o kapitalizmu v sedanji dobi in o njenem reakcionarnem razvoju. Jugoslovanski voditelji niso zgrešili, ker so razdelili zemljo velikih posestnikov in so zamenjali «enega samega velikega kapitalista z desetinami majhnih posestnikov-kapi-talistov» (ta izraz je tudi znanstveno napačen), niti niso pogrešili, ker niso nacionalizirali zemlje (izkušnja dokazuje, da gre lahko tudi če se zemlje ne nacionalizira ta- Topovi, ki so jih kitajske ljudske čete zaplenile bežečim nacionalistom koj: glej Poljsko, Bulgarsko in druge države). Tako niso zgrešili tudi, če so zemljo razdeljevali postopoma «tu-di tam, kjer je to povzročilo tehnično in produktivno nazadovanje» (eventuelne napake na tem polju moramo konkretno analizirati). Načelno se lahko dovolj, da se iz političnih razlogov razdeli tudi napredno gospodarstvo, kljub vpitju tehnikov, ki ne vidijo dalje od svojega nosa. Ze Lenin je opozarjal v svojih Tezah o agrarnem vprašanju, da «je pravilno ohraniti predvsem velike poljedelske ustanove in jih voditi kot državne ustanove». Vendarle pa je dostavil, da bi bila velika napaka iretirati vrednost tega pravila, «ker se za pravilnim priznanjem superiornosti obsežnejšega kmetijskega podjetja nad ma- ZDRAVNIŠKI KOTIČEK Študentke šangajske univerze pojejo internacionalo pred ameriškim poslaništvom v protest proti vmešavanju v notranje zadeve dežele Ozebline so večji ali manjši deli telesa, ki so bili radi mraza oškodovani ali pa so celo odmrli. Običajno zmrznejo tisti deli, ki so najbolj izpostavljeni mrazu. n. pr. kunci prstov, členki, hrbet roke, pete, konica nosu, uhlji itd. V ozeblini je torej oškodovano ali odmre radi mraza živo tkivo. Kakšne bodo posledice tega propada živega tkiva, je v prvi vrsti odvisno, kako velik je predel, ki je odmrl ali kako globoko je odmrlo tkivo. Ce vzamemo najlažje primere, vidimo, da je oškodovano samo podkožno tkivo in krvne žilice v vrhnjih plasteh. Ta del bo zatekel, ker se bo v njega pričela stekati soler-vica. Iz spodnjih plasti živega tkiva, ki je ostalo nepoškodovano, pa bodo pričele prodirati v uničeno tkivo krvne žilice in bela krvna telesca ter druge Staniče. Krvne žilice In zdrave stanice iz živega tkiva iz okolice bodo prodrle v bolno mesto kjer bodo vsrkali in odstranili, kar je propadlo, ter nadomestili z novim živim tkivom. Vrhnje plasti kole so namreč zelo odporne. Te ostanejo nad oškodovanim delom in ga pokrivajo. Tako omogočijo, da telo lahko ìwpravi škodo, ki je nastala radi mraza. Ce je zmrzlina večja in sega globlje, se bo nabralo poleg sokrvice tudi večje število mrtvih krvnih telesc, ki bodo prišla iz uničenih krvnih žilic. Zato bo dobila ozeblina rdečo, modro ali vijoličasto barvo. Cim večja bo ozeblina in čim globlje bo segala, tem dalj časa bo rabilo zdravo tkivo, da prodre v uničeno tkivo, da odstrani in vsrka mrtve dele. V teh težjih slučajih bodo zato trpele vedno boli vrhnje ko njenih moči bo tudi ona propadla. V tem poslednjem slučaju bosta koža in mrtvo tkivo pod njo odpadli. Ostala bo rana. ki se bo celila kot druge rane. Kako se bomo zdravili'l Zdravnik in zdravila ne morejo obuditi k življenju tistega kar je odmrlo. Lahko pomagajo zdravemu tkivu, da prodre hitreje v predele, ki su odmrli, ter jih čimprej na domesti, dokler koža ni propadla. V prvi vrsti je treba podpreti krvni obtok v ozeblini, da bodo krvne žilice čim hitreje prodrle v ozeblino, da bo po njih teklo čimveč krvi, ki bo tako grela tkivo, prinašala in odnašala dovolj hrane in razpadlih snovi. Sredstvo domače uporabe Je v prvi vrsti kopelj. Hitro bomo zaporedoma namakali zmrznjeni ud v mrzlo in v toplo vodo. Začnemo in končamo vedno z mrzlo vodo v met kund. To ponovimo 10 do 15 krat. Koristne so tudi masaže bolnih delov. Masaže z alkoholom prav posebno. C e je koža dobra tn ozeblina n« pj-ehuda, tako da ne grozi razpad, tedaj lahko namažemo ozeblino z jodovo tinkturo. Mazanje z jodovo tinkturo ne smemo ponoviti več kot dvakrat, ker jod škoduje kozi in bi jo z njim lahko oškodovali laku, da bi propadla, prav radi mažama z jodom Kdor je imel že ozebline ve, i,v se rade ponovijo, prav posebno rtu mestih, ki so bila po njih že oškodovana, ker je tam tkivo manj odporno. Zato je treba paziti na luka mesta. Cim bi se pa ozeblina utegnila ixmoviti je treba pričeti z mrzlimi in vročimi kopel ji, ter z masiranjem, z alkoholom (joda nikakor ni treba uporabljati, ker bi plasti kože in če gredo napori pre-j lahko bil škodljiv za kožo). Naši kmetovalci so letos zaskrbljeni zaradi preblage zime in njenih posledic. Zemlja je samo deloma zmrznila, v bližini mesta pa sploh ni zmrznila. Snega ravno tako ni bilo, kar bi bilo zelo potrebno in koristno za ozimine in na splošno naši zemlji, ki bi nabrala z njim in preko njega veliko zalogo vlage za suha razdobja leta. Poleg tega letošnja zima ovira do neke mere tudi začetek poljskih del, ker s lakirni prilikami nam narava ne jamči stoodstotnega uspeha. Vsak poljedelec dobro ve, da mora zima prej ali slej «podivjati». Zgodi se lahko tako, da zima ostane do konca svojega tromesečja blaga in ko se rast začenja prebujati, ko se vrtovi in njive prevlečejo z zeleno odejo in ko začne cveteti sadno drevje, pritisne val mraza, močna burja ali pa se celo pojavi sneg. In to vsak dobro ve, da je največja nesreča za prizadete pokrajine. Poljedelec je zato zelo oprezen. Rad bi vedel, kakšno vreme bo. če bo zima še nadalje taka kot je do sedaj, kalešni bodo prvi pomladanski dnevi. Ampak vse to ne bo mogel zvedeti, kar je tudi logično. Predpostavljata se pred kmetovalcem dva vprašanja: «Kaj storiti? Čakati ali pa takoj začeti z delom?» Kmetje, vrtnarji in cvetličarji naj ne čakajo. Kljub vsem pomislekom naj začnejo z delom. Na) pa bodo zelo previdni. Izkoristiti morajo vsa lepa vremena za deja, ki jih morajo opravljati na pro- Kmečka dela v februarju stem. Naj se ne ozirajo preveč na prihodnjost in naj se ne preveč bojijo prenaglih vremenskih sprememb. Talco iti tako ne more biti več najhujšega ..mraza, ki bi uničil setve in nasade; dnevi so vedno daljši m toplejši. Največjo škodo lahko povzroči burja in to te na zemljiščih, ki gledajo na sever ali pa na severovzhod. Tudi sadnim drevesom lahko povzroči mnogo škode. Zaradi tena moramo bi ti previdni. Prenagliti se ne smemo s sejanjem in sajenjem na parcelah, ki gledajo na sever in severovzhod. Ce pa nimamo drugega izhoda, bomo morali umetno zavarovati rastline in nasade. Tako jih. bo slabo vreme le malo prizadelo. Najboljše sredstvo zavarovanja je brez dvoma vejevje in slama ali pa umetna slamnata in loč-nata lesa. V lem mesecu ima poljedelec mnogo dela. Nadaljevati mora s preoravanjem. gnojenjem in bra-nahjem. Preoravati mora globok", ker bo tako nudil rastlini večjo '•alitino zemlje in pogoje za pridobitev večje zaloge vode, ki bo nevtralizirala škodo, ki jo povzroča poletna suša. Branati mora tudi pravilno in po možnosti enako- merno. Ce se želimo izogibati prekomernega izhlapevanja, moramo obdelati zelo natančno in na drobno grude zemlje ter moramo paziti da bo njeno površje gladko. Parcele, kjer nameravamo sejali pšenico ali splošno vsa žita, moramo pognojiti z umetnim gnojilom. In to tudi v slučaju, da smo jih že pognojili s hlevskim gnojem. To delamo, prvič, da nudimo rastlinam zadostno količino hrane in, drugič, da jih obvarujemo morebitnih bolezni, kakor v. pr. rje in raznih škodljivcev. Su-perfosfat, na primer, okrepi klasje in pospešuje zoritev rastline Na ta način onemogoča do neke mere tudi pojave raznih bolezni Apneni dušik ravno tako učinkuje na -rastline in poleg tega # ič«je nekatere hrošče, ki. napadajo tui ša žita. Nadaljevati moramo Z gnoje njem ozimne pšenice. Dodati j: ■moramo čilskega solitra (4-6 kg na ha.). Čilski soliter bomo raz-tremili, ko na listih ne bo niti kapljice rose ali pa dežja. Ce jeseni nismo gnojili s superfosfa-tom, je dobro da to naredimo sedaj (5-6 kg. na ha.). Pripravljati se moramo na setev. Zaradi lega pazimo, da bomo razpolagali z zdravim, čistim, izbranim, kulji-vim, debelim, težkim, poti cm in z- elim semenom. Redko kdaj opažamo, da bi kmetovalci obračali svojo pozornost na travnike. Večina kmetovalcev se približa travniku, ko je čas pokositve in se ne zaveda, da je zemlja izčrpana. Opažajo samo, da se pridelek zmanjšuje od leta do leta. Zaradi tega moramo negovati naše travnike. Prav prikladen čas za tako negovanje je jebruar. Pognojiti jih morarfio s superjosjaiom in kalijevo soljo (5-6. oz. 4-5 kg. na ha.). Za tem moram,o branati travnik podoig in počez. Čeprav ni treba, da gnojimo vsako telo, branati moramo db začetku vsa v-ga leta, da omogočimo večie fidelke. Na ta način nudimo trajam večjo možnost razvoja, ‘-er lem odstranjujemo mahoulnatte aslline in po drugi strani z rali jamo gornje plasti yemiie, da ah ko dobivajo več zraka, ki je reobhodno potreben pomočnik pri razkrajanju hranil. Istočasno pa je zrak potreben za dihanje korenik. Kavno tako ne smemo zanemarjati vinograde. V času ko jih oleopatfamo, je dobro da jih po- gnojimo. Trte potrebujejo prav posebno fosforja, ki ga raz trasento v obliki siiperfosfata. Poleg tega je marsikaterikrat potrebno da se lotimo pop litega gnojenja, tj. s fosforjem, kaHiem.- dušikom in po potrebi tudi z apnom Uničiti moramo škodljivi mrčes s tem, da očistimo lubad z žično ščetko in namažemo debla z anti-parasitom. Ce še nismo obrezali in povezali trte, je nujno, da to storimo sedaj. V kleli moramo paziti na pretočena vina. Sodi morajo bdi vedno polni, prazne moramo preivepln.li Z belimi vini, ki še niso popolnoma čista, moramo ravnati - meta-bisulfitom ,(5 gramov na hektoliter). Okopati in pognojiti moiaiuo sadno drevje. Obrezati moramo mlada drevesa ter očistiti krono starim, l-lruške in jablane moramo poškropiti s 5-odstotno raztopin modre ali železne galice, ki ji bomo dodali primerno količino apnenega beleža. Za druga sadna drevesa, kakor n. pr. breskve in marelice, zadošča 3-odslotna raztopina. Čebele moramo pustiti v popolnem miru. Panje bomo odprli samo v slučaju skrajne sile. Paz-ti moramo, da v čebelnjaku vlada enakomerna toplota in da je zadostna količina medu. Poleg tega se moramo pobrigati, da ima vsak panj svojo matica. V hlevu moramo delovni živini dokladati vodno večjo količin.) krme. Paziti moramo, da je prcK štor snažen in prezračen. Po ležiščih razmečemo nekaj pesti želez-“nega sulfata v kristalni obliki, ki bo ustalil amanijačne pare, bo razkužil prostor in preprečil ustno gobico pri živini (allo). Poleg tega moramo orositi hlev z D D 7 Vrtnar mora p februarju končati vsa pripravljalna dela za glavno sezono, ki se že začenja v tem mesecu. Speljati mora cinni. očistiti gredice od kamenja, dodati mora zemljo, kamor je treba, napraviti si mora steze. Na splošno mora opraviti vsa melioracijska dela. Rastlinjake, ki so te posejani, mora zračiti in po potrebi zalivali., V tem mesecu moramo pripravili rastlinjake za setev jajčevcev (lét melancan), šelena. kolerabe in paradižnikov. Vrtnar lahko seje na odprtem. Seveda samo na zaklon jenih gre dicah in na podzidnicah. Najbolj primerne vrste zelenjav so: solata za rezanje, špinača, peteršil, korenje, redkvica itd. Setev mor i biti čimglohja, da ne bodo vplivale na seme vremenske spremembe. Ce pa vidimo, da vreme postaja hladno in celo mrzlo, moramo zavarovat) rastline na način, ki smo Zgoraj nakazali. , Tržaški kmetovalec Um često skriva» najslabši oportunizem in izdajstvo revolucije» (Lenin). Napake jugoslovanskih voditeljev v agrarni politiki so drugje. Namišljeni marksisti jugoslovanske partije «upoštevajoč kmete kot povsem nekaj enostavnega» so pokazali, da so pozabili, da agrarna reforma poostruje in ne Izloča razredne borbe na vasi. Pokazali so, da so pozabili, da se proces razlikovanja razredov nadaljuje tudi po reformi, in to tembolj v položaju, ki je v Jugoslaviji, kjer ni bila še zemlja nacionalizirana: kjer obstoja še vedno privatna lastnina, prodaja in kupovanje zemlje in kjer je osredotočeno v kulaških rokah znatna površina polja. V takih pogojih pomeni odklonitev dosledne borbe proti kapitalističnim elementom z gospodarskimi, političnimi in organizacijskimi u-krepi utrjevanje in nadaljnji razvoj kulaškega elementa, ki dovede do socialne spremembe v državi in jo približa tipu demokratično buržoazne države, Jugoslovanski voditelji so izdali interese proletariata in revolucije in da je bil ravno to njih namero dokazuje cela vrsta zagovarjanj» njihovih pozicij vse do naj zadnjih, kot je ono, ki ga najdemo v poročilu predsednika hrvatske republike Bakariča, ki ga je podal na konferenci odposlancev Ljudske Fronte Hrvatske dne 18, dec. 1948. Kot je poročala «La Voce del popolo» iz Reke dne 19. dec, je Bakarlč govoril sledeče: «V zadnjih časih se je pri nas na Hrvaškem v mnogih . krajih razmahnilo veliko kričanje proti kulakom. Ne gre seveda za neko novo linijo, temveč za navadno vpitje in hrup posameznih naših aktivistov, ki se boje da ne bodo dovolj «revolucionarni» če ne bodo dvigali hrupa in delali kakršne koli preglavice bogatim kmetom». «Borba proti kulaškemu pritisku in vplivu na vasi je sicer sestavni del naše politike, zveze delavcev m kmetov v tej etapi, ni pa njen najpomembnejši del. Kulak ne predstavlja za nas v tem trenutku niti od daleč glavne ovire ali celo edine». V poročilu hoče prikazati državljan Bakarič. da v Jugoslaviji ni nikakc nevarnosti s strani kulakov. S tem je potrdil obsodbo Informacijskega urada, ki se nanaša na kula.ško politiko, ki jo vodi Titova vlada in sramotno razkrinkal oportunizem ekstremističnih fraz. ki so jih lansko leto ponavljali o «likvidaciji ostankov kapitalizma» in «o kolektivizaciji v Jugoslaviji». To so bile fraze, govorjene in pisane z namenom, da vržejo prah v oči, ker v Titovi agrarni polKiki ni bilo nobenega znaka, ki bi kazal orientacijo k socializmu. Titov režim si je danes popolnoma razkrit masko, in se prikazuje kot režim, ki temelji na kulaštvu, kot režim, ki obnavlja kapitalizem v državi in ki je izdal interese demokracije, miru in socializma. To je doviitj, da obsojamo agrarno politiko (in vse drugo) Titovega režima, ki je zdrsnil na stran izdajstva, ravno zato. ker je zapustil marksistično pot in marksistično teorijo v agrarnem vprašanju in pravilno politiko v razredni borbi na vasi. SAŠE A S Ul IH* TU Uarn"» Katarina 11 je ustanovila Desetine višjih in na stotine nižjih šol, Zelo se Je ponašala, da je tako razširila prosveto v nepismen; Rusiji. Nekega dne se Je tožil guverner Moskve carici, da kažejo njegovi podaniki zelo malo navdušenja za te Sole In da Jih slabo posečajo. Carica mu Je odgovorila: «Vi se tožite, da Rusi ne Iščejo prosvete? A jaz nisem ustanovila teh Sol zanje. Ustanovila sem jih zaradi Evrope, na bodo tam verjeli, da se ml zanimamo za te stvari. Tako ne bomo Izgubili na ugledu. Takrat, ko bedo naS* kmetje pokazali res zanimanje i* prosveto, ne bomo ostali na svojih mestih, uiti jaz In vi tudi linei»