78. ftnlfti.
iimm, i mu. i ipfli niz.
mu

.Slovenski Narod* V«l|* p» p*4tti
a Avsfco-Ogrsfco:                                      M NemOjo:
crfo leto skupaj naprej     .   K 28-— I cdo leto naprej   .   .   .   .   K 33*—
šetrtieta    I        T    -   .'    I   7*— I    za Aracriko in vse drage deiele: na mc«ec    .        «...   250 | cdo leto naprej   .   .   .   .   K 38.—
VpraSanjem glede fnseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Opravatttro (spodaj, dvorlsćc levo). Kaanora šlica »L 5, telefon ti 83.
litafa vsak *«a iv«ćtr livttatl a«4alit U praialkt.
fnserati  se rafun.ijo  po porabijensm   prostoru   In   sicer:  1   mm   visok,  ter
63 mm štrok prostor: enkrat po 8 riik, d.akrat po 7  vin.,  trikrat  po 6 v.
Poslano   (mak   prostor)   16   vin.,   parte   in   zahvale   (enak   prostor)   10  lin.
Pri večjih insercijah po dogovora.
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnlne se ne ozira. „ffarođaa ttskaraa" teletom si. 85.
UpravTiištvu na] se paši!ja;o naročnine, rekla nacije, inserati i. t d., to je administrativne stvari.
.Slovenski Nfcrod« velja v Lfoblfaul dostavljen na dom ali če se hođi panj t
eelo leto naprej   .   .   .   .   K 2640 I četrt leta     n       *   •   j   ♦    »    6-60 pol leta      „      .   •   .   .    • 13*20 | na mesec    „      .   .   »   *    »   2"20
—^_-   rp—■!•■■■ štorUka velja f0 vfnarfov.             ■
Dopisi naj se frenklrajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredaittro: ZaaOora mlloa *L S (v pritličja levo,) telefon it 34.
flaše nradna porodio.
Dunai, 3.  aprila.      (Kor.  urad.)
VZHODNO  BOJISCE.
Ob Bistrici Zolotvinski so se po-ncsrečili šunki ruskih Iz vidnih čet. Severno Dniestra mestoma zvišano delovanje ruskega topništva.
ITALUANSKO   BOJIŠCE.
Nohenih posebnih bojnih do-godkov.
JUGOVZHODN0   BOJISCE.
Vzhodno Ohrtdskega jezera so rrdle naše čete ▼ sovražne jarke ter so pripeliaie vjernike seboj.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fmL
Uo nradno j\ik
Beroiin, 3. aprila.     (Kor. urad.)
.   Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan.
ZAPADNO   BOJISCE.
Severno Arrasa ljut artiljerijski bot Vec proti našim pozicijam pro-diraloćih ange$kih oddekcv je bilo odbftih. Nasilni izvidi Angležev in Francozov na bejiščn severovzhodno Bapaumea hi zapadno St, Ouentina so bili Izvršeni od moč-nih sii. Potekli so, kakor smo opazo-vaJi in kakor so Izpovedaii vjetniki, za sovrainika z izredno veJikfmi iz-guba mi. Pri Noreuilu smo gnali 300 vjetih Angrležev nazaj. Prišli pa so v ogenj angleških strojnih ptišk. tako, da jih je le 60 dospeio do našfh črt. Vzhodno od crte Coucy ie Chateau-So*ssoits }e naš artiljerijski ogenj razpršil opažene zbirajoce se čete. V Cbampa$mi južno Riponta je z uci-čufočim učinkom izpodvezai pripravlja joč se sovražni napad.
V zračnfti boiih je izjnibfl so-vražnik 4 fetala, 2 od n|in je sestreiil nađporočnfk baron Rictithofen.
VZHODNO   BOJISCE.
fronta        generalfeldmar-
Sali princa   Leopolda   Ba-varskega.
Severozapadno Drinska so od-peljale večkrat preizkušene napadal-ne čete iz ruske pozicije 1 častnika, 93 mož in 2 strofa! puški. Tuđi prf MaJjavičIh severovzhodno Bogdano-va }e ime! izvidni sunek popoiea uspeb tor nam ie dal 1 častnika in 25 mož fcot vjetnike. Severovzhodno Baranovfčev je več ruskih stotnij napadio neko naso poljsko stražo, kl pa je navzlic močni artiljerijski pripravi vztrajala v svoji poziciji. 2l-vahnemu ruskemu ognju na obeh straneh železnfee Zlocov-Tarnopol, ob Zloti Lipi in ob Dniestm nfso sle-dUl nobenl infanterijski napadi. Ob Bistrici Solotvfnski prodirajoči niski oddelki so bili pregnani.
Na fronti generalober-sta nadvojvode Jožefain pripadni skupini prfm. von Mackensena nobenih posebna dogodkov.
MAKEDONSKO BOJISCE.
Med Ohridskim \n Prespanskim Jezerom so vdrie nače čete v eksponirane francoske postojanke. Za-Tmivsl protfeiapade, so se vrnfle po povelju s plenotn na lastno crto oa-zaj. Sevemo Bitolja se ie pooesreSI majbea frascoskl ntpad.
Prvi greneralni kvartinH mojsier p. Ludendorff.
Vojna med lento in tliiijo.
Wilson   pred   ameriškim kongresom •
Washin2ton, 2. aprila. (Kor. ur.)
Predsednik VVilson je danes zvečer pozval kongres, naj izjavi, da obstoja med Združenimi držav aini in Nemčijo vojno stanje.
Amsterdam, 3. aprila. (Kor. ur.) Reuterjev biro javlja iz VVashinKto-na:Prezident\Vilson je iz-javil, da b o vojna proti N e m č i j i provzročila uspe-šno skupno delovanje Amerike z vladam i, ki že i majo vojno z Nemčijo. To bi obsegalo tuđi ojačenje liberalnih kreditov. Wil-son zahteva, naj se potom splošne v o j a š k e službene dclžnosti postavi na noge 500.000 mož In je obenem opozoril. da Zedinjene dr-| žave ne bodo nastopile proti Avstro - Osrrski in drngim, z Nemčijo'zveza-n i m   državam.
Washington, 2. aprila. (Kor. ur.) Reuter. Wilsonova adresa bo nemudoma poslana na vsa poslaništva in zastop-stva Zedinjenih držav in razbrzojavljena na vse ameriške diplomate v inozemstvu. Čuje se. da jo megnejo tuje vlade smatrati za tako blizu stoječo vojnemu staniu, da bo treba   nevtralitetnih   i z j a v.
Za speakerja (nred^ednika) po-slanske zbornice je bil zopet izvoljen demokrat Clarck z 217 p^oti 205 glasom. Predsednik komisije noslanske Tbornfce za zunanje zadeve pripravlja skfepni rrediog. s katerim se nro-elaša vojno stanje med Ze-d i n j e n i m i drza\ramiiTirned N e m Č i j o in por>MaŠČa nre^identa, voditi  vojno  proti Nemčiji.
V ponedeljek 2. aprila zvečer je preijsednik Wilson prečital ameriške-mu kongresu, ki se je bil or)oldne istega dre sestal in v vsej naglici konstituira!, svojo v o i n o poslanico.
Ameriška ustava predpisuje. da je treba za napoved vojne privoljenja kongresa t. j. poslanske zbornice in senata. Wilson za to privoljenje ni prosi! naravnost. On se postavlja na stališče, da so Zeđinjene države n a -padene od Nemči je in da brez njihove inicijative vojno stanje že dejansko obstoja, seveda edino le po krivdi neniške države. Zatr> zahteva Wil-son od kongresa le iziavo, ki naj ta-korekoč ugotovi deianski stan.
To je seveda le taktična poteza. WiJson, ki je ime! vedno tako lepe besede za mir in spravo med narodi, ki je s tako vnemo poudarjal pacifi-stično nalogo Zedinjenih držav. se je hotel izogniti očitku, da bi bil kriv novega razmaha strasne svetovne borbe in odkazal je Zedinienim drža-vam vlogo napadene nedolžnosti. ki krvavečesra src^ zgrabi za vsiljeno ji orožje. Wiison hoće ameriskemu narodu natveziti. da je vojna, v katero je strmoglavil Zedinjene države, 1 e obrambna   vojna.
Nedvomno mu bo velika većina kongresa pritrđila in odobrila bo njegove vojne nacrte. Reuter Doroča. da je Wilson že naznanil uvedho s p 1 o-§ne vojaške dolžnosti. na podlagi katere hoče organizirati za cirfcrat 500.000 mn£ broječo ormado fn govoril je o »ojačenjn liberalnih kreditov^, t. j. o znatni finančni pod-pori za entento.
Veđno jasnejše postaja, đa se hoče Amerika udeležiti vojne ne le na morju in na eospodarskem polju«
temveč tuđi na kopnem in da resno pripravlja ekspedicijo v Evropo. Ako se spomnimo se notranje zveze med ameriskim in kitajskim posto-p a n j e m proti Nemčiji, se nam vsi-liuje §e ena domneva: da hoče Amerika angažirati za boj proti Nemčiji tudiogrom-ni č1o v e 5 k i rezervoar kita j s k e   republike.
Zedinjene države štejejo 110 mi-lijonov prebivalcev. Kitajska razpo-laga s kolosalno številko 330 milijo-nov. Centralne države se teh številk ne strašijo, dobro vedcč, da so p r e-p o z n o postavljene v sovražne račune in da je njih pomen 1 e mora-1 i č n e g a značaja. Nihče ne bo zanika!, da bo fhtervencija Amerike i in eventualno tuđi Kitajske znova razpalila sovražno bojaželjnost, toda nihče ne dvomi, da bo sledilo optimi-stičnemu razmahu prvih tednov prej ali slej bridko razočaranje. Pozicija centrnlnih držav je nedobitna,
Nastop Amerike je brezdvomno sad velikopotezne ententine agitacije, kateri je podlegel tuđi Wilson, ki je hil morda od začetka res sam o sebi prepričan, da je ?n ostane r»e-vtralen. Ertcnti je znala demokrat, ameriski narod prepričati, da so centralne dr?ave steher avt^kracije in da bi n^msicn im?V3 pomeniia direktno nevarnost tuđi za demokracijo novela sveta.
Kako se bodo razviiaH nadalini dogndki? Morda *o pacifisti v kongresu do voli močni. da zavlečejo debato o Wilsonovi spomer?!c! tja čez Vefiko noč. Morda — rravimo, kajti medt^m javV'a A<rence Ha vas. da so nemški podmorski čolni potopili prvi o^Arofeni ameriški n^rnik. kar je WiUon izrecno označfl za casus belli.
Wilson oravi. da se zaenkrat ne bo bojeva 1 proti Avstriji. Ta izjava ie sevede* nrob^emaf'ČTiecra pomena, ker pozahlja. da sta NemČna in Av-str?'a nerazd^i^n^ rvezani kot vojni tovarišicl. Z državo, ki se vojuje nroti nr»5» 7ave7nici, ne moremo žl-veti v prijateljstvu.
BESED^LO   VVTLSONOVE POSLANICE.
Washin2ton, 3. aprila. (Kor. ur.) Reuter poroča: V kongresu je podal Wilson to-le izjavo:
Sklical sem kongres na izredno zasedanje, ker je treba takoj storiti resen političen sklep, za kateri poustavi ne morem pre-vzeti    odgovornosti.
Predložil sem vam 3. februvarja izredno naznanilo nemške vlade, da namerava od 7. februvarja naprej opustiti vse pravne in človeške ome-jitve ter s podmorskimi čolni potap-Ijati vse iadje, ki bi poskusile dospe-ti v sovražna pristanisča. Zdelo se je, da je to v prejšnji glavni fazi vojne cilj nemških podmorskih čol-nov. Toda od aprila 1916 je naložila nemška vlada poveljnikom podmorskih čolnov gotove omejitve, kakor je bilo nam obljubljeno. Nova nemška politika pa je opustila vsak obzir. Mednarodno pravo se je s teža-vami razvilo z rezultat!, ki so bili dosti majhni. Nemšlra vlada pa je pustila pasti tuđi še ta mlnirnurn pravice pod pretvezo povračila in potrebe, ker ni imela orožja, katero bf vporabljala na morju, pač pa ornžje, ki se ne srne vporabljati, kakor je vporabljala Nemčija sedai, namreč brez oeira na človečnost ali na po-
godbe, na katerih sloni svetovni pro* met. Ne mislim sedaj na materijalne izgube, kakor so tuđi resne, marveč le na to, da so poginili splošno ne-bojevniki, moški, žene in otroci.
Sedanja nemška vojna proti trgovini je vojna proti človečnosti in proti vsem narodom. Vsak narod mora sam odloĆiti, kako se hoče postaviti proti temu izzivanju.
Mi se moramo odločiti z zmer-nostjo, kakor odgovarja našemu značaju in motivom kot naroda. Naš motiv ni maščevanje ali princip brutalne sile. Ko sem zadnji februvar govoril pred kongresom, sem mislil da bo to zadostovalo, da zavaruje oboroženje ladij naše nevtralne pravice. Nemogoče je braniti ladje proti napadom nemških podmorskih čolnov. Navadni previdnosti odgovarja, 6e se poskuša jih uničiti.
Nemška vlada odreka nevtral-cem pravico v zapomem okolišu sploh vporabljati orožje, da branijo pravice, katerim ni noben modernf jurist nikdar oporekal. Nemčija naznanja, da bo nastopala proti eskortam v varstvo ladij, kakor proti pomorskim roparjem. Z ozirom na tako predrznost je oborožena nevtralnost več   kakor   nepotrebna.
Brez obotavljanja se držeč k on s t i t u c i j on al n e dolžnosti, svetu j em kongres u, d a i z j a v i, da zadnja d ej a nja nemške vlade v res-nrcinfsonič dru^egakakor vojna proti vladi \n ljudstvu Zcdfnjenih držav ter da formalno smatra, da Je nastoDilo vojno stanje, kf je vsiljeno Ameriki. Inda stori korake, da NemčJjo d ri s i 1 i s p r e j e t i p ogo j za končanje   vojne.
Vojno stanje bo pro-vzročilo sodelovanje z drugimi vladam i, ki se bore proti Nemčfji, ter borno tem državam liberalno dajali f i -nančnega kredita in jim dali na razpolago organizacijo za mobiliziranje vseh materijalnih virov dežele, da dobavljalo vojni materijal. Jako bođo te države na najizdatnejši in naj-bolj štedljivi ter najuspešnejši način služile drugim zvezam narodov.
Nadaljra posledica vojne^a stanja bi bilo Dopolno opremije-nje brodovja zlasti s sredstvi, da se bore proti podmorskim čolnom in nadalje takojšna pomnožitev vojske za najmanj 500.000 mož.
Kakor misli predsednik, naj bi se vojaki nabrali po načelu splošne brambne dolžnosti.
Mi nismo imeli, je rekel predseđ-j
\nik, nobenega spora z nemškim naro-1
idom. Nemška vlada je pričela vojnoj
Jbrez inicijative, vednosti in sogla5a-j
|rja ljudstva. Vojna je bila provocira-1
na od megočnikov in izvedena v In-i
teresu    dinastij in majhne    skupine9
i slavohlepnih mož, ki so vajeni upo-1
■abljati     svoje     soiržavljane    koti
: jrodfe.                                 .             i
Čustvo Amerikancev !e, đa Je bilo naše upanje na bodoči svetovni mir potrjeno od čudovitih vzpođbu-jajoč'h dogodkov v Rusiji. Tam imamo vrednega sotfdeležatica na častnl zvezi. Sedaj hoćemo pričeti boi z naravnim sovražnikom svobode. Ne nameravamo nobenega zavojevanja.
Predsednik Wilson je dostavit da Avstro - Ogrska v resnici ni ude-lezepa na pomorsk? vojnf protf ame-riškim dri: a vi Janom. Predsednik hoče raznra vijanje o odnošajfh z Duna-jem odložiti.
Končal je predsednik, da se bo Amerika borila za najdražje zaklade, namreč za demokracijo in za svobo-do malih narodov.
PRVA    OBOROŽENA    AMERIŠKA TRGOVSKA    LADJA   POTOPLJENA.
Ifavre, 2. aprila. (Kor. ur.) »Ha-vas.« Neki nemški podmorski čoln je potopil prvo oboroženo ameriško trgovsko ladjo »Asteo« na poti v Evropo. Neka patruljska ladja je srečala čoln z 19 možmi posadite, 28 mož baje še pogrešajo, Ker je bilo morje viharno. se boje, da ostalih ponesrečencev ne bo več najti.
Sefa poslanske zbornice.
Rotterdam, 3. aprila. Sejo poslanske zbornice v VVashingtonu je otvoril duhovnik z molitvijo. po kateri je rekel: Sredstva diplomacije nišo imela uspeh a. Glas razuma in pravice ne najde posluha. Zaničuje-mo vojno in ljubimo mir, a če se nam vojna vsili, molimo, da bi srce vseh Amerikancev udarjalo z domovinsko: ljubeznijo in da bi se ves narod zbraf okrog prezidenta ter ga podpiral pit vseh odredbah, ki so potrebne zai varstvo dežele in nieaiih prebivaicev. — Po duhovTiJkovem govoru se je poslanska zbornica konstituirala. Pri volitVi predsednika so se vneli živatn ni boji med republikanci in med dc-<
Imokrati, pri katerih je zoiag&I preh šnji predsednik, demokrat Clark, t 217 proti 205 glasom. — V stolnoj mesto je prišlo nekaj pacifistov ia province. Neki poslanec iz Massachu-« settsa je šel kratko pred sejo k seoa^ torju Locf^eju, ki zastopa massachu-. settsko vlado. Nastal je živahen pr«M pir. tekom katerega ie rek^l poslan nec: Ti si strahopetec. Lodge je ođ-i govoril: In ti si Iažnjivec. Postanete je Lodgreja »dari! v obraz, Lotfee pa je poslanca tako udari!, da je pade! na tla.
Zadnji napori ta mir.            «
Dftssefđorf, 3. aprila. KaibeTlirzteM javka >Qeneralanxefgena« te New Yorka javlja: Na predvečer koocrre^ sa so napravili pacifisti zadhH napor za ohranftev miru. Za ponedeljek }tf bfio v Ztđtnjemh državah skficatift 20.000 zborovanj profl vojni.
Volco razburjenje v VVashingionu.
Rotterdam, 3. aprila. AngleSM \U sti poročajo: V Washin^tonu vlada! pravcato vojno razburjenjc. Na vsaW Iiiši plapolaio zastave. Mošlđ in Ženske so okfnčani z nanxJnimi trakovi Mesto je prenapolnjeno, vsi hoteli sci zašedeni, vecbio več Ifiiđf prfHa|a \t vseh delov Amerike.
Beroliiu 3. aprila. »VosdbcUtf Zeftangr« piše: Američka histerifa uprizarja orgijo. Sodrga tuli in ra»-saja po ulfcah amerfšldh mest, p^ofd nemškegra cesarja hi obeša psom fe-lezni križec. Mi pa cremo mirno nja-* prej po izbran! poti.
Navođenja za toJ&o A
Frankfurt 3. aprtkL »Piintttei ter Zeftnng« javifa iz New Torkia^ Več tfsoč paciffstov je šio t V/m shfngrton, đa đemonstrtrajo za mft^ tor Je bffo brewispe5no, fcer hoče tocur* gres voino; đežefa se komaj zorotfe, da se bliža vojna, Nfkcfar se ni flobtfct narod tako Ialikotniselno loffi TOftie; krkor eđaj Amerfkanof. Vat Uštap; nagtaša feročno, da itf Amerika dfe Sevifo prfprafvU«« fta vojnoi Kenti cem jako sovražrta »Tribuna« pSflL đa fjućsk^ strasti Se nteo dorofl pocf žgane. Ce se ne posrefii Wtlso«*l nfeafi srca AmorKcancer, potei^ bp ta vojna tzgieAsb kaker «Mdh> Qp sodtoeva ekeekvšorim.
Voine pripravo ftmlte   -Prankfurt, X aprila, »Malfcic h-rt k Nm/ Yoita: Vladi ^B094#
Stran 2.
.SLOVfiNSKl NAROD*, one 4' aprili 1917.
78/ štev.
fconije vse tujce nemške narodnosti. Vsi vohuni in agenti so bili aretirani. Pređsednik senata je predlagal, da naj Amerika preskrbi Živila, obleko in opremo enega milijona francoskih vojakov tako dolgo, đa bo mogoče poslati enako število ameriških čet na bojišCe. Gospa Wilson je prevzela precteedsivo v komtteju Rdečega kri-•Ž* y-Wash«igtonu.
Nova zarota proti VVilsona.
Bern, 3. aprila. Brzojavka Iz Wasbingtona poroča, da je bila raz-krita nova zarota proti Wilsonu. V deželi se gode hude manifestacije za mir* Za New York je zakon o uvedbi sjdosne vojaške doižnosti že uveliav-lifcn. Vpoklicanje se zaćne takoj.
RUSIJA   KLICE  AMERIKO   NA POMOĆ.
Luga no. 3. aprila. (Kor. urad.) ftgenzia Stefarri poroča preko Pariza Iz Petrograda: Kakor naznanjajo »Birževija Vjedomosti«, je brzojavil zunanji minister Miljukov Wilsonu, naj se Zedinjene države kolikor mo-goče hiiro pridružilo vojni, ker je njihova pomoć ne sanio z vojaskega, ampak bist\reno z moraličnega stali-šca velike važnosti.
Samoravest na Nemškem.
Berolin, 3. aprila. (Kor. urad.) Lfeti so hladr.o vzeli na znanje američko izjavo o vojnem stanju in izrekli zaupanje, da tuđi odkrit prestop 'Amerike na stran sovražnikov. ne more izida vojne premeniti na škodo •NemcHje.
Ameriški rušile? podmorskih čofno>.
Madrid, 2. aprila, (Kor. urad.) t) naporiii entente, da dobe proti ne-varnosti podmorskih čolnov uspeš-no sredstvo, poroča »ABC« iz ame-riškega lista »Boston Transcipu: Pri proglasitvi pooštrene podmorske vojne je odposlaia »Submarine Boot Corporation« 550 ntšilcev podmorskih čolnov, ki jih je bila v 550 dneh zgradila. Comi so dolgi 70 čevljev, 12 čevljev široki in 4*5 čevljev glo-boki, kar zelo otežkoča učinkovanje torpedov. Motorji imajo 550 konjskih, sil ter dajejo čolnom hitrost 22 voz-lov. Njih akcijski radij je 700 milj pri 22 vozlih httrosti in 1500 milj pri hi-trosti 14 voziov. Čoini so prav lahki \n lahko manevrirajo. vozijo lahko 10 dni in so uspešni sovražniki pod-rnorskih čolnov, delati pa morajo sfnipaj z letali, iz katerih je videti podmorske čolne iz višme 800 do ^1000 m, do globine 12 m. Smer pod-jnorskega čolna pokaže letalec z bombami, ki provzročajo moeen đfm.
Iz vojaškega razmotrivanja 5. aprila:
Tuđi včeraj so poskusili Angleži In Francozi pričeti s podjetji na piečnih točkah nove nemške pozicije pri Arrasu in Sotssonsu. Med Arra-som in Lensom nišo uspela nad oštre topovske boje, severovzhodno Soissonsa je vdušil nemški odbijal-ni ogenj napade v kali. Sovražnik je po izvršenih površnih kritjih na pro-jstoru med Arrasom in Soissonsom med starimi in novimi pozicijami prešel k ostremu rekognosciraniu v smereh Cambrai in St Ouentin. To Je najbrže pohod za večje boje. Preteklo pa je Že pet tednov, odkar je oremlje pri Ancri tzpraznjeno, in sele sedaj nameravaio Angleži pro-dreti na predpolje nove nemške po-eictfe sevemovzhodno Bapauma.
Na vzjiodnl fronti se mno-*fto znaki popuščanja votaSke disd-pHne med raskirni četami. kar je mo-£oČe pripisati deloma uvedbi demokratičnih reform, deloma milejši rabi strogth vojaškfh predpisov. Vsled |*r>rabe že!ezrn*kega mater jala za fcjRkrbo velikih mest v zaledju so na-felale na nekaterrh delih fronte občut-ne težkoče j?!ede prehrane, ki pro-VTročafo večkrat fcežke izgrede ru-$kih čet. Nadaljnjih sklepov pa ni toogoče izvajati iz te?a kakor rudi tie iz ruskih poskusov laskanja naš'm fcetam v posameznih bojnih odsekih.
Na italijanski fronti tra-|a mir. Naš sovražnik je zaposlen z intenzivnimi obrambnimi pripravami tn stremi zlasti za zvišanjem vojašt-jEra z dovozom v$eh v zaiediu se §e »ahajajocih mož, kat^e se kar su-inarično pre$rleduje. Plen v mesecn jnarcu iz na^ih sunkov je znašal 19 oficlrjev. 6(56 mož m 29 strojnih pa§k. Od januarja znaša na^ plen nad 2400 mož, 2 topova in 51 strojnfh pušk.
Iz poročiia, odebrenega v vojno-poročevalskem stanu:
Z ruske fronte priha^afoče vesti kažejo. da je vedno očitne!5e stanje desorijentacije pri arrnadi Vnt ličinek notranjega vrvenja. Slika, katero ie mogoče sestaviti fe opazo-
motnsL Povsodi pa so nastopfle tež-koče v prehrani, pogostoma prav znatne. V zvezi s temi in z razmera-mi vsled revolucije nastalimi se do-gajajo vedno pogostoje prekršitve discipline. V posameznih odsekih išče rusko moštvo stika z nemskinii in avstro-ogrskinii četami, da jih sproti obvešča z vsklici o dogodkih v svojih jarkih. Tuđi drugi približeval-ni poskusi, ki kažejo popuščanje rabe oštrih predpisov, se množijo. Ne-katere demokratične reforme so že izvedene: tako se baje zboljša mo-štvu plačilo. Del gardnih oficirjev se nadomesti z dijaki. Za ruskimi pozicijami je pogostoma prav živanno, pojejo in kričijo. Na splošno pa je razpoloženje čet Še nedoločno.
Berolin, 2. aprila, (Kor. urad.) Uradno. Vreme se ie izpreminjalo, prši!o je. Bcji med Arasom in Aisno so se nadaljevali. Večji spopadi so se razvili pri Croisilles. ob cesti Fine-Souceaucourt, pri Sary, na obeh straneh Somme in severno Soissonsa. Povsod smo krvavo odbili napade Angfležev in Francozovr. Sovražne izdube so bile posebno velike, ko so napadli gozd Polen. V kak izredno težaven, da nevaren položaj, so zašli Angleži in Franc, ker so Nemci svojo bojno crto premestili, dokazujejo neprestane tozbe o nemškem opusto-šenju in bojeći glasovi vojnih kriti-kav, ki neprestano svare, naj se pre-vidno in varno postopa. Kljub tem«, da so te operacije, kakor trdi sporazum, morali Nemci izvesti pod njegovim pritiskom, so Nemci vjeli v mi-nulem mesecu na zapadni bojni crti 2900 mož in vplenili 59 strojnih pušk. AnffleS-ta in franeoska poročila pa v sKoraj Istem času ne poroCajo niti o polovici vjetniKov, kolikor so jih vjefi Nemci, marveč so sovražniki vjeli 1400 mož in zaplenili 59 strojnih pušk. Na vseh bojiščih so vjeli Nemci in ti jih zavezniki 6000 mož in zaple-rril! 134 strojnfh pušk; brzostrelne ruske nišo vštete. m 60 metal min. V Champagni se jažno Ripcmta bojujejo dalje. Francori prir>ravljajo tam nov. velik napad. Nemci so pa dodali, da se pripravlja so\Tažnik na napad. Na uaskakovaine čete, ki so stale pripravljene v jarkih, so namerili za to r niče valni o^enj. Nanad je Izostal iz-vzemši neke točke, kier «o Francozi izpadli, a smo jih vrgli z roenimi gra-natami. Tišti Fran.cozi. ki so bečali v lastne jarke, <=o večinoma pa<11i v nemškem zasledovalnem o^rnju. Južno Chavonne m v seozdu Parrov so se izjalovili napadi francoskih patnilj.
Nr!M$KO   VECERNO   POROClLO.
Berolia, 3. aprila. (Kor. urad.) Reuter. Wolffov urad poroča 3. aprila z večer:
Na zapadu živahno bojno delovanje jugo-zapadno od St. Ouentina in se-vero - zapadno od Soissonsa. navzhodu ob srednjem S t obodu.
TURSKO  URADNO  POROČTLO.
2. aprila. Fronta ob Ti-grisu in DijalL Poročati ni niče-sar pomembnegra. — Š i n a j s k a fronta. Kakor so opazovali naši lerrlci, se je sovražnik umaknil s svojo glavno sflo do Khan Junusa bljzu stare meje. V fiedžasu so poskusili vstaši, ki so se prodali An-Kležem in ki so jih ti oborožili, raz-dejati severno železnfško pro^o pri Medfni. mi pa smo jih z iz^ubam! vrRli proti zapadu. Neznatne po-škodbe, ki so jih bili vstaši provzro-čili, smo takoj popravili. — Kavkaska fronta. Na oheh straneh izvidno delovanje patmlj. Z ostalih front nf poročati ničesar pomemb-nega.
rTALTT\\'S*fO  t^4DNO POROClLO.
2.   aprila. Na vsej fronti f*?-čajno artiljerijsko de'ovanie.  katero omejuje neprestano slabo vreme. ki ovira tuđi infanterijske      operacije. Vendar je bilo nekai srečnih podjetij manj^ih oddelkov. V noći 31. marca na 1. april smo napadli v Posinski dolini nenadno sovražne crte v blizini Laghov in jih imičili.
3.  aprila. Artiljerijsko delovanje, katero je v goratih zonah oviral silen snegr, je bilo včeraj živahnejše v Adižki dolini.   Sovražna artiljerija je izstrcijevcla tam ponovno Krana-te velfkega  kalibra    na  bivališča  v Ali. napravila pa je samo materijalno škodo. Naša  artiljerija je  bombardirale v odgovor z uspehom    vojaŠke naprave v Rivi    Roveretu in v VHli Lacrarini.
Boli oi> esipioTskl meJL
London, 3. aprila, (Kor. urad.) V poganski zbornici je sporočil Bo-nar Law nadalnje poročilo vrhovne-ga poveljnika v Egiptu o boju Južno od Gaze dne 35. in 27. marca: Operacije so bile v pogrlavitnem namc-njene zasedenju Vadi Onze, da se kriie napredovanje del pri angleški ^e^eznici. Vadi Guze so čete brez ftttift umš± Qtt*J£+ magma D*Mk Zjife ,
H BipadH nai© poridle, a Mtt so povsod z izgubami odbiti. Naš oddelek na veiblodih je popoinoma porazil eno turSko konjeniško divizija Vse sovražne izgube se cenijo na 8000 mož. Mi smo izgubili kotnaj 400 mrtvih. Majtme odde&e svojih čet, ki so se hoteli prebiti do Oaze in so bili odrezani, pogrešamow
Stališč* maršala Halgha omaJaDO. Monakovo, 3. aprila. M. N. N.« izvedo posredno: V londonskih klu-bih se vzdržuje vest, da je stališče mari. Haigfha omajano. Kot nas led-nik se imenuje že sir Henrv Wilson. ki so ga zadnji čas pritegnili že k vsem vojaškim razgovorom zavez-nikov. Wiison je poveljnik nekega zbora na Francoskem.
Nova pregledovanja na AjigleŠkem. Curih, 3. aprila. Pri glasovanju v angleški poslanski zbornici dne 30. marca o vladni predlogi glede nove-ga pregledovanja vseh nesposobnih na Angleškem, je glasovalo samo 175 poslancev za predlog vlade. do~ čim se Je skoraj 450 poslancev vzdr-žalo glasovanja, kar se v angleški parlamentarni zgodovini še ni zgodilo.
Prod LJoydu Georgeu.
Rotterdanu 3. aprila. »Manche« ster Gnardian€ piše: Liberalna stranka je meseca marca šestkrat dala izraza, svoji nezadovoljnosti s splošno politiko Lloyd Oeorgeja. Amerika pričakovala revolucijo v
Itatijf.
ĐeroUn. 1. aprila. Po izjavah zna-nega ameriškega časnikarja Wiegan-da, so Amerikanci priCakovali revolucijo v Italiji še pred rusko revolucijo. Položaj v Italiji se na spioh pesimistično presoja in zdi se, da tuđi Italijani sami nišo dragače razpolo-ženi, ker italijanski listi izrekajo bo-ja2en, da bi valovi ruske revolucije mogli prekoračiti meje in unfčiti vojno, tako da bi nastale neprijetne komplikacije.
ItafHansk! kralf v razgovorfh z
ntioistrf.
Rim, 3. aprila, (Kor. ur.) Kralj se je po razgovorih, z ministri o no-tranjih in vojaških vprašanjih vrnil v glavni stan.
Lusano, 3. aprffa- (Kor. urad.) Kralj si je ogleda! vojna pristanišča Brindisi In Tarent in izrazil svoje zadovoljstvo potom dnevnega povelja šefa admiraJskega štaba.
Pooštreni! podmorska vojna.
PLEN BRODOVSKE LADJE »SEE-ADLER«.
Rfo de Janetro, 2. aprila. (K. u.) (»Havasv«) Nemška pomožna krt-žarka Je potopila tele ladje: >Lady$ Rovle«. »Lady Island«, »Charles Oounod«, »Perce«, »Antonin«, »Bu-enos Aires« (italijanska jadrnica 1811 ton), »Prenore« (angfleška jadrnica, 1727 ton), »Rochefoucauld«, »Du-plaix« in »Horngasth« s sknpaj 261 pomorščaki najrazličnejšega državljanstva, med njimi 102 Francoza, ne vštevši 22 mož barke »Cambronne«.
Poročilo kapitana Barka pravi: Dne 20. marca ob 7. in 30 minut smo zapazili na severozapadu jadrnico, ki se je hitro bližala. Dve morski milji oddaljena je naenkrat zapela jad-ra Spoznali smo nemško zastavo. Obenem s to izpremembo je dala ladja signal ter oddala stre!. Nato je prišel nemški častnik z oboroženim moštvom na krov, zaplenil ladijske papirje ter mi ukaza!, da naj grem na krov križarke fn se javim na raz-polago sovražnemu poveljniku. Ta rnl je sporočil, da hoče »Cambronnec potopiti. Potem pa si je premislll, me je odstavil od poveljniŠtva ter naročfl angle^kemti kapitanu Johnu Muellerju s »Prenora«, da naj odpe-IJe vse vjete potnorščake s križarke v Rio de Janeiro. Prestopanje se je izvršilo takoi s pomočjo mojih čolnov. Vi so jfh čolni križarke vlekli. Med mojo odsotnostjo so bili odža-gali in vrgfi v morje drobove prednjih jader z jadrl vređ, da zmanj-šajo hitrost »Cambronn-e^. da med tem križrrka lahko odplove v druge vode. Ob 7. zvečer so stopili zadnji vjetnfkf, namreč kanitani. na mojo ladjo. Poročila ostalih kapitanov so podobna.
Angfeške trđitve.
Amsterdam. 3. aprila. Bivši kanadski minister Sir Samuel flughes Je ime! v Bostonu £ovor, v katerem Je trdil, da so Angležt vjeli nemška podmorska čolna »Deutscnland« in »Bremeiu ter ju spravili v anglesTci pristan. — Pariški ^Herald« prijav-Ija brzojavka mašimsta Palmerja lad-jc »Mon^rolfe-, kf trdi. da so Angleži vieli že kakih sto nem§k?h podmorskih čonov.
24 awrl$kih tngovatlfa tad*
PO0T6^4Ol
Rotterrtatn, 3. aprila. »Newyork Sun« !X>roča, da- pogrebaio od 1. fe-bruarfa san 24 ameriških tnrovskfli
Razkritje dinastične zarate na Ruskem.
2e včeraj smo poročali, da je dala ruska vlada vse osebe iz carjevc okolice v Carskem Selu aretirati in spraviti v Petro-Pavlovo trdnjavo, Danes poročajo, da je bila aretirana velika kneginja Marija Pavlovna.
O vzrokih tega ostrega nastopa ruske vlade proti članom bivše carske hiše javljajo listi sledeče:
Velika Kneginja Marija Pavlov-na je vdova po stricu bivšega carja Nikolaja II., velikemu knezu Vladimiru Aleksandroviču ter mati velikih knezov Cirila in Borisa Vladimi-roviča. Marija Pavlovna je rojena nemška (mecklenburška) princezinja in je igrala od izbruha vojne sem odlično vlogo v germanofilski, za skoraj^ nj" i mir z Nemčijo se zavzemajo-či stranki. Pri njej izvršena hišna preiskava je baje dokazala, da je imela jako intimne stike z neko gospodično Vasiiikovovo, katero je Miljukov svojčas v dumi označil kot opasno nemško agentinjo, kl je delo-vala na Dunaju in v švici za mir med Rusijo in centralnim! državaml. Vsled Miljukovih obtožb je moral car Nikolaj dotično damo spraviti z dvora. Ali je bila velika kneginja Marija Pavlovna poznej posredova-teljica med carjem in imenovano agentinjo ali je igrala morda v tej zadevi še važnejŠo vlogo, to ni znano. V zvezi z afero princezinje Marije Pavlovne pa so se v Petrogradu razorile tuđi vestu da Je nameraval car na nasvet generala Bojekova, poveljnika v Carskem Selu, res po-klicati nemške čete na pomoč proti revoluciji. Hotel da je odpreti rusko fronto pri Minsku. Od tam na$ bi bili korakali nemški polki v Petrograd in resili car ju prestol. Seveda bi bila Rusija v istem hipu sklenila z Nemčijo separatni mir. General Bojekov je izpovedaJ, đa tega ni on pred-lagal, temveč da je bila to lastna ideja carja, ki pa se je takrat na* hajal v tako velikem razburjenju, da njegovih načrtov ni bilo smatrat! za resne. Vlada je odredfla natančno preiskavo in je zato vse osebe v Carskem Selu izolirala v Petro-Pav-Jovi trdnjavi. Koliko je na teh vesteh resnice, se seveda ne da kontrolirat!.
V zvezf s temi vestml Je tnđi poročilo berolfnskega »LokaJanzeiger-ja«, ki javlja preko Pariza, da je bil aretiran veliki knez Boris, drugi sin velike kneginje Marije Paviovne. Ena verzija pravi, da je hotel princ Boris kriti svojo mater, druga trdi, da je snoval posebno zaroto, katere namen je bil proklamirati velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča za carja. To bi bilo tem interesantnejše, ker je za velikim knezom Mihajlom Aleksandrovičem, ki je pogojno abdicira! v shičafu, da ostane Rusija monarhija, Borisov starejši brat Cf-rfl nafbližnli dedfč prestola.
K61n, 3. aprila. Veliki knez Nifco-laj Nikolajevfč Je b8 prognan na Krim.
Stockholm, 3. aprila. Defavski odbor je zahtevaT aretacijo velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča, provl-zorična vlada pa Je to zahtevo odbila in ž mim ćelo živahno korespondirala. RadikaTđ se bojljo. da vidi vlada v Nikofajn Nikotajeviču bodo-če£?a vojaskega diktator Ja.
Berolin, 3. aprfta. (Kor. nraćl.) Wo?ff<7v urad poroča: Vesfl o nem-5kem vmesavanjif v notranje niske zadeve m vesti o ofenztvi proti Pe-trogradu, M so fi spravtff v svet Ansrležf, morajo služiti tnđi rnskemu armadnemu vodstvu, v to, da spod-bode^o bojaželjnost mfru naklonjenih lastnih čet. — Tako Je izđal 27. marca ruski vojni minister oklfc na voj-sk6 in brodovje, ki pravi:
^Poročato nam, da koncentrira-jo Nemci vsled naše revolucije z vso naglico svoje čete na severni fronti in da so odlnčeni zavzeti Perrograd. Ta udarec ne bi zadel samo glavrte-ga mesta, marveč tildi novo državo, novi režim in svobodo. Provizorična vlada vam ne prikriva, da bi zmaga sovražnika rjrinesla nazaj snženj-stvo. Naši svohodnf državljani bi bf-1i nemški sužnh*. in tesra vi ne smete trpeti!<r — Da Nemčija ne mfsl! niti na vmešavanje r notranje ruske raz-mere, nit! ne itamerava za sedaj ofenzive na vzhodm* fronti, je državni kancleT zadnst? Jasno ornačil v svojem govoru 30. marca.
PROKLAMACIJA   RUSKE  VLADE NA POLJAKE.
Dumi 3. aprila. (Koresp. urad.) »Pol. Korresp.« poroča iz Stockhoi-ma 31. marca: Provizorična ruska vlada je izdala na Poljake proklamacijo, v kateri označa politične pravice, ki so jih dale osrednje države Poljakom, za iluzorične in napoveduje
ozcmlju z većino poljskega prebival-stva, ki bi bila v vojaškem pogledu v n^jožji zvezi z Rusijo. Na temelju splošne volilne pravice v Varšavo skricam ustavodajni zbor pa odloči vladno obliko Poljske. Sele ruski ustavodajni zbor bi dal definitivno pri voljenje za premembo ozemlja, katero bi imela za posledico ustva-ritev nove poljske države. Ta proklamacija je v bistvu nova izdaja za-dostno znanega manifesta velikega kneza Nikclaja Nikolajeviča. Proti dejstvu osvoboditve s strani centralnih držav postavlja provizorična ruska vlada samo fraze, ki ne morek> iineti na Poljake nikakega vpliva, toliko manj, ker je izpolnitev obljub vezana na privoljenje ruskega ustavo-dajnega zbora.
Ruska vlada in mirovne izjave nemških   in   avstrijslah državnikov.
Amsterdam, 2. aprila. (Kor. ur.) »Nieuwe von den Dag« piše: Izjav nemškega državnega kanelerja in avstrijskega zunanjega ministra nova ruska vlada pač ne more kratko-malo položiti ad acta.
Velike spremembe v ruskeni vrhovnem armadnem vodstvu.
Amsterdam, 3. aprila. (Kor. ur.) Iz Petrograda javljajo: Nacrt za spremembe v vrhovnem vodstvu ruske armade je že izdelan. Splošno se priznava. da je treba velikih, globoko segajočih spreme m b. Mnogo častnikov je bilo potetru ko je moštvo o njih glasovalo, odpuščenih, delorria radi nesposobnosti, deloma radi reakcijonamega mišljenja ali pa radi nemšltega imena.
Vojni kabinet na Ruskem.
Amsterdam, 3. aprila. »Times« peroča iz Petrograda: Ruski vojni in mornariški minister sta dospela v glavni stan, da vzpostavita stike med armadnim vodstvom in vlado, ki so bili od carjeve abdikacije sem prekini enL Na konferenci je bilo sklenjeno. sestaviti po angleškem vzorcu pose-ben vojni kabinet (vrhovni vojni svet), katerega člani bodo ministrski predsedrrik. vojni minister ter ministri zunanjih zadev. financ, železnic in poljedelstva. Kabinetu bo pripada! tuđi Kerenjski. Ministri so bili po-z\Tanf. da se naj podajo v glavni stan.
Petrogradska garnfzfja za strogo izvrsevanfe voteške do'žnosti.
Amsterdam* 3. aprila. (Kor. nr.) : Allg. Handelsblsd« javlja iz Petro-grada dne 2. aprila: Petrogradska garnizija je objavila, da je smatrati vse častnike in vojake, ki se v dolo-čenem roku ne vrnejo v redno službo pri svojih polkih, za pristaše sta-rega režima fn za izđajalce domovine.
Spremembe v ruski diplomaciji.
Stockhohn, 3. aprila. (Kor. tira'd.) »Svenska Dagblađet« poroča: Ruski poslanik v Stockholmu Nehljudov ostane na svojem mestu. OdpokH^ can pa bo ruski poslanik v Kristija-niji in ruski poslanik v Kopenjiagnu. Švedski generalni konzul v Helsing-foru je sporočil vladi, da želi odsto-pitf, kakor hitro bo urejeno vpraša-nje za nasledstvo. Norve^ke^ tr-govskega nooblaščenca Finstada so pridržali na povratku iz Rusije na Finskem. baje ker je izjavH napram nekemu ruskemn oficirju, da republikanska državna oblika ni za Rusijo. Nova ruska vlada je razglasila, da so vse od preišnje vlade izdane lz-voznfne neveljavne.
Mirovna stremljenja  ruske socHakie demokrac?|e.
V privatnih, večinoma stock-hoimskih vesteh, crtamo vedno nove podatke, đa se ruski socijalni demo-kratje izrekajo vedno brezobzimejše za takojšnji mir. Varovati se moramo samoprevare in zato je treba sprejemati te in podobne vesti z naj-večjo rezervo. Danes nam n. pr. te stoektiolmske vesti javljajo. da so izdali socijalist! manifest, ki pozivi.ia ruski narod na »boj proti vojnU m poroča se nam, đa je napisa! mmister Kerentski članek. v katerem pravf: Clove^ki materijal m sredstva Rusije so izčrpanf, zato zahtevamo flkviđa-cijo vojne. Istočasno pa nam c. kr. korespondenčni urađ javlf^, da je vstopil minister Kerenjski v vojni svet, katerega naloga je seveda organizirati Čim najuspeŠnejše nadalje-vanje vojne!
Curih, 3. a-nrifa. »Zfiricher Posf« ohiavlja od »posebne stran!« ooro-čilo o razmerah v Rusiji ter piše: Z dežele prihaja vedno ve£ delavskih delejratov v Petrograd, vsled č°sar narašča moč centralnega delavskega odbora^. V Petrogradu je koncentriranih % ruskih municijskih tovarn. Organizirano delavstvo je odklonilo nacrt, da nai izsili mir s štrajkom, ker bi taka taktika Ie podpirala eventualno protlrevolucfio in na vojne hi.iiskače. Tem krepkej§e oa se razvija delavska acritaciia za takoj-šna mirovna p o g a j a n i a. Ta agitacija vpliva   tndi na ruske   me-
£čtf£ke toee, Boj *$ vm.J^j^bHt^
To. ftev.
^>LUVtWoKi NAKUU-, one 4   aprila   1917.
Stran 3.
redno več tal in mnogi oiMtfo, da prt-
4t kmalu doba mini.
£vedsld •odiaHstf u Roaken.
Kakor mano. so se podali del*-fati francosklh In antfeških socijali-stov na Rusko, da posredujejo med ekstremnim! in zmernimi socijalistič-nimi elementi ter pridobijo ruski proletarijat za brezobzirno nadaljevanje rojne, SedaJ javljajo te Stockholma* da se je podal t Petrograd tud! voditelj Švedskih socijalno - demokratov 3 r a n t i n g. Porcčila označujejo 3rantinga kot pacifista. Totetično , e to pač pravilno, praktično pa se Je 3ranting v sodanji vojni pokazal nara vno«t slepega ententofila m pacifi-zem mu služi kot orožje proti NemČiji, ki je po nje^ovem mnenju glavna ovira svetovrsegra miru. Bran-tlng bi WiJ«oo sta dva opasna pacifi-stiČna tipa. Značilno je v ostalem, da potuje z Brantinjrom stockholmski korespondent pariŠkega  »Matina«.
Južna Rusija za norf režim.
London. 3. aprila. (Kor. urad.) Balkanski dopisnik »Timesa« poro-£a iz Odese 28. marca. da se revolucionarno gibanje v južni Rusiji raz-lirja v miru in brez prelivanja krvi. Zlasti v Odesi se ie izvrši! prehođ šet in prebivalstva k novi vladi brez razpora. Guverner je ostal na svojem mestu. župana pa je nadomestil pristai revolucije.
Reforme na Ruskem.
Kopenhagen, 3. aprila. Novi metropolit petrograjskt iz rodbine kne-zov Ubtomski je pripravljen za velike, dalekosežne cerkvene reforme. Pred vsem hoće uvesti volitev du-hovnikov. Najprej se skliče splošna eerkvena konferenca v Petrograd
Amsterdam, 3. aprila- (Kor. nr.) »Allgemeen Handelsbladet« poroea iz Petrograda: Vojni minister je na-znanil, da so vse konfesijonelne posebne določbe v armadi odpravljene. V bodoče smejo tuđi osebe, ki nist* pravoslavne vere, biti povijane za oficirie in smejo obiskovat! vojaške Sole. Izvzete so \t te določbe osebe nemškejra pokoljenja, kl so bile naturalizirane po prvom Januvarfn teta 1880.
Amsterdam, 3. aprila. (Kor. ur.) frAHgremeen Handelsbladet- poroča \z Petrograda 31. marca: Prometni minister je zaplenil 30.000 ton moke, ki Ja bila skrita na neki mali felez-nlški postaji. Lastnik se ni zglasil. trgovinski minister je dal zemstvom teključno pravico za naktip surovega titnja. Centralna komisija mestne zvtse Je predložila ruskim občinskim upravam zakonski nacrt v prerled, ki določa novo organizacijo občiii na podlagi splošne volflne pravice.
Kazne politične vrti.
se Ceear fat cesarfea t nem-šfeetn glavoem stao«. Cesar in cesa-fica sta dospela v spromstvn načelnika eeneralnega ^taba generala Ar-fta -vrm Straussenburga in zunanjejra ministra grofa Czemina dne 5. aprila v" nemiki glavni stan, da obilčeta nemiko ćesarsko dvojice. — Ofici-k*ni berlinski »Lok*Ianzeisrer« r*> tidarja, da je pripisovati obisku ce-sarja in eesarice poseban poli-ilčen pomen.
9B Nemškf načrtL V nemških ^rogih npajo, da uresniči rlada za Vdiko noć nacrte, ki jim je za botra sn«ni nemški poslanee Wolf. Slovan-frl krog^i sicer ne verjamej^. da bi se fcaj takega moglo zgoditi, ali da v $lovansldh političnih krogih voditelj nišo ravno zadovoljni s postopa-njem vlade v tej ttvari. To priča mariborska »Stranac, k? pi5e: >Vsi slo-ranski politfki so se zadnji teden mu-đili na Dunaju, tuđi na5i jugoslovan-skf. Nem^ke stranke dobivajo od svo-Jfh ministrov dr. Urbana in dr. BSrn-reiherja oficijelno In naravnost vse potrebne informacije. Dr. 9?.mre?ther 89 je, kakor je dokazano, ce!o z nem-Ikfmf politfki posvetoval zaradi nc-katerih ncrtranjeTX>ntfčnni \-prasaTij. Slovanskim pc-slancem pa se odre-kaK> sleherne informacije. Posebno hudo je to za Jugoslovane, ki nirnajo v kabinetu nit? v višiern uradnistvu centralnih nrsdov svojega uastormi-Jta. Nlhce v kabinetu ne porna raz-m©r na avstrfjskem Jticu. rato tedi ne in<^remo lcaVnetn. v katerem zasto-patt le dr. BSmreitfcer fn dr. Urban parlamentarne stranke, piti najmanf zauoati. V p<Mfskfh ^^litičnili krogih ge je izvršfl tekom radnje?« cssa velik t?reobrat MoJneje ko* prej ne tam fftctnna zflhtevR, da «e v^e poljske defele, tn<Ti redari ja Poljska, zđraži-}o v eno potftfčrro m npr»vr?o celoto v rtlcvrni monsrhfj? ?n tw! Tiahsbur-Skfm žezlom. V no$lan«kfr km^'T! ie m^ena stntja 19. to. da Poli>k? re gredo več v 2»xr*trr?»ki drJa'/^i rhrr, da ^ tem ^^vn!? Yrtr*\:*t v^^*^ rvnf* ofrprcno v*cr*tfi*kr> Ttfi?!i*m"e. Druca struja Je za rstap, ^er.J?o^3^
poikođb. ki Jfh Je vojna zadala poH-ski zemUt Za kabinet nastaja torej nova težava v Poljakitu katera je še i tem postala večja. da se namerava tndi ea Oalicljo rpeljati nemški dr-žarni jezik.
«= Nemikl držamf Jeilk. Vse-nem^ki Mst »Ostieutsche Rundschau« l dne 31. marca t. 1. smatra za gotovo dejstvo, da bo vpeljan ncmSki državni jezik. Iz tega izvaja te posledico, da je za uvedenje nem-škeg:a jezika predvsem potrebno podržavljenje vsch Sol. tuđi ljudskih. Vsi uCitclji in vsi nadzomiki morajo biti nastavljeni na Dunaju, da ne bode v Avstriji učiteljev, ki se čutijo Ruse, Srbe, ItaJijanc. V vseh nenem-ških ljudskih šolah se mora od tretje-ga šolskega leta podučavati nemšči-na. Učitelji, ki dosežejo v paduku nemščine posebno dobre uspehe, naj debe nagrade.
= Madžar? proti fnozemcem. Ogrski poljedelski minister je oblju-bil, da predloži državTiemu zboru zakon, ki naj prepreci ku^Čevanje z zemljiŠci. Pnsrcc3ov*ar?Ia nri fi2»kun|h in prodajah bodo odslei koncesijoni-rana in bodo dotični koincesijonirani ajrentje dolžni. vsako posest\ro naj-prej ponuditi državi, oziroma posebnim ogrskim bankam, V nemških krojili Je to vzbuđilo veliko nevoljo. Očitajo o^rski vladi, da hoče ;>menti svobodno rarpolaganje z imetjem ogrskfh državljanov, samo da bi ne rnogel kak inozemec dobiti na Ort-?kem «er^M!§ča. Temu ie nnpomn^ti, da se zadnji Čas v voini nbogateli li-ferantje in drugi taki Ijudje kar trga-jo za zemljica na Ogrskfm.
» Mlnmrf dm erntralnlb dr-Imr. V založbi dunajske tvrdke Frey-tat: & Berndt ie IrSel nov zemljevid Srednje Evrope, v katerem so po na-črtih baroti Rechenberga in drugih naznačena tuđi tista ozemlja, katerih pridobitev smatrajo centralne države za neobhodno potrebna Na zapadu naj ohrani Francija svoje stare meje ter naj dobi še franeoski del Belgije, t. j. ozemlje južno o*J crte Roubajx-Liittich. Ostala Belgija z vso obalo do blizu Dunkcrquea dobi Nemčija. Na vzhodu naj postane nemško balti-ško ozemlj* do Dvine z Riro. južna meja te nove nemškc province naj grc v polkrogu od Dvinska čez Vil-no na Wirbalen. Tcsno združena S Srednjo Evropo naj bo bodoča samo-stojna Poljska, katero vzhodne meje šc nišo določenc. Avstrija naj dobi na jucru Srbijo do Morave, Crno goro !n Albanijo z Dračem In Valono. Vzhodna Srbija pnpade BolgaHji. Mejo med avstrijskim in bolgarskim ozernljem tvoH crta, ki gre od izliva Morave ob tej rcki proti jugu na Krase vo čez Mi travico zapadno Prizrena na Ohridsko jezero. Bolsrarija dobi poleg tegra še ćelo romunsko Dobrud-žo do sedanie romunsko - ruske meje ob Donavl. Turčijo bo odškodovati v Afriki. kjer nnj ?e jf vme Ecnot s Sudanom in fašodn. Svoje afrlške kolonije hoče Nemčija povećati s Drtpo-jitvijo belRijske^a Konjja in franco-ske^a Konjjfa ttr portusratskeKa Mo-zambiquea. tako, da b! bil ves centralni afriški nas od ene^a morja do druse^a nem^ki. Nem§ko jusro - zapadno Afriko je napravljena Nemčija odstoplti Ancrležcm,
Ljubljanski občfnski svet.
L j u bi j a n a, 3. aprila.
Znpan g. dr. Ivan Tavčar oti'ori ob 6. popoldne sejo občinske-?a sveta, konstatira sklepčnost. imenuje za overovatelja zapisnika občinska svetnika ZZ- R u ž i č k o in L i li e % a ter naznani, da Je svojo odsotnost opravičfl občinski svetnik g. Mali y, nakar sporoći občinske-mu svetu od notranjega ministrstva došlo po Najviši em naročitu izrečeno zahvalo za izraženo sožalje povodom smrti cesar ja Franca Jože« fa I. m za lojalitetno izjavo napram novemu cesarju Karlu.
Došel Je dopis pešpolka Cesar-jevič št. 17 o posta vit vi
spomenika oadlim
tega polka. Pismo. dor>osiano fz Ju-denburga 25. marca 1917, se glasi:
Kakor bo slavnemu občinskemti svetu morda že znano, je imelo po-veljniltvo nadomestne?:a bataljona v sporazumu $ pofkovnim poveljniŠt-vom Ie delj časa namen počastiti ?pomin pred sovražmkom padlih m-rakov polka s tem, da postavi njih vreden spomenik v deželnem stol-nem mestu kranjskem.
Enoletni prostov. rrof. Peruzzi ie postavil svojo umetnost v službo »tvari ter ustvaril osnutek spomenika, ki haie vojaka kranjskega hiš-nejra polka. Vsled oprostitve od vo-jaške službe oviran. da bi bil izvršil spo?nen!k. ki j?a je izdelal iz ilovice, je prevzel enoletni prostovoljec Do-linar nalo^o. da izkleše spomenik iz mramorja. SedaJ Je spomenik že skoraj popolnoma dogotovljen ter bo treba Ie še nekako enesra meseca. da se d opol n om a dogotovi.
Bil bi torei ča*; določiti kraj 7a postavitev spomenika ter z nasto-pom holjlejra vremena izvršiti dela na postavku. Poveljništvo nadomest-ne^a bataljona po§il]a zato nacrt o izvršitvi podstavka za spomenik tn o opremi neposredne okolice ter prosi, da se hlasrohotno pregleda in ©dobri.
Poveljništvo bataljona prosi, da se izposluje dovoljenie občmskeRa sveta za postavitev spomenika v slučajn, da smeta priti častnik, ki p:a bo določilo poveljništvo bataljona, in enoletni t>ro*tovoJjec Oolinar v Ljubljano, da podasta pojasnila ter oddasta svoj ^las pri i>biri kraja.
Stro^ki za spomenik ^am in za njega transnort so že kriti.
Z nzirom na leri namen m na nmetniško izvedbo sprymer!fVa slavni občinsVi svet gotovo ne bo odre-kel podvzet^J svoje r>f»rr>oči ter pri-čak^fe Doveljnf^tvo bataljona zatr naklonjene«'«  odgovora.
v. W e i n p r a b e r m. p. polkovnik.
Žnpan g. dr. Tavčar z vese-| ljem pozdravlja ta nacrt ter »klene občinski svet po njegovem iiasvetn priporočat! za »pomenik Ttz Tabor ali Metelkoro nltco nasprotf cerkrc alf vežbališče pred lempetersko vt»-tašnico. Hrvatski tr^ al! Ambrožev trg. Občinski svet pa bo na vsak način rodpiral to podvzetje, (Odobrenog
Župan poroča nadalje, da je na-
šega vladarja 400 K in da bo izdal za cesarjeve slike v ljubljanskih šolah 700 K. (Odobreno.)
Ivan PavSek.
?upan g. dr. Tavčar se spominja nato 10. februvarja t. 1. umrlega ob-činskegra svetnika posestnika Ivana P a v 8 k a. kl }e bil od leta 1908. ob-činski svetnik in tuđi okrajni načelnik vodmatskega okraja te? oskrb-nik revnih in član obrtnega odseka. Po svojih močeh je vedno sodeloval ter je bi vsem simpatičen tovariš.
Na njegovo mesto je Župan po-klical Simona Praprotnika, ki ga. toplo pozdravlja in kl samo ob sebi umevno tuđi vstopi v obrtni odsek.
2upan naznani nato. da bo Veliko soboto ob 4. popoldne procesija v stolni cerkvi, katere se udeleži podžupan, ob 5. pa procesija v Tr-novem, katere se udeležf on sam.
Za začasno nastanitev častnl-kov Je c. in kr. armadno vrhovno povellstvo zvišalo mestu od 1. febra-arja do 15. aprila plačilo za osebo in dan za 30 v. Deželno predsed-stvo je naznanilo, da je došlo 574 parov čevljev z lesenimi podplati od akcije »Za otroka« pod pokroviteljstvom Nj. Veličanstva eesarice. ter se bodo ti čevlji razdelill. Vodstvo te akcije imata v rokah ma5ristratni nadkomisar g. Oovekar In šolski nadzornik R. L a v t i ž a r. Armadno poveljništvo se zahvaljuje za prostovoijno in brezplačno prepu-stitev m^tne^a sveta, držclno pred-sedstvo za darilo 2000 K za božićnico voinkorn, nadomestno poveljništvo 27. domobranskesra polka za đrugič darovanih 1000 K za invalide, vdove in sirote nadi ih. Mestna cestna železnica poroča. da jf najbrže ne ho mosroče omi^llti nr'kloDn'h voz. Za prebivalstvo Brežic fn Kr§ke vaši jr žunan dr^roval po *00 K. za kar je dobi! od obrh oVrafrtih fflavar-^tev zahvalo. Za »Kriesrshospiz« v On?»tT?? ?e ^upan naklonil ustanovni-no 50 K. Končno prebere župan došla darHa.
7\v:!>-ifk zadnje ^eje 5e odobri.
Ma?htratni nđkonisar ?ospod Oovekar poroča roto o prošniah za. sprejem v domovinsko zvezo mestne rhčfne ljubljanske ter je bilo spreiftHi 94 oseb, 9 prošenj pa je bilo odbitih.
Dbčinski svetovalec srospod M. L i 11 e g je predTaral izpremembo ^lcde mestnetna nradniStvii dovo-Ijenc drasfinjske doklade za le|o l^f*. v tem oziru. da se vme urad-ni^tvij na mesec december odpada-ječa dvanaistinka vplačanih davkov in prispevkov. Odsovarja mu uvod-župan fsrospod dr. Tf i 11 e r z obža-lovanjem. ćtt predlagatelj vztra'a na svojem predfojru. ki ima terdenco postaviti večino občlnskefra sveta v luč, da je nanram uradni§tvn trd*v •rčrm. 5pom?n'a na to, kar Je občtaa tekom dveh let storija xa iTrs^Tif^tvo. na malenkostno vsoto. Vf bi odr»adta na nosameznfka ttr na^la'a, da !e predir«: \z ezfrov nn avtoritft« fn* Milim ih iz na^HmTi r**Wov ed1"^«!-tl, Cemur večfna ob^inske^m »veta 1 prtMl im myim 9ndk»              '
Podžupan g. dr. T r i 11 e r prediva ob naviočnosti kvalificirane večine $% vodovodno naklado za Spodnjo šiško za sedaj samo za po-sestnike, ki imajo vodovod vpeljan, ter naj se zbero podatkl o vojaški nastanitvi. (Sprejeto.)
Iz tekočih obresti m anuitet mestnih dolgov za čas od 1. maja 1917 do 30. aprila 1919 sklene občinski svet na predlogr podžupana gosp. dr. T r i 11 e r j a ob navzočnosti kvalificirane večine ustanoviti nov dolg niestne občine pri Mestni hranilnici Uubijanski. kakor se je to bilo zeodilo že 2. maja 1916. Novi dolg zna&a 927.111 kron.
Mestna hranflnica je sklenila prispsvek 5000 kron za mestno apro-vizacijo ubožnih   slojev.   Odobreno.
Podžupan gosp. dr. T r i 11 e r predtaga, da se odobri izdatek 3155 kron za draginiske doklade mestnim delavcem ter določi se nadaljnih 2000 kron v te svrhe. Krije se ta izdatek iz aprovizacijskega zaklada. Sprejeto.
Na pnnoročtto podžupana gosp. dr. T r i 1 I e r j a sklene občinski svet, da slikarju Jakoplču xa njegov umet-niški paviljon sicer ne da t. zv. stavb-ne pravice za 60 ali 90 let. pač pa se mu najemnma pcdaljsa za nadaljnih 10 let proti priznavalni najemščini po 10 kron na leto.
Občinski svetnik ?osp. dr. Novak poroča o dopisu magistrata zle-de izvolitve okrajnega načelnika za Vodmatskl okraj. Za okr3jnega načelnika je bil izvoljen ?osp. Andrej Sarabon, za oskrbnfka ubogih pa gosp. Miha Verovšek.
O dopiru Mestne hranilnfee glede novela pokojninskega pravilnika za eradnike in uslužbence Mestne hranilnice ljubljanske poroča občinski svetnik gosp. dr. Novak ter se predloženi pokojninski pravilnik odobri.
Prošnji bratov Tflnnfes rfede regulacije ob Dunajski cesti občinski svet pritrdl, parcelacijo pa zavrne. dokler ne bo izdelan regulacijski nacrt.
Prošnja Frana Bizjana jdede predptsa pasjega davka se zavme.
Po poročilu občin. svetnika gosp. S m o 1 e t a se Antonu Reisnerju od-piše ?e enkrat 100 K za večjo porabo vode, če takoj poravna ostanek 100 kron.
Podžupan gosp. đr. T r \ 11 e r poroča o nreditvi mestnih voženj v lastnf re?!ji, ki i>karujejo bilančno stro^ke 244.234 K 07 v?n. z enakimi bilančnimi dohodki. Seđaj razpolaga mestna občlna s 54 konji. Namen podvzetja je, emanciriTratf se od privatnih voznfkov. Vodstvo se tuđi za nrihodnje leto fzroči nadfnženfrin g. Prelov?kn proti me?ec*ni odSkod-ninf 200 K. veterinarsko nadzorstvo pa ravnatelfn jarosp. ? k a 1 e t n prot! mesečni odsTcođnini S0 kron. Vseh rrestnih vo?enj pa to nr»dje*fe Mfub termi ne more opravT'-»tt ter %e nre-DTi<t^ 5tavbT»(^mw nm^'j, da nabme voznf!»:e po tfi do 1? K na dan. Pri-prfpra za re^ilno po«t^?o se mora za sedaj ?e pustiti v rokah gosp. Josipa Tnrka, na.fk&sncje I. jantiarja 1919 pa raj rrftde tuđi ta vsfnfa v roke mesta s?Tn^jra.
T etnf izkaz klavnice t dohodki 85.522 K 41 vin. se odobri,
Aprovizacija.
Podžupan gosp. dr. T r i 11 e r poroča nato o raznih aprovizacijskih zadevah ter izvaja:
Ne bom podal obširnega poroči-la za nazaj s številkami, ker je stal odsek na staliŠču, da Javnost sproti poduči o svojih ukrepih ter to stori vsak teden. Povedati hočem 1©, kaka je situacija danes.
Kruh. Dobava m->ke za kruh je bila kvantitativno zadovoljiva, ne vselej pa tuđi kvalitativno, zlasti ko je bilo treba mešati moko s krompir-jem. Odkar pa je aprovizacija v gosp. .1 e n k o t u pridobila izbomjsa stro-kovnjaka, kateremu se je s tega me-sta zflhvalitir je vedno mani pritožb. V Mtdnjcm č^su pa so se pojavile ro-pet pritožns ter se bo strofo preiska-io, pri katenh peVTh se ie ugodilo', da kruh zopet ri nziten.
Moke ztL knho je dostlkrat zmarikalo.
Zdroba rogost© niti za bolne in zn otr^ke ni bilo.
Bele moke je bfio eelo malo ter je moral župan msrsflcorrm odreci ćelo najmtnjlo mrnzino. dt prihranimo moko za res bolne in za stare liudi. Anrovizacijski e>dsek je skn?(al dohitf par vasronov bele mo!ce i« Osrr-ske, a do sedaj brez nsDeht. Vsled pomanjVtnia trpke za kuh* i6 m&-rala ar>rnv!zacij> poseč! večkrat po fljdovi moki. po ka'?!, le^prenjti in ćelo po ffžolu. Zadn^h 14 dni je nekoliko bol^e, ćb Je moiro^e dati ćelo po V« kg pSenične moke za o?eha — Aprorviracljskf odsek pa je sterf! tudl Že v*e korak- pH kompetentnih f?.k-tnrrtit ćn ur^n-he, Čr hi zm?njka!o ifVr v!*af fd svnrr^te.
Krumpir 'e reTtef!'we^a  t^€-ka anro'izactf«*. kf ni dohfla niti Vs I mm* kar !• bilo •dmei1m>3 LMfe i
ljano. Nikomur nočem ničesar očitaj ali je bila letlna slaba, ali pa slab« kalkulacija. Vsi lokalni faktorjl so nj-peli vse sile* da bi se razmerc izbof-šale, a doseglo te ni nič in stanje j* popolnoma neznosno. Obljubljene**« je nekaj krompirja s PoIJskeza, t& nesljivo pa ni. da ga borno dobili. N«* kaj časa se je krompir nadomeiČal s fižolom in podzemeljsko kolerabo. a ta slednja je priSla v tako slabem sta<-nju, da jo je bilo treba odkloniti.
Z e o d n j e sočivje nam to kolikor toliko pomagalo preko zadrflfc ge. Zato se je sklenilo. obdelatl ffifc sežno aprovizacijsko polje pod Rofc nikom s pomočjo mestnega vrtnas^ sfva ter bo treba izposlovati od vlade prepoved izvoza vsake vrste sočivfa iz Ljubljane. Le tako je npatu da ne* koiiko ublažimo pomanjkanje.
Meso. Do zadnjih tednov rf bilo pritožb. zadnjih 14 dni pa se i§ obmilo na slaba Vzrok temu je. 6* se je odmerilo Ljubljani premaihnft Stevilo živine ter je množina občutna padla, kadar je prišla v zakol mrifr va flvina, Potcm pa so se začete &>■ pet nekatere vojaške formacije zalagati z mesom na trjrn ter bo trtb^ temn odpomoči. Deželno mesto za klavno živino pa je fe obljubilo, pomnožiti kontingent za 10 jflav na teden, za kar se mu izreče zahvala 5 tejsrm me*ta. V tesni zvesi s tem je velika
akcrfti sa revn»|$e sfofo.
Od 300 miHjonov kror!, lri iih Ie dohilo finanent^ ministrstvo v ft 5Vf-ho, odpade nr^drujn mllljon r?a Krari?-sko ter |e žiipan reklamiral polovio^ te vsote za Ljubi]ano. Aprovfzacijsk* odsek je sprejel nacrt, kako naf se preskrba revne^Sfh slojev izvrši h* je deŽelna vTada ta naČrt že odobrfl«. Razločati ie tri kategorije:
a) popolnoma nbožncr;
h) nekoffVo boljke pJa&me fa
e)   eradnike   m   stalni   »*nie-
Ti bodo po dol ocem eeni dobivali jrnfove mr\o?,\ne mesa od te sk-cne. skrbett pa bo. da se to «e z?r©dl v škodo že obstoječemu knflrin^»ni»i ia dnisrfm kortsirmentoin. Prodaja sta nafrevnejše sloje se prične žc futi* popoldne ter ^ade^^ že ta m*v6tr|a akcija nad 1300 rodbfft t ve^S tt&t SR50# osebsmi.
Špeh in mast. Pre«1?rba % 5pehom m mastio j> bfla $e »adovo-; ljiva ter ae bo dddalo sedai tud! vee špeha in bo aprovisaciia dala »a rar-polajro tnđi mastt.
M 1 e k o.   5tabo fe bilo lTreskrfc-Ueno z mlekom ter moram v* tetn o^-rn posebno grajo izrec? »Mlekarsfe zverU. ȧ«tfh mleka wif| za dfjfetic1^ ni bilo. Šedaf fe se^ejta. đrfelna \^aoa^ po i&m «re<!?tvti. £s je firetf^v^da&^ r ^kolislcem#   kt*wjskeni im   lfaiftwr-s fkem okrafa    ijcdelovanje   snroven* r«a<;!a. Nekateri besrunci 3© namrec' k?mr^"f?f mlekr*    ^.»rav«^^ »z l?^va. no 80 Tfn. fn po 1 R ter delaf! f« vi&g* ^Tirovo m%sfo. katcrrt *o prodajal! v Trst   Kmet je sedaj obv^ztn.   dati v»e mleka zs. anrovizacijo Ljubljane.
Jajca. Zadnjf ča* se je mestna občina založila z večio množine jajQ, da v tem pogledu Hi covorftš o po-msnjkanju.
Kuriva Mestna aprovizacija si je bila lani oskrbela 200 vagonov -premota, katerega je dala na razpor laj^> prebivalstvu ter prepračila, da mnogo sto ljudi ni prezebalo. Tuđi v. bodoče bo posvečala tej akciji Vio pozornost, apeliramo pa «*; p r e mo žnejše stoje, da aai se spomladi vzadostnime-ri preskrbe, ker mestna aprovizaeija ni za to ti^ da podpira komoditete premežnih   posameenikov.
Velika težava ie bila tndi 2* pff-narno. ktr ni bilo dobiti v zadoefert množini Ostrovskega pretnoga,     a pri tem nam je šla zelo na roko Ju£t% na želesnica, za l^ar ji bodi izrečena^ zahvala.
Obenem ne smem pozabiti nuv ža. ki s« na c^tarikem Danaju ifi strašil Mobeneffa dela« da poman našemu mestu. dvorneet svetnilca pl. Šok ljeta, ki te je r teh tU-> k\k časih izkasal vdikera prijtto-lja Ljubljane.
Vvojnipreskrbiseje POc kazala velika dobrodelnost prebivaj-st\ra. ki je omegočila, da je bite oskrbovanih 1162 rodbin s 535>7 ote-bami, sedaj pa ie v#C t cenejlinfi živili. Vrh tej?a je delovala pretkrbft v prilog Ljudski dijaSkt kuhinji. Domovini, Elizabeti$ču in Zavodu rm bolne na pijučih. Oddala je TOjiia preskrba bla^ra za. 154.130 K 79 vi*. ter prejela 53.464 K 25 t, toref n!*' Vt I«srne eene. Pr?^ ^njkljaj se ffe pokril takole: 50.000 K je dala apr*-? . Ttzacifa, 49.493 K 98 r pa je pn'Slo Ib daril, končrn primatrjkljaj 1173 K 36 * se fe zapet prenesel ita aprovizaclfdi
Vojne kuhinje se nišo mo> ?le razviti, ker je primanjkovalo ži-vfl. vendsr je vrtfna kuhinja od 12. jtt-lija de 31. decembra 1916 oddftk 1Z/.712 porcij, zlasti     najrevneUtm
«Ubi.    Pniia cr« aonpl nksap
Stran 4.
»dtAJVtiiN&ivi H/VKsJU*.   ouc 4. aprila i*i7.
787 ttev.
ijftielnemu mestn za Harno ftvluo, I ki je po inicijativi dežeincga glavar- > m điio na leden na razpotago 100 kg v*e«a brezplačno.
Z apelom na prebivalstvo, da Mtf ne vali brezmlselno krivde za slučajno pomanjkanje na osebe in korporacije, ki store v poini nieri svojo dolžnost, je podžupan končal svoje poročilo, nakar je občinski svet sprejc! izrečeno zahvalo dvor-w»mu svetniku pL Sakljetu. dezelne-mu jrlavsrju dr. ŠuSteršičn, Južni že* Ipznici in dežeinem mestu za dobavo idaviie živfac.
Tajna seja.
V tajni seji se podeii Kare) 2a-jparjeva ustanova Klotildi Pra> pt © f n i k o vi i« sestri Karli Roz-'«•?.*. Mestni stavbni svetnik in na-e>lr»W rrir.tnega stavbnega urada g. iTtž. Matko P r e 1 o v š e k je bil imenovan mestnim stavbnim nadsvet-itikoTT! v VI. čin. razreda mestnih Straćnikov. — V mestni konceptni tefnžbi je bi! imenovan $. dr. Rihard f*Ti x k^ncer-tnim praktikantom, g. dr ivan l.etnar pa je bil sprejet km konceptni volonter v magistrat-no službo. — V mestni računski službi so hilr imenovani: %. rač. revi-■<$em R3^:.-> Holravzar mesrnim rsamskini nadrev?dentom v VIII. či*. ra?«-eJu. «r. onci.ial Rihard Svet-lić rreftiJiP! računskim revidentom v IX. fifn. razredu, sr. Lovro š u -5tar nie&tnini računskim asistentom v XI. čin. razredu in g. Alojzij P n 5 i v ? I n ' k mestnim računskim itraktiAii-'T'Vtt. — ?!e^niič je bil vod-ja 'fic«tnf ro-^ef^ovaHfc* za delo in •rh'fh^ ?. \\:-r\ Draži! uvrščen v **9V3 mesfnih urednikov fjub-ItansKih
x rf1ov! Pozi K r i v i c se donroli i.?*v> K odr-nvnine. vdovi Henk-t *] r r *? 7vi^. vdovnina r*d fiOO K na ^^ kron.
I ^nnr*M hV «e imenuje stamo nafrrš^enesra *cr *e kot sk1adi*čn!Tc nnT«jf-t:c c 1 fcbHM'anem v X. Čf-T»m*?v ^rred. Voitehu P o r t f č u se nrfona * 5to^n?a X. č?n*vne?a rnz-r*"**. Jakob Slabina fn fran T n -fl ■*■** r<; rv*Tn?Vnf*ta od *. ^ebruvarfa »mt^? v 1.  "?3*i1-i?> stopiio TIT. ka-
.T^n'cf P(»vc *e ^dMnrtf pro*-w?* *-i <*n .*''"išVo fconcesifrv Prfooro-&* re ^fvirVtev tKVarsk* Itonresfje Alton" P'-«k'i. Von<*e».ro od«*on! TVagrtfm ?*ri>!»r. JaVrbn Roletu r~ c?ovo'r ^"erff>« TostfiflffVe T'o-c~r!ie   Tvan'.i  f fr^p^  5? DO-
FrTs?!^    ^e ^đkfont nrenos ^osrTf-*;*V«? konee^iie.
SDtfte ^ nracKsn fr. Branza
Včersj ro govorili d^f. r>ravdnlk f" 7a£'.v»>r:fki. 2e !z tegra. kako dol-go in na široko *o dunajski listi poro-'^ali o tem procesu, se sporna^ kako senz;:.cijonn:.:n je ta 5!nć?j. Poroča se pa ti:đf, da ;e proces dr. Kranza \"zbwJi' mr1,^ strahu mod oniml ve-Ii!dmi "i.ian^nik;. ki so doslej v polu-temi p'enilt !rjd^*vo brez usmiljenja fn brez prir.anr.šanja. TI krod se rrenda bnje silnoga frinanb. ki se rxv raja m^đ ^re^1^ a1st»'rfn pr-i<f nfhn ta njih početni.
Dunai. 4. aprila. (Koreip. nrad.) V procesu K r a n z in tovarili je bila dane* dopcrfdne pro^a^erja razsod-¥a. K r a n z ie ob^ojem na 0 mesece\' Mrorega napora in 20.000 kron đeram e glofre, v slučaju neizterljhrosti na nada^ljnje 4 mese^e. Dr. Frennd i\z 0 mwecev stro^®?a napora in 15.000 kron de*iarne jjiobe. eventual-nf» 4 F»9f*?»Jj*e fffescce: U n b e 1 na 3 mesece ^tr^sretja zat>ora >n ln.000 K č«tar?»e ?^afce, evefrt. rnadaljne 3 me-*ece: f eMx na 6 mesecev stro^eKa aapOTs ?" 20.000 K dsnarne g!obe ev, 4 na^alj:]e mesex:e. Postopanie proti ^trrtancetita Per Iber^or fn 5cH'anw*ld seje i*Iočilo. Po rarfl^itvi rararKlbe «o prijavili za-Rovr-r.'ki ničnnstno prttofbo fn vtklic, f^ržav^i pravdnik pa je prtd-lagai izdaio zapomesra povelja proti dr. Kranzu prot! bcKosuiraioct!. Z»-rov^mik! so usrovarjali orois tema povc!i"u ter ponuditi kave 1}o pol in i I i i o n a, Nato fe sođui dvor rvklenii, dm ugodi pređlogn na Ifcdajo 7Japo»r»ejra povelja, kt te pa ne teTTfl, ako raloff dr. Krani Irav-eijo  ene^a  »Ufjona    kfOH,
Spominfajte so
Dnevne vesti.
—  Odi^o.JHiC SiR-iim UuUis Je dobil pc/r^čriik  17.  pesno;ka Konrad S i m ni ć.
—    Vojaška pi^ma.      Slovenski vojak i s kraikc^a  bojišta nas  pro-sijo, da priobćinio sltde^e nam poslano pismo: Frcsrčne pozdrave po* šiljamo poapisani vsem svojim ljubljenim družinarn. prijateljem,    znancem, sotrudnikom.      ceni. čitateljem »Slov. Naroda« ter vsem     Slovencem in Slovenkam sploh.     Obenem jim želimo vesele veiikonočne praznike. Ze treije veiikonoćne praznike praznujemo tu na bojišču — preč od svojih najdražih družin.     Želimo in prosimo, da bi vsaj prihodnje obha-iali v krogu svojih dnižm, a češe ne bo sovražnik strt ali če ne bo žele! miru,    pripravljeni  smo to življenje do skrajne^a nadaljevati, kajti:
^Dovoljkrat že pokazal je Slovan, da boja se najljutejšega ne straši, da boja se sovražnih čet ne pia^i. Slovenska hrabra, močna, težka pest podrla marsikoga že je v prah, če domovino nam napal je sveto.. •«
A š k e r c.
Peter Kuralt. četovodja; Josip Mast-nak. desetnik; Leopold Barta, desetnik, Pranc Pavlin, desetnik; Josip Kralj, desetnik; Mihael Nikolavčii, desetnik; infanteristi: Fran Bonano, Ivan Roth. brata: Luka in Ivan To-poris, Alojzij Ocvirk, Rudolf Mari-nič, Josip Župan. Anton Bistan, Anton Mrak, Ivan Vekjet in Ivan Pir-nat — Iskrene velikonočne pozdrave pošilj?mo slovenski fantje, s!už-bujoči pri 3O5cm. bateriji št. 17, vsem dekietom in bralcem »Slov. Naroda«: Josip Novak. Novo mesto: Ivan Srr»o!3. Šmarje-Sap, Dolenjsko; Martin Saks, Šrnartno pri Litiji; Anton Kra^elj, Tclmin: Peter Svetič, Tarča c^ora: Urban ^ridar. Stržisče; Ivan Lenar^'č, Logratec; Josip Bertl, Bovec: Viihael Jan:>ekovi\ Ptuj; Antcn Olavič, Št. Vid pri Zatixmi; Tranc Slapnik, Motnik; Franc Brodar, Mcravčc: Josip Tumšck. 5t. Pavel pri Preb^du: Jr^ip Kranež s Koro^keora: Viktor Batič. So. ? ška; .Tosfp Fle^arič. C*»!je; Franc Mnuser, Ljub!;ana; Film Popar s Koroškeea. — Slovenski far»t!le, naha'aločl se n* snežnem tirolskem sforovju. prljamo vsem znancem, nosebno domaćim dekietom iskrene pozdrave za velikonočne praznike. Tući n?šlm tovarišem na rtiskem bcr'ščn želimo vse dobro. Narednik AlofziJ Pazina, Franc Pertot, desetnik ^arel Stare, Alojza Pc^eraj, Jns'-p Možete, oe-šec L- Sulčič, J. Fab^an, J. K-ečiČ. A. Sterpronšek. — NaHepše nozdrave pr^fliaio \r$em znancem In č?+rtfe!jem »SI. Naroda« ter ž^uo k v^HVonočnim praznikom: »Vs* raflerše, v^e nafbolJSe, vse no sreč? fn no voti"!* Slovenci !etJ»?*Ve^a oddc'Va 5t. t1: Josin Prosn:k, ?re^!^?e, ?nod. ?li-jersVo: Josfn Tvanc. Sodr^Tica: Fr. KasMic, HfrsVa BKtrir^: T»r. M*h^-čfč. Crnnmrf*: Tnvlp Ztman, Lesce; Tv?n ??Ti. Vavtavas.
—  Iz rn^k^fl v5»*n?^tva    5e   je ojdasTA^dre^ r>fev 7 Vrh? vri Or?-hnvem. S'u^ii T> r>ri 27. pe?^n?Vii. O nlem ni bilo trtasn    n^^m    mesec^v. Zadnfa doni^ira je H!a nKana dne 24. juliia 1916. 7Aw se je zooet o$:la-sil in p?^e. da ie zdrav.
—  Kđo kaj ve? Katarina Urban-čič vt Robiča prosi za prijazno obve-stilo. če katerf domačlnov ve\ kje se naha^a njen mož Ivan Urbančič vul^o Ivan Kovačev, ki Je služil pri vojakih. P^sma se naj posljejo    na    naslov: Ljudevit Volarič. rez. bolnišnica št. 3. $, 31/1. Praga, Vygehrad.
—   »Iz mlade slovenske lirike«.
Pod tem naslovom je oriobčil B. N i-kolić iz Splita v podlistku zadrske-Z3. »Narodnesra lista« simpatično pisano oceno Gradnikovih »P a d a j o-č i h z v e z d« . . . »Ja mogu iskreno kazati, da sam tolikim veseljem i zadovoljstvom pročitao ovu knjigu toplih i zvučnih slovenskih stihova, kolikim sam čitao najođahranije zbirke meni simpatičnih na^ih pjesnika.« »Gradnik je pjesnik, koji je več našao svoje mjesto. Slovenci pribrajaju češće k.svojim pjesnicima i mlade, blistave talent«. Eto i ovai put takova slučaja« . . . Nikolić želi. da bi ta knjiga Iskrene lirike dobila kar naj-ve-č čitateljev med Hrvati, in pravi: »Kod nas se je raširila mno^o izreka, kad je jrovor o slovenskom: Pa to je isti naš jezik, dok n praksi vi-đhrro, da se u našim knjižarskim ilo-ytma kao i u bibliotekama ne vidi nikada jedna slovenska knjiga, A medjuso-bno poznavanje nam je pri©-ko potrebno.«
—-Itfugoo Turk tjPo kratio bo-lecni je^fffft^^ftfjffflmi nek:1ar»li trgovce in svoječasni k^merc'jalrn vodja »Narodne tiskarne^ jjasnrui Mii^on Turk, simpatičen Jn r?s 1: rrt^e^a zdraveira, neusahne^a hu-O0(j|B obč« prBiobBea narodoiak. Za-
pe stil je vdovo In stnj» Častiti dužini naše sožalje!    "// *r*. 7*
—  Umri je v Splitu y Dalmaciji
vpoknjeni. po izbruhu vojne mobilizirani orožniški narednik Ivan Hab-j a n \z S^lc.
—  Umrla \z v Ljubljani v dežel-ni bolnišnici gospa Ana Ponikvar rojena T a v ž c 1 j. v starosti 64 let. Pogreb bo jutri, v četrtek ob 4. po-pcldr.o. Pcčivaj v miru!
—    fzplačevanje vojaSklh »asta-nltvenih pristojbin se r,opet prične na msst,.LTn mr*s!stratii v petek, dne 13. aprila 1917 v mestnem vojaškem na-stanjcvalncm uradu    (Mestni trg št.
-*?7, III. nadstropje) in sicer: za stranke, ki stanujejo v I. mestnem okraju (Poljan$ki okraj) in v II. mestnem okr^ju (Mestni trg. Stari trg, Karlov-skz in Dolenjska cesta) v petek, dne 13. aprila 1917;- za III. mestni okraj (Trnovo in Građišče do Franca Jože-fa ceste) v soboto, dne 14. aprila; za ulice med Prešernovo ulico, Franca Jc*efa cesto. Bleivveisovo cesto. Cesto na južni kolodvor in Milclošičevo cesto v nedeljo, dne 15. aprila; za IV. mestni okraj (St. Peterski okraj in Vodmat vzhodno od Miklošičeve ceste) v ponedeljek, dne 16. aprila. Za Spodnjo Šiško in vse one. ki bi bili zadržani v gori navedenih dneh. v torek. dne 17. aprila in v sredo, dne 18. aprila. Uradne ure izplačeva-nja so od 3. do pol 6. popoldne. — Stranke se prosijo, da se natajnčno drže teh določb.
—  Določltev najemnlne za vrti-če. V zadnjih letih so nastala na Du-naju in    tuđi drugod    mnogoštevilna društva, ki so si stavila nalDgo. da so vzela v nafem na Deriferlji dotlčnega mesta ležeča posestva, ki v splošnem nišo bila za drugo porabo, jih razko-sala fn razdelila ter jih dala v najem svojim članom v vrtnarsko obdelo-vanje. Sprva so bili ti vrtiči določeni v to, da so se na njih noirmniki od-pačili in odJahnili, pri§ed§i iz svojih zad::h';h in mračnih mestrnh    sta^o-vanj. Tekom vojske na so se ti vrtići am dalie boli odda!jili   od   svojega prvotnega smotra glede   fzboljšanja stanovan^kih ra^rrier in ljudske higijene.    Izredre, vsled vojne povzro-čene razmere so prinese s seboj, da ti nasadi sedaj po većini   slu/fljo za pritfelovan'e sa-1ia  in  z^^enjave, dosegli so sedaj svoj poseben    pomen za a*>rov:7?cij:o    Drebivalstva.    Tem hnV\ pa je on'al^v^ti, da se je sneVu-laciia v teh težkih    ča«:ih    polastlla rt'di teh zeiTilj^Č m je najemnlno za-nje brer vsak?rra vzrolca    pnala    do trJce visine, da je nndalini o^»stoi te za snlr^no korist veleva^ne n?nrave naravno5t o^rožen. Z miristrsko na-red^o z d^e 16. rv?scn 1917, drž. znk. št.  11^, se temu postupanju narrera-va nriti v okom. ? r^'o «se dotoČa, da se za r»a\*cd*ne vTtfče. rzr&n posebnih, naravnost navedenfh iriem,    ne srce ćc!nčiti, o^iroma ^laJevati višla nr».^mn»na. knVor Je v!la   pnvpr^?*1^ na*"cr"?r'!pn *v! 1. oktovr^ 1Q1.^ dn 30. r.?ptem^ra   107f> za  slJćna zemMišČ.i v dotfčnih kraffh običajna.    Tud! se Trna 7?:??W n^if*rrmtna ?a take vrtiCe. vi 50 frfv ć?.^\ v 7^-kur) r>o 30. sen-tm^ti 1°!^ ?ti ir-edno ^e stor»fla X? očr?ćV>z v vct?avo.   Ođpoved te nn-'f*rriTrr";:*7'!* ^"'"'"^Ttc ctts T!^^ton!ti samo v tered^i*1.   velevažr»!h    shtča?ih t?ko n. pr. č* se naierrmfna ve r!ača nravo^^sro.  V  snorrnh   sltičajih.   ćn te zvi^nnie nr^er™?«* o-^rav^črno. ali n*. f^alje v dvnml.Iivm sluČafh. ali je smatrati  zemifišče 7a (3ror1    onisane vrtiče. ali ne. Je noklicana pristojna ekrataa    »odnfia. k\ odioča v izven-snornem rostopaniu. Če kaka  do-^ovorjena            naicm^Čina nresesra  v naredbi  določe-no,   ozirnma   dooustno   me-ro.  tedaj  ie  pogodba neve-1 j a v n a.   Tvć\ se srne prostovoHno plačani zne^ek rahtevati nazai. Kdor narove neresnične ali nepravilne na-povedhe. da bi se izocmfl določbam to naredbe, se kaznuie od politične nli pHi-Mclce oMnsti z denar^o pf]r>>>o do S0O0 kron, ali pa z Terorom   do ^fst m^sfeev. Ta naredba  :ma   ve-•javno5t do ,"5i. dr~sr?inra 191^.
—  Prevzernafije Uoni z *^zv!dnl-cnm\.    V pre'rniem letu izdane dole čbe o nrevzetnan.fu konj z razvid-nicani. k: ]ih lastniki    prostovoijno ponudijo vojaški rrravi, so izgubili do nadaljne    odredbe veljavnost   z 31. marcem t 1. Vojaška uprava tore! ne bo ve£ prerzornala p r o s t o -voljno  ponuđenih    konj   z razvidnicami.   Take prošnje vlajra-ti pri okramih glavarstvih (pri mest-nem mapstratu v Ljubljani)   ali pri vojaškem povcljstv« Je broc koristi in naj s© opusti.
—Nakop dpt. Vsled TTraožečih se pritožb v trgovini s člpkami. Je »Zavod xa pnspeSevanJe obrti na Kranjskemc itorfl i>riw«Tic korake, da bodo čipkarice t«goto»v1Jene 5*p-ke, koiikor jih imafo v salogi, u-niofrle ođdat! proti prhnemi cenl ha-ravnrst »Avstrijsld domaći Industrijski dnt^hi na Dunafo«. Vsi tfstj oro-ducenti, ki imnio zalojro v Čipkah. naj sporoČo ta!^1 mro?lno tvojih zalog ob navedbi kvalitefe in opitu
vrste na »Zavod   sa   pospeševanje
obrti v Ljubljani«, Dunajska cesta št 22. Svose zaloge naj priliranijo. doklcr ne bGdo obvcSčeni, katerim potom se bodo čipke oddajale.
—  Navljanle ceri pri plemenskih prašičih. Po deželi so začeli nekateri navijati    cene za miaJe    plemenske prasiče. Prodajajo in kupujejo se ple-menr.ki prašiči veliko predrago, vsied česar  potem   tožij > prasićerejci,  da premalo prirede. Naj bi bili prašičc-rejci sami đovolj pametni ter naj   bi ne prcplačevali    mladih    plemenskih prašicev.    Navijalci cen pri plemenskih prašičih naj    pa se ovadfio   pri sodišću, ker so to škodljive! krn^ *a in Itonsume^tov.    Kakor    se    čnjc,    je »Kranjrko deželno mesto za dobavo klavne živine v Ljubljani«  organiziralo  kupčijo  s  p'emen«kimi  praŠIČl, ki je sicer prosta in brez monopela, po ćeli deželi in olačuje plemenske prašiče  sledeče:   1. plemenske  pra-šiče    žlahtne    pasme 10—12 tednov stare v najvišji teži 15 \:% 8 kron žive teže;  2.  plemenske pra^i:e nicš^ne pasme 10—12 tednov stare v najvišji teži 15 kg 7 kron žive teže: 3. plemenske prašiče vseh    pasem,    brez razlike, v teži od 15—25 kfc po 5 K 50 vin. kilogram žive teže;    4. plemenske pra§Iče vseh  pasem,    brez razlike, v teži od 25—40 kg po 5 K žive   teže.   Te cene so v sniošnem tuđi primerne ter naj bi se sploh kme-tovalci vrf nj*h ravnali.
—   Bogat berač. Josip Mam iz Sneberij pri Ljubljani je pobiral cunje in beračll. Stanoval je v nekem polomljen em    žele7n!?kem vozu   ob Linhartovi  ulici. Te dni so pra naJli mrtve<ra. Pri sebi Je ime! 6 hranilnih kniižic za    12.700 kron in gotovine 363 kron.
—  Tat ie vlomil r tovarno Dra-gotina Hrlbarja na Zaloški cesti. Pri-šel je iz Ljubljanične struge.     ziezel skozi odprtino pri vodnem kolesu v podstrešje, razbil tam okno, prite?:nil k sebi jermen transmisije v vredno-sti več sto krGn, ga razrezal in odnese! najboljše kose. Vse kaže, da so vlomilcu hišne razmere dobro znane. Ker se nahajajo v tovarni     vojaška skladiŠČa. dobi vojaška straža      na nasprotni  strani ukaz, da strelja na vsaker:a, ki bi poskusil iz Ljubljanične struge prlti na kakoršenkoli način v notranjost tovarne.
»Hiizarska stava« je naslov izborni veseloigri, v kateri nastopi da-nes zadnjikrat priljubljeni umetnik Valdemar Psilander v Kino Idealu. Igra je izborno uspela ter se je občinstvo dobro zabavalo. Na veliko nedeljo in veliki ponedeljek je na sporedu interesantna detektivska drama »Petek, !3tega«. Prihođ-nu teden, v torek, Robert \Varwick v dr^mi ameriške serije »Mož dneva«.
Zlohnost. V noći od ponedeljka na torek je neki neznan zlobnež po-sestniku Lov. Keržetu odtrgal verigo pri čolnu-brodniku in mu čoln SDustil po Ljubljanici. Kdor bi kaj vedel o storilcu al! kje se sedaj na-haja čoln. se prost, da to naznani po-sestniku in predajalcu opeke Lov* rercu Keržetu, Trnovski pristan 12, Ljubljana.
Zsrubljen ie bil črn portfelj z vse-bino 150 K. Pošten najditelj naj ga odda proti iako debri nagradi v sla-ščicami Kirbisch.
Našel se je v trgovini Ivan Bo-nač zlat prstan. Kdor ga je zgiiblK naj se tarn oglasi.
Zgubfl Se Podplate neki usluž-benec pred Reharjevo hišo na Kri-ževni^kem trgu. Najditelj se prosi. da jih odda v upravništvu »Narodne tiskarne«.
Aprovizadia.
T- Zvišanje sladkornfh ccn. C. kr. deželna vlada razglaša: Osnovna cena 100 K za potrošni sladkor. vštevši potrošnino za 100 kg računsko teže, na podlagi prima potrošni sladkor velike grade, ki je bila zviša-na pri dobavi dne 1. februvarja 1917. leta za 100 vinarjev pri 100 kg, se zviša pri doba-vl od dne I. aprila 1917. 1. nadalje na isti način vnovič za 100 vinarjev pri 100 kg. — Najvišje cene, ki jih je določiti po tem za nad robno prodajo vseh vrst sladkorja, bodo razglasila politična oblastva na običajni način.
+ Od&kodnina za rekvirirano maslo in mast. C. kr. deželna vlada razglaša: Odškodnina za surovo maslo in svinjsko mast, ki jo je po mini-strskem ukazu z dne 1L januarja 1917. I. drž. zak. št. 15, oddajati v okviru dobavnih kontingentov, in cene, ki se ne smejo preseči, kadar pridelovalci prodajajo surovo maslo to svinjsko mast izven dobavnega kontingenta, se določajo tako: za na-vadno surovo maslo za 1 kg 8 K 60 vinarjev, za čajno surovo maslo za 1 kg 10 K 60 v, za svinjsko mast, surovo, za 1 kg 7 K. z* tvtojsko mast, scvrto, 9a I kg 9 K.
'-+-" Koflko IIvB dobuo v Monako v cm na ted^n. Po sedaj veljavnih določbah 0 živilih dobilo v Monako-vem od 1. do 7. aprila zdravi, odra-Sceni ljudje: Kruha in moke skupaj pri A-karti 3 in pol funta, pri B-karti fza težake) 4 in pol funta; krom-plrja IV4 funta; mleka \9U »"^a» *Ho bo zadoščal dovoz; masla 62 in pol grama; sira 100 gramov; mesa 35,0 gramov za 10 dnl od 1. do 10. aprila; lajec od 5. aprila po 3 za ve-likonočni teden; kavinih nadomestD od 5. aprila 250 gramov; sladkorja 350 gTamov za prva dva tedna v aprilu; saharina od 2. aprila en zavoj za mesec april in maj; JeČmena 3C0 grabov; zelje dospe sele po praznikiTu
mw sivmt
*  Ukradena živila. Na severnem kolodvoru na Dunaju je policija zasa-čila   družbo tatov,   ki je v kratkom ćasu pokradla iz vagonov za 30.000 kron živii. V družbi so bili razni koči jaži in nlžji    nastavijenci   severne železnice.
*  Apanažna !o kronska posestva na Ruskem,   Ruska vlada je proglasila vsa apanaina posestva za narodno last, katere  dohodki se bodo stekali v državno blagajno. Apanažna posestva se imenujejo na Ruskem tista posestva, ki so last bivše cesar-ske hiše. Ta posestva obsegajo več kakor 7 miHjonov desiatin (1 desja-tina = 1*1 hektarja). Prava kronska posestva obsegajo 110 milijonov da-sjatin, torej skoro dve    petini    ćele evropske Rusije. Naravno je.  da  je bila ta velikanska   zemljiška posest silna   moč v rokah   avtokratičnega vladarja, Večji del teh posestev tvo-rfjo gozdi.
*  Revoluclioiiar knez Kropotfcin. Po 40 letih prebivanja v rujlni, ie ruska revolucija odprla knezu     Petra Kropotkinu pot v domovino.     V Pe-trogradu pripravljalo Kropotkinu velik sprejem in $ta na čelu dotičnejra odbora znamenita ruska      pisatelja Leonin Andrejev in Maksim Oorkij. Kropotkin je bil rojen v Moskvi leta 1S48.     Njegov oče je bil AleksiJ Petrovič Kropotkin, njegova     mati Katarina Nikolajevna Sullma.     Kro-potkini so iz rodu nekdanjih vladar-jev Smolenska.     Peter Kropotkin ie znanstveni revolucijonar. Leta !9<>0. je izdal svoje spomine. v katerih je naslika! veliko nasprotje med ruskim narodom in nad njim     postavljen fm uradni?tvon%      naslika!  boi naroda rrotl carstvu in njegovemu uradni-Stvii. Kropotkin je živel v najvišjih ruskih krogih in na carskem dvoru, a zvečer se je obJekel «a kmečke^a fanta ali delavca in je agitiral za revolucijo. Služfl je pri vojakih in I^ot oficir priSel v najrazličneJSe kraje in povsod  iskal  stika  z narodom.  Posebno se je bavil z zemljepisotn  tn dojrnal, da so bili vsi stari zemljevid? Azije popolnoma napačni. Ko ie se-stavljal  drugi  de*  svojih  znamenitih zernijepisnfh Studij, je nastala      zanf usodna kriza. Udeleževal se je nam-reč neutrudno revolucljonarne    propagande m vsled te ic bil leta 1874. aretovrm. Po treh letih Ječe je sreč-no pobegnil fn se re^il na AngleSko. Reakcija se mu ie za beg maščevala: vrsrla je sestro Heleno v |ečo in poslala brata Sas>> v Sib?rIJo, od koder se ni več vrni!. Kropotkin je zače! med tem veliko agitacijo za organf-zac?io     oroletarijata in Je s svojim! socifalnimi  znanstvenim!  spisi  obu-dfl jveto^iio pozornost. Proti ruske-mu    real-rcljonamemn sistemu se }e boril v anjflesTcih listih fn si s svojim! deli  pridobil  prijatelfstvo najumnej-^fh mož kulturne Evrooe.      Nafbof} znani so niegovi ^plsi >Beseda revo-lucijonarja*.      »Zavojevanie kruha«, »Tdeal anarhizm»r.    »Velika frafeo-ska rerolncija*. »Terorizem na Ru-skem.*, %Ruske ječe«, »Modema znanost in anarhija«.
78. Stev.
»SLOVENSKI NAROD% dne 4. aprila 1917,
Stran 5
Darila.      i
Upravntitant naših Ustav 90 dch
slali:
Za   »ClrH - Metođoro družbo«:
Albert Laibacher te bojišča 2 K; đr. Jos. Cervenig, okr. zdravnik v Cerk-mcU 20 K, v počaSčenje spomina po-kojnega ravnatelja Frana Gerbića; Fran Drobnič, civ. kom, z bojišča, 2 K; vesela družba pri »Bun-Jaki«
5  K 30 v in Iv. Poč, mornarički urad-nik v Puljn, 2 K, mesečni prispevek. Skupaj 31 P 30 v.
Za »Vdove in sirote v vojni pad-Eh voiakov«: Fran Drobnič, civ. kom., z bojišča. 2 K.
Za »Zavod za v vojni os!epe!e vojake«: Franc Klinar. učitelj v p.,
6  Kf mesto venca na krsto ge. Helene Klinar, roj. Kralj, posest. in go-stilničarke na Jesenicah.
Srčna hvala!
Umri! so v LuibFani:
Dnei 30. marca: Anton Krajec, črnovojmški delavec, v rezervni bo!-nišrrcl na obrtni Soli.
IzdaiatelJ in odsovo<-n! vreč>i)k:
Valentin  Kopitar, Lastalna !n tfsk »Narodne t??karne«.
^r ■'< "«s«iefliiv.' Pesica-40 vin.  ;
f ajEiflfeiii gar vnjetrem ne MBa.
Fellerjev   blago diŠeči, osveruioči,
bolečioctolažeč! rastTnski esenčni
ifoid   z  zrcrnico
odstrani
g lavo bol.
Predvojne cene. 12 steklenic franko 6 kron. L*karnar E. V. Felier, StuMca. ENatrg Št. 238 (Hrvaško) Čez ICO000 zahvalnih pišem   in   zdravoiških   priporočl
•r« pos«bM§4 obvesttli.
Hestei j^rstoni zrad v UoM}mi.
Marija Turk ro; FočI^Mnih naznanja v svojem in v imenu svojega sina Ii?oil Turka, Živ nozdravni-;a v p pretresu očo vest da je njih iskrenoijubljcni, dobri soprog oziroma cčc, svik in stric, gospod     i
zasabnik                                       !
▼ torek, dne 3. aprila 1917 ob 6. uri zvečer, po kratkem trpljenju boju-vdano prem<rrul.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vr$i v četrtek. dne 5. aprila 1917 ob 2. uri ooDoldne iz hiše žalosti Sv. Petra cesta <t. 6, na poko-paif&e k Sv. Kn2u.
Sv. maše zadušnice se bođo darovale v več cerkvah                          I
V LJUBU ANI, dne 3. aprila 1917. •^TI         /              , ^eny se Jw*TeIno ođk'anlajo!                           1108     !
Potrti tug« narnanjamo vsem sorodnikom, prijateljem hi znancem prcfalostno vest, da je naia Iskreno ljubljena dobra mati, oziroma sestra in teta gospa
Ano Ponlbvor m. Toožel]
po dole' mučni bolezni v 64. Uto svoje starosti, v torek ob polu 2. wi, Begu vdano preminula.
Pogreb predrage nam rajnke se vr5i v Setrtek ob 4. um popoldne iz đežeine bolnice na pokopališče Ic Sv. Kri2Q.
V LJUBLJANI, dne 3. aprila Idi7.                                            1105

I«Jti|Jit tixa.
/    0. Seyđl
Str^arjera «Hci 7.
Remlk «r. teff. fflrseh, O lovi no.  Ke-
mifne-tehnična prejskava je izpričala, da je nStyđllnM prav izvrstno uporabna usrna voda, ker so njeni podatki popolnoma neškodljivi in §e f. njo lahko razkužuje.
Rodbine  B9đn£!«9lia  Karol.
1 ?estC?šeka,   na^nanjn   v    globvk. I
! Ža!o^ti   potrla,   da   je   njen   iskreno    I
iubljem sin, oziroma brat,   svak in I
i stric, gospođ                                      I
Pavol Mm\
abtolveat  trgorske   akađami t, j enoletnl  p?ostovcliec, dosetnlk I
vsieđ ran, ki jih je dobil 19. marca I
na U5kem  bojiSCa,  dne  24.  marca j
v 21    letu, mirno v Go-podu  zaspal I
I in bil na vojaškem mirodvoru poko- I
ran v Prošeku pri Trstu.                  I
Sv maše zadušnice se bodo daro- !
9
va'e v Slivnci                                       I
Slhmks pri NaHboni. 1   arnla 1917   I
Učhd mesto
za 14''i 1., krepke^a, intelfgentnesia dečka iz boli?e hi?e te i^će f kski veHkl tr^o-vial a meianini blagom, v večjem kr^iu na CeŽeli.  STiot'eno  mo5-co vodstvo   pojfoj.
Prijazne  ponudbe pod „II. K.— delo SO99M
na upravrrštvo  »Slovenskega   Naroda«.
izvežbaca ▼ špecenjski in manufakturni trgovini,  umorna   slnveri«^eT?i   in  npm- [
Skega je 2ika, ie!I i^reiie?fit: službo.
Vstop po dc^uvoru. Cenj do ii-i na uprav.  »S'Or. Nar.«   pod ,PrWf!0St/1106*.
Spreme •• zaaetil]Iva
kontoristlEiJd
z lepo pisavo, zmežna obeh deželnih jezikov t govora in pisavi Prednost imajo gdč   s prak-o.  Pnru*!be  r  n' eh
jezikih pod roo^tni predal 68" do
5. aprila t, 1.                 105:
IeQe kvefti mesln
mm aHl«4 AM^ mć lOO oralov njiv, travnikor, paintka ii fosdi, leieče ob drielni cesti blizu  ielezniee 9% pTStep
pod ogodBimi plačilniroi  pogoji Pismrna    vora^anj<«   n^d   nF8SMtY# m*4 100 Orftl«V INTM na  upravni štto »Slofenskegs Naroda«.   1107
Dobave jako zmožna štajerska Vel*« tTfSFt«« I Tlnom, i š č e za Kranjsko
spretne^a,    dobro    vpelianega   in    ra-upanja   vrednega              1102
zastopnika
ornti nrov'Tiii.  Pnntidbe in pisma   pod „LelStuitgsfttttg L 887" na anončno ekso Ju;*   A. Kienr«-ich, Gradec, Sackstr. 4-6.
Slamnate šolne
za dom *■
slamnate podolate u t ievlje
«•■1 i«6#l   lzftolovfttf na  d^bel«
!■ f Ih inip^rotan« k«t nad«mestll«
sa drago «9o<eno obutev, posebna
sa delo ▼ sobala.           235
Poalraaita, no bodo ftn tal.
J^i?. Cerar*
tovarna slamnlkov tr Stoba, pošta Soamialo pri Llabljaal.
VABILO
na
riđni nbćii! zbor
Kmetske ie Ue posojilujce i Spodiili Idr |i
registrovine iidrige 1 letniejcio uveio
ki se vr§i
? se3djo Ine 15. aprila 1917 v zforeih prostorik   gostilnc g. Jože požcnela
s sledeCfm
DNEVNIM REDOM:
1.  Poročilo načelstva.
2   Poročilo nadzorstva.
3    Potrjenie   računskega   zaključka   za
leto  1916.
4   Volitev načelstva.
5   Volitev nadzorstva. 6.  S'u čajnosti.
V apodafl Idrifl, đne 1. aprila 1917.
0BB0B.
Začetek občnega zbora ob 1. uri pop. Ako bi ne bilo ob tej uri navzotih deseti del č!anov, se vr5i v istem prostoru in z istim dnevnim redom čez pol ore drugi občni zbor, kateri srne brezpoi?ojno sklepati.
!    Gonoktein. a
Najnovejše izkueeno sredstvo i proti kapavcu (triperju), belem ! toku, cy»titid', črevesncmn in !    mehurnemu   katarju  i.  t. d
Brez vhriz^a? anja. O GoHckteinu pi$e : Wicner M e-dicini*che Woch enschri f t let    19 3    štev.  7.
Na koncu rekapitulirajmo v kratkem   dobra   svojstva   Gonok-
tc na :
1 ) Jemlje se priietno, ter ne povzroča niti pri daljšem letenju potežho^, k?.kor drugi preparati, ra'vor podri.-'vanjp, i?^uba teka, toksični egfnteni, dražen je ledvic, đriska in podobno.
2.) Odstranjuje neznosno pe-ko^o pri vodi in omejuje bolne erekcije ter msnjša izcedek.
3 ) Krai§a čas lečenja, ako ae jemlje takoj v začetku vnetoega procesa, zakaj uničuje Gonokoke, a za tem gre glavno lokalno lečenjc
4.) Ne zahteva od bolni ka velikih denarmh irtev, ter ae aaradt   , tega širi tuđi med manj premož-   i oimi bolniki,   ker zadostojejo na dan rudi 4 kapaeii.                 21»
Zaradi teh važnih la^tooeti, s kateri mi je prvi med vsemi preparati, zasluži Gonoktein, da ga toplo priporočamo zckavnlko«, kor tmelo lahko Irdtmo« da je to zdravilo, ki v reanict pomafa, kar bolniki sami radi pripoanavajo.
Dobi to ▼ ¥teh we|ih lokar-nah. Skatijica K 6'—. Zafatevajte literaturo in proapekt
Proizva]*: ParmakoloSkokemični la-bmatort) „IftJI- frajra - frttfke 9tL lokarliali ^ofaapi aUaiatratvi\lm
U!i no Dolenlskem
v rneatn, na glavnem   trgu,   pripravna aa tMko obrt                                   1095
Naslov pove apfavo,  »Slov. Naroda«. ■•atllBa na prometnem kraju, lito
plaiilio latakariio
z da]j§imi in dobrimt izprićevali.
Naslov   pove upravi    »Slov   Naroda«. 1103
Več tesarfev
WV   s* sprejm« U|ko|   'Vfl
proti   dobremu   plačilu,   stanovanju  in hrani v hili   Z^lasiti se  ie pri  AntOSV
Stolaer, JeranoTa vlica  Stev. 13 t L1nbl«anl.                                    907
Spraimeta se takoi
Z UjatavDiL peioDiika.
Kje,   pove   npravništvo    »Slov. Naroda«.                                             1093
Prlđna 1b sanoslflTa
prodaialka
izučena v Špecerijski in manufakturni stroki ter v tobačni zalogi, 2eH Slttlbe« Naslov   pove   uprav.   »Slov.   Naroda«.
Knjigovodja
f   ve^letno    prakso,    bilančnik,    ieli
vstop i ti v službo  takoj.                     <|072
Ponudbe ood „dvOataTBO lOl|l«
HOTOđstTO/107211 na upr.  »SI   Nar.«
TURUL-CEVLJI       1
I so aatooaelsl, dobro la lepo Izdelani, po tovamlikl oonl prodafa
| v £jnbl?ani HEHR. SELJAK Prdeniova «1 53. |
Stalna razstava in prodaja umetnin
■a|Too|a  saloga lo omotniiklh  rasgleđntc ]o ▼ aalonm
••UmetniSke propagande44 v kiubliani,
Sodn« ulica ilov. 9.                                 1078
istotam se dobi ^Ciklus 6. razglednlc po originalu
M. Oasparlja, ki je pravkar tziel.
Đam^t^e $IamniI^c
==   v naJvo^H Izberi priporoča   ==a=
MINKH HORVAT, modistka
Ljubljana,     ^teri trg ^t«u. 21.     Ljubljane.
Krasna izbira bluz.
Antonija Sitar
Selenburgova ulica 1.
lelBiža đražfta Mw!h wm\ Žate ii LaSM Ini ? LlBUlaiL VABILO
k
rednemu občnemu zboru
Delalike draibe zdrntealh plvovarea tslos
la Laikl trg v Ljnblianl
ki se vrši
dne 6. mainika 1917 ob 9. uri dopoldne v Celju
v sejni dvorani Posojilnic«
s slodoćlai sy#r#4oBi
1. Poročilo o bilanci za pretečono poslovno leto ia odobrenje iste. 2   Poročilo nadwstva. 3. Slučajnosti.   *■■*
ftaiU Irf, 1. aprila 1917.
Upravni avet.
5 17 r>«vi1: V«aka delnica fma pri občaem zboru svoj glas, § 18: Delnice, za katere se hoće tzvrievati pravico glasovanja, se morijo aUothi oajkasne e iest dot pred občnim zborom na mestih v poziva označenih In sicer proti 1eg<timaciji9 ki se glasa na poiotaikovo ime in iz katere mora biti isividno tndi Itrvilo delaićarja pristoječih glasov. Založene delnice morajo biti opremljene s ie ne?apadlimi kuponi.
f 19 pravi!: Vstop k obćnema  sbora je dovoljoa la proti  pokssu lagiti-■MCije.                                           __^„„_^__
Kot založna mrsta   drlm'c so   rioločena   PiTOTarai  ▼ LaikOVs,  L|«k«
Hasalia Icređl^a feaaka ▼ I4«bl|aal9 PoaoiUalam v Coll«« taviaaka
Stran &
»«LOTbNW JKlUOP^t «■» 4. eptila 1917.
78. štcv.
Priporočamo naSim
KOLINSKO CIKORIJO
iz edlna slovenske 2 torarne y Ljubljani
Izborna, naravno pristna
bela in rudeia VINA
po Mjnlžjlh dnevnih com* doba*rl|ai
poiesinlk vkMkiH kMU
HUBERT SPITZ, Klosterneuburg
Ftldflllll 44« total« hHerare« 39*                                   I
Podplati
se ohranijo, te se na nov*) »U mio po* noiene tovilo prltrdifo nabitUI U usula.
Za cn par s iebUttM imi                    232
ze otrove       za dana la detke       •• ffospode • _J«T-35_________Jf-41__________40-4»
K 1 20                 K 1-M                   B l*t
Dobe se v talog! tevljev „PULO"
PETER KOZINA & Ko* Ljubljana,
Breg, naiproti $v. Jakoba mostu.
JKf je Tajena vsega   hišnega de!a in ii-arjeoa   tuđi    v     Šivanju,   l&6e    iela
čez dan.                                        1073
Kdo, pore  uprav. SIot.   Nar oda €
!!!■** gospodična
kOt prcda]allia za r trgorino z raci.
blagom Da  dcžrl?   Hrana in stanovanje
T hiši. — Ponudbe   na   apravn.   »Slov,
Naroda« pod nProđa|alka/1089M»
I Ađr 1 ja I
fotomonufaktiipa drogerija,
I         Ljubljana,       I
I SeleslmrgoTa ulica St S. I
■         jiriporo(a veliko  salogo      ■
I đesinfekcijskih preparatov titlH I I Lysol, Lysoform, Kreolin, For- I I raalin,     Formalinove    pastilje, I
I karbolovokislino.karbolOToapno I I                  itd. itd.                  I
I Velika zaloga lotogrataklfe I I potrebičla te a para tov. I
jay Val 1 ka maloga ■aJia<a#«aJ4lli  alaintko*. "^g B
? najnovejših fasooah in v veliki Izberi
IVAN SOKLIČ.
MB.Prtata.1 PanajHa-alaaMilkl od I K 4« 90 L  JM |
HENRIK WEISZt
UsUn   191 a               Postavilo prtttokohranm.
i  Dobavlja po povzetiu »f»odai osnaCcne Jevljc
; w vsaki veHkosti   Kiiiko ixkljućen.   Zamena
; đovol ena. S etnikom med vojno ne morem
' postreči. Par žentkih Cevijev K 35. -, K 40 -
K 45.—, K M>.— in K 55.—, par  Cevlrv sa
Btrapac^ (b«k«n«e) K 50.—, K 60 - in K 70 —
par mofkeh čevliev K 45.—. K 50.-, K S5 —
in K 60 —. OtroSkt Ccviii vsake veliko ti In
selo poceni. Dota kreme ta čevlje  1 krona
M IZBIHO poSfiJa tuđi na deZeio: K asne                                          2652
Dl inr Mi**?? j*^ic*» Kl II / ■ -•*^fc-*i*-%i
■II   II I  I     HU.«Wi«>rt4 II li U li li   »f ,•»■!■• al+-
kasta Sa aiasafta. Zelo solidna tvrdka:
M. Krištoffč - Bučar
^^BklMAMA- S^BS4 KPM a_  ^^^BftBM   k^aftA-
Fine
otroške oblekce
u in krstna oprave, mm
^201"       Baterije       p^zori
•Š.     Vido  Bratovž      g*
^   Ljubljana,  Stari trg štev. 4.   S.
C/1       ta groš.                                   ta groi.        r»
pozor 1_____B ateri|e____pozor i
ANTON CIHlAft
tvornica cementnih izdelkov, Ljubljana, Dunajska cesta št 67.
prlporeia iro|«  ▼•Uko salogo  oemeatnlb  cevl Tseh vnrt, ter gprtjema na ¥ ajono široko spaia]oča dala.
------------Cement vedno v zalogi.------------
^S^_______                                                   ^A
J\{odni salon F. jjarbonč
= Ljubljana, JY[estm trg štev. 7. =
prtporoča jvofo vmii^o jalogo dtmmjj%tA modmlov
slammkov,   fcnčamh  in  praznih oblik*    ^^^=. ^^== svilnatih klobukov. cvetlic, pereš i. t d.
Vedno velika izhera š&almh kiobukov.
Aa/nijje etnet Dobro blago*
.-/ Popravila točno in ceno. ;•/
Podpisane banke naznanjajo, da imajo na
veDko soboto, t. i. 1. aprila 1.1.
svoie uradite prostore zaprte
na  kar se p, t, komitenti  v svrho  pravočasne  izdaje naročil opozarjajo.
LlBfellaaa, 3. aprila 1917.
Podružnico c. kr. prtv. ovsir.    L kr. pnv. Jploina prometno krrtitncja 30V0I0 ja trfovino    lurnko, Podružnica LjnUIJmo,
h obrt v LjnUUmi                        prele J. i Umi
Ce9u inftjMlfllnfl tanko,       iinhninievii irMimim iumb« pomai« umirao.         UmiUaiulM lroOttn tanka.
LjUPlJanll,
Jadranska konko, podružnica LjuDUano,                   nirsko Doima, liukUana,
Rnnlsko feželno kodu, UnkllomL
Fran  Marolt, LjuMjana,
Slovenske           1085 I
za  K 1-50 ali  1-80  se   dobe   le. Po poiti 20 v.  već.  Na|lep§e  darilo!
Lnsne kite
nalbolfaa kakovosti po 8, 10, 12, I 14 In 16 kron; lasne podloge I Krali ali Pjrthon In lasne mre- I ilee ▼ vseh barvah; „NSBIL11 I barva za laso In brado od Br. I Orallea ?)i?i, temnor]ava ali I 6rna pa Ž In 4 S Itd., vse ie so- I lldnof  zanetljlvo  blago priporoča I
Štefan Strmoli
Ljubljana, Pod Trančo ši L I
Pozor I Zaradi vpoUlcanfa v TOfaakO   I
stvtbo^vanfe   fa   lokal   odprt    tamo   sa   I
prodala blaaa la sicar Tiakl dan samo   I
od 9 da »M In v neđtllo od 9 do U   I
nre dopoidaa.                      I
MILO
dobivate ▼
ipecllolnl trgovini zo milo
Im Mm
Ljubljana
Sv. Petra cesta Z8.
Istotam
srete, kroma za čevlfe, toaletna mila, pralnl praski Ud.
na debelo in drobno.
LjiebEjanska kreditna banka v Ljubljani
_______Ml«        I                                                                                         -_______           —         —-------------—^^^^^^^^^^^^—    ^^^V^^H^^
n   Oalnlika glavnlo« >,0O0»0O< fcra)a>«   a
StrHarJTOa uHoa *t«v. 2.
>wwl tmnM »kraglo 1,000.000 fcron.
Poslovalnioa c. kr. avstrijske državne razredne loterije.
Podružnice v Splltu9 Cetowouf Trstu, 6ara|evu, OoHcl sedaj v Llabljani, In Celju.
I                              Sprejama
I    vlose   na  knjiiica   in   tekoll   rali!«
4\|
I  ■"• ■ P»mp !■• mm vremaMMli pttpir|#Tf fmdri arartCne dobavt in  dovoljuje I
____          aprovlsacijika kredite.                    I
1             r.v_.m mm— im i u mani Biaeovtii oddelak. =~ I
i^___________________________                                                                                                                                                                                                           H