Posamezna številka Din 1-— fcTKV. 61. V LJUBLJANI, sobota 11. aprila 1925. Poštnina plačana v gotovini. LETO n. Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30-—. Neodvisen političen lisi UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA 8TEV. 13. c TELEFON ŠTEV. 552. ^ Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismeuim vprašanjem naj se priloži r.immir« za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu Štev. 13.633. Velikonočni uvodnik. Leto za letom se ponavlja ista pesem. Ko zadone velikonočni prazniki, se oglasi tudi v vseh stereotipnih uvodnikih vesoljnega sveta pobožna želja, da bo obenem « naravo vstal tudi človek in da se je človeštvo vendarle enkrat približalo onemu srečnemu času, ko bo tudi zanj veljal* vesela aleluja. Pa minejo prazniki, minejo tudi te pobožne želje in življenje gre naprej po svoji stari poti, človeštvo pa še dalje omahuje pod pezo trpljenja. Zakaj fraze ne odpravijo trpljenja in s pobožnimi ženami ni nikomur pomagano. In zaman pričakuje človeštvo aleluje, če si je ne bo z delom in svobodo zaslužilo. Smatramo, da je svoboda še važnejša od dela samega, ker le v svobodi je delo mogoče. Zaman je vsa toplota pomladanskega »olnca, zaman vsa blagodejna vlaga apiilskega dežja in zaman tudi vsa v zemljo položena semena, če nima rastlina dovolj prostora, da se razvije. K zidu pritisnjena pod kamnom ječeča rastlina se ne more razviti, pa naj bodo dani vsi drugi pogoji za njen razvoj. In kakor da bi ae narava tega zavedala, veže spomladi po gozdih in tratah divni duh svobode, ki razvezuje vse speče sile narave >u s svojo očarljivo svobodo omamlja človeka. Kakor rastlini, tako je treba dati tudi človeku prostora za razmah njegovih sil. In kakor človeku, tako tudi narodu. Zlasti pa mladini narodom, kakor je naš, ki doživlja sedaj svojo pomlad. Pustite, da se pomladi, ne jemljite mu vesele pomladi, temveč s prosto dušo naj se nasrka svežega zraka, da bodo polna in zdrava njegova pljuča, da bo sijalo njegovo telo od moške sile in ženske lepote. Oni, ki imajo moč v rokah, se ne zavedajo, da je za naš narod nastopila pomlad. Paragraf za paragrafom vale na narod in pritisnjen pod kamni nesvobode nima naš narod možnosti razvoja. In ne zadosti! Sedaj vale nad narod še nov m ogromen kamen, da z reakcionarnim tiskovnim zakonom popolnoma uduše njegov razmah. Pa še jim ni zadosti in napovedujejo nove stesnitve in že se Oglaša enako reakcionarni zborovalni in društveni zakon. Brez svobode tiska in govora bo pritisnjen naš narod ob zid in mesto veselega pomladnega življenja, ga čaka žalostno vegetiranje. 1'ovBodi naokoli pa se narodi svobodno razvijajo in napredujejo. In mi, ki smo vsled ato in stoletnega robstva silno z« drugimi zaostali, ki moramo tako muogo storiti, da jih dohitimo, mi jemljemo sebi z nesvobodo možnost razvoja. Ali je naša zaslepljenost tako velika? Ali pa vladajo ljudje, ki se boje svobodnega razvoja naroda? V bujnem cvetju pomladi, ko vse cvete in brsti, se marsikako drevo razvije Presilno in marsikdaj je treba obrezati. Tudi prevelika svoboda naroda more dovesti v anarhijo, ko postane svoboda zlo. Toda poglejte našega kmeta, poglejte njegovo umno gospodarstvo, pa recite, (e on kdajkoli za anarhijo. Ne, te se ni treba pri nas bati. Pač pa se je bati mrtvila in v prvi vrsti duševnega mrtvila, sto in sto let nam je j pravil tujec, da nimamo pravice na svobodo misli, vsaj v prve dni pomladi recimo saj enkrat, da je svoboda misli nje- Pogajanja radičevcev z radikali. Beograd, 11. aprila. Politična situacija v Beogradu je v popolnem zastoju radi kialjevega cdhoda in predstoječega odhoda Pašiča. V teku včerajšnjega dne ni bilo nobenega važnega dogodka, ki bi mogel uplivati na potek politične situacije. Najvažnejše v tem momentu je to, kar se vrši zakulisno med radikali in radičevci za eventualni sporazum. Značilno za ves položaj je tudi pisanje »Samouprave«, ki ima več člankov, v katerih stalno napada opozicijo in hvali HRSS. Omenjeni list svetuje in naroča radičevcem, naj se ločijo od ostalih, in na ta način napravijo z radikali politični aranžma. V prihodnjih dneh se bodo razgovori nadaljevali med obema skupinama in po praznikih moremo pričakovati, da se bodo začela pogajanja. Beograd, 11. aprila. Pogajanja med frankovci in radikali so vzbudila veliko komedijo. Današnji listi potrjujejo našo trditev, da so pogajanja pripravili sotrud-niki ; Balkana« v njegovi redakciji. Na slednje je pristal celo sam »Balkan«, čigar člani uredništva so bili posredi valci pri teh pogajanjih. »Balkan« napada sedaj frankovce in pravi, da so isto kakor radičevci in druge stranke na Hr-vatskem. Zelo čudno pa je, da ravno isti »Balkan« na vse pretege hvali Pri-bičeviča. Zagreb, 11. aprila. V zadnjih dneh so se vršile pogoste konference med Pavlom in Stjepanom Radičem. Tudi i včeraj se je vršila v sobi preiskovalnega j sodnika daljša konferenca med njima. • Na teh konferencah sta pretresala sedanjo politično situacijo, od katere zavisi j daljnji razvoj naših notranjih razmer. Beograd, 11. aprila. O velikonočnih i praznikih se bo v Zagrebu vršila seja j glavnega odbora HRSS, ki bo odločila ; o govoru Pavla Radiča. Politični krogi pričakujejo, da se bo Pavle Radič sestal nato v Dalmaciji ali v Reogradu s Pašičem. Novi politični osnutki v skupščini. Beograd, 11. aprila. Vlada je izročila narodni skupščini načrte zakona o sod nikih, o ustroju sodišč in načrt zakona o državnih pravdnikih. Te tri omenjene zakone bo donesla' vlada v skupščini . skupaj, kakor to predvideva ustava. Sinoči je vlada izročila skupščini na- j črt zakona o zemljoradniških kreditih. ' Kar se tiče invalidskega zakona, je minister socialne politike Marko Gjuričič ' izjavil vašemu dopisniku: Invalidski zakon bo gotov do nedelje. Z odborom strokovnjakov in z delegacijo invalidov mu bom dal le končno stilizacijo. Ko bo zakon gotov, ga bo proučavala vlada. Medtem pa doznava vaš dopisnik, da vlada brez navzočnosti Pašiča ne bo mogla niti ne bo hotela donesti kakega važnega sklepa. Priprave konference Male antante. Beograd, 11. aprila. Včeraj so bile izmenjane note med Prago, Beogradom in Bukarešto o dnevnem redu predstoječe konferenco Male antante, ki se bo vršila 3. maja v Bukarešti. Program obsega tri točke in sicer: 1. priznanje sovjetske Rusije. Kakor izgleda, bo to vprašanje odpravljeno z dnevnega reda, ker ni ak-tuelno in se bodo vse države po svojem prevdarku pogajale z Rusijo. 2. Druga točka je podunavska konfederacija. Preti njej bo naša država nastopila najstrožje, ker znači podunavska federacija neko vrsto oživljenja avstrijskega duha. 3. Na dnevnem redu je tudi vstop Poljske v Malo antanto. Na slednje sta pristali naša država in Češkoslovaška, medtem ko ima Rumunija posebno obrambno zvezo s Poljsko proti sovjetski Rusiji. NAS BOLGARSKI POSLANIK PRI PAŠIČU. Beograd, 11. aprila. Sinoči je prispel iz Sofije naš poslanik Milan Rakič, ki je imel važne razgovore s Pašičem in Nin-čičem. Poročal je o situaciji v Bolgarski. PAŠIČEVO POTOVANJE V CAVTAT. Beograd, 11. aprila. Sinoči je predsednik vlade Pašič nameraval odpotovati v Cavtat. Kljub temu, da je bilo že vse pripravljeno za odhod, je min. predsednik odložil to potovanje. Kakor dozna-vamo, bo Pašič počakal danes prihoda kraljice iz Bukarešte v Beograd, da bo mogel tudi prestolonaslednik prisostvovati »vrbici«. Danes pričakujejo prihoda Nj. Veličanstva kralja iz Topole. Kralj bo nato skupno s iraljico odpotoval v Sarajevo. j Morda se bo kraljevski dvojici pridru žil še Pašič, ki bo potoval preko Sara- j jeva v Dubrovnik in nato z avtomobilom ' j jeva v Dubrovnik in nato z avtomobilom j v Cavtat. i " j { TUEŠKI KONZULAT V BEOGRADU, j Beograd, 11. aprila. Turčija je obnovila svoj konzulat v Beogradu, v ulici Miloša Velikega. Konzulat je pričel te dni uradovati. S tem je prenehalo delovanje poljskega poslanika Okenskega, kateremu ju Turčija prepustila reševanje zadev turških državljanov. Z ustanovitvi-jo turškega konzulata so se uvedli zopet diplomatski odnošaji med obema državama. Predhodno pred mirovno pogodbo se bo izdelala tekom tega meseca konvencija, s katero se bodo začasno regulirali odnošaji med Turčijo in našo državo. gova velika pravica in njegova najvišja dolžnost. Tudi v našem narodu mora zaveti pomladanski veter, da odpiha vse stare jesenske liste, ki se še drže drevja in da nam da zdravo ozračje za novo življenje. Velikonočna pesem je pesem pomladi, ta pa pesem svobode. Če se bomo tega zavedali, če se bomo po tem ravnali, potem morejo nastati velikonočni prazniki veselo oznanilo. Če pa bomo praznovali velikonočne praznike v strahu pred mogotci, če ne bo v nas prav nič pomladnega poguma in prav nič pomladne ljubezni do svobode, potem se poslovimo od upanja. Še naprej bo trpljenje usoda človeka. Tako pojo velikonočni zvonovi, tako govori pomladna pesem o svobodi. Zagreb - Beograd. Zagreb, 11. aprila. Včeraj je policija izvedla preiskavo pri blagajniku glavnega odbora HRSS Serifu Kozmiču. Pri zadnji preiskavi je našla policija Mnogo obtežilnega materiala, pri včerajšnji preiskavi pa dva rokopisa, ki sta tudi zelo obtežilna. Zagreb, 11. aprila. Včeraj je policija izdelala poročilo, v katerem demantira vesti o poostrenem postopanju proti internirancem. V zadnjem času se opaža, da postopa policija z njimi liberalnoje, dovoljuje posete ne samo sorodnikom, marveč tudi novinarjem in politikom. Zagreb, 11. aprila. Kljub vsem demantijem je ugotovljeno, da je med radikali in frankovci prišlo do sporazuma. Tekst sporazuma še ni znan. Vsekakor bo stranka frankovcev morala likvidirati. POLITIČNO ZATIŠJE V BEOGRADl . Beograd, 11. aprila. V teku včerajšnjega dne ni bilo nobenih konferenc. V skupščini je bilo le nekoliko poslancev, v predsedništvu so pripravljali vse potrebno za našo delegacijo za Rim. Predsednik skupščine Marko Trifko-vič je težko obolel. Predsednik vlade Pašič je razpravljal z nekaterimi ministri, med drugim z Ljubo Jovanovičem in Markom Gjuričičem. Pašič se boji, da bi mu Ljuba Jovanovič ne napravil kakih zaprek. Z Gjuričičem je Pašič govoril o resornih poslih. Marko Gjuričič bo nadomestoval Pašiča v njegovi odsotnosti. IN VENDAR SPORAZUM. Beograd, 11. marca. Sinočnje Novosti« prinašajo zanimive podatke o pogajanjih med radikali in frankovci. List trdi, da je sporazum med radikali in frankovci sklenjen in obstoji v tem, da bodo frankovci razpustili svojo stranko in prešli k radikalom. Zato pa bodo radikali vzeli vse njihovo uradništvo v službo, ker jim je zelo potrebno, da imajo svoje uradnike na Hrvatskem, ne pa Pribičevičevih uradnikov. »Novosti« vedo poročati še dalje, da se temu ne proti-vijo niti sami radičevci. List piše, da je cela stvar bila sporočena Pavlu Radiču o priliki sestanka s Spalajkovičem in Gagliardijem. Beograd, 11. aprila. Zanimivo je, da Samoupravam dan za dnem vse bolj odkrito piše v uvodnih člankih o sporazumu med radikali in HRSS. Ugotovljeno je, da je sporazum mogoč in da bi služil samo v dobrobit države. »Samouprava« apelira tudi na nasprotno stranko, naj ne zapusti ugodnega momenta. HERRIOTOVA VLADA ODSTOPILA^ Paril, 10. aprila. Francoski senat je izrekel s 156 proti 132 glasovom Herrio-tovi vladi nezaupnico. Nato je vlada podala kolektivno demisijo. Nezaupnica je posledica Herriotovega fiaska v politiki napram Nemčiji, v še večji meri pa njegova neuspešna finančna politika. KONFERENCA V FIRENCI. Beograd, 11. aprila. Danes zjutraj je dospel v Beograd naš polnomočni minister dr. Otokar Rybar, ki bo poročal vladi o poteku konference v Firenci. Žurnalisti. »Čechoslovvakische Korrespondenz« je objavila članek svojega glavnega urednika M. Blocha o žurnalistih. Bloch sam je tipičen primer žurnalista, ki »združuje v sebi takt z logiko, duhovitost s temperamentom, inspiracijo s skušenostjo in sodbo z znanjem«, ki je, krtakomalo žurnalist z dušo in telesom. Blochov članek se ozira predvsem na češke razmere, je pa za nas enako važen. Ker veliko bolj ko na Češkem je propadla žurnalistika pri nas in onih nekdanjih žurnalistov, ki so bili tudi vodilni kulturni delavci, ni skoraj več. Je to posledica proletarizacije, kateri je zapadla slovenska žurnalistika, razdrapanosti naših političnih razmre ter brezkulturnosti strankarskih voditeljevi Napredek naroda pa je v tesni zvezi s stanjem žurna-listike in zate priobčujemo Blochov članek kot opozorilo merodajnim. »Ali so žurnalisti v resnici na izumiranju, kakor se trdi o diplomatih in — Indijancih? To vprašanje je povzročilo, da je napisal dr. Kahanek v »Češkem Slovu vrsto člankov o vzrokih slabega novinarskega naraščaja, kar je danes splošen pojav. To se opaža tudi v deželah, kjer je žurnalistika na višku razvojne stopnje. Doni sila paradoksno, da se število časopisov pri vseh narodih dviga, število žomalistov pa pada. V češkoslovaški republiki je izhajalo lani 152 dnevnikov, 665 tednikov in mesečnikov, 1813 strokovnih listov, skupno torej 2630 listov, ki majo najmanj 3500 urednikov in sodelavcev. Toda koliko je med njimi resničnih žurnalistov? So v silni manjšini, kakor tudi v vseh žurna-lističnih strokovnih društvih, sindikatih in strokovnih združenjih, Ta minoriteta se silno težko uveljavlja, ker izkušnja uči, da pleskarji najglasnejše in najvztrajnejše reklamirajo svojo pripadnost k slikarskemu cehu. Hitro in izredno razširjenje no vin in notranja sprememba žurnalistike je kriva, da je kontingent žurnalistov, ki so to v resnici po talentu in poklicu, vedno bolj pomanjkljiv. Odkod naj bo pokrita potreba, ko je produkcija žurnalističnih talentov v popolnem upadku? Ali velja tudi tu staro pravilo, da se ponudi tam, kjer manjka kvalitetnega blaga, zavrženo blago? Preje so vstopali mladi ljudje, ki so si hoteli zasigurati primeroma dobro eksistenco brez predhodne naobrazbe k finančni straži. Od tedaj pa, ko so bile tudi tu uvedene stroge izkušnje, je zelo na-rastel naval k »žumalistični karieri«, k čemur je dosti pripomogla birokratizacija, mehanizacija in komercializacija novinarstva. Reproduktivna služba in manipulacija sta se nenavadno razširili vsled telefona in radija in nastala je potreba številnega pomožnega osobja, predvsem zanesljivih uredniških ofi-cialov in pridnih diumistov, ki oskrbujejo poleg dela s škarjami tudi urejevanje velikega materiala došlih spisov in pripravo rokopisov za tisk. Toda pri konceptnem delu je padlo število resničnih žurnalistov že na ubijajočo manjšino. Diletantizem se je silno razpasel in žurnalizem je postal samo postransko opravilo. Ni pa čudno, če misli vsak, kdor se je učil pisati, da tudi že v resnici zna pisati. Zlasti so to akademiki, ki mislijo, da so radi tega, ker imajo doktorsko čast, že sposobni, da bi v sporu glede dnevnih nazorov odločevali s svojimi pojasnilnimi besedami. Zato imajo taki novinarski članki tako profesorski značaj, zato najdemo v uvodnikih toliko razprav, študij, esejev in tako malo člankov, ki so v resnici uvodniki, zato ker dajo časopisu značaj in so uvod vsemu ostalemu tekstu. Žurnalistika je kakor politika umetnost, ki mora biti prirojena, nikakor pa ni veda, ki bi se je moglo priučiti. Zato se tudi na novinarskih visokih šolah ne morejo vzgajati novinarji, ki niso bili to ze preje in ki bi izbrali poklic, če že ne bi ravno postali novinarji. Zakaj žurnalisti so bili na svetu že davno prej, pred no so začeli časopisi izhajati, pa če jih retrospektivno imenujemo rapsodiste, proroke ali kroniste. Hatvani imenuje apostola Pavla žurnalista Kristusa. V starem testamentu in v evangelijih so mesta, ki so napisana tako, kakor da bi jih napisalo pero odličnega žurnalista. Spominjamo samo — da vzamemo primer iz sv. pisma — na prizor, ko spoznajo Jožefa, ljubljenca faraona, njegovi bratje, ki so prišli iz dežele Kanaan v deželo nilsko. Tudi najspretnejši moderni poročevalec ne bi mogel bolj plastično in efektno poročati kakor neznanec v Genezi. V Ilijadi so stavki, ki učinkujejo kot klasični stil novinarski. Napoleon je imel žur-nalistično intuicijo visokega iormata: njegovi vojni manifesti, njegovi nagovori deputaci-jam, njegovi politični spisi, predvsem pa njegov dnevnik, ki ga je narekoval na otoku Sv. Helene grofu de la Casa, so obenem dokaz, da je imel sposobnosti za kneza sedme velesile. Bismarck, ki se je po lastnem priznanju mogel le polagoma osvoboditi sugestivnega vpliva tiskarskega črnila, je pisal v zelo gladkem žurnalističnem slogu, o čemer pričajo ne samo njegovi dopisi generalu Ger-lachu, njegovi razgovori pri omizju zvestega Poscliinger-a, njegovi epigramatični izreki, temveč tudi njegovi članki, ki jih je sam spisal ali za katera je dal navodila. Njegov višji, toda manjši protivnik, Viljem II., ki je hotel biti povsodi prvi, a bi mogel biti kvečjemu dober filmski režiser, je nekoč v napadu dobre volje dekretiral, da se imajo šef-uredniki velikih listov smatrati enakim poveljujočim generalom. Mislil je, da bo s tem jjpklonom žumalistom pridobil novinarje za to, da bi postali ti klakerji za kronanega univerzalnega diletanta v zahvalo za Najvišje priznanje. Uredniki humorističnih listov pa so bili že naprej izključeni od tega najvišjega »povišanja :, če se Viljemov poklon i sploh more nazvati povišanje, j Princ de Ligne, ki je veljal kot doyen ev-j ropske elegance, je nekoč odgovoril avstrij-I skemu aristokratu na bahavo sporočilo, da 1 ga je cesar naredil za generala, z dvomiselno j pripombo: »Hoteli ste najbrž reči. da vas je j imenoval za generala.- j Iz žurnalistov je mogoče narediti, če že ne i vojskovodij, pa vsaj državnike, ministre in : predsednike, ki prinesejo s seboj v urad | znaten dar razuma, ki morda ni ravno nebe-i ški, dočim nasprotno ministri in slični visoki funkcionarji ne morejo biti imenovani niti za povprečne žurnaliste, če niso za to sposobni po svojih naravnih talentih. Samo po sebi razumljivo je, da novinarji niso bili vselej in povsodi priljubljeni. Sam Goethe jih je nazval »alanniste«. M*ttemich je o njih dejal: Ti vražji; žurnalisti tvorijo državo v državi, da oni celo poskušajo meni samemu predpisovati zakone! In to so si v resnici upali celo v dobi najbolj mračnega absolutizma, ko se je zahtevala od novinarjev naravnost meniška miselna askeza! Ne iznenadi nas, -če je fanatični »filozof dobrega mišljenja« Ihering skoval besedo »journaillec, ki jo je pozneje dal v promet Karl Kraus, ki ; preganja zlasti dunajski tisk s strastnim so- ! vraštvom, ki izvira iz ljubezni. Kraus si je izdelal lastni simbol žurnalističnega dela, bakljo, katere plameni segajo vedno višje, pa naj jo vihtimo ali pa ji delamo ovire. Zur- j nalistika mora biti, je dejal starejši Pitt, ne- j varljiva vest naroda, kateri se mora ukloniti državnik ravno tako, kakor mora posameznik poslušati svoj notranji glas. Časopisi so kakor občutljivi seizmografi, ki točno zaznamujejo vse utripe ljudske duše, vse vibracije časovnega duha in tudi kadar jih ne regulirajo. Zato mora žurnalist razumeti svoj ‘poklic kakor apostolstvo in ne kot prehodno hišo k politični karieri ali pa ga celo zlorabljati za borzne spekulacije in finančne transakcije. K sreči se v čisti žurnalistiki kaj takega sploh ni pokazalo ... Vse polno žurnalistov imamo danes, toda kje ostajajo žurnalisti, ki združujejo takt z logiko, duhovitost s temperamentom, inspiracijo z izkušenostjo, sodbo z znanjem? — Njih setev je silno redka, toda za umirajoče jih ni smatrati. Nam veteranom uvodnikov ostaja uteha, da pride za nami generacija, ki bo v spremenjeni formi, novim potrebam časom primerno nadaljevala delo in dokončala to, kar so začeli predniki. kov. T rodukcija je znašala 1. 1919 22,500.000 ton, lc-ta 1925 že 45 milijonov ton proti 40.8 milijonov v zadnjem predvojnem letu. Porast se bo nadaljeval tudi v letu 1925, in oficijel- 110 se računa s produkcijo 48 milijonov top,. Vsekakor pa raste tudi poraba v še večji meri. Znašala je leta 1923 67 milijonov ton, v zadnjem letu pa 75 milijonov ton. Številka se bo za tekoče leto najbrž zvišala na 80 milijonov ton ter s tem pobila vse dosedanje rekorde. Kot uvozna država je dosegla Nemčija zopet prvo mesto, zakaj ako se preračuna množina koksa, prekaša Nemčija zdaleka Anglijo. Anglija je prodala leta 1923 v Francijo 18 milijonov ton, 1924 samo še 13 milijonov. Leta 1925 pa še te številke ne bo dosegla. Nemčija je dobavila leta 1923 1.5 milijonov ton premoga in 2,073.000 ton koksa; v naslednjem letu so se povišale te številke na 4,265.000 ton in 4,540.000 ton. Dobave za tekoče leto so, kakor že omenjeno, po Dawe-sovem načrtu, določene meje že dosegle, in prej ali slej bo nastala za nemške konzu-mente potreba nove pogodbe z nemškimi premogokopi. Cene na notranjih tržiščih so se v drugem trimestru nekoliko izpremenile. Izpremembe se nanašajo posebno na kvalitetni premog. Največ preglavice dela francoskemu gospodarstvu tekstilna industrija. Težak položaj je predvsem v zvezi z razvojem deviznega trga. Francoski industrijalei so skoro popolnoma nepreskrbljeni s surovinami. Padajoči kurz franka jih neprestano zadržuje od večjih nakupov. V Alzaciji se razvijajo kupčije le počasi; večina tkalnic je vpeljala 40 urni teden in veliko število vretencev stoji. Nekbliko bolj optimistično se glasi poročilo »Union des negociants« iz Roubaix-Tour-coiug: Nove cene spodbujajo k izvozu, ki je pri padajočem franku zadovoljiv. Posebno se išče merinos; glede kamgarna je zaznamovati celo dobro kupčijo. Volnena pletenina se dobavlja skoro izključno le v inozemstvu; notranje potrebe skoraj ni. Zadnja poročila o izgledih glede žetve v Ameriki in v Egiptu so ugodna. Omeniti je treba še nekak pesimizem v svileni industriji, katere situacijsko poročilo je objavil pravkar sestanek »fabricants des soieries de Lyon«. Vendar pa se ne more govoriti o resnični krizi ali pa tudi samo o predznakih kake krize. Produkcijsko delovanje samo malo pojema in tovarnarji postajajo spričo grozečih davčnih reform nezaupljivi in previdni. Ukinitve dela pa se nikjer ne more opaziti. Kar se tiče tujih delovnih moči, znaša po statistikah raznih ministrstev (poljedelstvo, obnova, delo) mesečno priseljevanje povprečno 125.000, izseljevanje pa samo 35.000. Velika večina (88%) je zaposlena v industriji, posebno v stavbeni stroki, ki je sedaj v spomladanski sezoni zelo oživela. Ostanek, posebno Španci in Belgijci, išče nameščanja kot poljski delavci. V svrho pospešitve priseljevanja teh elementov je odredilo ministrstvo dela, da so priseljenci teh dveh narodnosti oproščeni ministrialnih vi-zov delovne pogodbe pred priseljenjem. Število brezposelnih je, sedaj, kakor preje, skoro enako ničli. Znaša namreč za celo Francijo dne 2. aprila natančno 1031, od teh odpade 450 na Pariz. Ako se francosko gospodarstvo momentano vzdržuje izrazite ekspanzijske politike, je vzrok temu nesigurna bodočnost, potem pa prav posebno vedno bolj občutno pomanjkanje kredita. Vse banke, s centralnim inštitutom na čelu, postajajo od dne do dne bolj rezervirane. Po zadnjih izjavah Herriota in finančnega ministra de Monzie-a ni dvoma, da se bo ta politika radi ! odvrnitve inflacijske nevarnosti še bolj po-j ostrila. Izgleda, da so se odločili vodilni krogi j končno vendarle enkrat za to, da pomedejo I definitivno s parasitskimi industrijami, ki ! se imajo zahvaliti za svojo eksistenco edino i le svetovni vojni. Zmaga pristašev miru v Nemčiji, Iz govora angleškega premierja Lloyd-Georgeu. Francoska industrija. (Od našega pariškega poročevalca.) V železni industriji napreduje bolj in bolj stremljenje po karteliranju. »Entente det procureurs« obsega danes že skoraj 90% vseh francoskih producentov in tehnična organizacija bo v par mesecih dovršena. Velikega pomena je dejstvo, da so pristopili »Ententi« pred kratkim fabrikanti jeklene pločevine, dočim stoje predelujoče industrije, kakor na pr. tračnice še vedno na strani. To povzroča vtis, da se hoče izzvati tu neke vrste umetna konkurenca, da se zlomi zadnji odpor. V industriji železniških voz se je razburjenje, ki je nastalo radi naročil na račun reparacij v Nemčiji — nekoliko poleglo, nasprotno pa se pritožujejo ladjedelnice radi tega, ker sta bila naročena dva osebna parnika pri nemških tvrdkah. Na celokupni položaj na železnem trgu ima močan vpliv nihajoči kurz franka, ki onemogoča vsak proračun. Splošno se je računalo, da bodo poskočile tekom velikonočnega tedna tuje devize, zlasti z ozirom na to, da so se pokazale v vprašanju oddaje kapitala med člani vlade same velika nasprotstva v na-ziranju. Kljub temu, da traja latentna kabinetna kriza dalje, je pokazal frank prav čudovito odporno silo. Očividno presojajo v Londonu in Newyorku finančni položaj bolj optimistično kot v Parizu samem. Mnogo bolj kočljivo je za francosko železno industrijo dejstvo, da je izčrpan delež Francije pri vsotah transfertne blagajne v Berlinu. Ne samo, da ni odpadla v preskrbi s premo- gom nenadoma samo važna postavka na vzhodu, — to so namreč luksemburški premogokopi, ki kupujejo sedaj sami v Nemčiji, — temveč da je tudi več pomembnih francoskih industrij predlagalo, da krijejo odslej svoje potrebe neodvisno • od reparacijskih plačil na svobodnem nemškem trgu. Vendar pa se je proti temu pojavil močan odpor, in končno so se merodajni faktorji zedinili, da se odtegnejo bivšim konzumentom potrebne množine koksa, — pred vsem električnim centralam in železnicam, ki imajo velike zaloge premoga. Pravkar vpeljane nove cene so močno dvignile zaposlenost. Sicer pa so predvideni ze za najbližnji čas nadaljnji poviški cen, ker so na notranjih tržiščih še vedno mnogo nižje, kakor v inozemstvu. Hematit notira danes 425 frankov, lito železo P. L. št. 3 pa 345, in to franko produkcijsko mesto. »Comite Central des Houilleres de France« objavlja pravkar jako zanimivo poročilo o položaju francoske premogokopne industrije, ki je bilo prečitano na zadnjem občnem zboru kartela. Razmotrivanju glede velikih vprašanj današnjega svetovnega položaja in glede i zgledov francoske premogokopne industrije v bodočnosti sledi statistika o sedanjem delovanju, ki podaja sledeče številke: V celokupnih premogokopih Francije je bilo zaposlenih meseca januarja 1925 okoli 311.000 delavcev proti 203.000 v letu 1913. Prirastek znaša torej več kakor 50 odstot- Predsedniške volitve v Nemčiji so končale v splošnem po programu. Noben kandidat ni dobil absolutne večine in odločitev pade šele j ob prihodnjih volitvah, ki se vrše dne 26. j aprila. Med tem časom se bodo vršila med : strankami vsakovrstna pogajanja, katerih na- j men bo ta, da se okrepi moč na desni, kakor j na levi ter se končnoveljavno postavijo kandidati. In kaj nam dokazujejo številke izida prvih volitev? Te številke so razveseljiva prognoza miru, jasen dokaz zato, da nemški narod radikalov, ki bi ga radi zapeljali v ekstravagance, noče pustiti več na krmilo. Komunisti j so doživeli ob razburljivih dni zasedbe Po- , rurja do danes občutne izgube, in nemški fa- j šisti so skoraj izginili. Najsi izvleče Davvesov i načrt iz Nemčije mnogo denarja ali pa ne, na [ vsak način je bila njegova posledica začasno j pomirjenje duhov. Učinkoval je nedvomno ! kakor doza broma. Treba je sedaj počakati, j če bodo tudi njegove poživljajoče ingredijen- j cije tako uspešne. V bojazni polnih dneh | pred njegovim sprejetjem so uspevale in pro-cvitale stranke sile: Komunizem je pridob’1 milijone glasov in Hitlerjevi ljudje so postali v južni Nemčiji mogočen faktor. Sedaj je komunizem zopet milijone pristašev izgubil in fašizem se je zrušil z velikim »krahom«. Nemci se torej nočejo več spuščati v avanturistične poskuse, nasilne izpremembe socialnega reda, republikanske ustave ali pa tudi samo anuliranja versajske pogodbe. To je pravi pomen zmedenih volilnih številk. Ge-neralu Da\vesu se je posrečilo udušiti tlečo revolto, ki jo je povzročil Poincare s svojo če-taško ekspedicijo. Najvažnejši osebni rezultat je pa popolna odklonitev generala Ludendorfa. Med vsemi kandidati je bil edina res splošno znana osebnost. Dr. Marxovo ime je pač dobro znano vsem onim, ki zasledujejo nemško politiko tor se spoznavajo v kaleidoskopičnem menjavanju kancelarjev in ministrov, ki je bolezen v Nemčiji po svetovni vojni. Celo politik mora imeti dober spomin, da si zapomni vsa imena, ki so blestela na nemškem firma-mentu. O ostalih kandidatih pa izven mej Nemčije sploh nikdo ni nikdar ničesar slišal. Ludendorff pa je bil eden od največjih poveljnikov v največji vojni, kar jih je videl svet. Bil je moderni general najnovejšega tipa, general, ki bije svoje bitke potom telefona! general, čigar orožje ni več meč ali sablja', temveč svinčnik. Mesto, s katerega vodijo ti generali svoje armade, ni več kak grič, : s katerega je mogoče pregledati bojno polje, i marveč pisarniški stol, pred katerim so raz-i prostrti na mizi zemljevidi. V naših dneh je I sovražnik na najbolj krvavih bojiščih nevi- i den, in kilometri štejejo danes manj kakor ! so šteli za časa bitke pri Austerlitzu metri, j Ludendorf je bil za tak način boja posebno | nadarjen. Imel je matematične možgane, ki so reševali njegove probleme temeljito in spretno. Tudi višjega daru fantazije mu ni popolnoma manjkalo, in najsi tudi v ”ieR°" vi strategiji ni prihajala do izraza. Odrekel pa je, kakor hitro je izpustil svinčnik iz roke. in, kakor hitro je šlo za intuicijo in za P°ye" bo prilagodenja, ki je nastala iz nepričakovanih situacij. V tem ga je pobil veliki francoski improvizator Foch. Bila je to borba med priučenimi zmožnostmi in ženi jem, in v tej borbi je zmagal ženij. Kljub temu je bil Ludendorf velik general v vojni, v kateri je bilo mnogo junakov, toda malo, prav malo dobrih vojskovodij. V politiki pa je sedaj enostavno komična figura. Ni bolj smešnega prizora, kakor Je oni, ki ga nudi vojak, ki si domišljuje, da je rojen politik. Bili so p; č ženijalni ljudje, kakor Napoleon, Cezar. Croimvell in George \Vashinton, ki so imeli na obeh poljih vspe-he. Ludendorf, kakor je sicer velik vojskovodja, pa seveda ne bo nikdar sprejet v to bratovščino. Washington je, kakor znano, zaigral v Westminstru slavo, ki si jo je bil pridobil pri Waterloo-u in Thiers je izgubi! vsled neumnega vmešavanja v vojaška vprašanja mnogo od rešpekta, ki si ga je bil pridobil kot mojstrski politični voditelj. Luden-dorff ni nikak Cezar, temveč Washington brez železa. Če je pameten, se bo že enkrat iz političnega življenja popolnoma umaknil. Narod ga bo potem postavil zopet na steber v vojnem muzeju, s katerega bi bilo bolje, da bi ne bil nikdar stopil. Seveda s svojim iz-grešenim korakom je pa kljub vsemu storil vsaj nekaj koristnega. Dokazal je svetu, da nima nemški narod niti najmanj namena apelirati na orožje. Kljub vsemu pa bi bilo napačno, ako bi domnevali, da so volilne številke prav popolnoma brez vsakih vznemirljivih simptomov. Res je, da republika ni v nobeni neposredni nevarnosti. Celo gospod Jarres, reakcionarni kandidat, se je obvezal da ne bo stremel za tem, da se republika vrže. Nobenega aspiranta na nemški tron ni, za katerega bi bil narod navdušen. Ko je prišla revolucija niso pokazale kronane glave nobenega posebnega^ jioguma in nobene posebne modrosti. Večina od njih je pobegnila v inozemstvo, daleč proč od revolucionarnih krempljev. Nisem siguren, če niso pobegnili vsi, razven veselega kralja Saške, ki je bil za kaj takega prevelik prijatelj dobre kapljice. Monarhi, ki pobegnejo, če pride nesreča, niso možje za to, da bi pridobili svojo izgubljeno dedščino zopet nazaj. Republika stoji torej trdno in najsi bo rezultat prihodnjih volitev kakoršenkoli. Do gotove meje je to dobro znamenje za mir, vendar pa to nikakor ni odločilno. Najnovejše izkušnje kažejo, da republika mogoče ni tako hitro pripravljena za vojno, kakor monarhija, da pa utegne vendar tudi ona prevzeti nase riziko vojne, da dobi izgubljene province zopet nazaj. Pravi boj gre to pot za zastave ne pa za ustave. Razpoloženja nemškega naroda ni meriti po čuvstvih za pobegle kralje, marveč po stališču napram stari državni zastavi, črno-belo-rdeče repre-zentuje stari duh bojevite Nemčije. Črno-rde-če-rumene zastopa milejše razpoloženje, ki hoče mir skoro za vsako ceno. Jarres, Held in Ludendorf so vihteli prapor Nemčije, ki smo ga poznali pred vojno, prapor Nemčije, pijane od uspeha in napredka. Ostale stranke pa so se držale trobojne Nemčije, ki je doživela poraz. Eni so dobili okrog 12 milijonov glasov, drugi, ako odštejemo komuniste, okrog 15. To znači večino treh milijonov za novo in miroljubno Nemčijo. Druga volitev bi utegnila izpasti pod gotovimi okoliščinami manj zadovoljivo. Zelo mnogo odvisi od kandidatov, ki jih bosta volili skupini. Ako je republikanska skupina pametna, bo njena zmaga rezultat zadnjih volitev še presegala. Ako ni, potem nacionalistična zmaga nikakor ni nemogoča. Naj pa se zgodi karkoli, zavezniki naj imajo pred očmi, da so poniževanja, ki so jih, ali vsaj nekateri od njih, nalagali Nemčiji, tirala skoro 12 milijonov Nemcev v tabor zastave cesarstva in to šest let po katastrofi, ki so ji jo povzročili njeni sedanji protagonisti. Volitve pomenijo dosedaj zmago smeri zmernosti v Nemčiji. So pa tudi argument za politiko zmernosti napram Nemčiji, Govor Pavle Radiča. (Konec.) IiRSS IN KOMUNIZEM. V ostalem naj rešuje stvar sodnija, ki je tudi kompetentna, in naj se tej sodniji ne dela zaprek. Pri tej priliki spominjam na svojo izjavo, ki sem jo dal na seji verifikacijskega odbora dne 14. marca t. 1., ki se glasi: Ker se trdi, da je HRSS sestavni del III. komunistične internacionale ter v zvezi s tem, da je tudi ona komunistična stranka, mi je čast javiti v imenu HRSS in v imenu hrvatskega seljačkega kluba, da je ta trditev neistinita in brez vsake podlage, ker HRSS ni danes, kakor nikdar bila, v nobeni zvezi s to internacionalo. Radi tega najodločnejše protestiram proti takemu klevetanju na ško- ( do HRSS in na škodo Hrvatskega seljačkega j kluba. Radi tega mi je čast naglasiti po- ! novno, kar sem že povdaril v svojem od- j dvojenem mišljenju. j Nato naglaša Pavle Radič na podlagi po- ; i'očil »Angleške komisije*, da seljačka in- ; ternacionala ni isto ko komunistična. Ce je j Radič šel v Moskvo, potem ni to noben greh. ; Tudi Beneš je stopil v stik z Moskvo, in vendar ni komunist. Isto je s Herriotom. In ; Rumunija bi prav rada stopila v najožji stik z Rusijo, če ne bi bilo besarabskega j vprašanja. Ker nimamo rednih odnošajev z Rusijo, je bilo pač treba stopiti v stik na izreden način. Nobene akcije ni bilo, ker ni bilo nobenega delegata v Moskvi. Na med-"V>c(notranjega ministra, da je glavni odbor HRSS odobril vstop v moskovsko seljačko , internacionalo, odgovarja Radič, da se je te- ; •Jaj razpravljalo le teoretično. Sicer pa bo 1 glavni odbor, kakor hitro se bo mogel sestati, jasno izjavil, da noče HSS imeti nobenih »tikov s seljačko internacionalo. ; Nato je podal Radič sledečo IZJAVO VODSTVA HRSS. . podpredsednik hrvat. seljačkega kluba in kot namestnik predsednika Radiča, v svojem lastnem in v imenu stranke izjavljam: Priznavamo celokupni politični položaj, kakor je danes, z vidovdansko ustavo in z dinastijo Karadjordjevičev na čelu (Burno odobravanje in ploskanje na levici.) in to upoštevajoči pozitivno politiko in v zmislu tri-, j krat zaporedoma na volitvah jasno izražene > volje hrvatskega naroda z ozirom na politič- j na fakta in celokupen politični ustroj, ka- j kor je danes. Poprava teh dejstev in tega | ustroja, ki ga po svoji volji in vesti ne mo- : remo odobravati, ima biti predmet revizije ! ustave oziroma narodnega sporazuma med j narodi Srbov, Hrvatov in Slovencev. Mi se ■ nismo nikdar borili proti tej naši državi in njenim interesom, toda iz omenjenih dejstev, ki sem jih naglašal, je nastal v samem narodu odpor, ki se ga je vsled površne sodbe smatralo protidržavnim, dasiravno je bil spontan in od nikogar organiziran. Tako sta-rJtA li bi 8e nadaljevalo in poostrilo, osoji « -rti 23 ^asa volitev, pred in po volitvah, bi moglo postati usodepolno vso naso bodočnost in zato smo storili vse, da pristane hrvatski narod na sodelovanje pri ureditvi države. Toda to je mogoče sa-uw> na podlagi faktične in stvarne ravno- • pravnosti, ki se ima ravno doseči potom omenjene poprave dosedanje politike z druge strani oziroma z revizijo ustave. K temu koraku nas vodi v prvi vrsti najresnejša notranja in zunanja situacija. Ako ne pride do ureditve razmer in če se preseka s silo veza, ki smo jo vzpostavili, sto-pivsi ne samo v ta parlament na pozitivno P Je dela, temveč tudi v blok narodnega porazuma in seljačke demokracije, in pri- ! opivši brez vsake omejitve k skupnemu programu, ki ga je prečital Ljuba Davidovič, »e mora samo po sebi spremeniti celokupno razpoloženje hrvatskega naroda In nam “o nemogoče, da sodelujemo v novi politični situaciji. Kaj pomeni v današnjih prilikah, je naš narod stavljen izven zakona, o tem m treba govoriti. Kot dvajsetletna politična organizacija imamo dovolj politične izkušnje in dovolj moči in avtoritete, da dosežemo tu-.uo revizije ustave popolen pristanek svojih j pristašev in volilcev za vsak sporazum, ki v j istini kaže vidno obnovo zakonitosti, ustavnosti in upoštevanja narodove volje. »KAPITULACIJA«. Ne bojimo se očitka kapitulacije, ker smo z zadnjimi volitvami dokazali, da nas ni mogoče niti zlomiti niti zviti. Sicer nam je prav, tudi če bi izgledalo, da smo popustili, ker smo srbskemu narodu in naši skupni bodočnosti. (Ploskanje pri opoziciji in pri nekaterih radikalih.) Nam je to ljubše, kakor da se^ zopet povrnejo razmere, v katerih nas je držala v svojih krempljih strahovita tuja sila, ki so jo^ z največiim naporom obvladale vse združene zapadne demokracije, katerih zmaga pa, da ni bilo divnih mučend-skih naporov Srbije in srbskega kmetskega naroda, gotovo ne bi bila končala s popolnim ujedinjenjem in osvobojenjem hrvatskega naroda. (Burno ploskanje in odobravanje na levici, na desnici ploska dr. Janjič z večjim številom radikalov.) Zato smatramo naše skupne meje za naše hrvatske narodne meje, v katerih brani hrvatski narod svojo eksistenco, in po svojem programu in po svojem mišljenju jih bomo branili do konca. (Burno odobravanje in ploskanje.) . Kar se tiče seljačke internacionale v Moskvi, potrjujejo vsa zunanja nepristranska (angleška, francoska, amerikanska) poročila skim narodom, ker je seljačka internacionala ničesar skupnega s kominterno ter da gotovo ni njen organ. Brez ozira na to, kako in zakaj HRSS ni stopila efektivno v seljačko internacionalo, izjavljam, da nismo imeli niti nimamo napram njej nikakih obveznosti, kar bo tudi naš glavni odbor ob prvi priliki ugotovil. Narodno zastopstvo je vzelo na seji z dne 3. avgusta 1924 na znanje predsednikovo poročilo, da je podal on izjavo, glasom katere more HRSS vstopiti v seljačko internacionalo pod pogojem popolne ohranitve svojega programa in svoje taktike in to izrečno le kot zveza hrvatskega naroda z ruskim narodom, ker seljačka internacionala faktično nadaljevanje vseruskega seljačkega saveza, ustanovljenega leta 1889, v katerem je bilo leta 1904 30 milijonov članov. Sprejetje tega sklepa je bilo znak osebnega zaupanja predsedniku. HRSS IN VOJSKA. Po našem programu neha obramba domovine s smrtjo, zato smatramo dobro vojsko za državno potrebo, za obrambo domovine; želimo pa ustavnim potom skrajšati rok službe ter razmerno znižati število stalne vojske ter spojiti z vojno dolžnostjo koristna javna dela, vse to zaradi olajšanja davčnih bremen ter radi uporabe čim večjih vsot za dviganje prosvete in gospodarstva. (Burno odobravanje na levici in tudi v centrumu.) Pripomnil bi samo še to-le: Ako bi bili mi komunističnega prepričanja, kakor se nam to stalno in v zlobni nameri imputira, potem bodite prepričani, da bi to tudi odkrito priznali. (Tako je.) Ker mogli ste se prepričati, da se nas, ko je šlo za vstop v vlado, ni moglo omamiti z ministrskimi stolčki. Mi smo vodili idejno borbo, katero tudi danes vodimo, imputacijo komunizma pa moram najenergičneje zavrniti. Nočem izreči ostrejše besede, toda gospoda, to je že presedalo in jaz sem prepričan, da tudi vi, ki nam to očitate, v svoji duši tega ne verujete (ploskanje na levici). Medtem vsak ve, kaj dela, treba je, da to ve, da ne more zvračati odgovornosti na druge. Jasno sem rekel, kaj smatramo za potrebno v interesu politike, ki smo jo zastopali, in za zadovoljenje hrvatskega naroda in dobro veste, da smo- se v tem zmislu z blokom dogovorili ter da je tudi slovenski narod istega prepričanja. Radi tega ni več zapreke od naše strani, temveč je na vas, da pokažete, ali ste še nadalje za politiko sile, ali pa uvi-devate, da je potrebna politika na bazi narodnega sporazuma in ravnopravnosti. Po temu se bo sodil tudi vaš nastop v tej stvari, o kateri danes tu gre. Kakšna pa bo ta vaša odločitev, o tem bo sodila tudi naša javnost in zgodovina. (Burno odobravanje in ploskanje.) lija, že iz starih časov cilj Nemcev, je s smo-treno propagando dosegla tak naval tujcev, da se v Berlinu na konzulatu že ob polnoči nastavljajo za vizum, kot med vojno za kruh. Na potu proti domovini sem imel priliko potovati z nekim jugoslovanskim dijakom, ki študira v Nemčiji. Pravil mi je zanimive stvari, hvalil nemške šole in povedal, da sedaj med inozemci in domačini na nemških visokih šolah sploh ni več razlike. Laboratorij in vsi inštituti so odprti in dostopni za vse dijake brez razlike. Tudi sedeži v predavalnicah niso več v prvi vrsti za domačine, ampak so razdeljeni po principu, kdor prej pride, prej melje. In tudi inštitucije dija-štva samega, ki je kot povsod več ali manj nacionalistično usmerjeno, so dostopne vsem dijakom brez razlike narodnosti in vere, celo Židje se gibljejo popolnoma svobodno. In še nekaj bi rad omenil, namreč par be-[ sed o uniformiranih funkcionarjih države. Vo-■ jaštvo je vzorno uniformirano, čisto in čedno j je, tako da se človeku smili naše vojaštvo I v nekaterih garnizijah. Sicer pa se oficirjev ’ in vojakov na cesti ne vidi dosti, posebno ne • v velikih mestih. Carinski uradniki so pri-; jazni in ustrežljivi, poučen tečaj za naše carinike bi bil primeren, kajti povsod v Evropi je navada, da se damam pomaga pri dviganju prtljage, samo naša carina menda j tega še ne ve. V istem kupeju sta fce z me- > noj vozile dve mladi dami, slikarice iz Miin- j chena in so morale šele opomnili carinske- j ga uradnika na svojo kavalirsko dolžnost, kateri se seveda ni mogel odtegniti. Orne- j njeni dami sta se'peljali v Dubrovnik za o > tednov, da bi tam videle še neskvarjeno naravo. Koliko novih tujcev in obiskovalcev bi lahko privabile, če imajo o naši državi ugodne utise. Žal pa ona carinska revizija, ne po strogosti, pač pa po okoliščinah, ni bila ravno reklama za tujski promet! Med Miinchenom in Salzburgom sem imel v jedilnem vozu kot vis-š-vis neko damo z možem, ki se je peljala v Trst. OČividno je bila v vsakem oziru ona steber familije, in zato je tudi ona vodila glavno stran pogovora^ Ko je cula, da sem Jugoslovan, me je vprašala, če je Srb in Jugoslovan isto. Ko sem ji stvar razložil, mi pove, da je v Berlinu telefonirala na jugoslovanski generalni konzulat in oglasil se je glas: »Tu srbski konzulat«. Ko je ona zahtevala jugoslovanski konzulat, je oni glas odgovoril: »Pa milostna, saj je isto, vseeuo!« Rad bi videl Nemca, Rusa, ki bi telefoniral na svoje zastopstvo in čul besede:' »Tu bavarski konzulat«, ker je morda ravno oni mož, ki sedi pri telefonu, Bavarec! Kaj takega zunaj pač ne bi bilo mogoče. In ko sem se povrnil nazaj v Slovenijo, sem šele videl, da mi stojimo, med tem ko koraka ostali svet naprej. Žalostna slika ljubljanksega kolodvora, slaba razsvetljava in splošna zaspanost. In če pomislimo, da smo narod 13 milijonov, da ham ni treba dajati reparacij in vojne odškodnine, da naša valuta ni nikdar padla na ničlo, je to dejstvo, ki da mnogo misliti. Vsak, ki mu je blagor dežele na srcu, naj dela v procvit svoje domovine, ne pa v blagor svojega žepa in »partije«. M. Vtis iz Nemtije. Prišel sem v Nemčijo v dneh prvih predsedniških volitev in ono znamenito nedeljo sem bil celo v prestolici nemške republike. Že na kolodvoru je bila močna policijska straža v elegantnih, primernih uniformah modre barve, ker je morala vlada preurediti želeno policijo v »modro- po povelju antante. Volilna agitacija raznih strank se je posluževala vseh sredstev po ameriškem nači-l,U: z letaki, aeroplani, avtomobili itd. Po prebivalstvu so se tudi stranke prizadevale usmeriti agitacijo. V delavskih okrajih, na Severu in vzhodu mesta so prevladali socialdemokrati in komunisti. V centrumu mesta 111 na zapadu pa so agitirali republikanci, Predvsem demokrati. V predmestjih, ali bolje !’eceno v spojenih mestih Friedenau-Char-djRenburg pa je igral prvo vlogo nacionalni *°k, ki je razvijal najagilnejšo agitacijo s *°čjo veleindustrije, ki je stavila na raz-s-mgo organizaciji avtomobile in denar. Tu mJ^evladale stare državne barve črno-belo-Rei-v meji me centrum (stranka) si ni z agitacijo šala i sv°j'*1 fondov, ker se je lahko zana-8,rank discipliniranost svojih pristašev, ki 6 tndi niso pustili na cedilu; centrum je izšel častno iz volilne borbe kot tretja stranka za nacionalnim blokom in socialisti. Seveda, dan pozneje o strasti, razburjenju, ni bilo niti govora več. Še pozno v noč, do dveh ponoči je razglašal radio volilni izid, na večjih prostorih so bili postavljeni projekcijski aparati, ki so v velikih črkah razglašali izid volitev. Velika založništva, kot Ullstein, Scherl itd., so imela na oknih svojih podružnic ojačevalce, ki so trobili v množico brezžične razglase volilnih izidov. Kot že rečeno, drugo jutro ni videlo neobičajnega mestnega lica in razburjenih duhov. Sploh se moramo čuditi, kako hitro se zuajo ti ljudje prilagoditi razmeram in kako si znajo sami pomagati. Kar je Nemčija storila v zadnjem letu, dasi s pomočjo ameri-kanskih kreditov, je naravnost neverjetno. Promet v Berlinu se je dvignil za 100%. V glavnih cestah imamo predvojno razsvetljavo, v ostalih pa dve tretjini predvojne. Povsod zidajo in popravljajo, sploh vladata red in točnost. Posebno na železnici. Snaga je vzorna, vsi vagoni imajo električno luč, ki ni samo instalirana radi lepšega, ampak tudi funkcionira, ravno tako kot voda in milo v umivalnikih vagonov. In tudi splošno blagostanje se je dvignilo. Uradniki so četudi ne predvojno, pa vendar tako dobro plačani, da si vsak lahko privošči počitniško potovanje, vsaj po Nemčiji, na morje, ali pa celo v Italijo. Posebno Ita- Sličice iz Španije. ' V »Berliner Tagblattu« podaja Victor Au-burtin par nad vse zanimivih sličic iz Španije. l'esar se ne vidi. Nikdar se ne vidi v Španiji aktne torbice. V Madridu nikdar... kar ni čudno, ker to mesto ni nobeno trgovsko mesto; toda tudi v marljivi Barceloni se je ne vidi. Ta uvedba je tu popolnoma nepoznana. Kaj pa se naj tudi počne z aktno torbico, se vprašam. Sploh ne sme »caballero« nikdar ničesar nositi; niti časopisa ali knjige. Kdor si kupi v trgovini ovratnico, si jo pusti po slugi v livreji prinesti domov. V prvih dnevih sem si kupil dnevno pri Pue.rto del Sol ducat pomaranč in potem ' sem nosil veliki zavitek po vsej sijajni in smejoči se Calle Alcala. Še danes umiram sramu, če na to pomislim ... Nikogar se ne vidi tu, da bi jedel na cesti. Tudi v tramvaju in v podzemni železnici se ne je. Ravno tako tudi ne v (muzeju) Prado pred slikami Velasqueza. Običaj, pri premieri opere »Gotterdiim-merung« imeti v ustih celo maso jetrne klobase, ta običaj poznajo samo Nemci, ki pa so na vsak način najbolj muzikalen narod na svetu. Vseeno nisem naletel tu še na človeka, ki bi od lakote umrl ... Ne vidi se niti ene javno razstavljene slike diktatorja Primo de Rivere. Vso Španijo sem prepotoval, križem in počez, od Barcelone v Cadiz, od Coruue v Granado... in vendar nisem videl razstavljene niti ene slike Primo de Rivere, v nobeni trgovini s papirjem, v nobeni prodajalnici slik. Llike kraljeve rodbine se vidi pogosto. Politična. Ker ravno govorimo o kraljevi rodbini, bi sporočil, da sem v tej stvari priredil anketo. Ali je kralj popularen, kakor izgleda ali pa je nepopularen, kakor trdi gospod Blasco Ibaiiez? To vprašanje sem stavil vsem znamenitim ljudim, s katerimi sem prišel v dotike. Tu rezultate moje ankete: a) Kralj je priljubljen, toda kraljica |e nepriljubljena. b) Kraljica je priljubljena, toda kralj ne. c) Torej, če smem govoriti odkrito, na oba ne dam nič. č) Ne pustite se vendar vplivati od govorice. španski narod zelo ljubi svojo kraljevsko dvojico. svoj revidirani program med drugimi tudi sledečo, zelo zanimivo točko: »Vse vojaško je strogo prepovedano (tudi kakršnokoli posnemanje).« V zadnjem času pa se nagibajo baje zopet v predvojno smer. Oficijelno glasilo je »Der Pfadfinder« in »I)er Feldmeister*. Oni, ki niso mogli več soglašati z dosedanjim pokretom so se odcepili od starega tipa ter ustanovili novo organizacijo »Bund Deutscher Neupfadfinder«, ki temelji v glavnem na Setonovih načelih gozdovništva. Zveza izdaja časopis »Der Weisse Ritter« in »Die Špur« ter zbirko knjig pod naslovom »Bii-cher der Waldverwandschaft«, v kateri zavzemajo prvo mesto prevodi zanimivih spisov ustanovitelja angleške gozdovniške organizacije »Kibbo Kift< John Hnrgrave-a. Prosveta. Taborništvo v Nemčiji. Nemci so bili v Evropi med prvimi, ki so uvedli taborništvo v obliki skavtizma. Skavtsko organizacijo »Deutscber Pfadfinderbund« je ustanovila leta 1909 skupina udeležencev vojne proti zamorskemu plemenu Hererov v bivši nemški Afriki, ki so se uprli v letih 1905/6. Na čelo pokreta so se postavili visoki vojaški činitelji. Leta 1914 je znašalo število članov 80.000. Organizacija je bila skoraj popolnoma vojaška. V tem oziru so prekosili celo angleško skavtsko organizacijo. Organizacija se je udeležila kot taka »obrambe domovine« med svetovno vojno. Glavna točka, taborenje, je stopila popolnoma v ozadje. Podobno so se organizirale deklice v »Bund deutscher Pfandfinderinen*. Na Bavarskem »Pfadfinderburd« ni imel uspeha. Pač pa je bila ustanovljena tam pred vojno podobna organizacija, katero so krstili Bavarci s popolnoma primernim naslovom t. j. »Bayrischer Wehrkraftverein«. Koncem leta 1908 je ustanovil dr. Karel Hellwig organizacije »Deutscher Spaher-korps« in »Pfadfinderinnen-Abtealung des deutschen Wandervogels«, ki sta bili med vojno obe razpuščeni, ker ste bili baje premalo patrijotični. Po prevratu je nastal prevrat tudi v nemški skavtski organizaciji. Tako je sprejel »Deutscher Pfadfinderbund« leta 1918 v Slovenske narodne pesmi, nabral in četve-roglasno postavil Marko Bajuk. I. zvezek. Pomnožena izdaja. Izdala in založila Nova založba v Ljubljani. Cena 25 Din. — Ker sta oba zvezka Bajukovih narodnih pesmi, ki jih je svojčas izdala Glasbena Matica, že pošla, je Nova založba založila no-j vo pomnoženo izdajo. Zbirka obsega 51 zbo-i rov, izmed teh 44 moških, 5 mešanih in 2 ženska. Namen, ki ga je hotel doseči profesor Bajuk s to zbirko, je očitno ta, da se naša narodna pesem vzdrži in še oživi v čim širših ljudskih plasteh. Zalo je na eni strani zbral tiste pesmi, ki se splošne najrajše po-jo, na drugi strani pa" je harmonizacija kar t moč preprosta, tako da vsako skladbo z lahkoto obvlada v glasbeni teoriji še tako ne-izvezban zbor. Tudi glasovne moči ne potrebujejo Bajukovi zbori: kvartet z dobrimi glasovi se bo prav tako dobro slišal kot močan zbor. Uprav lo dejstvo, da Bajukova harmonizacija ne stavi nobenih velikih zahtev na zbore, bo znatno pripomoglo, da se bo narodna pesem veliko in pogosto in ob najrazličnejših prilikah pela. Pri vsej svoji preprostosti pa Bajukova harmonizacija ni banalna, surova ali dolgočasna, pač pa gladko tekoča in mehka, kar odgovarja značaju slovenske narodne pesmi. Zbirko najtopleje priporočamo. Ivan Cankar: Zbrani spisi. Prvi zvezek. Uvod in opombe napisal Izidor Cankar. Izdala Nova založba v Ljubljani 1925. Str. XXVIII in 336. Cena broš. 55, v polplatno vez. 65, v polusnje vez. 80 Din. — V predgovoru pojasnjuje založnik motive in način izdajanja Cankarjevih zbranih spisov, ki jih bo vsa naša javnost gotovo z veseljem in zanimanjem sprejela. V uvodu opisuje Izidor Cankar razvoj pesnikovega mišljenja v času, ko so naslajale njegove prve, v tem zvezku objavljene pesmi in črtice, razvoj pesnikovih literarno-teoretskih nazorov in spremembe, ki so se medtem vršile v njegovi literarni formi. Nato sledi popoln in nespremenjen tekst druge izdaje »Erotike«, potem bne pesmi iz prve izdaje iste knjige, ki jih je Ivan Cankar pri drugi izdaji izpustil, za njimi pesmi, ki so bile tiskane v raznih listih med letom 1892 in 1898, in slednjič zbirka črtic, ki jih je pesnik objavil v knjigi »Vinjete . V opombah se pojasnjuje način postanka posameznih knjig, se označujejo najvažnejše pesnikove spremembe teksta, registrirajo kritike o knjigah in polemike, ki so zaradi njih nastajale. — Knjiga je tiskana na izvrstnem papirju, je tiskarsko zelo lepo izvršena, okusno vezana in okrašena z dvema faksimiloma pesnikovih rokopisov iz prvih srednješolskih in prvih dunajskih let. A. France-Brousson: Prirodopis. Kakor vsi ultramontanci (Italijani), je Napoleon čudnolik, ali sijajen pa je. Ko so izbirali grb cesarstvu, so eni predlagali leva, kralja živali. On pa ne mara za oroslana. Drugi so predlagali galskega petelina. »Nočem vašega petelina!« razlaga s prezirom. »To je životinja, ki živi na gnojišču in se daje požreti lisjaku. Jaz želini orla, ptiča, ki nosi strelo in gleda solncu v obličje.« To so njegovi razlogi, vzeti iz naravoslovja. Politične vesti- — Koncentracijska vlada pokopana. »Samouprava« piše, da je koncentracijska vlada nemogoča in nepotrebna. Koncentracijska vlada ima samo tedaj zmiael, kadar je država v težki zunanjepolitični situaciji in je treba zbrati vse sile naroda. Tega danes ni. Delo a koncentracijsko vlado pa je težavno in tudi vsled tega ni koncentracijska vlada umestna. Zelo pa je pozdravljen od naroda preokret v notranji politiki in zato je koalicijska vlada mogoča. Iz teh izvajanj »Samouprave« se jasno vidi, da rešujejo radikali sedanjo situacijo v smeri čim večjega zbližan ja z radičevci. •Slobodni dom« poroča obširno o avdi-jenci Raidča in njegovem razgovoru s Pa-šičem. Ves »Slobodni domt je pisan v tem zmislu, da so vsega krivi v prvi vrsti samostojni demokrati, radikali pa le v toliko, v kolikor so jim pomagali. Obširno se opisuje zgodovina radikalne stranke in se zlasti podčrtava njen boj za seljaštvo. Tudi urednik »Slobodnega doma< Herceg je podal radikalom prijazno izjavo. Vidi se, da se nasprotje med radikali in radičevci stalno manjša in vedno bolj postaja jasno, da bodo imeli samostojni demokrati zelo slabo veliko noč. Gledališče. Velikonočni perazniki v Narodnem gledališču v Ljubljani. Veliko nedeljo ob 8. uri zvečer bodo igrali v dramskem gledališču Tužičevo »Golgato« z gg. Rogozovo, Rogozom, Skrbinškom in Kraljem v glavnih vlogah in v Rogozovi režiji. Na velikonočni ponedeljek ob 8. uri zvečer vprizori drama klasično Aristofanovo komedijo vLizistrata« z gg. Medvedovo, Nablocho, Šaričevo, Levarjem, Pečkom in Skrbinškom v glavnih vlogah. Režira g. Šest. -* Opera bo imela o velikonočnih praznikih dvoje predstav in sicer ua veliko nedeljo in na veliki ponedeljek. Igralo se bo obakrat zvečer. Začetek vsake predstave ob polu osmi uri. Na veliko nedeljo bodo peli klasično Mozartovo opero »Don Juan«. Ta vprizoritev je dosegla pri nas resnično velik uspeh. Izvajala se bo — kakor vedno doslej — v odlični zasedbi. Izmed dam bodo sodelovale gg. Frisekova, Korenjakova, Thalerjeva,' izmed gospodov: Betetto, Cve-jič, Kovač, Zathey, Zupan. Dirigira g. Štritof, režira g. Šest. Na velikonočni ponedeljek bo vprizorjena prvikrat v sezoni na novo naštudirana Bizetova velika opera »Carmen*. Naslovno vlogo poje gospa Thierry-Kavčnikova, Don Josefa g. Kovač, Escamila g. Cvejič, Mieaela gospa Ribičeva, Frasquito gdč. Korenjakova, Mercedes gdč. Sfiligojeva, Danca-liera g. Mohorič, Remendada g. Debevec, Zunigo g. Zupan, Moralesa g. šubelj. Opero režira g. Debevec, dirigira g. Štritof. Plese je nanovo naštudiral A. Trobiš. V drugem dejanju pleše baletni zbor, v četrtem gdč. Svobodova, g. Trobiš in baletni zbor. S to vprizoritvijo bo obhajala naša opera spomin SOletnice prve vprizoritve te velike muzikalne vitvaritve v Parizu. IZJAVA.* Podpisani glasbeniki slovenski izjavljamo, da tudi danes še odklanjamo opernega ravnatelja g. Rukavino smatrajoč, da je njegovo udejstvovanje škodljivo naši jugoslo-van*ki glasbeni kulturi, kot smo to že ponovno javno izjavili. Upravnika naših gledišč g. Hubada prosimo, da z ozirom na iznešena javna očitanja javno pojasni resnično stanje naših gledišč. V Ljubljani, dne 9. aprila 1925. Adamič Emil m. p., Komar Srečko m. p., Lajovic Anton m. p., Pavčič Josip m. p., Pre- lovec Zorko m. p., Škerjanc L. M. m. p. Dnevne vesti. — Vsem naročnikom in prijateljem našega j lista želimo vesele velikonočne praznike. — '■ Uredništvo in upravništvo »Narodnega Dnevnika«. Za vsebino uredništvo ne odgovarja. — Radi odpotovanja glavnega urednika je prevzel odgovorno uredništvo »Narodnega Dnevnika« g. Vladimir Svetek. — Prihodnja številka »Narodnega Dnevnika« izide v torek opoldne. — »Preskrba mesta Ljubljane z električnim tokom«. Pod tem naslovom v »Tehnič-kem listu« z dne 1. aprila t. I. objavljata gg. ing. G. Gulič in ing. V. Turnšek članek, ki skuša z objektivnih strokovnih vidikov oceniti vrednost in vporabnost dosedanjih projektov glede preskrbe mesta Ljubljane z električnim tokom. Članek je dokaz, da je naša javnost o dosedanjih projektih in o dosedanjem delu, ki se je izvršilo na tem polju, mnogo premalo informirana. Za to o članku, na katerega za danes javnost opozarjamo, izpregovorimo še obširneje. — Imenovanja v politični službi. Sreski komisarji dr. Ivo Vrečar, Milan Mlakar in dr. Mirko Potočnik v Mariboru so imenovani za vladne tajnike. Za vladna svetnika sta imenovana sreska poglavarja Maks Vrišer in dr. Marko Ipavic v Mariboru. Za policijskega svetnika je imenovan višji policijski komisar Karl Pestevšek, za sreske poglavarje vladni tajniki Ivo Poljanec, Rajko Mulaček in dr. Stanko Majcen v Mariboru. — Seaton Watson obišče Jugoslavijo. Profesor londonske univerze Seaton Watson se pripelje v kratkem v Beograd ter se bo zadržal v Jugoslaviji dva meseca v svrho proučitve naših povojnih razmer. Seaton Watson pravkar zaključuje svoje novo delo o Jugoslaviji in njenem postanku. — Ponarejeni dolarji. Ameriški konzulat v Zagrebu je ugotovil, da eirkulirajo po Zagrebu ponarejene deset dolarske novčanice. — Mestni stanovanjski urad radi snaženja svojih uradnih prostorov v dneh 14. in 15. aprila 1925 ne posluje. — Kakor že sporočeno, se bo vršil v dneh 19. in 20. aprila 1925 kongres udruženih državnih uradnikov v Ljubljani. Temu kongresu bodo prisostvovali najvišji funkcijonarji uradniške hierarhije, nasploh pa obeta biti obisk iz vse države precej obilen. Ljubljanska O. Z. (Osrednja Zveza) se trudi, da bi pokazala belo Ljubljano svojim gostom v čim najlepši luči. Sodelovanje je obljubila tudi -Zveza za tujski promet«. Ker je napovedan po končanem kongresu skupni izlet na Bled, odločila se je »Zveza za tujski promet«, da razdeli zadostno število izvodov propagandnega spisa o naši lepi Gorenjski brezplačno med izletnike — goste. Zanimanje za ta kongres je med drž. nameščenci v obče zelo veliko. — Ponovno se zopet objavlja, da sprejema veliki župan ljubljanske oblasti stranke in deputacije samo na torkih in petkih in to med 10. in 13. uro. Ker je veliki župan z reševanjem tekočih upravnih poslov preobložen, strank na drugih dnevih in med drugim časom nikakor ne more sprejemati. V svojem lastnem interesu, kakor tudi z ozirom na splošne interese se vse stranke opozarjajo, da se drže objavljenih sprejemnih dnevov. Sploh naj se pa stranke v svojih zadevah obračajo tudi na pristojne oblastne referente. — »Jurjevanje«. Kakor smo že na kraUo poročali, se vrši letošnje »Jurjevanje« dne 3. maja. V slučaju slabega vremena se preloži na 10. maj. Po obširnih pripravah soditi, bo letošnja prireditev po svoji pestrosti in zanimivosti prekaša vse dosedanje. Rodoljubi, agitirajte že sedaj za to velevažno in priljubljeno narodno prireditev. — IV. pešadijska podoficirska šola v Zagrebu sprejema 4. maja 1925 gojence iz meščanstva in iz stalnega kadra. — Razpis z natančnimi pogoji je nabit na magistratni in drugih deskah za javne objave. — Zopet nesreča pri vojaški veibi na Nemškem. Dne 8. t. m. se je pripetila v Giessen-u na Nemškem pri vojaški vaji z ostrimi ročnimi granatami velika nesreča. Ena izmed granat je eksplodirala prehitro ter ranila pet vojakov, od teh tri težko. Eden težko ranjenih je kmalu nato umrl. — Velikanska eksplozija v Ameriki. V državi Massachuette je eksplodirala velika tovarna raket. Nad 100 poslopij je postalo žrtev požara. Število mrtvih in ranjenih je veliko, ni pa še natančno ugotovljeno. Spričo nastale panike so skakali delavci in delavke skozi okna na cesto. Vendar jih je baje osta- lo večje število v gorečih hišah in tako storilo strašno smrt. — Tisoči Židov in milijoni zlotih romajo iz Poljske v Palestino. Iz Varšave se poroča: Tukajšnje novine priobčujejo redno statistične podatke, iz katerih je razvidno množe-stveno izseljevanje Židov v Palestino. Več kot 2000 Židov zapusti mesečno poljsko ozemlje. Seveda vzamejo ti ljudje milijone poljskih goldinarjev seboj. Poljski javnosti in novinarstvu se dozdeva to dejstvo vedno bolj resno. — 25.000 frankov za tretjega otroka. Francosko mesto Angers je razpisalo za letos novo premijo za povečanje rodbine. V Angersu je 300 zakonskih parov, ki imajo že po dva otroka. Da se spodbudi te rodbine k pomno-ženju božjega blagoslova, so sklenili mestni očetje izplačati vsakemu izmeči teh zakonskih parov, ki dobi tekom prihodnjih dvanajstih mesecev tretjega otroka, 25.000 frankov. — Dobivanje elektrike iz velikih rek. Dunajski inženjer Eduard Suess je prišel na senzacionalno iznajdbo. Iznašel je turbino, ki omogoča izkoriščanje velikih rek za pridobivanje elektrike brez oviranja plovbe. To se pravi, da odpade vsaka zatvornica in je nepotreben vsak slap. Pri tem je potom te turbine dobljena elektrika mnogo cenejša kakor katera kolidruga. Ob Donavi postavljajo sedaj prvo tako turbino, ki bo pričela v kratkem delovati. — Davek na bahaštvo. Rev. Campbell Siephen, prominenten voditelj Škotske La-bour Party, je predlagal v angleškem parlamentu nov davek. Obdačijo naj se vsi ljudje, ki kažejo svoje bogastvo na notoričen in izzivajoč način, da bi vzbudili med nepremož-nimi sloji zavist. On gre pri tem s stališča, da bogastvo samo na sebi ni nevarno, ako se ne stavi na očividen način in namenoma v nasprotje s siromaštvom. — Kako sedi Horthy junior v zaporu. Iz Budimpešte se poroča dne 7. t. m.: Štefan pl. Horthy, sin državnega upravitelja, je nastopil zaporno kazen 4 dni, ki mu je bila naložena pred par meseci radi prestopka zakona zoper dvoboj. Dali so mu na razpolago prostorno celico, raznovrstne mobilije, posteljnino, perilo, knjige in pisalne rekvizite. Dovolili so mu tudi obiske. Hrano mu nosijo iz restavracije. Toda »v drugih ozirih« se mora Horthy pokoriti kaznilničnemu redu. — Sin bivšega avstrijskega zunanjega ministra Czernina ogoljufan za milijone. Praška policija je prejela prijavo, da je bil sin prejšnjega avstro-ogrskega zunanjega ministra Czernina, Teobald Czernin ogoljufan v družbi nekdanjih plemenitašev pri igri ba-karat za več milijonov čeških kron. — Ljubezensko koprnenje starca. 68 letni starec je postal žrtev svojega koprnenja po ljubezni: Pepik Chvoj se je naveličal svoje staričke, ki mu je podarila v prejšnjih letih številen zarod, in poiskal si je mesečno sobo. Nesreča je hotela, da je imel sin človeka, pri katerem se je naselil kot podnajemnik, pri sebi lepo mlado ljubico. Ta deklica je zmešala Pepiku Chvoju stare možgane in stari grešnik jo je začel preganjati z vehementnimi ljubezenskimi ponudbami. Toda nikdar ni našel poslušnih ušes. Od časa do časa je dobil za svojo predrznost od trdosrčne pu-nice celo batine. Prišel je zopet, prosil, rotil, cvilil je, postal je prijimljiv. Kadar je fcil sam, je sedel, kakor da je pijan. Dne 7. januarja je našel trdosrčno deklico njen ljubimec mrtvo v stanovanju. Vsenaokrog je bila kri in drugi dokazi nasilne smrti, samo Chvo-ja ni bilo. Seveda je padel sum takoj nanj. Starec je dejal, da ne' ve, kaj se je zgodilo: nahajal se je v neki čudni pijanosti. Psihijatri pa so rekli drugače: mož je duševno normalen, dasi manj vreden. Trpi na potencirani seksualni razdražljivosti. Vendar so imeli praški porotniki usmiljenje ž njim ter so ga spoznali krivim samo hudodelstva uboja. Pa tudi senat mu je bil milostljiv: obsodil ga j» samo na eno leto težke ječe z ocvirki. — Past ji je nastavil, pa ni uspeL 421etni uradnik Karol B. na Dunaju je izvedel, da se njegova 421etna soproga Ana zanima *» 191etnega dijaka trgovske šole Štefana Rutarja. Mož je stavil fanta na odgovor, in t* je priznal predrzno in bahavo, da ima njegovo soprogo, kadar — le hoče ter pripomnil, da mu to lahko tudi dokaže. B., ki bi ?• bil svoje zakonske polovice že davno rad iznebil, je želel, da mladenič doprinese dokaz še isti večer, ter mu je dal celo potrebni denar. Glasom dogovora je peljal Rutar gosp« zvečer v gledališče in nato v hotel, kjer s* je dal presenetiti od »varanega« soproga, ki je vesel pograbil priliko ter vložil zoper svojo soprogo ovadbo radi zakonolomstva. Kot kronska priča je nastopil seveda študent Štefan Rutar. Obtoženka ni priznala, marveč je izjavila, da jo je Rutar zvabil v hotel pod pretvezo, da ji prinese zdravila, ker ji je postalo v gledališču slabo. Rutarjeva prisega ni držala, zakaj sodnik mu z ozirom na nečastno in zahrbtno postopanje ni hotel verjeti in Karol B. je šel za blamažo bogatejši domov. — Žrtov portretirala svojega morilca N«- ki pariški umetnik, Berger po imenu, je bil dne 7. t. m. na Montmartru napaden, oropaa in smrtno nevarno ranjen. Medtem je svoji« poškodbam podlegel. Neposredno pred smrtjo se je vrnila slikarju za nekaj trenutkov zavest. Vporabil je priliko ter narisal svojega morilca en face in en profil. Oblasti Upajo, da bodo na podlagi te slike morile« eruirale. — Opozarjamo na današnji oglas: »B«U-kranjski dan«. Splošno je znano, da gradi Belokranjska podružnica SPD na Mirni gori 1048 m, ki se imenuje Belokranjski Triglav, planinski dom. To bo prva planinska koža v Beli Krajini. Z ozirom na to, da je ta lepi košček slovenske zemlje še zelo zanemarjen v prometnem, kakor tudi v kulturnem oziru, je želeti, da se razvije tujski promet, zlasti turistika. V ta namen bo vrlo dobro služila planinska koča, ki bo prava posebnost med planinskimi kočami, ker bo zgrajena popolnoma v narodnem belokranjskem slogu. — Ker naši vrli Belokranjci sami ne zrn or o j* stroškov zgradbe, zato prirede 3. maja v Ljubljani veliko tombolo. Ljubljančani, pojdimo jim na roko! Svetlo likanje ovratnikov ter likanje perila' se najlepše izvršuje v higijenični praluiei F. Šimenca, Kolodvorska ulica 8. Izvršuj* tudi popravila perila. Vclecenjcna! Golovo so Vam ostali v dobrem spominu krepi, frotirji in etamini, kalere ste kupili v lanski seziji pri »Oblačilnici* po izvanredno nizkih cenah. Tudi letos si lahko nabavavite v najmodernejših vzorcih. perilni krep mir. . . - . a Din 12 50 perilni frolir 105 cm šlr. m a Din 35‘— perilni frotir 70 cm šir. m a Din 22-50 perilni etamin m ... a Din 30-— volneni delen m ... a Din 40-— le pri Oblažilnlci v Ljubljani Miklošičeva 7. Edgar Rice Burroughs: v9 Tarzanovi doživljaji v džungk Takoj po njegovem odhodu se je vrgel Tiho na tla ter pričel iz strahu in zapuščenosti otroško ve-kati. Vedel je, da njegova mati ne bo mogla dati desetih rejenih koz in če se tedaj povrne Bukavvni, bo malega Tiba ubil in požrl. Ni vedel, kako dolgo je že ležal, ko ga je preplašilo renčanje hijen. Vrnile so se po hodniku in buljile skozi mrežo vanj, stale »o na zadnjih nogah in praskale po zapreki. Videl je v temi, kako so se jim svetile rumene oči. Streslo ga je in Tibo se je zalezel v drugi kot prostora. Videl je, da se mreža podaja napadom živali in pričakoval je vsak hip, da bo padla na znotraj in pustila zverine k njemu. Počasi so minevale strahotne ure. Noč je padla na zemljo in Tibo je malo zaspal, lačne zveri pa niso spale. Ves čas so stale za mrežo, strašno so renčale ali pa se grozno smejale. Skozi razpoko v skali je Tibo videl par zvezd in lunino pot. Končno je napočil dan. Tibo je bil zelo lačen in žejen, kajti od včerajšnjega jutra ni bil ničesar zavžil, le enkrat je smel piti na dolgi poti, a celo na lakoto in žejo je pozabil v svojem strašnem položaju. Zjutraj je opazil otrok v steni podzemeljske jame, prav nasproti hodnika, kjer so hijene še vedno lačne buljile vanj: Le mala špranja je zijala v skali. Morda je vodila samo par čevljev globoko, morda pa je vodila ven v svobodo I Tibo je pristopil in pogledal vanjo. Ničesar ni ugledal. Svojo roko je iztegnil v temo, več si ni upaL Tibo si je mislil, da mu pač Bukawai gotovo ni ostavil poti za rešitev, torej pot ni vodila daleč ali pa v še večje nevarnosti. K resničnim nevarnostim, ki so mu pretile, — Bukawai in obe hijeni — je fantova babjevernost pripojila še neštete druge, katerih golo ime je že pregrozno, kajti v življenju črncev, v senci džungelskega dneva in v črnih strahotah džungelske noči straše čudile fantastične postave in polnijo že dovolj grozno oživljene gozdove s pretečimi stvori, kot bi lev, leopard, kača in hijena v družbi z neštevilmm strupenim mrčesom ne zadostovali, da zastraše srca ubogih, omejenih stvorov, čijih usoda jih je postavila na najstrašnejši del sveta. Zato se mali Tibo ni le bal resničnih, ampak tudi namišljenih pretenj. Bal se je celo poti, ki bi morda vodila v svobodo, ker je gotovo posadil Buka- i wai kakega strašnega džungelskega zlodeja na stražo. A kmalu so resnične nevarnosti pregnale namišljene iz glave, kajti ob ranem dnevu sta sestra-dani hijeni ponovili svoj napor in hoteli porušiti slabotno mrežo, ki je varovala njihov plen. Postavili sta se na zadnje noge in praskali po mreži. Tibo je strmel z groznimi očmi, ko se je pričela tresti in popuščati. Vedel je, da se ne bo dolgo upirala naskokom dveh močnih in odločnih zverin. En vogal sta bili že izrinili pod mali skalnati obronek, ki jo je bil držal. Kosmata šapa je molela v jamo in Tibo se je mrzlično tresel, kajti vedel je, da se bliža konec. Stisnil se je kolikor mogoče daleč od zverin k steni. Videl je, da se renčeč gobec sili pod mrežo in se mu reži z golimi zobmi. Se trenotek, pa bo uboga mreža padla na znotraj in hijeni ga bosta popadli, mu strgali meso s kosti, kosti zmleti in se prepirali za drob. * * * Bukavvai je našel Momayo pred plotom Mbon-gine vasi. Ko ga je uzrla, se je s studom umaknila, potem pa se ga je lotila z zobmi in nohti. Bukavvai jo je zadržal s kopjem v varni razdalji. Kje je moj otrok? je kričala. Kje je moj mali Tibo? Bukavrai je zazijal v dobro igranem presenečenju. Tvoj otrok? je zaklical. Kaj vem jaz o njem, kot da sem ga rešil iz rok belega džungelskega boga in da plačila še nisem prejel. Prihajam zaradi koz in pletenke in kosa bakrene žice, tako dolgega, kot je moška roka od pleč do nohtov. Odpadek hijene! je kričala Momaya. Otroka so mi ukradli in ti, gnili ostanek človeka, si ga oropal. Vrni ga, če ne ti izpraskam oči iz glave in vržem tvoje srce divjim veprom. Bukawai je skomizgnil z rameni. Kaj vem za tvojega otroka? je vprašal. Jaz ga nisem vzel. Če je ponovno ukraden, kaj naj ve Bukawai o teni? Kaj ga je morda prvič Bukawai ukradel? Ne! Beli džungelski bog ga je ukradel in če je to storil prvič, je storil isto pač še v drugič. Mene to nič ne briga Enkrat sem ti ga vrnil in prihajam sedaj po plačilo. Če otroka ni in bi ga rada imela, ga bo Bukavrai zopet poiskal — deset tolstih koz, novo pletenko in dva kosa bakrene žice, dolge kot moška roka o«, pleč do nohtov mi daj in Bukawai celo o kozah in pletenki in žici, ki jo še dolguješ za prvo medicino, ne bo več govoril. o LAJŠANA PLAČILA ZA Obleke daje O- BERNATOVIČ. X Dobave. Vršile se bodo naslednje ofer-talne licitacije: Dne 23. aprila t. 1. pri inten-danturi Dravske divizijske oblasti v Ljubija- 1 ni glede dobave skupno 10.200 m3 drv za gar- ' nizije Ljubljana, Maribor, Ptuj, Slovenska Bi- i strica in Kamnik. — Dne 8. maja t. 1. pri di- ; rekciji državnih železnic v Sarajevu glede : dobave plošnatega železa. — Dne 9. maja t. ] 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu ; glede dobave dvigalnic za lokomotive. — j Dne 11. maja t. 1. pri Autokomandi II. ar-mijske oblasti v Sarajevu glede dobave gu- I mijev za avtomobile. Predmetni oglasi z na- j tančnejšimi podatki so v pisarni Trgovske in j obrtniške zbornice v Ljubljani intereoealo* na vpogled. X Uvoz žita in moke v češkoslovažk* je znašal v mesecu februarju t. 1. 844.000 q v vrednosti 201 milijona češkoslovaških kron proti mesecu januarju t. 1. od 952 q t vrednosti 206 milijonov Čeških kron. Ugoden nakup vsakovrstnih oblačil lastnega izdelka v razni kakovosti za gospode, dečke in otroke Vam nudi edinole Konfekcijska tovarna Fran De-renda & Cie, Ljubljana. — Prepričajte »e o nizkih cenah ter si oglejte bogato zalogo na Erjavčevi cesti 2 (nasproti Dramskega gledališča v neposredni bližini Nunske cerkve). Izdajatelj: dr. Josip Hacin. Odgovorni urednik: Vladimir Svetek. Tiska tiskarna >Merkur« v Ljubljani. ZAJČEK DOBRO VE, DA JE NAJLEPŠE VELIKONOČNO DARILO želi. Biti vedno pri beli Mary. Ves čas biti pri njej. Razumeti? — Jaz razumeti — je odgovorila s hreščečim glasom ter na njegov migljaj takoj odšla v kolibo iz bičevja. — Kako je? — je vprašal Viaburija, ki je baš stopil iz Joanine koče. — Zelo bolna — je odgovoril. — Bela Mary ves čas zelo mnogo govoriti. Nepresta- l no govoriti o veliki dvojadrnici. — Sheldon je prikimal. Izguba Marthe je bila vzrok, da jo je napadla mrzlica. Vedel je sicer, da bi jo bila mrzlica prej ali slej zgrabila, toda razočaranje je pospešilo izbruh bolezni. Zapalil si je cigareto in v njenem dimu je videl sliko svoje matere v Angliji. Rad bi videl, če bi ona mogla razumeti, zakaj njen sin ljubi ženo, ki plaka zategadelj, ker ne more biti poveljnica dvojadrnice na ljudo-žrskih otokih. XX. POGLAVJE. Govor moža. Najpotrpežljivejši človek na svetu mora postati nestrpen, če je zaljubljen — in Sheldon je bil zaljubljen. Dvajsetkrat na dan si je rekel osel ter se skušal pomiriti b tem, da je odvajal svoje misli nq druga pota, toda več kot dvajsetkrat na dan so se vračale njegove misli ter vedno obstale pri Joani. Bila mu je prijetna uganka in venomer se je prepiraj s svojo notranjostjo, po kateri cesti bi so ji najbolj primerno približal. V ljubezni ni imel izkušenj. Samo enkrat se je bil poskusil v tej nežni umetnosti (pa še takrat je žena zaželela njega in ne on nje), toda ta doživljaj mu je prinesel le malo koristi. — Sedaj pa so bile seveda okoliščine docela, drugačne in on sam se je neprestano prepričeval, da je ta položaj čisto poseben in nenavadno težaven. Tu je imel opravka z ženo, ki ne le ni hotela iskati moža, temveč to je bila žena, ki sploh ni bila žena; bila je to žena, ki se je že ob sami misli na moža zgražala, lci se je veselila deških igrač in hrepenela po stvareh, kot so na primer pustolovščine; bila je to žena, zdrava, normal-na’ popolna žena, ki pa je bila tako nezrela, da ji je mogel biti pri onem načinu življenja, ki ga je ljubila, mož samo ovira. Toda kako naj bi se ji približal? Spoznal je njeno fanatično ljubezen do svobode in globoko vkoreninjeno upornost proti vsakemu omejevanju. Ni ga moškega, ki bi ji mogel roko oviti okrog pasu in jo osvojiti. Utekla bi mu kot prestrašen psiček. Prepričan je bil, da se je nikakor ne sme dotakniti. Pritisk njgove roke mora ostati vedno tak, kakršen je bil, znak iskrenega prijateljstva in nič več. Z dejanjem ji ne sme nikoli pokazati, kaj čuti do nje. Ostane torej le be- seda. Toda katera beseda, kakšna govoric«? Ali naj se sklicuje na njeno ljubezen? Saj ga ona ne ljubi. Ali naj se zateče k njeni pameti? Ko ima vendar izrazito deški razum! Vsa nežnost in delikatnost dobro vzgojene žene je bila osredotočena v ujej, toda kolikor je mogel dognati, so bili vsi njeni duševni procesi brezspolne in deške narave. In vendar je moral spregovoriti, kajti nekje in nekoč je bilo treba začeti, ako je hotel njeno misel privaditi na svoje želje in vzbuditi v njej zanimanje za zakon. In tako je jezdaril na svojih obhodih po plantažah s temnim čelom in nagubanimi obrvmi, premleval trudoma to vprašanje in se pripravljal na prvi poskus. Neštetokrat je premozgal zelo zapleten način postopka, ki naj bi mu pomogel prebiti led, toda vsakokrat se mu je pretrgal en člen verige in pogovor se je obrnil v docela nepričakovano smer in k nevažnim zadevam. Nekega jutra pa je nenadoma nastopila ugodna prilika. — Moja največja želja je, da bi Berande uspevala — je rekla Joana koncem pogovora, ki se je tikal vprašanja, kako bi se dalo poceniti prevoz kopre na tržišča. — Ali mi dovolite, da vam povem tudi jaz največjo željo svojega srca? — Je odgovoril naglo. — Ah, kako hrepenim po tem, kako sanjam o tej najdražji svoji želji t — Gospodarske vesti. DRŽAVNA TROŠARINA NA VINO IN VINSKI MOŠT IN OBČINSKE DOKLADE K TEJ TROŠARINI V SLOVENIJI. V številki 34. z dne 7. aprila 1925 »Uradnega lista« objavlja Delegacija ministrstva financ v Ljubljani statistiko o državni trošarini na vino in vinski mošt in občinskih dokladah k tej trošarini v Sloveniji za leto 1924. Iz tabele I. je razvidna obremenitev vina z občinskimi dokladami in sicer število občin, ki v posameznih davčnih okrajih doklade pobirajo ter odstotna obremenitev v posameznih občinah; iz tabele II. so pa razvidne količine vina in vinskega mošta, ki so bile za-UoSarinjene v posameznih davčnih okrajih ter zneski državne trošarine in občinskih do- k tej trošarini, ki so bili od dotičnih količin pobrani. Dočim je Delegacija za leti 1922 in 1923 izkazala zneske državne trošarine in občinskih doklad še po okoliših oddelkov finančne kontrole, izkazuje za leto 1924 te date po REMINGTON Mod. 12«, tečejo lahko, gladko in brez ropota. Akoravno pišejo na njih JR v šoli začetniki vsak dan po 4 ure, ni bilo pritožbe. Pisalni stroji »REMINGTON Mod. 12« jtt| se odlikujejo kot izvrstni pisalni stroji. Ravnateljstvo ta stroj toplo priporoča. Ravnateljstvo državne trgovske šole v Ljubljani. V Ljubljani 13. decembra 1924. D. L. L. Bohra s. r. Mfe Izključno zastopstvo: FRANC BAR « Ljubljana, Cankarjevo nabrežje št 5. 1 -j--------------------------- Telefon štev. 407. Burni doživljaji. ^oman z [užn^ga mor|a. Sheldon je izvršil njena naročila, ji po-i 1 posode s toplo vodo, sedel na verando er se trudil, da bi začel z zanimanjem čitati °po dva meseca starih časopisov iz Sidneya. rj?Prestano je dvigal oči ter gledal čez dvo-sce proti kolibi iz bičevja. Da — je zaklju-bpi svoie premišljevanje — prav imajo oni j®jokožci, ki se pritožujejo nad temi kraji — limonski otoki niso za žene. Prih-10 pa “Ploskal 1 rokami in takoj je ^l*el Lalaperu. iti Sem! — mu je ukazal. — Iti v barako ftj6j ‘Peljati vse črne Mary, od prve do zad- yrgtl dminut kasneje je stalo pred njim v jih j6 Vanajst zamork z Berande. Premotril ■ °°> i,?®tan®no *er j® končno izbral mlado 111 ^1 j>i i® bila 28 'iste kraje še precej brhka J^ela na sebi znakov kožne bolezni. Sansko se imenovati? — je vprašal. — VOrila?a* 8® imenovati Mahua — je odgo- f°. Mahua. — Pustiti kuho pri mo- Jaek London: (57) V. V.: Vstajenje. Velikonočno popoldne je splavalo mimo kot vedno. Vse velike sobote so bile enake. Edina razlika med njimi je bila ta, da je enkrat deževalo, drugič je lilo solnce svoje tople, zdravja polne žarke na pokojno domačo pokrajino, in neko leto se je celo zgodilo, da je par dni popreje zapadel sneg. Mraz je bil takrat in pusto so se počutili i ljudje i zemlja. Letos pa je prijazno; procesija je zadehtela v oblakih kadila in velikonočne pesmi, kot bela, nedolžna nevesta, preko vasi, ljudje so molili same besede odpuščanja in blagodušja in nikomur se ne bi godilo slabo ob teh mislih in obljubah. Grob se je razmaknil in Bog je vstal. Klonila so ljudska srca v prah, nič čudnega, saj so vzrasla, odkar se zavedajo in so začela biti, v božjem strahu in ljubki ponižnosti in ni bilo grešnih želja in mladostnega hrepenenja v njih zdravem, vendar k sladkemu nagnjenemu jedru. Lepša in boljša je ljubezen od smrti. Tudi v Zabrezjem je klilo življenje kot češnjev cvet. 0(1 blagoslova so se vrnile ženske, polni jerbasi svete jedi so gospodovali na masivnih, za večnost delanih mizah, in deca je skakala vsa praznično razpoložena in čistega, razposajenega srca po tratah in zelenih obronkih širom vasi. Vrh vasi, še skoro med hišami, je stala Matevžkova bajta; tako lepa in dobro ohranjena je bila, da je bil sedanji gospodar . Matevžek nanjo ponosen prav tako, kot na j svoje ostalo veliko, nad vso vasjo mogočno j in kraljujoče posestvo. Gostoval je v njej j gospod in berač Šimen. 1 Davno ga je že izvrglo življenje, ljudem je bil na potu in v nadlego, sam sebi ni znal ali ni mogel poiskati mirnega, umirje- ■ nega življenja, in mnogokrat je že poskušal, napraviti konec svojim sanjam in stremljenjem. Sodnik iz bližnjega trga, ki je bil njegov sošolec, je pravil, da Šimen nikdar ni imel ne močne volje, ne skritih idealov, brez česar študentje v mestu sploh niso mogli živeti. Pljuval je na vse, kar mu ni prijalo in živel je le od preobilne ljubezni, greha in krepkih pesti. Nekoč je delal pesmi, čeprav mehkih in sentimentalnih duš nikdar ni mogel videti; in slučaj je nanesel, da sem te pesmi videl in čital. Takoj sem z obžalovanjem in bolestjo spoznal, kdo in kaj da je. Toda to je bilo takrat, in danes je vse drugače. Šimen je sedel in pijano buljil predse. Ni mu bilo mar vstajenja, ne pobožnih pesmi, ki so trkale liki mladost na njegovo okno. Zakrknjen in zakopan je bil v dno svoje široke, skrivnostne duše. Vso veliko soboto je pil; že rano zjutraj je začel in ni nehal prej, da je zapil zadnji denar in še okrogla številka je ostala zapisana na njegovi vesti in krčmarjevi deski za vrati. Par solnčnih žarkov se je lovilo po prašnih, nasmetenih izbinih podnicah, oh pa je sedel kot živ kamen na klopi ob postelji in njegove oči so se igrale z razcefe-dranimi resami ponošene obleke na v sklepih pokajočih, koščenih kolenih. Sam bog ve, na kaj je mislil in kako mu je bilo pri duši. Kot da so se odprla vrata, je čutil, in i ozrl se je. se mu je oglasilo v srcu. »Nič ne de; sam , se mu je oglašalo v srcu. »Nič ne de; sam sem prišel k tebi in vem, da me ne boš pognal s praga. Mir tvoji hi^., šimen!* »Ni moja hiša, o Gospod,* je govoril Šimen, ves trepetajoč in iz globokega budnega sna prebujen, >samo skromen sedež človeka mi je dan in le pol Ti ga morem ponuditi. Vsega bi Ti prepustil, toda moje telo je trudno in staro, Tebi je pa poteklo še-le troje križev in le troje pomladi je vzcvetelo na njih.« Odmaknil se je na klopi in z roko obrisal desni del. »Na moje trpljenje bi pomislil, Šimen, in na svoje grehe,« mu je odgovoril Krist in sedel kraj njega. >Prav na to sem mislil,, je počasi nadaljeval Šimen. »In kaj ti je reklo srce?* »Pokesal se nisem!« Ni stopil molk med-nju in nista si postala tuja. »Med siromake sem šel dančs, zakaj sporočilo oznanja in ukazuje'tako,« se je obrnil Krist k šimnu. »Tudi pri tebi sem se oglasil: pri bogatašu na duši in grehih, pri siromaku na žepu in čednostih.« »Ne bom se Ti opravičeval, Gospod, zakaj, pogledal si v moje srce in težko bi Ti kaj prikril. Pozdravljen bodi in sprejet v svojem imenu!11 Porinil je s črno, umazano desnico krajec sorščnega hleba predenj. »Blagoslovljen za to,«, je dejal Krist, ko je odlomil košček in dihnil v njegovo zlato sredino svojo dobroto in ljubezen. »Ni dober, toda Ti si ga dal,« se je opravičeval Šimen in v zadregi sklepal roke, da so pokale v sklepih kot sveže lomljena bukova veja v roki orjaka. »Nisem prišel, da bi ti očital,« je rekel Gospod in vstal. »Hitro, prehitro poteka čas in velik je svet. Tudi Šimen se je nehote dvignil. »V vsaki hiši se oglasim danes; obiskali ko me, in tudi jaz moram med-nje. — Pojdiva!« Šimen je odprl duri, pomladna sapa je planila v zaduhlo izbo, in odšla sta po debelo nasuti vaški cesti. Ni zaklenil bajte za seboj, zakaj revščina in beda je gledala z groznimi očmi iz špranj med lesenimi sklepi. »Dober večer in veselo Alelujo,« je pozdravil Šimen in vstopil. »Bog ga daj — tudi tebi, Šimen, so odgovorili skoro hkrati in zardeli kot v zadregi. Vsa Matvarjeva družina je bila zbrana v hiši in sosedovi trije fantje s sestro Alenko so bili tu. Šimen se je položil za mizo in pustil na svoji desni prazen prostor za spremljevalca. »Precej na široko sediš nocoj,« ga je zbadljivo ogovoril sosedov France. »Kot bogati Štamcar iz trga, če pride v oštarijo. Pa ta vsaj nekaj ima.« »Kaj boš dobrega in novega povedal, ga je vprašala gospodinja in pobrisala potičine drobtine z mize. »Beračija je povsod in revščina,« se je oglasil zopet France, kot da je bil on vprašan. Šimen se je zganil in nervozno presedel. •Pa se kaj jutri oglasi, Šimen,« je dejala Matvarica, da bi prekinila nerodni razgovor. »Pirhov še nismo napravili in potice tudi še niso gotove. Komaj za blagoslov je bila pečena. pa to bomo še-le jutri načeli, kot je stara navada.« Šimen je vstal in ni črhnil besede. Tudi Krist mu je sledil. Med vrati pa se je obrnil k svojemu visokemu drugu in mu dejal: »Nisem kriv, Gospod, da so taki. Ti si me povabil, in jaz sem Ti sledil. Bolje so mi znani, kot Tebi.« Skoraj enako se jima je godilo povsod, po vsej vasi. Pozen večer je že bil, ko sta obšla dobre pol vasi. »Odpusti jim, Gospod,* je dejal Simen, ki je bil žalosten in pijan. »In tudi mene se usmili in mi odpusti, zakaj, vidiš, da nisem najnevrednejši med njimi.* Gospodovo lice je sijalo dobrote in odpuščanja, svetlejše je bilo od luninega srebrne- ga žara, in ljubezni poln nasmeh mu je trepetal kot milijon iskrečih se zvezd na blagoslavljajočih ustnih. Gospod je odpuščal in blagoslavljal, plačeval dobro za slabo. Zavila sta za oglom bele, visoke hiše. Pod visokim, z nagelji in rožmarinom zasutim oknom je slonela vitka lestvica in vrh njenih gostih klinov se je zibal zastaven fant. Hipoma je bil doli. »Kaj pa iščeš tu okrog'? Bi rad k mojemu dekletu v vas? Ha?« Ni pogledal, ko je prišlec. Sklonil se je, zopet dvignil in na Šimnovi i glavi je odjeknil in zapel krepek, ubijajoč udarec... i * j Velikonočno jutro se je razlilo preko po-i krajine; solnce, vse mlado in živo se je ko-i palo in igralo v morju rosnih biserov in ob ; prazničnem zvonenju so hiteli ljudje k cerkvi nad vasjo. ' Moj bog,« je vreščala prva ženska, ki je zagledala Šimna, ležečega v travi nad cesto. ! »Šimen je. Ubili so ga, ojoj!« j »Pa ravno to sveto noč,« je hitela druga in ! se križala. : »Kdo bi si bil mislil; pa saj ga ni bilo i škoda. Ni bil dosti prida.« I Tako in enako so govorili in se menili vaščanje, in praznik ni bil tak, kot bi moral biti; nekaj se je skalilo v toku vaškega živ-i Ijenja. Narava pa je klila in dehtela v veličastju vstajenja, in tudi siromak Šimen je vstal v Kristovem spremstvu k drugemu, boljšemu | življenju. j Njegov konec je bil enak sleherni njegovih i pesmi. Velikonočni potres. Otroška leta. Vesela Velika noč. Oče hodi v svetlem jutru po sobi in poje: Premagana je smrt, trohnoba!« Moje oči se vesele potic in pirhov. Potem velika maša. Na poti v cerkev solnce, petje tic, smeh. V cerkvi pojo orgije, zvonovi potrkavajo, tako čudno sladko je v duši, da je vsa prevzeta. Oblaki kadila, rožnati in napojeni s čudovitim vonjem. Po maši: na polje. Živio zelena trava na travnikih, med njimi črna zemlja, svetla ozimina. Popoldne veter in prah. Usta zapiramo. Večer pokojen, sedimo v kuhinji, svečano se razgovarjamo. Nato ležemo. Na materini omarici gori luč. Tišina. Kmalu pa se oglasijo psi v tovarni na klancu. Zavijajo žalostno. — Oh, da bi ne! — Tulijo, tulijo. Zunaj je noč. Slišim očeta: »Kaj pomeni to tulenje? Slišiš kako tulijo.« Mati upira oči v strop. — Kaj je odgovorila se ne spominjam. Tulijo, tulijo. Žalostno zavijajo. Hm? slišim očeta in se pogreznem v noč. Odprem oči. Svetloba mi jih ni odprla. Luč gori na materini omarici. Oče stoji poleg vrat z revolverjem v roki. Mati je v beli nočni halji. Slišim jo: >Jezus, nikar!« Oče odgovarja in upira srepo oef v vrata: »Meni verjemi, so že v kuhinji. Streljal bom!« Tisti hip se nagne moja postelj. Z glavo se pogrezam, nalahno, luč se maje. >Potres!« Oče prebledi. »Glej!« Na zidu velika razpoka. Podobe nihajo. Brat joka. »Jezus, Jezus! i toži mati, ki meče nase obleko. Oče je ves bled. Nekdo me pograbi. Hitimo. Pod nogami se ziblje, nekaj pada, ljudje kriče, ne vidim jih, tema, tema, pod nogami se ziblje. Pod dolgim tovarniškim zidom stoji- mo na cesti. Mati drži sila jokajočega brata, jaz se tresem ob očetovi roki kot šiba. Nalahno se giblje zemlja. Šum vode. Po cesti doli od klanca prihaja hlapec s konjem. Star konjiček, naš dober prijatelj. K zemlji poveša glavo, hodi pa enakomerno, brezbrižno. Slišim hlapca: »Niti zganil se ni. V hlevu se ni kamen premaknil.« ' Kako sem srečen, da imamo zopet konjička. Od nekod pada svetloba na ploščato pročelje šentpeterske cerkve. Pada kamenje, ruši se. »Jezus, cerkev se podira!« Ljudje beže, ne vidim jih, le čujem. »Bežite, bežite, dimnik!« kriče. Plašno se ozre oče na veliki tovarniški dimnik. »Maje se«, zašepeče. Mi bežimo, bežimo. Noč! Slaba svetloba doli pri cerkvi. Na tlak bije padajoče kamenje. Ljudje drve. Kriče: »Voda prestopa! Zemlja se odpira! Ogenj šviga iz nje!« Brat joka neprestano, mi bežimo v noč, čutim, da se gibljemo, kam, ne vem. Psi tulijo. Pred menoj stoji svinjak. Pod veliko streho spimo, po repi in svinjah diši. Sladak vonj se meša z gorkim dimom. Na eni strani oče, na drugi mati. Tam doli na drugem koncu molijo, molijo. Pod nami se giblje zemlja. Na posteljah kriče. V svinjaku krulijo svinje. Vstajajo. Na vrtu za poslopjem kleče ljudje. Plašno se ozirajo v mogočni tovarniški dimnik, ki se maje. Mati me nese na vrt. Stiska me k sebi. Tla se majejo, ljudje molijo s prosečimi rokami, dimnik se lahno giblje... Meni ni hudo pri srcu. V gospodarskem poslopju, kjer spimo, pripovedujejo vsako noč dolge, dolge, lepe povesti. Veliko nas je in jaz ležim med materjo in očetom. Gorko je in svinje krulijo. M. Zissy: Resnična povest. Kumunska vas je na griču. Hišice in njih ; ped zemlje si slede domala povsem enake vzdolž edine, široke ulice, ki je vsa bela od strjenega snega. Ali kadar je solnce posušilo to blato, kadar so mnogobrojni košati nerodi v bujnem cvetju, slamnate strehe pokrite z mahom in travo, trnjeve seči pa razcvele, tedaj pozabiš na uboštvo stanovanj, vdihavaš opojen vzduh in vse se raduje. Hišica sirote Stanke je koncem sela. Stanka na pragu gleda dolino — studenec in njega štiri topole, cerkvico in grobišče ... tam zadaj pa gozd ... kamor pojde trgat majskih solzic in drago — ljubcev! Sanja o Veliki noči, ki je letos kasna in ki bo zategadelj cvetna. — Vso zimo je delala, predla lepo svilno nit od zapredka. Ljubka roka, gibki prsti ji nikoli ne omagajo. Da, skoraj bo spomlad, v kratkem bo mogla nesti v mesto prodajat svoj svilnati sukanec, bo mogla kupiti svojemu Dimitriju tisti krasni jopič, ki si ga on tolikanj želi! Ni li on nje mož? Saj pač živita skupaj? Poroka se bo vršila, kadar bosta manj siromašna. Aj, kako ga ljubi, svojega lepega Dimitrija! Hoče, da bo najlepši za praznike. Poglob- ljena vsa v svoje sanje, v svojo ljubezen in v svoje delo ne opaža njegove dolge, ponovne odsotnosti... brez ljubosumnosti gleda, kako se ob nedeljah na plesu približuje bogati vdovi, krasotici Radi, ki nosi krasno svileno kopreno, blesketava krilo na tenki vezeni srajci in okoli vratu težak niz zlatnikov. Stankina duša je čista liki preja, ki jo je tkala vso zimo. Solnce je osušilo kolovoz, Stanka more oditi... mesto je daleč... ure in ure bo treba hoditi! Štiri dni izostane, morda še dlje, ako poseti svojo sestro omoženo s čuvajem parnega mlina v predmestju. Potekel je teden, Stanka se vrača. Poje, se smeje kar sama od sebe, tako je v notrini vesela ob misli na blago presenečenje, ki zdaj pa zdaj osreči njenega ljubca! Tajnost je skrbno zase hranila. Krasni suknjič je zdaj tu, pazljivo vložen; irhast je, izpreve-zen z rdečimi cvetkami in zelenimi vejicami, obšit z robom od astrahana. Blaženi lepi svilni sukanec, ki ga je tako dobro prodala! Blaže se domu. Oddaleč vidi svojo vas. Neka ženska, se zdi, ji prihaja naproti; kako ji bo nerodno, če jo bo izpraševala po vsebini zveznja; pa ne, ženska okrene glavo ter gre mimo. Kaj? Vrne se. Kliče: Stanka! — Naj li odgovori? Ona pa zove še glasneje: Stan- ■ čui me, Stanka! In Stanka počaka-•n se slednjič obrne in srce ji prestane biti, 'se zastane v njej... dihanje in misel! Vide-a je tolikšno usmiljenje v očeh te ženske. r~ A se je zgodilo? Je li Dimitrij bo-iln’ unu’l^ — Povej hitro povej!! Stanka, ne vračaj se v selo! pojdi k svoji sestri: naproti sem ti prišla, da ti prihranim sramoto vrnitve! Ob besedi »sramota--se Stanka ponosno vzravna. — O kateri sramoti govoriš? Vsa je zasopla, duši jo. In vrla soseda v svojem ženskem srcu čuti da bo to za Stanko hujše, kakor ce bi bila kradla ali ubijala — in drhte ji rece: — Dimitrij se je zmenil z Rado, bogato vdovo, in včeraj sta se poročila! Stanka omedli... nenadoma udari z glavo ob tla. Soseda prestrašena poklekne kraj nje, jo gladi, ji prigovarja, jo treplja po dlaneh, ji naredi zglavje s culo, ki je padla poleg nje. Ubogo obličje bledi, bledi, drobne ročice mrznejo, mrznejo ... žalostne oči so zaprte, otožna usta zatvcrjena! Stanka je mrtva! V kratkem se bo znočilo. Ostaviti treba Stanko, teči v selo, prositi pomoči,.da se prenese ubogo dekle domov. Dolgo ni nikogar... po cesti prihajajo ei-gani — bližajo se. Mrtva ženska? Umo se odstranimo — morda bi nas dolžili, da smo jo ubili! Eden njih vidi pod glavo velik zavoj, brezobzirno ga pobere, ga odveže: lep nov suknjič, dobra nepričakovana najdba; naglo oddirja za drugimi. Velika noč je prišla. Srenja se veseli, ljudje nagovarjajo znance in si ponujajo pi-ruhov, rdečih, vijoličnih, rumenih, višnjevih pisanic. Govore: »Krist je vstal«, odgovarjajo: »Res je vstal«, trkajo z jajcem ob jajce, objemajo se. Stanka je na groblju... blaga sosedinja je poskrbela za vse. Pobožno je prinesla to velikonočno jutro jadni rajnici poln predpasnik majniškega cvetja: marjetic ali kapljic, ki jih romunski kmet tako pesniški nazivlje angeljske solzice«, in ves grob diši po njih- Na selu pred krčmo pa se ob zvoku gosli in pastirske piščali tvori k61o; razvija ser napolnjuje široko cesto z veselimi dvojicami, ki so v svoji najzaljši opravi. Najbolj' pa se divijo dvojici obeh poročencev, bogati vdovi Radi v njeni svilnati tančici, v loščastem krilu vrhu tenkih vezenih rokavcev, s težkim navratnikom od zlatih dukatov — in lepemu Dimitriju, ki nosi suknjič iz bele irhovine. vezene s krasnim rdečim cvetjičem in zelenimi vejicami, obrobljene s čednim trakom od astrahana... Po tihem si pripovedujejo, da ga ni plačal posebno drago, ker ga je kupil po naključju od nestalnih ciganov, ko so šli skozi sosesko. A. D. I!r. H. Tuma: Na goro.. * Krasno spomladansko vreme zvabilo me je na Šmarno goro. Po hladnih snežnih gozdovih nad Skaručno prispel sem na vrh in dobil polno življenja turistov iz mesta in | dežele. Doli grede po strmini in po poti do ; Št. Vida srečaval sem dolgo vrsto nedeljskih turistov, mož in žen, otrok in mladenk, pri-prostorih ljudi iz delavskega in obrtnega stanu, pa našega razumništva, oblečeno turist-ski in lahko, pa tudi skrbno zavite v zimske suknje, gospe v kožuhih, pod pekočim pomladanskim so lucern, pa gospodične v lahkih bluzah, kratkih krilcih in visokih opet-nicah, po spomladanskem blatu. Vse je vrelo proti strmemu solnčnemu vrhu naše Šmarne gore! Veselje nad svobodnim domačim življenjem sijalo jim je iz lic, kot svetlo marčno solnce! Kaka prememba izza 50 let! Takrat sem hodil sam, prav sam po naših vrhovih. Naši ljubljanski meščani s svojimi družinami so šli v prosto prirodo le, kadar je bilo žegna-nje pri Mariji devici na Šmarni gori, pri Sv. Urhu, pri Sv. Roku in drugih svetnikih, slovenskega turista pa ni bilo. Spominjam se kot otrok le kosonogega Kadilnika, ko jo je nedeljo proti večeru z dolgo planinsko palico in okovanimi čevlji, s kito rudečega slečja in modrih svedrecev okoli klobuka, primahal s planin po ljubljanskem tlaku, da smo se ljubljanski paglavci čudili nad odraslim človekom, ki se kinča s cvetjem kakor pastirji, ko smo pasli koze po Poliškem gričevju. Živo se spominjam, ko sem leta 188(5. preplezal Triglav od Velepolja gori, po severni strani in čez snežišče — seveda ne po sedanji poti — doli do Dežmanove koče, ki se je ravno tisti dan otvorila. V Dežmanovi koči je bilo zbranih nad stotino nemških turistov in moj-stranskih slovenskih kmetov. Vse je veselo rajalo, pilo in jedlo, mizi so se šebile gnjati, kruha, piva in vina, vsak dobil je zastonj, kolikor je hotel. Vabili so tudi mene. Za rana ob 4. uri najedel sem se bil pri pastirju Blažku v Velempolju mleka in polente, potem pa do 10. ure nič. Pa me je bilo srani skledoliztva, ko sem začul voditelja nemških turistov, znanega Dežmana, ki je držal otvoritveni govor. S stegnjeno roko kazal je na sivo glavo našega Triglava ter sklenil svoj govor z besedami: »Und du Vater Iriglav, schuttle dein stolzes Haupt iiber uns und schiitze unser Deutschtum!« Gabilo se mi je. nisem se taknil jedi, lačen, pa vesel in zadovoljen s seboj priukal sem proti 2. uri v Mojstrano, še dolgo vrsto let ni bilo, ali le malo slovenskih turistov! Hodil in plazil sem se sam po gorah in stenah iz ljubezni do naše zemlje. Sedaj pa je povsodi veselo turistovsko življenje! Novi rod čuti lepoto te naše zemlje in čuti, kako mu daje moč ta lepa, krasna naša priroda! .»Na goro, na goro, na strme vrhe, tja kliče in miče in vabi srce!« Motvoz (spaga) se dobi po tovarniški ceni MONOPJUTA d. d. skladišče: Gosposvetska cesta 2 (nasproti Figovcu) VRVI za perilo, stavbenike, tesarje, okna itd. vedno v zalogi KONOPJUTA d. d. skladišx< ; Gosposvetska cesta 2 (nasproti Figovcu) Tvrdka I. C Maver v Ljubljani naznanja, da je otvorila s početkom pomladanske sezlje posebni oddelek s čevlji vseh vrst. Čevlji prvovrstne kakovosti se prodajajo po izredno nizkih cenah ter se nudi s tem cenjenemu občinstvu prilika za najugodnejši nakup. — P. n. občinstvo se vljudno vabi, da si ogleda v prodajnih prostorih tvrdke novi oddelek s čevlji, zagotavljajoč mu najsolidnejšo postrežbo. Josip Peteline, Ljubljana Na vaBkel (Ha Patooaj« »pomeni*•) ob VOdl Na malo! Priporo^ patrobiHn« aa ilvUJe, krojaC«, Cevljaije, »oiUarJe, -iiiiVi hiBuj, pletenine, lepo« robe«, iCetke, oduac«, toaletno blapo. Tablo* *15 v O bUfo* fU Zdravilišče Rogaška Slatina. Najlepše in najbolj moderno urejeno zdravilišče kraljevine SHS. Svetovnoznani zdravilni vrelci: .Tempe? ,DonatM ---- „Styria' Zdravljenje vseh želodčnih in črevesnih bolezni, bolezni srca, ledvic in jeter. SEZONA: MAJ-SEPTEMBER Cene zmerne. V pred- in posezoni znaten popust. Koncertira vojaška godba. — Največja udobnost. — Radio. — Prometne zveze ugodne. — Zahtevajte prospekte! Ravnateljstvo zdravilišča Rogaška Slatina. H Belokranjski dan! ■ Veliko tombolo priredi Belokranjska podružnica SPD dne 3. maja 1.1. na Kongresnem trgu v Ljubljani za zgradbo planinskega doma na Mirni gori v Beli krajini. 1) O 3 i T K I; I. 6 tombol: 1. Spalnica iz orehovega lesa . 9000 Din. 2. Pisalni stroj............. 5000 Din. 3. Moško kolo................ 3000 Din. 4. Šivalni stroj............. 4000 Din. 5. Knjižnica................. 1500 Din. 6. Kuhinjska oprema .... 1500 Din. III. 50 činkvinov j obsegajočih zelo potrebne reči kakor: I vrečo moke, zaboj sladkorja, dežne II. 50 kvatern plašče itd. Dobitki so razstavljeni pri g. Ivanu Črnetu na Dunajski cesti. Pred tombolo obhod belokranjskih svatov v pristnih narodnih nošah z godbo in dobitki po mestu. Kupujte srečke! Odbor. ■ ■ H m m IKB v Gradbeno podjetje Ing. Dukič in drug Ljubljana, Bohoričeva ul. št. 24 Telefon štev. 560 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča de'a. Najboljše najtrpežnejše strešno kritje. Združene opekarne Ljubljana, Miklošičeva cesta 13 preje VIDIC-KNEZ Tovarne na Viču in Brdu nudijo v poljubni množini, takoj dobavno, najboljše preizkušene modele strešnikov z eno ali dvema zarezama, kakor tudi bobrovcev (biber) in zidno opeko. Na željo se pošlje takoj popis in ponudba I rfjkJtPiA | TRQ. tudi Dreta vseh vrst po najnižjih engros cenah KONOPJUTA d. d. skladišče: Gosposvetska cesta 2 (nasproti Figovcu) Strangi uzde, povodci, itd., potem gurte, platno za plahte nudi KONOPJUTA d. <1 skladišče: Gosposvetska cesta 2 (nasproti Figovcu) IHI NARODNI DNEVNIK, 11. aprila 1925 Stran 8. »EKONOM« osrednja gospodarska zadruga v Ljubljani, reg. zadr. z omej. zavezo vabi vse svoje člane na III. redhni občni zbor ki se vrši dne 6. maja 1925, ob 11. uri dopoldne v prostorih „Ekonoma" v Ljubljani Kolodvorska 7. DNEVNI RED: 1. Nagovor predsednika. 2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega rliora. 3. Poročilo načelstva. 4. Poročilo nadzorstva. 5. Odobrenje računskega zaključka ssa 1. 1924. S. Sklepanje o uporabi poslovnega prebitka. 7. Slučajnosti. Opomba: V slučaju nesklepčnosti se vrši pol ure pozneje na istem prostoru in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki sklepa brezpogojno. Računski zaključek je članom od 10. aprila t, I. v zadružni pisarni na vpogled. ..EKONOM" osrednja gospodarska zadruga v Ljubljani, reg. zadr. z o. z. varstvena znamka Popolnoma varno naložite denar Telefon št. 9. r. as. z o. z. Telefon S«. 9. Ljubljana, Mestni trg štev ©. Jamstvena glavnica za vloge znaša že nad 11 milijonov dinarjev. Vloge na hranilne knjižice O V Vloge z odpoved« in tekoči račun se obrestu- / nim rokom višje jejo po / O po dogovoru. Izvenljubljanskim vlagateljem so na razpolago položnice, da nimajo s pošiljanjem denarja nikakih stroškov. Posojila daje le proti popolni varnosti, proti vsaj trikratnemu kritju na vknjižbo in na poroštvo. Snkaso faktur in menic. Trgovski krediti. N&jboljfi fggftt IHabditn) f* edino 1* ° *os*p llnli Peteline*« «J|pl§ mamka Orltzrier in Adler M rodbino, obrt In Industrijo Ljubljana * ega spon enlka ftNkfnunji brezplačen. Večletna sarand]«. Detlavnlca za popravilo q MmBm * Telefon >13 »« malo Cpne oglasom do 20 besed Din 5*—, vsaka nadaljna beseda SO para. RADI° RADIO aparati material po precej znižanih cenah. po precej znižanih cenah. Predvajanje vsak dan. Aparati od 750 Din naprej. Evropski sprejem zajamčen. . Najboljši izdelelc. E le K Ir o - mater ijal, razsvetljevala, motorji, kuhalni aparati JT 50% popusta Posojilo posojilo od 5000 do 8000 Din proti varnostnemu kritju in dobrim obre-stim. — Ponudbe na upravo pod »Gotovina . tvrdke TREBAR Ljubljana, Sv. Petra c. 6. Proti jamstvu tudi na obroke, Prvi strokovno specijalni atelije za črkoslikarstvo Ljubljana Aleksandrova c. 1- šelenburgo' Specijaliteta steklene napisne firme Telefon štev. 908. Ustano Vse pisalne, risalne in šolske potrebščine dobite najceneje v papirni trgovini aacraaaraacoaDcmsam Ljubljana, Sv. Petra c. 29. Lastna knjigoveznica. Velika zaloga šolskih zvezkov, map in blokov Stalaže i Strojne tovarne in livarne d. d. Ljubljana ^ I Stroji za obdelovanje lesa - Turbine - Transmisije - Železne konstrukcije - Arma- | | ture - Sesalke - Brizgalnice - Železolivarna - Kovinolivarna - Zvonovi. j ■— in razširjajte „Narodni Dnevnik" I ■—