196. številka.
Ljubljana, v torek 26. avgusta.
XVII. leto, 1884.
Uhaja vsak dan iTeeer, iiimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele ca vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po Jeden mesec 1 gld. 40 kr.— Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vue leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se sa
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če ae trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvoje v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne atvari.
Vabilo na naročim.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........ 13 gld. — kr.
„ pol leta  . '....... 6   ,,   50 „
a četrt leta .   . ..... 3   „   30 „
„ jeden mesec....... I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za Četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto........ 15 gld. — kr.
t, pol leta........ 8   „   — „
„ četrt leta........ 4   „   — „
„ jeden mesec....... I   „  40 „
Vprmmiatvo ,,Sl&v, Naroda,**.
Avstrijskih kupčevalcev shod na Dunaji.
Ker se dandanes vse sbaja, sedli so se za 15. in IG. dan t. m. na Dunaji tudi avstrijski tako imenovani mali kupčevalci, prodajalci drobnega, raznovrstnega blaga. Drevo se naslanja na dreveBa, članovi jednega in druzega stanu se tesnejše spajajo, da jim je tako mogoče svojo veljavo pomnožiti in več koristij za-se pridobiti. To je znamenje denaš-nje d6be, narodno-goepodarske dSbe „par excellenceu. Prav zaradi tega pa, ker se to spajanje iu sanjanje godi iz ozirov gmotnih, na stališči gospodarskem, zato so vsi ti stanovski pojavi radi pristranski, za-htevanja so čestokrat krivična, in najmanj povoda imamo čuditi se za trgovske in kupčevalske kroge, ako v njih ne nabajamo ozirov na občo korist, temveč le nagnenje, da bi se vse stakalo le za dobro in prijetno življenje trgovca in kupčevalca.
V razpravah in resolucijah rečenega kupčeva Is kega shoda opazujemo vse zmote, ki izvirajo iz tesnosrčnega in sebičnega obzorja. In da to obzorje še bolj prevladuje v nizkih in plitvih strugah kupčijskega gibanja, nego-li v trgovskih višavah, kjer ne gre za krajcarje, nego za milijone, to ti je
takoj jasno, če količkaj premišljuješ vedenje in kretanje malega kupčevalca in branjevca. To dobičkarstvo bi bilo zaničevanja vredno, ako bi ne bilo tisto kolesce, ki brez Števila rok vsak hip obrne in brez števila potreb človeških zadovolji. Veoder pa imajo dolžnost in voljo tudi tisti, ki uživajo in plačujejo, da varujejo same sebe. Tudi ti ne pustijo, da bi bili kupčevalcem dani v roke na milost in nemilost. In vender je kupčevalski shod smatral utvari tako, kakor da bi kupovalec, konsument v življenji ne bil nič več, nego je krava v mlekarstvu! Tako jasno se je na tem kupčevalskem shodu izrekala misel, da konsument ne smb prihajati naravnost v dotiko s producentom, ker je kupčevalec zato tukaj, da posreduje mej njima, a vlada da ima nalog, tirati ku-povalca k branjevcu!
Take zahteve mora javno mnenje že „a priori" odbiti in noben shod jih ne prikupi državni vladi, ki je poklicana, da le zatiranega varuje in pravičnosti pomore do zmage. Prvi kupčevalski shod je uganil mnogokaj dobrega, a ob jednem je koval postave, ki so vender le predrakonične, tako zlasti proti svojim smrtnim sovražnikom, proti prodajalcem raznovrstnega blaga, proti krošnjarjem, agentom in razprodajalcem, in konečno tudi proti konsumnim društvom, pri katerih se je pozabilo, da so bila ustanovljena zavoljo malovestoosti in draginje kupčevalske, kakor tudi zato, da se konsumenti obvarujejo izprijenih živil; vse te napake pa so še dandanes vsaj v jednolikšni meri razširjene, tako da bi zavoljo njih kazalo ustanoviti konsumna društva, če bi že ne bila ustanovljena. Sploh opravičenim pritožbam kupčevalcev zlasti po večjih mest'h ni tolikanj uzroka iskati v kupčevalski svobodi, kolikor kje drugje.
Razprave kupčevalskega shoda torej ne bodo mogle imeti veliko drugega pomena, kakor to, da so spravile v dežel nekoliko kupčeva 1-skih idej. Te ideje so pa nekatere že sedaj pi-škave, druge otrebljenja potrebne in le malo je zrelih za javno uvaževanje in odobrenje. Resolucije so bile ob kratkem in po večjem naslednje:
Konsumna društva, ki se pečajo samo s trgovino v smislu trgovinskega zakona in torej mogo uničiti kupčevalsko trgovino, naj se čisto odpravijo. Vsako konsumno društvo sme se ustanoviti le z neomejenim jamstvom. Izdavati konsumnih mark mestne gotovine, se odslej ne dovoljuje več.
Krošn j a rj enj e je po mestih in v večjih krajih odpraviti. Drugodi in po hribih smejo samo domači in za drugo delo nepripravni ljudje krošn j ar iti.
Agent je in popotniki smejo shdo imeti le vzorce, strogo jim je prepovedati prodajo na drobno.
Razprodaj ati Be sme samo za kupčijsko likvidacijo in v konkurzu. Treba je zato dovoljenja od obrtnega oblastva.
Trgovino je samo tistemu dovoliti, ki se izkaže, daje kupčijsko izobražen. To se izkuže z učnim izpričevalom, da se je kdo v trgovini izučil, in pa z izpričevalom, da je kdo nekaj let bil trgovinski pomočnik. Učiti se ima navadni učenec najmanj tri leta, Če se je pa že v šoli kaj več učil, najmanj dve leti. Učna izpričevala mora poveriti prvosednik trgovinske zbornice, oziroma trgovinskega Bodruštva.
Razlika mej kupčevalcem inbranjev-cem naj se za vselej ustanovim; tako imenovane prodaje raznovrstnega blaga ni nikomur več dopuščati. Pri umerjenji davka je paziti, koliko trgovine kdo ima; naj se tudi poglavitno na to gleda, kaj reče zbornica ali sodruštvo.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 26. avgusta.
Oslil deželni zbor bode sklican, kakor kranjski, 9. septembra. — V nedeljo je bila na Žižkove] gori velika čeBka narodna slavnost v spomin Žižke. Žižkovska občina je namreč slovesno izročila ko; zemlje na tej gori Žižkovemu druHvu, da tam postavi spomenik temu češkemu vojskovodji. Slavnostni govor je govoril dr. Gregr iu poudarjal, kako ju Žižka branil Češko narodnost in materini jezik. Se ve, da so te blagosti pozneje bile izgubljene na Belej gori. A temu je bilo krivo fevdalno plemstvo in konservativno meščanstvo. Pa tudi še danes oblegajo sovražniki Češki narod, in bi ga radi požrli, kakor gladni volkovi. Češki narod se more samo nase zanašati, drugače se pogubi. Ne zaupajte mužem, ki se neso rodili na teh tleh, ljubite nezavisnost in svobodo, kakor so je taboriti ljubili! Boji še neso končani, samo ljubezen do naroda, svobode in materinega jezika nas more pripeljati do srečne zmage. Žižka imel je te lastnosti. Spomenik, ki mu ga mislite postaviti, naj bode tako velik, da bodo pred njim tresli se sovražniki češkega naroda, kakor so se pred taboriti samimi čete nemškega cesarja. — Pri Kutnej gori je pa bil tabor, ki se je
LISTEK.
Jesenska sapa.
Prekoračili smo sv. Lovrenca dati, pričetek kmetske jeseni. Čudno, sv. Lovrenc, ki je bil na ražnji pečen, mora začenjati oni letni čas, katerega na/ivi jemo kat eksohen hladnim. Solnce bo sicer pripekalo še nekaj časa, potem pa se bo necega dne pridrvila ostra burjs, tulila bo na vse pretege tisto žalostno melodijo, katero „en miniature" najbolje poBnemljejo psi, če slišijo turoben glas zvouenja. Visoke drevesne vrhove bo pripogibalo po gostih šumah; po polji pa se bo igrala z gostimi grivami orjočih konj, ki bodo njive spreminjali v lahke posteljice za pšenico, zlato-rumeno. Tudi megla se bo začela vzdigovati nad dolinami zvečer in zjutraj, od dne do dne hladneja. In necega jutra, ko bodemo ustajali, zbiralo Be bodo na telegrafskej žici lastavice, cele tolpe napravljale bodo svojo popotno toaleto; potem se bodo še jedenkrat ozrle na nas, in potem bodo odletele. In potem, in potem---
oh, pero mi zastaja! Življenje, tvoje ime je sprememba, minljivost!
Zakaj ne more profesor Tratodolski vedno počivati na Bledu, zakaj ne more s tega rajskega kraja vedno in vedno kratkočasiti najnovejšega dnevnika bralcev ? Ti si temu kriv, sv. Lovrenc (ki bi bil skoraj postal moj patron) in ti jesenska burja, in ve lastavice nepotrpežljive!
„Auch ich war in Arkadien geboren", — tudi jaz sem že bil na Bledu. Prej sem poznal le dolenjske holmce in pohlevne naše vinske griče — tu pa so stopili pred mene ti orjaški sinovi matere zemlje, katere je nekedaj, ko je bil prišel njen čas nerahlo vrgla iz Bvojega drobu. Pri nas se oblaki skrbno ogibljejo naših goric, — tu pa se na teh gorskih orjakih kar drobe v kose iu kose. Okolu in okolu glave Hnežnikov, v sredi pa zlato jezerno zrcalo, ki objemlje lep biser, otočec, s cerkvico in drevjem okrašen. Sveti so se mi zdeli ti kraji, — tu bi bil moral Bog dati deset postav, da bi ga bil človeški rod prav razumel. Hitel sem vun, prevzet od tolike krasote, hitel do Lesec in od tod po železnici do Kranja, kjer sem se še le upal malo od-
dahniti se. Tu nesem razen Iekarničarja nikogar poznal, pa še tega le po imenu. Vsakako pa sem mu hotel izkazati svoje rodoljubno spoštovanje in grem kupit k njemu nekoliko — sode, s katero sem potem na kazinskem vrtu po svoji naravi čisto pohlevno vino spravil v nevarno revolucijo in vse skupaj potem mirno použil. Narodna soda — kazinsko vino, aH nesem dokazal že takrat, kako nepotrebno je pridigovati mirnim slovenskim ljudem Bpravljivost z Nemci. Ker je pa takrat drugi vlak v Ljubljano hodil mimo Kranja Še le ob štirih popoludne, videl sem na prvi pogled, da Kranj ne zmore toliko, da bi me celo dopoludne in popoludne zabaval, moral sem torej sam skrbeti, za svoj kratek čss. Mahnil sem jo čez most v nasprotno hostico. Sedši na neko grčo, Bem začel iz „tičje perspektive" občudovati to starodavno mesto, najprej vse posamič: cerkve, hiše, mostove, drevje in potem ves eusemble in vse se mi je izredno prikupilo. Kranj, le ti si vreden, da hraniš kosti Preširnove in Jen*- ;, eeiu nazadnje vskliknil. Ta vsklik pa se je s prvim žvižgom prihajajočega vlak; da si kupim na kolodvoru karto.
imel izreči proti nemškemu schulvereinu in za Kvi-čalm zakon. Glavni govornik je bil Čelakovakv, ki je opozai)al navzočne. kaka nevarnost preti od nem Škega schulvereina češke; naroduosti. Nemci bi radi Vso Češko ponemčili, kakor so jo že jeden del. Skušnja pa nas uči, da se z raznoroden jem tudi širi nemški državi iu človeški družbi nevarni socijalizem. Zato se ne sme trpeti, da bi se to germanizacijsko delo še nadaljevulo. Ka*or zakon prepoveduje siliti koga v drugo vero, tako se tudi mora z zakonom prepovedovati raznarodenje. Za njim je posebno ostro govoril proti nemškemu ecbulvereinu Kolinski protestautovski župnik Machek, in nazival delovanje tega društva nečloveško in barbarično. Vsprejela se je redolucija, ki se obrača do deželnih in državnih poslancev, da z zakonom postavijo jez ponemčevanju. K koocu tabora opomnil je še deželni poslanec Bach, da češki narod ueČe s silo in dinamitom izsiliti svojih prav, ampak po legalnem potu. Tega tabora se je udeležilo nad 8000 ljudi j.
Pri deželnozborskih volitvah v kmetskih občinah pa <«ori'ii{«' ivstrljskem bili so včeraj izvuljeoi sami konservativci. Bauernvereinovcem se ni nikjer posrečilo zmagati s svojimi kandidati, njih kandidati dobili so Iti neznatno število glasov. Večina deželnega zbora zavisna je sedaj samo od izida volitev veleposentva, pa tudi tam je mnogo upanja, da zmagajo konservativci.
V nedeljo se je lir vat* k cm u saboru že predložilo poročilo o novem volilnem zakonu. To poročilo poudarja, da zaradi prekratkega zasedanja sabor ne more izdelati in skleniti novega volilnega zakona, ki bi obsegal tudi nekdanjo Krajino, iu zato priporoča poročilo obrniti se do vlade, da kmalu predloži volilni zakon za vso deželo m ob jednem skrbi, da bosta tudi Marijin Dol inŽumberk zastopana. Obravnava o tej stvari začne se v sredo. — Potem se je začela debata o poročilu velikega gospodarskega odseka. To poročilo tiče se osnove deželnega kktarstva, zasajanja vinogradov z ameriškimi trtami, uvedenja hmeljarstva v krajih, kjer je t rana uš pokončala vinograde, podpiranja domače obrtnijfl povzdige sadjarstva. Ko so govorili Peja-ković, Živković, Kutozovič, Folnegović in poročevalec Vuketinovie, bili so vsi odsekovi predlogi jednoglasno vsprejeti.
\ nanje tlr/ave.
Ruski Poljaki nameravajo carju za njego vega bivanja v Varšavi izročiti adreso, v katerej mu budo izrekli svojo udanost in zvestobo in svojo nevoljo nasproti nihilističu.in rovauiein. To misel je sprožil mejni grof "VVielopolski. Druga oficijalna adresa udanosti pa leži na mizi v Gurkovej pisarni, da jo i>odpi4e Varšavsko prebivalstvo. Poljaki od tega prihoda vladarja ne pričakujejo nikakih posebnih dobrot za svoj n»rod. Pri ruskim dvoru imajo vedno še Poljakom sovrašui elementi prvo besedo, ti pa vse carju prečrno slikajo. Tudi dobri odnnšaji z Nemčijo za Poljake neso nikako tolažilo. Znano je, da Btsmarck ne ljubi Poljakov, in dan na dan prinašajo nemški vladni in nevladni listi Poljakom sovražna poročila. V tem smislu deluje tudi nemška diplomacija v Petrogradu. Nemci Bejejo vedno raz-por mej slovanske rodove, da tako ložje širijo svoj upliv na slovanski jug in vzhod. Slovani smo pa že tako nagneni k neslogi, da so taki poskusi Nemcev le malokedaj brez vspeha.
Kolera na Francoskem na zahteva več toliko žrtev, kakor sprva, in se tudi dosti ne širi. Drugače je pa na Laškem. Tu Be pa število umrlih vsak dan množi, če tudi ne hitro. Do sedaj se kolera razširila v proviucijah Cuneo in Bergamo in v mestu Spe/.ziji, kjer se je pokazala takoj po nekem velikem viharji Pa tudi v drugih mestih bolehajo ljudje za to boleznijo, če tudi  le posamični.
(Švedski  in danski kralj se  baje tudi kmalu snideta. Prvi je poslednjega povabil k vojaškim   manevrom  pri Hardebergi.   Mi  mislimo, da kralja ne bosta nič ukrepala  proti liberalnim veči- ] nam v parlamenta ujijiuih dežel, če tudi njima delajo
In po jednourni vožnji sem bil v Ljubljani. Sklenil pa sem bil precej takrat, da bom o tem potovanji strogo molčal, ker uesem hotel konkurence delati svojim dragim kolegom, s katerimi sem zmiraj rad živel v miru. Pisateljevali so tisti čas skoraj vsi: jedeu je koval bolne novelice, drugi je objavljal stare pesni iz francoskih časov, tretji pa je v potu Bvojega obraza trgal listine iz starih nemških časnikov in jih na materinščino prevedene za svoje prodajal.
Sedaj pa me je s tega pasivnega tira spravil g. prof. Tratodolski. In to se je zgodilo tako hitro in s tako nepremagljivo silo, da se danes še celo kesam, da sem molčal o svojih gorenjskih dogodkih. Jaz sem bil na Bledu že pred sedmimi leti; ko bi bil pisal takrat, bi bila moja pisma originalna, ne pa Tratodolskega; drugič sem imel takrat pa Še to prednost, da tiste Čase o najnovejšem dnevniku Se ni bilo ne duha ne sluha in Be nesem mogel spozabiti, pisati za tako prešerne predale. Pa kaj pomaga zvoniti, ko je že toča pobila!
Kolikokrat v svojem življeuji sem po nepotrebnem nuvajal že  znani „tempora  mutantur et nos
večkrat sitnosti. Morda bode celo danski kralj iz občevanje s švedskim prepričal se, da je najbolje prijenjati volji naroda, kakor je storil poslednji.
Včeraj smo poročali, da je kitajski poslanik v Parizu dobil povije od svoje vlade, ne ostaviti tega mesta, temveč poskusiti nadaljevati pogajanja s francoske vlado. Ta f rancosko-kltajska pogajanja se pa neso začela. Francozi so spoznali da a tem hočejo Kitajci pridobiti le časa, da se dobro za vojno pripravijo, zato pa neso ukazali odstopiti od bombardovanja Fu-Čevskega arzenala. Zdaj smo pa še izvedeli, d.i je francosko brodovje, že razrušilo Fu-Cevski arzena! in uničilo 7 kitajskih topni.i ■ Kitajski podanik je zarad tega ostavil Pariz in odšel v B^rolin. Diplomatična zveza mej Francijo in Kitajem je pretrgana. Kaj pa 1 ode sedaj? Francozi upajo, da bodo Kitajci kmalu odjenjali, ko so videli francosko silo. „Figaro" pa poroča, da je njega poročevalec imel pogovor s kitaiskim poslanikom v Parizu Li-Fong-Pao, in je ta rekel, da se bodo Kitajci bojevali korak za korakom in branili svojo zemljo, kakor Rusi 1882. leta. Anamiti in Tonkinci se pa bodo spuntali Francozom. Francozom ne bodo ostajalo druzega, kakor marširati na Peking, a tu bodo našli obupen upor. Ne da se tajiti, da bode vojna za Francoze jtrko težavna, ko bi se morala po suhem nadaljevati. Res so kitajski vojtki slabo organizovani, a ta država broji blizu 400 milijonov ljudij, in bodo tedaj vselej lahko nabrala nove vojske, ko jim bodo Francozi jedne razbili. Francozi bodo pa le z veliko težavo, stroški iu zamudo časa mogli pošiljati novih vojakov v daljni azijski vztok.
Da bi se doseglo sporazumljenje mej angleško vlado in večino zgornje zbornice, priporočal je nedavno bivši irski podkralj Karol Cowper, da naj vlada že jeseni predloži parlamentu nov zakon o razdelitvi volilnih okrajev. Vlada ni nasprotna temu predlogu, 8 ne ve se, ali bi se zanj dobilo večiuo v spodni. zbornici, ker se mnogi liberalci z novo razdelitvijo volilnih okrajev boje zgubiti svoje sedeže, konservativci bi pa že zategadelj glasovali proti vladi, da bi jo vrgli. Sicer pa ni izključeno, da vlada poskusi ta pot, in se morda Gladstonu posreči dobiti celo večino, saj je že v težjih okoliščinah zmagal v parlamentu.
Število ustajnikov v Hiidanu se je pomnožilo. Ko so šejki K asa Is k i izvedeli, da so to deželo po pogodbi Angleži izročili Abesinccm, ter je tako odločili od Egipta, pridružili so se k ustajnikom. S tem se je ustaška vojska za 14.000 pomnožila, ki utegnejo še angleAkej  ekspediciji preglavice delati.
Dopisi.
Iz Ptuja 23. avgusta. [Izv. dop.] Kakor ste že poročali, je v deželni zbor za Ptujski-Rogatski okraj g Božidar Raič izvoljen.   Zmaga  je sijajna, vse slovensko ljudstvo je po svojih volilcihza njega glasovalo, nobeden narodni volilec se ni izneveril; le nekatere stare nemškuUrske  duše, katere vo dila   pri   mestnih   nemškutarjih dobivajo,   so za posilinemca,   sv.   Vidskega   Kramarja Soštarič-a glasovale ,   kar   pa   celi   stvari   nič    ne škodi. Mi napredujemo očevidno na deželi ln v mestih ; Rogatski okraj, kateri je dosedaj zmiraj, in še pri zadnji volitvi v državni zbor nasprotno glasoval, se je tako poboljšal, da je Bedaj celi okraj brez male izjeme, razun nekih starih nemškutarjev, katerih drugi uikdo ne bo popravil, kakor smrt, — za slovenskega kandidata glasoval. To je napravilo „kmečko društvo" pri sv. Križi pri Slatini, in njegovi blagi in hvalevredni voditelji gosp. nadžupnik Froblicb, gosp. Kurz, in drugi. — Tako pada trdnjava za trdnjavo, pravična reč pa zmaguje. — Pri ti volitvi se je nekaj druzega važnega sprožilo. Zadnji čas se žalibože po-' pušča naš slovenski program,  katerega so mnogo
mutamur in illisu ne da bi si bil veliko zraven mislil! Nikdar pa nesem tako živo občutil, kakor danes, kako resničen da je ta izrek. O svojem Času si filologa nesrao mogli misliti veselega in po hribih in letoviščih radujočega bo. Če je pa kateri v take kraje zašel, se je tudi tam zakopal globoko v svoje knjige.   Za svojo zunanjost  se ni veliko brigal, še manj  za  svojo okolico  in najmenj za telovadna društva. Dandanes se je to spremenilo; tudi filologi so se začeli utikati v posvetne zadeve. Z nami govore  in  golče z nami  pojo in plešejo, igrajo vse posvetne igre in igrajo na muzične instrumente vbo posvetne melodije,  in  z  nami vred dvorijo lepim Evinim hčeram.   Namesto 8  čmerno suhoparnostjo poskuša že tudi filolog odlikovati  se z duhovito dovtipnostjo. ln ko so se tako približali drugi ljudem, zakaj bi jim ne bila — najzadnja pa ne najmanjša stvar — zakaj bi jim ne  bila tudi politika dosegljiva? Mar li ni Gladstone jeden  najboljših poznavalcev Homerjevih? Zakaj bi potem mi, ki poznamo Homerja še po svojem poklici, ne bili tudi dobri politiki, si mislijo. In m: posežemo vmes govoreč: zakaj bi res ne bili? Zgodovinarji korakajo naprej;
številno obiskani tabori vsprejeli. na katerega so pri taboru v Ormuži slovesno prisegali, — to je sjedinjenje Slovencev v jedno celoto; pred vsem pa administrativo:* ločenje slovenskega Štajerja od nemškega.
Popuščajo ga ravno tisti, kateri so od naroda poklicani za to, da ga na merodajnem mestu zagovarjajo ; popuščajo pa ga zaradi tega, ker so odlikovani, in so dosegli to, kur je bil njihov program, in žrtovali to, za kar njim v resnici nikdar ni bilo. Volilci Ptujsko-Rogatskega okraja bo tedaj na novo izvoljenemu poslancu g. Božidir-u Raič-u naročili, da se naj drži starega slovenskega programa, kateri je še zmiraj njihov program, naj se on oveže v državnem zboru gosp. dra. Vitezič a, kateri taisto idejo goji, in g. Božidar Raič je, kakor to ni drugače pričakovati bilo, nas zagotovil, da on s tem programom, katerega je na vseh ta* borih zagovarjal, stoji in pade, in se mu nikdar ne bode izneveril. — To so zlate besede, katere naj si drugi slovenski poslanci zapomnijo, in tako bomo mi Štajerski Slovenci postopali.
Iz Podbrezja nad Kranjem 24. avgusta. [Izv. dop.] (Po dbreški klanci in visoka vlada). Pregledovaje državno finančno postavo za leto 1883. od dne IG aprila 1883. in ono za leto 1884. od dne 8. aprila 1884, smo našli, da je državni zbor dovolil Koroški deželi za leto 1883. celih 165.000 gold. za navadne stavbene stroške, plače i. t. d. za izredne pa 50.000 gold. in kot drž. podporo skladovi, im cestam pa 4 400 gold. za leto 1884. pa za prve 172.000 gold., za i/red ne t. j. nove i no s te, za odstranjenje klancev i. t. d. celih 92.000 gold. in 38.000 dolg. pa kot državno podporo skladovo'm cestam.
Človek bi se nadejal, da glede tega vsaj v primeri dovolilo se je tudi Kranjski deželi, pa ni istina, kajti navadne stroške je za vsako navedenih let dovoljenih po 120 000 gold.; za izvanredne stroške (nove stavbe, za odpravo klancev i. t. d.) ne solda, in kot državna podpora leta 1883. le 5.000 gold. neki skladovni cesti, za leto 1884. pa tudi v ravno isti namen 10 000 gold.
Ako pomislimo, da je poprej v omenjeni namen državni zbor dovolil za leto 1883. vsega skupaj 4 milijone in 600 tisuč gold., za leto 1884. pa malo manj kot 5 milijonov gold., je nemogoče verjeti, da bi naši deželi tako malo pripadalo. Ni moj namen glede tega izravne davke v poštev jemati, ampak nerazumljivo mi je, da za izredne stavbe ni bilo v obedveh letib ne solda dovoljenega. Mar naša dežela nema klancev, v kojih se ljudje in živina končujejo?
Ne bodem navajal istih C0»t, koje se vsled železuic malo več rabijo, kajti namen mi je, spominjati se le tistih, katere se kljubu železnici zelo rabijo, ako ravno jim je toliko nujnih potreb, da bi se jih bila slavna vlada gotovo že usmilila, ako bi jej bil kdo v tej zadevi potožil.
Nadjamo se, da bi bil tudi naš državni in deželni poslanec stvar gorko na svojem mestu priporočal, ko bi bil za njo vedel. Da nam vest ne bo še dalje ?anikernosti očitala, pokažimo visoki vladi in svojemu poslancu, kje nas črevelj tišči!
Ali mar ni sramota sedanjemu stoletju, da sta na državni cesti klanca v Gobove ah in v Osranku enako Jurčkovemu klancu še vedno
za njimi so prišli filologi. Kdo pride za temi: menimo, da naravoslovci; za naravoslovci pt druge stroke, kar jih še OBtaja. Vsaj v najnovejšem dnevniku se tako nekako vrste. Pri celej tej stvari pa je jako zanimivo, da se je posebno jednega stanu, ali da moderno govorimo, jednega poklica — učiteljskega namreč najbolj polotil ta Šukljejev bakcilus. Kako opravičeno je dandanašnji svarilo: nolitejurare in verba magistri!
Kje je prav za prav gospodu Tratodolskemu prišla misel, pečati se s „Sokolom", ali že v Ljubljani ali Še le na Bledu? Dobro bi bilo to konsta-tovati, da bi se izvedelo, če neso nekateri kraji kakor pred kolero, ravno tako varni pred najnovejšo slovensko bolestjo.   Krška tla so n. p. v novejšem Času popolnem varna pred Šukljejevim  mikrobom; tam okolu Kaodije pa jih še nekolike boleha za kolero Šuklje-atiko. Seveda nemajo nič zdrave pitne vode, kar menda tudi to bolezen zelo pospešuje. Da pa ne bo nikdo imel uzroka dolžiti me, da samovoljno primerjam kolero s tem narodnim zlom, mislim, da se dosti opravičim če povem, da se mi je čudno zdelo,  zakaj da se ta bolezen kakor azijska
na istih mestih, kjer so bile nekdaj  kravam steze ali tovornikom poti!
Zadnji čas je, te klance odstraniti, kar se da brez mnogobrojnih t isu če v dognati.
Klanec v Gobovcah se lahko popolnoma opusti, ako se državna cesta potegne nad mostičem pod Gobovci nad Franckovo kopeljo na skladovno cesto do senožeti in od tod po Podolinci črez borit do Klinarja. Z malim ovinkom se je mogoče ogniti prestrmemu klancu v Osranku in če se drž. cesta potegne za Kajžarjevo hišo do Tržiške ceste, odpade tudi Jurčkovi klanec.
To bi državi ne donašalo ogromnih stroškov, ljudstvu, še bolje pa ubogi živini bilo bi v veliko korist. Koliko se prevaža po teh klancih posebno k železnici v Podoart in iz Podnarta; koliko Be še kljubu Železnici vozari v Kranj in nazaj!
Da smo Podbrežani ponosni na svoi prelepi kraj, nam n kdo za zlo ne bo jemal, kajti sami se ne babamo z njim, ampak tuja gospoda, ki nas od leta do leta vedno v večjem številu obiskuje, to konstatuje. Ljubljančan, Tržačan in Goričan, kje ti je mogoče, se boljše ohladiti kot v Podbrezji! Kje najdeš toliko gozda, toliko hladne sence in bistre zdtave vode, kot ravno v Podbrezji!
Koliko bolj bi pa še Podbrezje napredovalo, ko bi se ložje  bodisi peš ali z vozom tja dospelo.
Proč tedaj b starimi klanci, iu da do tega dospemo, opozorujemo tu javno visoko dež. vlado, nadejajo se, da bo brez ovire zaukazala c. k. okrajnemu glavarstvu v Kranj i, stvar preiskovati in potrebne načrte (gotovo že izdelane) predložiti
Svojega drž. poslanca pa tudi ob jednem prosimo, te naše težave na svojem mestu gorko podpirati, in ako potreba tudi o ti zadevi visoko vlado interpelovati.
Ne zahtevamo vsega v jednem letu, ampak nar bolj nujno pa želimo že za leto 1874 iu to je novi kos drž. ceste od Klinarja skozi bor št do senožeti. To bi ne stalo veliko in klane v Go-bovieah bil bi precej odstranjen. Bili bi več ko polovico bliže železnice in glede prevažanja blaga bili bi ne le Podbrežani, ampak tudi Dupljanci in drugi veliko na boljšem.
Ko bi pa visoka vlada tega kosa ceste ne hotela prevzeti, naj bi nam blagovolila podariti le nekoliko podpore, in kos ceste bi sami izvršili..
Podbrežani! na noge, in ako potreba, bodemo pri visoki vladi uložili posebno prošnjo o ti zadevi. Od svojega drž. poslanca pa pričakujemo, da nas ne popusti na cedilu. Kaj pa sklepata cestna odbora glede Podnartovskega mosta črez Savo, nam ni znano; znauo nam pa je, da bi bil že zadnji čas, odpraviti privatni most na skladovui cesti, ter oprostiti pešce mostnine in jo primerno znižati za živino.
O tem mostu naj bi cestna odbora kaj spregovorila, kajti mi imamo še na vrsti derečo Bistrico, koja nam jezove trga, boršte in travnike p odkopu j e in zasipa itd.
Tudi ti nalogi v okom priti, je zadnji čas. Morda nas bo jeden ali drugi smatral za materija-liste, pa ni istina, kajti popolnem smo vsi Podbrežani za stari narodni program „Slovenija", kojega je štv. 189 od dne 18. t. m. tega velecenjenega lista zopet oživela.
Hvala Bogu! zadnji čas je, da se ga zopet poprimemo, in še bolj kot nam, je nujen Primorskim Slovencem.
Političnim društvam ga bo ne le „Soča" ampak tudi .Edinost" gotovo za nujnega gorko priporočala, Vederemo! Podbrežan.
Občni zbor obrtnega Kranjskega društva.
Dne 23. t. m. zbralo se je precejšnje število udov v društvenih prostorih, da se posvetujejo o programu občnega avstrijskega obrtniškega shoda, ki bode dne 6., 7. in 8. septembra t. 1. na Dunaji. Predsedoval je zboru g. A. Klein, društveni predsednik, in poročal, da mu je sklicevalni odbor obrtniškega sboda naznanil, da so državne in privatne Železnice obiskovalcem shoda vozamo znižale od 33—50 "/o, kar bode gotovo uplivalo, da se mnogo zavednih obrtnikov udeleži prevažnoga shoda.
Kot  poročevalec o programu razvija potem društveni tajnik g. Kune v daljšem govoru stališče obrtnikov z ozirom na naše politične stranke in ko-nečno  sklepa, da se pospeševanja svojih koristi j obrtni stan nema nadejati od drugod nego od konservativne veČine državnega zbora. Ni se domišlje-vati, da bo obrtni stan pridobil si mnogo izgubljenih pozicij; zato pa je treba, da v defenzivnej hrambi ohrani, kar de poseda.   Kapitalske moči bo b pod poro liberalnih ministerBtev v Avstriji prišle do tolike veljave — njih nozori širjeni po podkupljenem časnikarstvu — pririli so tolikanj mej ljudstvo, da se vsacega, ki želi neznosno stanje  malega obrta /.boljšati z napravo postavnih določeb, ki pripoznajo rokodelski obrtniji zgodovinske in politične pravice, — sumniči nazadnjaštva, kakor da bi se z ohranje-njem obrtnega stanu v resnici uničeval ves napredek sedanjega veka.
Obrtna društva nikakor nemajo onih teBnosrč-nib idej, ki v zaviranji napredka in osobne prostosti iščejo boljših časov, jasno pa sprevidijo, da se da razmerje malega obrta po najsvobodnejših uače-lih uravnati tako, da se ne bode samo v prid posamičnemu židovskemu bogatašu, ki obrtnije ne pričenja iz potrebe, marveč le zato, ker mu je to najbolje in najložje pristopni objekt, odiral in uničeval ves srednji meščanski stan, kar bi nas nikakor ne pripeljalo do svobode, temveč do robstva. Napori obrtnikov so državnemu obstanku v največji prid; ker ti želijo okrepčevanja, nasprotniki obrtni-! kov pa oslabenja državnih močij.
Tako zvana „Grtiuderperiode" kaže nam bolje, nego vse, kam bi v imenu napredujaštva in svobode naši lažihberalci pripeljali državo in pošteno ljudstvo. Kljubu vsej liberalnosti pa oni v 20. letih svojega gospodarstva neso razširili volilne pravice in ničesar storili v zboljšanje in povzdigo gmotnega stanja delavskih stanov.
T'ke nazore imajo tudi naši sodtugi, živeži pri zibelki nemškega židovskega napredujaštva na Dunaji in postopanje teb izraža nam dovolj občno nevoljo produktivnih stanov proti stranki, ki išče podlago svobodi in naprednjaštvu v uničenji samostalnosti male obrtmje in v poostren j i socijalnih nasprotstev.
S sklicavanjem občnih shodov za vse uvstrij-ske pokrajine, pospešuje pa se zavednost mej rokodelci, in če bodejo ti dovolj vztrajni, smejo se sigurno nadejati, da se bode z odpravo največjih napak tudi njim omogočil obstanek poleg velike industrije, — da jim bode ostal tudi v prihodnjosti primeren delokrog.
(Dalje prih.)
morilka najbolj pojavlja ob najhujši vročini in tam najdalje, kjer imajo vodo najslabšo, kakor tam doli ob Krki, kjer še sedaj polni strahu in zaupanja od poslanca Šukljeja pričakujejo odrešenja
Pa vsaka reč le en čas trpi. Tako je govoril Še stari Kranjec zibaje v svoji hiši Francoza. Viri pripovedujejo, da ga je potem prevrnil in udušil. Jaz zboljšanja časov ne pričakujem od tako silnih prevratov. Saj upam, da ima radikalni naš svet močne živce, da more še precej časa čakati, poslušaje in čitajo izreke najnovejših prorokov; najbliže pomoči jaz pričakujem od spremembe letnih časov.
Nekaj zato ker bo pojenjala huda vročina, nekaj pa tudi, ker bo moral profesor Tratodolski z Blejske tribune v zaprašeL obane. Časa
bo zmanjkalo za potrato; pi bo za mlada
glavice njemu izročene. Izpod ske vode
bodo njegovi dovtipi stopili pc Šolskega prahu.  In če se toli mogočneg /saj za
jrduo leto iznebimo, smo vendui idobili. SukJje nam bo seveda še ostal, I i; on
ima generalni odpust, dokler ne izvrši najnovejšega zgodovinskega dela. ki ga ima v rokah že od marca sem; pa Tratedolski pojde v šolo in potem bode Blejskega veselja konec . . . .! Kar je Šuklje spravil na oni svet. je ta njegov kolega pridno pokopal. Pa marsikdo, tako pokopan, zna še jedenkrat ustati iz groba. Veselil se bo spremembe letnih časov in hvalil radodarno jesen, ki nam, da si sem ter tje odurna, daje vender toliko sladkegB medu, kruha iz nove pšenice in zažarelega grozdja. Vzel bo grozd v roke, ožel ga bo v svojo kupo in izpil bo novo vino, praznovaje svetega Mihaela, ki je nekedaj Bogu pomagal premagati hudobne angelje, ki so se bili prevzeli iu hoteli v svojem napuhu več veljati kakor njih Btvarnik: pa bili so treščeui v večno brezdno, kjer menda še sedaj navzdol lete, ker ne morejo nikoli doseči dna tega večnega pojma, ravno tuko, kakor pravemu radikalcu ni nikoli mogoče doseči visokosti Šukljejevega zuuičevauja, še meuj pa njegove politične prebrisanosti iu njegovega neizmernega odpusta. —ull ..
Domače stvari.
— (Trgovinska in obrtna zbornica v Ljubljani) bode 29. dan avgusta t. 1. ob 6. uri zvečer zborovala v mestni dvorani. Na dnevnem redu je: 1. Zapisnik zadnje seje. 2. Poročilo o računu za leto 1883. 3. Poročilo o prošnjah za Bomnje: a. v Gradac-u b. v Nadlesk-u c. v Semiči. 4. Poročilo o prošnjah, da bi prositeljem ne bilo treba, predložiti dokazov sposobnosti za nastop obrti. 5. Poročilo o ustanovljenji maksimalne tarife za meso v občini Litijski. 6. Posamezni predlogi.
— (Deželni muzej Rudolfinum) dozidal Be je do vrha in začeli so že staviti streho. Tem povodom praznujejo danes zidarji in delavci, katerim je deželni odbor v spomin dovolil vsacemu jednodnevno mezdo za kozarec vina. Na poslopji so z ozirom na praznik dovrienja (gleichenfeBt) razobešene narodne, mestne, cesarske in belgijske za-jtave.
— t Ura ni b o vs ko vojašnico .) v nekdanjej cukrarnici je komisija pred par dnevi za vojašnico pripravno spoznala. S tem odpade za kranjsko deželo nalog, zidati posebno vojašnico za btHrobovce, kar bi bila dežela po novi postavi za ukvartirauje vojakov storiti dolžna. Tako se prihrani dež.luemu zakladu vsaj 100.000 gld.
— (Planinskega društva) občni zbor, ki je bil zadnji četrtek številno obiskan v Kostnicah, odločil je za planinska pota in koče vsega vkupe 11.781 gold., od tega 600 gold. za Kranjsko, 525 gold. za Koroško. Prihodnjič bode občni zbor v Beljaku.
— (Umrl) je včeraj v deželnej bolnici Karol Zwager, o katerem smo pred kratkim poročali, da je zblaznel.
— (V vječe in kaznilnice avstrijske) namerava pravosodno ministerstvo uvesti važno novost. Sedaj se namreč na več mestih poskuša, kako bi bilo, če bi se kaznilnice električno razsvetljevale. Ako se ti poskusi izidejo dobro, spustili bodo električno razsvetljavo v vse kaznilnice, ki premorejo paren stroj.
— (Prememba posestva.) Veletržec gosp. Fran Hren kupil je od gospe Ehrenreichove v deželni deski upisano graščino Pono v ič- Le bek s posestvi Ribiče, Knežjipot, „Waldbofen in kmetijo Vi-drno (Theresienhof) za blizu 90.000 gold. Ves ku pljeni Bvet meri nad 1000 oral in ho raztega ob Savi takraj Litijo do železnične postaje Save. K posestvu Ribiče spada tudi hiša v Litiji, v katerej sta okrajno poglavarstvo iu davkarija. Ker ima g Hren razen t"ga še velika posestva v Begunjah, v Cerknici in v Ljubljani, je po tem kupu v vrsti veleposestnikov mej prvimi. Po tem načinu bode Be polagoma zrušila kranjakega nemštva zadnja trdnjava in vele-posestvo bode Be po metodi g. Fortune razkosalo pridnemu slovenskemu kmetu na korist, ali pa bode last narodnjaka, kakor sedaj graščina Ponovič. Čestitamo iz srca!
— (Tkalska šola na Hrvatskem.) Pri deželnej vladi v Zagrebu se je sešel te dni zbor, kateremu je predsedoval ban sam, in ukrenil po nasvetu in pogovoru strokovnjakov v Brdskem okraji ustanoviti šolo za tkalce. Obiskovale bodo to učilnico posebno kmetice. Kraj za novo šolo še ni določen a vsekako je bodo že s 1. oktobrom t. 1. otvorili.
— (Novi koleki) pridejo v promet počenši s 1. dnem januvarja 1885. Od istega dne naprej dobivali se bodo tudi slovenski meniš ki blanketi, kar jih je izpod goldinarja,
— (Razpisana je) na dan 2. oktobra 1884 obravnava o ponudbah za preBkrbljevanje c. k. morske bolnice v Vodnjanu (Dignano) I. 1885. s kruhom, mesom, moko, maslom, krompirjem, jajci, zeljem, grahom, mlekom, vinom, kisom i. d. v. Ob jednim tudi o ponudbah za pranje in popravljanje perila. Pogoji in natančneja razjasnila se zvedo tudi v trgovinski iu obrtni zbornici v Ljubljani.
Teleg  m a „Slovenskomu Narodu":
DuX.aj 26. avgusta. „Wiener Zeitung" objavlja cesarski patent, s katerim se skliče deželni zbor češki, štajerski, kranjski, šlezijski v 9. dan septembra, gorenjo- iti doleiijo-avstrij-ski in solnogradski v 15. dan septembra, koroški v 22. dan septembra, tržaški v 6. dan oktobra.
Dunaj 26. avgusta. Ker se kolera vedno bolj nevarno po Italiji širi, sklical je minister-ski predsednik vnovič najvišji zdravstveni so-vet, kateri se je najprej pečal z vprašanjem,
je li kolera v Italiji epidemična, kar se je kon-statovalo za celo vrsto krajev. Zdravstveni so-vet je priznal, da treba poostriti vse previdnostne naredbe na železničnih mejnih postajah in na deželnej meji na jugu Avstrije, povoda pa ni našel nobenega, da bi odstopil ođ ukrepov, da se meja zapre.
Razne vesti,
* (Obisk Dunajskega vseučilišča.) Konec druzega šolskega poletja je bilo na Dunajskem vseučilišči 4814 slušateljev, od katerih je obiskovalo juridičoo fakulteto 1874 rednih in 222 izrednih, medici n k no 1802 redna in 90 izrednih, le-karsko 171 rednih, filozofijo 352 rednih in 92 izrednih, teologično 176 rednih in 35 izrednih dijakov. Največ vseučiliflčnikov pripada deželam ogrske krone in sicer 884 Ogrskej, 97 Sedmogradskej in 120 Hrvatskej, Slavoniji in Vojaškej granici, to nt j skupaj 1101. Tujcev, t. j. učencev izpod druzih vele-vlastij in delov sveta se je šolalo 21 iz Nemčije, 2 iz Švice, 4 s Francoskega, 1 iz Belgije, 23 z Laškega, 1 z Danskega (Danije), 32 z Ruskega, 1 z Norveškega, 83 iz Rumunije, 23 iz Srbije, 2 iz Bulgarije, (9 s Turškega, 1 iz Azije, 1 iz Afrike in 5 iz Amerike. Število slušateljev medicinične fakultete se je to poletje zdatno pomnožilo, mej tem, ko se ono drugih treh fakultet, sosebno juridične, vedno zmanjšuje. To se godi vsled prenapolnenja in pre-skrbljenja vseh javnih služeb in uradov z naobraže-nim naraščajem iz jundičnih in filozofičnih fakultet. A kakor pri vseh rečeh, tako smo tudi tukaj prepočasni in prekratkovidni; kadar so mnogim že mnoga leta vrata do služeb zaprta, poprimemo se še Je medicine.
* (Ime »nihilist" je staro že čez 15 00 let.) Občna a napačna je misel, da je ime „nihilist" izumil Turgenjev. Toda ta slavni ruski pisatelj imenuje ruske politične in družbinske rovarje le s starim imenom. Že 382. leta pravi sv. Avguštin, tedanji škof v Hippo (današnja Bona v Algeriji): „Nihi listi appellantur, quia nihil credunt et nibil docent". (Imenujejo se uihiliati, ker na nič ne verujejo in nič ne ure.) Torej tudi po svojih čuvstvib so bili uekedanji nihilisti prav jednaki današnjim ne samo ruskim nihilistom, ampak tudi socijalistom in anarhistom po druzih državah. Nihilisti, katere misli slavni cerkveni učitelj, so imeli tudi takrat svoje društvo, katerega prvi in jedini smoter je bil: raz-rušenje in zanikauje VBega obstoječega. Toraj: nihil novi sub sole: vse so že doživeli naši predniki.
* (Napredki v elektrotehniki.) Elektrika bo v kratkem izpodrinila parno moč tudi pri tiskanji časopisov. V Ameriki so že poskusili električno moč v tiskarnah in ta se je vrlo dobro obnesla. V Lawrenci izhajajoč list „American" je prvi dnevnik v Zjedinjenih državab, kateri se v velikanskih Hoe-jevih strojih z električno močjo nečuveno in neverjetno hitro tiska
* (Kakor pri nas.) Tuj gospod (zapazivši mej množico volilcev* posebno veliko število duhovnov): Kaj ne, ti gredo gotovo na božji pot." Domačin: Kaj še; ti gredo na volišče.u
* (Poezija in veda.) Mlada gospicn, (držeč lepo cveteče vrtnice:) „Dragi gospod profesor, zakaj pa morajo te prelepe vrtnice oveneti in se posu-šiti?!*1 — Profesor: „Vsled pomanjkanja kisika, preljuba gospodičina."
* (Malo preveč zahtevala.) Mlad gospod (k devic« v srpanu): Sladki moj angeljček! Vsaka Vaša želja naj bode meni   povelje." — „Ali res?"
— Gospod: „Poskusite!" Gospića: „Tedaj vzemite za soprogo mojo mater; ta je udova."
Tujci:
dne 2f>. HvgUBta.
Pri Sionu t Giegl z Dunaja. — Perko iz Trsta. — Lengvl iz Gprice. — Feleki iz Zagreba. — Praunseis, Šuklje, Riipschl iz Št. Jurja.
Pn Mallel ! Nedelkovič z Dunaja. — pl. Schirnhoffer iz Gradca. — Ilorvvits z Dunaja. — Groi Asmond iz Pariza.
— Miiller z Dunaja. — Letich iz Trata. — Uriel iz Prage.
— Neitmann iz Hrvatskega.
Pri avatrijahem eeaarji: Krosi is Kočevja. — ('op iz Kibnice.
Meteorologi čno poročilo.
Umrli so v ijiil>l.jaail:
19. avgusta: Jožefa Saler, tovarniška delavka, 24 let, Rožne ulice št. 13, za jetiko.
20. avgusta: Katra Potokar, mlinskega delavca žena, •39 let, Karolinška zemlja št. 13, za spridonjem trebušnih
delov.
21. avgustu: Karol Smfdt, hišni posestnik, 6G let, Kar-lovska cesta št. 2, za rakom.
2:?. avgusta: Filip Vizjak, lončarskega pomoč lika sin, 1 mes., Krakovske ulice št. 21, za oslabljenjem. — Liza Za-zidnik, delavka, 7() let, Poljanska cesta št. 19, za oslabljeni em močij.
24. avgUBta: Martin Regali, hišni posestnik, 46 let, Sv. Florljana ulice št. 46, za jetiko.
25. avgusta: Damijan Arko, železniškega sprevodnika sin, 2 Vi leta, Kravja dolina št. 2, za božjastjo.
V deželnej bolnici:
20. avgusta: Jakob Dovč, delavec, 30 let, — Marija Luštrek, delavka, nO let, za. vodenico.
23. avgusta: Matevž Štrukelj, gostač, 55 let, za rakom v želodci.
S o	zevanja.   v mm.	Temperature	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.	
ti	7. zjutraj: 739 48mm.	+ 92" C	brezv.	megla		
	2. pop. 1 735-98 mm.	+ 22 8" C	si. vzh.	jas.	OOOu.	
	9. zvečer 73536mm.	+ 16-4"C	si. zab.	jas.		
	Srednja temperature -f- 16-1°,		za 1-8	9 pod normalom.		
XDxLXLaJsls:a, borza
dne 26 avgusta t 1. (Izvirno telegrafićno poročile, i
Papirna ren a .   .   .   . .....80
Srebrna renta .... .   . 81
Zlata ren    ... ......103
5°/o marčna renta.........95
Akcije narodne banke.......858
Kreditne akcije...... 296
London ........
Srebro ...........
Napol.. . .........
G. kr. cekini . ......
Nemške marke .....
4" „ državne »redke iz I. 1854   250 gld. Državne srećke iz 1. 1864.        100 gld. 4°/0 avstr. zlata renta,, davka prosta. Ogrska zlata renta 6°/0......
gld. 35 . 35 ■ 40 . 50
kr.
„     papirna renta 5°/0.....
5°/0 štajerske zemljišč, od/ez. oblig. . . Dunava reg. srečko 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obe. avstr. 4'/l°/0 zlati zast. listi . Prior, oolig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice
Kreditne srečke......100 gld.
Radolfove srečke  .... 10 „
Akcije anglo-avstr. banke .   .   120 „ Trammway-druSt. velj. 170 gld. a. v.
9
!S9 124 169 103 122 91 87 105 115 121 108 105 1V8 19 102 212
60
65 75 50 50 25 75 05 05 60
75 25 30 50
50 25
Dva dijaka
se vsprejmeta v stanovanje in hrano blizu šol, tudi se gleda na dobro sotako napredovanje. Kje? pove iz prijaznosti upravništvo »Slovenskega Naroda". (532—1)
C^rerikel tt Sevnici
priporoča svojo zalogo izvrstnega
dolenjskega vina
od leta iNs:t,  in sicer: Crnina po 16 kr. in zelenika po 12—18 kr. liter pri večji odvzetji. (531—1)
ki zna dobro konje kovati in ume tudi ilvlnosdravatvo,
vsprejme takoj v službo ali pa mu tudi da pod ugodnimi pogoji kovačnico v najem
•Josip I?f ilac,
(533—1) c. kr. poštar v Zagorji ob Savi.
ORODNI TISI
v X-J nl>lj 11 n i
bo izšlo in se dobivajo sledeče knjige:
NOV.
Roman.  Spisal Turgenjev, poslovenil M. Mdlovrh. — Ml. 8°, 32 pol.   Cena 70 kr., po pošti 80 kr.
T"CLixa,lr našega časa.
Roman.   Spisal M. Lermontov, poslovenil J, P. — Ml. 8°, 264 stranij.   Cena 40 kr., po pošti 45 kr.
Dubrovski.
Povest.   Spisal A. S. Puškin, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 122 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr.
Wa\ znižano ceno
se morejo še dobiti sledeče
slovenske lepoznanske knjige:
I. zvezek, ki obsega: Stenografija, spisal dr. Ribič.
— Životopisje, spisal Rajč Bož. — Prešern, Prešerdn ali Preširen, spisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spiBal J. Jurčič. — N. Machiavelli, spisal dr. Ribič.
— Pisma iz Rusije, spisal dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Vohijak. — Ćegava bode, novelira, spisal J. Ogrinec.  Velja ....   15 kr.
II. zvezek, ki obsega: Erazem Tatenbah, izvirna povest, spisal J. Jurčič.  Velja........25 kr.
V. zvozek, ki obsega: Meta Holdenis, roman,francoski spisal Viktor Ciierbuliez, poslovenil Davorin Hostnik, Velja.................25 kr.
VI. zvezek, ki obsega: Kazen, novela, francoski spisal 77. Iteviere, poslovenil Davorin Hnstnik. — Cerkev in država v Ameriki, francoski spisal K Laboulaye, poslovenil Davorin Hostnik. Velja.........15 kr.
Za vse 4 zvezke naj so priloži šo 15 kr. poštnine, za posamezno zvezke pa 5 kr.
Vprihodnjem deželnem zboru kranjskem dobijo zaslužek dobri slovenski in nemški s t;eii ogr* »fl.
Za to oglasiti se je do konca avgusta pri tajništvu deželnega odbora. (527—3)
Stanovanje
s tremi sobami, kuhinjo itd. na Konfcreunem trga
št. 12 pritlično se odda v najem od Sv. Mlhela naprej. — Natančneje se izve pri g. Ant. Delile vi, Rimska ceata fit. 9, v II. nadstropji. (530—2)
Priporočam popolnem sveže
Pražke svinjske gnjati
(Schinken) (520—3) <-<>ll,ll It ŠTASTMY,
prodajalec dellkates, Šelenburgovo ulloe h. it. 6.
Iz Trsta 7 Hovi-Jork aaranosL
Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo.
V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA.
Parnik „Te-atoxilatt,   3400 ton, v 1. dan septembra.
„O-ermanla", 4200    „    — —---—
Kaj u ta za potnike 200 fcold. — Vmesni krov 60 golđ. Potniki naj se obrnejo na
J". TERKUILE,
generalnega paaažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Ffscher »V Compert, generalna agenta, v Reki. (480—19)
f
Marij inceljske kapljice za želodec,
nepresežuo izvrstno zdravilo zoper yse bolezni v želodci,
in nepresežno zoper nealast do Jedi, slabi želodec nnrdofto sapo, naplhno-nje, kislo podiranje, ščipanje, katar v želo dol, zgago, da se ne nareja pesek in pieno in slez, zoper zlatenloo, gnjus ln bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina iz želodca), zoper krč v želodci, preobloženje ze-lodoa z Jedjo ali pijačo, črve, zoper bolezni na vra-nioi, Jetrah in zoper zlato iilo.
Glavna senioru.: Lekar C. Itnulj, Krcmsirr, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane
|C ~w
2?rew-e ima samo: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na dunajskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovem trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. Rizzoli; lekarna Josipi Bergmann. VPoBtojni: Anton Leban. VGo-rici: lekarna A. de Gironcoli, V Ajdovščini: lekarna Michael Gngltelmo. V Celji: lef:ar J. Kupferschmicd. VKranj: lekar Drag. Šavnik. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A. Roble k. V Sežani: lekar Ph. Kit seli i'I. V Črno m'j i: lekar Ivan Blaže k. V Škofjej Loki: lekar Karol Fabiani.
Ker se v zadnjom času naš Izdelek posnendje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje Bjuno v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marij inceljske kapljice za želodec morajo imeti v sklenico vtisnene besede: Echte Mariazeller Mageutropfen — Brady & DoBtal — Apotheker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg te podobe utisneno sod-nijsko spravljene vuratveno znmueiije in zavoj mora biti zapečaten z našim vnrottvenliu ziiuuie« njem. Izdelki podobnega sili istega imena, ki nč-majo teh znakov istinitosti, naj so zavr/.ujo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodniJBki kaznovani izdelovalci in prodajalci. (148—154)
VIZITNIGE
priporoča
„NAMA TISKARNA"
V   I. 1 lil. I lini.
Deželna
Rogaška
slatina.
»Tempeljski vrelec".
Uspešni lek za žclofcne bolezni. Z vinom mešana prijetna hladilna pijača. (142-12)
Dobiva so pri g. MiH. Mtattnvfji* kakor tudi pi i gg.: Josipu Fabian-u, C. C. Ilolzer-ji, Peter Lassnik-u, J. Luckmann-u, Jan. Perdan-u, Jos. Schlaffer-ji, Schuss-nigg-u d- Weber-ji, Josipu  Terdini v Ljiihljtini.
Jzdatelj in odgovorni urednik: Ivan Žele z nikar.
uastnina in tisk „Naroune Tiskarne'
564