30 številka. Ljubljana, v torek 7. februarja 1905. XXXVIII. leto. -v Uhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter vetfa po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 26 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s poSDJanjem na dem za vss eto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 60 h, za cn mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na narečbe brea istodobne vposujatre naročnine Be ne ozira. — Za oznanila Be plačmje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se se oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi saj se iavole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo Je v Knaflovih ulicah St. &, iu sicer uredništvo v I. nadstropju, upravnistvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolgo posojati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. li Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. ji Narodna tiskarna" telefon št. 85. Nad strankami. Naravno in ob sobi js umljivo, da je tudi med Slovenci enega in drugega t*bors nekaj l;udi, ki t svoji preprostosti in idealni vnemi za naroino idejo vedno sanjarijo o tsm da hi se naredilo kcnec stran« katsUu. I a ker to ne gr<>, poskušajo zdaj in zdaj, postaviti se nad stranke in nameravajo hoditi takozvano zlato srednjo pot Doživeli smo že več takih slučajev. Največji poskus v tem oziru preganjati in pobijati. In tudi jeseniškim naprednjakom, ki so se postavili nad stranke se ne godi nič bolje. V začetku so bili ž njimi zi-dovoljni. Molili so pač: če se postavijo naprednjaki na stališče nad strankami, če se K čijo cd stranke, je to za klerikalizem prav dobro, ker jih potem toliko iaglje potisnemo ped «voj podplat. Čina pa se je pokazalo, da se rodoljubi na Jesenicah, čeprav stoje nad strankami, s tem še niso vdinjali župnika Zabukovcu, planil je ta z vso lja- ga te storii z ustanovitvijo »Sioven- tostjo steklega klerikalca nadnje in bi s&epa L^stacc. Tudi ta se je v za čstsu postavljal nad stranke, je ho- jih zdaj najraje kar v zemljo zabil. Nasprotja na Jesenicah so se poostrila do hetel posredovati med nasprotujo- skrajnosti ; idila „nad strankami" je pri širni si elementi in postati kristali- J kraja. zacijsko središče za novo Btranko. A j Tudi v Kamnika vidimo nekaj reko kmalu je doživel razočaranje, J enakega. Tam je z novim letom začel kako hitro se je pokazalo, da je to | izhajati nov časnik „Naš List4*. Tudi nemogoč«:! »Slovenski List« je opu- j ta se je postavil na stališče „nad Btil B¥Oj* pc-tkuse in ko 30 mu po- \ strankami44. Z občudovanja vredno nakazali hrbrt prav tisti, ki so hotrli j tančnostjo gleda na to, da bi kdaj ne etati n&d strankami, ostali pa na skusi, postavljati se nad stranke. Razmere so take, da mora imeti dandanes na Kranjskem vsakdo določno barvo, da na dveh Btoleh ne more nihče stati, a kdor to poskasi, obsedi med dvema stoloma — na tlet. ?ojsa na Daljnem Vztoku. Boji ob reki Hun. Dopisnik »Novega Vremena«, Oljginiki, poroča o bojih ob raki Hun tako-!.-: 25 m. m. se je vnel ljut bej za vas Hegutaj Pozno na večer so te silno utrjeno posieijo zavzeli n«ši voji. Istočasno ao druge kolone osvojile japonske pozio e pri Huanluotajc* in CU&iei. V Či oddelek konienioe je naskočil vas Č »ajce ob reki Hun ter jo zavzel. Prvi dan bitke se je torej kenčal i na šini uspehom. 26 januarja jo več naših kolon prekora čilo reko Hun in prodiralo proti San depu. Ta tečka je bila, k&kor sem že porcČal, izredno močno utrjena Pod zaščito ene divit'j* sosednega kera je naš center pričel boj Istočasno se je VDrl tudi bo« na levem kf;iu ob fronti Linduntun C*nlipu Ostali voji t ga krila 80 t !i razvrščeni v črti Cisž taje D&viganjpu. Proti večeru jo tudi sovražnik potisnil močno vojsko zadel klerikalcev nekoliko več kot libe- rjegovi strani tisti, ki so bili že pc- I ralce. Z žongiersko spretnostjo vesla prej več ah manj nagnjeni klerika- j nad strankami. A klerikalci, ki ga gle-i i p u. s je »Siovenski L'st« jako i dajo že od rojstva z največjo nezaup-hitro spremer.il v čisto navaden kle- j noatjo, so mu zlasti zadnji čas za oe-rikaier* r?-v<: iveržurnal najn-žje vrste. I tami, če jim pove kako resnico, ga koj V zadrtem č^su snno zopet do j napadejo in čisto očitno je, da ga ho-živeli nekaj tak h slućaiev, neknj j čejo uničiti, med tem ko puščamo mi poskusom, p>:staviti se nad stranke, j ta list v mirn, tudi če nas ošteva, ker Droti S»nd«-pu ia prodirajoč ob reki Ni Jesenicah, kjer se nerr,ška J se tako najbolje pokaže klerikalna ne- j Hua stopil z *n> divizijo pehote v strark* trndi dob ti občino v roke, j strpnost in duhovski terorizem. ? ofenzivo. Da bi to prodiraaje ustavili, so različni rcdoljabi osnovali nov j Omenili bi lahko tudi še dr. Dečka. J so naši voji sami prešli v ofenzivo list »Jesen ško stražo«, zgolj ? naoi'D, ■ Kakor sestradani volkovi so planili kle- j in 77. januarja «e is vnel ljut boj m da budi slovensko prebivalstvo ter . rikalci nanj in ga skušajo ubiti, ker je j celi Črti m*»d Sumanpom in P^czja-je vodi v nosu preti nemškomu efe- — prodal svoj travnik. Dobro vedo, da I jem. Istočasno je naša artiljerija z : zlu Kar j« napredejakov na Je \ nima dr. Dečko čisto nič vpliva na od- J vso silo obstre jev&la utrdbe v vasi a ta nsp*d je bii udb 1 V petek po- na večer so Japonci stopili v ofenzivo na obeh straneh železniške proge ob Mandarinski oesti in pri vasi Sandi-oza. Toda naši voji so japonsko prodiranje takoj ustavili ter naskočili Ljajotttfei-Ljabozaj. S sijajnim naskokom in z neznatnimi izgubami smo osvojili Sjajotajei in večji del utrdb pri Ljabozsj«. Ker je bi) pa s tem naš »moter izpolnjen, se je naša vojaka ponoči zopet umakniia iz teh poz oij 29 in 30 januarja ni bilo večjih bojev. Naše izgube so znatne — ven se, da je ubitih in rs njenih 13.000 mcž —, no, vkl.ub temu s na o sijajno izpolnili svojo nalogo, to je ustavili smo ofenzivo japonske armade na celi črti. Začetek splošne ofenzive. »Dai y Telegraph« poroča, da sta fronti obeh armad ob reki Sabo pričeli z o fe n z i v o. Japonci so stopili v ofenzive na levem krilu in so baje že prodrli 5 do 6 milj preti severu. Is Tekija pa se poroča: Splošni boj ob reki Šaho se nadaljuje. Kuro patkin se umiče pritisku japonskega levega krila, ki je ie prekoračilo reko Hun ia prodrlo pet do š^st milj proti severu. Drugi viri pa javljajo, da so ae v petek in soboto opetovano spopadli ob rekah Š*ho in Hjnho japonski in ruski voji. V noči na soboto so Rusi obstreljevali z veliko silo japonske po?ic»je. Mtnjši oddelek ruske pehote ! n en mi je tudi generaloiajcr Tonabe. je napadel vasi Vajtaoian in T*ii?an, ! General Matsumara umrl. Cangtuna je vse mirno, samo Rusi grade marljivo okope in se utrnejo. 4. t. m so ruski voji napadli Ctajeo, a ao se drugega dne že umaknili proti severu. 4. in 6. t. m. je ruska pehota obstreljevala Nahuančin. Manjši oddelki ruske pehote so napadli to točko, toda Japonci so jih odbili. Kuropatkinovo poročilo. General Kuropatkin poroča z dne 5. t. m.: Nekaj naših vojev je prodrlo v Santajao, 12 vrst jugovibodno od StfGntaja ter pregnalo jspooiko pe» hoto iz rjanta.c in Saodamenga. Naše izgube so neznatne. Sovražnik je vec baterij potisnil proti Kvanhuanei in Tortau kar kaže, da misli na ofenzivo Naša artiljerija je Japonce sprejela z ljutim ognjem in jih prisilila, da bo se umski) k Kuropatkin odpoklican? PanSki »J >urn*U javita iz P > trograda: Da se Kuropatkin odpokliče, je dognana stvar. Odp »klsČa se c czi* roca na omajano zlravje. General Grip^enberg zahteva, da se mu da na r&zpolsgo poseben vlak. da bi tem h-treje dospel v Petrograd in carju podal Vfcžr.a obvestila. Japonske izgube v boju pri Hejkontaju. Kakor se porota »Dai:y Tele-graphu« iz Tokijr, je bilo v boju pri Hejkontaju ubitih 24 japonskih cestnikov, 27 pa r&n?et*.>h. Med t» ika ra- i65b, vsi so se postavili rad loČbe centralne vlade glede celjske ; Sjindepu Protivnik je neprestano do- inke in tudi »Jes*nižka straža« gimnazije, ker pridejo tu edinole dr- I bival novih vo;ev na pomoč. Vsa er se je poslavila nad stranke — med ; žavni poslanci v poštev, a veuder — j m*da je bila ie silno utru}ena, vrhu tem ko so klerikalci ostaii oni isti : — taka gonja! Ne zaradi prodanega ! t^ga pa sta še i ut mraz in strašen zagrizeni klerikalci k»kor so bili [ travnika, nego ker dr. Dečko ni bi! ! soežoi met ž ovirala vojne operceje. r»-j T da ta j'?soni^«fa idila je ! ponižni služabnik ekstremnega klerika j Tc*ga dne se je z velikim uspehom trajala samo nekaj tednov. Dasi je lizma, nego je hotel stati nad stran j udeležila b >jev naša konjenica, ki je ostala »Jeseniška straža« strogo ne- | kami. j naskočila srvr&žnika na severu od vtraln^, dasi se ni za ias ni od- j Ti slučaji so nad vse podočni in j Landunga. V centra je b !o vse tiho. I Tongčin na severovzhodnem obrežju maknila b stališča »nad strankami« j pričajo eklatantno, kako je klerikalizem j V tdj Črti smo osvojili vrč japonnkih Koreje, drugega dnu pa so se zopet vendar bo jo klerikalci začeli t$kcj ' nestrpen, in kako obupni so vsi po- < utrdb v b! zini S r H - p« 23. januarja I umak; ili proti severu. V okolici brodovje. poldne je ruska artilj rija iz Lušien-tun«, V.iupašana in S'h"»pa bombardirala jap-»nake poz*oije. V soboto zjutraj je 600 mož ruske konjenice z dvema kompanijama pehoto naskočilo Čiatajoo K ; ja bilo to porodita oddano, j so se J«ponci še držali v Čiata)ci. 27. janu^na je 300 krzakov zasedlo G-ueral Matsumara, ki je poveljeval Japoncem pri navalu na 203-metrski grsč p.-ed P. rt Arturjeaa, je umri vsied otrpnjenja rooigan. Admir I Togo »Dai!y Tel grsph« pricb5uje brzojavko is Toki a, da je v soboto sprejel mik»do »dmirala Toga v po-s bi avdijenoi. Mikado se je poslovil cd Toga, ki se te dni vrne na svoje Kako delal je g. Zajec drugič izpit. Napisal Oskar K. (Konec.) Tako pa Josip Zajec ni študiral in je le sanjal, čeprav je držal premnogo-krat knjigo v roki ter gledal vanjo; čeprav je ponavljal stavke in besede, drugi dan se ni zmislil nobene. Postajal je Čimdalje bolj žalosten in zamišljen. Obenem tudi pozabljiv. Odšel je z doma ter se poslovil od gospodinje: „Srečno pot!" Gospodinja pa se je skoro jokala, ker je bila dobrega srca in ker je poznala Zajčevo dušo. Bila je to Češnja, čokata in debela, in je pripovedovala vse svojim sosedam stanovalkam, brisala si je solze z umazanim predpasnikom ter ponavljala: „Ni mi dejal „zbogom4* kakor po navadi, ah revež! . . . Dejal mi je: prečno pot!" in odšel.. Srečal je Josip Zajec na ulici kolego dijaka, poznala sta se in pozdra-Y:i ga je tisti. Josip pa ni zapazil, niti pozdrava ni cul, četudi je korakal čisto mimo njega in mu zrl v obraz. Ko pa je šel poleg, je spačil svoje obličje v tako čuden izraz, da ga je sam začutil, akoprem je bil silno razmišljen. Morda je bilo to napravilo, da je vendar spoznal tovariša, pozdravil ga je in zaklical njegovo ime. „Ciril!u Držal se je Ciril na smeh in stopil j k njemu. „Pozdravil sem te in nič nisi odzdravil . . . Kaj si mislil?44 Nič ni odgovoril Zajec, samo po obrazu se mu je razlil vdrugič isti čudni izraz, ki ga je bil poprej sam začutil: napol glupo, napol blazno — oči so se mu povesile in ustni odprli in nos se mu je razžiril. Tak izraz je bil na njegovem obrazu, iu Ciril se mu je moral nasmejati. „Ti ne veš, kako čudno zreš in kako smešno je tvoje obličje . . Vem ... ali Človeško izgledam sasao še, če spim — sam čutim . . Stožilo se mu je, da je tak revež, in polastil se ga je strah, da naposled še zblazni. Ni se mogel premagati, potožil se je tovarišu. „Ti nimaš pojma, koliko jaz trpim. Učiti se ne moreni . . . drage ikrbi imam . . . stric me neprestano graja, tako . . . zahrbtno . . . nalahno . . . iz njegovih prošenj preži očitanje, iz njegovih opominov gledajo grožnje, Češ, lamp si, nič ne zaslužiš . . . Vidiš, to me jezi in vznemirja in me dela nervoznega — in konec vseh koncev bo, da se ubijem ali pa zn-irim . . .u Tovariš Ciril je bil dobra daša, ni se norčeval iz njega, molčal je — da-siravno je bil sam na sebi humoristiČen mož in obrekljiv. Le pomislil je na kratko nekaj o dednosti in o tem, da je eden Zajčevih stricev v norišnici . . . * * Naposled je Josip Zajec sklenil naprositi termina za izpit. Ni storil tega rad — ali stric mu je bil pisal, da je skrajen čas, da gre k skušnji, morda mu je pisala celo teta — morda gaje istega prosilo dekletce, Šibko in nežno in nedolŽnolepo . . . Morda — kaj mi vemo ! Odločil se je bil, da pojde na izpit in četudi ne zna dosti ali nič . . . To se je zgodilo v pozni jeseni. Zunaj je pihal močan veter in Škripala so vrata. Oblekel se je v črno obleko, roke so se mn tresle razburjenja, mrzlica ga je stresala po Života. Žejen je postal, vzel je jabolko iz omare in od- prl nožič, da je olupi. Josipa Zajca je zazeblo v sobi. Tedaj je zavel silno vihar, vrata so se odprla in jabolko mu je palo na tla. „Nesreča bo !tt se je domislil in spravil sadje v omaro . . . Podal se je v justično palačo, k izpita, svoji usodi nasproti. Sedeli so tam v izpraŠevalni dvorani trije kandidati, črne oblečeni, dostojanstveno 80 zrli predse, Josip Zajec se jim je pridružil. Vstopila je komisija, pogledali so eksaminatorji postrani na kandidate in sedli. Predsednik je začel brskati po papirjih, odrinil je s komolcem kupico vode in zvonec, ki sta stala pred njim na mizi, drugi je začel izpraševati . .. Josipa Zajca se je zazdelo, da je predsednikov zvonec silno necstetiČen, baš kakor bi bil kravji. Razjezilo ga je to, pograbil je svoj kozarec vode ter jo izpil. Ni poslušal vprašanj, ki so se stavljala, niti vedel ni več, da je pri izpitu. Tedaj se j« obrnil profesor k njemu. .Gospod kandidat Zajec !" Pozvati ga je moral, zakaj Zajec se je bil zazrl v predsednika in se zamislil. Josip domi- Plašno, kakor vzbujen iz sanj, se je obrjil in nriklonil. „\Vas verstehen Sie unter Miinz-verfalschung?" Ah tako! . . se je domislil in ni dejal ničesar. „Ali ste razumeli?11 Ah tako ... se je vnovič slil Josip . . . Pri skušnji sem. Veselo se je vzravnal na stolu in pogledal eksamiuatorja. Tedaj pa je omahnil in ie nizko skrčil. Oči so se mu razširile in se vprle vprašujoče nasproti v profesorja, ustnici sta se mu odprli, nosnice so se mu razširile in se je nemirno tresel, pobledel je Zajec Še bolj, tja do vratu; top, blazen izraz se je razlil po njegovem obličju in nič ni dejal, le zrl je tega, ki mu je bil stavil vprašanje . . , Prilezle so mu iz ustnih kotov penaste sline iu mu zmočile cele ustnice in brado, divje io mu zaškripali zobje in roke so se mu stisnile, kakor da bi se hotel vzdigniti in skočiti in raztrgati . . . Predsednik pa je hitro pozvonil • kravjim zvoncem slugi.; „Odpeljite tega norca." General Steselj. Is C*rigrada se poroda: General Steselj dospe z 200 Častniki 21 t. m semkaj. Posebni carjev odposlance Tim« fl ev ii Petrograda odpotuje danes od tukaj v Port Said, da ga sprejme V carjevem imenu. Državni zbor Dunaj, 6. februarja. Med do-šlimi vlogami je bila tudi vladna predloga o prodaji ljubljanskega gradu Tozadevni lakonski načrt ima tri točke. V točki 1. se pooblašča flaančni minister, spraviti grajsko posestvo v Ljubljani na prodaj — del kupnine, ki se dobi za vojaško sbrambo za smodnik, se odstopi vojnemu erarju. Ostala kupnina ae zaraćuni kot dohodki iz prodaje državnih nepremičnin. V utemeljevanju je rečeno, da je vsled zgradbe justiČnega poslopja postal grad, ki je služil za kaznilnico, v ta namen nepotreben. Ker je poslopje staro ter neporabno za stalne namene, je želeti, da ae proda. — Posl. Erb je interpeliral bramborskega ministra za skrajšanje orožnih vaj pri deželni hrambi. — Potem je utemeljeval posl. D a s z y n 8 k i svoj nujni predlog zaradi prepovedanih shodov v Galiciji. Govoril je zelo ostro, da ga je moral predsednik opetovano opominjati. Tudi galerja se mu je pridružila. Privoščil si je Rusijo, njeno vlado in carja na tak brezobziren način, kskor more to le storiti socialni demokrat, ki je obenem tudi — Poljak. — Minister notranjih za dev, grof Bvlandt-Rbeidt, je izjavil, da je posl. Daszvnski v splošnem resnično opisal dogodke v Lvovu. Priznal je, da je polioila brez ukaia rabila orožje. Na druge podrobnosti predgovornikove noče odgovarjati, ker se m« na zdi dopustno, govoriti o notranjih razmerah sosednje države. Prosi vsled tega, da se nujnost odkloni. — Posl. Fresl je navedel več slučajev, ki dokazujejo, da državna uprava porabi vsako priliko, da prikrajša češkemu narodu svobodo shajanja in tiska. Ako car ni sprejel delavske deputacije, se ne sme pozabi i, da tudi avstrijski cesar ni sprejel lani depu-tacije, ki jo je odposlal dalmatinski deželni zbor vsled dogodkov na Hrvaškem. Ako se tedaj toliko govori o carju, ne sme se pozabiti, kako postopajo HabsburŽani. »Na češkem se tako postopa kakor v Poznanju proti Poljakom in prišli smo tako daleč, da bodemo morali slike cesarja Viljema na ulioi sežigati, zakaj karkoli se pri nas zgodi, zgodi ■e v imenu pruskega kralja« — Posl. grof S ter n b er g je govoril v splošno zabavo s stališča plemskega stanu. Nujni predlog posl. Dassvnskega je bil odklonjen. — Nato se je za čela debata o rekrutni predlogi. Govorila sta posl. Kutaoher proti, Gospa Angela. ii. (Dalje.) V dnevih svojih najtežjih duš uih bojev je dr. Crnko spoznal občni ženski značaj. V njem se je ukore-ninlo prepričanje, da ljubi ženska samo ljubezen, ne morda kakega posamičnega moškega, ženska ljube zen obstoji iz samega hrepenenja; kar ženska enkrat spozna, tega vaš ne ljubi 9 predmet njene ljubezni more biti le nekaj nepoznanega i« zato ženska lahko vedno ljubi. Večkrat se je dr. Cmku dozdevalo, da se igra gospa Angela i Mirkom ali dostikrat je imel tudi pri-tem strah, pekoč strah, kakor obide človeka, če vidi otroka, ko se igra z nabitim revolverjem, a mu anartonosnega orožja ne more vzeti iz rok. Oiebnost Mrka Tkaloa se dr. Crnku ni zdela nevaraa. Vedel je, da Mirko niata dovolj eneriije in smelosti, da bi zvabil Acjj-lo i pota poštenosti, ali bal se je. da se v Angelinem srca utrdi ljubezen do Mirka, da postane globoka in vroča in da popelje ta strast, to vsemu ženstvu posl. Sohrott pa pro. — Prihodnja seja je jutri. Položaj na Ogrskem. Budapešta, 6. februarja. No-eojinji listi poročajo, da prida kralj v soboto dopoldne zanesljivo v Buda-pešto ter še isti dan sprejme Kossu-tha, grofa Apponvia, barona Banffyja,Zicbyja Wlai:iioia, Darauvja, grofa Csakvja in L a n g a. Budapešta, 6. februarja. Baron Banffv ni s avojo frakcijo izstopil iz združene opozicije. Njegovo toza davno izjavo je izvršilni odbor združene opozicije sprejel m tolikim navdušenjem. Trgovinska pogodba Srbiji odpovedana. Belgrad,6 februarja. Avstro-Ogrska je odpovedala Srbiji trgovinsko pogodbo in dogovor zaradi živinske kužne bolezni za 15 februar 1006 Ministrska kriza na Srbskem. B e 1 g r a d, 6. frbruarja. Pasićevo utemeljevanje demisije je le izgovor. Pravi vzrok je ta, da se je finančni nvnister Paču glede državnega posojila že predaleč, obvezal, a sedaj se vsled novih poskusov s topovi morajo vsa tozadevna pogajanja pretrgat; in znova pričeti. Bel grad, 6. februarja. Kralj je poklioal predpoldne skupščinsko predsedstvo k sebi. Belgrad, 6. februarja. Sedanja ministrska kriza je najresnejša pod sedanjim kraljem. Zmerni radtkalei si zavzeli sovražno stališče napram dvoru. Belgrad, 6 februarja. Vlada vitraja pri svojem utemeljevanju, da je vsled dvornih spletk sklep ministrskega sveta prišel prerno v inozemske Časopise, tako, da tudi ministrski sklepi nimajo več zaupnega značaja. Netaktnost je zakrivil kraljevi privatni tajnik Balugjić. Belgrad, 6 februarja. Kralj je ponudil sestavo nove vlade Petroviču, ki pa je ponudbo odklonil. Nemiri na Ruskem. Pa ris, 6 februarja. Pop Ga-pon je baje v Curihu, dočim trdi genaral T repov, da ae skriva še vedno na Raskem ter ga hoče najti. Krakov, 6. februarja. V Soano-vioah so začeli delavci zopet delati, toda v par dneh vstopijo zopet v štrajk, ako jim podjetniki do tačas ne izpolnijo zahtev. Petrograd, 6. februarja. Gubernator v Lodzu je povedal nekemu dopisniku, da so mu katoliški in pravoslavni duhovniki napovedali, da se večina delavcev vrne na delo. Gubernator je tudi dobil vsled neke tiskane proklamacije SO delavskih voditeljev ter jih dal z »preti. Krakov, 6. februarja. Pri izgredih v Varšavi je bilo 66 oseb ubitih. 200 pa ranjenih, izmed kate- prirojmo hrepenenje Angelo na Mirkove prsi. V kavarni se je pogovor prija teljev sukal sgolj o brespomembmh vsakdanjih rečeh, aamo o takih, ki niso niti dr. Craka niti Mirka Tkalca resnično zanimale. Preti večera se je družba razšla. Mirko in dr. črnko sta krenila v mesto in še predno sta prišla do kavarne »Pri slonu«, sta že govorila o gospe Angeli. Tako je bilo vedno med njima, kadar sta bila sama. »Lahko mi verjameš«, je pripovedoval Tkalec, »da gospa Aagela ni srečna. Rss, če je v družbi, se smeje, je vesela in ljubezniva, ali to je vse prisiljeno. Preveč je po nosna, da bi kazala svojo nevoljo, in vendar sem prepričan, da pozna razmerje med njenim možem in gospo Karolino Zoričevo « »Ta K «rolina je satanova hči ali pa je s satanom vsaj v svaštvu, je menil dr. črnko. Ves svet sovraži. Največje veselje ji je, če vidi koga nesrečnega, če ni videla pred obedom kaka prijatelji«« jokati, nima teka; če drugače ne gre, napravi predpoldne kako vizito, aamo da komu pove kaj neprijetnega, ga raz-žaii in če le mogoče užalosti. Po rib lih je tudi ie umrlo 25 Zaprli ao 733 oseb, med njimi 336 zaradi ropa in tatvine. Petrograd, 6 februarja. VBar-tumu se je začel Itrujk znova širiti. Razen ene tovarae vae ostale počivajo. Živila ae strašno dražijo. Trgovoi ne upajo odpreti trgovin in zalog. Sirajkujoči so železnico deloma razdjeli. Dunaj, 6 februarja. Danes zvečer je došlo poročilo ie Petrograda, da j« Maksim Gorki res izpuščen is zapore. Petrograd, 6 februarja. V Sosnovieah je priredilo 15000 štraj kujočih delavcev velike izgrede. Po aredovalo je vojaštvo, ki pa ni rabilo orožja. Petrograd, 6. februarja. V Lodzu ao sklenili vsi tovarnarji, da uvedejo lOurai delavnik. Moskva, 6 februarja. Shod plemstva je sprejel izmed treh spomenic za carja tisto, ki pravi, da sedanji težavni čas ni za preosnovo vladnega sistema. Spomenica zaključuje z bessdami: »Vladaj v zavesti svoje moči! Z veličino Tvoje moči utrjuj upanje ruskega naroda in zaupaaje v Ta z neutrud-Ijivo skrbjo za blagor Rusije in njene edinosti« Krakov, 6. februarja. »Varšavski dnevnik« potrjuje vest, da je bil štrajk zanesen iz inozemstva. Delavci so samo osleparjene žrtve agitatorjev, katerim je bilo do nemirov. V Varšavi vlada sedaj zopet nor malno življenje. Petrograd, 6. februarja. S posebnim carskim ukazom je član državnega sveta Saburov imenovan za predsednika kooferenoe za reformo senata in za ustanovitev krajevnih administrativnih sodišč. Atentat na Finskem. Kod a n j, 6. februarja. V Hsl-singforsu je neki mož v častniški uniformi ustrelil senatnega prekura-torja Jikusona v njegovem stano vanju. Tudi prokuratorjevega sina je ranil. Atentator pravi, da se zove Aleksander Gad. Revolucija v Argentiniji. London, 6 februarja. Revolucija se je razširila po eeli državi. Rsvolucijski centralni odbor sestoji iz doktorjev Medine, Crotto, Delvalle in polkovnika Yrigojeu ter imajo 28 pokrajinskih pododborov. V Mendoci so vstaši gospodarji mesta. Na svoji strani imajo dva polka, ki sta zavzela orožarno. Vladne čete vendar uspešno prodirajo ter so že v dveh praskah pregnale vstaše. Nesreča na Mežaklji — pred sodiščem. Danes se je izvršila kazenska razprava zoper gimnazijca Ivana Tavčarja, ki ga je c. kr. državno pravd-niitvo v Ljubljani obtožilo, da je dne 13 novembra 1904 povodom lova moji sodbi tudi gospe Angeli ne prizanaša« »Tudi meni se teko dozdeva« je dejal Mirko Tkalec. »Gospe Angele Že več dni ni bilo same na izpre-gled. Bila je z možem v gledališču ia danes zopet z možem na promenadi. To priča, da ae je nekaj zgodilo.« »Misliš« »Ni dvoma« »A kaj?« Mirko Tkalec se je ustavil in pogledal dr. Crnku » veliko pozornostjo v obras. »Vem, de si moj prijatelj«, je rekel čez nekaj trenotkov. »Spoštujem te in zaupam ti. Ksj se je v Grebtnovi hiši zgodilo, tega še sam ne vem. Nekaj pač slutim, ali dokler nimam gotovosti, ne moreni o tem govoriti. Toda, če se moja slutnja uresniči, potem te pridem vprašat za svet, ker jaz ne bi hotel storiti kake nerodnosti« »Ia jaz ti bom pošteno in odkritosrčno svetoval, kakor bi bil tvoj brat« je rekel dr. Črnko. Segla Bta si v roke in se potem molče razšla. Prišedši domov je našel Mirko na svoji mizi drobno pismo. Spoznal na divje koze v lovišču Valentina Šturcna na Mežakl|i nad Jesenicami •prožil s kroglo nabasano pulko na nekaj črnega med listjem, a tem pa gonjača Praneeta Reaaaana tako ob-etrelil, da ie imenovani dne 18 no venabra 1904 val» d zadobljenih po ikodb umrl — in s tam zakrivil pre-orreš^k zoper varnost Življenja po § 335 kaz. lak. S >dnemu dvoru predseduje gosp. svetnik dr Jakob Kavčič, votantje so gg svetniki: Elsner, dr. Trav-ner in Kavč ni k. Obtožbo zastopa g Rudolf Tssheah, oes. kr. dri. pravdnika namestaik, zagovarja pa g. dr. Konrad Vodušek. Ii račetkom razprave pročitane ob-toleniae in razlogov posnamrmo, da je g. V. Sturm v svojem lov H« na Me taklji dne 13 novembra 1. 1904 priredil lov na divje koze, kojega sta se tudi udeležila obdolženec in njegov mlajši brat France Oodolženoo je bil sicer prvič na lovu na divjo koze, vendar pa je že večleten lovoe, ki že dve leti s kroglo strelja. Radi tega ga je postavil lovski grspodar brez svetovalca na stalež, dočim je bil obdolženčevemu bratu prideljen lovec Obdolženec je stal na cvišenem prostoru ter je imel pred seboj v daljavi kakth 70 korakov jarek, na kojega drugi strani se svet, ki je z list natim drevjem ter z ruševjem zaraščen, zopet dvigne. Preko tvga sara ščenega rona se je gonja na ta način vršila, da so morali gonjači, med njimi tudi ponesrečeni Franc Restnan, priti ravno pr< ti obdolženčevemu sta'ežu. Valentin Št ur m, kateri je stat 700 korakov n»d obdolžencem, kojega je videti m( g-1 je zagledal, da je obdolženec puško nameril ter sprožil, v tem se pa tudi naglo zganil, tako da mu je puška padla iz rok, in stekel navzdol. Zislišavii obdolženčev klic »doli!« podal se je Sturm k obdolžencu. Tu pa je našel poleg pre stresenega obdolženca ležati pod grmovjem tik omenjenega jarka gonjača Resmana obstreljenrga. Vse to je posneti iz izpovedbe priče Valentina Sturms, kateri je tako) priskrbel zdravniško pomoč. Poškodovani Frane Resman je bil še isti dan pripeljan v ljubljansko bol mšnico, kjer pa je vkliub izvršene operacije umrl dne 18 novembra 1904. Krogla ga je zadela glasom zdravniških isvidov v levo stran trebuha, je prodrla debelo črevo in skozi medenično kost zopet izšla. To okvaro označila sta zdravnika izvedenca za samo ob sebi težko, sa življenje nevarno poškodbo, ki je bila s takim orodjem in tako započeta, da je s tem navadno smrtna nevarnost združena, in katera bi bila, če bi bil t kvarjeneo okreval, za več nego 30 dni zdravje kazila in zmožnost za izvršavanje pokliea odvzela. Absolutno smrtna okvara z oztrom na pravočasno operativno pomoč ni bila, in R*~§man bi po izreka zdravnikov najbrže pri življenju ostal, če ne bi bila pr stopila deloma tudi po okvar-jenčevi konstituciji pospešena gnojno krvnoat. Vendar pa je njegova smrt v vzročni zvezi e popisano poškodbo in torej tndi a dejanjem obdolženčevim. Obdolženec priznava, da je Resmana ustrelil, meneč, da ima divjo kozo pred puško. On tndi priznava, da je neprevidno ravnal, ker pravi, da je med listjem začni neko Šumenje, na kar je puško nameril, in da je petem zagledal med listjem nekaj črnega, na kar je sprožil, ker je mislil, da skače je pisavo že od daleo; to je bila pisava gospe Angele. Naglo je odprl pismo in je čital: »Moj mož je dobil anonimno pismo. Zgodili so se veliki prizori. Prej Vam nisem mogla pisati. Ozirajte se na to, če se a menoj kje snidete in ne približajte se mi, dokler Vam ne pišem. — A.« Mirko Tkalec se je tako prestrašil, da je padel na stolee in nekaj trenotkov ni mogel priti do sape. PreČital je piimo dvakrat ali trikrat. Potem je pohitel iz sobe 'n planil v kuhinjo h gospodinji, ki mu je ravno pripravljala večerjo. »Kdo je prinesel to pismo?« M rko je govoril tako ostro, kakor bi ispraševal kakega hudodelca. »Neki postrešoek.« »Kdaj?« »Kij po obedu.« »Zakaj mi niste poslali pisma v kavarno?« »Ker je postrešček rekel, da ni nič odgovora dati.« »Ia kaj je Še rekel?« »Ničesar?« »Ali ni povedal, kdo ga je poslal?« »Ne « Mirko je še enkrat prečital An divja koza, in to tembolj, ker ni mogel smatrati, da je na kraja, kamor je nameril, kak gonjač, ker takega ni slišal, kakor je navada in kar je gonjačem tudi bilo zapovedano, vpiti, in ker takrat t odi še ni pričakoval gon jače v. Slednje se mora kot istinito smatrati, ker tndi Valentin Sturm pravi, da sta bila draga dva gonjača Še zadaj, dočim je bil Resman proti dotičnim ukazom naprej Šel. Manj verojetna je z ozirom na Resmana *o izpovedbo, da je on videl obdolženca in da je tudi zavpi! predno je skočil v jarek, obdolženčeva trditev, da ni slišal Resmanovega glasu, kajti, če je obdolženec začul šumenje v listja na tem kraja, mogel je tud gonjačevo vpitje vzlic vetra zaslišati. Toda bodisi kakorkoli, dejstvo je, da je obdolženec pasko sprožil, ko se Se ni bil prepričal, je li ima divjo kozo pred sehuj ali človeka, kajti obdolženec sam pravi, da je mesto, ker je Res dan ponesrečil, tako zaraščeno, da ni bilo moči od njegovega staota razločiti med grmovjem Človeka od divjačine. In ta obdolženčeva neprevidnost je bila tem večja, ker Valentin Sturm izpoveduje, da se je bilo obdolžencu izrecno pove dalo, naj bode pozoren, ker mora priti gonjač Resman ravno njemu nasproti iz goščave. Pri takih okolščinab se mora tudi brez sodnega ogleda na licu mesta pri trditi zjavi Valentina Starina, da je bil obdolženec vsekakor prenagel v stre Ijaoja ter se ni zadostno prepričal, kaj da je zagledal med grmovjem. V tej tudi po obdolžencu priznani naglosti tiči pa krivda, koja se mora obdolžencu v smislu § 335. k. z. očitati, in katera obtožbo opravičuje. Tako tedaj pravi obtožnica. Obtoženec se na predsednikov poziv zago varja in pravi, da se ne smatra za krivega. Tisto dopoldne, pravi, čakal sem na staležu, ki mi ga je odkazal g. Sturm, in čakal na žival, ki je imela dospeti in pokazati se iz 120 korakov oddaljene goščave. Bil sem čisto sam in brez vsakega starejšega lovca in njegovega nadzorstva prvikrat na lovu divjih koz v svojem lovskem staležu. Bilo je ob polenajsti uri, in sicer senčno in zelo veteruo. GonjaČev še ni bilo slišati od nikoder, ker je bilo pač ka kih 20 minut prerano, da bi se na svojih črtah približali našim staležem. Strogo predpisanega vpitja gonjaškega tudi ni bilo čuti iz dalje in tako sem Čakal z napeto pozornostjo na prihod divjačine. Kar naenkrat začujem v bližnji goščavi padanje kamenja, postal sem pozoren in trdno prepričan, da je do spela v grmovje že divja koza in da mora v najkrajšem času skočiti izza tega grmovja v daljni beg pred zasleduj očimi gonjači, ki so morali biti Še daleč zadaj, ker o njihovem kriku ni bilo ne duha ne slaha. V tem najtrdnejšem prepričanja sem vzel paško ia Čakal s proti grmovju namerjeuo na prvi hipec, ko se prikaže Žival iz grmovja. In res! V tistem hipu skoči v približni daljavi kakih 120 korakov nekaj Črnega iz goščave izpod zelo vejnate smreke. Pogledal sem natanko in prav docela prepričan, da imam skoČivŠo kozo pred seboj, sem sprožil in zadel. Ne vem, kako se je zgodilo, ali v tistem kipu sem bil tako zelo prepričan o tem, da se tudi najmanjšega dvomca nisem zavedel. Kakor dokažem z zdravniškim spričevalom, sem malo kratkoviden in mogoče, da je ta okolnost pospešila moje popolno trenetno prepričanje, ki se je takoj po streln izkazalo za napačno. Pogubonosno je bilo za Resmana, da je druge gonjače daleč prehitel in ni zadostno vpil, gelino pisemce. Potem je začel mehanično pospravljati po misi razmetane reči, navil uro na steni in se končno vrgel v naslanjač. Šle zdaj je mogel razmišljati o vsebini Angelinega pisma. »Gotovo je Grebin svojo ženo trdo prijel in ta se je dala preplaš ti in mu je vse pripoznala « To je bila prva misel, ki je obšla Mirka Tkalo*. Ia ta misel je bila tako neprijetna, da je postal Mirko nepravičen. Kakor se je Angela, ko je bil končan burai prizor z možem, jezila na Mirka, da ni bil dovolj previden, tako se je zdaj Mirko jezil na Angelo. »Kolikrat sem ji rekel, de eo skupni izprehodi po Lattermanovem drevoredu nevarni, da naju vse opa zuje in da naju ljudje že vlačijo čez zobe. Vte zaman. T*ke so ženske vedno: po sili hočejo kompromitirati sebe in druge. Mirno življenje Jih dolgočasi. D iživljati hočejo romane in tragedije in tako se zgodi, da spravijo človeka v največje sitnosti.« Mirko Tkalec je bil resnično nejevoljen na gospo Aogelo in ta nevolja je rasla čim dlje je rasmišljeval o tej stvari. (Daljo prita.) i se j« približal v streljno daljavo. e« iz sebe, neznansko prestrašen, sem obitel k njemu, poklical tndi g. Sturma nvidel strašansko nesrečo, da leži wnjsc Resman obstreljen v „Suhem fgbnn*. Storili smo vse, kar je sploh eoda v Človeških močeh, ali čez nekaj ni je revež umrl v bolnici. Ni ga bilo AgoČe rešiti. Po obtoženČevem zagovora so se recitale različne listine, zlasti tudi rožDiško poročilo. Potem se je zaslišal Sturm kot priča. Povedal je, da je onjač Resman že večkrat gonil, da je il pa precej len v tej službi. V istini e prehitel druga dva gonjača, ki sta tonila zgoraj nad njim, prehitel za afeih 1M) korakov, tako da je prispel aleč čez gonjaško črto. Če je vpil, ne e nriea. Slišati bi ga pa moral a svojem staležu, če bi zadostno fical, kakor je slišal oba druga onjaea iz precejšnje daljave, ;> sta prihajala proti njegovemu sta-ežu. Tsdi sem Čul, pravi g. Šturm, adanje kamenja v bližini, imel vtis, a se bliža divja koza. Postal sem po-oren, pripravil se za strel. A v tistem ipu začujem strel, vidim, da je g. Iv. avčarju takoj po strelu odpadla puška, n začuvši njegove klice „doli, doli", eni prihitel za njim na mesto nesreče, jer sem našel Resmana obstreljenega n Tavčarja vsega bledega in tresočega e od strahu. Resman je imel temno-ivo bolj zamazano obleko. On ni bil rigonil nobene živali. Pač pa mi je ravil drugi, in sicer srednji gonjač azinger, da je spodil enega kozla, ki e je v trenotku nesreče moral nahajati .1 v omeDJenem grmovju in kateri i g. Tavčarju prišel gotovo pod puško, e bi ga ne prepodil v najkritičnejšem Tavčarjev strel. Na vprašanje, če je stalež, ki ga e cdkazal Tavčarju, nevaren, pravi rica, da je res svet zelo zaraščen in a je vsled grmovja in ruševja treba eliko pozornosti in lovske vajenosti. ialjuo vprašanje, zakaj tedaj ni ob-ožeueom Tavčarju pridelil starejšega ovca v nadzorstvo, kakor je to storil laišem bratu, izjavi priča, da ni mel nobenega lovca na razpolago, da ;i se je obtožencu natanko povedalo, je da ima priti žival in kje gonjači in j tudi poostrilo, naj zelo pazi. Ce e kriv Ivan Tavčar, on po svojih kih mislih ne mere niti potrditi niti zanikati. Gotovo je Resman tudi zakrivil svoj del, ker je daleč prekoračil gonjaško črto in najbrž ni vpil, pač pa kakal, kar ai dovoljeno. Obtoženi Tav-lar pa bi moral boljše pogledati — avno zaradi grmovja, kakor je to storil m pred dvema letoma na ravno tistem mestu, kjer je tudi imel žival pred ?eboj, pa je vendar ni streljal, marveč opustil. Po tem zaslišanju se je preČitala zpovedba umrlega Resmana, ki je bil zaslišan takoj drugi daa po nesreči brez prisege. Resman je pravil, da je vpil ves čas, da je stal pred svojim skokom kake tri minute pod smreko in tudi videl natanko lovca Tavčarja. . em je pe klicu skočil v rgrabenu in ravno ko je skočil, počil je strel in ga zadel. Ce je njega Tavčar videl, e ve. „Govorila nisva." Pač pa pravi, a je postal žrtev Tavčarjeve neprevid osti, ki je bil baje prvikrat na kozjem ova. Zagovornik dr. Konrad Vodnšek predlaga na to, da naj se razprava preloži in zaslišijo še lovci izvedenci o tem, da se od točke, kjer je stal obto-enec, ne da razločiti — vsaj ne jasno — ob grmovju, kjer je skočil Resman, Človeka od živali, da je tedaj gonjač butel izstopiti na prenevarnem mestu iz grmovja, zlasti ko ni vedel, ali ga sliši in vidi lovec Tavčar. Nadalje naj se zaslišijo izvedenci o tem, da je vsled tega ta stalei zelo nevaren in pripraven samo sa stare izkušene lovce. Vse te naj se pregleda pri lokalnem ogledu na jlicu nesrečnega mesta. G drž. pravdnik se tem predlogom ■astavlja, ker niso potrebni. Predsednik jrazglasi pe posvetovanju, da se zagovor-■nikori predlogi zavrnejo, ker se tičejo lokolsčin ki so deloma že potrjene, de-Koma pa nevažne in nemeredajne. Tedaj se sklene dokazovanje in g. državni pravdnik poprime za besedo. Današnji slučaj, pravi, je v istini v prvi vrsti huda nesreča, ki je zadela Keamanovo rodbino, pa tudi obtoženega Samega. Ali vse in vsako sočutje, ki je imamo s tem dogodkom, ne sme stopiti danes, v sodni dvorani, v ospredje. Danes nam je edinole naloga, preiskati obtoženČevo postopanje in ravnanje, če Vsebuje kažnjivo dejanje, kakor'pravi obtožnica. Potem navaja g. pravdnik v8e okolnosti iz dokazanega materijala ln prihaja do sklepa, da se je obto-ženee vendarle zakrivil hude neprevidni. On je streljal poprej, nego je jtobro pogledal. Videl je nekaj črnega, ka*or pravi sam, ali kaj da je to črno, 0 tem se ni prepričal, ker bi sicer ne 8trelial. Vse drugo je za presojo v ?men krivde ali nekrivde brez pomena 1X1 zasluti le vpoštevanje kot olajšujoča 0*°luost. Končno predlaga, da se spozna 0bt«jženec za krivega v zmislu obtožnice. & Zasebni udeleženec, oče ponesrečenega Resmana, se razprave ni udeležil. PreČitala se je tedaj njegova iz-ja a, ki ne obsega nič določnega. Končno se je oglasil zagovornik g. dr. Konrad VoduŠek in je dejal, da se iz današnjega kazenskega slučaja pač zopet enkrat lahko nčimo, kako da iz trenutkov veselja, na katere se dolgo in dolgo veselimo, končno kaj rada vzraste najhujša nesreča in velika — žalost. Taisto se je pripetilo obtoženemu Ivanu Tavčarju na njegovem prvem lovu na divje koze. Tam na Mežaklji se je v lovsko veselje vrinila nesreča ki se je hujše skoro ne moremo predstavljati. In že je ena iz žrtev te nesreče v hladni zemlji, kamor smo ga morali položiti, ker na tem svetu zanj ni bilo več rešitve. Danes pa stoji pred sodnijo druga žrtev te nesreče. In če se ta razprava konča z njegovo obsodbe, potem bo-demo danes — najbrže — pokopali drugo žrtev, četudi ob življenju. Vse to naj se pri razsoji blagovoli najprvo preudariti in v tem smisla razla gati veliko strogost in ostrost našega kazenskega zakona. G. državni pravdnik trdi, da je ebtoženec sam kriv nesreče te velike, ker je zakrivil strahovito neprevidnost. In v tej točki edino v istini tiči vozel, ki ga naj razvrši visoka sodni ja. Najbrže pa ne bode mogoče pritrditi mnenju g. obtožitelja. Kajti, dasi stoji obtoženec vsem dokazom današnje razprave nasproti z edinim orožjem, namreč s svojim zagovorom, naj se pač upošteva, da je ta zagovor resničen iu od besede do besede edkritosrčen. To pa ne glede na izpovedbo umrlega Resmana, ki že počiva v prezgodnjem grobu in glede katerega danes nečem govoriti niti v tem niti v onem smisla. Dokazano je, da se je nekaj trenotkov tik pred nesrečo začulo v grmovju padanje kamenja, kar je bilo za pričo Sturma in tudi za obdolienca jasno znamenje, da se bliža mogoče prestrastuo pričakovana Žival. Obtoženec v tistih trenotkih ni slišal nobenega vpitja gonjaŠkega, ker je bilo pač še prezgodaj za prihod gonjačev. Moral je tedaj, ko ni bilo ne sinka in ne duha o Resmana, dobiti najtrdnejše prepričanje, da se nahaja v grmovja samo in edino žival, ne pa kako človeško življenje. In ker je bilo pričakovati, da vsak trenotek skoči žival iz grmovja, nastavil je obtoženec svojo puško in čakal na prvo divjo kozo, ki jo je imel zagledati v svojem življenja. In ker je bil prepričan, da v grmovju sploh ni človeške d u š e, je pač v tistem trenotku, ko je skočil Resman raz rob izpod smreke v „Suhi graben", z vse gotovostjo in jasnobo pa "ui! s svojo kratkovidnostjo videl v skcčivsem objektu ali — če se boče — fenomenu podobo divjega kozla in sprrž>l. Će bi se na tem objektu prikazala v tem trenotku le kkka naimaojša eumlj'^ost, to veste, da bi obtoženi Ivan Tavčar gotovo ne streljal. Saj se mu menda mora vendarle verjeti, da bi na svojega gonjača niti ne pomeril, če bi se vzbudil tudi le najmanjši sum. Če se mu v tem oziru pr*-dbaoiva, da je že večleten lovec, ki strelja dve leti s krogljo, in ki, kak r je p vedal priča Sturm — tudi ni prvič v svojem mladem življenju ta dan videl »gonjača«, mora se pomisliti, da živi ve liko Uk h loveev na tem svetu, ki bodijo leta in leta, ne, desetletja in desetletja na lov, četuli ne na divje koze, ki pa vendar v tej stroki ne dosežejo tiste spretnosti, s katero garantira pravi lovec za čiovešzo varnost. Ktt pa se boČe in more tedaj očitati 16 letnemu dečku, ki je stal prvič brez zelo potrebnega nadzorstva na nevarnem staležu in brez pravib informacij ravnal po svojem mladem prepričanju? Naj se tedaj upošteva, da se mu o kaki ne varnosti sa človeško življen|e v kritičnem trenotku niti sanjati ni moglo. Z* t *te nasledke, v katerih pravi I 335 kaz*n«keg* zak., da morajo oit vsakteremu znani, on tedaj v trenotau nesreče sploh niti vedeti n i m o g e 1. O tem tudi govora ne more biti, s cer bi bila stvar vsa drug čoa. Z tegadeli pa obtožba ni utemeljena in naj ae obtoŽenee glede nje oprosti Kmalu na to je gospod predsednik razglasil sodbo, da se obtoženi Ivan Tavčar oprosti od vsake obtožbe. Dnevne vesti V Liubhar... 7. februarja. — Fantazije JeseniAkega fajaaoitra. F-jroost-r Zabukoveo na Jesenicah nam ni nikdar posebno irnpomral, ali zdaj vidimo, da mora biti mol ie veliko večja duiavna reva, kakor smo doslej sodili. Ko je sadnjič v »Slovencu« razlagal, koliko večje važnosti je večna sreča onkraj grobs, nego časna sreča in nas libe ralee dolžil, da hočemo narodu vzeti vero v boga, vero v posmrtnost, ga pahniti v večno pogubo in materam sastrupiti življenje, smo uvideli, da mora biti fajmoiter Zabukoveo pred Bogom in pred ljndssi velik Janea. Zdaj nam je dokazal, da je bila ta sodba še premila. »K«j pomaga človeku, če postane še tako pitan faj mošter, na m žganih svojih pa škodo trni a FajmoŠter Zabukoveo je v so botnem »Slovencu« razkril — velikansko zaroto. Z vso reaoobo pripo veduje, da so se sbrali župan Hribar, dr. Triller, dr Kušar in Ia nekateri drugi liberalni prvaki in sklenili, žrtvovati dr. Tavčarja. I a da bi svoje kompromitovano narodnjaitvo spravili zopet v veljavo, vrgli so ee a vso silo na Jaeeaioe in preko dr Tavčarja ponudili jeseniškim kleri kaleem kompromis. Ali eo se ljudje smejali, ko so čitali v »Sloveneu« te fantasije jeseniškega fajmočtra. Ob sebi se razume, da na tej strašni zaroti ni niti ena beseda resnična in če je, kakor je »visokošoloe-;urtst, radikalen sabljač, pomahana glava, ee-daj v nišami dr. Furlana« nastavljeni Cbam to povedal jeseniškemu fajmoštru, potem ga je pač prav grdo in hudobno »nafarbal«. Jeseniškemu fajmoštru bodi izrečeno naše iskreno sožalje, da nima toliko sdrave pameti in ni zmožen spoznati takih »farbari;«. To bi že lahko vedel, da ima dr. Tavčar v narodno - napredni stranki tako stališče in tako zaslombo, da z »žrtvovanjem« ae pojde tako gladko niti tako hitro, naj bi to že poskusil gospodine Cham ali kdo drugi — Srbski kralj Petar frkofu Strossmayerju. Kratj P ter je poslal sk tu Strossmaverju v Djakovo povodom njegove 90.etnice tole brzojavko: »Pridružujejo se mnogobrojnim prijateljem in spoštovateljem Vašim ter Vam pošiljam na dan Vašega slavja poleg iskrenih čestitk tudi gorke želje, da bi Vam bilo usojeno Še mnogo let preživeti v krepkem zdravja na ponos bratskega naroda hrvatskega, čigar napredku ste se posvetili.« — Raperteir slovanskega gledališča. Danes zvečer se poje v drugič in sicer na „nepar" velika Verdijeva opera „Trubadur". Vlogo Man-rica poje g. Lebeda in ne, kot je bilo včeraj pomotoma naznanjeno, gospod Orželski. Ostale velikt vloge so v rokah g. Skalove in gdč. Stolzove in gosp. Oufednika. — V petek je prva pred stava nanovo vprizorjene Bizetove opere „Karmen". — V nedeljo popoldne kot ljudska predstava „Martin Krpan." — Odbor „Narodne čitalnice" ljubljanske naznanja svojim p. i. članom da jt društveni venček, ki se je imel vršiti v sredo, dne 8 t. m preložil ii rasnih osirov na sredo, 15. t. m. — SEa plesni vencek pevskega zbora ,,Glasbene Matica" ee ravnokar razpoiil|ajo vabila. Vstopnine so za člana pevskega zbora »Glasbene M.tioe« po 1 K, za uečlane po 2 K. za rodbine 3 članov po 4 K. — Od četrtka napraj se dobivajo vstopnice v trgovini gosp I L o zarja na Mastnem trgu in na večer plašnega vančka pri blagajni. Ker je pevskemu zboru »Glasbene Mttice« na tem, da pride čim največ prijateljev »Glasbene Matice« in njenega zbora in da se razvi|e kolikor možno animirana in neprisiljena zabava, je odredil odbor tudi letos zopet toaleto za dame in gospode promenad a o. — IOOI noć. Slikarska dela za »S aveevo mastarado«, katera se vrši prihodnjo nedel o dne 12 febr, s • v spretnih rokah g. Kramaršiča v polnem ttru in se začne takoj a se stavljan am posameznih delov v dvoran'. Tako nas popelje maska-rada na veliko plesišče grajskega vrta, v katerega ospredji se dviguje grad pravljie a Čarobno razsvetljenimi vodometi in vodopadi, a vseh drugih strani pa se odpira pogled na divne pokrajine jutrovih dtžel, iz katerih se dvigajo najlepše pravljice jutrovih 1001 noči. In s to bujno po krajino se bodo družile maskovane skupine in posameane maske, radi katerih pa nam je držati kolikor toliko tsjnost, kajti v deželi pravljic mora biti presenečenje. Đ iljše manj povedati in več videti. Omenimo le toliko, da bode tudi v maskovnem oziru, letošnja »S avčeva maskarada« prekosila «voje prednic«. — ,Uradni6ki plesni klnbf opozarja svoje Čč. Člane, da se radi sobotnega plesa „ Glasbene Matice" vrši plesni večer v sredo, dne 8. svečana t L in sicer kot zadnja plesna vaja; — z a k 1 j a č a i venček pa se bo vršil v soboto, dne 18. svečana t. 1. v mali Čitalnični dvorani .Narodnega doma", — h katerema imajo pristop le Člani in vabljeni gostje. — II. skupino slovenskih odvetniških In notarakih nradnikav v Ljtibljnni. Odsot te akupme je sklenil, prirejati društvene večere in predavanja. Društvo stremi po izboljšanju stanovskih razmer svojih članov in bila bi malomarnost, ako bi se odvetniški in no tarski uradniki ne oklenili tega svojega društva. Državni zbor je začel delovati in treba bo potrkati aaradi zavarovanja sa starost in onemoglost; zavzeti se bode sa vpeljavo nedeljskega počitka in rešiti več drugih važnih vprašanj. Odbor vabi zategadelj vse odvetniške in notarske urad nike, naj pristopijo društvu in naj ae udeležujejo društvenih večerov. Prvi društveni večer bo v sredo, dne 8 t. m ob 8 uri svečer »pri Lev«« na Marije Terezije eesti. — Prostovoljno gasilno društvo Vic-Glince priredi v ne deli'., 12 sveč»na t. 1. v salonu gosp I Trauna na G meah predpustno ve selieo. Spored: Godba, srečkanje, papirnata bitka, šaljiva pošta in ples. Ztčrtek ob 7. uri zvečer. Vstopnina 20 vin. za f a-bo. — Vlah. jo povozil blizu Poljčan 8LietQHg« mutastega J Koče njaka, d ni» iz L nrk r ara. — V goreči hiši zaprt. V Sedlarjevem, v kozjanskrm okraju se ie branjevec Petelmo zbud 1, ko je bila prodajalna poleg njegove spalnice vsa v ognju. Niegova spalnica je imela edino okno, ki je imelo močne železne križe, vrata pa so bila v gorečo prodajalno. N egovo obupno k'ieanje je vendar zaslišal Janez Pouk, ki je z močnim drogom izdrl križe z okna ter tako rešil Že napol nezavestnega Petelinea — Umrl je v Gradca vseuči iični profesor, dvorni svetnik dr. E Rienter star 58 iet. — Obsojen iredento^ec. Pisar tržaškega magistrata, 221etni Srečko Vidasso je stal včeraj pred porotnim sodiščem na Dunaja. Obdolžen je bil, da je na uradnem pomnoževal-neaa aparata napravil poziv, naj se Italijani oborože in naj reveltirajo proti razobešanju črno-rumenih zastav. Vidusso je bil obsojen na meiec dai zapora, ker je dotični revolucionarni spis razširjal po Trsta, ni se mu pa mogle dokazati, da je ta spis sam sestavil in pomnožil. S to obravnavo se je začela tista serija procesov, ki so v zvezi z bombami, katere je našla tržaška policija v prostorih med tem razpaščenega italijanskega telovadnega društva. — Pomanjkanje premoga je postalo v L ubijam že jako oo čutno in to po krivdi trboveljske oremogokopne družbe Dasi je L ubijana tako blizo Trbovelj, morajo nekateri naročniki kar no ves mesec čakati na pramog. pač vidi. da ima trboveljska družba monopol in da ga brezobzirno izkorišča — Javna vinska pokuenja v tukajsuji deželni vinski kleti je jutri, v sredo, cd 6.-9. ure zvečer. — „Gospod, moj pos je pravičen.11 Včeraj se je hotel odpadati v Ameriko delaveo Janez Pe trovčič, rodom is Cerknice, ne da ib bil še izpolnil vojaško dolžnost. Ko ga je na kolodvoru ustavil nadstraž nik Kržan, mu je takoj pogumno po kazal potni list, glaseč se na ime Franceta Petrovčiča, Čel, da je njegov »pos pravičen«. K) mu je pa stražnik velel, naj se podpiše, je fant res ko-rajžno prijel za pero in sa dvakrat podpisal za Janeza. Sele ko ga je stražnik opomnil, da bi mu glasom potnega lista imelo biti ime F ano, se je fant vdal, nakar je bil povabljen nekoliko na ričet. — Od ljubice ja bil pregnan na Jeaenicah 19ietm kovač Anton Sušiaršie in je pri tem padel z II. nadstropja tako naeračno, da ei je prebil kost na levem kolenu. Prepeljali so ga v deželno bolnišnieo — Nereden slučaj. Pred 8 dnevi je pr a«l v gostilno »pri So kolu« naki gospod se krepčat. Pil je tako dolgo, da je bil v »rožcah«, po tem pa je p'ačal in odšel iz gostilne, pustivši tam havelok in majhno črno psieo. Dotični a spod dobi suknjo in psico pri g^sttlničariu — Dalavako gibanje. Včeraj ■e je odpeljalo a južnega kolodvora v Ameriko 30 Slovencev 85 Maoe donoev in 60 Hrvatov, nazaj pa so priti 3 Slovenci. — V Hrušieoješlo 20 Hrvatov in li Sovafcov. — Izgubljena In najdena reči* M nj» P< doevškova j# izgubila od dolenjske mitn ee do uriu-linske cerkve 33 K denarja. — Finančni elu*a Prider k Vabra je našel *rn trd kl« buk Dobi se pri ajem — Želeaniški uslužbeneo Prano Zupančič, stanujoč v Gradišču št 7, je našel za mejo na Gesti na južno železnico žensko pelerino, krilo, jopico, svilnato šerpo in belo boo. — Ljubljanska društvena godba priredi daaea zv*-^er w rea»av-r«Qijafcib ▼ prostorih »pri Auru«, Wol-fjve ulie* društveni koneart za člane. Z«Četek ob 8. uri. Vstoonina sa člane proita, nečlaoi plačajo 40 vin. * Najnovojae novice. — Bolgarski knez Ferdinand je na opetovano povabilo nemškega cesarja «č**raj odpotoval v Đ-rohn — Grofica Montignoao je prišla tako nepričakovano v Dra-ždane vsled ljubosumnosti. Zvedela je namreč, da se namerava kralj zopet poročiti. Tako p »roči navadno dobro poučeni berolinski dnevnik. — Belgijska prino^sinja Klementina in princ Viktor E i določeni za prebivalce prizadetega ot- ka St. Pierre. Denar so si uradniki razdeli i. — Dr. vitez Ofenhe-im, ki se je nedavno na Djnaiu utrehl, je zapu*t l svojemu prt|at*-hu podpolkovniku Gdogrrszemu 300 000 K. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 7. februarja V današoji seji poslanske zbornice je vodja justičnega ministrstva Klein odgovoril na interpelacijo Vsenemca Bergerja zastran nekega avskul-tanta v Jablonicah. B^rger je v zadnjih sejah vedno zahteval, da se morajo došle vloge vedno doslovno prečkati in je bil izjavil, da bo s tem nadaljeval, dokler ne dobi odgovora na svojo interpelacijo. Zdaj je svej namen dosegel. Razen Kleina sta tudi \Vittek in Buquoy odgovarjala na različne interpelacije, nakar se je začela razprava o rekrutnem zakonu Zdaj govori socialni demokrat Schuhmaier. Dunaj 7. februarja. Načelniki klubov so imeli danes opoldne ae-stanek, na katerem so se dogovorili, da se pri proračunski razpravi določijo govorniki po istem ključu, ki je bil dogovorjen 1. 1903 Po prvem čitanju proračunske razprave pride na vrsto prvo čitanje obrtnega reda. Dunaj 7 februarja. 35 letni tapetnik Franc Wohrm je danes zadavil svojo ženo in se potem obesil. Budimpešta 7. februarja An-drassy se je končno pora* zumel s koalirano opozicijo, da bo mogoče, ustanoviti novo ministrstvo. To ministrstvo bo samo provizo-rično. Baje se ohrani carinsko edinstvo 8 Cislitvansko in sa zviša število rekrutov za letnih 20000 mož. Nova vlada izvede volilno reformo, potem pa razpiše na jesen nove vo-ltve. Andrassj je že odšel na Dunaj, da predloži cesarju listo novih ministrov. Med temi sta tudi dva člana Kussuthove stranke, med tem ko je dosedanja vladna stranka iz nove večine izključena. Budimpešta 7. febr. Sinoči je bil sestanek koalirani opoziciji pripadajočih strank. Skleni o se je, ohraniti koalicijo. Tudi Banffy ostane v koaliciji. Petrograd 7. febr Adresa petrogradskega plemskega shoda na carja se je uradno razglasila. Adresa zahteva, naj se da narodu pravica, da po izvoljenih zastopnikih s: deluje pri zakon odajstvu. Petrograd 7. februarja. V Ti-flisu so štrajkujoči delavci vprizo-rili velike izgrede in s t ral j ali na policijo Varšava 7. februarja. V S o fino vic e je prišlo 1500 mož vojaštva z dvema generaloma. Razglašeno je obsedno stanje. Varšava 7. februarja. Štrajk se Čedalje bolj razširja. Delavci so formulirali svoje zahteve in tir-jajo: zvišanje mezd, odpravo akorda in osemurni delavnik. V ruski Poljski štrajka skoro p o 1 milijona delavcev. Zahvala. Gospod dr. Jurtel a, namestnik dez. glavarja in odvetnik v Ptuiu, blagovolil je podariti tn kaj S ni okr. učiteliski knjižnici 17 lepih najnovejMh slovenskih knjig. Pod-pisanec si Šteje v prijetno dolžnost, izreči gosp darovatelju najtoplejo javno zahvalo. Bog plati! V Ptuju, dne 4. februvarja 1905. J. Kople, t č. predsednik. Borzna poročila. „Kreditna banka" v Ljubljani. Uradni knrzi dnn. borze 6. februarja 1905. 4°/9 majeva renta ..... 4°/0 srebrna renta..... 49/0 avstr. kronska renta . . 4% „ zlata b • • ogrska kronska „ . • • 4% „ zlata „ . . . 4% posojilo dežele KranL-ke . 4V80/0 posojilo mesta Sp.kt . 4Vi°/0 » ■ Zadiir . 41/9°/o bos.-herc. žel. pos. 1902 4°/* češka dež. banka k. o. ž. o. 4*/at/i zat. pisma gal. d. hip. b. 44/i°/t pest. kom. k. o. z. 10% Pr....... *%% BS8t* pisma Innerst. hr. 4Vt% b r. ogrske cen. dež. hr....... Denar 100-20 100 16 100- 30 11P-7* 98- 30 118-95 99- 50 i 100 — 100— 101- 45 100- -100 — Blago 100-40 100-85 100-50 11995 98*50 119 15 101 — 101'— 100-10245 100 30 100-30 101 50| 101 90 10745! 108-45 lOOlOi 101'— 4!/i% s. piS' ogr. hip. ban. . 4Vi"/• obl. ogr. lokalnih železnic d. dr..... 41 9°/„ obl. češke ind. banke 100-50 100*— 101 20 10090 4% prior Trst-Porež lok. žel. 4% prior. doL žel..... 3% „ juž. žel. knp. Vi Vi ■ 4Vi0/© avst* Poa- za ^el- P* °- • Srečk«. Srečke od 1. 18601/, .... n v n 1864.....|j 275- „ tizske......j; 169 50 „ zem. kred. I. emisye . jI 308 — » H- n -I «99--B ogr. hip. banke . . • | 274 — „ srbske a frs. 100 — . I 98 — turške...... 183 25 100—j 101 — 100-75 101*75 99«_ 99-50 100— 318 65. 320 65 100-50 101 50 Basilika srečke . . . Kreditne „ Isomoske „ . . . Krakovske a • . . Ljubljanske „ . , . Avst. rud. križa m . . . Ogr. „ „ „ . . . Bndolfove n ... Salcbnrške „ . . . Danajske kom. 9 • . • Iralfitim Južne železnice .... Državne železnice Avstr.-ogreke bančne delnice Avstr. kreditne banke . . Ograke B „ . . /Jvnostenske „ . . Premogokop v Mosta (Brux) AJpinske motan .... Praske žel. indr. dr. . . . Riraa-Muranvi ..... Trbovliske prem. družbe avstr. orožne tovr. družbe , češke sladkorne družbe , . 157-40' 15840 280-— 171 50 318 50 309 — 278 — 102 — 134'i5 23-487-— 84 — Mr— 70 — 55 70 31-50 69-81-— 22 476 — 79-~ 88— 66- 54 — 3050 65-— j 76-—! 53 i —i 546 — 89-—j 661 75 i 90--852*75 1«25 - -jI635 — 675-25! 676 25 786 25i 787 25 250— 251 — : 672 — j 680-— 521 75 522 75 2475 — 24.85 53-i-— ' 306 —1 306 50 550 —1 555 — ; 185 — 187 — Talnf e. C. kr. cekiu . ,..... U'35 11'39 20 franki........ 19 12| 19-U 20 marke........ 23'5n: 23 56 Sovereigns.......II - Marke........ Laški bankovci. . . . ■ Bnblji........ Dolarji........ Žitne cene v Budimpešti. E'ne 7. februarja 1905. Tersti#n. Pšenica za april .... za 100 kg. K 19 50 117-30 317-50 95*50 95 70 253 25 254-25 4-841 6- Pšenica Pšenica RŽ Koruza Oves maj ..... 100 , , 19--8 oktober . . . , 100 „ „ 17 20 april . . . . , 100 „ „ 1530 maj . .... 100 t a 1458 oktober ...» 100 „ » 14' — EF*-**t5 v. Nespremenjeno. ffleteorologičao poročilo Višina uad morjem 3063 Srednji rrarai tlak 7S«-0 m tu Laa Ibaro- --l rjaro- i r* i r^°-\ metra g> ; vaD3a j v mm j J g j Vetrovi fi, zv. 748 7 0 5 al. svzh. 746 5 744 8 1 1 12 si. jzah. si. sever del. oblač. oblačno oblačno 7. ?}. 2 pop. Sredah vC^a4ft«ija t^roperatcsra: 2 1* normale —1 1B. — Padavina oU mm trgovskega tečaja, zmožna slovenskega in nemškega jeJka, z lepo pisavo, stenografinja, ki zna tudi pisati na stroja, ter dobra računarica se takoj sprejme kot praktikantinja v tukajšnji kontor, v katerem se bo labko v vseb kontorskib delih, v korespondenci in knjigovodstvu praktično izobrazila. Ponudbe pod poštni predal št. 73 Ljubljana. 414—1 Restavracija „LL0YD". - y I) četrtek, dne 9. februarja domača veselica. Svira društvena godba. Začetek ob 8. uri. Vstopnina 40 kr. E obilni udeležbi vabi z odličnim spoštovanjem Josipina Počivaunik restavraterka. WŠF* Talanda cejlonski čaj, Velefina 2? mka, HOTEL „ILIRIJA". 4b ( pritiklinarni, se odda za maj termin. Več se izve pri hišniku istotaM ai, v pisarni ravnateljstva užitnns ?. zakupaf Dunajska cesta št. 31. Pristen se sprejme za trgovino papirja in pls. potrebščin v Ljubljani v stalno službo. Isti mora biti izurjen v knjigovodstvu, akt. vojaščine prost in znati tudi sa mostojno delati. Oferti naj se dopošljejo na upravništvo „Slov. Naroda" pod šifro ,,Sigurnost". 4(!8-l St. 3472. preizkusen na deželnem kemičnem re izkuševališČu za živila v Ljublj;. . Liter 2 kroni. =zn Razpošilja v vsaki množ n1 IVAN MALI v Škofji Loki. s Vsak aan sveže I pustne krofe priporoča ftlaaelearna Jakob Zalazni! Stari trg št. 21 = Flllfalkei - Glavni trg St. 6 ?s 13 Sv. petra cesta St. 27. j nazglas. Pijte ~*J3' Klau^rjev | Triglav! najzdravejšf vseh likerjev. | Podpisani mestni magistrat mladeničem rojenim leta 1882, 1883, 1884 in 188G, ki stopijo letos v naborna, odnosno črnovojna leta, naznanja: 1. da se bo dne 18, februarja ob 9. uri dopoldne vršilo žrebanje r smislu § 32. vojnih predpisov I. del, pri tukajšnjem uradu in sicer v pisarni vojaškega referenta. To žrebanje, h kateremu ima vsakdo pristop, velja za one mladeniče, ki izpolnijo letos 21. leto (rojstno leto 1884) in torej letos pridejo prvič k naboru. 2. da 10 od 8« do 18. februarja imeniki onih mladeničev, ki pridejo letos k naboru, pri tukajšnjem ura«iu v uradnih urah, v pisarni vojaškega referenta, j vsakteremu na ogled. Kdor opazi kak pogrešek, napačen vpis, aii ima pomislek proii zaprošenim ugodnostim, ali proti prošnjam za nabor v bivališču, naj to pismeno ali ustmeno naznani tukajšnjemu uradu. 3 da so od H. do 18. februarja pri tukajšnjem urada, v uradnih urah — v pisarni vojaškega referenta — imeniki domačih in tujih, leta 1886. rojenih, letos v črno vojno stopiv&ih mladeničev na ogled. Pogreški naj se pismeno ali ustno naznanijo tukajšnjemu uradu. Mostni megistrat Ijubljenslti dne 31. januarja 1905. J. BUZZOLINI delikatesna trgovina R. KIRBISCH • taščičarra v l.jubjaul. Ces. kr. avstrijske državna železnice Lepota stasu Razkošno nedrije je npnadomestJjivo vsaki ženski, ki ji je mar svojih Čarov, v-ak». ki bi rada bila mikavna iu oboževana. Da se pa dosežeta ■ !-<■« h v enem mesecu biez pogueto škodljivih pa nikdar uspesuib taj nih sredstev in brez posebnega zdravljenja, ni ničesar boljSeg* nego Sl'JV'.tO AD0NIS0V0 MILO (koncenK zeliščno milo) napravljeno iz izvlečka 72 zelišč Edini preprosti izdelek, pripravna tajna poraba z več nego IO OOO atesti potrjenega unpeha Poskusite io čudili se bo det© doseženemu uspeh i. Pripravno za mlada dekleta takisto kakor za f, e z nerazvitim ali zaradi otroške postelje usehlim nedrijem Adonlsovo milo razpošiljajo z natančnim navodilom v kosih po 2^0 gr Karton s 3 kosi stane K 10, 6 kosov K 1«,12 kosov K 3u, poštnine m carine prosto po povzetju ali če se denar naprej pošlje. Naročila naj se pošiljajo edinemu upravičenemu tvorničarju LODOVICO POLLAK v MILANU (Italija). Pisma stanejo 25 h, dopisnice 10 h. Dopisuje se v vseh jezikih. 4i6—1 C. kr. ravnateljstvo dr?, železuice \ Beljaku. Veljaven od dne 1. oktobra 1^04. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE ju?., kol. PROGA NA TRBIŽ Ob 12. uri 24 m penoft ▼lak v Trbiž, Beijak, Celovec, Franzensfeste, lnomost, Mooakovo, Ljubno, čez S lzth*l v Au-Solnograd, čez Kleu-Reifling v St*»yr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — 7 uri zjutraj osobni vlak v Trhiž Pontabel, Beljak, Celovec, F anz^nsfeste Lmbno. r nnaj, tet & v Solnograd, Inomost, tez Klein-Reitlin^ v Steyr, Line, Bndejevice, Plzen, M ijuiv f*rf Francove vare. Prago, Lipsko čez Aai->tetth-n n.i Dunaj. — Ob 1 1. u i 54 m do|>yiun« udobni \ ik v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzfbal Solnograd, Lend - Gastein, ZeU a m Iuomost, Bregenc Curih, Ženeva, Pariz čez Am tetteu na Dunaj. — Ob 3. un 66 ui pop.>! osobni vl.k v Trbiž, Šinoho^ Beljak, Celovec, Franzensfeste, Mo akovo, Ljubno, če*. i\ Reiflmg v Steyr, Line, Bud«jsvice, Pizen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove v »re, Prt direktni voz I. in II razr. , Lipsko. na Dunaj Jez Amstef'en. — Ob lO. uri ponoći vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (Trst Monakovo direktni voz l. in I razreda). - PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjuti Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 6 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8 m zvev1 Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO jui. kol. PROGA IZ TRBIŽA Ob 3. un m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Auistetten, Monakovo. Iuomost, Franzensfeste, Solno Line, Steyr, Ischl, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak (Monakovo-Trst direktni voz l. \u 11. r M Ob 7. un 13 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak ■ n*ja čez Amstetten. L>psko Prago (direktni voz I. in U. razred*), Francove vare, Karlove v Heb, Marijine vare, Plzen, Bndejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Ženevo, Curih, Brt. Iuomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein Ljubno, Celovec, Šmohor, Pontabel. — Ob 4. 44 m popoldne osebui vlak z Dunaja, Ljabna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovoga, I: mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. un 44 m zvećer osobni vlak s Dunaja, Ljubna, Bel).. Šmohorja, Celovca, Pontabla, Čez Selzthal iz Inomosta, Solno5rada čez Klein-Reiflmg, iz s Linca, Budejevic, Plzna, Mar. varov, Heba, Francovih varov, Prage in Lipskega. — PHOGA 12 NOVEGA MESTA KOČEVJA. Osobni vlaki : Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega ineata Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja io ob 8. uri 3b zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. : 28 m zjutraj, ob 2. un 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. un 45 m M samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6, uri 49 m ziutraj, ob 10. uri 69 m dopoldne, ob $ uri 10 m zve Ob 9. un 65 m pouoči samo ob nedeljah in pravnikih in le oktobra. — Čas prihoda in odh je označen po srednjeevropskem času. ki »e za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani rLjubljanska kreditna banka v Ljubljani" Podružnica v CELOVCU. Hupoje In proditj« vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese Izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital H I.OOOOOO. Zamenjava Ii ekskomptul« Dajo predujmi Da vrednostna papirje, izžrebane vrednostne papirje in Za.« ara-o srečJt« proti vnovčuje zapale kupone. Irorznl izgpjLloi. Vinkuluje in devinltuluje vojaške ženitninske kavcije. E«k««p| im likBM« W«Hlf ~k-*J flLST Bonna iiarnciln "JtJJ Podružnica vSPLJETU. Ucnurne \ loj(e Mprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. 8—15 Promet s Čeki in nakaznicami. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Iv »d Tavlar, Laetnma ia tisk »N&rodne tiskarne" ^^3+3+C 71^774