PoStnfns plačana v gotovML Leto XXIL, št. 110 LJubljana, petek 9« maja I94I Cena t Din jpravDistvu. LjuDljana, Knafljeva 6 — reiefOD štev 3122, 3123. 3124, 3125. 112«. inserat.ni joaelefc: LjuDljana, Selen* burgova UL — Iel 3492 Is 3392 Podružnica M ari Do r: Grajalo trg ftt. 7 — Telefon 2456. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št. 190. Računi pri pošt ček. zavodih: LJub-Hana št 17 749. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina mesečno 30 din Za tnozemstvo 50 din Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica o, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 312«; Maribor, Grajski trg St_ i, telefon št 2455. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št 65 Rokopisi se ne vračajo Un' accanita battaglia nel Galla Sidamo Sul fronte dl Tobruk occupata unlmportante posizione—Nuovi attacchi aereisu Malta e Tobruk fl Quartler Generale delle Forze Armate coraunica in data di 8 maggio il seguente bollettino di guerra N.o 337: Nelle notti sul sette e sull'otto formazio-ni del corpo aereo tedesco hanno attaccato in diverse riprese le basi navali ed aeree di Malta provocando incendi, esplosioni e causando gravi danni ad opere mllitari. In Cirenaica sol fronte di Tobruk 6 stata occupata un Importante posizione. Ad est di Sollum si sono svoiti scontri a noi favo-revolL Formazioni aeree hanno naovamente bombardato le posizioni nemlche attorno a Tobruk causando considerevoli danni. Durante Tultima incursione sn Tripoli un velivolo inglese č stato abbattuto in mare dalla nostra difesa, l'equlpaggio & stato fatto prigioniero. Nell'Afrlca Orientale attivita di artiglie-rie nel settore di Alagi; nel Galla Sidamo in una accanita battaglia, durata dal gior-no tre al cinque, il nemico pih volte con-trattaccato dalle nostre truppe ha subito sensibili perdite. Srdita bitka v Galla Sidamu Na fronta pri Tobruku je bila zavzeta važna postojanka — Novi letalski napadi na Malto In Tobruk Glavni stan Oboroženih Sil objavlja dne 8. maja naslednje 337. vojno poročilo: V nočeh na 7. in na 8. t. m. so skupine nemškega letalskega zbora ponovno napadle pomorstva in letalska oporišča na Malti. Povzročile so pažire, eksplozije in veliko škodo na vojaških napravah. V Clrenaiki je bila na fronti pri Tobruku zavzeta važna postojanka. V zhodno od Seruma je prišlo do spopadov, ki so se zaključili nam v prilog. Skupine letal so znova bombardirale sovražne postojanke okrog Tobruka. Povzročile so znatno škodo. Pri zadnjem napadu na Trlpolis je naša obramba sestrelila eno angleško letalo, ki je padlo v morje. Njegova posadka je bila ujeta. V Vzhodni Afriki delovanje topništva na področju pri Alagiju. V Galla Sidamu je prišlo do srdite bitke, ki je trajala od 3. do 5. t. m. Naše čete so večkrat prešle v protinapad proti sovražniku, ki je imel občutne izgube. Rim, 8. maja. s. Zasedba Egejsklh otokov po italijanski posadki na Dodekanezu je vzbudila veliko navdušenje in upravičen ponos. Listi poudarjajo, da je bila italijanska posadka popolnoma osamljena že od začetka vojne in da so bili Angleži prepričani, da bodo lahko dosegli njeno kapitulacijo brez velikih težav. Angleška propaganda je tudi zatrjevala, da je usoda te posadke že odločena. Ista posadka je bila v položaju, da je prizadela hud udarec Angležem, ko so se hoteli polastiti malega otoka Castelrosso, da bi zaradi prestiža napravili vtis na turško javno mnenje med posetom Edena v Ankari ter istočasno tudi vplivali na ameriško javno mnenje. Otok Castelrosso ne spada v dodekaneško otočje in ga dode-kaneška posadka po angleškem mnenju zaradi prevelike oddaljenosti ni mogla braniti. V nasprotju s tem mnenjem pa so italijanske sile na Dodekanezu takoj pod-vzele protinapad, pregnale napadajočega sovražnika in v kali zadušile poskus angleške propagande. Po balkanskih zmagah je važnost italijanske posadke na Dodeka- nezu ponovno stopila v ospredje, ker je ( začela osvajati egejske otoke ter pokazala Britancem in njihovim prijateljem, da ni oslabljena po dolgih mesecih vojne ter po sovražnem bombardiranju, marveč je ohranila nedotaknjen svoj napadalni duh ter je vedno pripravljena tvegati vse. Uničene arheološke zbirke v Cirenaikl Rim, 8. maja. s. Angleške in avstralske čete so v teku svojega kratkega bivanja v Cirenaiki uničile mnogo dragocenih arheoloških in epigrafskih zbirk. Rim, 8. maja. s. Italijanski listi objavljajo slike o vandalizmu, ki so zagrešile britanske čete s tem, da so uničile mnoge dragocene arheološke zbirke v muzeju v Cireni. Listi podčrtavajo, da so dragocene zbirke napravili italijanski učenjaki v 25 letih napornega dela in i7kopavanja v puščavskem pesku. V listih je priobčen dolg spisek raznih umetniških del, kipov in napisov velike zgodovinske vrednosti, ki so jih uničili britanski vojaki. Važni sklepi Vlade v Rimu Razširjenje ugodnosti za udeležence vojne h 1915—1918 Rim. 8. maja. s. Ministrski svet se je ob 10. dopoldne zbral na zasedanje pod predsedstvom Duceja. Na predlog Predsednika vlade se je sprejel zakonski načrt, s katerim se razširjajo ugodnosti, ki veljajo za udeležence vojne od leta 1915 do 1918 ter vojne za osvojitev imperija, tudi na one državljane, ki so v svojstvu militariziran-cev sodelovali pri vojnih operacijah v Španiji, ter na sorodnike onih državljanov, ki so padli v teh operacijah. Na predlog Državnega Tajnika za zunanje zadeve so bili odobreni nekateri predpisi različnega značaja. Na predlog Duceja je bil sprejet zakonski načrt glede koordinacije delovanja zavoda za pomoč materam in otrokom z zavodom za zaščito materinstva in otrok. Da se doseže večja enotnost v delovanju teh zavodov, se bo njihova uprava izročila osrednjim in pokrajinskim organom zavoda za zaščito materinstva in otrok. Na predlog Ministra za Afriko je bila sklenjena primerna finančna podpora poljedelcem v Somaliji, dobaviteljem banan, ki so bih oškodovani po vojnih dogodkih. Sprejeto je bilo tudi besedilo Kraljevega dekreta glede revizije cen za zakup javnih del v italijanski Afriki, ki so določena za več kakor šest mesecev; dalje besedilo Kraljevega dekreta, s katerim se obnavlja pravica generalnemu guvernerju Libije, da odredi suspenzi jo kazenskih procesov in iz-vržb, izrečenih zoper italijanske državljane v Libiji. Na predlog Ministra za pravosodje se je sprejelo besedilo o uredbi, da se zberejo in spravijo v soglasje vsi kazenski predpisi glede discipline v proizvodnji, v prehrani, v trgovini in v razdelitvi blaga. V teh dnevih, ko je stroga disciplina izredne važnosti za naš gospodarski odpor, je vsakomur jasno, kako potrebno je poenotenje kazenskih določb, ki bodo omogočile sodnikom enotno in jasno uporabo kazenskih sankcij. V novi naredbi je med drugim tudi določba, po kateri obsodba zaradi zločina kupovanja uradov ali trgovina s kontingen-tiranim in racioniranim blagom ter nedovoljeno poviševanje cen prinaša dolžnost, da se plača državnemu erarju vsota, ki je enaka višini nedovoljenega dobička, ki ga je pri storjenem zločinskem poslu dosegel krivec. Nemško vojno poročilo Berlin. 8. maja. d. Vrhovno vojno po-veljništvo je izdalo danes naslednje poročilo: Podmornice, ki operirajo na severnem Atlantiku, so potopile 29.950 ton sovražnega trgovskega ladjevja. Letalstvo je zadnjo noč nadaljevalo borbo proti angleškim pristaniščem z največjim uspehom. Pri napadih močnih letalskih oddelkov na Liverpool in Hull so bile razdejane naprave za prekladanje, v pristaniških napravah pa so nastali obsežni požari. Drugi učinkoviti letalski napadi so veljali Hartlepoolu, Middlesboroughu, Bri-stolu in Plvmouthu. Bojna letala so potopila v močno zavarovanem sovražnem konvoju severovzhodno od Nevvquaya trgovsko ladjo z 12.000 tonand in hudo poškodovala še dve nadaljnji ladji. Pri lovskih poletih v teku 7. maja so nemški lovci sestrelili devet angleških letal tipa Spitfire brez lastnih izgub. Daljnostrelne baterije kopne vojske so z vidnim uspehom obstreljevale vojaško važne cilje v doverski luki. V Severni Afriki je topništvo nemškega afriškega zbora razpršilo zbiranja močnejših angleških oddelkov pri Tobruku. V prostoru okrog Solluma so nemški izvid-niški oddelki, ki so prodrli daleč proti jugu in vzhodu, vrgli nazaj sovražne izvidnice. Nemško letalstvo je razdejalo važne naprave v oskrbovališčih pri Tobruku in hudo poškodovalo v luki dva prevozna parnik a. Bombni zadetki v polno so onesposobili za boj angleško protiletalsko baterijo. Na otoku Malti so bile v včerajšnjih večernih urah ponovno z dobrim učinkom napadene pristaniške naprave v La VaDettl. Sovražnik je metal preteklo noč z nekaterimi letali bombe v severozapadni Nemčiji V stanovanjskih okrajih mesta Bre- mena s« bile poškodovane hiše ter je bilo ranjenih ali ubitih nekaj civilnih oseb. Protiletalsko topništvo je sestrelilo tri sovražna bojna letala. Neprestani letalski napadi na Anglijo New York, 8. maja. d. Po informacijah ameriških poročevalskih agencij se napadi nemškega letalstva na Anglijo nadaljujejo z nezmanjšano silo. Poleg številnih važnih objektov, ki so jih nemška letala preteklo noč bombardirala v severovzhodni in za- padni Angliji, je bil zopet izvršen posebno silovit napad na Liverpool. Gmotna škoda je zelo velika in so bila zlasti hudo prizadeta mnoga industrijska podjetja. Včeraj popoldne je nemško daljnostrel-no topništvo na francoski obali Rckavske-ga preliva zopet pričelo obstreljevati Dover. Vsake štiri minaie je na Dover treščila po ena granata. Agencija »United Press« pripominja k temu obstreljevanju, da je bila na mnogih točkah na mestnem področju povzročena občutna škoda in da je bilo tudi dokaj žrtev med prebivalstvom. Švicarski kemiulat v Livejrpashi poškodovan Rim, 8. maja. s. Kakor poročajo iz Berna, je zvezni svet objavil, da. so bili pri zadnjem bombnem napadu na Liverpool poškodovani prostori švicarskega konzulata. Osebje konzulata je ostalo nedotaknjeno. Letalska bitka nad Bovrctn Berlin, 8. maja. s. V hudih letalskih borbah nad Dovrom so davi nemški lovci sestrelili 6 britanskih letal tipa »Spitfire«, sami pa niso imeli nobenih izgub. S Proces prsti patriarha Sofija, 8. maja. rs. Iz Beograda poročajo, da se bo v kratkem pričel proces proti bivšemu poglavarju srbske pravoslavne cerkve, patriarhu Gavrilu, pri katerem so našli izredno visoko vsoto denarja in važne dokumente, iz katerih izhaja, da se je patriarh slepo pokoril navodilom angleških vojnih hujskačev in se tako pregrešil zoper interese svoje domovine. Rekvizisija živil v Chilu Santiago de Chile, 8. maja. s. Na podlagi novega zakona o javni varnosti je tukajšnja vlada odredila rekvizicijo živil in prometnih sredstev ter poverila nadzor nad izvajanjem zakona vojski, v mestih pa policiji. Ti izredni ukrepi so bili potrebni zaradi stavk in neredov, ki so izbruhnili zadnje čase ter eo resno ogražali življenje naroda ter red v državi. mišljenih defanf! ne bo spremenila svoje politike K imenovanju Stalina za predsednika sovjetske vlade Berlin, 8. maja. s. Vest, da je bil Stalin imenovan za predsednika sovjetske vlade, so nemški listi zabeležili kot dogodek sovjetske nevtralne politike. Iz merod jne^a vira se sporoča, da nemški tisk k tej iz-premembi v sovjetski vladi ni zavzel nobenega stališča, ker je navada nemškega tiska, da se nikoli ne meša v zadeve drugih držav. Sofija, 8. maja. a Pol uradno »Slovo« paše. da imenovanje Stalrna za predsednika sveta ljudskih komisarjev ne more spremeniti politike sovjetske Rusije, ki se je značilno pokazala z nervapadailnim paktom, ki je bil siklenjen med Rusijo in Japonsko. List nadalje podčrtava, da nihče ne ve bolje kot Stalin, kaj je treba nujno storiti v tem trenutku za bodočnost Rusiije. Tokio, 8. maja. s. List »Jomiuri« se bavi z imenovanjem Stalina za predsednika sovjetske vlade ter pravi, da se je ta sprememba izvršila zaradi težke narodne situacije in zaradi trdne volje Rusije, da ukre- ne vse potrebno za očuvanje svoje nevtralnosti. New York, 8. maja d. Tukajšnji listi še vedno zelo ob lirno razpravljajo o spremembah v ruski vladi. Dopisnik »United Pressa« pravi, da smatrajo britanski državniki in diplomati, da kaže okoliščina, da je Stalin pootail predsednik Vlade, rastočo rusko zaskrbljenost glede nemških ciljev. Izprememba je cčividno razločno svarilo Nemčiji, naj bo previdna. Vsekakor pa se v njej ne da opaziti niti najmanjšega znaka za to, da bi nastopilo kakršnokoli zboljšanje angleško-ruskih odnosa j ev. Dopisnik lista »New York Post«, Soneman, poroča iz Londona, da tam ne računajo s hipno politično preusmeritvijo Rusije ter z njenim prestopom na stran Anglije, vendar pa vsekakor pomeni sprememba, da Stalin želi največjih pooblastil, da bi lahko v hipu izvedel drastične preusmeritev zunanje politike, ako bi to zahteval položaj. Attenzione alle banconote non valevoli L'Alto Commissario per la Provincia di Lubiana comunica che banconote della Banca nazionale dell'ex stato Jugoslavo di taglio superiore ai mille dlnari non hanno corso nella Provincia di Lubiana. La loro detenzione, da parte di chiunque, č da ritenersi pertanto abuslva e devesse-re denunziata al piu vicino Comando dei RR. CC. L'Alto Commissario Emilio Grazioli. Pozor na neveljavne bankovce Visoki Komisar za Ljubljansko Pokrajino objavlja, da ne smejo krožiti v Pokrajini Ljubljani bankovci Narodne banke bivše jugoslovanske države z nominalo nad 1000 din. Hranjenje teh bankovcev je kaznivo in se morajo prestopniki ovaditi najbližjemu poveljstvu Kraljevih karabinjerjev. Visoki Komisar Emilio Grazioli Zanimiva ameriška priznanja Skrb za koristi vojne industrije Washington, 8. maja s. Stimson, državni tajnik za vojno, je smatrali za svojo dolžnost da tudi on pokorno sledi primerom drugih ter spregovori po rad" bilo bolje, če Stimson sploh ne bi cdprl ust, kajti besede &o samo podprle trditve nasprotnikov intervencije, ki pravijo, da je položaj Anglije sedaj zelo, zelo težaven in da bi Zedinjene države, ki se nimajo ničesar bati od cenib velesil napravile bolje, ako se ognejo spopadu. Vojna bi sicer prinesla velike dobičke maloštevilni kategoriji špekulantov in dobičkarjev, ki zastopajo židovsko velefinanco, imela pa bi tudi težke in bolestne posledice za narod in državo. Pred usodno odločitvijo Rim, 8. maja. »Popoio di Roma« razpravlja o zauiijem govoru vojnega m.ni-sira z.ecLnjeniu orzav Sumsoaa ter podčrtava njegovo izjavo u am^riškin uoDa-van Angliji, ki ua marajo na vsak način doipeu v roitie Angnje ter ne smejo najti svojega kouca na uiiu m^rja. List pravi, da je bunii>on n.rglasii, ua st_ morajo ame-riiKe iauje z. vojiuin materialom s^remja-ii iMvo^i uo Angjajv; ler zavarovati ^ lauja-rru ameriške mornarice. Ako naj se smatra ium&onov govor kot poz.tivua poLdč-na izjava, ne ostaja nič dr. ge^a, ka^or da tu izjavo vzamemo kot namen, da se h-če Amaivka udeležiti vojne P-Oti fcium velesilam, dasu je ni nihče izzival. Anglija že vidi ameriške čete »na bojnih poljih v Aziji, v Afriki in v Evropi«. Mi ne bomo dan evropskih boj šč za bodoče angloame-riske armade; kdor to misli, je očividno žrtev mistične anglosaške domišljije, zaradi katere je Churchill lahko dosegel zaupnico. kajti absolutno zaupanje v intervencijo je za angleške obupance ednosta-ven malik. New York, 8. maja. d. Tukajšnji politični krogi pravijo, aa je bila najvažnejša vsebina zadnjega Stimsonovega govora ta, da je ameriška vlada spoznala silno resnost britanskega problema in da hoče v pogledu pomoči Angliji iti tako daleč, kolikor to dopušča ameriško javno mnenje. Diplomatski krogi so v zvezi s tem izjavili, da je Stimsonov govor razločno napovedal neko akcijo ameriškega brodovja, ki po svoji dolekosežnosti presega značaj čistega pomorskega izvidništva. Nekateri mislijo, da je Stimson hoteL samo sondirati razpoloženje, da bi pripravil tla za neko važno objavo, ki jo misli predsednik Roosevelt podati v svojem govoru na zasedanju panameriške unije 24. maja. Dosedanje ameriške uradne izjave o pomoči Angliji niso bile tako pogumne in neposredne. Zelo verjetno je, da bo kak član ameriške vlade podal formalno izjavo k Stimsonovemu govoru. Londonski dopisnik »New York Sun« pravi, da je Stimsonov govor v središču pozornosti vsega angleškega tiska. V svojih naslovih opozarjajo listi na razne okoliščine. ki napovedujejo, da se Amerika bliža vojni. Vstop Zedinjenih držav v vojno se je pričakoval že od ponoivne izvo- litve Roosevelta v pretekli pomladi, tako da ne more nikogar presenetiti okoliščina, da stoji Amerika tik pred usodne odločitvijo. V dobro poučenih krogih pravijo, da je vstop Amerike v vojno potreben prav sedaj ali pa nikoli Stimsonov govor se ocenjuje kot zgovorno znamenje, da Zedinjene države ne bodo več dovolile, da se Anglija sama bojuje v navidezno brezupnem položaju. Newyorški dop sniki raznih angleških listov slikajo položaj v smislu, ki je Angiliji ugoden ter obstajo angleški javnosti, da je samo vprašanje tednov ali celo dni, ko bo Amerika s svojim bro-dovjem učinkovito podprla Anglijo v bitki za Atlantik. Po njihovih trditvah je Roosevelt trdno odločen razbit' vsak napad na Alantik ter omogočiti AngMji. da nudi hud odpor proti letalskim napadom sovražnika. Gospod arsko-obrambni urad USA in Kanade Nevv York, 8. maja. d. Agencija Associated Press poroča iz Washingtona, da bodo Zedinjene države in Kanada ustanovile skupen gospodarsko-obrambni urad, ki bo podrejen že eno leto poslujočemu ameriško-kanadskemu obrambnemu svetu. Novi urad se bo bavil izključno z dobavami surovin in gotovih izdelkov za Veliko Britanijo. Deloval bo v skladu z kanadskim in ameriškim oboroževalnim načrtom ter bo s tem zelo poenostavljeno reševanje raznih gospodarskih, finančnih in industrijskih vprašanj. Ista agencija poroča, da bo državno tajništvo pri ameriški vladi izdalo novo odredbo, v kateri bo objavljena izprememba dosedanjega ameriškega nevtralnostnega zakona. Izprememba se tiče tranzitne plovbe preko ozemlja Zedinjenih držav, ki bo poslej vezana na dosedanja določila o izvozu. o pogajanju z južnoameriškimi državami Washington, 8. maja. d. Ameriški listi poročajo iz Costarice o pogajanjih tamoš-nje vlade z ameriško zaradi prevzema v Costarici zadržanih nemških in italijanskih pomorščakov. To vest v New Yorku odločno zavračajo kot neresnično. Prav tako se demantira vest iz Bogote, da je ameriška vlada skušala dobiti tam oporišča za svoje sile v zameno za trgovske kredite. Glede te zadeve je dejal Hull na tiskovni konferenci, da vodi ameriška vlada stalna pogajanja z državami Južne in Srednje Amerike zaradi kreditov, raznih trgovinskih vprašanj in o morebitnih oporiščih, ki naj bi jih Zedinjene države dobile in uredile na ozemlju omenjenih držav, vendar pa ni nikake zveze med dovoljenjem oporišč in med trgovinskimi krediti. Zato so vse vesti, ki spravljajo oboje v tesno odvisnost, popolnoma izmišljene. Tudi posebni primer iz Bogote ne ustreza resničnemu položaju. Pooblastilo Eooseveltu za zaplemba tujih ladij Washington, 8. maja. d. Poslanska zbornica je z vzklikom z veliko večino glasov sprejela zakon, ki daje predsedniku Zedinjenih držav pooblastilo za zaplembo tujih ladij, zasidranih v ameriških pristaniščih. Pred tem je zbornica odklonila dva predloga, ki sta skušala preprečiti, da bi se ladje ne izročile drugim vojujočim se državam. Novi zakon pooblaSča predsednika Roosevelta za nakup ali kakršenkoli prevzem teh ladij, nakar predsednik lahko z njimi razpolaga popolnoma svobodno. Trenutno je v pristaniščih Zedinjenih držav zasidranih 83 tujih ladij, med njimi dve nemški in 28 italijanskih. Na današnji konferenci tiska je izjavil mornariški minister Knox, da je Anglija zahtevala od Amerike 115 manjših vojnih ladij, torpedovk, rušilcev, minonoscev in sličnih manjših tipov. Prošnja za odstop nadaljnjih 25 motornih torpedovk se pričakuje že nekoliko časa, ni pa bila še predložena. Italijanski mornariški ataše izpuščen New York, 8. maja d. Associated Press poroča, da so britanske oblasti na Bermu- . dih izpustile italijanskega mornariškega atašeja admirala Laisa, ki so ga Angleži zadržali na otočju ob njegovem povratku v domovino. Po vsej verjetnosti je v stvari posredovalk ameriška vlada, ki je admiralu obljubila varen in neoviran odhod. Ameriške ladijske izgube New York, d. V pismu, ki ga je predsednik mornariškega urada Zedinjenih držav admiral Land poslal senatorju Van-denbegu, navaja, da je Velika Britanija v razdobju od 1. januarja do 30. aprila letos po ameriških podatkih izgubila 158 ladij, ki so imele skupaj 701.914 ton. Prometni minister v zasedenem ozemlju Eksc. Host-Venturi je 2e odredil obnovo ln izpopolnitev vseh prometnih naprav in sredstev * Borovniški viadukt se bo pričel takoj popravljati Rim, 8. maja. (Štefani). Prometni minister Eks. Host-Venturi se je pred kratkim mudil v kvarnerskem in dalmatinskem zesedenem ozemlju, v Ljubljani in Črni gori Na tem potovanju so ga spremljali generalni direlrtorji štirih uradov, ki so mu podrejeni. Namen potovanja je bil, da se natanko prouči železniški, avtomobilski in pomorski prometni položaj ter poštne, brzojavne, telefonske in radiofon-ske zveze v teh krajih. Minister je bil v stiku s civilnim in vojaškimi oblastmi v posameznih osrednjih krajih ter jim je dal navodila za organizacijo in ureditev posameznih prometni panog. Kar se tiče železnic, se promet že redno razvija in bo postopno izpopolnjen ter oja-čen. Se posebej bo z vso naglico popravljena škoda, ki jo je napravila bivša jugoslovanska vojska, na velikem viaduktu na železniški prog! Ljubljana—Postojna, ko se je umaknila Minister je tudi poskrbel, da bodo smele ladje bivših jugoslovanskih brodolastnikov v bodoče brez na-na.jnjega pluti pod italijansko zastavo Dal je potrebna navodila za obnovo nekaterih in uvedbo novih prometnih zvez z Dalmacijo ter med Dalmacijo in otoki. Z za- časnimi odredbami so se uredile tudi potniške in blagovne tarife ter delovni pogoji in mezde brodarjev. Minister je nadalje že dal vsa potrebna navodila, da se takoj obnovijo poštne in brzojavne zveze v vseh krajih zasedenih ozemelj. V ta namen se bodo pospešila dela. ki so potrebna za zagotovitev njihovega delovanja Redke in neugodne telefonske zveze, ki že obstojajo bodo naglo urejene in vsestransko izpopolnjene, tako, da se bodo vzpostavile zadostne zveze med obema obalama Jadrana. Na področju avtomobilskega prometa, ki je bistvenega pomena za promet z zaledjem v splošnem, je minister izdal točne ukrepe za obnovo in ojačenje že od prejšnje vlade dovoljenih zvez in za ustanovitev nekaterih novih zvez glede na potrebe. ki so-nastale z italijansko zasedbo teh dežel Vspostavljenih bo tudi nekaj avtomobilska zvez za prevoz blasa in predvsem kmečkih pridelkov Prevažanje blaga bo redno in bo odrejeno s posebnim voznim redom. tako. da bo omogočeno posameznim podjetjem, da bodo v Trratk h presledkih lahko oddajali svoje blago v prevoz. Vissko sožaije maršalu Badogliu Rim, 8. maja. s. Spričo velike žaiosti, ki je doletela Maršala Italije Petra Badoglia, so mu izrazili svoje sožaije in tolažbo Nj. Vel. Kralj in Kraljica. Duce, Princ in Princesa Piemontska, Savojski Princi, ministri, senatorii ter zastopniki vojaških in civilnih oblasti. General Cavallero na Cetlnju Cetinje, 8. maja. s. Načelnik glavnega stana in višji poveljnik Oboroženih Sil v Albaniji general Cavallero je včeraj popoldne v spremstvu višjih častnikov svojega štaba ter poveljnika letalstva v Albaniji generala Ronza prispel na Cetinje. Generala Cavallera sta sprejela Civilni Komisar črne gore Mazzolmi ter general Tucci, bivši poveljnik divizije Messina. Na Cetinju se je pomudil nekaj ur in se je raz-govarjal s Civilnim Komisarjem o raznih vprašanjih, ki se nanašajo na novo ureditev črne gore. General Cavallero se je nato poklonil na grobeh princev Petrovičevega doma v samostanu sv. Petra. Bil je tudi na nekdanjem dvoru. Tam se je posebno zanimal za stare dragocenosti in stvari, ki spominjajo na pokojnega kralja Nikolaja. Ob odhodu so ga zastopniki krajevnih oblasti pozdravili. Krenil je z vsem svojim spremstvom dalje proti Tirani. Radio Split Split, 8. maja. V ponedeljek zvečer je pričela v Splitu delovati radijska oddajna postaja, ki jo je italijanska radijska družba E.I.A.R. enako kakor v Ljubljani takoj zgradila in uredila po nalogu ministra za ljudsko kulturo ter v sodelovanju s krajevnim vojaškim poveljstvom in Civilnim Komisarijatom. Oddaje družbe E.I.A.R. iz Splita so bile tako močne, da so jih čuli celo v Italiji. Postaja je pričela svoje oddaje z domorodnimi in revolucijonarni-mi pesmimi iz Dalmacije, v kateri po zaslugi italijanskih borcev zopet vihra italijanska zastava. Splitski radio bo odslej vsak dan redno oddajal svoj program. Za njegovo organizacijo je poskrbel generalni direktor ustanove E.I A.R. nacionalni svetnik Chiodelli, ki je sam prispel v Split in ki je skupno z drugimi funkcijonarji ustanove proučil načrte za zgradnjo jačje in trajne postaje. Italijanski filmi v naših kinematografih Prve dni po zasedbi ozemlja bivše Jugoslavije, kolikor ga je prišlo pod italijansko oblast, je ustanova ENIC (Ente nazionale industrie cinematografiche) navezala stike z novim tržiščem italijanske filmske industrije. Ustanova je že v stikih z zastopniki kinematografskih podjetij v Sloveniji in Dalmaciji in je računati s tem, da bodo kmalu predvajali italijanske filme v kinematografih vsega ozemlja bivše Jugosla-| vije, zasedenega po italijanskih Oboroženih silah. iltlcl Edemi in Churchillu Flore Belisha in Lloyd George o pogreškah angleškega političnega in vojaškega vodstva Stockholm, 8. maja. d. Londonski dopisnik švedskega glasila za trgovino in pomorsko plovbo poroča, da je prvi dan debate v britanski poslanski zbornici Churchillu in njegovim ministrom prinesel zelo težke ure in da se kritika zbornice nikakor ni dala pomiriti. Vojni dogodki so napravili zelo resno razpoloženje v vsej Angliji in odsev tega razpoloženja se različno čuti tudi v poslanski zbornici. Edenov nastop je bil izredno šibak. Njegov govor so poslanci poslušali v popolni tišini in njihov molk je mestoma učinkoval prav ledeno. Eden je govoril zelo tiho in so ga na galeriji komaj slišali. Od časa do časa je jecljal, z muko iskal pravih Izrazov, se popravljal ter delal neutemeljene dostavke. Povedal je v splošnem zelo malo novega. Ko je hotel nanizati nekoliko prijetnih fraz o ameriški pomoči, ga je neki član delavske stranke brezobzirno zavrnil z besedami: Bolje bi bilo, če bi Anglija sama nekaj napravila. Hore Belisha je vprašal, kako dolgo bo še trajala angleška samoprevara. Proučeval je do podrobnosti vse uradne in pol-uradne vesti iz Kaira, ter je na podlagi teh poročil izdelal porazno kritiko o angleški vojni poročevalski službi. Obveščevalno službo je označil kot najslabšo točko v strateškem oklopu Anglije. Obrnil se je naravnost na Churchilla ter mu dejal, la se da britanskemu predsedniku vlade napraviti največja usluga s pozivom, naj se vendar enkrat sam prepriča o vrednosti britanske poročevalske službe. Churchill je tisti mož, je dejal dobesedno Hore Belisha. ki lahko izgubi vojno v enem popoldnevu. To je Churchill dejal nekoč o admiralu Jellicoe, danes pa to velja v polni meri tudi zanj. Po poročilih iz Berlina je londonski radio pozno snoči podal kratek pregled o debati v britanski spodnji zbornici. Med drugimi je govoril tudi Lloyd George, ki je v začetku svojih izvajanj s priznanjem omenjal britansko vojsko in generala Wavella, naglašal pa je kljub temu. da so bile napravljene nekatere usodne napake. Zlasti je poudarja! svoje razočaranje nad dejstvom. da Eden javnosti ni obveščal o resničnih dogodkih Na Edenovo izjavo, da ni dejstva lahko služila sovražniku, je Lloyd George odgovoril, da bi po njegovem mne- nju objava dejstev vsekakor bolj pomagala Angliji. Italijanski tisk o E de novih izjavah Rim, 8. maja st »Messaggerc« piše pod naslovom »Obramba, ki obtožuje naslednje: Britanski zunanji minister Eden je podal nov dokaz o svoji siromašni morali s tem, da skuša podtaikniti drugim krivdo za neuspehe angleške vojske. Po Edenu so odgovorni za poraze v Libij' in na Balkanu generali, ki so verovali diplomatskim sposobnostim Edenovim ki je pripravil načrte za akcije v skrivnostnih sestankih v Kairu, v Atenah in v Ankan. teda javno mnenje je hotelo vedeti, zakaj se ni nadaljevala akcija v Libiji, zakaj so bile iz libijskega odseka odvzete znatne čete z edimm uspehom, da so bili uničeni sijajni uspehi »generala Wavella«. Eden odgovarja, da angleška vlada ni mog'a ostaiti brezčutna spričo grških prošenj za pomoč, takoj nato pa odkrito priznava, da nn bito mogoče nadaljevati akcije v afriškem odseku, ker so bile motorizirane čete preutrujene ter potrebne počitka in reorganizacije. To je dragoceno priznanje, ki kaže siroma "nost afriškega uspeha Res pa jc, pravi list. da je angleškega poraza v Libiji kriva britanska voja"ika zmota in bliskovitost protiakcije osnih sil, zvršene takoj po »uspehih W a vel lovi h«. Po izjavi Edena sc. bili krivci neuspehov tudi ju-ooslovensk' državniki, k' so hoteli prenagljeno mobilizirati in so strmoglavili v katastrofo. dasi je znano, da je bila Anglija s podporo Amerke, ki jc organizirala beograjski prevrat proti Italiji in proti Nemčiji. Požar v francoski koncesiji v šasghaju šanghaj, 8. maja. s. Pri požaru v teks- i tilnih tovarnah francoske koncesiie je bilo ubitih in ranjenih kakih 30 Kitajcev. Razen velikih tekstilnih tovarn je požar uničil še 6 manjših podjetij. Irak odklonil posredovanje Egipta Bejrut, 8. maja. s. Iraška vlada je izročila egiptskemu poslaniku v Bagdadu odgovor glede predloga za posredovanje v spopadu med Anglijo in Irakom V odgovoru se najprej naglaša. da so angleške čete najprej napadle iraške vojake, da se v tem pogledu ne more zaključiti nikakršen kompromis, marveč sc bo morala vojna nadaljevati do p-polnc zmage Iraška vlada izraža svojo zahvalo za simpatije, ki jih je v njeni stvari pokazala vlada v Kairu. Borba za iraško neodvisnost Rim, 8. maja a Tu se je zvedelo tz r. ' ličnih virov, da sodelujejo mnogi britanski vojaški begunci in afganistanski prostovoljci pn arabskem uporu, naperjenem proti zatiranju muslimanov v Siriji in Transjcrdamji, ter pošiljajo pomoč Iraku, da podpro svoje sovernike Šanghaj, 8. maja s. V zadevi anglo-ira- škega spopada naglasa kitajski tisk, da je od svetovne vojne dalje Irak vedno nudil žiilav odpor britanskemu zatiranju in da vodijo sedaj arabska plemena, kr so izgubila vsako zaupanji v angleški Imperij, boj za svoje popolno neodvisnost Iraške čete so predstraža svete vojne muslimanskih dežel proti Veliki Brnfcaniji. Zato bi bil vstop Turčije v vojno na strani Anglije ne saono nekoristen, ampak celo nevaren. Iraški odpor strt? New York, 8. maja. d K položaju v Iraku poroča VVilliam Stoneman, dopisnik lista »New York Post«, da kažejo vsa znamenja, da se boji v Iraku bližajo svojemu koncu. Iraške čete so se predale v manjših skupinah in britanske sile so brez težav obdržale letališče v Habaniji. Ker doslej nemške čete še niso dospele z letali, smatrajo britanski uradni krogi, da je Nemcem Irak preveč od rok za ugodne vojne operacije. V Londonu vedo, da je iraški upor izbruhnil prezgodaj ter s tem pokvaril vse prvotne načrte. I LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave ob 16., 18. in 30. uri Veličasten pevski film nesmrtnega Giuseppe Verdija Traviata z Mario Cebotari. Film je opremljen s hrvaškim besedilom. KINO UNION — Tel. 22-21 Reviia Oborožene Sile Oddelki raznih rodov in strok bodo danes defiliraU pred Eksc. Generalom Ambrožem Revije Vojake, o kateri smo že poročali ln ki bo jutri 9. t- m. se bodo udeležile čete raznih vrst ln strok posadke v Ljubljani in okolici: pehota, grenadirji, planinci, topnifitvo s konjsko vprego, lahko in motorizirano topništvo, inženjerske čete, kemijska četa ter še drugi motorizirani oddelki. V zgodnjih' jutranjih urah se bodo vsi oddelki, ki bodo prišli iz mestnih vojašnic z mestne periferije, iz bližnjih centrov Vrhnike in Hurjula, razvrstili vzdolž zapadne strani Celovške ceste. Ob 9.30 bo Eksc. Ambrosio, poveljnik 2. armije, pregledal razvrščeno vojaštvo, nato pa bodo oddelki defilirali mimo tribune na Blei\veisovi cesti, na kateri bo zavzel svoje mesto Eksc. General Ambrosio s svojim spremstvom. Pri paradi bodo nastopili grenadirji in pešci z rimskim korakom, posebni oddelki in planinci pa z običajnim korakom. Defilirali bodo po naslednjem vrstnem, redu: grenadirji, pešci (rdeče kravate), posebni pehotni oddelki in inženjerske čete, planinci, lahko topništvo, topništvo s konjsko vprego, motorizirano topništvo, motorizirani oddelki in-ženjerskih čet, kemijska četa in drugi pomožni oddelki. Na čelu 1. grenadirskega in 2. pehotnega polka bodo stare in slavne /astave, zastava 1. grenadirskega polka, ki je bila odlikovana s križem Savojskega vojaškega reda. z dvema zlatima svetinja- ma za vojaške zasluge, dvema srebrnima svetinjama in eno bronasto, in zastava 2. pešadijskega polka, ki je bila odlikovana z vojaškim savojsldm redom, z dvema srebrnima svetinjama in s tremi svetinjami iz brona. Pozdravljanje zastav Oboroženih dl Pred vladno palačo in pred vojaškimi poslopji se dnevno ob 7. in 19. opravlja obred razvitja in snetja zastave. Pri tej vojaški svečanosti vselej sodeluje častna straža, ki prezentira orožje, medtem ko da trobentač tri znamenja povelja »pozor«. Vsakdo, ki prisostvuje svečanosti, je dolžan v času »pozora«, in sicer od trenutka, ko je bilo dano prvo znamenje s trobento, pa do trenutka, ko 'robentač oznani, da je stanje »pozora« končano in postavijo vojaki puške ob boke, pozdraviti na rimski način ali pa biti odkrit. Kdor je v kroju, morajo pozdraviti z roko ob kapi. Treba je pozdraviti na rimski način alii pa se odkriti tudi v primeru, ko prikoraka po cesti oddelek vojaštva z zastavami Oboroženih Sil. Vojaške zastave se pojavijo na ulici vselej v spremstvu oboroženih oddelkov, tudi če niso razvite. Obnova premeta med zasedeno in nezasedeno Francija Pogajanja o znižanju francoskih stroškov za nemško okupacijsko vojsko Vichy, 8. maja u. Admiral Darlan se je te dna znova mudil v Parizu kjer je imel vrsto razgovorov z nemškim diplomatskim zastopnikom, poslanikom Abetzom in La-vafiom. Darlan je včeraj zopet odpotoval nazaj v nezasedeno Francije Maršal Pe-tain se mu je iz Antibesa odpeljal naproti do Lyona, kjer se bosta najbrže sestala, nakar bodo kasneje v Vichyiu proučili najnovejši razvoj francosko-nemških odno-šajev. O Dairlanovih razgovorih v Parizu se je zvedelo, da so nemške oblasti pristale na to, da se odpre demarkacijsika meja med zasedeno in nezasedeno Franci'O in tako omogoči prevoz življenjskih potrebščin, premoga, železa m drugega blaga ter vrednostnih papirjev med obema področjema. Besedilo francosko-nemškega sporazuma se glasi: Demarkacijsika meja se načelno odpre za promet blaga in vrednostnih papirjev. Ljudje smejo potovati z enega na drugo področje v primeru resne obolelost' ali smrti njihovih najbližjih sorod j-.kov. Nadalje je dovoljeno dopisovanje med obema področjema z neilustriraniimi dopisnicami. Razoroženim vojakom vojske in letalstva se bodo izdajala enaka dovoljenja za potovanje z enega na druge- področje, kakor veljajo sedaj za mornarje. Medtem se nadaljujejo pogaisnja za znižanje franccskih izdatkov za nemške okupacijske čete. Proučuje se predvsem začetno znižanje cd 20 na 15 mlijonov nemških mark dnevno odnosno od 400 na 300 milijonov frankov. V ostalem se je v dobro poučenih političnih kTOgih zvedelo, da se v kratkem pričakuje pomembnejša rekonstrukcija vlade. Napovedujejo, da bo prejeli Laval obsežna ministrska pooblastila. Laval pa se ne bo vrnil v Vichy, marveč bo ostal še nadalje v Parizu. Gospodarstvo K ukinjenju carin v premetu z Italijo Novi carinski režim za ozemlje bivše kraljevine Jugoslavije, ki je bil uveden z razglasom Duceja od 29. aprila t. L, se že izvaja. Po dobljenih pojasnilih je treba plačati carine in postranske dajatve ter ostale davščine, ki se pobirajo pri uvozu (poslovni davek, ban. trošarina, monopol-ske takse) le na blago, ki je prispelo v carinarnice pred 11. aprilom t. 1. Italijansko blago, ki je prispelo k nam po 11. aprilu pa je že oproščeno uvozne carine; plačati pa je treba razliko med eventualno nižjo italijansko stopnjo poslovnega davka ali monopolslie takse in višjo stopnjo po predpisih, ki veljajo na ozemlju bivše Jugoslavije. Tudi je treba plačati banovinsko trošarino. Pri izvozu blaga, izvirajočega ie Ljubljanske pokrajine in ostalega ozemlja, zasedenega po Italijanski Oboroženi Sili, odpadejo vse carinske in druge pristojbine. Interni davki, ki se prej niso plačali za blago, ki se izvaža, pa se v bodoče plačajo v celoti, ker se promet z Italijo smatra kot interni promet. Trgovinski promet z ozemljem italijan-sko-albanske carinske meje se začenja po-laeroma razvijati in so šle v Italijo že pošiljke lesa, in sicer preko Karlovca in Su- šaka, ker železniški promet s Trstom zaradi porušenega borovniškega mostu še ol vzpostavljen. Pripomniti pa je treba, da veljajo v prometu z Italijo še vedno predpisi glede uvoznih dovoljenj, ki so že prej veljali in mora italijanski kupec blaga imeti to dovoljenje. V smislu razglasa Duceja od 29. aprila t. L je vzpostavljena nova carinska meja ob demarkacijski črti, kjer meji ozemlje zasedeno od italijanske Oborožene Sile na ozemlje zasedeno od nemške vojske in na ozemlje Države Hrvatske. Zato se morajo pri uvozu blaga iz Hrvatske plačati vse carinske dajatve, kakor so se prej plačevale pri uvozu iz inozemstva. Tudi na blago, ki se uvaža v Ljubljansko pokrajino iz severnega dela bivše Slovenije, ki je zasedena od nemške vojske je treba plačati vse carinske dajatve. Tako bo treba plačati carino tudi na premog iz Trbovelj. Nasprotno pa je uvoz iz onega ozemlja izven Ljubljanske pokrajine, ki je zasedeno od Italijanske Oborožene Sile (Kar-lovac, Sušak in Dalmacija) carine prost. V prihodnjih dneh bo v Metliki vspostav-ljena glavna carinarnica, ki bo imela še svoje ekspoziture ob demarkacijski črti. Zmrznjene konzerve namesto pločevinastih Iz Berlina poročajo, da so v teku pogajanja med italijanskimi tvornicami konzerv in nemškimi podjetji za hladilne-stroie glede dobave naprav za konzerviranje živil na najnovejši nagli način hlajenja pri izredno nizkih temperaturah. Ta način konzerviranja se je v zadnjem času razvil v nepričakovanem obsegu. Ni samo pomanjkanje kositra odnosno bele pločevine, ki pospešuje novi način konzerviranja, temveč tudi velika korist, ki jo nudi ta sistem, sicer se ne bi s tako naglico razvil zlasti v Ameriki Poizkusi so pokazali da ostaneio živila, ki se naglo ohladijo na 15 do 20 stopinj pod ničlo sveža in obdrže nespremenjen okus. vrhu tega pa taka živila obdrže vitamine (zlasti vitamin C), ki se pri drugačnem konzerviranju uničijo. Tehnični postopek je povsem drugačen, knkor tisti, ki se že desetletja uporabna na primer pri prevozu zmrznjenega mesa iz Argentine. Starejši Ljubljančani se bodo še spomnili, da so že pred svetovno voino skušali uvesti v Ljubljani prodajo zmrmienega argentinskega mesa, ki pa se navzlic nizki ceni ni moglo udomačiti. Novi način konzervirania z mrazom se razlikuje od prejšnjih načinov v tem, da omogoča ohladitev v izredno kratkem času, tako da se blago med hlajenjem ne pokvari. In da se ohladi na izredno nizko temperaturo 15 do 20 stopinj pod ničlo. Ta način konzerviranja se je najprej razvil v Ameriki, kjer ga uporabljajo pri konzerviranju rib. mesa, sadja in povrt-nine, pa tudi jajc (brez lupine), sadnih sokov itd. Blago se hladi v enotnih zavitkih iz celofana ali voščenega papirja, pripravljenih za nadrobno prodajo. Ti zavitki se morajo tudi pri prevozu in pri trgovcu držati na predpisani temperaturi, kar povzroča sicer precejšnje stroške, vendar pa vzdrže po skušnjah v Ameriki in Nemčiji take zmrznjene konzerve konkurenco s konzervamj v pločevinastih posodah rav- no zaradi tega ker ostane blago popolnoma sveže. V Zedinjenih državah je že 15 tisoč trgovcev, ki imajo naprave za shranjevanje zmrznjenih konzerv pri predpisani temperaturi. V Nemčiji se je v zadnjem letu novi način konzerviranja naglo razvil. S takim konzerviranjem se bavi že 40 velikih industrijskih podjetij, ki so v preteklem letu razpečala 20 milijonov kilogramov zmrznjenih konzerv. Lani se je pričel razvijati sistem konzerviranja pri izredno nizki temperaturi prav tako v Italiji, sedaj pa se uvaja tudi Franciji in Nizozemski. Novemu načinu konzerviranja obetajo še veliko bodočnost, ker omogoča enakomerno razdelitev živil, ki se sicer dobe le v sezoni, na vse leto. Obilica raznih živil in pridelkov v določenih dobah se lahko prihrani za oni čas, ko dotičnih živil in pridelkov ni na trgu. Tako se lahko zmanjša tud: škoda, ki nastane s tem. da se v se- ^i«iiališce DRAMA: Začetek ob 19. uri. četrtek, 8.: Komedija zmešnjav. Red A. Petek. 9.: zaprto. Sobota, 10.: Ugrabljene Sabinke. Izven. Izredno znižane cene od 14 din navzdol OPERA: Začetek ob 19 uri. Četrtek, 8.: Tri stare škatle. Red četrtek Petek, 9.: zaprto Po izredno znižanih cenah od 14 din navzdol bodo uprizoHli v soboto ob 19. uri izven abonmaja Schonthanovo veseloigro »Ugrabljene Sabinke«, ki so napisane s peresom dramatika znalca, ki suvereno obvlada odersko tehniko in dovtip, zna blesteče orisati nastopajoče osebe ter jih spravljati v posrečene komične situacije. Za vsakogar, ki je željan razvedrila in smeha, ie obisk igre priporočljiv. zoni obilne ponudbe na trgu mnogo blaga pokvari. Po nemški statistiki pa znaša ta škoda samo v Nemčiji IVa milijarde mark na leto. Gospodarske vesti = Imetnike bivših avstroogrskih predvojnih državnih in deželnih posojil, ki stanujejo v Ljubljanski pokrajini poziva Zveza jugosilovenskih hranilnic naj za vsak primer prijavijo tudi te papirje Hranilnici dravske banovine na predpisanih treh for-mularjih. = Travniki v obdelavo se oddajo proti primernemu deležu pridelka. Ponudbe na C.I.A.R. R/IBIO LUBIANA Radijski poslušalci, ki slede pouku italijanščine po radiu, se obveščajo, da bo jutri v petek dne 9. maja ob 19. predavatelj g. dr Stanko Leben razlagal še besedilo, ki je bilo objavljeno za prvo predavanje dne 7. t m._ Sezona na Dolenjskem Dolenjske Toplice, 6. maja. S koncem aprila se je končala zimska in s 1. majem se je pričeia letna sezija. Preteklo zimo je bila v dolenjskem zdravilišču prva sezija, ko je bilo vso zimsko dobo zdravilišče odprto ter pripravljeno, nuditi v termalni vodi zdravljenje potrebnim bolnikom. Za prvo dobo zimske sezije je bilo zdravilišče prilično dobro obiskano, ko pa je kazalo, da se bo od dneva do dneva dotok kopaliških gostov večal, so nastal«; vojne razmere, ki so prisilile, da so vsi gostje odhiteli na svoje domove. Zdaj, ko se razmere spet urejajo, prihajajo prvi gostje. Tudi delo, ki je bilo lansko jesen prekinjeno, se obnavlja. Nadaljujejo z novim trgom, kamor naj se premeste ob tržnih dnevih sejmi, ki so bili do sedaj na kopališkem trgu. Kopališki trg pa so že pričeli preurejati v cvetlični park. Pogosto deževje sicer ovira delo, vendar bodo dela v kratkem končana. Pri toplfški občini se dnevno oglašajo razni posestniki, ki iščejo svoje v vojaške namene oddane konje. Zaradi lažjega pregleda konj, ki so v tukajšnji občini in nimajo pravega lastnika, so popisani vsi konji z označbo vžgane številke konja v kopitu ter gospodarja, pri katerem je konj v hlevu. Tudi več tukajšnjih posestnikov išče konje v raznih krajih. Veliko konj so pravi lastniki že dobili. So pa-tudi taki, ki o svojih konjih ne m^-jo nič zvedeti. Da je med iskalci konj tudi nekaj sleparjev, ni treba še posebej omenjati. Vendar le redko pridejo na svoj nečedni račun, ali pa bodo zanj še prejeli zasluženo nagrado po paragrafu. V Zvezdi pojo žage Skozi dolga desetletja so ob tem času zeleneli v »Zvezdi« kostanji, ki so jih bih zasadili sredi Ljubljane v spomin na francosko okupacijo za časa Napoleona I. Napoleonova zvezda se je utrnila in z njo vred je bilo tudi konec Ilirije Kostanji v »Zvezdi« pa so ostali in zeleneli pomlad za pomladjo v središču Ljubljane. Spet se je obrnilo kolo časa in s svetilnikov v parku in na Kongresnem trgu plapolajo italijanske zastave Prej tiha in mirna Ljubljana je postala naenkrat s svojo živahnostjo podobna velikemu mestu. Od jutra do noči teče skozi »Zvezdo« reka ljudi, ki se znova vračajo k svojemu dela in k pridnemu vsakdanjemu življenju Začel se je nov delavnik V »Zvezdi« so zapele žage. Delavci hite z urejevanjem parka, kopljejo jarek ob cesti, zasajajo zelenje. Na klopeh, ki so jih razpostavili po parku, se znova zbirajo upokojenci Ne meneč se za procesijo ljudi ki se vije mimo njih, sede zatopljeni v svoje razgovore Zdaj pa zdaj stopi kdo k vremenski postajici, zdaj pa zdaj zdrči po Kongresnem trgu avto z belo popleskanimi blatniki, zdaj pa zdaj gredo skozi paik čuvarji postave Okoli parka stopata v tovoriškem pomenku ka-rubinijer in stražnik Pred Kazino se ustavljajo vojaški avtomobili in pred vhodom stoji ves dan vojaška straža Z balkona se vije velika trikolora. Pred univerzo se zbirajo študentje ki so se vrnili v mesto Za kratek oddih posede na klopeh v parku matere z otroki in spet odhajajo dalje skozi mesto. Nezaposlen neznanec z rokami v žepih, z zavihanim ovratnikom kratke suknje in z ostankom cigarete v ustih, postaja ob gredah na katerih že poganja sveža trava. Ves v zelenju se dviga nad mestom Grad Pomlad ki letos tako počasi prihaja k nam, se vedno boli uvelja%'lja ln sončna luč Izvablja vedno več ljudi na ceste ulice in trge Dogodki, ki so se pravkar dotaknili tudi nas, so privabili v Ljubljano lju-di iz vseh krajev Slovenije in tako je Ljubljana venomer razgibana. II Ministro delle coiminica-zioni nel territori occupati L'Ecc, Host-Venturi ha da to le disposizioni per II reprl-stirao e rampliamento di tu tU gli impianti e mezzi di ejm uni ca zion e — II viadotto di Borovnica šari intme- diataments ricostruito Roma, 8 maggio. (Štefani). II Ministro delle comunieazioni lEcc. Host-Venturi :.i e recato nei territori occupati del Carnaro, di Lubiana, della Dalmazia e del Montenegro. insieme con i direttori generaii delle quattro amministrazioni da lui dipendenti 2ilo scopo di rendersi esatto conto della situazione dei trasporti ferroviari, automo-bilistici e marittimi, nonchfe delle comuni-cazioni postali, telegrafiche. telefoniche e radiofoniche. Dopo avere preso contatto con le autoritži civili e militari dei diversi centri, ha impartito le dii ettive per !'orgj-nizzazione e sistemazione dei vari servizi. Quanto alle ferrovie lesercizio che gia procede regolarmente verrS. gradualmen-e perfezionato e intensificato. In particolare saranno riparati durgenza 1 danni causati dnll'esercito ex jugoslavo in ritirata al grande viadotto sulla linea Lubiana—Po-stumia. Dopo aver provveduto perchž le navi appartenenti agli armatori ex jugoslavi inalberino senz'altro la bandiera italiana il ministro ha dato disposizoni per il ripri-stino e l'istituzione di nuove linee con ,a Dalmazia e fra questa e le isole regolan- do con norme provvisorie le relative tarif- i fe sia il trattamento del personale navi- 1 gante. Egli ha pure dato istruzioni per la pronta riattivazione dei servizi postali e telegrafici in tutte le localita delle zone occupate mediante la sollecita esecuzione dei lavori necessari per asslcurare il fun-zionamento. Le scarse e dlfficili comuni-cazioni telefoniche esistentl saranno rapi-damente sistemate e perfezionate integral-mente in modo da assicurare efficenti co-municazioni fra le due sponde. Nel settore dei trasporti automobilistici elemento essenziale per le comunicazioni con il retroterra il ministro ha impartito precise disposizioni per l'immediato ripri-stino e potenziamento delle linee gli con-cesse dal cessato governo ed anche per l'istituzione di nuove linee di collegamen-to in relazione alle necessita determinate dalPoccupazione italiana. Saranno pure attivate diverse autolinee per il trasporto di merci varie e specialmente dl derrate agricole con regolaritž dl percorsi e 3i orari in modo da garantlre la consegna delle spedizioni entro breve termine. Alta conS^rto a Maresdallo Koma, 8 maggio. s. Per il grave lutto che ha colpito il Maresciallo d'Italia Pietro Bodoglio hanno inviato espressioni di cor-doglio e di conforto le Maesta del Re e della Regina. il Duce, il Principe e la Prin-cipessa di Piemonte, i Principi di Savoia, ministri, s^natori, autorita militari e civili. II Generale Cavallero a Cettigne Cettigne, 8 maggio. s. Il capo di Stato Maggiore e Comandante Supericre delle Forze Armate d'Albania, Cavallero, e giunto nel pomeriggio di ieri a Cettigne, accompagnato da alti ufficiali del suo stato maggiore e dal generale Ronza comandante TAeronautica dell'Albania. II generale Cavallero, rlcevuto dal Commissario civile del Montenegro, Mazzolini, e dal generale Tucci gia comandante della d;vi:-one «Messina>, si e fermato a Cettigne per alcune ore intrattenendosi col Commissario civile sui vari problemi ri-guardanti la nuova organizzazione del Montenegro. II generale Cavallero ha quindi reso omaggio alle tombe dei prin- cipi di Časa Petrovič nel chiostro di San Pietro e ha visitato il palazzo reale inte-ressandosi specialmente ai cimeli ed ai ri-cordi del defunto Re Nicola. Salutato poi dalle autorita locali egli ha proseguito per Tirana. Radio Spala to Spalato, 8 maggio. s. La sera del cinque corrente ha iniziato il suo funzionamento a Spalato la stazione radiofonica che l*Eiar, come gi& per Lubiana, ha pronta-mente allestito e attlvato per disposizione del Ministero della Cultura Popolare con la collaborazione del locale comando militare e dal Commissariato Civile. La stazione Eiar di Spalato che fe stata ben rice-vuta anche nella Penisola, ha iniziato ie sue trasmissioni diffondendo gli inni della Patria e della Rivoluzione dalla terra dal-mata, sulla quale per il valore dei nostri combattenti sventola nuovamente la no-stra bandiera. Radio Spalato svolgera di ora in poi una regolare quotidiana attivita alla cui organizzazione ha presieduto a Spalato il direttore generale dell'Eiar con-sigliere nazionale Chiodelll che ha anche proveduto insieme con altri funzionari dal-l'Ente, agli studi preliminari per la costru-zione di un piu potente e difinitivo im-pianto. Obnova prometa po Donavi in Savi Iz zanimivega poročila, ki ga priobčuje C. Miilaparte v »Corriere della Sera«, po-;namo nekaj podatkov o stanju železnic, k so jih pc kodovali Srbi na svejern umiku, ter o delih za obnovo plovbe po Donavi in Savi: Plovba po rekah je v neposrednem razmerju s stanjem železni-kih zvez, kajti razrušitev mostov je hude ovrla rečno plovbo. Srbi so na urniku po načrtu razdejali vse železniške mostove na Donavi, Ti;ii, Savi in Dravi Življenjska odvodnica na ;h dobav petroleja in žira, proga Buka-rc ta-Temc.;)var-J inbo'ia-Subotica Vinkovui-Z 'greb-Trst, pO' kateri je vozil svmplonski ek; pres, je prekinjena pri sent&Kem mostu čez Tiso. pri subotiškem nadvozu čez ce-s»t.> Budimpešta-Novi Sad in pr; bogojev-Sikem mostu čez Donavo P rog 3 Budi, m peta Zagreb-Keka je prek:njena pri kopriv-n-^kem mostu čez Dravo. Proga Budimpe-t a P ra ge rsk o - L j u b t j ana- T rs t je prekinjena pri pragerfkem mostu čez Dravo in proga no pri novosadsikem mo^tu čez Donavo. BudlmpeSta-Bcograd je prekinjena poso1* Koliko časa bo treba, da se obnove razdejane železniške proge in s tem tudi plovba po rekah? Prava žitnica Podunavja jc Vojvodina, h kateri je treba prišteti Srem, pokrajino okrog Fruške gore. Najrodovitnejši del Vojvodine je Baoka. Lc-tc ni zavzela nemška, temveč madžarska vojska. Srbi so se bes.no upirali na vsakem cestnem vozlu, na bregovih sleherne reke, za pregradami vsakega nadvoza- AvtomobUisit natleti vsak trenutek na razdejanja cest. Raz strel jeni mostovi se vrste z jarki proti tankom, brazde ozemlja so obrobljene s cementnimi kazematami, in cestni aslalt je v presledkih med poškodbami pokrit z razbitinami sodobne b;tke. Vendar se potniku šele v Subotici prav pokaže pošastno obličje vojne. Hiše so raztrgane od eksplozij, preluknjane od izstrelkov, počrnele cd ognja. Tcda izpod razvalin že klije novo življenje. Madžar- so v nekaj dneh obnovili progo z zasilnim nadvozom, ki sloni na lesenih opornikih. Železniška postaja je hudo poškodovana od požara, v zidovju se povsod poznajo sledovi strojniških krogel ter rdeči in rumeni madeži granat. Dclavci pokrivajo per n z novimi šipami iz rebrčastega stekla Uradniki v pisarnah sede na polzgorelih klopeh za improviziranimi mizami. V postajni restavraciji je še vse črno od dima, toda ožgane mizice so spet pokrite z belimi prti, in strežejo ti natakarji v belih jopičih. V čakalnicah sede potniki na tleh. s hrbtom naslonjeni na stene, razpokane od požara. Na peronu se gnete kakih sto dclavcev — večina jih je še v jugoslovenski uniformi — okrog mize, za katero sedi uradnik madžarskih železnic. Opcija je v teku: srbski železničarji, rojeni v Bački, se sprejemajo v službo, ako optirajo za Madžarsko Ostali morajo v treh dneh zapustiti madžarsko ozom-lje. Pred peronom stoji vlak za Budimpešta »Odpeljal bo gotovo, samo ne vemo, kdaj«, pravi postajni načelnik Lokomotiva je ozalj:ana z madžarskimi trohojnicami Madžari popravljajo z vso naglica 'udi bo-gojevki most in promet po Dor?vi, ki je segal še pred dvema dnevoma samo do Beograda, se že vrš* do Novega Sada Kak;h dvajset kilometrov prrd Novi«! Sadom leži vas Sirig. Zapuščen-, jc, hiše so razrušene, zidovje zrešetkanc od krogel in razjede.no od plamenov, zog^nelo tramov je štrli namesti: streh. Nikjer žive duše. -Jugosilovenske čete so bile zapustile Sirig brez dra gega odpora. Ko so pa madžarski honvedi vkorakali v vas, se je usula iz hiš nepričakovana toča svinčenk. Prebivalci, skoraj sami Srbi, se niso hoteli vdati, sami so zažigali svoje domove, pokopali so se pod razvalinami z ženskami, otroki in živino vred. Ženske so bile najbolj besne; pravijo, da so preklinja je streljale skozi okna. Zdaj so ostali tu samo psi, ki s tuljenjem pozdravljajo avtomobil in novi grobovi med njivami. Konj belec, ki ga je splašil voz, se v skok požene čez cesto... Lepo mesto je Novi Sad sredi temno-rjavega večera. Drevesa rahlo drhte v zelenem dihu Donave. Na ve'ikem trgu stoji Miletičev kip, delo Ivana Me"trovida. Nizko obrežje, po katerem vodijo železniški tiri v rečni pristan, je po'no voz konj avtomobilov ter nemških in madžarskih vojaških vozil. Kupi revne hišne oprave se grmadi jo tu in na obrežju: siromašna imovina srbskih beguncev, ki zapuščajo Bač-ko in sc vračajo v nekdanjo Srbijo, ki so jo prod dvajsetimi loti zapustili Pred Novim Sadom je Donava zelo globe ka in ogrodje železniškega meotu, ki se je pogrcznilo na dno reke. ne ovira plovbe. Dalje naprej je silna eksplozija, ki je docela razdejala dva loka s stebroma vred, deloma vrgla železje v vodo. deloma pa štrli to ogrodje proti nebu kakor množica ogromnih, sik ri v en č enih rok. Srednji kos gleda iz 'vode baš sredi Donave; toda reka je široka, vlačilni čolni imajo prosto pot. Vodnik nekega vlačilca Bavarskega L!oyda nam potrdi, da vozijo čolni ne le do Novega Sada, ampak celo do Vukovara. V Vukova.ru je sesalčna naprava Shell Co. V Osijeku na Dravi sta napravi Astre in Ipoila. Morda bo moči spravljati petrolej-ske čolne prav do Osijeka, kjer so še pred mesecem dni iztcvarjali žito. Vsekakor je gotovo, da je cesta za žito in petrolej do Vuk ovara prosta! »Sladki duh po zelenem žitu prihaja z neizmernih ravnin Bačke rn z gričev Fru-ške gore tam onkraj na hrvatskem bregu. Žito sope v vetru po v*ej brezmejni planjavi. Nevihta je šla mimo: žito ni niti sklonilo glave.« Aretacije Nemcev v Ameriki New York, 8. maja. s. Iz Washingtona poročajo, da sta bila dva zastopnika nemškega tiska aretirana in odpeljana v Islandijo. Ta ukrep opravičujejo z zakonom o registraciji inozemcev. New York, 8. maja. s. Policija Zedinje-nih držav se poslužuje znane prožnosti zakona o priseljevanju ter nadaljuje mno-žestvene aretacije nemških državljanov. Ameriška policija je zaprla že 250 nemških državljanov, med katerimi sta novinarja Zapp in Tomn, ravnatelj in podrav-r.atelj agencije »Transoceanc. Obtožena sta, da sta sodelovala v organizirani tuji propagandi. Med novinarji je vzbudila ta aretacija živo zanimanje. Splošno mislijo v teh krogih, da je tudi položaj drucrih nemških ln itaHjanskih novinariev ogrožen. Glavni državni tožilec Jaek«>on, ki Je velik prUtai Roosavelteve politika, je iz- , javil, da bodo podvzeti novi ukrepi zoper j državljane držav osi in zastopnike tujih poročevalkih agencij. Jackson opravičuje te ukrepe s smešno pretvezo, da so Zedi-njene države ogrožene od tujih državljanov, ki tvorijo peto kolono ter pripravljajo napad na Ameriko. II film italiano nei nostri dnematograH Fin dai primissimi giorni della occupa-zione dei territori sloveni e dalmati da parte delle Forze Armate, l'Ente nazionale industrie cinematografiche (Enic) si e pre-occupato di presentare nel nuovo mercato 1'industria cinematografica italiana. Di-sponendo di un attrezzai-issimo servizio ha potu to tempestivamente entrare in i ap-porti con gli esponenti oel mercato cino-matografico della Slovenia e della Dalmazia, cosiche giži fra breve si potranno ve-dere nei nostri cinematografi i primi ca-polavori dell'arte cinematografica italiana. Koncert violinista Prevorška je zaradi današnjega praznika preložen na ponedeljek La rivista delle Forze Armate Reparti di varie armi e specialita sffHeranno oggi davanti all^Ecc. il Generale Ambrosio Due fanti della vittoriosa Divisione »Re« Dva vojaka zmagovite Divizije »Re« La rivista dei giorno 9 corr. sara svolta dalle truppe costituentl il presidio di Lubiana e dintorni di varie armi e specialita: fanteria, granatieri, alpini, artiglie-ria ippotrainata, someggiata, autoportata, genio, corrtpagnia chimica, elementi moto-rizzati dei presidi. Nella prima mattina tntti i reparti che provengono dalle casernie cittadine, daiie localita periferiche della citta, e dai centri vicini Vrhnica, Horjul si scliiereranno lun-go il lato ovest della Celovška Cesta. Alle ore 9.30 1'Eccellenza Ambrosio, Comandante della 2a Armata passera in rivista le truppe cosi schier.ite; poi sfileranno le truppe davanti alla tribuna in cui avr£ preso pošto 1'Eccellenza: i granatieri e te fanterie a passo romano, i reparti speciali e gli alpini a passo ordinario. I reparti sfileranno nel seguente ordine: granatieri, fanteria (eravatte rosse), reparti speciali dl fanteria e genio, alpini, artiglieria someggiata, artiglierla Ippotrainata, artiglleria motorizzata, elementi motorizzati del genio, compagnia chimica e servizi. I reggimenti 1° granatieri e 2° fanteria saranno precedutl dalle vecchie e gloriose bandlere cosi decorate: quella del 1° granatieri, dalla Croce dell'Ordine Militare di Savoia, 2 medaglie d'oro al valor militare, 2 d'argento e una di bronzo, quella del 2° fanteria dalla Croce de!I'ordine Militare di Savoia, 2 medaglie d'argento e 3 di bronzo. * Bšsogna salutare la bandiera Tutti i giorni alle 7 e alle 19 al Palazzo del Governo e negli edifici militari si svol-ge la ceremonia dell'alza bandiera e del-l'ammaina bandiera. Tale ceremonia si ef-fettua alla presenza della guardia d onore che presenta le armi mentre il trombettie-re suona i 3 squilli di attenti. Quanti assistono a questa cerimonia, durante il periodo dell'attenti, cioe da quando viene dato il primo se gnale a quando la tromba annuncia che 1'attenti e cessato e i soldati rimettono i fucili sul fianco, devono salutare rojfianamente o togliersi il cappello. Se sono indivisa devono portaie la mano alla visiera. Bisogna anche salutare romanamente o togliersi il cappello quando per la strada passano le bandiere dei reparti delle Forze Armate. Queste bandiere, anche quando non sono spiegate, sono sempre accom-pagnate da • reparti armati. Pomagajmo povsod našim oblastem! CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsaa oglas ln enKratno pn etojbino Din S.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iSčejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopis, in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ah dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.— Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo. Din 3.— davka sa vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šitro ali dajanje •slovov "aimn-: me^V za enkratno objavr -vrtasa Dir> w In piazza della Madonna Na Marijinem trgu Službo dobi Gospodinjo pridno in solidno, z nekaj gotovine, kot solastnico manjšega obrata v Ljubljani iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Z nekaj gotovine«. 9024-> Nel portone del palazzo delle Poste e Telegrafi a Lubiana — Na vratih ljubljanske pošte Profilo caratteristico d'un sergente dei Granatieri di Sardegna — Karakterističen profil podčastnika sardinskih grena-dirjev 0 glorioso reggimento dei Granatieri di Sardegna e stato creato dal Duca Carlo Ema-nuele nel 1639. La bandiera di questo bel reggimento fe la pi glorlosa e la piu deco-rata di tutte le bandiere del R. Esercito. (2 medaglie d'oro, 2 medaglie d'argento, una medaglla di bronzo e la Croce Mili-una medaglia di bronzo e Ja Croce militare di Savoia.) II motto del Reggimento fe: »A me le guardie per Ponore di Časa Savoia!« Slavni polk sardinskih grenadirjev je ustanovil Vojvoda Karel Emanuel leta 1659. Zastava tega izbranega polka je najslavnejša zastava Kr. Vojske in je bil največkrat odlikovana (2 zlati svetinji, 2 srebrni, 1 bronasta in Vojaški križ Savojski). Geslo polka glasi: K meni straže za čast Savojske Hiše! Legenda Stari mešetar Izak Maier ie bil zelo pobožen mežak. Nekoč, ko ie bil zatopljen v molitev, se mu je prikazal nadangel Ga-briel. »Dr3gi nadangel,« mu ie rekel Maier, »kai io bo?u sto tisoč let?« »Ena ura.« ie odvrnil nadangel. »A kai ie bogu sto tisoč dinarjev?« »En dinar.« »Reci potem, drael nadangel, bogu. naj ml pošlie en dinar.« »Počakaj eno uro,« je odvrnil nadangel. Službe išče Knjigovodska ali bilančna dela pri trgovinah, tudi posamezne ure, prevzamem Ponudbe na oel. oddel. Jutra pod »Bilancist«. 9033-2 Gospodična marljiva, vestna, verzira-na v knjigovodstvu, trgovskih poslih, išče mesto uradnice. Ponudbe na o-glas. odd. Jutra pod šifro »Agllna vestna«. 9032-2 Gospodična išče mesto za pisarniško moč. Daktilografinja, vešča stenografije, knjigovodstva, vestna v vsakem oziru. Ponudbe na oglas odd. Jutra pod »Perfekt-na«. 9031-2 Kupim Otroški voziček športni, dobro ohranjen kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj«. 9049-7 Stanovanja Tovorni avto star, dobro ohranjen kupim. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Plačam takoj«. 9029-10 Pohištvo Sameko pohištvo moderno kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Temno«. 9020-12 Moderno spalnico kuhinjo in samsko sobe kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro ohranjeno«. 9022-12 Modevro spalnico in kuhinjsko opravo, dobro ohranjeno kupim. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Dobro ohranjeno 111«. 9043-12 Stanovanje enosobno event. dvosobno, najraje za Bežigradom, iščem Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Samo odrasli v stalni službi«. 8974-21a Stanovanje dvo ali trisobno, po mož nosti v centru iščem. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen plačnik« 9025-21a Stanovanje sobe ln kuhinje iščem za takoj v mestu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dve osebi.« 9023-21a Dvosob stanovanje s pritiklinami ln kopalnico vzameta takoj dva zakonca. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna stranka«. 9039-21a snovanje dvo ali trisobno, po mož nosti v sredini mesta za štiri odrasle osebe iščem Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Plačam v naprej.« 9042-21a Dopisi Dvignite dospele ponudbe v oglasnem oddelku Aktualno, Akademik, — Brez otrok, Blizu kolodvora, Bolgarščina, Boljši, Dober mož, Dobre idoča. Draginja, Donosnost, Fina kuharica. Gotovina družabnik, Hvaležna vrnitev, Hišnik, — Italijanski profesor. Idealna, Jezero, Kuharica, vestna in dobra. Knjiga, Konverzacija, Konfekcija, Lepa soba. 15. maj. Osamljen, Profesor, Plača do 200, Pridna 1941, Poštena duša. Poštena, Razumevanje 1941, Spalnica, Sedanjost. Samo gotovina. Sončno, Skladišče, Točen plačnik 23, Tri osebe, Takoj R. O., Takoj rabim. Takoj. Takojšnja zaposlitev. Urna, Vila njiva. Ves dan odsotna. Veselje do vrta, Vesten-točen dipl. filozof, Značaj en, 1. VI. Informacije Moško kolo Adler St. 1141094, evid. št 194082-B, črno s svetlimi lisami, oddano 66 kolesarski četi konjičkog di-viziona v Vižmarjih, se išče. Kdor kolo pripelje, dobi 500 din nagrade. — Ing. Tomo Knez, Ljubljana, Gosposvetska 1. 9016-31 Kdor kaj ve o pogrešanem Pavlu Ce~ rovac, ki je bil v službi pri finančni kontroli v Don jem Milanovcu v Srbiji, se naproša, da prott odškodnini sporoči na naslov: Cerovac Antonija, Llubljana, Kobarid-ska ul. 48A. 9017-31 oglase za naslednjo steuilfco ..Tutra" sprejema oglasni oddelek 3utra do nadaljnjega dnevno do 12. ure msmmtm- Zapos '"tve išče mlajša ženska pisarniška moč. absolventka trgovskega tečaja, z znanjem italijanščine z ne- kurjavo, franco va-kaj prakse. Ponudbe na f Semič/nudim. Pro-og . odd. Jutra pod šifro |ukcija drV, p. Semič. Bukova drva »Skromna«. 9035-15 I Italijanščino poučuje učitelj, ki je maturiral v Italiji, po najnižji ceni. Miklošičeva cesta 7-1., levo. 8987-4 Italijanščino poceni poučujem, grem tudi na dom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pouk«. 9034-4 Italijanščino poučujem, najraje otroke. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Dober uspeh«. 9027-4 Nemščino poučuje poučuje ravnatelj mešč. šole. Ponudbe pod »Direktna metoda« na ogl. odd. Jutra. Prevaja iz nemščine in narobe, ter iz češčine 9045-4 Posest »REAMTETA« posestna posredovalnica v Ljubljani je samo v PREŠERNOVI ULICI 54 Nasproti glavne pošte Telefon 44 - 20 Prodamo: parcele, zemljišča, vile, stanovanjske in trgovske hiše v veliki zibiri. Globus, poslovalnica za nakup in prodajo nepremičnin. Ljubljana, Emon ska C. 25. 9046-20 Stanovanje Prodam Lepo sl?ko Madone v zlatem ovalastem okviru prodam. Resljeva c. St. e, dentist Kovač. 9040-6 Več dvosobnih stanovanj oddam 1 s komfortom v Sp. šiški. Najemnina cca 700 din. Istotam oddam tudi sobico, prazno, manjšo, z vhodom direktno s stopnišča. Kunaver L. LJubljana, Miklošičeva 34. 9037-21 Trisob. stanovanje komfortno, lepo opremljeno, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ne glede na ceno«. 9038-21a Sobo odda Sobo tik Trboveljske palače, oddam. Vprašajte na ogl odd. Jutra. 9044-23 Opremljeno sobico s posebnim vhodom pri sodišču, s souporabo kopalnice ev. z vso oskrbo takoj oddam. 9014-23 Sobe išče tndustrijec italijanski s soprogo išče elegantno opremljeno sobo pri boljši obiteljl v moderni hiši. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Elegantno«. 9021-23a i Nagrado dobi kdor javi, kje se nahaja motorno kolo Indian s prikolico, evid. št. 1670 oddano 4. apr. t. 1. v škofjo Loko in Alojz Ga-bron, redov obveznik 39. peš. polka dodeljen trup ni komori poslan v Lut-breg pri Varaždinu ki se do danes še ni javil. Naprošam vse, ki bi kaj vedeli o njem, naj sporoče proti povrnitvi stroškov na naslov: A. Ga-bron, Smlednik. Gorenjsko ali pa B Florjančič. Ljubljana, Rožna dolina c. VI.-54. 9026-31 Vafenci (ke) Frizersko vajenko sprejme takoj salon Gjud, Kongresni trg 6. 8979-44 INSERIRAJ V „JUTRU"! URADNIK z 201etno prakso v bančnih in trgovskih poslih, s perfektnim znanjem knjigovodstva ter italijanske in nemške korespondence išče namestitve. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Sposobnost« Kronika In oceasione della višata del medici specialisti romani a Lubiana — K obisku zdravstvenih strokovnjakov Ie Rima v Ljubljani I dis tinti ospiti tra i loro colleghi sloveni davanti alle automobili. — Odlični gostje v družbi domačih tovarišev pred avtokolono I bhnbi dopo la visita fatta dai medici italiani e le loro collaboratricl. — Otroci po opravljeni preiskavi z italijanskimi zdravniki in njihovimi sodelavkami Italijanski tečaj Za zdravstveno avtokolono iz Rima. ki se je te dmi mudila v Ljubljani, je med našim prebivalstvom vladalo prav živahno zanimanje m k velikima, razkošno opremljenima avtomobiloma prod Mestnim domom, ki predstavljata v resnici pravcato potujočo' bolnico, so neprestano prihajale trume gledalcev. Zdravnik;, ki vodijo avtokolono, in njihove pcnnočn'ce so ljubeznivo razkazovali naprave, ki so nekaj edinstvenega v sodobnem zdravstvenem skrbstvu. V enem izmed avtomobilov je moderno urejena ambulanca za preiskavo oči in zdravljenje zob, v drugem je ront-gensiii aparat in pa ambulanca za preiska- Prelepi otok Krf, dragulj Jonskega morja doživlja usodne dogodke v veiiki meri skoraj vselej, kadar gredo vojni viharji čez Sredozemlje. Zgodovina nam od razmaha Napoleonove oblasti dalje govori o tem. V prvi svetovni vojni je bil Krf zavetišče srbske vojske in otoček Vido pred njim je grobnica neštetih pokojnikov. Zdaj pa je prijazni, s pravljico, zgodovino in pri-rodno lepoto bogato obdarjeni otok pod italijansko oblastjo. Vojni poročevalec Ferdinand pl. Cles opisuje današnje življenje na Krfu takole: Iz pristanišča Edda — prejšnjega Argi-rokastra v Albaniji — se vidi Krf kakor dolgo polje, ki plove nad globoko modrim morjem. Topla luč zapadajočega solnca obkroža otok z vencem žarkov, ponoči pa je otok Krf kakor črn zapah med obrežjem Albanije in prostranostjo Jonskega morja. Tako smo videli Krf tudi mi, ko smo se peljali na eni izmed prvih ladij, ki je vozila italijanske posadne čete na otok Vožnja je bila previdna, pod lesketaj očim se zvezdnatim nebom, med črnimi obrisi albanskih pogorij in nič manj temnimi trikotniki krfskih hribov. Drseli smo po mirni morski gladini. Italijanske letalske posadke, po številu 40 mož, so 48 ur prej zasedle pomorska letališča in nato uradna poslopja v mestu. Grške oborožene sile na otoku so bile že prej pozvane, naj položijo orožje in naj v znamenje svoje vdaje izobesijo belo zastavo. Nato je posadka letališča in mesta izobesila zastavo s kljukastim, križem in je odložila orožje, da bi se lahko v civilni obleki podala domov. Večina grških čet na otoku pa ni odgovorila in tako je poveljnik 40 italijanskih letalcev spoznal za potrebno, da dovede ojačenje, ker je bilo vo bolezni v grlu in nosu. Zdravsitvena av-tokolona vrši med narodom v resnici spoštovanja vredno poslanstvo. Vsi pregledi in zdravljenje — avtokolona lahko mimogrede opravi tudi razne manjše operacije — je brezplačna Včeraj je avtokcJona, ki jo vodita direktor dr. Cricchi iz Rima in dr. Duce iz Trsta, v spremstvu direktorja Higienskega zavoda dr. Pirca in nekaterih drugih naših zdravstvenih strokovnjakov krenila v ljubljansko okolico da se ugledni gostje na splošno prepričajo tudi o zdravstvenem stanju nagega podeželja, nato pa bo, kakor smo že poročali, krenila proti Dalmaciji. treba čimprej zlomiti pasivni odpor Grkov, ki jih je bilo kakih dva do tri tisoC. Ko so prve italijanske čete prispele po morju z bližnje albanske obale na otok, se grška posadka še ni vdala, temveč je vztrajala nadalje v svojem molku. Zdaj so Italijani začeli zasedati najvažnejše postojanke na otoku. Prihajali so vedno novi transporti. Poveljmk letalskih sil polkovnik Grandi je sperečil grški posadki, da bo dal mesto Krf bombardirati, če se takoj ne vda To je učinkovalo. Grki so odvrgli orožje in vojaško obleko in so se zatekli v gozdove. Za lepi otok je bila vojna s tem končana. Bil je res že skrajni čas. Vsaka tretja hiša v mestu Krfu kaže posledice udarcev italijanskih letalskih bomb, ki so od novembra dalje pogosto deževale na mesto in deželo. Posamezne ulice kažejo ogorela pročelja. Kar pa se skladišč in pristanišč tiče, so ostale marsikod le še razvaline. Tudi mogočno starinsko zidovje obeh trdnjav, ki obvladata dohod v pristanišče z leve in desne, je precej poškodovano. Žalostna izpolnitev žalostne usode lebdi nad prizadetim mestom in isto usodo razbiramo tudi iz oči prijaznega in omikanega prebivalstva. Usoda velikega svetovnega dogajanja, ki je šla čez ta čudovito lepi, na pogled srečni in bLažilno učinkujoči otok, je prizadela človeška bivališča in je v njihovih dtišah zapustila čudno žalujoče strmenje. Toda zdaj je vojna pri kraju. Čeprav bo še minilo precej časa, preden bodo rane mesta Krfa zaceljene in preden bodo trgovine spet polne živil in drugih potrebščin, so vendar minili črni oblaki in nad prekrasnim Krfom se spet smehlja blago nebo te čudovite južne morske pokrajine. DNEVNE VESTI Današnji praznite — v znamenju dela Proslava narodnega praznika dneva vojske bo, kakor smo že pred dnevi poročali, potekla v znamenju dela. Spričo tega bodo vse trgovine, obrtne delavnice in drugi trgovski produkcijski in prodajalni lokali odprti ves dan, kakor običajno ob delovnih dneh. * Pokrajinski odbor Rdečega križa v LJubljani, kojega poizvedovalni odd:lek z vso požrtvovalnostjo opravi j a svoj j težko službo, prosi svojce pogrešance^ za primerno uvidevnost ako rezultat poizvedb ni tako hiter, kakor sito zanimanci žele. Navzlic temu da smo poslali svoje kurirje s številnimi vprašalnimi polarni v vse Mvše banovine, smo do danes prejeli zelo malo odgovorov, os bito glede pogrešanih vojaških oseb Vzrok temu ie. da je svoj-cer < navadno znano samo zadnje bivališče pogrešanca. ne more se oa ugotoviti kam so odšle posamezne vojaške edinice ker bivše jugoslovanske vojn 'ke obl-s i n? obstojajo več Storili smo zopet primerne korake da dobimo zaželene podatke in upamo, da bomo kmalu lahko obvestili svojce o rezultatu teh naših korakov. V kolikor ta naša poizvedovania ne bi bila uspešna, se bomo ootom Rdečega križa v Ženevi obrnili na pristojne organizacije v poštev prihajajočih državah Delo pa je dolgotrajno: zato še enkrat prosimo vse prizadete, naj malo potrne * Bivši jugoslovanski parnik prešel v last Tržaškega Llovda. Bivši jugosloven-ski parnik »Tomislav«, ki ga je bila zajela italijanska vojna mornarica pri šan-ghaju, je prešel v last tržaškega Lloyda. »Tomislav« je bil last Jugoslovenskega Lloyda in je imel Split za svoje domicilno pristanišče. * Odvetniška vest. Med odvetniki v Mariboru, katerih pisarne redno poslujejo dalje, so tudi dr. Vekoslav Kukovec na Aleksandrovi cesti 19, dr. Fran Kumbatovič na Aleksandrovi cesti 12 in dr. Josip Le-skovar v Sodni ulici 16. * Velik požar v Litiji. Izletnikom v Litiji je dobro znano veliko lesno podjetje g. Borisa Samse blizu litijskega kolodvora. V sredo zvečer pa je to podjetje postalo žrtev ognja. Lastnik Boris Samsa je bil poklican popoldne na sodišče, podjetje pa ^e ostalo nadalje v obratu. Proti večeru so menda eksplodirali kotli in ogenj je mahoma razvil svoje uničevalno delo. škoda ie seveda zelo velika in je družina poleg mnogih drugih Litijanov bridko prizadeta. * »žrtev siroveža«. Pod tem naslovom je bilo v ponedeljskem »Jutru« 28. aprila navedeno, da so pripeljali v ljubljansko bolnišnico Alojza Jožlja, katerega je napadel delavec Jože Mlakar. Prizadeti Mlakar iz Lipnja pri Grahovem na Notranjskem nam je zdaj sporočil, da sam ni bil vmešan v ta spor in da so Jcžlja napadli trije siro-veži iz vasi Žirovnice, ki so že dalje časa znani kot pretepači. Z gnojno kopačo je udaril Jožlja po desnici eden izmed njih, ki se bo moral zagovarjati pred sodiščem. Iz Ljnbljane Opozorilo potnikom za Kamnik in Kranj Zaradi vojaških slavnosti, Id bodo danes v Ljubljani od 9.30 do 13., bodo vozili opoldanski potniški vlaki: za Kranj z odhodom iz Ljubljane ob 11.50 in iz smeri Kranj s prihodom v Ljubljano ob 1Z.15 ter za Kamnik iz Ljubljane ob 11.10 in iz smeri Kamnik s prihodom v Ljubljano ob 13.15 ta dan samo do postaje Ljubljana-šiška. u— vremenske nagajivosti se nadaljujejo iz dneva v dan. Po nevšečnostih pretekle srede smo davi imeli krasno pomladno jutro. na nebu ni bilo oblačka. Obetala se je stalnost vremena vsaj za nekaj dni. Toda nagajiva pomlad tudi današnjega, dne rd pustila v sijaju sonca, že zgodaj ocpoldue so s-iet oblaki prepregli »ei>o in proti poldnevu je začelo izprva rositi, potem pa kar močno deževati. Sicer pa se vremenski nagajivosti ni čuditi, saj se bodo od ponedeljka do prihodnjega četrtka zvrstili ledeni patroni, ki jim dela družbo mokra Zofka. Ob njihovem godovanju se po navadi zvrstijo čudovite vremenske kaprice. V skladu z letošnjo prevratno pomladjo pa bi bilo, če bi ravno ledeni patroni napravili izjemo in nam prinesli lepo vreme, da bi se že vendar enkrat lahko nemoteno razvila delo in sveža rast. u— V preskrbi Ljubljane sta med najvažnejšimi vprašanji nova peka in dobava mleka. Novi kruh iz mešanice bele koruzne in pšenične moke je bel in zadovoljiv. v Firenzah. Značilno je, da so stilu z italijanskimi založbami bili takoj postavljeni na tiste knjigarniške uzance, ki jih prej naše knjigarne celih dvajset let niso mogle doseči z zagrebškimi in beograjskimi založbami, kar je oviralo širjenje hrvatske in srbske knjige med Slovenci. V knjigarnah je za sedaj največje povpraševanje po učbenikih in slovarjih italijanskega jezika. Izmed italijanskih knjig se zahtevajo lažje leposlovne knjige in politični spisi informativnega značaja, zlasti taki, ki se tičejo italijanskega položaja v svetu in italijanske zgodovine. Razveseljivo je tudi, da si italijanski vojaki z zanimanjem ogledujejo slovenske knjige in hvalijo njih vzorno opremo. Marsikdo je že kupil za spomin ilustrirana dela o naših krajih; celo za miniaturno izdajo Prešerna so se našli kupci med intelektualci, ki služijo v zasedbeni Vojski. Rimske študije Duce je ondan sprejel predsednika Zavoda za rimske študije Galassa Paluzzija, ki mu je izročil številne najnovejše knjižne izdaje tega središčnega instituta za proučevanje Večnega mesta. Poročilo o njegovem delovanju nam kaže, kako široka so proučevanja in raziskavanja. Ogromno delo je bilo v novejšem času izvršeno na področju bibliografije o Rimu. Zbrana je bila najobsežnejša bibliografska dokumentacija, kar jih pozna svet o kakšnem mestu: bibliografija o Rimu obsega namreč 896.174 točk. Pripravlja se veliki latinsko-italijanski besednjak, ki bo v primeri s 26.000 besedami, kar jih obsega dosedanji največji slovar te vrste, vseboval skoraj enkrat več besed. Zaključil se je šesti nacionalni natečaj latinske proze, ki je združil 487 tekmovalcev; vseh tekmovalcev je bilo na dosedanjih Spolni k—A r t i c o 1 o. Samostalni k—S ostantivo. P r i d e v n i k—A g g e t i v o. Citati smo se sedaj naučili, preidimo tedaj k posameznim besednim vrstam, od katerih si hočemo zaenkrat ogledati gori navedene. Ker izražamo svoje misli v stavkih, prečitajte si glasno naslednje, pri tem pazite na izreko! Ecco un iibro e un quaderno; il li-bro e grosso, il quaderno c sottile. Tu je knjiga in zvezek; knjiga je debela, zvezek je droben. Ecco uno specchio e uno stivale; lo specchio e puiito, lo stivale e sudicio. Tu je zrcalo in škorenj; zrcalo je čisto, škorenj je umazan. Ecco un armadio e un orologio, 1'armadio e bruno, 1'orologio e preci-so. Tu je omara in žepna ura, omara je rjava, ura je točna. Ecco una penna ed una lampada; la penna e nuova. la lampada e vecchia. Tu je pero in svetilka; pero je novo, svetilka je stara. Ecco un'ottomana e un'urna; 1'otto-mana e grande, 1'urna č piccola. Tu je otomana in žara; otoinana je velika, žara je majhna. Ti stavki povedo marsikaj novega. Na prvi pogled vidimo, da nekaterih besed, n. pr. un. il, uno, lo itd v slovenščini sploh nismo prevedli To so spolniki, ki jih slovenščina nima, imata jih pa nemščina in francoščina Spolnik označuje spol dotičnega samostalnika, ki je moški (il genere masehi- Peki pa tudi še peko rumen kruh. ker pač hočejo porabiti vse zaloge rumene koruzne moke. Dobava mleka se na novo organizira in bo Ljubljana poslej prejemala mleko z Dolenjskega in Notranjskega, koder imajo mlekarne več mleka in mlečnih izdelkov, kakor jih Ljubljana potrebuje. V tem pogledu je torej ljubljansko prebivalstvo lahko brez skrbi. Na živilskem trgu se stanje boljša. Na živinskem sejmu pa je bilo na prodaj le nekaj prašičkov za rejo, in sicer po visoki ceni: par za 1000 do 1500 din. Kmetje letos neradi oddajo zdravo prirejo, povpraševanje od strani malih posestnikov in tudi meščanov je dokaj večje kakor druga leta. u— Sobe in stanovanja za oficirje. Vse stranke, ki so sobe in stanovanja za oficirje že naznanile na magistratu in jih doslej še niso oddale, prosi mestno poglavarstvo, naj neoddane sobe in stanovanja takoj spet prijavijo v vložišču, soba št. 1 v pritličju leve hiše mestnega magistrata. Posebno naj pa tudi tisti, ki doslej sploh še niso prijavili sob ali stanovanj, to čim prej store, da bo ustreženo vsem gospodom oficirjem ter jim Ljubljana izkaže gostoljubnost. u— še nekaj parcel za obdelovanje bo mestni gospodarski urad razdelil velikim revnejš:m družinam, ker so jih dobrotniki revežev dali mestni občini na razpolago za oddajo manj premožnim slojem. Zemljišča leže ob Kobaridski in Likozarjevi ulici, ob Ruski cesti pri kolodvoru Šiška, v Koleziji, ob Marmontovi ulici in ob Poti na Rakovo jelšo. Interesenti naj se javijo v soboto 10. t. m med 8. in 12. uro v sobi št. 23. mestnega gospodarskega urada v Beethovnovi ulici. —u Izpit po čl. 11 pravilnika in praktični izpit za otroške vrtnarice. Ravnateljstvo učiteljske šole v Ljubljani sporoča kandi-datinjam, k' so se prijavile k izpitu po čl. 11. pravilnika za Izobraževanje otroških vrtnaric kakor tudi onim, ki so se prijavile k praktičnemu izpitu za otroške vrtnarice, da naj se vse zglasijo v ponedeljek dne 12. maja ob 8. uri v ravnateljevi pisarni kjer bodo dobile nadaljna navodila. u— Mojstre in vajence, učence strokov-do nadaljevalnih šol, obveščamo, da zaradi državnega praznika »Dneva vojske« v petek 9. maja na ljubljanskih strokovnih nadaljevalnih šolah ni pouka. u— Preložen koncert. Koncert violinista Uroša Prevorška, ki je bil določen za petek 9. t. m., je preložen na ponedeljek 12. t. m. ob 20. uri v veliki Filharmonični dvorani. Kupljene vstopnice ostanejo v veljavi; prodajajo se v knjigarni Glasbene Matice. u— Pričetek teniške sezone. Športni klub Ilirija obvešča vse člane teniške sekcije in prijatelje teniškega športa sploh, da so teniški prostori pod Cekinovim gradom urejeni in pripravljeni za igro. Posebnih vabil klub letos ne bo razposlal. Vsa pojasnila dobite dnevno na prostorih, kjer se sprejemajo tudi nove in stare prijave. konkurzih 2007, kar tudi priča, kako na široko se goji v Italiji latinski jezik. Mednarodna centrala za latinski jezik, ki združuje 662 znanstvenikov raznih narodov, nadaljuje, čeprav v omejenem obsegu, svoje delo in je izdala peti zvezek svojega zbornika. Tudi rimske in latinske študije na univerzah izkazujejo v svoji statistiki zelo veliko zanimanje in razgibano dejal-nost. Prav tako obilna je izdajateljska aktivnost. Nadaljuje se izdajanje monumental-ne zgodovine Rima in zbirke »Italia romana«, ter serija spisov, ki so posvečeni Mussolinijevi dobi Rima. Od prve velike enciklopedije Rima, pri kateri sodeluje 340 znanstvenikov, so že postavljeni v Državni tiskarni prvi štirje zvezki. Podrobno kazalo izdaj Zavoda za rimske študije kaže, da je v njegovih publikacijah sodelovalo doslej 857 avtorjev, med njimi 697 Italijanov in 160 inozemcev, razdeljenih v 26 narodov. Temu je treba pridružiti še vsebino časopisa »Rivista Roma«, kije bila usanovljcna 1. 1922 in ki je priobčila v prvih 18 letnikih 1475 člankov 411 avtorjev in 731 ocen novih knjig. Predsednik zavoda je poročal Duceju, da je »Istituto di Studi romani« sedaj, ko je dobil prostore, ki še bolj ustrezajo njegovemu pomenu, ustanovil poseben oddelek za mednarodne stike. Le-ta bo dajal informacije in usmeritvena navodila vsem ino-zemcem, ki se zanimajo za proučevanje Rima. Brž ko nastopi zmagoviti mir, bo ta oddelek razširil svoje mednarodne zveze, ki jih je pred začetkom sovražnosti vzdrževal s 255 institucijami 48 držav. (s). Zapiski Cesare Pascarella. Italijanska Akademija je izdala pri znani založbi Mondadori posmrtno delo Cesara Pascarelle »Storia nostra«. Zbirka je zanimiv literarni pojav, DL le), ali ženski (il gčnere femminile), srednjega spola v italijanščini ni. Poleg tega opazimo, da ima isti samostalnik v ednini (il numero singolare) dvojne vrste spolnik; il, lo, /' je določni spolnik (1'articolo determinati-vo) za moški spol ednine, /a, /' določni spolnik za ženski spol; un, uno je pa nedoločni spolnik (1'articolo inde-terminativo) za moški spol, una, un' nedoločni spolnik za ženski spol. Svoje vloge so si razdelili takole: Določni spolnik za moški spol ednine: il pred samostalniki, ki se začenjajo s soglasnikom, lo pred samostalniki, ki se začenjajo z esse impu-ra: lo stivale, gn: lo gnomo (škrat), lo gnocco (cmok); z: lo zucchero izg. cu-kero (sladkor); ps: lo psicologo (du-šeslovec), lo pseudonimo (psevdonim) x: lo xilografo (lesorez); priporoča se tudi pred i, če se ta izgovarja kot j v dvoglasniku: lo iodio (jod), lo iugo-slavo, lo Ionio (Jonijec), lo iota, (črka j) itd. T\-ed samostalniki, ki se začenjajo s samoglasnikom stoji F: 1'armadio. (Znak ' se imenuje izpuščaj, 1'apostrofo, in se stavi na mesto izpadlega samoglasnika, v našem primeru namesto o). Določni spolnik za ženski spol ednine: la pred vsemi samostalniki, ki se začenjajo s soglasnikom; F pred onimi, ki se začenjajo s samoglasnikom* la penna, l'ottomana. u— SK Svoboda. V nedeljo dopoldne igrajo junicrji in I. moštvo prijateljsko tekmo z Maršem. Zato naj bodo juniorji ob 8.30, I. moštvo ob 9.30 v garderobi. Ker se pričnejo piihodnjo nedeljo prvenstvene tekme, bodo sedaj redno treningi ob sredah in petkih. Seja odbora bo v petek ob 19.30 v Unionu. u— Italijanski tečaj priredi v večernih urah Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani. Prijave v društveni pisarni, Gregorčičeva ulica št. 27, pritličje, med 8. in 14. uro. (—) u— Dar Rdečemu križn. Gospa Iva žer-javova, vdova po polkovniku, je darovala društvu Rdečega križa v Ljubljani 100 din namestu cvetja na grob blagopokojne gospe Mice Pehanijeve. Iskrena hvala! S Spodnje štajerske Štajerske pomožne učiteljice na Spodnjem Štajerskem. Vrhovna voditeljica štajerskih mater je 4. maja sklicala v Gradcu sestanek onih žensk, ki bodo nameščene na Spodnjem štajerskem kot pomožne učiteljice. To so dekleta, ki so se prijavila za novo službo z dovoljenjem svojih mater. Voditeljica je zagotovila, da bo za pomožne učiteljice na Spodnjem štajerskem najlepše poskrbljeno, češ da bodo tod vršile veliko in lepo nalogo. Kakšna bo vsebina te naloge, ne razberemo iz kratkega poročila v dnevniku »Tagespost«. Pomožne učiteljice so odpotovale 7. maja in imajo pred razdelitvijo na posamezna službena mesta še tridnevni pripravljalni tečaj. Ponočni osebni promet. Politični komisar za mesto Maribor razglaša, da je vsem civilnim osebam v Mariboru v času od 0.30 do 5 prepovedano uporabljati javne trge, ulice in ceste na mestnem področju. Vsi tisti, ki bi bili iz tehtnih vzrokov lahko izvzeti od te prepovedi, morajo imeti posebno dovolilnico, ki jo dobe pri policijskem ravnateljstvu. Osebne vesti. Vodstvo mariborske policije je prevzel dvorni svetnik dr. L. Wal-lner. — Predsedstvo mariborskega okrožnega sodiča je bilo poverjeno dr. A. Mallyju, ki je sin svoječasnega mariborskega podžupana. — Na mariborskih ljudskih šolah se je pouk že pričel. ki mu italijanski dnevni tisk posveča izredno pozornost. Tako je v tržaškem »II Piccolo« priobčil več stolpcev dolgo oceno eden najodličnejših italijanskih kritikov Sil-vio Benco. Cesare Pascarella sodi med tiste pesnike, ki so se dali navdahniti po ljudskem pesništvu, zato ga Camillo Pelizzi v svoji knjigi »Le lettere italiane del nostro secolo« uvršča med predstavitelje fol-klorizma v sodobni italijanski poeziji. To smer so začeli slovstveniki, kakor je bil šibeniški rojak Tommaseo, dalje Pitre, D' Ancona in drugi. Pascarella je pisal v narečju in je najrajši polagal svoje misli in pesniške privide v usta preprostemu človeku. čeprav se njegovo delo naslanja na vzore ljudske pesmi, je vendar prežeto z modernim duhom in intelektualizirano. Odlikuje pa ga sveži humor, združen ponekod z zdravo ironijo, že Carducci je zelo pohvalil njegovo epično knjigo »Villa Glori«. Posebno uspelo je Pascarellovo obsežno delo »Scoperta deli' America«. Posmrtna zbirka »Storia nostra« vsebuje večidel še neobjavljene pesmi in je delno še nedovršena. Pesnik je hotel v 350 sonetih prikazati vso zgodovino Italije od ustanovitve Rima do naših dni, a mu je smrt prezgodaj iztrgala pero. Te v narečju spisane sonate, ki kažejo — prav kakor vsi prejšnji spisi — Pascarellov svojski humor, je pripravljal od 1.1895 do nedavne smrti. V štiridesetletnem razdobju svoje književne dejalnosti jih je do malega dovršil 267. Sedaj je to dragoceno slovstveno ostalino izdal v knjigi poseben odbor članov Italijanske Akademije. Tako je dobila italijanska literatura prav originalno, čeprav nedovršeno pesniško delo, ki po snovi in obdelavi opravičuje pozornost. Umetnostne razstave v Rimu. V Rimu sta sedaj odprti dve razstavi, ki kažeta razvoj sodobnega italijanskega slikarstva. Kulturni pregled Italijanska knjiga v Ljubljani že pred leti smo v naši kulturni kroniki opozarjali na potrebo, da se Slovenci intenzivnejše zanimajmo za italijansko kulturo, posebej še za književnost. Krasna razstava italijanske knjige, ki smo jo imeli v Ljubljani februarja 1939, je posebno izpodbujala zanimanje za knjigo v Dantejevem jeziku. »Jutro« je ob sklepu razstave (23. febr. 1939) pisalo med drugim: »Knjiga je bolj kakor katera druga duhovna tvorba združena z najfinejšim in najvažnejšim organom slehernega naroda: z njegovim jezikom. Propagandna razstava italijanske knjige je vzbudila vprašanje, kako razširiti pri nas vsaj pasivno znanje tega jezika, ki je ključ k obsežnim zakladom itali janske znanstvene in lepe književnosti, torej k najneposrednejšim izrazom vsega narodnega duha.« Predlagali smo razširjenje medsebojne informacijske službe in ustanovitev društva, ki bi skrbelo za stike in za medsebojno spoznavanje. Od razstave 1.1939. ki je tisoče Slovencev opozorila na obilne knjižne zaklade italijanskega naroda, ie začelo naraščati zanimanje za knjigo v Dantejevem jeziku. Mogočni knjižni dar, ki ga je dala Italija naši univerzi in Vseučiliščni knjižnici, je znatno povečal italijanske knjižne vire v slovenskem glavnem mestu. Medtem ko so bili naši preporoditelji, zlasti plemeniti mecen laškega rodu baron Zois, v živem stiku z italijansko književnostjo, se je pozneje vsa naša intelektualna plast usmerila enostransko, ah pa je po veliki vojni razbila to, za inali narod skoraj neogibno usmerjenost k večjim kulturnim žariščem v vrsto posameznih krožkov, ki so posvečali svojo pozornost raznim slovanskim, germanskim in romanskim kulturam. Zbližan je z najbližjo romansko kulturo — z italijansko — je ostalo dolgo žal samo na obodu tega prizadevanja. Z omenjenimi pojavi je nastopil počasni preobrat. Italijanska knjiga nam je postajala vedno bližja. Tudi dnevni tisk, zlasti »Jutro«, je v svoji kulturni kroniki prispeval skromen, vendar pa iskren delež k nje propagandi. Poslej je bila italijanska knjiga stalno v izložbenih oknih nekaterih naših !tnji-garn. Knjige so dobivale vedno več odjemalcev. Ustanovitev Italijanskega kulturnega instituta v Ljubljani, ki takisto razpolaga s knjižnico, je še bolj pripomogla k spoznavanju italijanskega jezika in zanimanju za knjigo. Tako so se tudi v prejšnjih razmerah pripravljali temelji ožjega sodelovanja med Italijani in Slovenci. Sedaj, ko je Italija vzela v svojo velikodušno zaščito jedro slovenskega naroda z našim kulturnim središčem ter nas združila s svojim Imperijem, je nastopil kajpak nov položaj. Italijanski knjigi ni več treba krčiti poti. Pojavila se je, kakor je umljivo, v izložbenih oknih vseh naših knjigarn. Posebno lepo zbirko imata sedaj knjigarna Tiskovne zadruge in pa »Nova založba«, ki je vzdrževala zadnja leta stalen večji Izbor italijanskih knjig. Tiskovna zadruga je preko knjigarne C. U. Trani v Trstu navezala stike z velikima založbama Bompiani v Milanu in Salami Na Ksiu italijansko oblastjo Dan Voiske in Imperiia v kavinorjavo in od te v črno barvo, so se na svojih majhnih, poskočnih konjih pridružili Abesinci, vitki, bradati možje, ki so gledali obrise Večnega mesta z isto radovednostjo, kakor osvojeni vojščaki, ki so nekoč korakali za rimskimi vojskovodji po istih tleh, skozi slavoloke, ki so še ostali na njih kot priče neumrljive slave. V zraku so krožila letala in ob koncu se je tik pred Kraljem in Ducejem dvignil v zrak, v jasnino rimskega neba, velik balon z opazovalci. Navsezadnje je vzprhutalo v zrak še številno krdelo golobov pismonošev, ki so v lepi disciplini zaokrožili nad tribunami, preden so se razleteli po svojih jasnih zračnih poteh. Ta pohod na dan prve obletnice Imperija je bil najveličastnejša podoba vojaške volje velike države, kar sem jih kdaj videl na svojih poteh po Evropi. V njem se je izražala v nepozabnih oblikah organizacijska sila Rima, ki je v fašistični eri prebudil vse la-tentne moči svojih tal in svoje rase ter jih združil pred Ducejevim tvornim pogledom za osvojitev novih poti svoje usode in svoje vekovite zgodovine. Sodobna Italijanska Vojska Fašistična Italija igra lahko danes svojo veliko vlogo v razvoju mednarodne politike s tolikim uspehom v prvi vrsti zato. ker ji je skoval Duce v nad 15 letnem težkem in napornem delu vsega priznanja in spoštovanja vredno orožje v obliki Italijanske Oborožene Sile. Kraljevina Italija ima obvezno vojaško službo in stoječo vojsko, katere vrhovni poveljnik je Kralj. Vojaška obveznost traja 34 let, aktivna vojaška služba pa leto in pol. V mirnem času je štela italijanska aktivna vojska 400.000 mož, v primeru splošne mobilizacije pa lahko postavi po podatkih nemških strokovnjakov 9,800.000 mož v domovini in 2,000.000 mož v Imperiju. Italijanska oborožena sila se deli v Vojsko, Vojno mornarico, Letalsko vojsko in Milico, ki skrbi še posebej za predvojaško vzgojo italijanske mladine, za njeno spe-cializiranje v raznih modernih orožjih po dovršeni vojaški službi in pa za povojaško vzgojo. V okviru Milice so še posebni oddelki za letalsko obrambo in zaščito skoraj 8000 km dolge obale. V sestavu Italijanske Vojske je tudi celokupni zbor Finančnih stražnikov, ki so povsem vojaško organizirani, kakor tudi Kraljevi Karabi-nijerji. Mirnodobska Italijansko Vojska sestoji iz 5 Armijskih vrhovnih komand, katerim je podrejenih 17 normalnih in 4 izredni Armijski zbori (Oklopniški, Planinski, Brzi in Libijski armijski zbor). V sestavu teh 21 armijskih zborov je 51 Linijskih divizij, 5 Planinskih divizij, 2. Motorizirani diviziji, 3 Brze in 4 Libijske divizije, poleg tega pa še 7 Graničarskih in 3 Otoške komande in 2 Karabinijerske divizije. Ped po veljstvom posameznih Armijskih vrhovnih komand stoje povprečno 3 do 4 Armijski zbori, ki so sestavljeni povprečno iz 3 Linijskih divizij, 1 Armijskega artilerijskega polka, 1 Polka pionirjev, 1 bataljona Črnih srajc, 1 čete težkih strojnic in 1 Polka Bersaljerov. Povprečno so sestavljene Linijske divizije iz 3 polkov pehote, 1 bataljona težkih strojnic, 1 čete metalcev min, 1 Dopolnilnega polka pehote. 1 polka divizijske arti-lerije, 2 čet pionirjev, 1 čete za zvezo, i čete radiotelegrafistov in 1 čete za merjenje zvoka. Motorizirane divizije so sestavljene iz 2 polkov motorizirane pehote, 1 bataljona tankov, 1 čete metalcev min, 1 baterije 20 mm protiletalskih topov. 1 polka motorizirane artiljerije in 1 bataljona pionirjev. Brze divizije so sestavljene lz 2 polkov konjenice, 1 polka Bersaljerov na kolesih in oddelka konjeniške artiljerije, Dalje je v njihovem sestavu po polk motoriziranih bersaljerov, bataljon motoriziranih Črnih srajc, oddelek težkih bornih voz, oddelek motorizirane težke artiljerije in oddelek motorizirane lahke artiljerije. V mirnodobskem stanju je štela Italijanska Vojska 97 polkov pehote, 3 polke Grenadirjev, 12 polkov Bersaljerov in 10 polkov Alpincev, skupaj 122 polkov. V njenem sestavu je bilo dalje 12 polkov konjenice, 1 polk bojnih voz, 72 polkov artiljerije in 19 tehničnih polkov (pionirji, pontonirji, železničarji). Mirnodobski polki so šteli do 1000 mož, razdeljenih v dva do tri bataljone. V sestavu pehotnih polkov je bilo 81 lahkih strojnic, 36 težkih strojnic, 27 metalcev min in 4 protitankovski topovi. V vojnem času šteje pehotni polk okoli 3000 mož Italijanski polki poljske artiljerije so bili v mirnem času razdeljeni v 4 skupine. V prvi skupini je bilo 12 havbic kalibra 10 cm, v drugi in tretji 24 poljskih topov kalibra 75 mm. v četrti skupini pa 12 brdskdh havbic kalibra 75 mm. Polki poljske artiljerije imajo konjsko vprego. Italijanska težka artiljerija razpolaga s topovi s kalibrom od 149 mm do 42 cm havbic znamke Skoda. Težina njihovih izstrelkov se menja po kalibru od 39 do 900 kg. Najdaljši domet imajo havbice kalibra 152 mm znamke Ansaldo, ki nesejo do 92 km daleč. Protiletalski artilerijski polki so oboroženi s strojnicami znamk Fiat, Breda in Scotti. Njhov kaliber se menja med 12 m 20 mm. Dalje z lahkimi protiletalskimi to-piči kalibra 37 in 40 mm ter srednjimi pro tiletalskimi topovi kalibra 75 mm in težkimi 102 mm protiletalskimi topovi znamke Orlando, ki. streljajo 10.000 m-visoko. Dogodki pri Pirotu Na tisoče jih je, ki so pribežali domov, potem ko se je po nekaj dnevih bliskovite vojne razsula kraljevina Jugoslavija. Na tisoč jih je, ki so obležali pokošeni od strojnic, razmesarjeni od granat, na tisoče jih je, la jim ne vemo usode. A tisti, ki se vračajo, pripovedujejo zgodbe, ki bi Jih človek ne verjel, če jim ne bi Ml sam tako od blizu priča. Zgodbe, ki po svoji strahotnosti razkrivajo, kako brezumna je bila misel, naj tudi naš narod stopi v krvavi ples. — V naslednjem prinašamo doživetja mladega, komaj 221etnega bivšega vojaka, absolventa trgovske šole I. P., kakor nam jih pripoveduje s fronte pri Pirotu. Devetega maja 1936. je bila v Rimu prva velika proslava Imperija. Piscu teh vrstic je živo pred očmi tisti dan: sončen, poln vedre radosti, tiste, ki v maju izžareva iz vseh stvari v Rimu. S čudovito sinjega neba, z ulic in trgov, ki združujejo antične spomine z veličino našega časa, iz šumečih fon-tan, iz zelenih parkov. Ta radost je bila razlita obenem s soncem po množicah ljudi, ki so se valili z vseh strani v Večno mesto. Nešteti vlaki so pripeljali tisoče fašistov iz province, iz oddaljenih in bližnjih krajev. Prispeli so Hierarhi organizacij; uniforme vseh vrst so dajale množici, ki se je pretakala po ulicah, nenavadno pestrost, kakor jo človek vidi le redkokdaj in še to morda samo v Rimu, srcu in glavi Imperija. Morda najznamenitejša ulica novega Rima je Via delVlmpero »Italia mus-soliniana« jo je z vidovitim pogledom, ki vzgledno združuje spoštovanje starega in potrebe novega sveta, zarezala v najčastitljivejši del mesta, ki je bil dolgo zanemarjen, prepuščen večidel samo budni pozornosti arheologov. Od Beneškega trga. kjer stoji palača, v kateri Duce, veliki kovač zgodovine, snuje svoje načrte, mimo nekaterih najslavnejših ostankov starega Rima, s Kapitolom z ene strani in nekoliko dalje s Kolosejem na drugi strani, se vije Cesta Imperija na starodavno slppijsko cesto. Veličina starega, ce-zarskega Rima se na tej edinstveni rimski poti simbolično spaja z veličino nove, dinamične Italije, prerojene v znamenju starega liktorskega znaka. Ta Via del Impero je sprejela na svoje boke ogromno množico ljudstva. Tu je stala vrsta širokih tribun. Prva med njimi je bila tik ob spomeniku Julija Cezarja — tribuna z najvišjimi predstavitelji. Tu smo videli Kralja in Cesarja poleg ostalih članov visokega Savojskega Doma; med njimi se je odražala markantna glava Duceja. Desettisoči pogledov so se obračali na ta vzvišeni prostor. Tretja tribuna je sprejela na svoje amfiteatralne klopi zastopnike tiska. Bilo nas je več sto iz vseh evropskih dežel in iz Amerike. 1 rsi mogoči jeziki so udar jali na uho. Zanimive jši od te babilonske zmesi pa je bil pogled na rimsko in drugo množico, ki je zasedla sleheren razpoložljivi prostor na nasprotni strani. Ljudje so zlezli če treba na strehe sosednih hiš in z zvedavostjo naroda, ki čuti v krvi svojo zgodovino in vzgon svoje volje do bleščeče bodočnosti, pričakovali eno najmočnejših vojaških revij, kar jih je bilo kdaj videti v Rimu. Tri ure je korakala pred nami vojska fašističnega Imperija. V nji so bile združene v mogočnem in slikovitem toku človeški reke vse vrste vojaških formacij, prav kakor vse forma ciie Fašistične Stranke predstavljajoč tako združeno voljo celotne Naci-je. Ogromen pohod Črnih Srajc je v pravilnem ritmu utripal v veliki arteriji Večnega mesta, na Via del Impero, čije bela tla so živo kontrasti-rala s črnim, ritmičnim tokom, ki je že po svoji zlitosti in udarnem gibanju predstavljal disciplino in močno samozavest Necije. Pitoreskne uniforme redne vojske — in ti zgodovinski kroji so že sami obujali v domišljiji žive podobe preteklosti — so se čez nekaj časa prelile v barvno mnogolič-nost kolonijalnih čet. Menda je bilo v tej mogočni reviji Vojske in Imperija okrog deset tisoč barvnopoltih vojakov: zmes afriških plemen raznih barvnih odtenkov, kakor jih zlepa ne vidiš na istem prostoru. Domači vojaki z Libije in iz ostalih kolonij so nosili svoje narodne kroje. Tekli so ob spremljevanju glasbe, kakršna na robu libijske puščave, v starodavnih obredih in v verskih plesih, pozdravlja vzhod večnega sonca. Tem četam, katerih polt se je menjavala od zagorele Tako je v Galleria di Roma razstavljena zasebna zbirka Carla Cardazza iz Benetk, ki vsebuje dragoceno gradivo za spoznavanje italijanskega slikarstva v zadnjih tridesetih letih. Ob istem času imajo v razstavnih prostorih Fašistične Federacije na Via Sicilia razstavo, ki nudi pregled sedanjih stremljenj italijanskega slikarstva. — V Villa Massimo, kjer je sedež Nemške umetnostne akademije v Rimu, so priredili njeni gojenci razstavo svojih slik. V Rimu študira prccejšnje število mladih nemških umetnikov, ki iščejo po vzoru svojih klasicističnih in romantičnih prednikov, prav kakor po vzgledu velikega Goetheja, navdiha na klasičnih tleh umetnosti. Zlata Gjungjenae je sedaj že drugič po zgodovinskem prelomu nastopila v Verdijevi Traviati« v naši Operi in je z vsakim nastopom dosegla uspeh, ki ustreza slovesu priljubljene pevke. Občinstvo jo je takoj, ko se je prvič dvignil zastor, pozdravilo s ploskanjem in tako pokazalo, da je ta hrvatska pevka v Ljubljani kakor med svo jimi, tem bolj, Ker poje vedno v našem jeziku. V zasedbi, ki je sicer znana (morda že celo preveč), je »Traviata« prav po zaslugi te temperamentne igralke in zelo kulturne pevke znova vžgala občinstvo, najsi je sicer želelo, da bi bile ostale važne vloge zasedene z enakovrednimi solisti. Pri prvi in drugi predstavi »Traviatec je prejela ugledna pevka šopke in darila. Umetnostna razstava Slovenskega lika. Kakor izvemo, pripravljajo naši mladi slikarji in kiparji novo razstavo svojih del. Razstava bo v kratkem odprta v palači Bate. K'jub težkim živlienjskim pogojem niso naši umetniki izgubili svežine in vedrostl ter v zaupanju in ljubezni do domače kulture pripravljajo razstavo, ki bo znova pokazala njihova stremljenja in tvorne spodobnosti. Opozarjamo že sedaj na njihovo prireditev in ji želimo kar največ uspeha. Napoved vojne me je zatekla kot kaplar-ja-dijaka v Nišu, kjer sem služil svoj kadrovski rok. Bilo je samo še nekaj dni do završitve službe, pravkar sem se pripravljal na oficirski izpit in veselil sem se, da bom za veliko noč že doma. Potem je prišel državni udar generala Simoviča, ozračje se je ostro napelo in namesto izpitov in po-vratka v Ljubljano, sem bil dne 1. aprila mobiliziran kot radiotelegrafist v četo za zvezo. Prvo navdušenje četa je pripadala diviziji, ki se je bila že v naglici formirala in je že odšla na svoje mesto, na položaje ob bolgarski meji pri Pirotu. Formiranje naše čete je trajalo par dni in čakali smo samo še povelja, da od-ldemo k diviziji Ko smo tako čakali, je prišlo povelje, naj brž pripravimo tri radiopostaje z vsem osebjem, ki naj se takoj javijo štabu divizije v Pirotu. Med drugimi sem bil odrejen tudi jaz s svojo postajo. Ko smo uredili vse stvari, je prišel po nas velik kamijon, nas naložil in nas odpeljal na naše novo mesto. Tisti dan okrog pete ure po- Iz italijanske zgodovine: Vdor tujih Leta 568 je vpadlo v Italijo novo barbarsko pleme. Bih so to Langobardi, ki jih je vodil Alboin. V neprestanih borbah z BI-zantinci je pustošil Italijo. Pustošenje Lan-gobardov je trajalo tja do leta 680. Potem je vendarle bilo doseženo ravnovesje med langobarsko državo in bizantinskim cesarstvom. Enotnost polotoka — slavna in blagodejna dediščina Rima — je bila zdrobljena. Vgnezdilo se je tuje gospostvo in so se venomer slabšale politične, gospodarske in kulturne razmere. Delitev in razčlenjenje bizantinske Italije, stvorjene iz slabo skrpanih, ne pa povezanih delov, sta se pokazali ugodni samo za razvoj samostojnega krajevnega življenja. Vojaška in državljanska moč je prešla v roke deželnega plemstva, vezi s kraljevsko avtoriteto pa so se bolj in bolj rahljale. V dobi takega razvoja sta si prilastili posebno veljavo papeštvo in rimska, cerkev, ki sta se učvrstili na trdni podlagi in sta odločno širili duhovno moč nad krščanstvom zapada. Ker se je duhovni moči pridružila tudi gospodarska sila — saj je cerkev pridobivala mnoge daritve in zapuščine — se je rimska cerkev začela dosledno uveljavljati v vlogi zaščitnice Italija pred barbari. Res ji je uspelo, prilastiti si moč politične dejavnosti, tiste dejavnosti, za katero je bil Carigrad prešibak. Papež Gregor (590 do 603) se je nasproti Langobardom vrnil k starim tradicijam iz sredine 5. stoletja, ko je papež Leon I. poldne smo prišli v Pirot. Takoj so nas razporedili, pregledali smo svoje aparate in naslednje jutro smo že začeli vršiti svojo dolžnost. Prisluškovali smo tujim in domačim postajam, obenem pa smo bili pripravljeni, da sprejmemo ah predamo kak telegram. ...in prvo razočaranje Ali že takrat sem opazil nekatera znamenja, da v naši vojski ni vse prav. Niti na cvetno nedeljo niti na ponedeljek in torek nisem dobil nobene hrane. V svojem in v imenu tovarišev sem se obrnil na nekega oficirja in ga povprašal, kako je s to rečjo, pa mi je odvrnil, da ni komisar za hrano in me je napotil k drugemu. Ko sem se javil temu, me je spet poslal drugam in ko sem tako hodil od Ponclja do Pilata, sem bil že vsega skupaj sit in na moje začudenje mi je tudi kruljenje v želodcu prestalo. A ko sem ob neki priliki srečal na cesti tren, ki je mimo nas peljal nekaj živeža, sem sunil hlebec komisa z voza. Tako sem si za silo privezal dušo. V torek pred veliko nedeljo so me razporedili k štabu utrjevanja v Tepošu na sil v Italijo silno dvignil ugled in veljavo papeštva s tem, da je zmogel Atilo in Hune. Papež Gregor je učvrstil veljavo krščanske cerkve na vsem zapadu in je ustvaril podlago za posvetno gospostvo s tem, da je skrbel za uspešno obrambo Rima. Skrbel je za prebivalstvo, ki je bilo prepuščeno svoji usodi. Onim, ki jih je spreobrnil h krščanstvu, je zagospodaril tako, kakor je pač bila navada takratnih posvetnih vladarjev. V tisti dobi se je začel na beneških lagunah razvijati nov neodvisen politični organizem. Bila je to mnogo obetajoča zarja one svetle luči, ki je pozneje nekaj stoletij sijala italijanskim mestnim občinam. Tisto dobo se je tudi pričelo zbliževanje in stap-ljanje Germanov in Rimljanov, kar je bilo neobhodno za izboljšanje poraznih gospodarskih in duhovnih razmer takratne Italije. Postopek je bil počasen, toda stanoviten. V začetku 8. stoletja je bilo langobard-sko kraljevstvo močno razširjeno čez italijanski polotok. Odstranjevalo je ostanke bizantinske oblasti. Toda zdaj se je dvignilo papeštvo, ki je smatralo rimsko voj-vodino (dukat) za svojo dokončno posest. Postavilo se je na stran šibke avtoritete Bizantincev nasproti Langobardom. Nasprotje med papeštvom in Langobardi je sprožilo dolgo vrsto borb in previranj, ki so se vlekla skozi celo stoletje in so se končala s tem, da je papeštvo obdržalo svojo oblast & pridobila pove lastninske bolgarski mejL Bil sem kaplar-dijak, prav tiste dni bi bil moral polagati Izpit za podporočnika, ln da mi vsaj malo nadoknadijo izgubo, mi je eden izmed oficirjev naročil, naj si prišijem še po eno zvezdo, da bom podnarednik. A v Pirotu nikjer nisem mogel dobiti zvezde, pa tudi vsa reč se mi je zdela malo važna in tako sem okrog 11. dopoldne s svojimi možmi odrinil dalje. Da sem šel brez druge zvezde v Tepoš, to mi pač ni prizadajalo gorja. A da smo šli brez pušk, brez municije, brez hrane, brez vsega, to me je prokleto skrbelo. Neki kape-tan mi je rekel, naj nikar ne sitnarim, da bodo že vse poslali za menoj. A ko smo prišli do Krupca blizu Tepoša, smo že začeli srečavati naše vojake, pehoto, konjenico, artilerijo, ki so mrkih obrazov hiteli od meje. Med njimi je bilo tudi precej ranjenih. Obrnil sem se do enega izmed mož in ga povprašal, kaj to pomeni. — Izdajstvo! mi je odvrnil. Municije nismo dobili. Nemci so za nami, oficirji so pobegnili, komande ni več! Beži, koder moreš in veš. Voli za tanke, žeblji za municifo Nisem vedel, ali naj človek verjame, ali ni morda vse skupaj samo neokusna, zločinska potegavščina. Brž smo postavili ra-diopostajo in ob določenem času sem skušal vzpostaviti zvezo s štabom divizije v Pirotu, da povprašam, kaj naj storim. A zveze nisem mogel dobiti, zato smo pospravili vse skupaj in se vrnili proti Pirotu. Na poti sem dobil nekega znanega vojaka, ki mi je pripovedoval, kako je bilo na fronti. — Borbe so se začele že takoj na cvetno nedeljo, mi je pravil. Naša artilerija je odlično delala, posebno 7. baterija je nasprotniku prizadejala mnogo škode. Bilo je precej mrtvih in ranjenih na obeh straneh. Toda našim je kmalu zmanjkalo municije, in ko smo urgiran, naj pošljejo nove, smo čez čas v resnici dobili nekaj uradno zapečatenih zabojev. A ko smo jih odprli, smo namesto municije našli v njih pomaranče, sladkor in žeblje. Izdajstvo se ni x»celo šele v vojni, izdajstvo je bilo ž, zdavnaj pripravljeno. Nemci so napadali s samimi motoriziranimi edinicami. Nič pehote ni bilo na njihovi strani, nikjer ni prišlo do borbe na nož. Naša glavna obramba pa je bila pehota v rovih in nekaj artilerije v ozadju Našega tanka nismo videli, oni pa so imeli najmodernejše tanke in hitre okretne avtomobile, oborožene s strojnicami. Kar je bilo pri njih motor, je bila na naši strani volovska vprega. Na ta način pač ni bilo mogoče vzdržati. Paničen beg Ko sem se bližal Pirotu, sem v smeri proti bolgarski meji videl, kako po hribih padajo bombe, in sem slišal regljanje nemških strojnic, ki so usipale svinčeno smrt na bežečo vojsko. A vse to strahotno neurje se je naglo bližalo za nami. Ko sem prišel v Pirot, že ni bilo nikjer več štaba divizije in tudi ne več moje čete za zvezo. Zato se pač prej mojemu radioaparatu nihče ni mogel odzvati. Civilisti, ki so zbegani in preplašeni tekali po mestu, so mi v naglici povedali, da so, kar je bilo višjih oficirjev, pobegnili v avtomobilih in na motorjih, vojaki pa vsak, kamor je vedel in znal. Tako je bilo moje poslanstvo zaključeno. Uničil sem radiopostajo, vzel revolver in šel. Po cesti v smeri proti Beli Palanki se je valila ogromna reka mož, živine in voz. Ko smo bili kakšne 3 ah 4 km iz mesta, so zabrneli nemški avijoni v zraku in od daleč smo čuli silovite detonacije. Težke bombe so padle na Pirot, mesto se je v trenutku zavilo v gosto meglo. Reka ljudi in voz na cesti buči in divja. Eni, ki še sedijo na vozovih, priganjajo do skrajnosti izmučene vole, drugi spet skačejo na cesto, puščajo svoje vprege in bežijo peš. Nekateri odmetujejo utrujeni, kar so še nosili s seboj, a nihče ne govori več, samo srbske kletvice še padajo v vrvež, že se avijoni bližajo nam, dva izmed njih se spustita čisto nizko in začneta s strojnicami kositi po nas. Vik in krik ranjencev je prekinjil regljanje strojnic. Napadajočim letalom so še pomagali tanki, ki so po cesti prihiteli za nami in sejali smrt iz strojnic in z granatami med nas. Marsikdo je padel in v mukah prosil ostale, naj ga s poslednjim strelom rešijo trpljenja. Krogle in glad Kmalu sem razbral, da se tanki zmerom držijo cest, da nikoli ne uberejo poti čez polja. Zato sem se umaknil s ceste in jo čez njive udaril proti hribom. Pridružila sta se mi še dva tovariša, izmed katerih je bil eden iz Kasarta pri Kuršumliji. Ves čas sta nas močila dež in sneg. Pri kmetih v hribih smo izvedeli, da je Bela Pa-lanka že padla, in tako smo se odločili, da jo mahnemo proti Leskovcu, kamor bi lahko prišli v enem ali dveh dneh. Meni je še zmerom šlo po glavi, da bi poiskal našo vojsko in se ji pridružil. Zaman smo po pravice. Leta 728. se je zrušila langobard-ska oblast v severnem in srednjem delu Italije. Leta 774. pa se je učvrstila vladavina Frankov, ki so pod vodstvom Karla Velikega prišli v Italijo zaščitit papeštvo. Ko je minilo to žalostno obdobje zmed, je bila Italija spet močno razkosana. Bizantinska oblast je bila omejena le na Apulijo, Kalabrijo in otoke. Ostanek langobardske oblasti se je omejeval na Beneventsko Vojvodino. Med Lacijem in Romanjo se je razvijala p a p e š k a država. Frankovska oblast v Italiji pa se je raztezala od podolja reke Po proti Toskani. Poleg teh štirih večjih območij so se uveljavljale samostojne politične tvorbe, ki so bile samo še po imenu pod bizantinskim gospostvom: Benetke, Nea-pelj, G a e t a in Amalfi. Karla Velikega je papež Leo III. v božični noči leta 800. kronal v baziliki Sv. Petra. Pozdravil ga je z znamenitimi pozdravnimi besedami: »Naj živi in zmaguje Carolus Augustus, kronan po božji volji za velikega rimskega cesarja miru!« Narod je k temu vzklikal z odobravanjem. Sveto rimsko cesarstvo je bilo ustanovljeno in visoki oblastniki so bili prepričani, da je s tem preprečen nov razpad Italije. Toda nasledniki Karla Velikega so bili nesposobni in pogosto sprti med seboj. Zato se je razkroj ne samo obnovil, temveč se je še povečal. Nad otoki so zavladali Saraceni, ki so se hudo prizadevali, da bi se učvrstili tudi na polotoku. V ozadje Benetk in v podolje reke Po so grozovito j vdirali Madžari. Fevdalni sistem se je bolj i in bolj zaostroval X počešem pogledu hišah prosili prenočišča — ljudje, ki m nas navdušeno pozdravljali, ko smo šli na fronto, so se zdaj zaklepali pred nami in nas podih od praga. Okrog polno« smo prišli do takozvane košare, iz bičja in ločja spletene pastirske kolibe, in za kakšni dv« uri poiskali zavetja v nji. V bližini je bila cesta in dobro smo čuli ropot motoriziranih edinic, ki so hiteli proti Beli Palanki. Okrog 2. ah 3. zjutraj — bilo je na veliko sredo — smo krenili dalje proti Babušnici, ka» mor smo prispeli naslednji dan. Nikjer nismo dobili ničesar za pod zob, vnovič smo prenočili v košari. Glad nas je prisilil na cesto, kjer smo upali naleteti na kakšno trgovino, da si kupimo kruha. Pa nas je dohitela nemška izvidnica na treh moto-ciklih, naenkrat se je og'asila strojnica za. nami. Popadali smo kraj ceste v nadi, da. bodo hiteli dalje, a ustavil so se, nas preiskali, nam pobrali orožje in odredili, naj se vrnemo proti Pirotu, kjer se zbira ujet-niško taborišče. Da nas ne bi kakšna nemška edinica vnovič napadla, naj vso pot, mahamo z belimi robci. V resnici smo se obrnili nazaj, a čez čas smo spet krenili v hribe in nadaljevali pot proti Leskove«. Kmalu smo naleteli na skupino beguncev, ki so hiteli iz Leskovea in smo izvedeli, da je mesto že v nemških rokah. In tako smo se obrnili proti Kuršumliji. Odločil sem se, da bi se za kakšen dan odpočil na domu svojega tovariša v Kasartu in počakal ugodne zveze, da se vrnem domov. Pri dobrih ljudeh Vso pot smo stradali, vse noči smo prebili po košarah, dokler nismo prišli čez Mo-ravo. Tam smo se naenkrat znašli med čisto drugačnimi ljudmi. Postregli so nam z vsem, kar so imeli, povabili so nas v hišo za čez noč. Dne 13. aprila — nisem se spomnil, da Je velika nedelja — smo prišli v Kasars. V teh krajih • resnici žive sijajni ljudje. Samo njihovi ooičaji veljajo v naših očeh za malo nenavadne. Ko je moj tovariš stopil čez prag domače hiše, je pristopila neka ženska in mu spoštljivo poljubila roko. Ko sem ga pozneje na skrivaj vprašal, kdo je to. mi je povedal, da je njegova žena. Seveda, če se pri nas možje in žene ob slovesu in snidenju malo hrap-neje objemajo in poljubljajo, s tem še ni rečeno, da je ljubezen, v kakršni žive ljudje v Kasartu in tam okrog, kaj manjša. •Na veliko veselje sem v vasi naletel na nekega Mariborčana, ki je služil za narednika v Skoplju in je zdaj prav tako že tri dni bivakiral pri nekem svojem prijatelju v Kasartu. Domenila sva se, da ju skupaj mahneva proti Sloveniji. Dne 15. aprila ob 10. sva jo peš mahnila na slepo srečo. Neprestano sva srečavala nemške kolone. Od Kuršumlije do Prokuplja je bil tank pri tanku, avto pri avtu. Pogostokrat so nas Nemci zaustavljali, a ko so izvedeli, da sva Slovenca, so naju mirno pustili dalje in še cigaret, ki jih sicer nikjer ni bilo mogoče dobiti, so nama dali na pot. Od Prokuplja sva šla dalje proti Nišu, a mestu sva se za vsak primer rajši izognila čez Mramor, mimo Jastrebca proti Aleksincu, Soko banji — ki so jo nemške bombe strahovito razdejale in Stalacu, kjer sva na srečo ujela tovorni vlak proti Beogradu. Vrnitev že prej sem v Aleksandrovu pred Nišem svojo vojaško uniformo zamenjal za precej razcapano srbsko domačo obleko, da sem imel malo manj formalnosti na poti. V Beograd sem prispel 19. aprila zvečer in prenočil pri nekem gostoljubnem Slovencu. Naslednje jutro sem si ogledal razdejanje, a razširjal se je tolikšen smrad od gnijočih človeških trupel, da so bih celi predeli mesta sploh nepristopni. Nato sem se s parnikom prepeljal v Zemun, kjer sem se pošteno najedel, ker je bil Beograd povsem brez živeža. Našel sem nov tovorni vlak, ki me je srečno pripeljal do Sremske Mitrovice. Priklopljenih je bilo tudi nekaj vagonov jugoslovanskih ujetnikov, ki pa so jih v Mitrovlci odklopili in jih poslali nazaj proti Nišu. S postankom v Zagrebu, s prehodom od Zaprešiča do Brežic in s postankom na Zidanem mostu se je vožnja kajpak toliko zavlekla, da sem šele 22. aprila — srečen in zadovoljen — stopil na domača ljubljanska tla. PROŠNJA G. I. P., ki nam je pripovedoval o dogodkih pri Pirotu, se pri tem obrača na vsakogar, ki bi kaj vedel o tovarišu kap-larju-dijaku Stanetu Rozmanu, s katerim sta skupaj služIla, obrača s prošnjo, naj javi našemu uredništvu (dnevna redakcija). STVAR BODOČNOSTI Mlad francoski književnik je prosil pisatelja Tristina Bernarda, če ga sme obiskati, da mu prečita svojo prvo dramo. Tristan Bernard je slednjič pristal. Ko je bila drama prečitana, je mladi književnik vprašal Bernarda: — Ali mi boste povedali odkritosrčno sodbo? — Bom, dragi mladenič. Rečem vam: takšne stvari boste lahko pisali, kadar postanete slavni. Dotlej pa že morate'napisati kakšno dobro delo. I se je veljavnost višjih oblastev bolj in bolj I drobila in je ostala osrednja sila vlade le še medel pojem. Na gospodarskem področju so si prilastili veleposestniki-graščaki vse pravice in so se organizirali v samosvoj družabni razred. Socialne razmere so bile skrajno žalostne. Prebivalstvo se je deUlo v dva ostro ločena razreda: v gospodo in v podanike. Graščinska in mestna gospoda je nasilno pridobivala vedno več privilegijev in se je prizadevala po čim večji neodvisnosti od vladarjev. Ta gospoda je hodila na dvorske sprejeme le še tedaj, kadar je potrebovala vladarjevo pomoč ali kadar je bilo treba spletkariti proti ne-všečnim zoprnikom ali pa je kazalo privi-jati vijak, ki je tiščal uboge podanike. Nastopila je žalostna doba velikega pokonče-vanja in medsebojnega pobijanja visokih fevdalnih gospodov. Močno je trpelo tudi papeštvo, saj so se posvetni gospodje bolj in bolj vmešavali v cerkvene zadeve in hlepeli po cerkvenih dostojanstvih. Ugled papeške in vobče cerkvene oblasti je bolj in bolj bledel. Višek je doseglo to propadanje, ko so se med rimskimi plemenitaš-kimi družinami pričele krčevite borbe za papeška tiaro. Sredi X. stoletja je bila obnovljena cesarska oblast. Nemški plemenitaški rodovi s Saškega, Frankovskega in švabskega &■> ee za to zlasti prizadevali in so s cesarsko oblastjo povezali krono kraljevine Italije, ki je družila velik kos severne in srednje Italije. Toda to ni bil nlkak blagoslov za polotok, ki je zapadal v nemško odvisnost in je moral odpreti pot pohodom tujih vladarjev. Lepote stare Helade Atene, ▼ maju Za atenskim Partenanom, skromno v jugovzhodnem vogalu grajskega dvorišča, stoji akropolski muzej. Iz Hekadompedo-na, »sto pedi dolgega« svetišča, ki ga je spoznati danes samo po njegovih temeljih, izvirajo najbolj svojevrstne skulpture iz 6. in 7. stoletja pred našim štetjem, kar jih vsebuje muzej. Izdelane so iz poroza, vrste lehnjakovca, ki se da v svežem stanju z lahkoto obdelovati in postane na soncu izredno trd. Poroza ne klešejo kakor mramor, temveč ga režejo, starogrški kiparji so uporabljali zanj nekakšno leso-rezno tehniko. V muzeju je videti ostanke živalske skupine, bika, ki ga napadata dva leva, dalje dve bolje ohranjeni polovici neke skulpture s slemena Hekadompedo-na. Desna predstavlja Herakla, ki davi tritona, desna pa Tifona, kači podoben ne-stvor s tremi človeškimi glavami. Dve teh glav zreta s čudno pozornostjo v Heraklo-vo skupino, v Tifonovih očeh je grozoten izraz. Jasno je videti, da so bile skulpture iz poroza barvane, kar je v nasprotju z običajnimi predstavami, ki jih imamo o grškem kiparstvu. Te barve so bile pestre, včasih celo kričeče. Dva kipa, Nosilec teleta in tako zvana 2alujoča Atena, kažeta dve različni stališči glede obdelave oblačila. Na Nosilcu teleta je obleka komaj naznačena, telo je videti kakor neoblečeno. Obleko je antični kipar na telo namreč — naslikal z barvami. Tudi to ni v skladu z našimi običajnimi predstavami o grški umetnosti. Žalujoča Atena pa ima oblačilo s togimi gubami, ki spominjajo skoraj na brazde v stebrih. Oblačilo zakriva telo tako popolnoma. da si gledalec pod njim ne more predstavljati oblike telesa. Bogato najdišče za moderno znanost je postala tako zvana »perzijska groblja«. Ko so Perzi razdejali Akropolo, Grki ostankov svetih stavb niso spravili z akropol- skega griča, temveč so jih tu zgoraj kot prave svete ostanke — pokopali Muzej ima tudi obsežno zbirko posvetil, ki so stala nekoč na Akropoli, to je kipov, ki so predstavljali atenske dame bolj ali manj naravno. Arheološka znanost pozna te dame pod šaljivim pridevkom »tete«. So zelo žive postave, z lepimi pričeskami in bogatim naglavnim okrasjem, obleke so zelo zgubane. Oblačila so nad pasom drugače podana, nego pod pasom. Videti je skoraj, kakor da bi bile te starogrške tete nosile najmodernejše džemperje in krila. Tudi ti kipi so izdatno poslikani, tako oblačila in kožni deli, kakor posebno oči. Oči brez zenic, ki jih smatramo za posebnost helenske umetnosti, sploh ni bilo. V partenonski dvorani so skromni ostanki skulptur Fidijeve šole, ki jih niso prepeljali v Britski muzej v London. Sedanja vojna je za srečo šla mimo vseh neizmernih dragocenosti iz starogrške dobe in se jih ni dotaknila. Nova moda: slamnati čevlji V prvih pomladnih dneh je bilo na cestah nemških velemest opazovati posamezne ženske s slamnatimi čevlji, ki jim modni preroki napovedujejo podoben uspeh kakor lesenim sandaletom pred dvema letoma. Slamnati čevlji niso brez vsakega vzora, Japonci nosijo čevlje iz fine riževe slame že dolgo. Tako je neki japonski ilustrirani list pred kratkim priobčil sliko velikanskega slamnatega čevlja, ki so ga kot posebno dragocen dar bogovom obesili v nekem svetišču. Tudi v Nemčiji sami so v posameznih ozemljih izdelovali slamnate čevlje že prej. V Črnem lesu si kmetje sami pripravljajo takšno obuvalo, ki ima podplat iz slame. Take čevlje pletejo že dolgo iz neke eksotične slame za kopalnice, nemški raznašalci listov radi nosijo vrhnje čevlje iz slame, ki jih izdelujejo po navadi v kaznilnicah. Ti izdelki so udobnejši in trpežnejši, nego bi menili na prvi pogled. Trpežnost slamnatega podplata se poveča z osmolitvijo. V novejšem času se je industrija, ki se bavi z izdelovanjem slamnatega obuvala, prizadevala, da mu da finejšo in celo elegantno modno obliko. Ni pa pričakovati, da bi nova moda imela za posledico množestveno proizvodnjo takšnega obuvala. Nemški listi pišejo, da se naporno pletenje slamnatega obuvala izplača le s cenenimi delovnimi močmi kakršne so na razpolago n. pr. v kaznilnicah. Razen tega pa je treba pomisliti, da slamo danes zelo potrebuje vojska, dalje da mora biti na razpolago za izdelovanje slamnatega papirja itd. Zodiakalni sij Razen velikih premičnic, kometov in planetoidov, ki jih je morda 40.000 — znanost jih je oštevilčila do danes nekaj čez 1500 — spadajo v območje našega sonca velike mase drobno razdeljene kozmične tvari, kozmičnega »prahu«. Ta »prah« je sicer svojevrsten. Neredko tehtajo nebesna »prašna zrnca«, ki jih imenujemo tudi meteorite, toliko, kolikor tisoč lokomotiv, v Arizoni pa je takšen meteorit pred tisočletji v izkopal v puščavo takšno luknjo, da bi vanjo lahko postavili veliko mesto. Po drugi strani pa so, ne samo v našem osončju, temveč tudi v najoddaljnejši ve-soljnosti mogočna skladišča materije, ki so njeni poedini delci milijonkrat lažji nego barvilo za pičico nad i v tem tekstu. Kakor danes vemo, obdajata sonce dva koncentrična kroga kozmičnega prahu. Notranji teh obročev se nam javlja kot svetlobni pojav, ki zavzema položaj Živalskega kroga in ga imenujemo zato zodiakalni sij. Ta svetloba je vidna v jesenskih jtitrih na vzhodu, od februarja do maja pa zvečer na zapadu. Seveda pa je v naših A N E K D O T A Hornisti ^majo kdaj navado, da na mestih, kjer igra ves orkester fortissimo, malo poštedijo svoja pljuča in se samo delajo, kakor da bi trobili. V hrušču drugih trobil in glasbil je itak težko spoznati, dali ta ali oni mož sodeluje. Znani bayreuthski dirigent dr. Muck pa je imel izredno občutljivo uho in ga na ta način ni bilo mogoče prevariti. Zato se je zgodilo, da so v orkestrskem partu nekega trobentača ob mestu s fortlssimom našli njegovo lastnoročno beležko: »Pozor! Pri Mucku je treba to zapihati!« širinah tako slabotna, da je zemeljske luči ne smejo motiti. V jasnih, temnih večerih brez meseca po-iščimo ta soj nekako tam, kjer sta vidna planeta Jupiter in Saturn. Svetlejši je nego Rimska cesta. Predstavlja se nam v obliki trikotnika z vrhom navzgor, njegova »os« pa gre od obzorja poševno na levo proti Plejadam. Ce je nebo levo ln desno od te svetlobne piramide res temno, tedaj bomo to »tropsko čudo« prav gotovo dobro opazili. VSAK DAN ENA »To je edini čas, ko Pepčku lahko dam ricinovo olje!« (Everybodys weekly) Kaj pijejo molji? V trdno zaprti cevki žre Jo molji lahko volno in se od tega razvijajo. Od kod pa jemljejo vodo, ki jim je potrebna za redno presnovo? Ogljikovi vodani kakor stanič-nina, škrob, les, a tudi volna so zamotane spojine, ki so v njihovih molekulih tudi elementi vode. Ta voda se tvori pri prebavi in gasi moljevo »žejo«. Da-li pa tako stvorjena voda zadostuje, je treba še eksperimentalno proučiti. Pri tem bi bilo treba ugotoviti še neke druge stvari, n. pr.: zakaj se tako stvorjena voda ne izgubi z izhlapevanjem in da-li ne jemljejo molji pod nekimi okoliščinami vodo iz vlage v NelTAfrica Settentrionale"" — V Severni Afriki Tiratore tedesco in posizione — Nemški mitraljezec v položaju Cvetlični eebtslčki za krave Holandska. dežela mlinov na veter in cvetlic, trenutno nima možnosti, da bi izvažala svoj velikanski pridelek cvetličnih čebulic. Raziskave v laboratorijih pa so pokazale, da so v teh čebulicah izvrstne redilne snovi in zato so se Holandci odločili, da jih bodo dajali rajši kravam za krmo, nego da bi jih pustili segniti brez ha-ska. Brazilija, dežela Židov Po novi statistiki o priseljevanju ugotavljajo brazilski listi, da se je v zadnjih šestih" mesecih v Brazilijo priselilo 150 000 Židov, tako da znaša celotno število brazilskih Židov sedaj že 400.000. Večji del židovskih priseljencev izvira iz Evrope. Graziosa creazione della moda estiva — Mična kreacija poletne mode in tela impressa — iz potiskanega platna Ribe ob nabrežju Vzdolž obale pri čilskem mestu Antofa-gasti se je nagrmadila ogromna množina vsakovrstnih rib, med katerimi prevladujejo sardele. Obala je na dolžino več kilometrov pokrita v globino 50 cm do 1 m z ribjimi trupli. Prebivalci okoliških krajev jih nabirajo s košarami, in velikanske jate morskih ptic se mastijo z lahkim plenom. Kaj je vzrok tega nenadnega mno-žestvenega samomora med ribami, ni znano. Velik relieS V posebnem zavodu v Massachusetsu, ki so ga zgradili nalšč za to, so po 17-letnem delu dovršili ogromen relief Zedinjenih držav in ga razstavili javnosti. Izdelava tega plastičnega natančnega posnetka Amerike, ki je dolg preko 100 m in za katerega so porabili nad 1200 ogromnih kameni-tih klad, je veljala 150.000 dolarjev. Relief bodo uporabljali zlasti študenti za proučevanje produkcijske prakse, vremenskih prilik, strateških vprašanj i. t. d. Pariz sadi repo V pariškem Boulogneskem gozdu so vsa-dili repo in krompir. Ta vest kaže najbolj zgovorno, kakšni novi časi so prišli nad Francijo. Pariško sprehajališče, ki je bilo desetletja središče »bogatega življenja«, shajališče pozlačenega plemstva, velike buržoazije, kavalirjev in njihovih dam iz, celega in polsveta, se je spremenilo v vrt in njivo. Tam, kjer so nekoč vozile najsi-jajnejše ekipaže in pozneje limuzine, ob paviljonih pri jezeru in na njegovem otoku, kjer si nekoč občudoval najelegantnej-še dame in kjer so si lahkoživci stregli z najdražjimi obedi, tam, kjer so se vršii; naj senzacionalne j ši ovoboji, o katerih je poročala z naslado družabna kronika poganja v pomladi Koristna ,-lenjava. Rumeno korenje je o/egnalo biesk zlata Pariz mora skrbeti, 'a si zadovolji najpreprostejše življenjske potrebe Poleg vsakdanjega kruha pa sodelujejo pri tej venki premeni vs<»h vrednot tudi druge potrebščine vsakdanjega življenja Sedaj je zelo občutiti, da je manjkalo prave gospodarske organizacije zalo ^lada nedostajanje najpotrebnejših stvari. Po sebno občutno je pomanjkanje gumbov, manjka jih za srajce, manika jih tudi -a hlače. V Parizu neredko naletiš na moža ki ima na srajci p.i gu.nb. Njegova žena ali go;ipo i:n-a ima irorla še r;t ku'.ko rezervnih gumbov, a potem a ima sukanca ali igle. da bi jih mo»ia prišiti Ds bi se gumbi nadomestil', z varnostnimi zaponkami, ne gre, kajti varnostnih zaponk tudi ni. Skoraj neverjetno je, toda resnično, da je sukanec v Pari i i aane' bolj redka stvar nego diamanti, k^jti v vsen večjili aragu-ljarnah se kupi diamantov na prodaj, toda v trgovinah skoraj ne najdeš tulca sukanca Moški hodijo z luknjami v nogavicah, mnoge ženske so prisiljene razpustiti stare svilene logavice da bi si mo^le ž njihovo nitjo zamašiti luknje v novnejših nogavicah. Ženske zamenjavajo v se mogoče stvari, ki jih ahko pogrešajo, za šivalne potrebščine, v-pia^nje je samo, če dobe kje priliko za to. Slaba je tudi s čevlji, čevljarji sporočajo z napisi v svojih izložbah, da čevljev ne sprejemajo več v popravilo, ker jim manjka usnja za podplate ali ker jim manjka drete za šivanje. Tudi krojači so v slabem položaju. Voineno olago ie zelo redko, manjka tudi svile za podloge ali žime in klobučevine za vatiranje, mar-jka celo bele krede. >Ja deželi ;e pomanjkanje vsega isto tako veliko. Ne dobiš podkev, ne dobiš usnja za konjske oprsme .n .ie dot.s nadomestnih delov za poljedelske stroje, ki izvirajo v mnogin primerih iz mostran-stva. Čudno nasprotje k emu je preoDiii-ca drugega blaga, v izložbah vidiš velike množine ovratnic, na zelenjadnih trgih, kjer m zelenjave, si kupiš lahko cvetlic, kolikor hočeš.V blagovnicah se grmadiio črtala za ustnice in drugi kosmetični predmeti; tega kar ljudje dejansko potrebujejo, pa ni. Tvornice zapirajo vrata Kakor poročajo iz Londona, je angleška j vlada sklenila, da se veliko število tovarn bombažnega blaga v Lancashireu in mnogo tovarn nogavic v Leicestru zapre do konca vojne. Ta sklep je bil storjen s tem namenom, da se z radikalnim zmanjšanjem izvoza pridobi tonaža za druge svr-he in da se več tisoč delavcev, ki so danes zaposleni v tkalnicah, predilnicah in drugih podobnih tovarnah uporabi za važnejše, vojne namene. Po vladnem načrtu bodo izmed 600 predilnic bombažnega blaga v Lancashireu zaprli 200, prav tako večji del izmed 900 tkalnic in 400 drugih tekstilnih in bombažnih tovarn v tej grofiji. »Daily Mail« je izračunal, da bodo pri- dobili tako 60.000 ženskih in 40.000 moških delovnih sil za vojno industrijo, prvih je skupaj 200.000, drugih 160.000 Londonski tisk pa že naznanja: »Kmalu bomo opazili, da je srajc in poletnih oblačil manj na razpolago.«' Zakaj prinaša podkev srečo V srednjem veku so bogati knezi in vitezi ob slavnostnih prilikah dajali svo.,e konje podkovati z zlatimi podkvami, a tako rahlo, da so po poti lahko odpadle. Srečni najditelji so dragocene podkve potem smeli obdržati. Verjetno je, da se je iz tega izcimila prazna vera o podkvah. Id prinašajo srečo. dobi Dva učenjaka Lady Fosterjeva je bila v svoji najlepša Londončanka. Nekega dne je prišla v Lausanno in med njenimi kavalirji sta bila tudi dva slavna moža: zgodovinar Gibbon in zdravnik Tuseau Bila sta zelo ljubosumna drug na drugega in nekega dne je Tuseau ujedljivo rekel Gib bonu: »Gospod zgodovinar, če bo gospa Fosterjeva zaradi vašega dolgočasnega pripovedovanja zbolela jo bom jaz pozdravil.« Gibbcn pa mu je odgovoril: »In če jo boste vi. gospod zdravnik, s svojim zdravljenjem ubili, jo bom jaz s svojim pisanjem napravil nesmrtno.« uslužen prijatelj Znani pisatelj de Geyter se ni ukvarjal samo s pisanjem, ampak je bil tudi lastnik zastavljalnice v Antwerpnu. Neko noč. ko je že spal, ga je iznenada zbudil telefon. »Kdo pa je?« »Oh. dragi de Geyter,« se ie oglasil neki njegov znanec, M je bil zmerom v denarnih težavah,« povejte mi, koliko je ura!« »Zakai pa ne pogledate na svojo uro in budite mene sredi noči?« je besen vzkliknil de Geyter »Sai sem prav zato klical vas. ker ie moja ura v vaši zastavljalnici,« je odgovoril znanec Geyter ie besen od ož:l slušalko in spet legel. Ker je poznal navade svojega znanca, ki je zmerom prihaia! domov šele po poznih jutranjih urah en ie poklical ob šestih zjutrai. in ko ga je dobro predramil, mu je rekel: »Vprašali ste me. koliko je ura. drog' prijatelj. Zdajle sem šele našel vašo aro in vam lahko povem, da ie natanko šest.« VZDRŽAL BO Visok sodni dostojanstvenik je obiskal jetnišnico. V posebni celici najde jetnika, plečatega kakor gora in zdravega kakor dren. — Na koliko let ste obsojeni? — Na dosmrtno ječo. — Vi boste vzdržali, to se vam kar vidi! | 3NSERIRAJTE V „JUTRU"! ... .' - ■ ;* . " .j - -»-. -....•.- «•- .•... .• •»-»*• .'-.v■*• Zahvala Vsem, ki so sočustvovali z nami ob neizmerni izgubi, ki nas je doletela s smrtjo naše ljubljene žene, mamice in tete, gospe MICE PEHANUEVE SOPROGE UNIV. PROFESORJA vsem, ki so jo počastili s cvetjem in ki so nam tešili bol, iskrena hvala. Maša zadušnica za drago pokojnico se bo brala v soboto ob 7. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja. LJUBLJANA, 8. maja 1941. Globoko žalujoče rodbine PEHANI — ŽIŽA - ŽERJAV - UAVRENČIČ K. Salgari: BOJ ZA M0NPRACEN Pustolovski roman »In nas oplenil?« »Ne! V to vam dam častno besedo.« »Častno besedo morskega razbojnika!« »Saj ne veste, kdo sem, gospod. Takoj spustite ladijske stopnice in ukažite, naj se veselica nadaljuje. Samo minuto vam dam za premislek.« Vsaka misel na upiranje je bila jalova. Tridesetorica prahov je imela vsaj šestdeset topov in je bila zasedena z ljudmi, vajenimi naska-kovanja ladij. K temu je bilo treba prišteti še topove na jahti, vsekako težke cevi, ki so mogle poškodovati parnik ob vodni črti ter ga potopiti v manj kakor petih minutah. »Stopnice dol!« je ukazal kapitan. Jahta, krasna ladja kakih treh sto ton ter oborožena z dvema velikima topoma, se je približala in obstala na desni strani tik pod ladijskimi stopnicami. Mož, ki ga je spremljalo trideset Malajcev, obo-/oženih s karabinkami, parangi in bodali, je splezal na palubo. Neznanec, ki se je hotel udeležiti veselice, je imel zelo elegantno obleko iz bele flanele in širok som-brero z zlatimi želodi, kakor jih nosijo bogati Me-hičani. Za modrim svilenim pasom mu je tiščala dvojica pištol s slonokoščenima in z zlatom okovanima kopitoma ter kratka indijska kriva sablja s fino cize-lirano nožnico. Mornarji so prinesli svetilke, ki so razločno osvetljevale neznančevo postavo. Bil je lep mož visoke rasti; po obrazu in dolgi, črni, že malce s sivino pomešani bradi bi mu bili prisodili kakih pet in štirideset let. Uprl je temne oči v kapitana, rekoč: »Dober večer, kapitan.« Govoril je mirno kakor človek, ki ve, kaj hoče. Za njim se je postavila tridesetorica Malajcev. Široka rezila njihovih parangov so se dotikala palube. »Kdo ste?« je vprašal kapitan, tresoč se od to-gote. -T»wliiski nabob, ki se želi malce pozabavati,« j> odvrnil neznanec. »Vi, Ind? Menda me hočete imeti za norca?« »Poročil sem se z rhanijo, ki vlada eni izmed najmnogoljudnejših indijskih pokrajin, zato se lahko izdajam za Inda, čeprav sem rojen na Portugalskem.« »In s kakšno pravico ste zadržali mojo ladjo? Vraga! Naznanim vas oblastvom v Labuanu.« »Nihče vam ne bo branil.« »Lahko se zanesete, da storim tako, gospod...« »Yanez.« »Yanez, pravite?« je vzkliknil kapitan. »To ime sem že slišal. Ali niste tovariš zloglasnega gusarja, ki se daje veličati z ,malajskim tigrom'? « »Motite se, kapitan. Ta mah sem zgolj soprog kneginje in potujem v svojo zabavo.« »S spremstvom tridesetih prahov!« »Saj pravim, da sem nabob. To muhico si pač lahko privoščim.« »Kaj hočete? Polastiti se parnika in opleniti potnike?« Yanez se je zasmejal. »Nabob je prebogat, da bi mu bilo do te ropotije. Moja soproga ima mnogo milijonov rupij dohodka.« »Povejte že, kaj bi radi. Dovolj dolgo ste me imeli za norca.« »Ukažite potnikom, naj nadaljujejo ples, in ne bodite v skrbeh zastran mojih namenov.« »Čuden človek ste!« je vzkliknil kapitan, ki njegovemu presenečenju ni bilo konca ne kraja. »Opozarjam vas, da dam, če takoj ne ubogate, naskočiti vašo ladjo po tri sto možeh. To so ljudje, ki jih ni strah ne preroka ne vraga. Nadalje vas opozarjam, da imam petdeset topovskih cevi- ki bodo zasule ladjo s točo karteč, ako bi vam prišlo na misel, poskusiti le najmanjši odpor. Pojdite torej, kapitan, za motnjo vas bom obilno odškodoval.« Tako govoreč je vzel iz svoje modre svilene ovratnice krasno zlato iglo z demantom. debelim kakor oreh, ter mu jo podal, rekoč: »Zaprite oči in vzemite.« Ko se kapitan ni ganil, mu je zataknil iglo v ovratnik in rekel: »Ustrezite zdaj moji želji. Mislim- da je ples dobro poplačan.« Kapitan se ni mogel dalje upirati. Prahi so bih obkolili parnik, in njih posadke so čakale samo nabobovega povelja, da bi naskočile ladjo. »Pojdiva,« je dejal kapitan in stisnil zobe. »Ali mi daste častno besedo, da ne boste nadlegovali mojih potnikov?« »Razbojnik nisem,« je Yanez odgovoril. Krenila sta po palubi in se spustila v veliki salon, ki je bil živo razsvetljen. Tridesetorica Malajcev je molče stopala za njima. V rokah so držali svoje strašne parange, ki so mogli z enim mahom odrobiti človeku glavo. Na koncu salona so se postavili v dve strnjeni vrsti, med tem ko je Yanez vzel sombrero z glave, stopil pred potnike, ki se skoraj dihati niso upali, ter jih ogovoril: »Gospe in gospodje, prosim, ne dajte se motiti. Moji ljudje ne bodo storili nikomur nič žalega. Na oko bi jih imel človek za silno bojevite, toda v mojih rokah so krotki kakor jagneta.« Plavolasa miss, ki je v beli, bogato s čipkami obšiti obleki sedela pri klavirju, je opazovala prizor kakor prava Angležinja — bolj radovedno kot prestrašeno. »Miss,« je Yanez rekel igralki in se udvorljivo priklonil, »prejle sem vas slišal igrati valček- ki ga že mnogo let nisem plesal. Urejuje Davorin Bavljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.