poitnina piatana v gotovini Leto LVI1I. V Ljubljani, v petek, dne 18. aprila 1930 St, 90 2. izdala st. 2 oir asko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov ! slotp. pelll-VTSln mali oglasi po 130 )n iD.veCJI oglasi nad 45 mm viMiie po l>ln veliki po 3 In 4 Din, v urcdnitlcemdelu vršilca po lO Din o Pri veciem n naročilu oopusl Izide ob 4 zjutraj razen pondeljKa in dneva po prazniku Informativen list za slovenski narod Uprava /e vKopliarievi ul.tti.4i Čekovni račun: L/ubl/ana itev. io.osu ln iu.34>> *a Inserale, Sarait:voil.75U3, Aaureb it. 39Mtl, Vraga In Dunal št. 24.797 UreOnlitvo /e v Kopitarjevi ulici it. G/111 Rokopisi se ne vračalo, netranklrana pisma se ne spre/ema/o ^ Uredništva telefon St. 20SU. upravnlštva it. 232S Naročnina Dnevna izdaja n krilltrlM iagosUdJo meaeCno U Din polletno ISO Din celoletno 300 Din za Inozemstvo mesečno 40 Din pedei)»ka izdaja celoletno v Juge slavljl 120 Din, za Inozemstvo 140 D Poljski nolranji problem 99 Mir 200 milijonov ljudi, ki govorijo angleški jezik" Ko je po daljši krizi, ki je sledila padcu Bartlove vlade, prevzel vladno krmilo polkovnik Slavvek, se s tem niso zboljšale notranjepolitične razmere v Poljski. Saj je Slawek sprejel v svojo vlado tudi tiste ministre, radi katerih je ravno padla prejšnja vlada. Polkovnik Slawek, predsednik Brezstrankarskega bloka, ki izpolnjuje voljo maršala Pilsudskega, je odločni nasprotnik sedanjega sejma. ,Vse kaže, da namerava polkovnik Slavvek razpustiti sejm in iti na volitve. V poslednji svoji izjavi je tudi jasno povedal, da bo šla njegova vlada vprašat ljudstvo v volitvah. Tudi večina opozicionalnih strank smatra volitve za edin izhod. Težko je najti državo, kjer bi bil domovinski čut tako globoko ukoreninjen kakor je v Poljski, malo pa je tudi držav, kjer bi bilo politično ozračje tako napeto in tako ostra strankarska borba. Vzrok neprestanih poljskih kriz je predvsem sestav sedanjega poljskega sejma in pa volja nekronanega poljskega kralja maršala Pilsudskega, da se vsaka vlada opira na Brez-strankarski blok, ki pa ima med 444 poslanci samo 122 mandatov. Ustanovitelji Brezstrankarskega bloka so hoteli najmočnejše stranke oslabiti ali uničiti, jim odvzeti vsak pomen in tako poenostaviti sestavo sejma. Ker se na ta način Brezstrankarski blok bori proti vsem ostalim strankam, je v doglednem času nemogoč vsak sporazum med blokom in strankami. Tako se nobena vlada ne more opirati na večino v sejmu. Pa tudi opozicija ne more prevzeti vlade v svoje roke, ker je preveč raznarodna. Stranke imajo malo skupnih točk, in ni med njimi mož, ki bi znali organizirati opozicijo za izvrševanje kakega določenega programa. Celo v tako negativnih vprašanjih, kakor je skupni boj proti vladi, se opozicija težko zedini. V glavnem se deli opozicija na dva tabora, nn desničarski in sredinsko-levičarski tabor. Desničarsko opozicijo tvori Narodna stranka, pred prevratom 1. 1926. najmočnejša stranka, ki pa šteje sedaj samo 29 poslancev. V cen-tro-levičarski opoziciji so najmočnejši poljski socialni demokrati s 53 mandati. Nekdaj tako vplivna kmetska stranka »Piast« ima sedaj samo 17 poslancev, kršč. demokratska stranka ima 7 mandatov, narodna delavska stranka 3, šest radikalnih kmetskih strank pa šteje skupaj 69 mandatov. Razlika med programi desničarskega in sredinskega levičarskega opozicionalnega tabora je tako velika, da je za sedaj izključeno sodelovanje med obema skupinama. Tudi sodelovanje strank centralnega bloka med seboj je mogoče samo v borbi proti vladi. Velika razlika je med posameznimi strankami ne samo v gospodarskem in kulturnem programu, ampak tudi v taktiki. Stranke, ki se bore za kmetske glasove, skušajo druga drugo prekositi v demagogiji, ki onemogoča resno delo za gospodarsko povzdigo in sodelovanje sorodnih strank. Parlamentarni ustroj je še tem bolj zapleten radi velikega števila mandatov narodnih manjšin. Samo Ukrajince zastopa 38 poslancev, Nemce 19, narodno čuteče Žide 13, Beloruse pa 9 poslancev. Narodne manjšine seveda nočejo podpirati vlade in prevzeti odgovornosti, če nimajo garancije, da se bodo njihove zahteve uresničevale. Take garancije pa ni, dokler ni na poljski strani močne stranke, ki bi tvorila hrbtenico parlamenta. Napetost je dosegla vrhunec te dni, ko so vse stranke sredinskega levega bloka izdale proglas na ljudstvo, kjer zelo ostro napadajo Pilsudskega, mu očitajo cliktatorstvo in prepričujejo ljudstvo, da take politične in gospodarske razmere vodijo v katastrofo. Ljudstva ne more pomiriti tudi pogajanje poljske vlade s katoliškimi škofi glede izvrševanja konkordala. Prosvetni minister je namreč v prejšnji vladi naravnost izzival verska čuvstva pobožnega poljskega naroda. Ko je papeževa akcija proti preganjaju krščanstva v Rusiji še dvignila versko zavest in zažgala po vsej Poljski ogenj verskega navdušenja, je vplivalo na katoličane še bolj izzivalno, da je vzel Slawek v svojo vlado istega prosvetnega ministra. Ce bodo nove volilve omogobile razvoj kake velike poljske stranke, ki ho nujno prisilila razne manjše strančice k zedinjenju, če bodo hotele ostati pri življenju, potem bodo lake volitve velik blagoslov za Poljsko, šele mogočna stranka bo imela možnost, da ne tro-ši vseh sil samo za boj z drugimi strankami, ampak da se resno loti težavnih kulturnih, gospodarskih in političnih ualog, ki čakajo rešitve. Od te rešitve je odvisen ves razvoj poljskega naroda, a v veliki meri tudi rnzvoi London. 17. npr. AA. Včeraj so razpravljali MacDonald, Stiinson in Vakatsuki o tako zvani varnostni klavzuli, ki naj se vključi v trojni pakt. Omenjena klavzula se krije v glavnem s slično klavzulo v vvashingtonski pogodbi. Sedanja klavzula vsebuje določbo, da bo vsaka pogodbenica, ako bo ogrožena po gradnji novih vojnih ladij od kake druge države, ki sc ni pridružila tej pogodbi, upravičena po predhodnih posvetovanjih z drugimi pogodbenicami povečati pomorski gradbeni program. Tozadevna po- svetovanja se ljodo vršila diplomatskim |>otom. Ta klavzula je bila poslana v proučitev japonski vladi v Tokio. šele ta klavzula dovršuje pogodbo med Ameriko, Anglijo in Japonsko ter ji daje praktično najdalekosežnejši pomen. Ako hi na pr. Francija, ki z Italijo vred k anglo-aineriško-ja-ponski pogodbi ni pristopila, hotela svoje bro-dovje povečati bolj ko je Angliji ljubo, bo Ic-ta imela možnost no to odgovoriti v soglasju z Ameriko in Japonsko. Izključitev vsake možnosti konflikta med Ameriko in Japonsko pa daje Angliji svobodo koncentrirati svoje bro-dovje v evropskih, afriških in indskih 'vodah. Pogodba je tedaj za svetovno pozicijo angleškega imperija ogromnega pomena in le politična modrost je, če angleško časopisje tega preveč ne naglasa. Upravičeno pa konservativni listi, ki sicer Macdonalda napadajo, naglašajo sekularno važnost »miru dvesto milijonov ljudi angleškega jezika«, kakor nazivajo pogodbo med Ameriko in Anglijo, ki se ji je pridružila Japonska. Italijanska izzivanja Rim, 17. aprila, k. »II Gazzetino« prinaša članek, »Plebiscit dalmatinske razstave«, v katerem se objavljajo izjave nekaterih italijanskih umetnikov, ki so razstavili svoja dela na razstavi v Benetkah. Tako je Giuseppe Liparini iz Firence, tovariš in prijatelj ministra Federzonija, današnjega predsednika senata, izjavil naslednje: »Mi moramo čuvati svetli plamen italijan-stva v Dalmaciji in za Dalmacijo. Mi vemo, da bo nekega dne — nadejamo se, da čim preje — nastala velika možnost, da odgovorimo na napad na naše brate Dalmatince, ki jih pričakujemo. Italija v resnici ne bo postala velika in sigur- na, dokler se cela Dalmacija nc vrne k materi domovini. Dolžnost vlade jc, da najde način in sredstva za to. Naša dolžnost je, da čakamo uresničenja naših svetih aspiracij z neumorno propagando. Radi tega je naša inicijativa zaslužila vso pohvalo.« Giuli^) Aristi Sarborio iz kraljevske akademije v Rimu je pozdravil otvoritev dalmatinske razstave s temile besedami: »Naše delo še ni dokončano, dokler je ena kapljica krvi v naših žilah, bomo vedno pripravljeni to plemenito zemljo odrešiti. Tam, kamor pošilja latinski meč svoje žarke, barbarstvo ne more več obstojati.«; Prodiranje Italije na Balkan Bukarešt, 17. aprila, k. ^Adeverul« prinaša članek pod naslovom »Italijansko prodiranje na Balkanu, finančni vpliv na Turčijo in denarni protektorat na Albanijo«. V tem članku pravi: »Sledeč primeru ameriških zjedinjenih držav, ki so z diplomacijo dolarjev dobili intenzivnejši vpliv nad ameriškimi latinci, poskuša Italija z gospodarskim prodiranjem razviti svoj vpliv na bližnjem vzhodu. Italijanska trgovska banka je z dajanjem avansa milijon zlatih lir omogočila turškemu kapitalu povečanje za 5 milijonov. Iz tega ni težko sklepati, da se italijanska vlada nadeja, da se ji to povrne kot koncc-cija od strani otomanske vlade, da bi na ta način osigurala sebi davno željeno preponderanco v Anatoliji. Na drugi strani si Italija prizadeva, da stabilizira svoj protektorat nad Albanijo, ne da bi se zato poslužila kakih vojaških ukrepov Tiranska pogodba iz leta 1914 in pogodba o zvezi iz leta 1927 sta Italiji zasigurali njen politični protektorat nad Albanijo. Italija se sicer sistematično prizadeva Albanijo tudi gospodarsko pritegniti nase, medtem, ko italijanske banke dajejo posojila tiranski vladi, si italijanska podjetja privzemajo poslanstvo, da izvršujejo javna dela in da eksploatirajo naravno bogastvo te države. Preponderabilni vpliv v Albaniji se je posebno razvil po ustanovitvi emisijskega zavoda, ki je v smislu sklepov Društva narodov bil ustanovljen v Rimu 1925. Italijanske skupine, na čelu z italijansko trgovsko banko, v njem sodelujejo z več nego polovico vpisanega kapitala. S posebno koncesijo je stabilizirana denarna enotnost med obema državama.« Poizkus pritegnitve Romunije v italijansko politično sfero Rim, 17. apr. 1. V komentarjih k Bethlovc-mu obisku jc bil italijanski tisk izredno rezer«-viran, češ. da so bili na dnevnem redu le gospodarska vprašanja. Navadno dobro informirani in brezobzirni rimski »Tcvcrc« morda edini pove resmeo. List meni, tla sc morajo že enkrat Pari/ Pragu in Belgrad prepričati, da vodi Italija samostojno zunanjo politiko. Državniki ne smejo samo gledati, da preprečijo te ali one »oore med državami, temveč morajo aktivno graditi in začrtati smernice med seboj • !'oga delovanja To velja tudi za Italijo in Muci jnrsko. »Predvsem je treba uresničiti sporazum v gospodarskem pogledu. Reka je kot svobodna Inka pripravna baza za madjarski pomorski promet. Politično je položaj tako dozorel, da lahko poskušamo zbližati Madjarsko z njenimi sosedi. Glede Avstrije bi bilo treba odstraniti izvestna trenja, da se doseže sodelovanje, ki ga obe državi potrebujete, du vzdržita vnu-nji pritisk. Poleg tega po rešitvi vprašanja mad-jarskih optantov ni nič bistvenega nu ]x>ti, da bi se ne mogli nanovo proučiti in /.boljšati odnošnji med Madjarsko in Romunijo . Angleži posredujejo med Bolgari in sosedi Soiija, 17. aprila, n. Govori se, da namerava angleška vlada svojo posredovalno vlogo, ki jo je prevzela v jugoslovansko-bolgar-skem konfliktu, nadaljevati tudi z drugimi bolgarskimi sosedi. Kakor doznava vaš dopisnik iz zanesljivega vira, bo angleški poslanik v Sofiji Waterlow prihodnje dni pod pretvezo, da bo privatno obiskal svoje uradne tovariše, potoval v Bukarešt, Belgrad, Atene in Carigrad. V diplomatskih in političnih krogih se jc opazilo, da je WaterIow včeraj imel daljši sestanek z bolgarskim zunanjim ministrom Btirovom, na katerem sta govorila o likvidaciji raznih materialnih vprašanj, ki so nerešena med Bolgarijo in Grčijo. Pri tem gre največ za odškodninske zahteve, ki so ostale njenih sosedov in slovanskih bratskih narodov. Mogoče, dn bo fuzija treh največjih kinet-skili strank, ki se v zadnjem času napoveduje, pripomogla k razjasnitvi in razpletu notranjega stanja Poljske, kar vsi narodi srčno i žele. -11- ! nerešene šc iz druge balkanske vojne. Dosedanja pogajanja niso imela nobenega uspeha, I Ali bo angleška intervencija uspešna, jc šc dvomljivo. Grška vlada je celo zagrozila, da bo vprašanje spravila pred haaško razsodišče. Čuje se, da bo Waterlow tako v Sofiji kakor tudi v Atenah na obe vladi na prijateljski način vršil pritisk, da se odnošaji med obema državama spravijo v miren kolovoz. Med Romunijo in Bolgarijo so se odnošaji v zadnjih dneh zopet poostrili, in sicer radi raznih izgredov, ki so jih zagrešili romunski kolonisti v romunski Dobrudži proti tamkajšnjim bolgarskim naseljencem. Kakor poročajo današnji sofijski listi, jc dobil bolgarski poslanik v Bukarcštu Pomenov nalog, da vloži demaršo pri romunski vladi radi teh izgredov in radi političnih umorov, ki so sc izvršili v Bogdanovem v Dobrudži. Smatra se, da bo Anglija posredovala tudi v tej zadevi. Vprašanje je samo, kakšno vlogo bo igrala Anglija v Carigradu, ker odnošaji med I Bolgarijo in Turčijo niso prav nič skaljeni. Velikonočne počitnice vlade Belgrad, 17. aprl. k. Letos sta katoliška in pravoslavna Velika noč istočasno. V teku današnjega dne je večina ministrov zapustila Belgrad. Gozdarski minister dr. Korošec je odpotoval v Carigrad. Kmetijski minister dr. Frangeš je odpotoval v Zagreb. Zastopnik zunanjega ministra dr. Kumanudi in vojni minister Hadžič sta odpotovala v Dalmacijo. Pravosodni minister dr. Srskič je odpotoval v Sarajevo. Foset grških industrijeev v naši državi Belgrad, apr—IT. maja prispe iz Soluna večje število — okrog 50 — grških industrijalcev v Jugoslavijo. V Belgradu bodo grški izletniki ostali 2 dni, in to 11. in 12. maja. Nato odidejo 1 dan v Novi Sad, 1 dan v Zagreb in okolico, v Karlovec in okolico, v Ljubljano in okolico, v Celje in Maribor. Na povratku ostanejo 1 dan v Leskovcu in 1 dan v Skoplju. Izlet je organizirala grško-jugoslo-vanska liga v Solunu s sodelovanjem jugoslovanske trgovske zbornice in naših industrijeev v Solunu. Proces prošs dr, Mačka Belgrad, 17. apr. k. Pri državnem sodišču za zaščito države se bo takoj po veliki noči pričela glavna razprava proti Ivanu Bernar-diču in tovarišem, ki so obtoženi po zakonu o zaščiti države radi znanega komplota v Zagrebu, o katerem se je toliko govorilo. Obtožencev je 24, Med njimi je tudi dr. Vladko Maček. Ker je veliko obtožencev, je seveda tudi veliko zagovornikov. Dr. Mačka bo zagovarjalo 7 odvetnikov. Obtožnica je zelo obsežna in obsega 61 s strojem pisanih strani. Izpitna homisijts za uradnike delavskih borz IJcIgrail, 17. aprila. AA. Minister za socijalno politiko in narodno zdravje dr. Male Drinkovič je imenoval za člane izpraševalne komisije za polaganje izpitov javnih borz dela. Predsednik komisije je Dušan Jcremič, načelnik oddelka za socijalno skrbstvo. Njegov namestnik je dr. Marko Tujkovič, vršilec dolžnosti šefa odseka za zavarovanje delavcev. Za prvega člana jc imenovan Pera llclaškuvič, član centralnega odboru za posredovanje dela, za njegovega namestnika pa Bogdan Krekič, član centralnega odbora za posredovanje dela. Za drugega člana komisije jo imenovan Danilo Kolikovič. zastopnik glavne kontrole v centralnem odboru za posredovanje dela. za njegovega namestnika pa Nikola Kopač, šef javne borze dela v Belgradu. Centralni odbor za posredovanje dela je imenoval za delovodje le izpraševalne komisije Nikolo Kopača, šefa javne borze dela v Bel-grndu in Srečka Mucafira, šefa javne borzo dela v Zagrebu. Imenovanja m pr rneščenja Belgrad, 17. aprila. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja iu na predlog ministra za gradbe so postavljeni: za načelnika poštnega odeljenja v ministrstvu za gradnje v 3a-I Josip Tutek, dosedanji načelnik 3-1, za načelnika v telcgralskem odclenju v 3-1 Dragutin Kitušič, dosedanji svetnik v Zagrebu v 4-1; za direktorja v dravski dirckciji v 3a-I Alojz Gregorič, do-zdaj v Ljubljani iz iste skupine in kategorije: v savski direkciji v 3-1 Dušan Milosavljcvič, dozdaj v Zagrebu isle skupine in kategorije; v primorski direkciji v 4-1 Vinko Buzolič, dosedanji svetnik v Sarajevu v 5-1; v belgrajski direkciji v 3a-I Rudolt Rti-pec iz Novega Sada; svetnik pri savski dirckciji v 6-1 Dragutin Brcilhut, sekretar ministrstva iste skupine in kategorije. Belgrad, 17. aprila. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog ministra za gradbe ter v soglasju s predsednikom ministrskega sveta so premeščeni po potrebi službe v primorsko dirckcijo pošle in telegrafa Branko Dikič, 5-1 iz Sarajevu i" svetnika v 3-1 iz Zagreba dr. Vladimir Vitauš in Ivan Smajič, pristava v 6-1 dr. Metod Kirigin iz Ljubljane in Nikola Perič-Frankovič iz telegrafsko telefonske sekcije v Splitu. Rdeči koran Tli zaporedne številke »Thnesu* so prinesle zaniuiive spomine indijskega muslimanu Ah- Angleško-msho prijateljstvo ? ..ul-k.adii-K.huna o njegovem potovanju v .Moskvo. Avtor se je rodil \ Pešuveru v Severni Indiji in si je /e kot 18 leten liiludenič služil kruh s predavanjem jezika »pušttt« angleškim častnikom. Pustu je iransko narečje, ki jo v rabi v Afganistanu in pri dveh milijonih obmejnega indijskega prebivalstva. Koncem letu J92^ je prišel Abdul med muslimansko zarotnike \ Bombe ju. Globoko so obžalovali konec curigrajskega kulilatu. ker so se buli. du nima islam brez turškega sultana nobene bodočnosti. Kdo bi zedinil vse Mohamedove pristaše v boju zoper neverne? Mladi puuislnniisti so zvedeli. «lu obstoji visoka šola za pravoverne v Moskvi. Sklenili so potovati tja. ker so mislili postati muslimanske vodje. O boljševiškilt naukih niso imeli nobenega |X)jma. V spremstvu znanega indijskega revolueio- | na rja Roju so torej odšli mladi romarji preko j Turkestnnu na Rusko. V Moskvi jih je svečano pozdravila 111. iuternaeionalu iu so potem vpisali mlade Indijce nu Univerzo za vzhodno propagando. Nahajala se je na Tverski ulici, v centru Moskve iti štela do (>00 slušateljev i/ vseh azijskih dežel. Mladeniči so se učili ruščine, a predavanja iz vseh predmetov so se vršila v angleščini: »profesorji« so jako hiteli. Indijci so se težko navadili na enolično hrano: slauike, kuhano zelje, ajdovo kašo in črni kruh. Trpeli so tudi od mraza, dasi so prejeli popolno zimsko obleko rdečih vojakov. A šc bolj čudno sc jim je zdelo, dn so poslušali namesto korana — Marksove in Leninove nauke ter zgodovino francosko revolucije. Nu njih vprašanja so jim odgovarjali, da sta Marks in Lenin glasnika pristnih Mohamedovih naukov! \ edtto se je poudarjalo, uresničil muslimanski svet svoje težnje po samostojnosti in zedinjenju takoj, čim sc bo otresla Indija angleškega jarma. Po osmih mesecih je bil ]>ouk končan in so poslali Indijce iz. Moskve domov preko sneženega Pamirskega gorovja i>o napornih in inaloznanih planinskih stezah. Ruski vodniki so zapustili karavano pri zadnji obmejni stražnici Kala-Pindža. Po nepopisnih težavah so se prerili propagandisti skozi sneg do Gitrnnm ob indijski meji. Toda angleške oblasti so že pričakovale karavano, ki je v največji tajni pritavala s »strehe sveta«. AlMluI-Khan jc kmalu romal v ječo v rojstnem Pcšaveru. Po polletnem zaporu je bil oproščen: angleški sodniki so priznali, dn ga nc morejo kaznovati za izlet v Moskvo, čc ne bo širil komunizma. Abdul-Khuu je zdaj postal lektor jezika puštu v Londonski visoki šoli za vzhodne jezike in sklepa svoje spomine /. zatrdilom, da komunizem nasprotuje v vsem islamu in ni primeren za indijske narodec. Ti spomini so zanimivi in aktualni v toliko, ker Moskva v sedanjem trenutku zopet skuša izrabljati gandhizent za propagando komunizma v Indiji. Toda ravno muslimani se danes boljševizmu najbolj upirajo in ojačuje se muslimanska verska iu narodna propaganda. Vzrok je v neusmil jeni borbi zoper muslimansko vero, ki jo vodijo sovjeti v Rusiji, kjer je najmanj 30 milijonov muslimanov. Komunistična pro- | paganda v Indiji se na muslimansko prebival- | stvo nc more opirati. Ureditev prolesiantovshih cerkva Jugoslavije Belgrad, 17. aprila. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra pravde in v soglasju s pivu-sednikom ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o evangeljsko-krščanski cerkvi in o reformirani krščanski cerkvi kraljevine Jugoslavije. Penzijsko zavarovan'e kmetshlh delavcev v Italiji Rim, 17. apr. AA. Predsednik italijanske j vlade je poslal vsem prefektom okrožnico, v j kateri odreja, naj bodo svečanosti, ki bodo . 21. aprila v vseh glavnih podeželskih mestih j radi izročitve pokojninskih knjižic kmetij- i skim delavcem, starini 65 let, kar moči slo- ' vesne. Prefekti morajo pri tej priliki pojasniti globoki pomen teh manifestacij ter dale-kosežno skrb fašizma za socijalno dobrobit delavstva. Nov španski poslanik pri Vatihanu Madrid, 17. apr. AA. Ministrski svet jc imenoval dr. Palacicsa za španskega poslanika pri Vatikanu. Prihodnji honzislorij Rim, 17. apr. n. Čujc se, da sc bo 23. aprila razen tajnega konzistoriju vršil tudi oficiclni konzistorij, na katerem sc bosta proglasila za svetnika blaženi To in n s A. Goric in Katarina Tomns. Pri tej priliki bo kupola cerkvc sv, Petra slavnostno razsvetljena. Čudna nesreča v Baskih Pariz, 17. apr. n. Sredi med postno pridigo je udarila strela v zgodovinsko cerkev v baskiškem kopališču St. Jean de Luc, v kateri je Ludvik XIV. poročil špansko prince-zinjo in so bila glavna vrata od tedaj zazidana. Strela je podrla težek Kristusov kip v nadnaravni velikosti, ki je padel sredi pred oltar in se popolnoma razbil. Pri tem ni bil nihče ranjen; pridigar je preprečil paniko in govoril dalje. London, 17. je si.n vlada ustanavljati v Angliji trgovinske delegacije. Trgovinski delegut in oba njegova namestnika uživata eksteritorialilost. Vse določbe se lahko z enostavno izmenjavo not razširijo tudi na angleške dominioBc in potom obvestila, ki ga pošlje angleški poslanik vladi v Mo- kvi, tudi nu angleške kolonije in mandaturna ozemlja. Začasna pogodba ostane v veljavi do sklenitve definitivne trgovinske pogodbe. Even-tuelne dodatno pogodbe sc lahko odpovedo. V spornih vprašunjili o 'trgovinskih trunsukcij.uh pri angleških sodiščih za sovjetske trgovinske delegacije nc velja imuniteta. Moskva, 17. apr. u. Podpisu rusko-augleškc trgovinske pogodbe se pripisuje tukaj velik pomen, ker se smatra /.a prvo stvarno pogodbo /. Anglijo po obnovi odnošajev, ki bo odprla pot tudi za ureditev drugih spornih vurašan.i. Dr, Schober o gospodarski politiki Avstrije Dunaj. 17., apr. AA. Avstrijski kancelar dr. Schober je imel včeraj v Limit predavanje o gospodarskem položaju v Avstriji. Med drugim je dejal, da Avstrija ni pristala na carinsko premirje brez gotovih pogojev, ker mora vpoštevati položaj svojega kmetijstva, trgovine in industrije. V Avstriji bodo še dolgo čutili kolebanja, katerim se bo treba prilagoditi. Zunanjo politiko je treba vodili v soglas- ju z gospodarskimi razmerami. Dr. Schobcr se nadeja, da bo moči v kratkem zaključiti investicijsko posojilo, nakar se bo pristopilo k izvedbi gospodarskega programa, kakor je bil opredeljen na vladni gospodarski konferenci. Predvsem gre za izkoriščanje vodnih s;l in za izgradnjo cest. Naposled je dr. Sehobor izjavil, da kažejo razna znamenja ua to, dn bo v kratkem konec gospodarske krizo v Avstriji. Halva snuje bivšo trozvezo? ženeva, 17. apr. u. Kakor poroča ženevski list Le Travailki je v splošnem dobro informiran o italijanskih stvareh, ima itali-jansko-avštrljsk« prijateljska pogodba več tajnih klavzul, med temi nekatere o v posta- vit vi stare trozveze z Nemejjo. Ta lisi je že pred nekaterimi tedni poročal, ne da bi kdo kaj preklical, da je Mussolini storil korake za obnovo prejšnjih odnošajev z Nemčijo in Avstrijo. Francoski proračun prekoračil 50 miliard Pariz. 17,'apr. n. Francoski proračun za leto 1930-31 je bil včeraj i*> šestkratni razpravi sprejet v poslanski zbornici s 430 proti 125 glasovom. v seliatu pa z 273 proti 17 glasovom. Proračun je prvič prekoračil mejo 30 milijard. Takoj, ko je bil proračun sprejet, je vložil finančni minister v ]>oslaiiski zbornici napovedani tretji načrt za zmanjšanje davkov, ki poleg prejšnjih davčnih olajš; v v znesku 3.3 milijarde predvideva nove davčne olajšave v skupnem znesku 1187 milijonov frankov, in siccr pri borznem davku, davku -in luksus, davku na podobna posestva in prometnem luvktt 'U !:ihko pokvarljiva živila. Fin t m"n » komisija hoče tozadevno poročilo izgot. viti do jutri, za In ji dan pred velikonočnimi prazniki du bo imel pur- Dunnjskn vremenska napoved: Večinoma oblačno, deževno, zelo hladno iu vetrovno. Anf*loe$iptskapogaian*a London, 17. apr. A A. Tz vrst egiptsko delegacije doznavajo, da so bila včerajšnja poganjanja v večini točk zaključena s sporazumom. London, 17. aprila. A A. V spodnji zbornici je Henderson izjavil, da je vlada pričakovala, da se bo dosegel popoln sporazum 7. egiptsko delegacijo še pred cdgoditvijo parlamenta. Radi nekih važnih točk, ki še niso rešene, pa so morala biti pogajanja odgodena čez parlamentarne velikonočne počitnice. London, 17. aprila. A A. Kakor poročajo, je egiptska vlada zaprosila za kratko odgodi-tev konference, da se lahko posvetuje z egiptsko vlado v nekaterih vprašanjih. Nemiri v indiji Karati, 17. apr. AA. Tekom včerajšnjih nemirov ,ie bila ena oseba ubita, 57 ran enih. Poškodovane so bile zgradbe državnih "laboratorijev in bolnice. Navsari. 17.apr. <\ \. Gandlti bo imel nocoj sestanek s svojimi prostovoljci, nakar bo v soboto krenil v Bartlo. Bombay, 17. apr. AA. Gundhi priobčujo \ listu Mlada Indija« članek o položaju pokreiu civilni- nepokorščine in veli, tlu je manifestacija množic v provinci G ud žc rut presegla v s:i pričakovanju. Tudi nastopi množic v Bombavn in v predmestjih tega mesta so bili veličastni. Gundhi zatrjuje, tlu je obče nenasilje povsem možno in da je to bilo izpričano tekom zadnjih osem dni. Pristaši novega pokreta nuj ohranijo vpričo konjenice in oborožene sile popolnoma hladno kri. London, 17. apr. n. Demonstracija s soljo v Vadalu je potekla brez incidentov, ker de-monstranli niso poskušali prodreti kordona, ki je stražil državne solarne. Demonstranti so se umaknili, ko so predali svojo sol. V Puni pa je prišlo do nemirov. Demonstranti so s streh metali kamenje na policijo, nakar je policija naskočila hiše. Več oseb je bilo ranjenih, mnogo oseb pa aretiranih. London, I", apr. I. Minister zn Indijo je na tozadevno interpelacijo v zbornici poslancev odgovoril, tla jo oblast v vseh krajih, kjer so so bili pojavili večji in manjši nemiri, takoj I iijKisInv i In retl iu mir. Tukajšnji časopisi ne kažejo zaradi indske-I gu gibanju nobenega vznemirjenja in uaghišujo samo, rij napovedale protestno stavko, čc se nove II vene olajšave ne sprejmejo pravočasno Socialno zavarovanje v Franciji Pariz, 17. aprila. A A. Danes jc zbornica pristopila k proučitvi in k izpopolnitvi zakonskega načrta o socijalnent zavarovanju. Pariz, 17. aprila, n. Francoska poslanska zbornica, ki je radi opetovanih m:"!strskih kriz zaostala v svojem delu, letos nc bo šla na velkonočne počitnice, temveč bo razen na velikonočno nedeljo in ponedeljek neprekinjeno nadaljevala svoje delo, dokler ne reši predlog o socialnem zavarovanju in davčnih olajšavah. Ureditev vzhodnih reparacij Budimpešta, 17. apr. r. Iz Pariza poročajo listi, da se približuje konferenca za vzhodne reparacije svojemu koncu. Diference, ki sedaj obstojajo, se bodo lahko premagale. Splošno prepričanje vlada, da se bo dosegel sporazum do Velike noči. Madjarska agencija poroča danes, da so v pogajanjih nastale resne težave, ker je Češkoslovaška predložila nekatere nove zahteve. Dr. Valjko je imel v tem oziru več sestankov z dr. Benešem, ki mu je zagotavljal, da se Češkoslovaška drži načel, ki so se naglasila v Haagu. Ugodno stanje Avstrijske Narodne banke Dunaj, 17. npr. n. Po poslovnem poročilu avstrijske Narodne banke jc bilo leta 1929. '.i je bilo polno političnih in gospodurskili kriz, zn banko izredno ugodilo. Eskontni posli so ji prinesli I(>.7 milijonov šilingov, lansko leto 7.4 milijone. Tudi devizni in valutni posli so ji prinesli 34.3 milijone, I milijon več kot lansko leto. Čisti dobiček 19.8 milijonov (lansko leto 17.0 milijonov) je omogočil, tlu se je dividenda za en odstotek zvišala na 12.3. pri čemer je delniška glavnica ostala nespremenjena v višini 43.2 milijonu. Država dobi delež pri dobičku v znesku 6.8 milijonov, to je 3.2 milijona \ce kakor lansko leto. Rovarjenje sovjetov na Kitajskem Moskva, 17. apr. r. Direktor sov jetske agencije Tass Borodin je odstavljen s svojega mesta. Nit njegovo mesto pride po sklepu sovjetske unije Svjetlov. Borodin je bil svo-ječasno vojni svetnik Čang Kaj Šeka. Pozneje je vodil revolucijo proti njemu. Zato se sedaj misli, da ga bodo ponovno poslali na Kitajsko, kjer se je sovjetom posrečilo, da se je v Kantonu ustanovila komunistična vlada. lial. egiptovsko prijateljstvo Kairo, 17. apr. AA. Novoimenovani italijanski poslanik v Kairi Cnntalupo je na svečan način izročil svoje poverilnice kralju Fuadtt. Pri tej priliki se je iz obeh strani poudarjala potreba po čim tesnejših stikih med obema narodoma ter je bilo poveličano prijateljstvo med Italijo in Egiptom. Svečan Veliki teden v Španiji Sevilla, 17. apr. AA. Španska kraljevska rodbina je prispela v Sevillo, da prisostvuje vsakoletnim verskim slavnostim sv. tedna. — Množice so priredile visokim gostom viharen sprejem. Letošnje svečanosti bodo posebno slovesne, ker jim prisostvujejo številui člani evropskih kraljevih rodbin. Jugosi.-romunska hidrelehnične konferenca , Belgrad, 17. aprila. AA. 28. t. m. bo v Dubrovniku konferenca zastopnikov naše države in Romunije. Konferenca sc bo bavila z reševanjem šc neurejenih hidrotehnienih vprašanj. Delo konference bo trajalo do 8. maja. Šef naše delegacije jo Frap Vilfan, stalni delegat naše vlade v tehnični komisiji za režim dunavskih vod, člani naše delegacije pa so M. Nešič, profesor vseučilišča, dr. Fantič, šef odseka ministrstva za zunanje zadeve, N. Mirkov, hidrotehnični inž. in N. Julisbarič, šef odseka ministrstva financ. Sef romunske delegacije je dr. C o n c e s c o , opolno-močeni minister in stalni delegat romunske vlade v mednarodni donavski komisiji. Stanje ozimine Belgrad, 17. aprila. AA. I'o podatkih banskih uprav je stanje ozimine (pšenice, ječmena, rži in zoba) krajem aprila sledeče: 1. celokupno posejana površina znaša 2,782.42/ ha, posejano pa je: a) več kot lani v dunavski banovini 58.420 ha, v savski banovini 1S.21S ha. v zetski 2020 ha, v dravski 703 ha, v vardarski 59.395 ha in v moravski 22.448 ha. b) manj kot lani v drinski banovini 2.092 ha, v primorski I-j'55 ha in v vrbaski 8843 ha. 2. Stanje ozimine v celi državi jc med zelo dobro in dobro, v poetlinili banovinah: I zelo dobro v savski, zetski, dravski in vardarski banovini, b) med zelo dobro in dobro v primorski in savski banovini, c) med dobro in zelo dobro v drinski banovini in d) dobro v vrbaski iu moravski banovini. Razne vesti iz države Belgrad, 17. aprila, r Njeg. Vel. kralj je v spremstvu dežurnega adjutanta odnotoval v Topolo. Beograd, 17. aprila. AA. V Belgradu se mudi tajnik trgovske zbornice kraljevine Jugoslavije v Solunu g. dr. Dragoljub Mihajlovič. da zainteresira gospodarske kroge za letošnji vzorčni velesejm v Solunu, ki bo od 14. do 23. septembra. Mednnrodn solunski velesejem se je že s svojimi prejšnjim razstavami akreditiral kot močna privlačna usta nova za razstavo vzorcev kmetijskih proizvodov ter ga radi tega trgovska zbornica kraljevine Jugoslavije v Solunu toplo priporoča vsem našim gospodarskim interesentom z željo, da bi bili naši kmetijski proizvodi tudi na letošnjem sejmu v obilni meri zastopani. Oprava sejma je obljubila, da bo letos posebno skrbela za razstavo lesne industrije, žilarie. sira ter drugih živinorejskih proizvodov iu hrane. Na organizaciji uaše razstave delu naša zbornica v Solunu in naši gospodarski interesenti se opozarjajo, da se obračajo v vseli vprašanjih razstave kakor tudi poseta sejma na našo tamošnjo zbornico. Sarajevo. 17. npr. A A. Sarajevska občina Ji sklenila, dn prevzame sama inicijativo za postavitev spomenika pokojnemu kralju Petru I. Osvoboditelju v Sarajevu. Ker je nastopila /. inicijativo •za ta spomenik sama občina, ho brezdvomno prišlo v najkrajšem času do realizacije te zamisli. Zagieh, 17. aprila r. Danes na Veliki četrte! se je v zagrebški katedrali vršilo slovesno umivanj« nog starčkom. Nadškof dr. Bauer je ob navzočno sti duhovščine umi! noge 12 starčkom. Pred odhodom v cerkev so bili v škofijskem dvorcu pogoščeni. Po končanem obredu so bil povabljeni 11» Kosilo. Vsak starček je prejel jedilno in pivsko po sodje in vsak 100 Din. Zagreb. 17. aprila, r. Regolatorni odbor je imel sejo, na kateri je razpravljal o vprašanju mestne klavnice, za katere gradnjo je zagotovljenih 10 milijonov dinarjev. Subolica, 17. p-rila. r. Bana Donavske banovin« so včeraj obiskali subotiški obrtniki in lastniki to-varen. Obrazložili so mu stanje subotiških obrtnikov, ki jih je okrog 200 in ki so brezposelni ter sc izgubili skoro vse delo. Ako se ne podvzame kaka akcija, bo nastala velika brezposelnost. Subotiško gospodarsko življenje bo doživelo težko krizo. Banu so razložili potrebo, da se gradijo delavske hiše, za katere naj da mesto na razpolago gradbeni prostor ki naj bi se odplačeval na obroke. Zagreb, 17. aprila. AA. Glavni odbor Rdečega križa bo imel svoj redni (13) letni občni zbor 27 t. m. v Zagrebu. Dubrovnik, 17. aprila, r. V Cavtatu je umrl Marko Patiera, oče Tineta Patiere, tenorja berlinske državne opere. Pokojni Patiera je bil do nedavno pek v Cavtatu. Star je bil 80 let. Zapušča vdovo, 4 sinove in -! poročene hčere. in se Pariz, 17. aprila. AA. Zunanja komisija poslanske zbornice je poslušala poročila Briand; in Dumesnila o pomorski razorežitveni konferenci v Londonu, Briand je izrazil nado, na bo \ kratkem dosežen sporazum z Italijo. Kardinal Verdier odliko1 an Pariz, 17. aprila. AA. Predsednik francoske republike jc izročil kardinalu Verdierju odlikovanje častne legije. Važen astronomski izum Moskva, 17. aprila. AA. Ravnatelj tukajšnjega astronomskega opazovališča jc izumil nov astronomski aparat, ki ga je krstil za astroskop. Aparat lahko določi položaj planetov v vsakem času, kakor tudi položaj zvezd in stalnic. Ta določitev je mogoča za 26.000 let naprej in nazaj. Tako jc moči ugotoviti ali so mogli v Troji za časa Homerja opazovati n. pr. ozvezdje Južnega križa. Aparat je visok 75 cm in se da z lahkoto sestaviti in razstaviti. Velika nesreča, povzročena po letalih Chateauroux, 17. apr. AA. Med zračnim vežbanjent sta dve letali iznenada trčili skupaj in strmoglavili na tla. Pri padcu na stanovanjsko hišo jc bencin eksplodiral in zanetil ogenj. Dve hiši sla bili vpepeljeni. Več f>[">h je bilo ranjenih. 1 stanovalci na ubiti.