243 številka
Ljubljana, v ponedeljek 24. oktobra.
XXV. leto, 1892.
SLOVENSKI NAROD.
IsLaja tlak dan ■%«*«,!•, icim&i aedelje ic praznike, ter vetja po posti prejeman ta avstr o-o g e rs k dežele na vse ieto LB gld., sa pol leta 8 gld.. za Četrt lefa 1 Rld., /.a joden aaaec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom ca vse leto 13 gld., r.a četrt leta 3 gld. ,i0 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.  Za pošiljanje na dom računa s? po tO kr
na mesec, po 30 kr. ca četrt leta. — Za ta je dežele toliko več, kolikor poŠtama znaSH. Za ocnanila pltcnje se od Cetiristopne petit-vrste po «> kr., če ie oinanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska Dopisi naj se izvole frankirati  — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvo je na Kongresnem tr^u st. 12. U p - a v n i fi t v. a naj se blagovolijo nogi I j •« i naročnine reklama« ijr. oznanila, t. j   vse »drni<i.:atrativn<» stvari
Era VVinkler.
Uradni list priobčil je govor, s katerim se je poslovil gospod baron  VVinkler od  političnih uradnikov kranjskih.   Nam se vidi ta izjava dovolj za nimiva in značilna,  da jo podamo tu svojim čitateljem v doalovnem prevodu.
Svoje stališče nasproti nazorom bivšega gospoda deželnega predsednika in svojo sodbo o zadnjem desetletji naš« narodne zgodovine na Kranjskem preci-zovaii bo demo jutri v posebnem članku.
Govor slove :
»častita gospoda ! Globoko sem ganjen VBled tako slovesne VaSe izjave, in sicer ne samo zaradi tega, ker ste, kakor je videti prišli skoro polnoštevilno do Vašega dosedanjega, sedaj poslavljajočega se načelnika, nego tudi vsled jako pnjaznib in tophb besed, katere je blagovolil spregovoriti g. dvorni svetnik, visokočeBtiti moj namestnik, v Vašem imenu meni v slovo. Srčno se Vam zahvaljujem in posebno Se tudi za čestitke povodom Najvišjega odlikovanja pri mojem odstopu. Da, gospoda moja, zelo oiire-čen sem po novem znaku cesarske biagovoljnosti; Nj. Vel. račilo me je obsuti s svojo milostjo, iz globine svojega srca morem torej klicati samo : Bog obrani nagega občeljubljenega vladarja de muugo mnogo let v neskaljenem zdravji in polni moči na blagor naše lepe domovine Avstrije. Če bo mi je pa posrečilo, pridobiti si Najvišjo zadovoljnoBt, vem dobro, da imam to zahvaliti večjidel Vadi vselej pripravljeni in izdatni podpori pri izpolnjevanji težavnih mojih nalog.
V neugodnih razmerah uaatjpil sem pred blizu 13 leti avoje službovanje kot deželni predsednik na Kranjskem; ne um h na razburjenost vladala je mej prebivalstvom, kajti v živem spominu bili so še nekatera leta poprej se ponavljajoči, deloma krvavi kouflikti mej obema strankama v deželi, mej Slovenci in Nemci. Poaebio ozlovoljeui bili so prvi vsled tega, ker so bili pri zadnjih volitvah navzlic veliki večini potisnjeni v odločno manjšino v vseh za atopib, izvzemši slovenske kmetske občine. Tako je bilo v deželnem zboru, v dež. odboru, v dež. šolskem svetu, v trgovinski in obrtni zbornici, v občinskem avetu dež. glavnega mesta Ljubljane, kakor tudi v zHsiopih druzih ineNt m tigov. Predno sem nastopil  svojo   službo kot   deželni   predsednik na
LISTEK.
Rendez-vous.
Izvirna huuioroska. Spisal K. M. (Konec.)
m.
Tretji, za to povest zadnji dan.
Ciprijan sedi s svojim prijateljem Rupertom pri kosilu. Uupert uživa z velikim tekom božje dari; on ljubi „Abzugu nad vse in golaž kakor samega sebe.
— Ljubi moj Ciprijan, bodi tako prijazen, stori mi tole 1 Hm.
— Kaj pa?
— Ljubico imam . . . Golaž je danes izvrsten, pravim ti . . .
— Naprej od ljubice!
— Veš tisto ... No ... a, to pivo, to pivo, natakar še jeden vrček!
.— Torej tisto, Bi prej dejal.
— Da, tiato!
Kranjskem, predstavil sem se Nj. eksc. g. mini ter-skemu predsedniku in ga proHil navodil in In« strukcij, kako naj ae ravnam. Naročila Nj. eksc. giasila so se na kratko: Pojdite na Kranjsko, p r o učite tamošnje razmere in ravnajte Be po njih. Na srečo niso mi bile neznane razmere na Kranjskem, kajti v mlajših svojih letih zasledoval sem kot uraduik m ob jeduem kot deželni poslanec v Gorici pozorno dogodke v tej de želi in se zanimal zanje, kakor da bi bil slutil, da bodem prišel na Kranjsko; znane so mi bile vse osobe, ki so imele tu kaj veljave. Pnaedši, sem takoj pregledal ves položaj in niti za trenotek nišani dvomil, kai mi je storiti; takoj sem sprevidel, da se mi je tu, ako hočem doseči kitk uspeh, postaviti na Btališče stroge pravice in zakona, po načelu, katero sem spoznal za pravo:   Vsakemu svoje!
Kmalu ponudila se |e priliku za delo v tem smislu, kajti vršile so se nove volitve in jaz, ki spoštujem ustavne pravice naroda, izdal sem parolo, da se ne sme uplivati na prebivalstvo pri izvrševanji njegove volilne pravice m Vi, gospoda moja, pritrdili boste, da je to načelo veljalo vselej tudi glede Vaše volilne pravice. Nasledek temu je bil, da Mi Slovenci polagoma v deželi pridobili večino v vseh omenieuih zastopih namestu Nemcev, kar je le naravno pri ogromni veČini slovenskega prebivali tva na Kranj-8 k e m in proti čemur se s stališča prava pač ne da ugovarjati ničesar. To seveda je prouzročilo nekako nezadovoljnost mej nemškim prebivalatvom, ki pa ae je kmalo umirilo in zdaj vidimo, da se v oineir.eiiib zastopib prav dobro zlagajo sloveuske večine iu uemške manjšine in tekmuiejo mej sahoj v izpolnjevanji svojih dolžnostij; posebno moram konštatovati n. pr. glede deželnega zbora, da s* že precej let komaj v kakem drugem deželnem zboru Avstrije dela s takim uspehom, kakor ravno v kranjskem deželnem zboru. Samo v Ljubljanskem občinskem zastopu nemška manjšina ni zastopana, ker se tukajšnji Nemci ne udeležujejo volitev; to abstinenco je gotovo obžalovati glede na uadarje-uoat in na patrijotično mišljenje, katero odlikuje tudi nemške prebivalce Ljubljane, a uadejam se, da bodo kmalu tudi v občinskem svetu Nemci iu Slovenci složno delovali v blagor prebivalstva.
Na polji ljudskega šolstva se na KranjBkem —i ——————————————
— No, in? Uupert! Kaj je s „ti8toH?
— Rendez-vous imam danes ž njo . , . Aha, tu je pivo, čakaj, ah, izvrstno, dobro! — Pa časa nimam za sestanek, veš!
— Ali, za Boga, kaj je to vse meni mar?
— Le počasi; počasi daleč prideš! Torej časa nimam; pojdi ti mesto mene, prosim te!
— Kako? Jaz? Kaj se ti zdi?
— Le pojdi, ie, iu reci ji, da danes ue morem, in lepo me opraviči iu pozdravi jo. V * * * slaščičarni me pričakuje. Rožmarin bo imela pripet na prsib; vtakni si ga tudi ua suknjo, da se spoznata.
Na smrt žalostna kitila je prav tisti čas Marta žensko pokrivala. Kako tožen je bil vender danes ves svet! Kako klaverno bo ječale danes golidre, kako tožno bo se drli danes krošujarji, kako mrtvaško so bingljali zvončki konjske železnice. Oh!
Kar nekdo potrka. Krescencija je.
— Marta, hiti prijateljica, prišla sem te nekaj poprositi. Danes imam s svojim ljubčekom reodez-vous zmenjen v  * 0 * slaščičarni,  pa moram na vsak
za čas mojega uradovanja v splošnem ni spremeuilo mnogo; nemške občine obdržale so svoje nemške, slovenske občine pa svoje slovenske ljudske šole, v katerih poslednjih se, ako imajo po več razredov, po sedamih določbah uči nemški jezik kot učni predmet ; ie v deželnem glavnem mestu Ljubljani odpravila se je VBled sklepa občinskega sveta in z dovoljenjem učne uprave utrukviBtična uredba ljudskih šol, kakor jo je uvedel nekdanji nemški občinski svet in po kateri sm je poučevala slovenska in nemška šolska mladina skupni, in sicer v spodnjih razredih večinoma v slovenskem, v gornjih pa v nemškem jeziku. Nadomestila ae je. z napravo, vsled katere ae zdaj otroci, ločeni po uarodnoatt, poučuiejo v raznih ljudskih šolah v svojem materinem jeziku. Od tretjega razreda naprej pa imajo otroci priliko, da se uče drugegs deželnega jezika, ki ni njih materini jezik, kot učni predmet Mestna nemška deška šola ima zdaj štiri razrede, mestna nemška dekliška šola pa pet razredov, na obeh šolah delujejo izvrstne učne moči. Za pouk na liudskih šolah je torej na vsem Kraujskem popolnoma primerno skrbljeno po določbah državnega temeljnega zakona in ob jednem po didaktično-pedagogiških načelih; učni uspebi so povoljni, nikomur se ne godi krivica.
Pripravnica za učitelje in učiteljice, ki ie bila popolnoma nemška, ko sem prišel v deželo, tako da se niti veronauk ni poučeval slovenski in se je le za slovenščino kot učni predmet rabil slovenski učni jezik, se je met tem v toliko predrugačda, da Be je uredila utrakvistično, vendar tako, da ae večina predmetov uči nemški. Ta uredba pokazala se je prikladna: kandidatje in kandidatinje, mej katerimi je tudi domačih nemških, naučo se, kakor sem se preveril pri zrelotuib izpitih, ker je naša mladina za učenje jezikov nadarjena, obeh jeslkov popolnoma iu si pridobe, kar je za njih velike važnosti , sposobnost za poučevanje v obeh jezikih. Kako potrebno pa je, da slovenski učiteljski kandidati dobe pouk vsaj deloma tudi v svojem materinem jeziku, o tem sem imel priliko preveriti se, obiskujoč razne slovenske šole po deželi, ko je učitelj iz atare šole, ki sam ni bil dovolj zmožen materinega jezika, pri pouku in pri izpraševanji šolskih otrok bil vedno v največji zadregi. Kaj bi se pač v nemški pokrajini reklo o učitelju, ki bi ne znal   s   svojimi   nemškimi   otroci   govoriti dobro
način k teti. Nerada bi itujterta razdražila; pojdi mesto mene iu oprosti me. Za karto je *e prepozno. Danes zvečer ob 7. uri. PojdOŠ? Rožmarin za spoznanje !tt
Po kratkem premisleku Marta pristane. IV.
Tri četrti na 7. uro zvečer. — V stranski aobici * „ * konditorije sedi Marta, sreblje sladoled iu gleda v časopis.
Nekdo oh topi v prednjo sobo. Marta pogleda izza časopisa skoz zaveso in — prebledi.
On je, on, nezvesti Ciprijan! On ima torej reodezvous z ujeno prijateljico!
Iste misli o nezvestobi navdajale so Ciprijaua. Ustupi.
— A —
— O —
— Vi tukaj.
— Da, da, čast mi je . . .
— A, to je lepo, gospodičiua Marta, da vas Bpozuavam. Vi se sestajate v mraku z drugimi! No, no!
nemški ?   Kakšen  učni   uspeh mogel bi pač doseči tak učitelj?
Glede gimnazij uredila se je stvar tako, da se v štirih razredih spodnje gimnazije Slovenci, ki nimajo iz slovenskih ljudskih šol še (jovoljnega znanja nemškega jezika, poučujejo v svojem materinem jeziku, pri čemur pa se uče" toliko nemščine, da se mogo v gornji gimnaziji poučevati brez zaprek izključno nemški. Kakor sem se preveril vsako leto pri zrelostnih izpitih, posebno glede uspehov v nemškem jeziku vsa) ne zaostajajo za svojimi nemškimi tovariši, ki se, kar ko razume samo ob sebi, v Ljubljani na vsej gimnaziji poučujejo nemški. S tako jezikovno uredbo na gimnazijah smejo Nemci brezpogojno biti zadovoljni.
Da pri deželnoknežnih uradih na Kranjskem Nemci in Slovenci mogo iskati pravico v svojem materinem jeziku in jo po določbah drž. temeljnega zakona tudi dobe, to gospoda moja, Vam je znano vsem. Priporočal sem Vam pri vsaki priliki kot zvest čuvai zakona, da se proti vsem Kranjcem brez razločka narodnosti vedete strogo objektivno le po določilih pravice in razumeli ste me. Po VBej deželi vlada zdaj mir in red, kakor nikdar poprej in nekdanji kontiikti mej Slovenci in Nemci ne ponavljajo ae nikjer. Dolži ae 8emtertja po časopisih Slovence, da »o ruskega mišljenja; za mišljenje vsacega pojedinca ne morem jamčiti, a I Lukov ne vidim v deželi in vi gospoda tudi ne. Znaua verska afera v Podragi, da navedem samo jeden slučaj, prouzročila je ob svojem čaBU mnogo hrupa, prebivalci te občine hoteli so prestopiti k pravosluvni veri, in v tem se je hotelo videti ruski upliv. Poročevalec za bo-gočastje, cestni naš gospod dvorni svetnik, potrdil bode ah o ua podlagi uradnih aktov, da so Podražani že pred več nego 30 leti se potezali, da Be ločijo od Št. Viške župnije in da ustanove samostojno, razum se da katoliško župnijo, ker so s prebivalci Št. Viškimi živeli v vednem prepiru in da so konečno, ker vse dotične opetovane prošnje neso nič pomagale, grozili, da izstopijo iz katoliške cerkve in prestopijo k pravoslavni. To sredstvo — ki se Beveda mora strogo grajati — pomagalo je. Dobili bo svojega župnika in so poslej kakor prej dobri katoličani in dobri Avstrijci. Kar se pa tiče patrijotizma in lojaiitete Slovencev sploh, dovolite mi samo, da Vas spominjam besed, katere je govoril pred blizu dvema letoma v kranjskem dež. zboru odličen liberalen slovenski poslanec, ki je slovesno proteste val proti sumničeuju, da bi Slovenci ne bili dobri Avstrijci ter ;e dostavil: Nikar naj se vender ne Hmatra Slovence za tako kratkovidne, da bi ne vedeli, kaj jim hasue, posebno, da bi ne vedeli, da, če bi Avstrije več ne bilo — kar Bog začuvaj — tudi ni m preti kmalu pogin.
Če so torej odnošaji na Kranjskem taki, kakor sem jih ravnokar omenil v glavnih potezah, če vlada povsod v deželi zaželjeni mir, če iz tega, da se je Slovencem razmeram primerno dalo to, kar jim gre po zakonu, za Nemce ni nikakor izvirata kaka krivica — je popolnoma neuiuljiv velik hrup, ki ga je zagnalo posebno zdaj ob mojem odstopu slabo ali prav nič o kranjskih razmerah poučeno nemško-liberaino časnikarstvo o moji tukajšnji uradni delavnosti. Zagota-ljati pa smem, da proti meni naperjene strupene potice nimajo nikakoršnega uspeua, ker sem si svest, da sem hotel le pravico izvrše-
Glej ga nearamneža! Še norčuje se! Vi, vi, vi | nezvesti, ne/načajni človek, vi!
— Vse to lahko tudi jaz vam rečem. Toda pustiva to! Čast mi je izjaviti vam, da prihajam mesto svojega prijatelja Uuperta!
— In jaz kot uamestnica prijateljice Krescen-cije . . .
Dijalog prestane. Debelo se gledata.
Potem pa poskoči Ciprijan veselo k Marti, tako veselo in živo, da prevrne mizo, atole in plo-šček in čašico:
— Oba sva nedolžna, oba!
Iu ko jt še pojasni, da je bila ona dama, katero je vodil ondaj po narodnem vrtu, njegova prava sestra, stoprav došla ua Dunaj v službo, po tem popravku koncem debate odobri Marta opravičeue namere Fistlove in razprostre svoje roke!
— Aah, Ciprijan!
— Ooh, Marta! —--
Poljubi, katere sta dividirala in zopet multiplicirala v teh blaženih trenutkih srečna zaljubljenca, bili so baj6 slajši nego sladoled tajajoč Be na tleh.
vati. Obžalovati je te, da v Avstriji ime brezozirno časnikarstvo na tak način zlorabljati tiskovno svobodo, jedno izmej najdragocenejših ustavnih pravic. Na srečo sodi plemeniti nemški narod, ki ime ponosen biti na svoje bogato slovstvo, morda najbo-gateje sveta in na svojo omikanost io kateremu ni treba biti ljubosumnemu na slabotna prizadevanja Slovencev, hrepenečih tudi po izobraženji, drugače in bolj pošteno o odnošajih na Kranjskem in o delavnosti sedaj odstopi vsega deželnega predsednika, nego pa ravnokar imenovano časopisje.
Prejeli Brno sledeče pismo: Slavn 3iiiu uredništvu „Slovenskega Naroda"
v Ljubljani.
Sklicujoč bo na §. 19. tiskovnega zakona z dne 17. decembra 1862 Vas prosim, da objavite z ozirom na moje osebe se tikajoče omembo v uvodnem članku Svojega lista z dne 20. oktobra 1892, štv. 240, pod naslovom „v posvarilo!" nastopni stvarni popravek:
Ni r e s , da bi bil jaz v nedeljo v Smariji govoril kake obrekovalne besede;
r e s je pa, da vse besede, kar sem jih v Smanji govoril, so bile resnične in je vsak čas lahko zagovarjam pred svojo katoliško vestjo.
V Ljubljani, dne 21. oktobra 1892.
Josip Šiška s. r.
Temu popravku pripomniti imamo sledeče:
„Slovence" poroča v svoji 237. številki z dne 17. t. m. pod zaglavjem: „Shod kat. polit, društva v Šraariji" glede govora g. Šiške tako-le:
„0 katoliški zavesti je govoril tajnik gospod Jos. Šiška. Po asnjeval je v zgovorni in domači besedi, da je katoliški zavesti najhujša ovira največja nasprotuica — laž. Te laži se liberalci poslužujejo povsod, da uničujejo katoliško zavest, spoštovanje do cerkve in njenih služabnikov, vero iu razodete božje resnice ter smešijo katol. verno življenje. — Tudi slovenski liberalci se poslužujejo zlasti po katoliškem shodu laži, s katero ovirajo razširjanje in vtrjevanje katoliške zavesti mej našim ljudstvom. Na obširno govori o znani laži „Sloven* skega Naroda", o štirih škofovih okrožnicah, ter pojasni, da je blizu 300 župnijskih uradov priča, da se take okrožnice niso nikoli izdale pod sedanjim škofom. Ker Be take laži trosijo mej svet zlasti po liberalnih časnikih, zato govornik svari pred slabimi liberalnimi časniki ter priporoča navzočim poštene katoliške liste.u
Ako je to poročilo istinito, potem je g. Josip Šiška v Šmariji pač obrekoval našo stranko. To tudi danes na ves glas ponavljamo in želeli bi, da nam g. Šiška da priliko, dokazati resnico naše trditve pred kompetentaira sodiščem, ali pa naj popravi poročilo .Slovenčevo", kakor mu pač j dno ali drugo veleva njegova nkatoliška vest".
Politični razgled.
!U*»i.r»!i$« <fežele.
V L i u b i j a u i, 24. oktobra. JHon/erencu češ/* i/i poslancev,
„Moravske Orliceu pišejo glede konference čeških poslancev naštejmo: V zmislu stavi lenega predloga se ima konferenca baviti samo s praktičnimi vprašanji, ne pa s teoretičnimi razpravami. Določiti je gled<5 praktičnih vprašanj, kakšno bodi vkupno i----t.oj.iinj:', ker je samo* na ta način doseči jedinost mej strankami in zaustaviti napreduvanje nemške stranke. Politično stanje češkega naroda se da zbolj-šati Ramo če se ustvari močna desnica, kar pa ni zavisno od Čehov. Ustanovitvi desnice se ne upirajo uiti Staročehi, niti veleposestniki, uiti moravski Čehi, in če bi se vse češke frakcije združile, gotovo bi se jih oklenila tudi llobemvartov in poljski klub. Treba bi torej bilo, da Mladočehi nekoliko popuste, ker drugače je nemogoče ustauoviti desnico. Za začetek bilo bi že to nekaj, če bi vse Češke frakcije v izvestnih vprašanjih vkupno postopale, ker bi tako rešile Mladočehe iz popolne osaraljeuosti. Zato je želeti, da bi imela konferenca čeških poslancev kaj praktičnega uspeha.
Moravski glasovi.
Staročeški politiki na Moravi imeli so doslej močno in zanesljivo zaslombo v Brnskem češkem političnem društvu. Sedaj pa Be je razmerje zelo izpremenilo; popustnoBt in omahljivost staročeških politikov je bila uzrok, da se je tudi v tem društvu utrdila mladočeška ideja. Odbor tega društva ukrenil je v zadnji svoji aeji, izreči delegatom Eimu, Ma-safvku in Pacaku zahvalo in priznanje za njih možato postopanje proti vladni politiki in sosebno proti trojni zvezi ter protestovati zoper neslovansko iti nepatrijotično postopanje delegata Meznika, ki so je 1)H izrekel za vladno politiko. Ta izjava uglednega
in uplivnega društva je gotovo vredna uvalevanja in je dokaz, da tudi moravski Čehi odobravajo politiko Mladočehov.
Karakteristična sodba. NemŠki-miniater grof Kueoburg poslal je okr.
Slavarju v Tešinu dopis, v katerem mu naroča, naj ela z vsemi silami na to, da bi bil ua mesto umrlega dra Demla izvoljen državnim poslancem njegov sin dr. Damei ml. ter navaja kot uzrok, da so v uemSko-liberalhi stranki samo stari gospodje, ki nimajo niti volje niti zmožnost delovati v odsekih, tako da treba njih vrste popolniti z mlajšimi močmi. To je gotovo jako karakteristična sodba.
Spomenik madjarskitn honvedom. Po dolgi, srditi razpravi državnega zbora radi razkritja spomenika, postavljenega ogerskim honvedom, padlim leta 1848, ukrenilo se je, prestaviti vso slavoost. Madiarski šovinizem triurafira torej tudi to pot! Lepa intencija, praznovati ob spomenikih honvedov in hrabrega generala Hencija popolno sporazumljenje mej krono in narodom splavala je po vodi, a pokazalo se je, da bo Madjari vedno jedino le Madjari in drugega nič in da vlada nima nikakoršnega upliva niti na najzvestejše svoje privržence, kadar gre za takšne par excellence madjarske reči. Človeku se gabi, čitaje, da so primerjali madjarski poslanci generala Hencija razbojniku in morilcu Spangi in sploh izražali se tako, kakor da je Avstrija sovražnik Ogerske. Prav ta debata je nov dokaz, da so uplivni in odločivni Madjari največji nasprotniki monarhije in dinastije.
Vnaiije držav e.
Francija, Italija in Vatikan, „Daily Chronicle" naznanja, da bi Italija rada izposlovala bi od Francije nekatere trgovinske koncesije, ker pa ve, da jih ne dobf, dokler se ne razglasi besedilo pogodbe mej trozveznimi drŽavami, skuša pregovoriti Avstrijo in Nemčijo, da bi privolili v razglasitev. Imenovani list javlja nadalje, da se brani grof Kalnokv odločno, ustreči tej želji in sicer za to, ker jamči trozvezna pogodba Italiji posest Kima. Ako bi se to razglasilo, užaljen bi bil Vatikan, čigar aspiracije so /nane, in bi le še določneje postopal proti trozveznim državam. — Ofi-cijozni listi razglašajo sicer to vest kot popolnoma neresnično in izmišljeno, a verjeti jim je le težko, kajti očividno je to: da ni v pogodbi takšnih določb, katere bi razburile ali Francijo ali Vatikan, gotovo bi se pogodba razglasila, ker hi povsem defenzivna pogodba omogočila Italiji goBpodarsko sporazumljenje s Francijo, dočim sedaj propada materijelno tako naglo, da jo bodo bremena za vojsko Še uničila.
Nemška vojaška predloga. Tud: Bisinarck izrekel se je sedaj v svojem glasilu „Hamburger Nacbrichten" odločno proti novi vojaški predlogi ter pravi: Dokazovanja vlade niso vsestranske, ker iz njih ni vidno, kako misli zbolj-šati potem znižanja službene ddbe tisto, kar je ne-posnemno, namreč kakovost nemške vojske Argument, da je drž. kaucelarju kot strokovnjaku dovoliti vsako premembo v vojski in to iz patrijotičnih uzrokov, je nevarna, ker škodi ugledu, drž. zbora. Če je politično pozicijo Nemčije v trojni zvezi vzdržati le v tem slučaji, če se odobre Caprivijevi nasveti, potem je ta politična cenitev malo laskava za Nemčijo." — Vojaški krogi pruski so baje odločno zoper to predlogo, zlasti zoper dvoletno službovanje. Na čelu dotične frakcije stoji grof AValdereee.
Dopisi.
Iz IllrMke BlNtrlve 20. oktobra. [Izv dop.J (Ravnopravnost pri pošti.) Skoro dan na dan beležiti je vesti, kako se morajo posamniki ali korporacije boriti za časih prav neznatne rečf, glede katerih se z nečuveno predrznostjo ali pa z nedopustno zvijačnostjo kršijo določbe drž. osnovnega zakona, kateri jamči popolno narodno jednakoprav-nost. Sosebno pogostoma je čuti pritožbe, naperjene zoper poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu, katero rešuje vse prošnje in pritožbe radi dvojezičnih poštnih pečatov po nekem .šimelnu", a tako, da morajo ta rešila v vsakem pravičuomislečem človeku vzbuditi gnev, ker so ven in ven samo dilatorna in brez vsake praktične vrednosti. Vsebina teh stereotipnih rešil je znana. Tržaško poštno in brzojavno ravnateljstvo obeča v njih, da bode dalo napraviti dvojezične pečate, čim bodo stari obrabljeni, a to svojo obljubo pozabi konsekventno, se ve da vodoma iu hotoma, čim pride prilika izpolniti jo. Nedopustno to počeujanje podpira tudi c. kr. trgovin-ko ministerstvo, kjer leže* eventuelno pritožbe kar po več let, ne da bi se kdo zmenil zanje.
Kakor druge občine, proBilo je bilo tudi županstvo v Ilirski Bistrici dvojezičnega pečata in to na podlagi ukrepa obe. odbora. Tržaško poštno ravnateljstvo rešilo je to prošnjo točno po starem „ši-nielnu" — kar nas ni moglo zadovoljiti. Županstvo uložilo je zato zoper to rešilo rekurs in sicer jako energičen rekurs, kar bodi pohvalno puvdarjano, na
•
trgovinsko ministarstvo. V tem rekursu se naglasa 'najprej zakonitost terjatve, potem pa se dokazuje, da je občina Ilirska Bistrica zgol in izključno slovenska, ker tam ni ne jednega Nemca, da se prebivalstvo zaveda svoje narodnosti in pristoječih mu pravic in se čuti užaljeno, ker ae mu krate. Ta priziv, uložen dne" 3. oktobra 1891. 1., čitaj tisoč paematojedenindevetdesetega leta po Kristovem rojstvu, trohni še sedaj, Bog ve* v kateri registraturi, morda je tudi že premočen od soka klobasic ali golaša, a županstvo čaka še veduo rešila. Će je tako postopanje napram zakonitim pritožbam dostojno C. kr. ministerstva, potem moramo mi Notranjci imeti jako zmedene pojme o dostojnosti. Ker pa vender le sodimo po svoji glavi in sprevidnosti, mislimo z vsem spoštovanjem, da to ni dostojno in ker imamo pravico zahtevati, da se pritožba reši, zato smo se tudi obrnili do svojega drž. poslanca g. dra. FerjančiČa s prošnjo, naj blagovoli stvar uvažiti in storiti, kar mu je mogoče. Druge gospode drž. poslance pa prosimo, naj podpirajo svojega gospoda tovariša in — naj se ne ustrašijo k repke besede.
Domače stvari.
— (Stolni kapitelj Ljubljanski) priobčil je v sobotni številki „Slovenca" ad vocem okrožnic neko izjavo, katero vzamemo mi za danes na vednost in druzega nič. Okrožnica, katero smo ponatisnili, potrdila se je sedaj oficijelno kot pristna V ostalem nimamo svojemu članku „V pojasnilo" glede ua to izjavo ničesar pripomniti.
— (Bakli ada iu serenada na čast od-stopivšemu dežel, predsedniku baronu Winkler|u,) ki so jo priredili v soboto večer meščani Ljubljanski in narodua društva Ljubljanska, bila je prav sijajna. Ob 1/i9 uri odkorakala je dolga vrsta bak.'jeuoscev od mestne hiše. Bilo jih je brez pevskih zborov, ki so sprovodu ae pridružili na Bregu, nad 200. Na čelu sprovoda korakal je .Sokol" z društveno zastavo in trobentači, ki so Bvirali po vnem potu. Za Sokoli slovenski biciklisti, potem pa zopet tri zastave namreč čitalniška, .kat. rokodelskega društva" in „Slavčeva" za njimi pa dolga vrsta meščanov in pa člani omenjenih treb društev, dalje „Drani. društva" »Glasbene Matice", pev. društva „Ljubljana" itd. Sprevod sklenil je uni-formovani veteranski kor Ljubljanski. Preko Glavnega in Starega trga :n po Bregu pomikala se je počasi ta impozantna vrsta, katero je spremljala velika muužica naroda, do Turjaškega trga. Tam zapel je združeui pevski zbor Ljubljanskih pevskih zborov ^Glasbene Matice", „Ljubljane" in „Slavca" pod vodstvom g. Hubada tri zbore „Morje A dri« jansko", „Danici" in „Avstriji". Po drugem zboru poklonila se je deputacija meščanov, katere bo zastopali g. župan Grasselli, g. ces. svetnik Murnik in g. notar Gogo I a in pa načelniki in odborniki imenovanih društev, skupaj 16 članov broječa, slavljeucu, katerega je v imenu meščanov in narodnih društev nagovoril g. župan Grasse 11 i. G. barou VVinkler zahvalil se je s jirav toplimi besedami za izredno čast, rekoč, da tega krasnega večera ne bode nikdar pozabil. Po končanem petji zaklicalo je občinstvo trikrat: Slava baronu Win-klerjul Zivlo! in sprovod podal se je po gosposkih ulicah, Sv. Petra cesti mimo cesarja Jožefa trga nazaj do mestne hiše, kjer se je razšel.
— (Slovensko gledališče.) V sredo dne 26. t. m. bode koncert komoruega virtuoza gospodu Ftantiška Ondfička s sodelovanjem gosp. Karola Hoffmeistra. Program: 1.) Mendelsohu: „Koncert za gosli e-moll". Igra na gosli g. Fran-tišek Ondfiček. Spremlja na klavirji g. Karol Hoffmeister. 2.) „Kdor se poslednji smeje". Veseloigra v jednem dejanju. Spisala Marija Kuau-fova. Preložil Ivan Kalan. 3) a) I. Rafi: „Arija", b) N. Paganini: „Moto perpetuo". Igra na gosli g. FrMitišek On df i Ček. Spremlja na klavirji gOBp. Karol Hoffmeister. 4) Emst: „Ogerske pesmi". Igra na gosli g. František Ondfiček. Spremlja na klavirji g. Karol Hoffmeister.
— (Družbi bv. Cirila in Metoda) sta podarila veliko zbirko prav rabljivih knjig realkina abiturijeuta gg. A. Vernik iu J. Mazi. — Dohodke naši družbi v korist prirejenih veselic so poslale : Preveselu se razcvitajoča ženska Šent-j a k o b sk o-T r n o vs k a podružnica 273 gld. 70 kr. z vštetimi raznimi darovi in plačili družbe-nic; vzorni Šentpeterski podružnici v Ljub-
ljani — ženska in moška — 227 gld. 57 kr. in podružnica v Idriji, — v mestu, ki je mej pokrovitelji naše družbe, — 113 gld. 80 kr. — Novoustanovljena podružnica naudušenib rodo-ljubkinj na Vrhniki nam je naklonila 100 gld. — Vzornice-domoljubkinje, vrle Litijske Slovenke, so poslale že četrtič 100 gld. pokrovite-Ijine, sedaj z željo, da se mej pokrovitelje vpiše trg Litija, zastopnik pa naj bode vsakokratni prvo-meatnik gospodarskega odseka za tržko premoženje. Z gaslom:
V povzdigo duSno in za čast naroda Žrtvujmo združeni za darom dar; In da še plodneje uspeva stvar Duh vodi h ve tih nas (Ji ril-Metodu '
je poslala blagajničarica ŠentjakobBko-Trnovske podružnice, gospica Antonija K a d i v č e v a 100 gld. pokroviteljine. Iatotako smo prejeli 100 gld. pokro-viteljine od vrle narodne postojanke v Trstu, „S I o v a n h k e Čitalnice", in 100 gld. od čilega ,Dolenjskega Sokola" v Novem mestu. Dalje so družbi naklonili: Ob svoji veselici slovenski abiturijunti 76 gld. 53 kr., izročenih nam po g. Milutinu Zarniku; g A. Božič 22 gld. 20 kr., nabranih pri shodu podružnice „ A pače in okolica" na Koroškem; č. g. I. Cotelj v Kanianaru v Istri 18 gld, in sicer: 10 gld. ustanovni ne, 6 gld. 40 kr. nabranih v veseli družbi na imeudan presv. cesarja v Juršići pri č. g. kuratu V e 1 i k a n j i iu 1 gld. 60 kr. kot dar male družbe; g. A Virant 11 gld., ki so jih zložili člani „Dolenjskega Sokola"; g. Fr. Regal ly, j>ravnik na Dunaji, 6 gld. 80 kr., nabranih mej vseučiliščnikij družba pri g. A. Zajcu na Rimski cesti v Ljubljani 6 gld.; veleč. g. dr. Fr. S. 5 gld., katere je družb; poslal č. g. J. Fon, vikarij v Kredu; č. g. župnik Teran 5 gld. povodom poslane mu naše knjižice „Janez Cigler"; g. A. Korošec, abiturijent v Šentjurji ob Stavnici 3 gld. 40 kr., nabrane mej kmečkimi mladeniči o priliki čital ličue veselice pri Kapeli; č. g. kurat M. P i n t a r 2 gld. 39 kr.; g. trgovec Fr. Rojnik v Ljubljani 2 gld.; dr. V. S. 2 gld.; neimenovan rodoljub 2 gld in g. Ivana Sokličeva 1 gld. 56 kr, zjožene v veseli družbi na Jesenicah. — S ponavljau>mi čutili globoke svoje hvaležnosti Želimo v vrnitev vsem daro-valkam in darovalcem ob jiriprošnji naših svetih bratov v obilni meri Božjega blagoslova 1
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
— (Slovensko gledališče.) K sinočni predstavj popeljalo se je nad 130 gostov iz Kamnika in okolice. Tudi domačega občinstva prišlo je toliko, da je bilo gledališče zasedeno do zadnjega kotička. Predstavljala se je znana Morre-jeva narodna igra „Revček Andre;ček". Ta igra je v slovenskem prevodu nišana v nekoliko jirerobatem jeziku, precej srečno lok;.iizovana v Bohinj, vender pa zgubi v nas popolnoma svojo prvotno tendenco. V izvirniku je igra slika nezdravih kmetskih socijalnih razmer, izvirajučih iz sebičnega izseaavanja poslov in nezdravi; kmetske izključi osti, na slovenskem odru pa je prijeten, a povsem brezbarven igrokaz. O pred Btavi izraziti se nam je povoljno. Vsak posamezni igralec bil je na svojem mestu. Pred vsem omeuiti nam je g. Borštnika, ki nam je predstavljal revčeka Andrejčeka z zdravim realizmom, dobro premišljeno in z umetniško zmernostjo. Čuditi se moramo zares redki mnogostranosti tega našega prvega igralca. Tudi gospa Borštnik- Zvonarjeva bila je jako srečna Franica — izvzemši tretji akt. Tu pa je in to nas je ueprijetno preBenečilo, v prizoru z gizdavim Zvitorogom svojo ulogo popolnoma zgrešila. Mesto okorno naivne, a ipak ljubke deklice, predstavljala nam je ženskega tepca, ki ne more vzbuditi zanimanja nobenega moža. To je bila velika, skoraj nerazumljiva hiba, katera pa gre deloma tudi na rovaš režije. Ako je gospa Borštnik-Zvonarjeva hotela tu posnemati moderno realistično Šolo, potem jo resno svarimo, kajti na odru real,stika nikdar ne sme žaliti estetike, to pa je v obilni meri storila sinočna Franica v napominanem prizoru, iz istega razloga grajati nam je tudi neki prav nejiotreben defekt pri obleki Andrejčkovi in zlasti pri obleki Zmikavtovi. Od realizma do naturalizma je le jeden korak! Režija ni bila vseskjzi precizna, kajti pozorišče ostalo je parkrat predolgo časa prazno. Želimo, da bi se tu grajani nedostutki pri eventualni reprizi odpravili, v ostalem pa se moramo, kakor rekoč, izraziti o predstavi le pohvalno*. — A propos I   Čegava dolž-
nost bi bila, da bi se odstranilo izpred gledališča globoko cestno blato, ki napravlja zlasti ženskemu občinstvu resnih neprilik, tembolj, ker je razsvetljava pred gledališčem dosedaj več kot nedostatna? Prosimo odgovora.
— (Prve zlate krone v Ljubljani.) V oknu knjigarne Kleinmaver- Bambergove na Kongresnem trgu razstavljena sta dva nova zlata po 20 kron, prva, ki h ta menda došla v Ljubljano. Novi denar je res jako lep, in je le želeti, da bi ga prav obilo prišlo mej ljudi.
— (K udanostni izjavi združene občine Pred oslje-Prira sk ovo.) Prejeli amo sledeči dopis: Blagovolite, č. g. urednik, objaviti sledeče pojasnilo :V „Slovencu" št. 237 je bilo konci uda-nostve iziave prevzv. škofu združene občine Pre-doslje- Primskovo opazka, da jih ta izjava tembolj veseli, ker jo je hotel zapreČiti Primskovski učitelj. Jaz rzjavljam, da sem pač prvo udanostno izjavo, katera je prišla pred sejo občinskega odbora dne 8. okt. kot občinski odbornik pobiial iz stvarnih vzrokov. Dot:čue izjave občinski odbor ni odobril. Nikakor pa nisem uplival na odposlano popravljeno izjavo, katera se je poslala izmej 20 odbornikov samo dvauajstorici v podpis in o kateri sem tudi jaz, dočim sem občinski odbornik, izvedel še le iz „Slovenca". Fran Luznar s. r., učitelj iu občinski odbornik. Primskovo pri K ran j i, dne 23. oktobra 1892. — Od druge strani poroča se nam glede te izjave, da je g. župnik prvotno neodobreno izjavo nekoliko spremenil ter predložil po občinskem bIu«i podpis dvanajstim „zanesljivim" odbornikom. Ostalih osem odbornikov izvedelo je o njej še le iz „Slovenca". Pred javno sejo je tedaj niso upali Bj»raviti. To je gotovo zelo korektna pot, je-li ne ?
— (Ponesrečil je) minuli torek 381etni kmetski sin Jurij Paviakovič iz Gerduu v Črno-mel skem okraji. Padel je s kostanjevega drevesa tako nesrečni*, da je umrl že drugi dan vled notranji!) poškodovanj.
— (Semenj! bode v Loškem potoku, kakor nam poroča tamošnjo županstvo, v četrtek 27. t. m.
— (Osobne vesti.) Vladni tajnik Schu-ster in podtajnik v mmisterBtvu notraniih rečij Barcav sta imeuuvana za okrajna glavarja na Koroškem, kier Bta dve okr. glavarstvi brez vodstva, namreč v Sv. Mohorji in v Velikovci in pri obeh je znanje slovenskega jezika nujno potrebno. Nova glavarja seveda tega  potrebnega jezika ne znata.
— (Državno sodišče) Rodilo bode dne 28. t. m. o pritožbi občine Bistrica pri Pliberku, zastopane po dru. Dečku, zoper koroški deželni zbor radi kršitve ravnopravnosti. Deželni odbor branil Be je namreč vzprejeti slovenski pisano ulogo in jo rešiti v slovenskem jeziku. O izidu bodemo poročali.
— (Poročil) se je v četrtek v Mariboru gospod dr. Janko Bezjak, profesor na Mariborskem učiteljišči, z gospodično Vero B e r d a j so vo. Čestitamo! — Danes poročil se je v Tržiču g. Ivan Rgsborfiek trgovec v Šmartnem pri Litiji z gospodično Autonijo Vilian iz Tržiča.
— (Surovost.) V Mariboru napadel je ne-suan zločinec minuli teden ubogega slepega igralca harmonike, ga podrl na tla ter mu odnesel harmoniko in palico.
— (Občinski svet Goriški) dovolil je v zadnji seji 30.000 gld. za zgradbo nove dekliške šole v dolenjem delu mesta iu 10000 gld. za adaptacijo domobranske vojašnice, v kuteri bodo nastanjena šola za okraj Sv. Rok. Obe ti šoli sta seveda italijanski in vrh tega še popolnoma nepotrebni, ker zadostujejo za italijanske otroke drugi učni zavodi. Da je pa vzlic temu iu vzlic slabemu stanju mestnih tiiianc dovolil obč. svet te zneske, je nov dokaz, kako Lahonom ni nobena žrtva prevelika, samo da ustauove nov zavod za poitalijan evauje slovenske dece. Radovedni amo, kuko se bodo vedli ti vrli gospodje, kadar jim bo ukrepati o ustanovitvi in nastanitvi slovenskih ljudskih šol in to ae bo zgodilo kmalu.
— (Tolminski cestui odbor) razpustilo je, kakor ae nam brzojavlja, Tržaško nameBtuištvo, bajd radi uemarnegu poslovanja.
— (Zabranjene društvo.) Na Opčinah pn Trstu in v Terzu v Furlantji so nameravali ustanoviti društvo za zavarovanje Živine po vzgledu drugih takšuih društev ua Češkem iu v Tirolih. Predložena bo bila tudi ž. pravila, toda ministerstvo jih iz uepoznauih uzrokov ui hotelo odobriti.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Godolo 24. oktobra. Cesar se je danes zjutraj odpeljal na Dunaj.
Budimpešta 24. oktobra. V javni seji ogerske delegacije izjavil sekcijski načelnik Czirakv, da so skoro pri vseh konsulatih nastavljeni madjarskega jezika zmožni uradniki, in da bode sklenjeni zakon o sodni oblasti konzulatov stopil bodoče leto v veljavo. Delegacija vzela odgovor na znanje z vsemi proti trem glasom.
Kolonija 24. oktobra. „Koln. Ztg " javlja, da določa nova vojaška predloga mirovno stanje nemške vojske za dobo od 1. oktobra 1893 do 31. marcija 1899 na letnih 492068 mož, ako bodo vojaki pri pešpolkih službovali po dve leti. V razlogih, s katerimi se utemeljuje predloga, naglasa vlada, da se je vojaško - politična situvacija premenila v zmislu, Nemčiji neugodnem, da torej treba izdatne odpomoči in zato je vzeti v vojake vse, ki so sposobni za službovanje. Vrli tega zahteva se v predlogi dovoljenje, siliti k triletnemu službovanju vse tiste, ki so se pregrešili zoper kaz. zakon. V utemeljevanji trdi se nadalje, da bode v 24 letih s pomočjo raznih organi zatomili naredeb naraslo število izvež-banih vojakov na 4,400.000 mož, tako da bode nemška vojska nadkrilila francosko in ne bode dosti manjša od ruske.
KaKiie vesti,
* (K u le r a.) Dan na dan prihajalo glasi, da pojema kolera in dan na dan se zopet čujn. da se ]e pojavila v doslej neokuženih krajih. V Požunu umrli so štirje delavci, tudi v okolici Krakovski kouštatiranih je več slučajev, vrh tega pa je umrlo za kolero več osob v doleuji Slavoniji in sicer v S l it u kamenu, v Zemunu, v Karlovcih, v Kamemki in v Oaeku. Vlada je storila vse. da lokalizira grozno bolezen, a ipak je strah no vsi Hrvatski iu Slavoniji jako velik, v Budimpešti ie bilo v soboto 34 novih tdučajev kolere ; od obolelih u.-i.b umrlo jib je devet.
* (Nemška vo|Rka) je velikamka, k*»r šteje sedal 3.900.00O mož, torej trikrat toliko, kakor leta 1870/71. Če se bude odulei vsako leto potrdilo 25 000 mož več, kakor dosihdob, štela bode V(;j>ka za nekaj let 4,350 000 mož, to je več kakor polovico vBih moških, starih od 25 do 45 let Če se bo pa vojska v zmislu nove vojaške predloge pomnožila vsako leto za 75000 mož, štela bode 5,500 000 vojakov, torej tri [terme vseb moških < mei, ■■'(!»• starosti.
* (Menih in vojak.) Pred nekaterimi duevi izvolili so si trapisti novega generala otCM Dominiku St-bantijana. Novi general bi! )*• o rvojmih rasu stotnik v papeievl voigki >n B6 po nvoji hrabrost' in hladnokrvnosti odlikoval v Rimu in « francoski vojni. Po vojni UHtopil |e v Mout-des Catn-u na Fiancoskera v red trapitttnv. j>o^tal opat, generalni j>rokurator in sedaj general.
I^oterlfne »rečke 22. oktobra. Na Dunaj i:     29,     15,    34,     47, 19. V Gradci:       41,     10,     38,     12, 54
Uii&rll so r I/:sa^ljai! 8:
21. oktobra: Janez Spreicer, delavec, 41 let, Ulice na Grad št. 12, srčna hiba.
22. oktobra: Jožef Slana, dijak, 14 let. sv. Petra cesta St. 45, angina difteritica. — Marija Konc, dninarjeva žena., 52 let, Kravja dolina St. 2, spridenje krvi. — Janez Janežič, delavec, 56 let. je bil v Latteruir. novem drevoredu ob severni strani mrtev najden — za kapom.
V d h ž e I n i bolnici: 20. oktobra: Franca Podbevšek, delavka. 22 let, legar Anton Krasna, dama-, 18 let, dyBenteric.
Meteorologirno poročilo
i	Čaa opazovanja	Stanje barometra v mm.	Tem-(»eratnra	Vetrovi	Nn-io	Moki om v oboi
L o 83 •*-» J*. ° iS	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	722 3 mm. 724 8 mm. 7273 mm	0*8° C 40« C 1-6» C	brezv. si. svz. si. szh.	obl. obl. obl.	3 00 mm. dežja snega.
	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	729-9 mm. 731-4 mm. 783*7 mm.	0-8°C 4-0° C 0-0« C	brezv. si. vzh. brezv.	megla jasno megla	0-00 srn.
Srednja temperatura 2-1° in 1'6°, i» 8-2° in 8-4° pod norinlouj
dne* 24 oktobra  t; I
včeraj — dnne&
Papirna renta . gld.    96 40     — gld.    96 55
Srebrna renta ....         „      9« 20     -   , 96-10
zdata renta......                           ,     11475      -    , 114 45
5°/0 marčna renta   .   .         ,     100*35 10o 25
Akcije narodne banke            .     981'—      —    „ 982'—
Kreditne akcije   .   .             „    310 25      -   , 31P40
London   .       .                     ,     119-B5            „ U9'65
Srebro    ....             ,      —*—     —   „ —* —
Napol.......,        9-52     —   „ 9-52»/,
C. kr. cekini    ...       .     y        569' ,         , 570
NemSke marke    .   .             ,      58-75     —   „ 58-72'/,
4"/„ državne srečke i/. 1. 18M . 250 gld. 140 — kr. Državne trafike iz I, 1864              100    . 186
Ogerska zlata renta 4U/...... 112
Ogerska papirna renta 5'/,.......100
Dunava reg. srećke 5°/u . . . 100 gld. 1*^3 Zemlj. ohC. avstr. 4,/J°/0 zlati zast. listi . 11*
Kreditne m-ečke......100 gld. 191
Rudolfove srečka...... 10   „ 23
Akcije anglo-avstr. banke , . . 120 , 150 Trainway-društ. velj. 170 gld, a.v....."287
25 05 35
50
Zahvala.
Za mnoge dokaze sočutja, izkazane mej boleznijo nade nepozabne matere, oziroma tašče, gospe
Jerice Ceferin roj. Ferjan
od strani p. n. častitih gospej in isto tako prilikom nje smrti izreka istim, kakor tudi prečastiti duhovščini, gospodom pevcem, darovateljem vencev in vsem p. n. gospem in gospodom, ki so dragi pokojnici zadnjo o.st izkazali, najprisrč-nejŠo zahvalo
(1182) žalujoča obitelj.
V Postoji ni, dne 22. oktobra 1892.
izurjen v trgovini s špecerijskim b.agom, zmožen slovenskega in nemškega jezika ter sposoben za obiskovanje kramarjev, ae vsprejme. — Kje? pove iz prijaznosti upravništvo „Slovenskega Naroda". (1169—3>
!      KARL TILL
t       Ljubljann, Spitalske ulice št. 10.
« Arabska guma,  skledice za gumi,  tablete za ♦
* gumi,  herbariji,   krasopisne   predloge, crtala i
• od kavčuka, gosja peresa, skripčna peresa, ♦ •> kreda bela in barvasta, držala za kredo, čr- ♦ J tala, črtani listi, brisalne deščice, brisalni gumi, £ ^ pivnik,  predloge za slikanje,  kovinska tinta, #
* milimeterski papir, glasbene mape, natorni ♦ % gumi, natorni papir za risanje, nigrivorin, be- Z
• ležnice,   beležne   tablice,   slikarske   ploščice, 9
# škarje za papir, lepenka, klejne table, suhe e J barve, prozorno platno, prozorni papir, čo- % J piči,   portfeljni   klinci,   preparacijski   zvezki, J
♦ (1024)                 strgalni gumi.              III.  (7) f
MEJNARODNA PANORAMA
V      T OI lil«, 11 €3".
III. serija:
Rixxx iza. "Vatilcaa..
I si<>l»ni 111» IO kr. '(1167—2)
Mnogo denarja
priHltiži si lahko vsakdor z malo glavnico od gld. 400-— DAVSfJjOr) na Dunajski borzi Vestno navodilo daje ve.ro-11 >>.-.r■ ■ ;r., strokovnjak   kriatijani.   Znaten uspeh dokazljiv.
Vprašanja, na katera se dajo franku v un odgovor, odpravlja pod šifro ,,A. aoiT" KikIoII .VIohho iiii Duiaaji. (1082-9)
Tinktura za želodec
katero prireja (5 '—10)
lekarnar 4-al»i*ij^l Piceoll
lekarna „Pri angelju", v Ljubljani, Dunajska cesta.
.......
Ta tinktura za želodec je srod-stvo, ki lahno, vender zdatno krepča opravila prebavnih organov iti po ispešuje odprt život. Dr. Hager, doktor filozofije in medicino itd. itd. v Fniitkobrodn n. O. in prof. K napi t>ch, zapriseženi ločini kemik v Ljubljani, stii to tinkturo za želodec kemično analizovala in soglasno našla, da ni drastično sredstvo.
Izdelovatelj razpošilja tO tinkturo v zahojčkih po 12 steklenic, in več. ZabojčeR z 12 steklenicami stane gld. 136; s 24 gld. 2 '60; s 36 gld. 384; s 44 gld. 4*26; 55 steklenic tehta 6 kg s poštno težo in velja gld. .V2H; 110 steklenic gld 10*80. Poštnino plača vedno naročnik. 1 hi ekleuiea mIiiim- lo kr.
Št. 285.
(1132-3)
V Slo\jegraNkem oh raji je razpisana
služba okrajnega zdravnika
z letno jilačo G00 goldinarjev.
Pismene prošnje z dokazi, razen doktoratva /dravilatva in kirurgije in taciiHiie službe v kaki zdravilnici, tudi popolnega znanja Klovenakega jezika, pošljejo se naj  do lisi opada t. I. podpisanemu okrnjneiuu odboru.
Zdravnik ima svoj Hedež v Slovenjem gradci-Službena pravila (dnlžm>Ht>) izvedo se pri |>o<lpi8anem odboru.
Okrajni odbor v Slovenjem gradci
dne 5. vinotoka 1892.
St. 20.817.
(1184 — 1)
- >
C
i-,
\>
k
m
stanuje (1183—1) v Ka«tner=jevi lxi^i
Dvorni trs št. 1, IL nadstr.
mladeničem, ki stopajo v vojaško dobo.
/uradi prihodnjega vojuškega naboru, ki bode 1893. leta, naznauja mestni magistrat Ljubljanski sledeče:
1. Vhj tu prebivajoči mladeniči, kateri so bili rojeni 1H712., IS7I. in IH74>. letu, se morajo zglasiti v zajnsanje
iekoni messoca iio^enibra letos
pri mestnem magistratu.
2 Mladeničem, ki nimajo v Ljubljani domovinstva, je s seboj prinesti dokazila o starosti iu pristojnosti.
3 Začasno odsotne ali pa bolne mladeniče smejo zglasiti stariši, varuhi ali pooblaščenci.
4 Oni, ki si mislijo izprositi kako v §§ 31, 32, 33 in 34 vojnega zakona navedenih ugodnosti, imajo ali v metiecih junuvurji in IVbru-vurji I S«i;t. letu podpisanemu uradu, ali pa najpozneje mi «lun j^litviie^jL nabora naborni komisiji izročiti z listinami opremljene prošnje.
5. Oni, ki želijo, da so jim dovoli stava zunaj domačega stavnega okraja, morajo ob priliki zglasitve izročiti z IKtiumiii opremlfene proftnfe. V takem slučaji je moči tudi istočasno zglasiti in dokazati pravico do kake v §§. 31, 32, 33 in 34 vojnega zakona povedanih ugodnosti.
6. Dolžnost zglaBitve imajo tudi sinovi vojaških os« b, b vajočih v dejanski službi, in pa oni, ki ho nameščeni pri upravi voJBtva (vojnega pomorstva) in so še Htavodolžni.
7. Kdor zanemari dolžnottt zg?ln«itve in sploh iz vojnega zakona izvirajoče dolžnosti, se ne more izgovarjati s tem, da ni vedel za ta poziv ali pa >.a dolžnosti, izvirajoče mu iz vojnega zakona.
Stavljenec, kateri opusti propisano zglasitev, ko mu ni branila nikaka njemu nepremagljiva ovira, zakrivi se prestopita §. 35. vojnega zakona in zapade globi od 5 do 100 gld., eventuelno zaporui kazni od jednega do dvajset dnij.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 17. oktobra 1892.
Župan: OruNMelll.
Isdajatelj i» odgovora! urednik: Josip N olji i.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".
D3W