it - m nu^pr tostilkä stum® 26 f. 79 fetevtllMU Mmtihör* dae 4 oktobra 1918. Letnik X IžrečniRa liste: —--do feto . . K 12'— >1 iota . . ,, s fratri leta . . „ 3’— ino. . . , l'20 Attuai Avstrije : ----Cefo leto . . -, 15-— ÄsatHSEfte številke '18 vinari ev. ~ »i» -r' * * !| K#ià eJvsn mm •jä vmI Inserat! ali oznanila se računajo po 18 ođ 6 redne petitvrste: večkratnih oznanilih — popust -— „Straža“ izhaja v pon* deljek in petek popoldne Rokopisi se ne vračaj© t$r*4iri&lvo in upravništvo: Maribor Seroàìca ulica. S. — Teleion St. 113. M@od¥is€n političen list za slovensko l]udstvo. 1 Z uredništvom se more govorftt vsak dan od 11.—12. ure dopoldne« ' *" fc Fred n©wim. mirofnlm korakom Ogrski ministrski predsednik Wekerle j« iz^vii časnikarjem: Mi delujemo še tudi danes neutrudno v interesu miru in se pogajamo. Iz Budimpešte poročajo, da se vrše pogajanja vlade o 14 točkah Wilsonovegä mirovnega predloga. Splošno sodijo, da bodo prihodnje dni padle velike odločitve. Istočasno sta se v Berolinu in na Dunaju vršila kronska sveta. Obe vladi boste prav kmalu prišli z novo mirovno akcijo, ki se bo nanašala na 14 Wils onovih točk. Prihodnje dni se bo baje tudi odločilo o notranjepolitičnih vprašanjih v Avstriji. Mirovni program slovanske z vese, »Poslanci dr. filombinsM, dr, Korošec in Sta-nek so stavili v sep državne zbornice dne t. oktobra Sledeči predlog ; Naši narodi srčno hrepene* da se ta vojna hitro io trajno konča. Kakor pozdravljamo iskreno vsak dogodek, ki nas približuje temu cilju, tako obsojamo: odločno vse, kar nam manjša upanie na mir. Nota ,r^tibč ‘ ak' ki —z————-X apr ei napravil ta korak, ki žlorabbp mirovno imel , gvr-lio političnih bojev. Noto preveva stari duh: o samoodločbi narodov ni govora, ti naj bodo samo objekt pogajanlr talko da naj le tuji diplomati — če mogoče Jajao — odločajo o njihovi usodi. Vlada, ki služi sama dvorna narodoma monarhije, hoče odločati tudi o naši usodi. Zastopniki poljskega in češkega naroda ter naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov so ponovno zavzeli svoje stališče glede vprašanja preureditve Evrope v raznih spomenicah in izjavah. Naše stališče je: Trajno, mirno, prijateljsko, sosedno življenje tukaj bivajočih narodov je mogoče — v smislu veli -fcega principa prava samoodločbe narodov — v neomejenemu uresničenju našega narodnega ujedinjenja in popolne državne svobode naših narodov. Zato odklanjamo vsako enostransko in delno rešitev naših narodnih problemov in protestiramo odločno proti temu, da se tem še vedno skuša odrekati mednarodni značaj. Na mirovnem kongresu, kjer bodo mogli nar M narodi po poverjenih zastopnikih nastopiti glede svo'e usode kot svobodno odločujoči subjekti, se ms-re izvršiti ureditev vseh vprašanj naše bodočnosti, in sosednega življenja vseh narodov s srednjo Evropo, Kdor hoče iti v močvirju starega duha trdovratno preko načela svetovne demokracije, ta dela proti miru. Da spoznamo, kako 'daleč so že predpogoji za trajen mir. in kako naj se ti pospešijo, posebno pa , (la odstranimo vso odgovornost, predlagamo: C. kr. vlada predloži parlamentu temeljito, resnici odgovarjajoče pojasnilo o stanju mirovnega v -prašanm, posebno glede njenega stališča do prave samoodločbe narodov in njihove odločilne soudeležbe na mirovnem kongresu, kakor tudi natančna pojas -«ila o vojaškem in gospodarskem položaju. Drlmimi mbmr* Po dvamesečnem odmoru bil državni zbor zopet sklican na 1. oktobra. Sej» je ot nabito polni dvorani otvoril zbornični predsednik dr. Groß. Kot prvi je govoril ministrski predsednik dr. Hussarek, da .poda v imenu vlade izjavo o najvaž nejših in sedaj aktualnih političnih vprašanjih naše notranje in zunanje politike; glede notranje politike bi naj označil stališče vlade na,pram raznim avstrijskim narodnim vprašanjem, zlasti glede rešitve ju -goslovanskega vprašanja, glede zunanje politike bi pa naj obrazložil vojaški položaj vspričo dogodkov na francoskem bojišču, zlasti pa vspričo najnovejših dogodkov na Balkanu. Hussarekov dolgovezni govor ni nudil nič novega in zanimivega. Jugoslovanskega vprašanja se je sicer dotaknil na ta način, da se je toplo zavzel za ustanovitev hrvatske države, h kateri bi se naj priklopila Bosna, Hercegovina in Dalmacija, a nas Slovencev ni niti z eno besedico ome- nil. Umevno, da se je tudi gorko zavzemal za ohranite'/ zvezne zvestobe med Nemčijo in Avstrijo.. Slovani so Hussareku burno ugovarjali in slišali so se I hrupni klici : Proč od Nemčije ! Raztrgajmo zvezo z I Nemčijo! Cehi so se izjavili, da se bodo tudi Hussa- S rekovf vladi odločno postavili po robi, ker je s svo- ji jimi navedbami glede delitve Češke v okrožja ter de- I iitve deželne upravne komisije v dva dela razdvojila I Češko in kršila osnovni zakon. Hussarekov govor je i bil tako suho aren in poln praznih fraz, da Še celo I Nemcev ni zadovoljil, kajti nemška glasila imenujejjo I njegov govor „pogreb četrtega razreda!“ Po Hussa-I rekovem govoru je bila šfeja zaključena, V torkovi seji se je vršila razprava opondelj-kovem Hussarekovem govoru., Kot prvi je govoril načelnik Češkega Svaza, poslanec Stanek, ki je izva -j al sledeče: „Vrhunec te grozne vojne je že prekoračen. Izid vojne bo tak, kakor so ga videli že v naprej Oeho-SlovaM. Svetovna zgodovina tira one v propast, kateri so si to zaslužili. Vsi narodi, ki miru in ljubezni do svobode ne smatrajo kot prazen nič, so se združili, da se ubranijo nemškega duha, ki jih ogrožava in H je izražen v nemški aristokraciji in v -nemškem militarizmu ter da ta duh storijo neškodljivega za vse čase. Videlo se je to v naprej, to se bo zgodilo in «e tudi mora zgoditi. Ko so Cehi zahtevali, da se jih pritegne k mirovnim pogajanjem v Brestu-Litovskem, so jim Nem-'' oi grozili z vešali. Sedaj si pa bodo vendarle morali gustiti dopasti, da se bodo mirovnih pogajanj udeležili zastopniki Cehov in sicer ne zastopniki avstrijskih Cehov, ampak zastopniki češko-slovaških brigad, s katerimi se bo moralo govoriti o Češkem vprašanju. Nevienljiva zasluga če.škoj-siogaških brigad je, da nemške Čete še niso huje oropale Francije, Ta izvajanja so vsenemce tako razkačila, da je prišlo v državni zbornici do tako hrupnih prizorov in celo spopadov, ki so še celo v naši zbornici ne dogajajo pogostokrat. Ko se je hrup nekoliko polegel, je posl. Stanek nadaljeval : Mi zahtevamo, da se konsolidira e-notnost našega naroda v lastni politični organizaciji, Mi zahtevamo fronto treh slovanskih držav od Gdansk elg a čez Prago do A d r i j e ! Zoper delno rešitev češko-slovanske-ga vprašanja, ki bi se omejevala samo na c'slitvan-ska, ali le ogrska ozemlja avstrijsko slovanskega naroda, ugovarjamo že v naprej. Kar dostaje načrta priklopit v« Bosne h Ogrski povdarjamo našo popolno solidarnost z našimi jugoslovanskimi brati. Edina S pot, ki vodi do miru, je, 'da se sprejmejo Wilsonove J točke.“ (Živahno ploskanje pri Slovanih in sikanje pri vsenemeih.) Za Stanekom je govoril Nemec dr. Waldner, ki se je toplo zavzemal za zvezo z Nemčijo, sicer pa ni povedal nič pametnega. Dobil je nato besedo načelnik Jugoslovanskega kluba, poslanec dr. K o r o š e c, ki je med drugam izvajal, da za avstrijske mogotce jugoslovansko v -prašanje ne pomeni ničesar drugega, nego najboljšo priložnost, da se iz perečega 'dnevnega vprašanja napravi izboren „gšelt“ za nemško in madžarsko — nadvlado. Jugoslovani se prav lepo zahvaljujejo za vsako avtokracijo. Baron Hussarek prihaja z njo že prepozno. Pred vojno bi bili Slovenci za isto hvaležni, sedaj v petem letu svetovne vojne pa. pravijo: Nikdar! Okvir, kojega je pokazal Hussarek za jugoslovansko državo, je preozek. Govornik je nato govoril o zadnjem potovanju grofa Tisze na naš jug. Da je potoval grof Tisza kot homo regius na jugu, je razvidno iz nagovora generala 'Sarkotiča, Toda kako je nastopal ta bomo regius, kako je sprejel politike zla<-sii v Sarajevu, je škandalozno. Samoodločbo narodov je imenoval ponarejen denar ali novec ter je tonečim rekel : Mogoče je, da poginemo, toda predno da poginemo. Še bomo našli moči dovolj, da vas z -drobimo. Grof Tisra je v jezi udarjal s pestjo na s-pomemoo in jo irmi v M „blödes Zeug“ (bedasto ropotijo). Napram jugoslovanskim' politikom se je žal--j'vo izrazil o.avstrijskem ! arlamentu itd. Končno je < r. Korošec izjavil: Pri rešitvi jugoslovanskega I vprašanja zaupamo na našo notranjo moč in silo, na J naše ideje ter pn tem tudi upamo na pomoč naših zavezniških narodov Cehov in Poljakov. Za, dr. K mu je go\ crii prelat Hauser, ki je naglaš d žeL-o p, -m miru ; za njim pa na- čelnik l oljalov* dr, Teru., ki je izjavil, da Poduki stavijo vso svoje najboljše upa na izid svetovni vojne. Ceh Tušar ie izrazil svoje obžalovanje, da Nemci v tej svetovni vojni še vedno niso prišli do spoznanja,, da je rešitev svetovnih vprašanj postala ne-odtežljho n n .na. * Nemški krščanski socialec poslanec dtp Mataja je rekel, da pač ne gre, ako bi oblasti hotele združe-\ati narode, Nemci se morajo odločiti za to, da pr. znajo drugim narodom pravico do svobode in samo« odločbe. Da pridemo do toli zažtljenega miru, Je 'po« tzeba, da doprinesem o žrtev v obliki spremembe na* ših naziran), ali z drugimi Ì «vedami povedano, dna Maiala je pozival Nemce k spr-\,i in popusti vosH napram Slovanom. Ko sta še p-..s, anca Neumann i® Globinski prediligala^ da se i.riauovi neobvezna >* mednarodna mirov ia konferenca, je bila seja /ak!ju« cena. Še enkrat sirotišnica t Ftnjn. V zadnji številki smo dobesedno objavili Orni-gov- oklic za zbiranje doneskov v pozidavo sirotišnice v Ptuju, v katerem Ornig zatrjuje, da se bodo ▼ bodoči sirotišnici vzgajali salini stebri nemškjuiarst-va in oholega nemštva y jugoslovanskih pokrajinah, Ta oklic so seveda dobili v roke le sami ..zanesljivi“ Nemci in pa naše uredništvo.. Za sirotišnico pa se v velikem šfciiu tudi berači pri Slovencih in sicer pri občinah, društvih in pri posameznikih. Ta drugi oklic, ki je namenjen za Slovence, apelira seveda na patriotizem. Ta oklic je svoj Čas podpisal c. kr. okrajni glavar ptujski dr, pl. Netolicka, V tem oklicu se pravi, da je sirotišnica na -menjena za sirote padlih vojakov iz Ptuja in ptujske okolice, Ornig pa si v svojem radikalnem oklicu to sirotišnico takoj osvoji za ptujsko mesto. Nas sedaj zanima izvedeti, ali bo sirotišnica torej za mesto Ptuj ali tudi za okolico ali morda samo za Nemce in nemškutarje, Kdo laže, ali prvi ali drugi oklic, gospod Ornig ?. Mi smo se zanimali za stv ar in smo dozdaj izvedeli od merodajne strani te-le zanimivosti o nameravani sirotišnici: Misel za zgradbo sirotišnice za sirote v vojski padlih vojakov iz okraja in mesta Ptuj se ni rodila v Ornigovi glavi, ampak idejo je sprožil e. in kr. major Henrik Stepnicka. Ta je v juliju prišel k okrajnemu glavarju dr. Netolieki ter ga je prosil, da podpira to akcijo. Z ozirom na človekoljubni namen, ki ga je označil g. major Stepnicka, je dr. Netolicka podpisal oklic, ki je bil sestavljen v slo -venskem in nemškem jeziku, Da se gre v resnici za nemškonacionalno podjetje, o tem takrat ni bilo go -vera in dr, Netolicka torej ni vedel, da bo Ornig ti cieli zadevi dal nemško-najcivAiajlno barvo. Kjratko rečeno : Ornig je za glav a, r jev i m hrb- tom zlo j’a bil glavarjev podpis v n e loško-nacionalne namene, on je za -g 1 a -v a| r j e v i m hrbtom sirotišnico krat-komalo proglasil za nemški „t r u t z -b u r g“, kjer se n a. i vzg a 1 a j o s t e b r i nemštva na jugu. G. major Stepnicka, poziv -ljamo Vas, da se potegnete za resnico in pravico in javno izjavite, da Vi nikakor niste imeli namena, z-graditi nemškonacijonalnega gnezda v Ptuju, iz katerega bi izhajali nemški sršeni za slovanski jug, da je torej g. Ornig Vašo idejo potvoril, da se je podpis okrajnega glavarja čisto navadno zlorabil. Kot c. in »er. oficir ste dolžni to storiti in ožigosati nečedno postopanje ptujskega, župana. Slovenci, slovenski župani, 'duhovniki in dru -šiva pa si dobro zapomnite to! Za Grnigovo sirotišnico nobenega vinarja! Izdajalec vsak, lri bi v ta namen kaj daroval. 'Ob sklepu tega Članka pa še izvemo, da se za Grnigovo sirotišnico berači in zbira tudi po šolah, To je škandal! Iz mladine se izsesava zadnji vinar za. nemškonacijonalne namene. Deželni šolski svet s kje si, da napraviš red in zasluženo okrcaš ravnatelje srednjih in vodstva ljudskih Šol, ki so zbirali za Ornigovo „ianičarnico“ med učenci doneske} Kaj delajo Clnryj©¥i ljudi® t Brežicah. ? Brežice, dne 2. oktobra. Nedavno je „Straža“ prinesla dopis iz Celja o tamošnjih škandaloznih aprovizačnih zadevah. Tudi pri nas imamo škandal, ki ga pa ni zakrivilo samo okrajno glavarstvo, tem vež cesarska namestnija sama. Barantija z utiho-tapljenim blagom cvete, da je veselje. Pri nas je Gary nastavil komisijo, katera nakupuje utihotapljeno hrvatsko blago. Plačuje naravnost po horendnih cenah. Namestnija je dovolila, da sme prevzemna komisija plačevati posamezne pridelke in živila po teh-le cenah: 1 kg pšenice 11 K, ječmen in rž 11 K, mešano zmjt 10 K, bela moka 16 K 50 v, krušna moka 13*50, fižol 11*50, krompir K 1*60, mast 70, Ipeh 64, testenine 17*50 K, bučno olje 60, povojeno meso 44, koruza 9, ječmenček 14*50 K. Take cene plačuje grof Clary za utihotapljeno blago. A koliko pa plača za blago našega kmeta? Ljudje, producenti in konsumenti, se splošno škaadalizirajo, kako more Clary dovoliti kaj takega. Pa še ko bi „utihotapljeno“ blago res bilo vedno blago iz Hrvatske! Brežiški „šmuglerji“ so tako prebrisani, da prodajajo mnogokrat naše štajersko blago kot „utihotapljeno.“ Mnogi so si pri tem na račun ljudstva nakopičili milijone. Po Brežicah in okolici se govori, da je nastalo tekom vojske v Brežicah in okolici 11 miijo-narjev, ki so si pridelali milijone samo s — „šmuglanjem.* Značilno je n. pr., da imajo naie preiskovalne komisije navadno zavezane oči. Z zavezanimi očmi in zamašenimi ušesi hodijo okoli tudi uradniki okrajnega glavarstva, fiüancarji, prav posebno pa železniški uradniki. Da razni vozovi ne škripljejo, se jih „maže“ s posebnim modrim mazilom. A to mazilo plača ljudstvo. Badoveden sem samo, kako drago je plačal g. namestnik Clary zaboj „železja“, ki se mu je poslal nekako okoli 20. in 25. septembra iz Brežic v Gradec. Zaboj je tehtal okrog 250 kg In je res imel vse znake, da vsebuje železje. Neki Brežičan je letos utihotapil cel vagon petroleja iz Hrvatske. Petroleja pa sevó ni prodal naši aprovizaciji, temveč ga je prodajal nazaj na Hrvatsko po horendnih cenah. Za liter petroleja je dobil po 5 do 10 litrov pšenice ali 1 kg zabele ali 1 liter olja. Računamo lahko, da je dotičnik samo pri tem vagonu petroleja zaslužil nad milijon K, To so reči, ki se res lahko imenujejo — Skanaal. Kaj to koristi splošnosti, če se par ljudi neizmerno obogati, ljudstvo pa trpi glad in pomanjkanje ter postaja vedno revnejše! Protestiramo proti „prizanesljivosti“ „nepristranskih“ c. kr. faktorjev. Kje so ljudje, ki bi napravili red? Mm boJilHfc. Na francoskem bojišču se z nezmanjšano silo nadaljnje veleofenziva četverospor&zumovih armad Nemci se umikajo na celi fronti. Umaknili so se v Belgiji vzhodno od Yperna, kjer je padla cela vrsta važnih postojank v oblast četverosporazamo-vih armad; umaknili so se zahodno od velikega mesta Lille, kjer so izgubili važni postojanki Armentieres in Lens. Strahovita je borba za C&m-brai, ki ntegne pasti v najkrajšem Sasa Dalje proti jugu so Nemci izgubili velevažno postojanko St. Quentin. Umaknili so se nadalje severnozaho-dno od Reimsa ter ob reki Somme, kjer so izgu bili mesto Suippes z okolico vred. Tudi v Argo-nih je zaznamovati stalno prodiranje četverospo* razumovih armad. Položaj nemških armad je po poročilih iz Berolina postal velekritičen. Premirje med Bolgarijo in entento je podpisano, s tem je Bolgarija dejanski izstopila iz vrste vojujočih se držav in Turčija je odrezana cd o-srednjih velevlasti. Določeno je, da zasedejo srbske čete Srbijo, angleške pa Bolgarijo. Tudi naše čete v Albaniji so se začele umikati ter so že izpraznile mesti Berat in Fieri. V Palestini se Turki stalno umikajo. Angleži se nahajajo na črti Beirut—Damask. Damask je že v angleški oblasti. Angleži so v tej ofenzivi vjeli 50.000 Turkov ter jim vplenili 250 topov. Politične vesti A Posvetovanje Jugoslovanskega kluba, JugOslo- | uranski klub je imel dne L oktobra dopoldne dve pie- | iiarni sep, v katerih je načelnik poročal p svojih f konferencah z ministrskim predsednikom. Klub je poročilo soglasno vzel na znanje. Nato je sledila dolga debata o gospodarskih vprašanjih in o preskrbi poljedelstva z usnjem in o rekvazicijah živine. Zaradi vladajočo, Jugoslovanom sovražne prakse pri oprostitvah se ba podala deputacija k deželnobrambnenjfu ministru pl Czappu. Klub bo, rešujoč od poslanske zbornice Že sprejeti sklep, stavil razširjeni predlog glede enkratnega nabavnega prispevka učiteljem in urgiral rešitev, kakor bo zahteval enako tudi za leto 1919. Kofifereica dr. Korošca z Hnssarekom. Načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec je imel 30. sept. razgovor z ministrskim predsednikom bar. Hussa rekom o notranji in zunanji politiki. Pri tem je prišla na razgovor tudi afera Lončar, obrtna šola v Trstu in zasledovanje jugoslovanskih voditeljev s strani kranjske deželne vlade. — O tem razgovora piše zagrebški »Glas« : »Dr. Korošec je razgovarjal s Hussar ekon» v drobnih zadevah, ki tvorijo notranje politične dogodke poslednjih mesecev. Kako majhni, kako ztres malenkostni so ti dogodki! Zunaj na frontah se odigrava usoda celega človeštva in tudi naša. Tu doma nimamo dražega posla, nego da rešimo sebe in svoje nasprotnike onega mnenja, da je to navadna vojna, ki naj posti vse pri starem ali ki naj nam prinese samo kakšno majhno olajšanje. Po razgovorih o drobnih zadevah bo morda tudi Hussarek dobil takšuo mnenje. Nič ni bolj napačno ! Notranja politična kriza pri nas je stabilna in neozdravljiva. Ako jo morda na Hrvatskem zakrpajo, bo to veljalo za kratko dobo, ali remedura to ne bo nikakšna. Na Slovenskem niti takšne remedure ni. Ali — ali. To je naš politični kredo danes bolj ko kedaj preje. Sedanja sesija parlamenta ima v prvem reda nalogo, da razbistre češki, poljski in naši zastopniki svetu, da je princip narodnega samoodloče vanja najvišji in da okrog njega ni mogoče nobeno diplomatiziranje in izmikanje ter stvarjanje izjem in da je od tega vprašanja odvisen mir, ki torej ni odvisen od nobene sedanje vlade in njenih ministrov, ampak od volje narodov do poštenega sporazuma, brez birokratskega vodstva takšnega sporazuma«. Nemci za samoodločbo. Nemci so se na svojih Volkstagih in v listih od 30. maja 1917 naprej neprestano borili zoper načelo samoodločevanja narodov. In danes? Ko jih je zapustila bojna in politična sreča, so začeli naenkrat reklamirati načelo samoodločbe za se. Tako čitamo dan za dnevom v »Marburgerci« in »Tagespošti« kako se Jahn in dr. Reichenauer tradita za pravico samoodločbe nemškega naroda. Bridka usoda je privedla Nemce do poboljšanja. ... Nemški blok — in pravica samoodločevanja. V državni zbornici so imeli dne 3. t. m. nemški nacionala, kršč. sociale! in nemški socialci skupno posvetovanje. Socialni demokratje so predlagali tole resolucijo. Zastopniki nemškega delavstva pripoznavajo pravico samoodločevanja slovanskih in romanskih narodov in zahtevajo enako pravico tudi za Nemce v Avstriji Slovanskim narodom priznavamo pravico, u-stanoviti lastne države. Odklanjamo pa, da bi se nemška ozemlja podvrgla tem državam. Zahtevamo, da se vsi nemški kraji združijo v nemško avstrijsko državo. Pripravljeni smo se pogajati s češkim in jugoslovanskim narodom o preuredbi Avstrije v federacijo prostih narodnih skupnosti. Će pa zastopniki slovanskih narodov odklanjajo taka poganjanja, izjavljamo, da se bo nemški narod v Avstriji boril z vsemi sredstvi proti temu, da bi se njegov državnopravni položaj enega njegovega dela določil preko njegove glave z državno silo ali z mečem kakega tujega zmagovalca. Proti vsakemu takemu poiskusu bo nemški narod v Avstriji zahteval neomejeno pravico samo-odločevanja in jo bo branil z vsemi sredstvi. — Kršč. socialci in nacionale! se bodo v svojih klubih posvetovali o tej resoluciji. Če bosta oba kluba sprejela socialdemokraško resolucijo v celoti, upajo, da se ustanovi nemški blok iz teh treh nemških strank. Prihodnji teden bo zopet skupno posvetovanje. — Radovedni smo, ali bodo Nemci sprejeli pasus, da se pogajajo s Slovani. Čehi pa-kakor so izjavili v drž. zboru, se sploh ne marajo več pogajati 2 vlado in Nemci, Vezi med Jugoslovani neločljive.- V torkovi seji državne zbornice je načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec v svojem govoru med drugim rekel tudi sledeče: Svet ne premore več nobenih umetnosti ki bi mogle ločiti Hrvate in Srbe od Slovencev* Na vsem ozemlju Jugoslovanov se razlega mogočen glas — Popolno svobodo ali smrt! Važne avdijence pri cesarju. Dne 1. oktobra, pozno zvečer« se je pripeljal cesar z avtomobilom iz Reichenaua na Dunaj ter je pokiical k sebi v takojr 8njo avdienco Sefa generalnega Štaba baron Arza, zunanjega ministra Buriana in ministrskega predsednica Hussareka. Istočasno je bil brzojavno poklican k cesarju v avdìjènco ogrsk« ministrski predsednik Wokerle. ki je dospel danes zjutraj na Dunaj in ga je cesar takoj sprejel. Avdijence so trajale Qq % 12. ponoči. Nato se je cesar v avtomobilu odpeljal zopet v Reichenau. iz včerajšnje seje drž. zbora. Poslanec Dassyn-ski je povdarjal, da se Nemčija in Avstrija ne pečata resno z mirovnim vprašanjem. Če se vojni položaj aboljša, bod® mirovni glasovi zopet utihnili. Povod, ki ga je imela Bolgarija, da je uskočila od Nemčije, je merodajen tudi za Avstrijo. Govorili so še: ir. Zenker o mirovnih pogajanjih, dr. Adler o pravici samoodločevanja narodov, Klofač o češkoslovaška® državnopravnom programu. Danes zopet seja. Odgovor jugoslovanskega naroda mirovni noti avstro ogrske vlade Zagrebški odbor aaroda S. H. S. je izdal obširen odgovor na mirovno noto naše vlade. V tem odgovora se povdarja. da Jugoslovani prejkoslej zahtevajo v pelni meri izpolnitev svoje zahteve po samostojni in prosti Jugoslaviji in da ne marajo nobene kr p arij e. Če nam bo prostor dopuščal, bomo zagrebški odgovor, ki ga je prečital dr. Korošec dne 3. t. m. v drž. zbora, objavili v celoti. Kroiski svet v Berolina. V palači državnega kancelarja v Berolinu se je pod predsedstvom cesarja Viljema vršil kronski svet, katerega so se U-deležiii grof Hertling, maršal Hindenburg, badenskt princ Maks, podkancler Payer, ministrski podpredsednik Freisberg in več drugih nemških veljakov. Kronski svet se je pečal z vprašanjem umikanjem nemške armade v Franciji, z novim položajem na Balkanu, o zahtevah avstrijskih Slovanov in —O mirovnem vprašanju. Velike spremembe v Nemčiji. Za državnega kancelara je imenovan badenski princ Maks. Socialni demokrati so s večino glasov sklenili, da vsto pijo v vlado. Njih vodja Scheidemann je imenovan za državnega tajnika. Poleg tega pa še pride v novo nemško vlado še eien socialni demokrat, namreč podtajnik v državni pisarni. Vstop socialnih demokratov je prvi znak, da so v Nemčiji prišli do prepričanja, da je treba enkrat napraviti mir. Vsenemci v Nemčiji so popolnoma poforeii. Dve pismi iz Berolina. Načelnik Češkega Sva* za poslanec Stari ek svojem tprkoypip^pvoru rekel me smo, I ve zel premeni! ter''da se spremeniti mora. Toda ntekoč bo prišlo iz Berolina še tudi neko drugo pismo. Wilsonova zahteva. Predsednik Združen£i-..dr-žav Severne Amerike Je imel dne 30. septembra govor, v katerem je označil sledeče mednarodne zahteve: 1, Nepristranska pravičnost se mora zajamčiti vsem narodom. 2, Nobeni posebni interesi kakega posameznega naroda ali skupin narodov ne smejo tvoriti podlage za kake posebne nagodbe. 3. V skupni družini zvez narodov ne sme biti nobenih posebnih dogovorov, pogodb ali zv;ez. 4. Izključene morajo biti vse sebične gospodarske zveze. h. Vse mednarodne pogodbe in dogovori morajo biti naznanjene vsemp o-stalemu svetu. Slovenski se učijo! Ni še dolgo tega, kar so Nemci in nemčurji v naših mestih zaničevali slovenski jezik in nosove vihali, če so samo slišali slovensko govorico. Sedaj je drugače, razmere so se prav korenito spremenile. V Mariboru in Ptuju so si naši Nemci ustanovili posebne tečaje za slovenski jezik, ki jih v velikem številu obiskujejo nemške dame in gospodične. Prej so kmetice v velikem številu prinašale živila na trg,' kar je secfcvj izostalo vsled suro -vega postopanja ljudi, ki bd radi imeli od kmetov vse n pol zastonj. Treba je torej vzeti nahrbtnik na rar me in iti na deželo, kjer pa je treba znati slovenski. ’A tudi po vseh uradih in trgovinah se zahteva znanje slovenščine; sedaj se na otrokih maščuje zaslepljenost in kratkovidnost tistih ljudi, ki so iz narodne nestrpnosti izrinili iz mestnih šol pouk slovenskega jezika. Ja, še nekaj je, Česa se naši ponemčeni meščani bojijo: Jugoslavija prihaja z hitrim korakom in povezati bo treba cule in iti, Če ne bodo znali jezika, ki ga govori ljudstvo in katerega so govorili morda tudi še njihovi starši. Ormoški advokat dr. Delpin, M so mu nanosili slovenski kmetje bogastvo, se je pred kratkim zopet oalasil v „Grazer Tagblattu“ in napisal hujskajoč članek proti Slovencem in proti jugoslovanskemu gibanju. V tem Članku pravi, da so samo Nemci rojeni za vlado, Slovenci pa so . za to. na svetu, da Üaöa-mjo Nemcem in nemškutarjem. Sedaj vidijo naši rojaki v ormoškem okraju, kakega gada so redili na svojih prsih. V kakem nemškem okraju na Gornjem Štajerskem bi bil slovenski odvetnik, ki bi hujskal proti prebivalstvu, nemogoč, pri nas pa se zgodi, da postane tak človek mogočni bogataš, ki si potem celo upa blatiti naše ljudstvo v vsenemških listih, On pravi, da Nemci nikdar in pod nobenim pogojem ne smejo pripustiti, 'da bi iz „nemške" Avstrije nastala zveza narodnih držav. No, Delpina ne bo ravno nihče vprašal za dovoljenje in nastala bo Jugoslavija, katere se Delpin, Ornik in drugi nemškutarji po naših mestih tako bojijo. Zavedajo se pač, da jim bode m .•U^Ioufcalo; Zapomnimo pa' si Violinarle en | vec na Polzeli, in Andrej Krošelj, trgovec na Do-ao ‘daje Delphi Nemcem: Ljubi svoj narod | feovi. Blag jima spomin! V Mozirja Se nabiranje, 5 gospe Angele Goričar ni končano. Opro stoti t ve — razveljavljene. Deželnobram bovški minister je povedal kršč. soc. poslancem da bodo posebne komisija preiskale, ali so vse ima? sa.uk nad brezobzirno zastopaj njegove pravico vsejlej sn povsod ! S tein ne koristiš le njemu, ampak vsemu J loveštvn. ’1 ... 1 Vte' - • j .0$/là 2 oprostitve vojakov opravičene ali ne. Armada iuJtetete- Jdte^ntes 1 namreč nujno rabi svežega materijala, radi tega £r. Sonibotelja so nam naznanja, da dobivajo a a 'Odrskem tuđi bogoslove i-vo jaki trimesečen učni aopust za bogoslovje. Povrh je dosegel soiubotoljski giro! gro? Mikes pri ogrskem domobranskem minist -?«,. (ìfv so nekateri vojaki, ki so dovršili gimnazijo , .«ploh odpuščeni, da lahko gredo v bogoslovje. Obmejni Slovenci za jugoslovansko deco. Zafre dno mladenke pri Sv. Križu nad Mariborom so z-tmile la o svoto 17(52.20 K in sicer: Hlade Zofka80. Cm o Obli a 170.19, Elznik Marta in begunka Mara 511.90, Matičič Pranja 22, Kroj s Marija in Gambale va Micika- 178.20. K tem svotam je Še priložil „za nujno rabi svežega materijala, radi tega se bodo taki oproščenci. ki niso neobhodno potrebni doma, vpoklicati. Slovenska Sola v Maribora. ?si, katerim so se izročile pole ali bloki za nabiranje prispevkov za slovensko šolo v Maribora, se prosijo, da oddajo nabran denar ter pole in bloke blagajnika gosp. Francu Pišrk v Narodnem ■lomu. §oisfci odsek. Zvsza jugoslovanskih SoIesniSarjèv, podružnica, Maribor, vabi v nedeljo, dno 8. oktobra t. £,, *eb %A. uri popoldan» vse slovenske Železničarje in prijatelju društva na družaben sestanek, ki es vriši v gostilni- ca,balo“ naš vedno neupogljivi župan g. Filip Galun- j škili prostorih Karodnega doma « Mariboru, Pribi - dor izredno svoto 1000 K. Kakšno misel izražajo te tbevilko, ni treba posebej povdarjati. Sijiiliska slavnosi t Colju prirodi caljrtea odbor SHS Sana v prid stradajoči jugoslovanski deci cino 3. oktobra ob M. uri popoldne v vseh prostorih Narodnega doma s sodelovanjam oljskega pevskega društvu ter Gidanmoška narodnu gpdi», Spored boSs mnogovrsten in zanimiv. "is učiteljsko službe. Za- ljudsko šolo v. Orlo virasi jo Imenovan za nadučitelja Konrad Mejovšek , stalni učitelj v Reki; za nadučitelja v. Laikovi vasi F, Košir, stalni učitelj pri Sv. 'Juriju ob Taboru; za Šolskega vodja ori Sv. Miklavžu pri Vurbergu Fran tite vsi, fi sto službu pros??, v SruŽto tovarišev ! no ostanke so dne-14. sept. pripeljali v Šm delavk, der jo želel biti pokopan poleg svojih dveh udora, katero jo zelo ljubil. Bil jo velik 'dobrotnik š'mikla.v-ške cerkve; dajal je rad revežem. Naj mu bo Bog bogat plačnik za vsa njegova dobra 'dela! Bodi mu slov.onska zemljica lahka! Hoče. Dne 23. sept. ste se poročili dve sestri Kokol Jožefa in Alojzija iz narodne hiše Kokol Ant. v Zerkovcih. Jožefa se je omožila z Francom Visočnik, p. d. 'Ane, iz Pohorja, sinom vrlega narodnjaka, in našega somišljenika Janeza Visočnik, Ženin Fran Visočnik te član tukajšnjega Orla, vnet za vso dobro, vrl Slovenec. Na njegovi gostiji se jo nabralo 340 K za narodno namene. Sestra Alojzija se jo pa poročila z Grašič Francem, kmetom iz Bohovo. Prav o-bilo sreče! Sv. Marjeta ob Pesnici. Tukaj se je 25. sept. poročil naš za blagor ljudstva neumorno dela e \ učitelj Mirko Vavda z gdč, Maro Kovačičevo, tukajšnjo nadučitelj evo in posestnikovo hčerko. Mlademu paru čestitamo in želimo obilno sreče. — Smarjateir. Sv. Ana v Slov. goi*. V sredo, dno 11. septero- ProdsedniÄ društva tovariš g. nam je obiju- j bra, smo pokopali vrlo ženo, 631etno Uršulo Magdič, bü predavanj*. Za psi j s In prosto zabavo ja poskrb- j rojeno Kukovec. Njeno vseskoz vzorno živi'eni e bilo Ljsno. Vstopnina sa Člane prosta, «a sačlaim prosto- | je znano le malokomu, a kdor je imel milito ‘ obče-voljon prismrdi sa »arcata» druStvr«, -= .............- Posvetovanje ia intervencija Jugoslovanskega kluba radi vojaških oprostitev. V seji dne 1. oktobra ge je Jugoslovanski klub posvetoval radi oprostitve od vojaščine. Od vseh strani prihajajo pritožbe, da se slovenskim prosilcem odklanjajo prošnje za oprostitev, potem ko so nižje oblasti prošnjo priporočile v interesu gospodarstva. Razni poveljniki auli ošek, učitelj _ v Slovenjgradcu ; v- Ribnici-Brosnu 3 kljub tozadevni odredbi domobranskega ministra ne Stalni učitelj on Sr. Lovrencu nad Mariborom Jožef i 1 . , .... , , , . .Vitlmoser; ifl Dobrno Iva,, Zagazen, učitelj pri Sv. » Qrla« v Trbovljah, dne 13. oktobra 19i8. Spored: 1. Ob pol 10. uri zjutraj se zberejo društva v * Društvenem domu«, od tam skupno odko-g» rakajo v cerkev. 2. Ob 10. uri blagoslavljanje nove zastave in sv. maša na prostem s cerkvenim M govorom g. dr. Korošca. 3. Skupen odhod v »Društ tven dom«, é. Ob pol 2. uri popoldan večernice. 5. Ob dragi uri popoldan javen nastop »Orlov«, nato slavnostno zborovanje. 6. Ljudska veselica na slavnostnem prostoru. Navzoči bodo tudi naši jugoslovanski poslanci. Vstopnina 1 K, Svira slavna rudniška godba. —- Odbor. Savinjski podružnici S, P. D. so povodom. 25-lètnice pristopili kot ustanovniki: Celje: dr.K.Kalan, odvetnik; A. Kocuvan, trgovec; Ana Majdiče* va; Brežice: Ivan Grobušek, mesar in gostilničar; Gornjigrad: Fr. Podbrežuik, posestnik; Kropa: A. ^ Zavoiovšek, posestnik; Pustopolje: Fr. Cainer, po. f na l-:ot brezmesni dnevi. Ob teli dnevih j*e prepovedana oddaja mesa. in jedil, ki so colo, ali deloma iz mesa. Ni prepovedana oddaja in izdelovanje klobas iz krvi, jeter in Jdobas-prešanic. Prodaja kooj. Dne HV okt. predpoldne se bo 7 Gradcu na Sportplaim (Körosistrasse) prodalo 2C0 ukrajinskih konj. Kupci morajo imeti legitimacijo od glavarstva, da so poljedelci. Oe bo slabo vreme bo prodaja konj v klavnici (Lagergasse.) Licitacije konj. Pri c. in kr. vnovčevalnicah konj se bodo vršila v mesecu oktobru licitacija konj in sicer: V Mariboru dne 5. t. m. ob 9 ari. predpoldne v kavalerijski vojašnici približno 20 odstavljenih žrebet in 5 plemenskih kobil, v Šoštanju dne 6. t. m. ob deveti uri predpoldne 7 vtejih ia manjših konj za uprego. K licitaciji bodo p n. Jeni le taki ponudniki, ki se bodo izkazali z od politične oblasti potrjeno kupno legitimacijo, da so kmetovalci. Za reflektante na plemenske kobile veljajo sledeči pogoji : kupna legitimacija mora biti potrjena od pristojnega častnika za konjsko evidenco (Pferdeevidenzolfizier), da je res konje-rejec, vsled česar se morajo kupne legitimacije vposlati pravočasno Častnika za konjske evidenco v potrdilo. Kupljena kobila se ne sme darovati ali vati z njo, je občudoval njene vrline; tudi čč. gg. duhovniki so radi zahajali v njeno hišo. Rajna Uršula je iz vrle Kukovčeve hiše pri Sv. Ani: dva brata sto, duhovnika-župnika. Omožila se je k'Sv. Trojici v Magdičevo hišo, ko je pa sin prevzel gospodarstvo* se jo preselila, s hčerkama k Sv. Ani, kjer je po celoletni mučni bolezni v Gospodu zaspala. Pogreb jo vodi! vIč. g. kanonik ob asistenci dveh čč. gg. 00i frančiškanov in domač, kaplana. Predsednik mladeniške Marijine družbe od Sv. Trojice je prišel k pogrebu s krasno tretjeredniško zastavo,. Počivaj v miru! Na svidenje nad zvezdami! Potrtima hčeramai|la sinu naše sožalje! Sv. Andraž v Slov, gor. Na oltar domovine Je daroval dne 25. avgusta t, 1. na južnem na gori M. Dorob svoje življenje mož in posestnik Janez Pukšič v Dreb.eitincih, star 38 let. Bil je od začetka mobili -'zacije pri vojakih in vedno zdrav. Dne 13.. t. m. je pa prišlo uradno poročilo, da je bil smrtno zadet od sovražne granate. Pokojni zapušča žalujočo ženo, 3 majhne otročiče in starega očeta. Na svidenje nad zvezdami ! Gradec. Slovensko podporno in izobraževalno društvo „Domovina“ v Gradcu, Lazaretfeldgasso 11, gostilna „Goldener Anker“, namerava dno 1. novembra prirediti igro „Jakob Ruda.“ Slovenci in Slo-1 venke se zbirajo po sredah in po sobotah zvečer, v j nedeljo pa že popoldne. Prirerajo_se tudi skupni iz-i leti. Na razpolago so vedno vsi slovenski Časopisi, i Črešnjevec. Veselica bralnega društva in izvr- . : stno uspela; Lepo potjo, dr -' a igra in vse to nr : sadnem vrtu, da se Človek na veselici nasrka ' 7 ;. -; ga, zraka, to jo izredni, užitek. Da naši L (a, j er » morajo kako neumno napraviti, to je samoobsc-M n -; movno. Prerokovali so, da no bo igre. Kdo jim lo io j n at vezi 1? Voditelji bralnega društva, posebno gosp. - Pušnik, imajo pač več soli v glavi, kakor tisah. p. ? ? žo osivelih Štajerci,jancev. Črešnjevčani, le korajžno • naprej, saj Jugoslavija prihaja! j Kapela. Posestnik Anton Kolmanič jo v. teku 1 meseca izgubil kar dva sina-vojaka.. Franc, od gra--, nato zadet, je izdihnil svojo blaga dušo potoma v vo-; iaško bolnišnico. Cetovodstvo je poslalo staršem io-: lažilno pismo in veliko srebrno hrabrostno kolajno „ znak njegove hrabrosti, in ga pridružijo znaku Marijine ciružbe, katere vrl ud jo bil. Daroval je vse za vero, dom, cesarja. N. p. v m,! Sv. Križ tik Slatine. Mladeniški shod v nedeljo., dne 15.. septembra se je izvršil s popolnim uspehom. Razven Kostrivnice in Stoperc so bile za stonane vse župnije rogaške dekanijo. Župnik Gomilšek je imel ob dveh popoldne pridigo za mladeniče in nato slovesne večernice, Nato smo se zbrali v društvenem domu. Shoda se je udeležilo tudi mnogo mož, deklet in žen. Otvori ga z iskrenim pozdravom nadžupnik Korošec, vodi ga pa župnik Gomilšek, Vozlič F. (Sv. Peter) deklamuje „Pesem slovenskih mladeničev,“ J. Plemenitaš (Sv, Križ) govori: Bodimo trdni v sv. veri. Jus Jože pozdravi shod v imenu že talstih fantov, Drofenik Janez (Sv, Peter) razloži, zakaj je srečen Marijin fant. Pušnik Jakob (Sv. Peter), deklamuje:. „Marijin sin“, Vozlič Jože (Sv, Peter), pa. govori: Mladeniči, ne bojte se Marijine družbe! Sirec Fran (Sv. Florijan) razloži tri blagre slovenskih mladeničev,. Majer Konrad (Sv, Peter) pojasni, kako še'naj izobražujejo slovenski mladeniči, Jerauks lože! (Sir Ema) pa navdušuje tovariše za mladeniške zveze. F, ^Vozlič (Sv. Peter) deklamuje „Pesem rodoljubnega, mladeniča“, Sekirnik ,*anez (Sv. Križ) pa pesmi „Junak“ in „Stražniku oh meji slovenski“ Žunanelc Ja- sasluik; v Žalca je pridobila gdS. Hodmkov» za j faompir. Eli'zabetna prodati clo konca decembra 1919. Kupec kobile „ „ , , . „ . , Ta.jripfuii “te !rebte ki^st-?olf r, ! veljala državna žreboanid. PfipuSiiiiii list valja ko, « (Pogafec) se spominja .zaslug naSih uadlili junakov . dokaz, ako vojaška oblast istega zahteva. Vojaška ? Ogrizek Ciril. (Sv. Peter) razloži, kakšen bodi slov. uprava je upravičena, ako bi ne bila kupljena ko- § fant kot vojak. Fantje skupaj za-pojo: „Pobič sem star bila pripuščena do konca decembra 1919, kupiti J 18 let.1' Navdušeno govori Šmid Jernej ' Sv. Pe- fato za cenjeni iznos nazaj. Kobile z evidentoim j ffi; ÄttlSlÄW »ŽrM-listom as ooao, ako so res bue piiposčene, ce le j Joži, zakaj slovenski fantje ljubiio našega, cesarla. Vsi t mogoče vpoklicane v vojaško službo. Konjerejci se i skupaj zapojemo cesarsko pesom. Vmes je domači mo-; poživljajo, udeležiti se teh licitacij v velikem števila, j šM zbor zapel več krasnih pesmi, župnik Gomilšek ■«r-g o *> i pa podal mnogo navodil mladeničem za življenje- in iteCtetelOä®. f delovanje. Na shodu je vladalo veliko veselje. Shod .. T , . , . „ • j . • , . 5 18 pokazal, da tudi mladi naš naraščaj vzbuja naj- Maribor. Jutri v sobom se izd.-.jsjo karto za | jepg0 nado. Mladeniči so govorili iz srca. in propri - ostanovnika poročnika Ì. Klemenčiča. Umrla sta 1 cesta. I čovalno, S tem shodom začnejo svojo delovanje pe ŠmiMavž pri Hočah.- Dno 11. sept. je umrl v \ življe ne mladeniško Marijine družbe in mlade me n n pa. letos pristopivša ustanovnika Julij Zigan, trgo- | mariborski bolnišnici g, J.ožof Lešnik. Njegovo teles- : zveze y rogaški dekaniji/ Sf. Feler fci Sf. gorami, Oskar Černelč, vele posestnik in c. in kr. poročnik v rezerri se je dne 29. septembra zaročil & gdč, Angelo Jug, hčerko ‘lukte-kr« 's V; 'i MrOt r». JUT. VfÜm-i »STO* Ot;? < ■ Sevnica ob- Sovi, V tukajšnji okolici močno raz- livaš molitvo Ob Boaea ja pridjana za Suhov,nike tedi molitev za blagoslavljanje kipov «li podob p rear. Srca. Knjižiaa so -a&roča v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru in stano s poštnino vred kor*»d t& r. i|#-komadov a pcètuiso vred SS K. Križev por, za vojni čas obsega res v srce se- [ukajsiiji okouci močno raz- s jgajoča premišljevanja, o Kristusovem trpljenju. Polog j kiija griža, kateri je že podleglo veliko število ljudi. ;; tega še ima knjižica veliko molitev za razne potrebe ! Temu je krivo večinoma, kor se ljudstvo no zna vva» j posebno na toliko potrebno molitve za mir. Stane pa rovati in ne gleda dovolj na snago. Vzroka je iskali : «. poštnino vred 20 v komad. SO komadov, pa B K, Na-tndi v tem, ker nekateri niti zdravnika jie obiščejo v ro^a se v Cirilovi tiskarni v. Mariboru* slučaju, ko .o bolezen že v hiši, temveč zdravijo z j »Goriška Straža“ m imenuje, nov lisi, ki ie dvomljivimi domačimi zdravili, ki še cesto pospešu- j ~ , iVhaiati dno 10 f n - r- jejo bolezen. Trudimo se ljudi poučiti, kako se naj j L I a • n' ì? -Ì&S -° varujejo griže, toda naši nasveti se vse premalo u - ? užene S. L. S. na Goriškem. Prva Š«eviika je važujejo. I zborno urejena.^ Naročnina znaša do novega leta PoJaela v Savinjski dolini. Našo občino je za- j S K. >Gorička Straža« se naroča v Gorici, Go-dela dne 18. sept. velika nezgoda. Eden naših naj - f ..peska ulica 4. — Pfjooročaniol boljših io najuglednejših mož, zaveden Slovenec, in I * ... ' Jugoslovan g. Juliji Žigan, trgovec in posestnik, je f ' ... nenadoma umrl. Po kratki, a hudi bolezni nas je za- Ì . ^ Posamezne številko „Slovenskega Gospodarja4 pustil v dneh. ko nam je zavednih in premožnih ro- f ha 0btražo'‘ stanejo od !.. oktobra naprej v razprodaji - S3 v, brez ozira na to, ali imajo 4 ali S ctranil Maribor. Gospa V o r t n i £ ja' premise Ma te Sni svojo trgovino mešanega blaga iz Koroföä «erte v svojo lastno hišo, Sodnijska nima Št« 17. Sa gsčpo-roča fij obilen obisk. Sia?, m f$7H& a~~ C. kr. okisjno liodiččc v Baja add. YB proda pt prošnji lastnikov. Alojza, Milas a In Olgo Gregorid na jav-ii dražbi cledeSe nepremičnine: I. vi. Št. I k. 0. Eajherg 22 pašnik ar 40.21, 24 Bjiva ar 7.16, 26 pašnik ar 30.96, 31 pašnik ar 63.73,3S hosts ar 60.24, 34 travnik ar 19*32 doljubov najbolj treba. Pogrešali ga bomo zelo, kajti vedno je bil brez obotavljanja pripravljen pomagati in sodelovati pri raznih narodnih prireditvah, vedno Cenfedni nsročnikoR?, M so n&m naročnino «to na dolgu, smo danes napravili na ovitke rsdre fcrf-i prvi daroval za razne naroane na- | že in prji0žili isdi nakaraice. Položnic pomagal v boju proti ponemčevalcem f rf} gm k , «h po5tra hnHInir* Polzele, nosebno na. še v dobi Šulver- i * 0 > naul 1 n P°-ln:i ßr,-rl5^ICt4 poslala. je z veseljem in prvi daroval za razne narodne na- | g mene ter nam lepe slovenske Polzele, posebno pa še v dobi šulver-f,jnske šole, katero smo tudi z njegovo pomočjo končno vendar ugonobili in to najbolj s tem, da smo ji s spretno agitacijo odvzeli deco. Pogrešali ga ITodo pa tudi ubogi, katerim je rad in dostikrat pomagal, ter se jih je Še v oporoki spomnil s tem, da je volil 10.000 K za nakup hiše v. središču Polzele, kjer bodo imele ubogo družine brezplačno stanovanje. Bodi mu slovenska zemljica lahka! Dobrna. Dne 21. in 22. septembra so naša vrla narodna dekleta po dobrnski župniji (no vaseh) na -brala za gladujoče otroke naših sobratov, na jugu lepo svoto‘ 576.98"K.če pomislimo, da so je v teku vojne velikokrat nabiralo za različne namene, za Rdeči križ, za invalide, za begunce itd., posebno še pa za vpeljavo električne luči v cerkev, se moramo res čuditi tei radodarnosti. Bog. povrni vrlim dekletom ves trud pri nabiranju in vsem blagim darovalcem! Lahko rečemo: Kar ste enemu teh malih storili, ste jugoslovanski domovini storili, — Bralno društvo lepo emuje. Knjigo se redno iz izvrstno urejene knjižnice izposaiujejo in Istotako se časniki redno oddajajo u-dom. Po vendar nai i riki sedaj tako imenitno pisani, da jo dolžnost vsakega skrbeti, da čim več ljudi čiuTi. dual farna bukv-arna bo začela deliti - moremo -3 ni do- li. fl. Št. 8 k. 0. Eajlisrk 18 travnik ar 12.52, 13 hosts 66.39, EO travnik 13.31, 21 psšaik 44.62. TI iL št, 2 k. o. Eajberk 3 etavMšže zs 1.08, 4 stavbS- •’ če felev ar 1.95, 5 hišno poslopje ar 11,25, 36 travnik in pašnik 341.76, 39 pašnik 24.96, 40 njiva 3\Ì0ÉS:ja z 2—3 del. moč'.- i išče za 2 orala velik vinograd O. Bil-lerbeck. Maribor, Gosposka ulica 29, ali Kamnica pri Mr rib. #Hßr;. mnsruhe“. 227 €fes?Ii@TOlXi za stolno cerkev v Maribora bo takoj sprejme. Pogoji sc izvejo pri župnijskem urada Hsribcr, Stolni trg 20. 220 H’öeni ■ vir.it.ir j a s 4 ali 5 delavnimi molari r.s svoje posestvo v Rošpahu pri Maribora. Poji...nila d? js Fridrih Winkler, Cafó Central, Mtribor. 2 esse, dražbeno pogoje je rpbgledati pri 'podpisanem sedišča izba št. 17 ali 13. C. kr. okrajna sodnija Ptuj, edd. YII., dne 23. oktobru 1918. K X t Krajni šolski srst v Tršarjih nassavjn ] Saloete» vest, da jo sjegov presaslaisi oba gospod - ■Ti . 1 premino! v noči ct 30. sept a» 1. «ktobxz 1818. Begveb sc vrši dva 2. d:i. 1918 ob 3. url p.gxldvs Iz Šolskega porlopjs. Krsjni šolski svet isguM v pckejrJLc i? iju- T’{ ....-f. b j c ä v\* r.£GS3orao dfelavacga oda, ußifcKßki besnjivega predstojnika is z . “ • Mdomilega- vesteesa uStsija. iriS; I gi Iri. Po smrti je bil odlikovan z veliko srebrno ko-temo/Pokopan jo v bližini dotične vasi, ki je pa sedaj" zopet zasedena od Italijanov. Naj počiva v miru %r tuji zemlji 1, j-Friä Ljutomer. Ciril Metodova ženska in meška podni:,niča v Ljutomeru priredita v nedeljo, dne 6. oktobra t. 1. v gostilniških prostorih g. Seršena v Ljnloroem vinsko trgatev s prijaznim sodelovanjem pevskega društva z zelo zanimivim sporedom. Za čet ek ob 724 uri popoldan. Slavno občinstvo se opozarja na to prireditev in vabi na mnogoštevil r-() d -- Ha O d 1* . Trnje na Koroškem. Dne 30. septembra se je poročil v tukajšnji proštijski cerkvi g. Jernej Božič, rezervni praporščak, z gdč. Zaliko .Einspieler , organistinjo in marljivo cerkveno pevko. Poroko je »Izvršil mil. g. prošt Gregor Einspieler, stric neveste. Novonoročencema želimo obilo sreče in blagoslova na potu življenja! vosc-S. in stra so po najrrs^i dnevni ceni kupuje pri tvrdki Ivaa Dečko, Ceijé, nasproti Narodnemu.domo. 226 r .over ::beg» m su®mccj”c \c- zisa popomuE.i a vezu, c e ùprvj i fOVljSB !» £' ;«■ 50. ms takoj v trgovini M. Berdajs, trgovina s .mešanim blagom in semeni, Ilaribor. 218 Tex.rje, One i. ' ektcmrs iyig. ai3 FTT^ 'T^f <57 G3Gu:; Podružnice : BuuEj L, fepüfccifsfeaßEe 7*9, Dubravaik, leto?, ijuMjasa, Mettavi^ ©«atija, Split, šibaaflt io Zažei,! Ispostava: ITlssj. ü L7" ~~ IX. emisija. D Drv t kri I 'j y w £rT>- r» f*. »3 P> prr! X CSI f§®IISa tv'>_:LVt. ich tfirkirč Jugoslavija Jugoslovanom, Knjižica, ki se je tako priljubila našemu ljudstvu, se zopet dobi v Cirilovi tiskarni v'Mariboru, Cena s poštnino VJC8Ü 50 vin, Slovenci, sežite pridno po njej ! Marija, žalostna Mati. - Premišljevanja in mo- \ prepasti javni ssbskripciji tuli za ned.elßiSafje. Live. Spisal dr. Josip Hohnjec, profesor bogoslovja | 1 A 9 Tìdteicp TX fimfsüs sodeìaleio na us. v Mariboru. Mimo lahko trdimo, 'da tako popolnega. M& podlagi sklepa lednega občnega zbora, delničarjev Jadranske banke, ki ss is vršil dne 16,. maja t. i. in pooblaščenja c. kr. vlade, odločil je nižje podpisani upravni svet, da izda SS.€GO dete!© Jadr&sis&a h&nte S soaSisIaa wéfiasBti dvigajoč s tem delniško glavnico za K 10,000.000*—- us|K 30,000.000*— in to po sledečih pogojil?: 1. Imetnikom starih delnic pripada opcijska pravica na £;ö.00@ déln£o po esol ©cl EIS^S'*— 4©l-qs.©l dočiin se . ^,©00 delalo po seal od — tol-qa^l izvirnega molitvenika še Slovenci do zdaj nimamo , kakor ie ta. Pisatelj, neumorni organizator slovens -kega ljudstva, se je v resnici potrudil podati svoje -mu ljudstvu nekaj dobrega. Knjiga vsebuje v prvem delu osem obširnih premišljevanj o Žalostni Materi božji. Tu je nakopičenih nehroj zlatih pobožnosti v f čast Žalostni Materi in v Čast trpljenju Jezusovem, štiri sv. maše in zbirka splošnih molitev in pobožnosti Ob koncu je g. pisatelj Še dodal rasno molitve v bolezni, za bolnike, za umirajoče in za rajne. Novo 2. Bsl&iee IX. emisije sodelolejo na uspehih banke z isto pravico ia dolžnostjo od 1. januarja I 1919 dalje kakor stare delnice. _ ... . j • g. Opcijska pravica pripada imetnikom, starih delnic, kateri morejo dobiti za pet' starih dt-lmc j dve novi po prvenstveni ceni od K 575’—. Delničarji, M želijo izvršni opcpio pravico, morajo polo* j žiti plašče' delnic pri enem zavodov, M so navedeni kot snbskripčijsko mesto. 4, PredbeleSbè na delnice javne snhskripcijo po K 675*— sprejemajo navedena subskripcijsks mesta, toda upravnemu svetu pristoja pravica reparticije subskriblrauih delnic. " ’ 6. V glačaju, da bode o priliki repartiere podpfeatelju dodeljeno manjše število delnic kot je predbeležiL se ma povrne odveč vplačana .svota daé 1. novembra t l. §. PredbeleSba in popolno vplačilo delnic ss mora Izvršiti med 25. septembrom in .15. okt®-knjigo prav toplo priporočamo. Cena s poštnino vred | jjrora ip.j0- v igtem roku se mora izvršiti ludi opcijska pravica. e —X ni«!u«! tvorni - luTo^ntni | ^ n& i@gajtt novih đoloic pripada — po odbitku vseh stroškov in pristojbin — resorv- f nema zakladu Jadranske banke. 8. Snijskrifeira se v sledeüh zavodih: ' • • a) fećfsaste teka v Trstu in njene podrašnice na .Dunaja (I. Tcgetthoffstrasse • 7-9), v Đubre f-nlliH, Kotora, Ljsbpni, Metkoviću, Opatiji, Splitu, Šibeniku ia Zadru. b) Banka ! Štedfoaa sit Primorje na Sušaku in njene podružnice v Bakru m na Rijeki. c) Prva Hrvat Aa Iteäicnica v .Zagrebu in njeno podružnice v Bjelovara, Brodu^ n,- S., öarkvsniei, Di.ln.icah, Djakovu, Karlovcu, Kraljevičih, Novi Vinodolski, Osijeku, Požegi, Rijekiy Senju, Siska, Sv. Ivan??. Žel., Varaždinu, Vel. Gorici, Vinkovci, Virovitici, Vukovaru in Zemunu. d) Hrvatska centrales jbaüfca za Besau i Hercegovi®* v Sarajevem in njene podružnice v Ho ia D. TrzM. c) Hrvatska Zssaljjka banka, podružnica v Zagrebs. f) Srpsku bacila v Mostaru. . g) žira.osteashč bacini, podružnica na Dunaju. m; ST 6.cD. Naroča se v Cirilovi tiskarni v Mariboru. Druščine Imlrvico sa dekleta. Spisal Rožman Jožef, pokojni nadžupnik konjiški. Ko so Marijine družbe bile pri nas še popolnoma nepoznane, je preblagi in goreči nadžupnik Rožman v Konjicah iste n peljal že" za vse stanove. Ža dekliško Marijino družbo jo izdal tudi poseben molitvenik, ki so odlikuje i o krasnih naukih in izbranih molitvah zn Marijine družbenice. Kot vnet dušni pastir je poznal srca in potrebo Marijinih družbenim zato je pa. znal tudi pri sestavi molitvenika ubrati pravo struno. Knjižica se : o družbenih;-m tako prikupila, da je doživela že 13. natis. Ker so pošli zdaj vsi molitveniki za Marijino | [ostare ». žeto tog." posebno priporočamo. Gotovo ; sur ž-1, ti si ga bo naročil. Cena s pošt-6 K. Nnročn se v drilovi tiskarni v Ma - — ;i j 3 J-JŽ- V Ti riu, dna 25, ibra 1918. tri pjnm! Er.-ri-;: