gospodarske obertnijske in národsk IshsMajoveako sredo in saboto. Veljajo za celoleto po posti4 fl., sicer3fl.; sa pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl.30 kr. V Ljubljani v sredo 23. julija 1856« ali vijolni bob čmu je in kako zeleni voleji bob podorati in namest gnoja ž njim reži tr nojiti naj naj se seje ga podorje kadar naj lepše evetè, podorje, naj se poprej povalj po- in da se Kosi se ta bob. ko Čedalje več se sliši od v oleje ga ali vi join ega boba (lupinus albus, Lupine oder Feigbohne, zato ker na Laškem s praženim voljčim bobom smokvam ali figam bolje je odcvetel. Pokošen naj leži kakoršen je 8 ali 14 dni na potem se z gnojnimi vilami na majhne kopice po or » noje). Sknšnje veljavnih mož pričajo, da vrednost voljčega boba njivi, čevlje visoko spravi in tako naj spet 8 do 14 dni leži bre premetovanja ; potem se domů spravi. (Kako pa je naj bolj 3 se bo pa takrat še le prav spoznala y kadar bo treba y tudi pusto in nerodovitno pešeno zemljo v rodovitno predelovati. Tudi ta čas bo přišel; saj gré ça svetu vse poredoma naprej in sila je naj bolja učnica. Izperva so se ljudje lotili le naj bolje zemlje in jo začeli obdelovati. Pozneje je pri- to klajo domu spravljati, da ne gnjije dognano). y še ni popolnoma Pridelk večji ali manji se ravná po zemlji in vremenu V premerzlih krajih ne dozori seme. Suha bob pri šla tudi slabeja na versto, in sedaj devajo gospodarji ze tudi močirni svet na suho in ga obdelujejo, da mu jemljejo mokroto po drenaži. Lahki pesek in čisto nerodovitna pe- (Lupinenheu) je tečna klaja, ktera se živini naj bolje leže, če se ji ne poklada v eno mer, ampak enkrat bobov- oveé je dobra, pravijo, nica, drugikrat merva. Posebno za šena zemlja se pa sedaj še zanemarja al tudi ta bo pri šla na versto. Za to pa ni boljega kakor je voleji bob, ker on ima to lastnost in skrivnost v sebi, da nerodovitno lahko pešenko premení v rodoviten svet, in zakaj? Zato da imajo po nji več volne; le takrat naj se jim ne poklada kadar imajo mlade. Bob sam se zdrobljen (šrotan) poklada govedom in konjem. S podor zelenim bobom se gnoji reži kaj dobro 7 k « J( r b ] tak gnoja bo Ij š u j kak drug sad ste da j p o s eb n a d ovi tn em t ? potem pripravna tud i n z a pa tudi po požetem semenskem bobu se bolj obnaša kakor po prahi. Sej se pa po ti versti : voleji bob , po tem pa rež za rez. potem spet voleji bob in za njim spet rež ; kdor pa po 7 V . Naj zvedó naši gospodarji, kajW.Kette od tega boba novejših skušnjah pripoveduje; morebiti da vstre- Jioce spet tega boba sejati y mora enmalo pognojiti po naj žemo kteremu, ki ima kakošno pusto zemlj Kette piše od volčjega boba to-le: brez prida 2, Voleji bob viènjev. To sorto so nekdaj zlo sejali, potem jo je pa rumeni spodrinil, sedaj so se ga spet bolj poprijeli. Ker dajč bolj terdo, Volčjega boba je več sort; naj bolj se seje rumeni, leséno bobovnico, ni za klajo tako dobra kakor rumena ? višnjev (vijolni) in beli. Gospodarju je na dvé str ko , al to lastnost ima ta sorta, da raste celó v taki pešenki, v kteri risten; je namreč dober gnoj na p mlji in pa se rumena posuši. Bob je za zobanje konjem in govedom za klajo, in sicer za frisno klajo ali suho za ovce, zernje (bob sam) pa za goveda in konje. Ker pa so v tem imenovane tri sorte nekoliko razločne , naj povémo od vsake posebej, kar so skučnje učile. dobro tecen. S. Voleji bob beli. reži Belo sorto na severnem Nemškem le podoravajo zimní y za drugo rabo, to je y za klajo ni. 1. Voleji bob rumeni. Stacuna „Diinnwald et Co m p. in Berlin", Rumeni voleji bob je med všemi naj bolji. Od leta 1840 ga kmetje po vsem Altmarku tako obilno pridelu-jejo, da jim je tam poglavitna klaja. Naj slabejše pešene zemljiša obsevajo ž njim, in ker je bilo popřed vse golo in „Moškovic et S i egl i n g in pa in Erfurť4 ponujate dobro blago, kdor želí ta bob poskusiti in nerodoviten pešen svet v rodovitnega premeniti. pusto. raste zdaj žito in drugo. Izperva so sejali voleji bob in ga podoravali za gnoj; pozneje so se prepričali, daje tudi dobra klaja, in od tega časa je pridobil voleji bob tako hvalo, da ga imajo za cudodelnika na vsaki nerodovitni pu- enkrat v misel. Oci verb kaj, Pač malo drevja je, od kterega bi ne bil naš list že govoril, le od verb menim, da še ne; naj tudi nje vzame sti zemlji. Rumenemu ali žoltenemu volejemu bobu ni treba nic za sadno drevj Verbe se zamorejo na takih krajih zasaditi, ktere niso gnojiti : če se mu pognoji, se celó prevec razraste; globoko pa je treba njivo izorati; če je pešena zemlja še tako Verbe naglo rastej y in v krátkém času potem zmiraj vec. Iz lahka. se plača dvakrat jo preorati in pa globoko seje ta bob zavoljo semena, naj ga V/ 'f* seje zgodej Kdor in že (v 10 letih) ze dosti lesa zaredé in korenin drugej ne poganjajo, in drugim sadežem močí ne jemljejo, ker le v globočino delajo korenine. Kdor pa hoče verbove sajenike prav saditi, ne smé okroglih lukinj delati, konec mesca sušca (marca) ali pa izzačetka malega ker se okoli in okoli preveč terda stena naredi, ampak mora travna (aprila), zakaj izperva potřebuje dosti mokrotě, kol, s kterim luknje delà, na štiri vogle imeti. Tako se stena Kdor ga pa seje za podora ti, naj ga seje o Křesu, in v zemljo saj na voglih tako terda ne naredi, in če se verbova sicer na oral zemlje 4 do 5 vaganov; ce pa zelí semena sajenica posadí, saj na voglu la ar řs korenine poganja, kjer pridelati, je dosti polovica une posetve. Ce hoce gospodar je bolj mehka zemlja. Kadar se verbe obsekujejo, naj se *) Vse rastline. ktere kmetovavec zelene podorje, da so drugim sadežem namesto gnoja, se morajo s svojimi koreninami glo- boko v zemljo vriniti. da se ondi napijó vsega potem drugim rastliiam dober gnoj. živeža in so vselej srednji verh za cevelj visji pustí, da se dez laglje odceja in sneg bolj odletí, da se v sredi verha voda, perje ali listje in led ne nabera, zakaj to stori, da začne na sredi verba gnjiti, in zmiraj globokeje gnjije, dokler se ne razpoči. Ce se pa srednji verh zmiraj višji pusti, se ne more linije in eneg ali led naberati, in drevó ne more gnjiti tako. Pri vodah, potokih, ribnikih, rnlakah, v mokrotnih krajih sploh, pri in po travnikih verbe rade rastejo, naj bolje pa se sponašajo na nepremokrem kraji; v golem pesku se pri veliki vročini rade posušijo, in v preniokrem počasi rastejo. Na krajih, povodnji podverženih, kjer se krnali voda odteće, se dobro sponašajo. Na takih je vendar bolje, da verbe sto-jijo, kakor pa celó nič. Kraj brez drevja je žalostěn in pust. Povsod drevje raste, samo da se vsakemu pri praven kraj odloči. | Sadno drevje raste le v suhi zemlji, in večidel če bolja ie, bolj veselo raste; jagnjed ali topolka v mokroti in slabém pesku, verba na travnikih in mokrotnih krajih. Kdor ima velik travnik, naj si ob grabnu in pri nilakah verb zasadi. Ce je pa velik travnik, se utegne primerno razdeliti iu po versti verbe nasaditi, le od poldanske strani naj verbe ne stojijo, da niso na poti, kadar se merva suši. Ko se pervič verbe obsekujejo, se mora deblo za 10 čevljev visoko pustiti, nižje veje po deblu pa naj se oklestijo. Ce se nižje veje po deblu zmiraj trebijo, se skorja preraste in no-benih vej več ne poganja, in tako se le visoki verhovi do-bijo. Na tako vižo ravno tako lepa trava pod verbami raste, kakor drugod po travniku. Ob košnji se lahko trava na sončni kraj spravi. V nekterih krajih so derva drage, pa vendar ili ne drevesa ne na travnikih, ne v mokrotnem, ne na pešenem kraji. Naj vsaki stori, kolikor more; kmali se bo veliko povsod storilo, kmali se bo vsaki nad svojim delom veselil. Z. Konjsko meso — živež ćloveški. Poslednji zvezek dunajskega časopisa „Vierteljahres-schrift fur wissensch. Veterinarkunde" pod naslovom „das Pferdefleisch als Nahrungsmittel fiir den Menschen" popisuje vse od konca do kraja, zakaj in kako so začeli na Dunaji v mesnicah konjsko meso sekati in ga v živež ljudém prodajati. Takole piše : Cedalje dražje goveje meso, iu sicer tako drago, da ubožniše ljudstvo si ni moglo več kosčika mesa kupiti, je s prožilo pametno misel: kaj, ko bi se konjsko meso upeljalo v mesnice? Družtva zoper terpinčenje živali so se lotile te naloge, in njim, posebno pa dr. Wildner Maithsteimskemu na Dunaji, gré hvala, da je c. k. ministerstvo notrajnih oprav že 21. okt. 1850 očitno oklicalo, da konjsko meso je pripravno za živež človeški, in da je razglasilo oštro postavo, kakošni konji se smejo klati, kakošni pa ne : ali če jih ni druzega kot kost in koža ali če so smerkovi, červivi, smolikavi, ali če imajo kakoršno koli notranjo ali unanjo bolezen, po kteri se drob spremeni, kri spridi itd.,— da živi in zaklani se imajo kakor goveda po zvedenih živinozdravnikih ogledavati itd. V Doblingu blizo Dunaja se je odperla perva mesnica za konjsko meso; cena mu je bila za prednje če-terti po 5 , za zadnje po 6 kr. funt. Na Dunaji (v pred-mestjih) so sedaj že 4 konjske mesnice, na krnetih blizo Dunaja pa tudi ena. Dunajski magistrat po zaslišanji dunajské policije daje dovoljenja za napravo konjskih mesnic, ki morajo ločene biti od druzih navadnih, da se namesto govedine ne prodaja konjsko meso, ki je po unanji podobi govejemu zlo podobno. Naj gotovši razloček je loj in mast; pri goveji živini je bolj belj kasta, pri konji ru men kast a (ponierančne barve); pri goveji živini je bolj terd a, pri konjih bolj m eh ka. Meso goveje je bolj rudeče, konjskega rudeča barva cika na plavkasto; ko se je goveje meso shladilo v zaklani živini, se ošlata bolj čversto kakor konjsko. Od zaklanega konja se dobi okoli 3 cente in pol do 4 cente mesa. Na Dunaji v mesnicah zaklani in prodani konji so bili alislepi,hudobni, nadušlj i vi, nori ( Koller), in taki, ki so si noge zlomili ali ki so tako č o tašti, da niso bili za vprego. Nikoli ni po vžito meso nobenemu škodovalo. Če je meso prav stare izdelane merhe, se vé da je terdo in kitavo. kakor da bi clovek golo kožo jedel; al takošno bi tudi bilo goveje, če bi vola ali kravo vpregali 15 ali še več let. Če je pa konj bil v dobrih rokah, je konjsko meso dobro, mehko, lahko prebavljivo. Konjsko meso, naj je kuhano, pečeno ali kakor koli napravljeno, se ne loči došti od govejega. Pri kuhanem mesu konjskeni je le rumena mast bolj očitna. Juha (župa ), če je napravljena tako kakor goveja, se ne loči od goveje celó nič; ravno tako čista in okusila je; le na to ima kuharica gledati, da, kadar konjsko meso kuha, juhi večkrat pene posnema. Tudi posušeno konjsko meso se ne loči od govejega, ravno to veljá od konjskega jezika; posebno dober je ; le spodnji del, kjer ga je več let berzda tišala, je tako terd, da se mora odrezati. Možgani, jetra, vranića in serce so tako dobri kakor goveji. Ledice pa niso dobre zato, ker preveč disé. Tudi pljuča in čeva niso za vžiti, pljuča so tako grobe in terde, da so komaj za zgristi, čev bi pa tudi zlo lačen clovek ne spravil doli, — oboje prodajajo za živino. Klobáse se dajo iz konjskega mesa prav dobre napraviti. Iz vsega tega je očitno, da je konjsko meso ravno tako zdravo, in tudi tečno in dobro kakor goveje, ako se namreč le po postavi za mesnico pri puše ni konji kolje j o. V mesnicah je s konjskim mesom le ta sitnost, da se hitro zlo posuši in tudi začernelo barvo dobi, če leži na zraku (Ijuftu) — tedaj ne more tako dolgo ležati kakor goveje. ►Starozgodovinske oertice O ženskom imenu CAVRV. (Konec.) Memogredé še eno ime na koroških kamnih omeniti hočem. Na kamnu pri sv. Vidu izkopanem je po berilu Mu-ratoria pisano: „C. CEPINIVS ex voto posuit". Cep in je po koreniki in obliki čistoslovensko ime iz ,,kopama, spremenjeno iz ,,cepam". Kopati izvirno po-meni: sekati, hacken, hauen, litevski : ka po ti, letski: kapat, hacken, hauen, v pruskem jeziku se najde: en-kopts, sepultus; pomen kopati = fodere je toraj že prenešen. Obilo imen na noriških kamnih Seccius, Seccia, nam razjasnujete domači Cepinius in Capatiusm nem-skim imenom Hacker in Gruber. V napisu, v kterem se ime Capa ti us nahaja, je še eno slovensko ime. Ves napis se glasi takole: „Titus Julius CONDOLLI filius CAPATIVS. Miles cohortis Montanorum Primae Štip. XXX."2). Tukaj vidimo ime Kondol = Pesek, Pesjak, poljski : k u n d e 1, k a d e 1 (beri kondel)=:pes, gotiški h u n d s, gerški xvcov, gornjo-nemški hunt, staronordiški hundr, ěvedški hyn da, pes, estniški hunt — lupus, volk, finiški hurt a, volk, litevski kurtas, poljski chart, slov. hert, ert, Windhund ; cimriški v višebroji: cown, kornski cên, bretanski ki, gádhelski cû, plural coin, litevski s z u, le-tiški s u n s, albanski ken, sanskritski s h van, shun (ç-van, çun) , zendski shpa (çpa), slovenski po prestavi čerk pas, pes, iz shun je slov. ščene, šene, latinski can i s, ruski konura 3), Hundestall, gotlandslri kusse, we lp, volk, slov. kusa, Hundin, kuzla, psića, k u že j, psiček, kuna, Marder. Can is in canis lupus se v razlienih indoevro-pejskih poznamlovanjih stikata 4). Rodbine z imenom Kon-dol še živijo v celjski okrajni. Ime žensko Couna se najde na kamnih starega Vi-runa. Spoininik je Senecii Cou ni postaviti dal TERTI- ') Mur at ori str. 980. Nr. 3. 2) Gruter str, 545 Nr. 10. ) Da so stari Slovenci tudi izraz kan, Lon m pes poznali, pri-čujejo imena sel in vesi Kan iza na Cgerskem, Kan iza. přední es tje v Petuji, Kaniža. srenja jareninske fare v slovenskih goricah. Slednja srenja se v listinah 16. in 17. stoletja zmiraj nahaja pod imenom Ka niž a, dnešnji lladenčev in deklet, Se kosca spomnil sem in trav, Na rože in njih med. Iz D. zapuščine goslovcov od vojaške službe v gotov red denejo, so presvitli cesar veleli, da sledeče določila imajo prec veljavo Pogovori vredništva zadobiti X mladenci k at o liš k y v vere so vojascme opro Gosp. D. C. v D. : Kadar nam bote kaj pisali, prosimo da škof v svoje semenišče za bo^ steni, kakor hitro jih kaki slovce (alumnatarje) vzame, ali da grejo v kak samostan (klošter), ki je od cerkve poterjen , ali če se bogoslovstva učijo v kakih javnih bogoslovskih šolah in imajo zagotovila okah, da jih bo potem za duhovne vzel v limi šolskimi priložite pesmico: „Kar nam koli rožic" etc.. ker pecat na papirji Gosp. Fr. C. v P. : Serčen po- je na več krajih iztergal besede. zdrav in hvala za poslano ! Prosimo k kaj Lep yy Na grob" ni na stran pak caka pripravnega pesmica . v. d. d. kakega skofa v Milodari za Semicane. Gosp. Val. Pleiweis v Ljublj. 5 fl ojo skofijo , in se morejo izkazati z dostoj J. B. v Ljublj. 2 Gosp. A erne, kaplan v Ložu,2 fl Iz Verhnike gosp. G. T. 5 fi. z opominom : „Dajte in se vam bo dalo" Odgovorni vrednik : Dr. Janez Bleiweis Natískar in založnik : Jožef Blaznik.