770351 814014 uspešnega delovanja Ribiške družine Mozirje STRAN 11 ropHONE Maja Kopic s.p. - Levec 56, 3301 Petrovče Tel.: 03 491 0260 Mozirje 3330, Ob Trnavi 1 Tel.: 03 839 0820 Prodaja mobilnih telefonov iz akcij Mobitela Sklepanje naročniških razmerij Prodaja ostalih mobilnih telefonov in dodatne opreme OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Muzejski trg 1 a 3000 CELJE SN0003 MARJANA SPENDE Rejka kokoši LETO XXXVII, 28. OKTOBER 2005, CENA 298,00 SIT nesnic Pred nekaj dnevi smo imeli rejci perutnine v Celju organizirano predavanje v zvezi s ptičjo gripo. Moram pa reči, da nismo izvedeli nekaj novega, zdi se mi, da se tudi stroka »še lovi« pri vsej zadevi. Higienske ukrepe, ki so nam jih priporočili, uporabljam že sedaj, tudi kokoši so ves čas v zaprtem prostoru. Vse, kar so priporočili, rejci delamo že sedaj. Zgomjesavinjska zadruga Mozirje z.o.o., Cesta na Lepo Njivo 2, Mozirje I Zadruga Mozvje in Zadruga Laško vam v obdobju od 98. oktobra do 30. novembra nudita naslednje mesne izdelke po ugodnih akcijskih cenah. Zadruga mozirje Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji • Telefon: 03/838 80 90, Telefaks: 03/838 80 91, 041 643 538 Laška kranjska klobasa, 1 kg 1.190 SIT a Sunka rica, 1 kg 1.110 SIT Družba za izvajanje tehničnih pregledov motornih vozil, traktorjev in priklopnikovA.M. TEHNIČNI PREGLEDI MIKLAVC d.o.o. iz Nizke opravlja tudi: - tehnične preglede motornih in priklopnih vozil do 3.5 ton ter traktorjev, registracije novih in rabljenih motornih in priklopnih vozil, - odjave vozil, - podaljšanje registracije vozil, - izdaja preizkusnih tablic, za vse upravne enote Republike Slovenije. Letna salama, 1 kg 990 SIT tkHI Zimska salama, 1 kg 2.430 SjIBP Sklepanje avtomobilskih zavarovanj in delnih kasko kombinacij za zavarovalnice Triglav, Maribor, Adriatic in Slovenica, ter sklepanje avtomobilskega kaska za zavarovalnico Triglav. Za vse storitve je možno plačilo na: gotovino, čeke ali bančne kartice (MAESTRO, EUROCARD, AMERICAN EXPRESS). Zavarovanje lahko plačate na več obrokov preko trajnika. Homologacije in a-testi predelanih ali uvoženih motornih in priklopnih vozil ter traktorjev vsak 1. četrtek v mesecu ob 13. uri. Potrebna je predhodna prijava na pregled v referentski pisarni. Pizza šunka, 1 kg 690 iìlJÈ Zelenjavna salama, 1 kg 990 SIT Opravljamo tudi periodične preglede strojev in naprav za obrtnike ter kmetijske mehanizacije na terenu. NOVA STORITEV PRI A.M. MIKLAVC d.o.o Prevzem izrabljenih in poškodovanih vozil v razgradnjo tar pridobitev potrdila o razgradnji avtomobila. Pokličite tel.03/838-80-90, 041 643-538 e-pošta: a.m.miklavc@email.si VARNE KILOMETRE VAM ŽELIMO! Izkoristite in okusite domače dobrote! ÜGODNÄ CENÄ PLATIŠČ « 'V GUME VAM BOMO " ' ^ ZAMENJALI Z NAJSODOBNEJŠIM MONTIRNIM STROJEM, KI JE ŠE POSEBEJ PRIMEREN ZA MENJAVO GUM NA ALUMINJASTIH „a. platiščih. - . ' ZA GROZLJIVE PLATIŠČA: 14 col 15.480 SIT 15 col 16.080 SIT 16 col 17.880 SIT Če še niste zamenjali gum, je skrajni čas, da nas obiščete. Uredimo vam tudi Bankredit! Od 40.000 SIT do 300.000 SIT do 24 obrokov. 30.10. Rü?a Baija ^wr s p«vko v 31.10. Deliro ’ vfey Western Club 2 irr Rotel Burger fl > * Vewse V hitrih servisih Vulco bomo vaše vozilo skrbno pregledali in primerno obuli. Obiščite nas v našem servisno-prodajnem centru: mmiimrn Jote Novtìk ».p, Ottonino 9, mi Ijubtto ob tovfriji IM, tax,: 03/8841*169,03/63*10-70, G8M: 041/76*661 TEHNIČNI PREGLEDI D.O.O. E-naslov: a.m.miklavc@email.si DELOVNI ČAS tehničnih pregledov: pon. - pet. 7.00 -19.00, sobota 8.00 -12.00, avtopralnice: pon. - pet. 8.00 -19.00, sobota 8.00 -14.00. Tretja stran OSREDNJA zasebnega in javnega zdravstva V dneh, ko so mediji polni zastrašujočih novic o pohodu virusa ptičje gripe, prihaja vse bolj v ospredje tudi razprava o prihodnosti slovenskega zdravstva. Minister za zdravje dr. Andrej Bručan napoveduje mešanico javnega in zasebnega zdravstva, ki naj bi temeljila na čim več zasebnih zdravnikih s koncesijo. Bolniki, ki bodo izbirali med zasebniki koncesionarji in zdravniki, ki delajo v javni zdravstveni mreži, naj ne bi občutili nobenih razlik, še posebej pa ne negativnih. Ravno nasprotno, napovedujejo na ministrstvu za zdravje, čakalne dobe bodo krajše, zdravstveno osebje in zdravniki pa bodo bolj prijazni in ustrežljivi. Hm, mar to pomeni, da se bodo zdravniki in medicinske sestre tako rekoč čez noč »prelevili« v ustrežljivo in prijazno osebje, ki bo bolnika po ne predolgem čakanju v udobnem naslanjaču v klimatizirani čakalnici ljubeznivo sprejelo in mu ponudilo svoje standardne in nadstandardne storitve? Če bo res tako, bolje ne more biti, toda istočasno se pojavljajo pomisleki, da bodo zasebniki koncesionarji »zdravih« zlasti mlade in zdrave ljudi, stare, bolne in tiste s težkimi diagnozami pa bodo prepuščali javnemu zdravstvu in tistim zdravnikom, ki se ne bodo odločili za zasebništvo. Nekdanji minister za zdravje dr. Dušan Keber pravi, da se to že dogaja, in trdi, da se zaradi tega čakalne dobe celo podaljšujejo, saj zdravniki zasebniki opravljajo manj zahtevne posege, obseg dela in stroški na enega bolnika v javnem sistemu pa se zaradi tega višajo, kar povečuje čakalne dobe in izgube. Minister Bručan večinsko zasebništvo v zdravstvu argumentira s tem, da zasebniki s sredstvi, ki jih imajo na voljo, ravnajo bolj gospodarno. S tem se je mogoče strinjati, vendar sledi vprašanje: na čigav račun? Na račun dražjega kakovostnega zdravljenja? Dejstvo je, da zdravnika v javnem zdravstvu stroški pravzaprav ne zanimajo. Skrb za bolnika je zanj v ospredju, opozorila glede racionalnejšega ravnanja jemlje kot vmešavanje v stroko, po prehodu v zasebno dejavnost pa so stroški ena od najbolj pomembnih skrbi, ki jih mora obvladovati. Zaradi tega postane tržno naravnan. Mičo Mrkaič, do nedavnega eden najvplivnejših vladnih svetovalcev, ki je pomagal sestavljati tudi zdravstveno reformo, je pred časom dejal, da je tudi trg zdravstvenih storitev samo trg. Kaj se nam torej obeta v novi kombinaciji zasebnega in javnega zdravstva? IZ VSEBINE: 43 Aktualno: Seznami pedofilov niso rešitev.........5 Gornji Grad: Minister dr. Milan Zver z ravnatelji in župani o problemih podeželskih šol..7 CZ in RK Celjske regije: Ekipa BSH je svoje delo dobro opravila.8 logarska dolina: Taktična vaja, kije verjetno rešila življenje.... 9 Župnija Mozirje: Podelitev misijonskega križa.....11 Košarkarski klub Nazarje: Člani nizajo zmage................20 Črna kronika: Varnostnik fizično napadel gasilca.2 2 Na naslovnici: Šolski minister se je v Gornjem Gradu pogovarjal z ravnatelji in župani naše doline ISSN 0351-8140, leto XXXVII, št. 43, 28. oktober 2005. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Marija Lebar, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 298,00 SIT, za naročnike: 268,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisnv in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Aktualno v__________________________________________________________ NA ROBU PANDEMIJE Smo pripravljeni na ptičjo gripo? Ptičja gripa je izbruhnila že v Turčiji, Romuniji, Grčiji, Veliki Britaniji, doletela pa je tudi Hrvaško. Zdi se, da je že pred vrati Slovenije. Nekateri strokovnjaki opozarjajo, da nas čaka katastrofa svetovnih razsežnosti, drugi mirijo, da virus ptičje gripe ni zlahka prenosljiv z okuženih ptic na človeka. Dejstvo pa je, da je ptičja gripa že povzročila smrtne žrtve med ljudmi. Tako imenovana Španska gripa je zahtevala kar 50 milijonov žrtev, umirali so predvsem mladi in drugače zdravi. Ponovne pandemije mogoče res ne bo, a vendar, smo pripravljeni nanjo, če nas udari? Odgovor na to vprašanje smo iskali tudi na Veterinarski postaji Mozirje, v Lekarni Mozirje, o izvajanju varnostnih ukrepov smo povprašali tudi Marjano Špende, ki se ukvarja z rejo kokoši nesnic. Pandemija ie še vprašanje časa? Smrtonosni virus lahko preskoči s ptice na človeka kadarkoli in kjerkoli. Priložnosti je več kot dovolj. Tako vsaj trdijo epidemiologi in infektologi, strokovnjaki, ki nas opozarjajo na veliko možnost najbolj črnega scenarija. In prav oni tudi največ vedo o virusih, epidemijah, pandemijah ter ostalih številnih nevarnostih, ki prežijo na človeško raso. Mogoče vedo preveč in se zato tudi bojijo preveč. Kako bi ob morebitni pandemiji potekalo razdeljevanje zdravil? Kdo bo odločal o tem, kdo ga bo prejel? Kje bi zdravili prve bolnike s ptičjo gripo? Koliko zdravila tamiflu, ki bi mogoče omililo potek nevarne gripe, imamo v Sloveniji na zalogi? Imamo pripravljen krizni načrt? Dr. Andrej Trampuž, specialist infektolog, kije zaposlen na oddelku za infekcijske bolezni na Univerzitetni kliniki v Baslu všvici, trdi, da Slovenija ni pripravljena, saj grožnje ptičje gripe ni vzela resno. V Sloveniji je območje severovzhodne Slovenije z izrazitim tveganjem, kjertudi veljajo ukrepi pred ptičjo gripo, nam najbližje. Poteka vzhodno od avtoceste, torej od postal odporen proti zdravilu tamiflu mejnega prehoda Šentilj, do odcepa Dramlje v smeri proti Ljubljani in od odcepa Dramlje po glavni cesti skozi Dole in Trnovec do Šentjurja in po glavni cesti od Šentjurja v smeri Rogaške Slatine do mejnega prehoda Dobovec. OBLASTI TRDIJO: PANIKA JE POVSEM ODVEČ! Če obstaja tako velika nevarnost pandemije smrtonosnega virusa, kako so nanjo pripravljene odgovorne službe? Uradni odgovor se glasi, da bo Slovenija delovala v skladu z navodili Evropske unije. A iz Bruslja zaenkrat še ni bilo nobenih konkretnih navodil glede obrambe proti grozeči nevarnosti. Slovenija se na možnost pojava pandemije gripe pripravlja podobno kot druge države. Predvidena je nabava nacionalne zaloge protivirusnih zdravil. Predviden rok dobave je v letu 2006. Katerega meseca? Verjetno proti koncu leta 2006. Takrat je lahko prvi val ptičje gripe že mimo. V zvezi s pojavom možne pandemije ptičje gripe se vsa mednar- Naša anketa Strah pred gripo prenapihnjen? Perutnina sama po sebi ne predstavlja nič slabega. Navsezadnje je »pečena kura« redno na mizah Slovencev. Le kdo v kokoših in drugih podobnih pernatih dvonožcih vidi grožnjo lastni eksistenci? Kokoši so bile le hodeča predstopnja slastnega kosila. Da v ptičji veji živalskega kraljestva nemara le ni vse popolno, je vedno bolj jasno tudi zadnje čase. Kajti te prikupne živali s sabo potencialno nosijo nevarnost za človeka, za njegovo zdravje. Za mnenje o strahu pred ptičjo gripo in zaščito pred njo smo povprašali naključne Zgornjesavinjčane. Tina Polčnik, Nazarje V bistvu me zaenkrat sploh ni strah, saj se mi zdi, da je to trenutno stvar »medijske reklame«. Sem pa slišala praviti, da v primeru, dajo dobiš, pričneš čivkati in ti zraste perje ... Čivkanja me ni preveč strah. Perutnine ne bom nehala jesti. Irena Acman, Mozirje Se mi zdi, da strah še ni prehud, se pa zna razširiti med ljudmi. Slišala sem, da še ni zadostne količine cepiva in to bi znalo vplivati na ljudi. Perutnino zaenkrat še jem, ko bo gripa prišla čez mejo, pa jo bom nehala. Ljudmila Hriberšek, Mozirje Mediji veliko poročajo o tem problemu; menim, da le še spodbujajo strah med ljudmi in tako povzročajo paniko. Doma smo klicali na inšpektorat, kjer so nam zagotovili, da nevarnost še ni tako velika, kot lahko slišimo. Sama perutnine nisem jedla že pred tem. Ana Šemenc, Mozirje Sama sicer ne jem mesa, me je pa strah za druge. Ptičja gripa je sicer resen problem, ki pa so ga mediji tudi malce napihnili in izkoristili. Odziv in pazljivost Slovenije bomo presojali šele, ko bo oziroma gripa ne bo prišla k nam. Ivan Bider, Rečica ob Savinji S to zadevo sem precej seznanjenje pa vsekakor panika prevelika. Mediji to stvar napihujejo. Osebno se ne počutim v nevarnosti. Perutnine sic-ertudi drugače nejem veliko,je pa še nisem opustil. Bi jo pa, če bi gripa prišla tudi k nam. Sandi Poličnik, Rečica ob Savinji S to zadevo sem bolj malo seznanjen, vem pa, da je že pri sosedih. Piščančjega mesa nisem opustil, pravtako še nisem razmišljal, ali bi to storil, če bi okužba prišla k nam. Vsaj zaenkrat za nas še ni strahu. Pripravila: Barbara Fužir, foto: Ciril M. Sem @ Aktualno, Gospodarstvo odna strokovna javnost sooča z veliko neznankami. Vse temelji na predpostavkah, kijih nekateri strok- ovnjaki goreče zagovarjajo, drugi prav tako strastno zavračajo. Odgovori zaskrbljeni javnosti so zato nejasni in nekonkretni. A strah v ljudeh je zelo konkreten in marsikoga grabi panika. A panika je odveč. Tako trdi Svetovna zdravstvena organizacija, ki trenutno ne vidi nobene večje nevarnosti za evropsko prebivalstvo. Ptičja gripa je bolezen, ki jo imajo živali. Človeku nevaren virus ptičje gripe H5N1 ni prenosljiv s človeka na človeka, čeprav takšna možnost obstaja. MNOŽIČNO POVPRAŠEVANJE PO TAMIFLUJU V Lekarni Mozirje so nam povedali, da so glede na množično povpraševanje po zdravilu tamiflu dobili občutek, da je ptičja gripa že pri nas.Zdravilojetakovmozirski kotv večini drugih lekarn že pošlo, vendar je zaenkrat panika odveč, saj evropski center za nadzor in pre- prečevanje bolezni meni, da je trenutna nevarnost, da bi se ljudje v Evropi okužili s ptičjo gripo, minimalna. Center sicer ljudem svetuje dvoje, da bi se izognili okužbi, in sicer naj se ne dotikajo mrtvih ptic in naj jedo le dobro prekuhano meso in jajca. Po do sedaj zbranih informacijah kaže, da protivirusno zdravilo tamiflu ne more preprečiti obolenja za ptičjo gripo, saj so strokovnjaki ugotovili, da je virus ptičje gripe prestal mutacijo in nastal je smrtonosni sev H5N1, ki je odporen proti zdravilu tamiflu. Vendar pa zaenkrat ostaja prepričanje, da bi zdravilo tamiflu lahko zmanjšalo resnost in trajanje simptomov ptičje gripe in morda preprečilo smrtnost. Tatiana Golob Marjana Špende, rejka kokoši nesnic: »Ravno pred nekaj dnevi smo imeli rejci perutnine v Celju organizirano predavanje v zvezi s ptičjo gripo. Tam so nam razdelili informativno gradivo o samem virusu ptičje gripe, znakih okužbe, ukrepih, ki sledijo in nam priporočili, kakšne varnostne ukrepe naj pri delu s perutnino upoštevamo. Moram pa reči, da nismo izvedeli nekaj novega, zdi se mi, da se tudi stroka »še lovi« pri vsej zadevi. Higienske ukrepe, ki so nam jih priporočili, uporabljam že sedaj, tudi kokoši so ves čas v zaprtem prostoru. Vse, kar so priporočili, rejci delamo že sedaj. Res pa je, da so precej poostrili nadzor nad našim delom, precej večje tudi »papirnatih opravkov«. Ptičje gripe se zato, vsaj zaenkrat, ne bojim. Naše kokoši se preko ptic selivk ne morejo okužiti. Tudi sicer je predavateljica poudarila, da ni velike možnosti okužbe, v Sloveniji je največja nevarnost okužbe v Prekmurju in na Primorskem, kjer imajo ptice selivke svoja postajališča. Mislim, da so mediji vso stvar preveč napihnili, v ljudeh povzročajo nepotreben strah.« (foto: Tatiana Golob) JAVNE EVIDENCE PEDOFILOV Seznami pedofilov niso rešitev Število in teža spolnih prekrškov se v Sloveniji iz leta v leto zvišuje. Po mnenju javnosti so kazni, zagrožene za tovrstna kazniva dejanja, prenizke, oziroma je sporno izrekanje (pre)nizkih kazni. Vse glasnejše so zahteve po evidencah obsojenih pedofilov. V Slovenski nacionalni stranki (SNS) zato zahtevajo spremembe Kazenskega zakonika (KZ) in so predlog zakona o spremembah in dopolnitvah KZ že poslali v prvo obravnavo. V svoji pobudi predlagajo občutno zvišanje kazni za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, pri čemer izpostavljajo predvsem zvišanje kaznovanja za spolne napade na osebe, mlajše od 15 let. Spolno občevanje s takšno osebo naj bi pedofilu namesto dosedanjih najmanj 6 mesecev prineslo od 15 do 20 let zapora. Na Ministrstvu menijo, da bi bil vplivtakšnega drastičnega povišanja kazni dokaj majhen in da je sporno predvsem izrekanje določene kazni, saj jo storilci marsikdaj odnesejo z najnižjo zagroženo kaznijo, čeprav bi lahko bili obsojeni z več leti kaznovanja. V SNS pa poleg zvišanja kazni od slovenske države zahtevajo tudi uvedbo posebnih registrovtistih, ki so bili v preteklosti že v postopku oziroma so bili pravnomočno obsojeni za zlorabo nad mladoletnimi ali šibkejšimi osebami. V SNS predlagajo, da omenjeni register postane dostopen celotni širši javnosti. Medtem ko v SNS poudarjajo, da bi bil takšen register pedofilov namen- Marjana Veršnik Fale: »Pedofilija je vedenje, za katerega ni opravičila, in bi se družba dejansko morala z vsemi mehanizmi truditi, da bi ga bilo čim manj.« jen izključno preventivni funkcijo, njegovi nasprotniki opozarjajo na možne javne linče kaznovanih oseb. Poleg tega je potrebno misliti tudi na žrtve pedofilije, ki si v veliki večini tudi ne želijo javnega razgaljanja njihove stiske. Mnenja, da z javnimi registri pedofilov ne bomo rešili problem pedofilije, je tudi direktorica Centra za socialno delo v Mozirju, Marjana Veršnik Fale: »Pedofilija je odklonsko vedenje, ki se pojavlja tudi v našem okolju. To je vedenje, za katerega ni opravičila, in bi se družba dejansko morala z vsemi mehanizmi truditi, da bi ga bilo čim manj. Menim pa, da z objavljanjem javnih seznamov ljudi, ki so bili obsojeni za to dejanje, teh problemov ne bomo razrešili. Dejstvo je namreč, da seta dejanja pogosto dogajajo znotraj lastne družine in šoto za otroke hude travmatske izkušnje, kijih nosijo vsebi vse življenje. Z javnimi seznami njihovih staršev bi njihove stiske le še povečevali. V kolikor bi se kot družba vsaj zunaj domačih zidov želeli izogniti takšnim ekscesnim dejanjem, vidim kot eno izmed možnosti, da kandidat prisklepan-ju delovnega razmerja v poklicih, ki predvidevajo večji stik z otroci, izkaže tudi, da ni bil vkazenskem postopku za ta dejanja. Pomembnoje, da smo vsi, ki se pri svojem delu srečujemo z otroki, občutljivi na stiske otrok in da vprimeru najmanjšega suma takega vedenja takoj odreagiramo v smislu zaščite in pomoči otroku. Otroci se v teh primerih ne lažejo in ne izmišljujejo, kot se želi včasih prikazati, zatajim vedno verjem- imo.« Tatiana Golob ESOTECH VELENJE Podaljšano sodelovanje z inštitutom Jožef Stefan Družba Esotech, d. d. iz Velenja in Inštitut Jožef Stefan iz Ljubljane sta pred dnevi z aneksom k osnovni pogodbi podaljšala dolgoročno poslovno sodelovanje, katerega dosedanji najpomembnejši rezultati so številni skupni projekti, kot na primer naprava za razžveplanje dimnih plinov v družbi MPI, konceptualna zasnova razžveplanja dimnih plinov za TE Trbovlje in TE Tuzla ter pilotna naprava za termično procesiranje odpadkov. Inštitut Jožef Stefan v skupnem nastopu zagotavlja temeljno razisk-ovalno-razvojno znanje in storitve, Esotech pa skupaj z njim trženje in prenos raziskovalno-razvojnih dosežkov v industrijsko uporabo. Oba partnerja vidita nove izzive predvsem na območju Jugovzhodne Evrope in na Kitajskem, tudi v sodelovanju z drugimi člani slovenskega ekološkega grozda, katerega nosilni partnerje družba Esotech. KF V DOBRNI PODELILI PRVE NACIONALNE NAGRADE KAKOVOSTI V MOBILNOSTI ‘ Logarska dolina ponovno med najboljšimi V termah Dobrna so pred dnevi podelili pn/e nacionalne nagrade kakovosti v projektih mobilnosti v okviru evropskega programa Leonardo da Vinci. Nagrade za prva mesta v treh različnih kategorijah so iz rok direktorice Centra za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS) Alenke Šverc prejeli Vzgojno izobraževalni zavod Višnja Gora za projekt Feliks, podjetje Log- arska dolina za projekt Pripravništvo v tujini s področja varstva narave in upravljanja v Alpah ter Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje za projekt Jezik stroke po evropsko. Omenjene nagrade, ki sojih poimenovali Jabolka, bodo odslej podeljevali vsako jesen, in sicer tistim, ki se bodo najbolj izkazali pri izvajanju projektov mobilnosti Leonardo da Vinci. Logarska dolina d.o.o. seje s prvim mestom izkazala v kategoriji ciljne skupine študentov in mladih delavcev s projektom Pripravništvo v tujini s področja varstva narave in upravljanja vAlpah. V enoletnem projektu so pridobili tudi sredslva nizozemskega veleposlaništva, poročilo pa je postalo del dokumenta Natura 2000 in Slovenia, ki ga uporablja WWF za pogajanja pri Evropski komisiji. Na podlagi tega je nastala tudi projektna skupina za ohran- itev Smrekovca. Mobilnost ima tako v evropskem kot nacionalnem prostoru vedno večjo vlogo in pomen, njeno osrednje mesto pa ima kakovost projektov in samih usposabljanj udeležencev vtujini. Vta namen sta ministrstvo za šolstvo in šport in CMEPIUS pripravila prvi razpis za izbor najboljših projektov mobilnosti. Savinjčan OBČINSKI SVET NAZARJE Občinski proračun »težji« za 33 milijonov 23. seja občinskega sveta občine Nazarje je bila pretežno namenjena finančnim zadevam, saj so svetniki obravnavali in potrdili rebalans občinskega proračuna za leto 2005. Na dnevnem redu tokratne seje je bil tudi predlog povišanja cen komunalnih in drugih storitev, vendar je bil soglasno umaknjen oziroma preložen na naslednjo sejo, do takrat pa mora Javno podjetje Dom Nazarje pripraviti temeljitejšo obrazložitev povišanja cen. Občina Nazarje je 23. septembra od Ministrstva za finance prejela nov izračun primerne porabe in finančne izravnave za leto 2005, po katerem seje primerna poraba povečala za 4,98 odstotka in znaša 292,8 milijona tolarjev, finančna izravnava pa seje povečala za 15,51 odstotka in sedaj znaša 130,7 milijona tolarjev. Lastni prihodki občine so se povečali za šest odstotkov, prihodki iz naslova sofinanciranj pa za sto odstotkov. Celotni prihodki nazorskega občinskega proračuna naj bi v letošnjem letu tako znašali 381,8 milijona tolarjev, skupni proračunski presežek pa 14,1 milijona in bo namenjen odplačilu bančnih kreditov. V drugem delu sejesosvetniki med drugim sprejeli spremembo odloka o kategorizaciji občinskih cest in s tem popravili neskladje, ki gaje vzvezi s kategorizacijo javne poti Lačja vas-Veniše ugotovilo ustavno sodišče. Odsek omenjene ceste, ki poteka po parcelnih številkah 498/2 in 505/ 3 k.o. Kokarje, last Terezije in Franca Burger, sedaj ni več kategoriziran kot javna pot. Franci Kotnik OBRTNA ZBORNICA SLOVENIJE Podpora vladnim reformam, toda... Obrtna zbornica Slovenije (OZS) je v okviru širše javne razprave o predlogih ekonomskih in socialnih reform za povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva prejšnji četrtek v Ljubljani pripravila videokonferenco, na kateri sta sodelovala predstavnika vladnega odbora za reforme dr. Jože P, Damijan in dr. Janez Šušteršič. V razpravo so se preko videokonferenčnih centrov v Velenju, Kopru, Novi Gorici, Novem mestu in Murski Soboti vključevali tudi predstavniki območnih obrtnih zbornic. Obrtna zbornica Slovenije že dlje časa, še posebej s svojimi vsakoletnimi Zahtevami slovenske obrti, opozarja slovensko vlado in javnost na neprijazno poslovno okolje za obrt in podjetništvo, pri tem pa še posebej izpostavlja potrebo po preglednejšem in enostavnejšem davčnem sistemu, administrativni in davčni razbremenitvi gospodarstva, fleksibilnejšem trgu delovne sile, zmanjšanju obremenitev dela in razvoju finančnih trgov. OZS zato načelno podpira reforme, kijih predlaga vladni odbor pod vodstvom Jožeta P. Damijana, vendar pri predlogih pogreša uveljavitev smernice EU glede plačilnih rokov, ukrepe zoper sivo ekonomijo in delo na črno, spodbude za večji vpis v naravoslovno-tehnično izobraževanje, ukrepe za razvoj domače in umetnostne obrti ter zmanjšanje administrativnih ovir na številnih področjih, kjer veljajo nesorazmerno visoki standardi in zahteve. V videokonferenčni sobi Med-podjetniškega izobraževalnega centra Velenje so videokonferenco spremljali predstavniki območnih obrtnih zbornic Mozirje, Velenje, Žalec, Šentjur pri Celju in Šmarje pri Jelšah. Opozorili so na številne konkretne probleme, ki tarejo obrtnike ter pri tem poudarili, da samozaposleni podjetniki in mikro podjetja brez poenostavitve poslovanja na dolgi rok ne bodo mogli preživeti. Franci Kotnik BORZA PONUDB IN POVPRAŠEVANJA Borza je oblika mednarodnih poslovnih priložnosti malih in srednje velikih podjetij na trgu Evropske unije, centralne in vzhodne Evrope ter mediteranskih držav. Omogoča vam, da preko široke mreže Euro Info Centrov (EIC) sklenete finančno, tehnično ali prodajno mednarodno poslovno sodelovanje. EIC Maribor (Dijana Bestijanić). tel: 02 / 333 13 07, faks: 02 / 333 13 09, e-pošta: diiana.bestiianic@mra.si. http://eic.mra.si EIC-okt-32: Nemško podjetje, spe- za otroška igrišča želi zastopati tuje cializirano v projektiranju in izgradn- distributerje igral (za privatna injav-ji proizvodnih obratov, nudi svoje na igrišča) na irskem trgu. storitve ter išče poslovne partnerje. EIC-okt-39: Francosko podjetje EIC-okf-38: Irski uvoznik opreme nudi tujim podjetjem, ki bi želela poslovati v Franciji, celoten paket rešitev (administrativno osebje, skladiščni prostori in osebje, proizvodne in embalirne linije, idr). EIC-okt-41 : Škotsko podjetje, ki upravlja s prostorom v Veliki Britaniji, želi sodelovati s podjetji, ki imajo izkušnje v proizvodnji lesenih -okolju prijaznih - počitniških hiš. EIC-okt-42: Poljski proizvajalec ročnega orodja, vijačnih stiskalnic in drugih kovinskih izdelkov, išče nove stranke ter nudi podizvajalska dela. EIC-okt-51 : Češki ponudnik logističnih storitev (skladiščenje blaga, distribucija, embaliranje, promocija, idr.) nudi svoje storitve in išče partnerja za joint venture. EIC-okt-62: Uvoznik prehrambenih izdelkov iz Velike Britanije išče poslovne partnerje. EIC-okf-66: Italijanski proizvajalec postelj in posteljnih okvirjevželi vzpostaviti poslovno sodelovanje z dobavitelji lesa in lesenih polizdelkovza proizvodnjo postelj in posteljnih okvirjev. ŠOLSKI MINISTER DR. MILAN ZVER Z RAVNATELJI IN ŽUPANI 0 AKTUALNIH PROBLEMIH PODEŽELSKIH ŠOL Reforme da, vendar ne na račun kvalitete Minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver se je ob petkovem obisku gornjegrajske osnovne šole pogovarjal z ravnatelji in župani iz Zgornje Savinjske doline o nekaterih aktualnih vprašanjih in problemih v osnovnih šolah in vrtcih. Razpravljavce je zanimalo, kakšen bo nadaljnji program predšolske vzgoje in ali se bodo normativi še bolj zaostrili. dileme, s katerimi se vsakodnevno srečujejo vrtci in občine. Pred desetimi leti je bil delež staršev pri plačevanju vrtca enkrat večji kot je danes. Levji delež plačevanja mora- Ravnatelji in župani Zgornje Savinjske doline so pazljivo prisluhnili ministru glede predvidenih reform v šolstvu (foto: EMS) V enaki meri je aktualno tudi vprašanje, če bo sedanje vodstvo ministrstva v primerjavi s Gabrovo garnituro dajalo večjo prednost vrtcem pri osnovnih šolah. V vsakem primeru velja ugotovitev, da sojavne finance vedno bolj obremenjene, zato so reforme nujne tudi na šolskem področju. Minister je prisotnim zatrdil, da se bodo vrtci tudi v prihodnje normalno razvijali. Letos sprejeti pravilnik, kije nekakšen kompromis med lokalnimi skupnostmi in vrtci, nakazuje, da racionalizacija, ki bo dosegla tudi šolsko vzgojo, ne bo bistveno vplivala na kvaliteto predšolske vzgoje. »Še zlasti, ker smo zahtevali pri vseh vrtcih, ki so pri osnovnih šolah, dodatno sistemizacijo. Istočasno smo dosegli nekatere normative, ki olajšajo občinam, da lažje izpolnjujejo svoje obveznosti, ki se nanašajo zlasti na delovna mesta administrativnega in tehničnega kadra. Zadeve dobro kažejo in mislim, da bodo v prihodnosti sami našli odgovore na jo zagotavljati občine,« je po razgovoru povedal minister Zver. Med velike probleme tukajšnjih osnovnih šol oziroma občin nedvom- no sodijo tudi šolski prevozi, saj šole pokrivajo izredno velike šolske okoliše. Minister Zver priznava, da je država pri zagotavljanju sredstev doslej premalo upoštevala specifiko nekaterih lokalnih okolij. V okviru predvidene reforme nameravajo šolski sistem obogatiti z določenimi korekcijskimi faktorji, ki bodo upoštevali ceno storitve na učenca na podeželju, ki je bistveno višja kot v mestih. Vse večji problem predstavljajo tudi podružnične šole, ki se v zadnjih letih zelo oživljajo, vendar število učencev pada, stavbe pa so prevelike in vzdrževanje zelo drago. Dr. Milan Zver: »V Sloveniji je okoli 350 podružničnih šol (šestvZgornji Savinjski dolini op.p.) in njihovo število vsako leto upada. Pri novem sistemu financiranja bomo upoštevali to dejstvo. Slovenija si na tem področju preprosto ne more privoščiti popolne liberalizacije, vendar po drugi strani vzdržujemo šole z zelo majhnim številom otrok, kar je lahko veliko breme in slab znak za kvaliteto vzgoje in izobraževanja.« Savinjčan OBČINSKI SVET GORNJI GRAD Ravnateljica je lahko pogojno tudi podžupanja Na podlagi zakona o lokalni samoupravi podžupan pomaga županu pri njegovem delu in opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katerega ga ta pooblasti. Razen tega podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. Če ima občina več podžupanov, nadomešča župana tisti, ki ga določi župan. Ker župan občine preko nadzora občinske uprave vrši tudi nadzor nad delom javnih zavodov in ker imajo v gornjegrajski občini samo eno podžupanjo, bi morala po mnenju svetnika Blaža Presečnika Beleto-va odstopiti oziroma bi moral župan imenovati vsaj še enega podžupana. Po njegovih besedah bi ob daljši nepredvideni odsotnosti župana njegovo delo prevzela podžupanja, s tem pa tudi nadzor nad javnim zavodom, ki ga vodi. Na tej predpostavki tudi predsednik komisije za preprečevanje korupcije Drago Kos dopušča možnost, da bi »v primeru nadomeščanja lahko prišlo do nedovoljenega združevanja funkcij pri podžupanu, ki bi bil istočasno tudi ravnatelj šole.« Kos nadalje pravi, da je iz navedenih razlogov funkcija nepoklicne podžupanje združljiva s funkcijo ravnateljice le pod pogo- jem, da Lilijani Bele ne bodo iz nobenega naslova zaupane nadzorstvene naloge nad delom os- novne šole, v kateri opravlja funkcijo ravnateljice. Savinjčan Potem ko je gornjegrajska podžupanja in občinska svetnica Lilijana Bele prevzela vodenje tamkajšnje osnovne šole, je Občina Gornji Grad naslovila na komisijo za preprečevanje korupcije vprašanje o (ne)združljivosti funkcij. V nasprotju z županom Tonijem Rifljem, ki je po mnenju komisije nezakonit direktor firme za dobavo toplotne energije Engo, sta funkciji nepoklicne podžupanje in ravnateljice javnega zavoda, katerega ustanoviteljica je občina, medsebojno združljivi. Vendar le v primeru, da v podžupanjine naloge ne sodi nadzor nad delom javnih zavodov. LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Ustanovljen Savinjsko-Šaleški odbor V novoustanovljen pokrajinski odbor Liberalne demokracije Slovenije SAŠA se združujejo občinski odbori stranke iz občin Mozirje, Nazarje, Ljubno, Šmartno ob Paki, Šoštanj in mestni odbor Velenje. Po ustanovitvi se jim bodo pridružili še odbori iz občin Gornji Grad, Luče in Solčava. Pokrajinski odbor bo vodil Drago Martinček, za podpredsednika je bil izvoljen Rajko Pintar, za sekretarja Janez Dvornik, komisijo za pritožbe pa bo vodil Štefan Szabo. Med prvimi nalogami pokrajinskega odbora je formiranje stranke na celotnem območju SAŠE in priprava izhodišč za skupno nastopanje pri posameznih projektih. V vsakem primeru namerava pokrajinski odbor LDS podpirati vse načrte velikega in malega gospodarska, ki bodo prispevali k povečanju povezanosti razvojnih potencialov in ustvarjali možnosti za zaposlovanje ter ustvarjanja dodane vrednosti. Med konkretnimi projekti sta vzpostavitev razvojne regije in čimprejšnja umestitev hitre ceste, ki bo povezala SavinjskoŠaleško območje z avtocestnim križem. Savinjčan CIVILNA ZAŠČITA IN RDEČI KRIŽ CELJSKE REGIJE Ekipa BSH je svoje delo dobro opravila Ekipa prve pomoči Civilne zaščite BSH je za prvo uvrščeno ekipo zaostala le za dobrih 15 odstotkov (foto: Tone Hohnjec) V začetku oktobra je v Slovenskih Konjicah potekalo 11. regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa Celjske regije. Preverjanja se je udeležilo devet ekip iz celotnega celjskega območja, med njimi tudi edina usposobljena ekipa iz Zgornje Savinjske doline, ekipa podjetja BSH Hišni aparati iz Nazarij. Ekipa BSH je svoje delo dobro opravila in za prvo uvrščeno ekipo zaostala le za dobrih ISodstotkov. Preverjanje znanja prve pomoči ekip za civilno zaščito je potekalo v dveh delih, delo vsake ekipe je ocenilo komisija, ki so jo sestavljali zdravniki in predavatelji prve pomoči. Ekipa, ki je dobila največ točk, se bo udeležila republiškega preverjanja znanja, ki bo letos v Mariboru. Ekipe so morale izkazati svoje konkretno znanje v reševanju dveh situacij. Prva situacija je bila neurje s točo. V stanovanjsko hišo je udarila strela, kije povzročila požar. Aktivirali so se gasilci, ki so pričeli z gašenjem in reševanjem. Ob neugodnem spletu okoliščin je prišlo do nesreče pri zaščiti ostrešja na tem stanovanjskem objektu, v katero so bili vključeni naključno mimoidoči prebivalci. Na mesto nesrečeje poveljnikCZ napotil ekipo prve pomoči Civilne zaščite (PP CZ), ki je pričela z oskrbo poškodovanih. Pri drugi situaciji pa je prišlo na avtocesti Celje-Maribor do večje prometne nesreče, ko je osebni avto trčil v avtobus inje le-tega zaneslo v odbojno ograjo, kjer se je prevrnil. Glede na veliko število poškodovanih v avtobusu je vodja zdravstvene intervencije zahteval pomoč enote za prvo pomoč Civilne zaščite. Na mesto oskrbe je prišla ekipa in pričela z oskrbo ranjenih oz. poškodovanih. Ekipo BSH so sestavljali Samo Ra-jgl, Jože Marovt, Franc Šemenc, David Ermenc, Gregor Krajnc, Franc Bizjak in Damjan Lekše. Vsekakor je potrebno poudariti, da so člani ekipe dobro usposobljenost dosegli s pomočjo medicinskih sester Martine Žunter in Darje Es. Podjetje BSH razume velik pomen dobro usposobljene ekipe prve pomoči v svojem podjetju in je trenutno tudi edino podjetje v Zgornji Savinjski dolini s takšno ekipo. Čez dve leti bo preverjanje znanja ekip PP CZ organizirano na območju OZ Rdečega križa v naši dolini in lika Kramer, vodja izpostave RK poudarja, da bi bilo primerno, da bi do takrat še kakšno podjetje ali občina imelo usposobljeno ekipo PP CZ. Tatiana Golob 50 LET CELJSKEGA GEODETSKEGA DRUŠTVA Element združevanja in povezovanja Leta 1955 je bila ustanovljena celjska podružnica Geodetskega društva Ljudske republike Slovenije, v katero so se vključili geodetski strokovnjaki (geodetski inženirji, geometri in geodetski risarji) širšega celjskega območja. Ob letošnjem zlatem jubileju - 50-let-nici - so celjski geodeti izdali brošuro z naslovom Naših 50 let, v četrtek, 20. oktobra, pa so v celjskem Narodnem domu pripra- vili še priložnostno slovesnosts kulturnim programom. Po šestih letih delovanja seje celjska podružnica Geodetskega društva LRS organizirala kot okrajno društvo in se preimenovala v Društvo geodetskih inženirjev in geometrov okraja Celje. Sprememb imena in pravil je bilo nato v petdesetih letih še kar nekaj, ne glede na vse spremembe pa je bilo poslanstvo društva ves čas enako: združevanje in povezovanje geodetov v regiji zaradi uresničevanja svojih interesov v stroki, predvsem pa na področju spremljanja zakonodaje, izobraževanja in modernizacije geodetske dejavnosti. Celjsko geodetsko društvo danes združuje 144 članov in deluje na območju nekdanjih izpostav Geodetske uprave Republike Slovenije: Mozirje, Velenje, Žalec, Celje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Laško in Trbovlje. Svoj namen uresničuje z organiziranjem strokovnih predavanj, posvetov in ekskurzij, sodeluje pri oblikovanju izobraževalnega sistema in pripravi predlogov za zakone, izvršilne predpise ter druge normativne akte, skrbi pa tudi za sodelovanje med geodeti in strokovnjaki drugih strok ter za popularizacijo geodetske stroke. Franci Kotnik SLOVENSKI EKOLOŠKI GROZD Uspešna predstavitev v Beogradu Slovenski ekološki grozd je v začetku oktobra sodeloval na beograjskem Ekološkem sejmu. Poleg predstavitve na sejemskem prostoru so člani ekološkega grozda pripravili tudi promocijsko konferenco, na kateri so se predstavili: Esotech, Erico in IRGO Consulting. Esotech kot vodilno podjetje Slovenskega ekološkega grozda, specializirano za razvoj in izvajanje projektov v ekologiji in energetiki, je predstavil tehnologije razžveplanja dimnih plinov, tehnologijo transporta žlindre in pepela, tehnologijo priprave industrijske vode, čiščenje industrijskih in komunalnih voda ter financiranje iz evropskih skladov, Erico je predstavil primer ekološke sanacije Šaleške doline, IRGO Consulting pa gospodarjenje s komunalnimi odpadki. KF REGIJSKO ŠTUDIJSKO SREDIŠČE CELJE Soglasje za Visoko gospodarsko šolo Regijsko študijsko središče Celje je v imenu občin in gospodarstva statistične Savinjske regije pridobilo pozitivno mnenje Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo za ustanovitev prvega samostojnega visokošolskega zavoda Visoka gospodarska šola s študijskim programom Poslovanje. Z ustanovitvijo omenjene visoke šole se bodo izboljšale razmere na področju vi- sokega šolstva v regiji, saj bodo nje- ' ni prebivalci pridobili nove možnosti študija poslovnih ved, za katerega vlada veliko zanimanje. Ker poteka večina tovrstnega študija v obliki izrednega študija, si bodo v Regijskem študijskem središču prizadevali za omenjeno šolo pridobiti tudi koncesijo oziroma vpisna mesta za redni študij. KF LOGARSKA DOLINA Taktična vaja, ki je verjetno rešila življenje Ljudi iz zgornjih prostorov stavbe so rešili gasilci alpinisti (foto: Marija Šukalo) preverjanje gasilskih enot, reševanje ljudi iz višjih predelov stanovanjske hiše, prikaz tehničnega posredovanja v prometni nesreči, zdravniška oskrba ter pomoč ponesrečenim v požaru in prometni nesreči ter nenazadnje druženje in izmenjava mnenj gasilskih enot tako iz Avstrije kot tudi Slovenije. Za reševalce mozirske reševalne postaje, ki naj bi sodelovali v gasilski vaji, pa sobota ni bila dan za vajo, temveč dan, ko so morali pokazati svoje znanje in hitrost pri reševanju življenja. V trenutku, ko Na kmetiji Logar v Logarski dolini je prišlo do požara v stanovanjski hiši. Požar se je iz kuhinje razširil po spodnjih prostorih. Zaradi dima so se stanovalci zatekli nadstropje višje. Pri tem je ena oseba izgubila zavest in obležala v zadimljenem prostoru. Ogenj, ki seje razširil na zunanji del stavbe, je grozil tudi gospodarskim poslopjem. Zaradi tegaje gospodar začel umikati delovne stroje. Pri umiku traktorja z dvorišča je prišlo do hude prometne nesreče. Voznik avtomobila, kije peljal po cesti iz Logarske doline, je namreč opazoval gorečo stavbo in prepozno Vajo so spremljali tudi solčavski župan Vojteh Klemenšek (prvi z leve) in predsednik ter poveljnik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Janko Žuntar (drugi z leve) in Boštjan Cigale (prvi z desne) (foto: Marija Šukalo) Reševalci mozirske reševalne postaje so v resnici oskrbeli bolnika in ga pripeljali do helikopterja, ki ga je prepeljal v Klinični center (foto: Marija Šukalo) ju opaziti tudi nekaj pomanjkljivosti, predvsem pri uporabi zaščitnih sredstev. Namen vaje,-v kateri je sodelovalo več kot 50 gasilcev, je po besedah poveljnika GZ Zgornje Savinjske doline Boštjana Cigale, kije ob vodji vaje Romanu Selišniku, poveljniku PGD Solčava, poskrbel za »scenarij in izvedbo«, je bilo intervencijsko naj bi sirena oznanila pričetek vaje, so prejeli klic iz Mozirja, da je v Podolševi bolnik, ki naj bi kazal znake kapi. Ker so bili že v Solčavi, so odhiteli na kraj dogodka, oskrbeli bolnika in ga pripeljali do Logarja, kamor so prišli tudi reševalci s helikopterjem in bolnika prepeljali v ljubljanski Klinični center. Marija Šukalo Gasilci, usposobljeni za reševanje s tehničnim posegom, so rešili ponesrečenca iz avtomobila (foto: Marija Šukalo) Poleg domačinov so sodelovala prostovoljna gasilska društva Železne Kaple, Reberce in Jezerskega (foto: Marija Šukalo) v avtomobilu pod delovnim strojem. Na kraj požara so prihiteli gasilci in pričeli z gašenjem ter nudili pomoč nezavestni osebi, ljudi iz zgornjih prostorov stavbe so rešili gasilci alpinisti. Zaradi ponesrečenih so poklicali tudi reševalce z zdravniškim osebjem. Stekla je akcija reševanja ponesrečenca v avtomobilu, na kraj nesreče so namreč prihiteli gasilci, usposobljeni za reševanje s tehničnim posegom. Nesreča, kije bila tokrat lokalizirana na Logarjevo domačijo, je bila na srečo seveda le taktična vaja, ki so jo pripravili solčavski gasilci v sodelovanju zGasilsko zvezo Zgornje Savinjske doline. V njej so poleg domačinov sodelovala prostovoljna gasilska društva Železne Kaple, opazil traktor, kije z dvorišča zavijal na glavno cesto. Prišloje do silovitega trčenja, voznik je ostal ukleščen Reberce in Jezerskega ter alpinisti - gorski reševalci iz Solčave, pri reševanju ponesrečenca iz avtomobila pa tudi tehnično reševalna enota PGD Nazarje. Vajo si je poleg županov Jezerskega in Solčave Milana Kocjana in Vojteha Klemenška ogledal tudi predsednik Zgornjesavinjske gasilske zveze Janko Žuntar, ki je vajo ocenil kot zelo uspešno, saj so vse enote nalogo izvedle natančno. Vendar je bilo po njegovem mnen- REČICA OB SAVINJI Škof blagoslovil obnovljeno cerkev in župnišče Po obnovi fasade na podružnični cerkvi v Šentjanžu so v začetku oktobra zaključili obnovitvena dela tudi na cerkvi svetega Kancijana na Rečici ob Savinji. Obnovili so fasado cerkve in župnišča ter poskrbeli za boljše pogoje dela v veroučni učilnici. 16. oktobra je zaključna dela na omenjenih objektih blagoslovil mariborski škof ordinarij dr. Franc Kramberger, ki je ob tej priložnosti daroval tudi mašo. Pri tem je izpostavil, da so ljudje s tem delom pokazali ljubezen in spoštovanje do kulturne dediščine, ki sojo nam zaupali naši predniki. Obnovitvena dela so potekala nekaj mesecev, stroški pa so znašali 16 milijonov tolarjev. Del fi- nančnih sredstev, 3,5 milijona tolarjev, je iz svojega proračuna primaknila tudi mozirska občana. Še vedno pa je za pokritje stroškov celotne naložbe potrebnih 4,5 milijonov tolarjev. Z ureditvijo cerkva v rečiški fari pa so po besedah župnika Ferdinanda Luknarja ie na polovici dela, saj jih čakata še obnova podružničnih cerkva na Gorici in v Kokarjah. Marija Šukalo Mariborski škof ordinarij dr. Franc Kramberger in župnik Ferdinand Luknar pri blagoslovu obnovljene cerkve (foto: Marija Sukalo) ZVEZA BORCEV IN UDELEŽENCEV NOB ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Spet bo potrebno strniti vrste zn skupno dobro Zgornjesavinjčani po zborovanju v Dobrniču, ki je potekalo v spomin na prvi kongres Zveze antifašističnih žena Slovenije (foto: Marija Lebar) Člani zgornjesavinjskih odborov Zveze združenj borcev in udeležencev NOB in njihovi simpatizerji so se tudi letos udeležili vsakoletnega srečanja v Dobrniču na Dolenjskem, ki poteka v spomin na prvi kongres Zveze antifašističnih žena Slovenije. Tokrat se je zbora udeležilo kar 52 Zgornjesavinjčanov. 16. oktobra leta 1943 so se v Dobrniču zbrale žene iz vse Slovenije, da bi ustanovile svojo zvezo. Udeleženke so se morale prebijati skozi ozemlja, ki jih je zasedal okupator in delegatke iz Štajerske sploh niso mogle priti, dve Gorenjki pa sta pri tem celo padli. Ljubljanska županja in predsednica drušh/a Dobrnič, Danica Simšič je dejala, dajo veseli, ker je na zboru vsako leto več udeležencev, saj je znova prišel čas, ko bo treba strniti vrste in se boriti za nekatere že pridobljene socialne pravice. Slavnostna govornica Breda Pečan, županja Izole in poslanka v državnem zboru, je besede namenila sedanjim razmeram, ki se potiho, vendar vztrajno obračajo na škodo delavcev. Dodala je, da je ponosna, da je potomka žena, ki so med vojno imele veliko vlogo v boju za svobodo, kar so priznali celo angleški opazovalci na oktobrskem kongresu leta 1943. Zbranim je spregovoril tudi predsednik borčevske organizacije Janez Stanovnik. Poudaril je, da nekateri obljubljajo blaginjo, in se vprašal, kakšna neki je blaginja, kjer bodo bogati še bolj bogati in revni še bolj revni. Skupaj z Danico Simšič je podelil priznanje prizadevnim dobrniškim organizatorjem, ki vsako leto gostoljubno spre- jemajo medse prve delegatke na kongresu, kijih je še okoli deset, kottudi njihove tovariše borce in ostale obiskovalce. Zgornjesavinjčani so obiskali grobišče in spomenik na Cviblju, kije posvečen 1.200 partizanom, ki so padli v okolici. Tu so prižgali sveče in zapeli nekaj partizanskih pesmi. Obiskali pa so tudi Jurčičevo Muljavo. Marija Lebar GASILSKA ZVEZA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Tri zgornjesovinjske desetine na državno tekmovanje Pod okriljem gasilske zveze je na poligonu v Spodnji Rečici v organizaciji članov PGD Rečica ob Savinji 2. oktobra potekalo regijsko tekmovanje gasilk in gasilcev. Regijskega tekmovanja so se udeležile najboljše desetine iz tekmovanj posameznih zvez, tokratni zmagovalci pa so si prislužili vstopnice za sodelovan- je na državnem tekmovanju, ki bo prihodnje leto. Košček sreče so si v lovu za vstop-nice državne tekme odščipnile članice A iz PGD Mozirje ter članice B in člani B iz PGD Rečica ob Savinji. Poleg sreče so omenjeni pokazali obilo izurjenosti, kar je rezultat napornih ur vaj in odrekanj. Benjamin Kanjir Regijskega tekmovanja so se udeležile najboljše desetine iz tekmovanj posameznih zvez (foto: Benjamin Kanjir) ŽUPNIJA MOZIRJE Miha Benedikt Majetič (desno) je leto dni deloval v misijonu v Zambiji s patrom Miho Drevenškom (levo) (foto: Benjamin Kanjir) V mozirski farni cerkvi je Miha Benedikt Majetič 23. oktobra iz rok provincialnega ministra minoritskega reda v Sloveniji patra Slavka Stermška prejel misijonski križ. Slednji je simbolično znamenje njegovega bližnjega odhoda na delovanje v misijone. Mozirjem Miha Majetič je leta 1999 v Mozirju obhajal novo mašo. Od takrat je deloval na Ptuju in v Sostrem pri Ljubljani, kjer imajo bratje minoriti svoje samostane. Nadel sije bratsko ime Benedikt, od prvega trenutka in vstopa v samostan pa je v njem tlela želja po odhodu v misijone. Kot diakon je pred mašniškim posvečenjem leto dni preživel vmisijonuvZambiji, kjer je deloval s patrom Miho Drevenškom. Vzljubil je tovrstno življenje in od takrat naprej še pogosteje izražal svojo globoko željo. Vsa leta je načrtoval odhod v katero izmed afriških dežel, saj so potrebe po misijonarjih na črni celini ogromne. Sedaj pa seje izkazalo, da je potreba po misijonskem delu, o katerem velikokrat vlada zmotno prepričanje, da gre zgolj za širjenje vere, velika tudi v azijskih deželah. Beda prebivalstva je vse večja, narod je v večinskem odstotku neuk, mir je iz dneva v dan na preizkušnji. In ravno tu nastopijo misijonarji, ki pred svoje postavljajo interese ljudi, med katerimi živijo in jim pomagajo. Brat Miha Benedikt Majetič v prihodnjih dnevih odhaja v Avstralijo, kjer se bo s tamkajšnjimi brati učil jezika, vietnamščine. V prihodnjih letih pa bo njegov dom postal v mnogih pogledih burni Vietnam. Benjamin Kanjir MOZIRSKI RIBIČI PRAZNOVALI Pol stoletja uspešnega delovanja Ribiška družina Mozirje je v soboto, 22. oktobra, v restavraciji Gaj v Mozirju priredila svečanost ob svoji petdesetletnici. Ob tej priložnosti so svojim članom in mnogim gostom, ki so zaslužni za delovanje družine, podelili plakete in priznanja, predstavili pa so tudi bilten. Zbranimje najprej spregovoril dolgoletni predsednik Ribiške družine Mozirje Alojz Hanžekovič, nato pa predal besedo gostom. V imenu občine Mozirje je slavljencem in gostom spregovoril podžupan Jože Grudnik. Sekretar Ribiške zveze Slovenije Marko Koračin seje poleg čestitk jubilantom dotaknil predvsem problema koncesij, ki še ni ustrezno rešen, saj se pripravlja nov ribiški zakon. Poslanec Jakob Presečnik je bil zadržan inje zato poslal pozdravno pismo. Predsednik Zveze ribiških družin Celje Karel Polutnikje poudaril, daje Savinja najlepša reka in kljub poplavam v devetdesetih letih še vedno bogata z življem, za kar gre zahvala tudi neutrudnim mozirskim ribičem. Vsoto lepoto in bogastvo bi bilo potrebno bolje tržiti. Mozirčanomje zaželel, Častni člani - prejemniki plaket Ribiške družine Mozirje s predsednikom Alojzom Hanžekovičem (na sredini) (foto: Marija Lebar) da bi čim prej dobili načrtovano ribogojnico. Polutnikje menil, da bi ribiči morali bolj povzdigniti svoj glas in sodelovati pri pripravi novega zakona, saj so ravno oni zaslužni za ribji stalež in vitalnost naših voda. Nato so se zvrstili številni gostje, člani sosednjih ribiških družin, lovci, planinci, ki niso skoparili z lepimi besedami in pohvalami na račun naravovarstvene vloge ribičev in njihove skrbi za najpomembnejšo dobrino - vodo. Mnogi od njih so praznovanje popestrili s priložnostnimi darili. Prepričan v dobro nadaljnje sodelovanje, zlasti pri novi ribogojnici je zbrane pozdravil še predstavnik Zavoda za ribištvo Republike Slovenije, dr. Jože Ocvirk Sledila je podelitev društvenih plaket, ki sojih prejeli častni člani društva, med njimi je bilo nekaj ustanovnih in Zavod za ribištvo RS. Društvena priznanja so v zahvalo prejeli številni delovni in zaslužni člani društva, veliko med njimi je bilo tudi mladih, kar še posebej razveseljuje in obeta nadaljnjo skrb za naše vodotoke in življenje v njih. Podeljena pa so bila še bronasta, srebrna in zlata odličja Ribiške zveze Slovenije. Ribiška družina Mozirje za svoj rojstni datum šteje deveti oktober 1955. Od takrat do danes je prešla mnoge vzpone in padce, nikoli pa niso odnehali. Članstvo je od leta 1990 upadalo, v zadnjih letih so uspeli ta trend zaustaviti in število se povečuje, letosjihje 150. Imajo kar nekaj gostov iz tujine, ki že več desetletij redno prihajajo v ta lepi košček Slovenije. Marija Lebar Privošči si! AC Mlakar Cesta Simona Blatnika 3320 Velenje tel.: 03/898 5670 Zamrznili smo obresti! FordFocus, Fiesta, Fusion, Mondeo, in Focus C-MAX serije Polar Edition: • bogata oprema • posebno ugodna cena • komplet zimskih pnevmatik • brezobrestno financiranje FordCredit po sistemu: -1/2 takoj, 1/2 čez eno leto -1/3 takoj, 1/3 čez eno leto in 1/3 čez dve leti • omejena količina vozil na zalogi • pohitite! 'Fiesta. Fusion - EOM 0,25%, Focus in Focus C-MAX - EOM 1,52%, Mondeo - EOM 0%. Novi Mondeo - EOM 1,01%. Slika je simbolična. ___________________________________________J Danilo Steyer, kije član evropskega reda vitezov vina, je kot eden izmed mlajših vinogradnikovi zadnjih desetih letih dosegel številna priznanja v slovenskem in evropskem merilu, gostom pa je tokrat ponovno zapovedal, daje uživanje vina pomemben del zdrave kulinarike, če upoštevamo znano priporočilo: »Pij malo, pij kvalitetno vino!« Temu načelu seje pridružil tudi somelier, strokovnjak za ponudbo in postrežbo vina, Aleksander Bohinc iz podjetja Gost Velenje, Povedal je, da je vino tudi hrana, zato se naj dodaja premišljeno, strokovno in z občutkom. Gostom je nato spregovoril Ivan Zupan, član slovenskega reda vitezov vina, ki ohranja čast in spoštovanje ter širi vinsko kulturo. Med drugim je menil, da se je v Slov- DEVETA DEGUSTACIJA STEYERJEVIH VIN V MOZIRJU SEDAJ JE PRAVI ČAS NIKAR GA1 NE ZAMUDITE ODPRTO: pon. - pet. od 8.00 do 18.00 ure sobota od 8.00 do 12.00 ure LESARSKA CESTA 45, NAZARJE (C) 839.16.40) Danilo Steyer je gostom zapovedal, da je uživanje vina pomemben del zdrave kulinarike, če upoštevamo znano priporočilo: »Pij malo, pij kvalitetno vino!« (foto: Jože Miklavc) eniji že precej dvignila vinska kultura, žal pa še ne dovolj kultura uživanja vin. Prav za to so takšna srečanja, kot jih prirejajo v Mozirju, tako zelo pomembna. Temu mnenju se je pridružil tudi mozirski župan Ivo Suhoveršnik, kije svoje misli podkrepil z izrekom starih Rimljanov, ki so vino še posebej častili: »Častno je za domovino umreti, lepše je za domovino živeti, najlepše pa je v domovini dobro piti!« Jože Miklavc V organizaciji Danijela Grudnika iz Mozirja in Danila Steyerja iz Plitvice pri Apačah je bila v soboto v gostišču Vid pod Žekovcem deveta tradicionalna degustacija vin vinogradništva Steyer iz Plitvice. Tokrat v novem, ve- Ob zvokih citer Mire Lenko z Ljubnega, ubranem petju mozirskih Mlajevcev in kulinaričnih izdelkih pekarn Pri Štefki, Miš Maš in Atelšek, pekarne in picerije Pr' Pek, Brinečevega mlina, mesnice Forti in društva kmečkih žena iz Šmihela seje dobro volja med gosti hitro razlezla od mize do mize in naposled napolnila gostišče do zadnjega kotička. Ko je Danilo Steyer predstavil letošnja prizadevanja za pridelavo prvovrstnega vina v njihovih vinogradih, ni poz- ivan Zupan, član slovenskega reda vitezov vina, meni, da se je v Sloveniji vinska kultura že precej dvignila (foto: Jože Miklavc) likem prostoru, ki sprejme več kot sto gostov. Voditelja Janja in Sebastjan sta s pomočjo sogovornikov in glasbenikov ustvarila prijetno vzdušje, vsekakor pa je svoje opravilo tudi odlično vino, o katerem je z vso žlahtnostjo pripovedoval vrhunski poznavalec in pridelovalec tega »božjega« poživila, Danilo Steyer. abil na pomembne zasluge njegovega očeta Jožeta Steyerja in nenehno izpopolnjevanje znanja celotne njegove družine. Gostje so lahko pokušali paleto sedmih izbornih vin. na martinovanju v Gornjem Gradu Pisalo seje leto 1932, ko so Gomjegrajci povabili ljubenske pevce PD Raduha na martinovanje. V Gornjem Gradu tedaj niso imeli pevskega zbora, kot piše Ivan Marovt (Poštni Janez), pobudnik družabnih prireditev na Ljubnem. Pa so Ljubenci zapeli zbadljivko tele vsebine: 'S» U t * * » j /' * Bratu Žmavcu, glej ga spaka, Božič se le včas' prikaže, r. štorklja tud' na streh' čepi, on v štacuni rad čepi, r - ' n da b' mu škornji se obnesli, če novica ta ne laže, Piše: Aleksander Videčnik vsak mu od srca želi, * menda kar do polnoči. * Pleskovič po mestu hodi, Brata Košenina, Zbrizaj Gornjegrajska gramska strela volkodlak, hudo on polifkovodi, tu politizirata, ko odide zadnji tramvaj, bodi sokol ne pa spak. peš domov jo mahata. V Gornjem' Grad * * k' se mesto rajta Ata Ribič pa v pisarni Čudno se nam to dozdeva, hiša v štuku dva stoji, vedno se na smeh drži, videf Tratnika nič ni, kjer je nekdaj stala bajta tud' kot društveni blagajnik, jeziki zlobni pa trdijo, zdaj pri Jurčku se glasi. * da le denar mu vkup' leti. * da se žene rad tišči. * Tukaj zbrana je elita Samčev rod se danes prvič Fotra Kranjca dan's ni zraven, gornjegrajskih korifej, je na odru udejstvoval, on je mestni astronom, sokoli in sokoliće šlo je malce bolj po strani, tam po parku registrira vsi veseli, dajekej! * drugič bo pa že bolj prav. * padavine, blisk in grom. * Brat starosta pričakuje, Korban to je stari lovec, Velespoštovane dame, v tretje rado se zgodi, al' njemu ni za zajčeke, grehe možev čule ste, sinka Janka sokolića, izza marofov in plotov bolje nanje bi pazile, želja naj se izpolni. se smejo trobentice. ne pa karte špilale. Sokoliće fejst ste dečle, samo fantov stradate, kadar huda sla vas prime, na Ljubno kar prirajžajte! Tam so fantje korenjaki, radi rožce trgajo, Karl, Maks in Poštni Janez se vam priporočajo'. Odgovor Gornjegrajcev Milku Rajnerju, avtorju zbadljivke: "Brate Milko pa pozabil, o sebi kaj povedati 'ma: kak'je on prašiče lovil -s hlač se zbrisati ne da Naj pripomnimo, da so se člani telovadnega društva Sokol med seboj nazivali "brat in sestra". Očitno je, daje bila prireditev, na katero so vabili Ljubence, v okviru gornjegrajskega Sokola. Postavljanje mejnikov Prastara navada, ki se ponekod še danes upošteva, je skoraj obredno ravnanje ob postavitvi mejnega kamna. Najprej so izkopali jamo, v katero so potem postavili mejnik. Nato so dno jame posuli s črepinjami (drobci stekla), nasuli apna ali pepela, torej predmete, ki ne strohnijo. Ponekod so dali vjamo še nekaj kovancev. Nato so vjamo zvalili kamen, ki je le malo gledal iz zemlje. Za predmete, ki sojih vrgli vjamo, so imeli celo ime "znamenja" ali "dokazi" in to popolnoma upravičeno. Če je postala mejna črta kakorkoli sporna, so prekopali mesto, kjer je domnevno stal mejnik, poiskali so predmete, če sojih našli, so bili dokaz, da je tam prvotna jama mejnika. Da so naši predniki posvečali mejnikom posebno pozornost, dokazuje tudi običaj, ko so otroke seznanjali z mejami posesti. O tem smo nekaj malega že pisali. O reševanju mejnih sporov pa bomo pisali v prihodnji številki našega časopisa. Kaj je Večkrat kdo povpraša, kaj pomenita izraz. Predvsem se pojavlja vzgodovinskih zapisih, ki govorijo o posesti v fevdalnem času. Izvira iz nemščine in pomeni oznako za posestvo, največkrat naletimo nanj ob proučevanju starih urbarjev. V naših raz- “huba”? merah je tako označeno posestvo merilo od 15 do 20 ha obdelovalne zemlje (travniki in njive). Poznamo pa tudi kraljevsko hubo (fevd), gre za posest, ki jo je podelil nemški cesar fevdalcu na nemškem ozemlju, obsegala je 50 in več ha. Sščemo sfare fotografije Šmihelčani na izletu na Kamniškem sedlu. Slika je iz leta 1935, naredil jo je Florijan Lesjak, poslal pa Anton Mikek iz Šmihela. KAKO POSKRBIMO ZA SVOJO VARNO PRIHODNOST ETF - indeksni skladi, katerih delnice kotirajo na borzi Če bi besedno zvezo Exchange-Traded Funds (ETF) iz angleščine prevedli direktno v slovenščino, bi omenjene sklade lahko poimenovali kot sklade, ki kotirajo na borzi. Toda v tem primeru bi jih lahko kdo zamenjal za zaprte vzajemne sklade, katerih delnice kotirajo na borzi, vendar to niso. Še najboljša definicija je, da so to indeksni skladi, katerih delnice kotirajo na borzi, zaradi jasnega prepoznavanja pa se v praksi največkrat uporablja kar njihova kratica ETF. Kot v Vodniku za preračunljivo investiranje pojasnjuje Mateja Jesenek, so ETF-ji registrirani kot odprte investicijske družbe, ki imajo dovoljenje, da se lahko z njihovimi delnicami trguje na sekundarnem trgu. Skladi niso aktivno upravljani. Njihov cilj je čimbolj natančno pos- nemanje gibanja vrednosti določenega borznega indeksa, zato se tudi njihova sestava spreminja skladno s sestavo indeksa (ameriški indeks S&P 500 se na primer spreminja enkrat do dvakrat letno). Čeprav so bili prvi ETFji ustanovljeni že več kot pred desetletjem, so pravi razmah doživeli šele v zadnjih letih. Obstaja že več kot sto različnih vrst ETF-jev, od katerih jih je največ v ZDA, nekaj pa jih je tudi v Evropi. Glavni razlog za njihovo popularnost je nižja donosnost vzajemnih skladov na razvitih trgih, kjer večina vzajem-cev ne dosega donosov primerljivih borznih indeksov. Vzajemni skladi se lahko borijo proti padcem vrednosti tečajev le z dobrim izborom naložb, medtem ko zakonodaja na drugi strani ETF-jem dopušča večjo uporabo opcij in terminskih pogodb ter prodajo delnic brez pokritja. Donosi ETF-jev so zaradi poslovnih in ostalih stroškov, ki nastajajo pri upravljanju skladov, nižji od donosov pripadajočih indeksov, so pa stroški upravljanja ETF-jev nižji kot pri klasičnih indeksnih skladih in vzajemnih skladih. Ali so torej ETF-ji boljša naložba od vzajemnih skladov? Tako kot vse oblike naložb imajo tudi ETF-ji svoje prednosti in pomanjkljivosti. Med prednosti bi poleg že omenjenih nižjih stroškov upravljanja lahko uvrstili preglednost naložbe, razpršitev sredstev, možnost pogostega trgovanja in sprotnega spremljanja, fleksibilnost trgovanja in možnost hedge strategije. Med pomanjkljivostmi velja omeniti nelikvidnost nekaterih ETF-jev, valutno tveganje pri mednarodnih indeksih in možnost, da upravitelj zapre sklad. Za ETFje torej ni mogoče trditi, da so boljša naložba od vzajemnih skladov, samo drugačni so in služijo za druge namene. V vzajemnih skladih vlagatelji običajno varčujejo za neke prihodnje izdatke, investitorji v ETFje pa v glavnem izkoriščajo trenutna borzna gibanja. Z ETFji se trguje vrednem času borznega poslovanja po tržnih cenah, ki se neprestano spreminjajo, kot pri navadnih delnicah. Individualni vlagatelji lahko delnice ETFjev kupijo samo preko borznega posrednika na borzi. Franci Kotnik Prihodnjič: Kaj lahko pričakujemo od vzajemnega sklada Čeprav so bili prvi ETF-ji ustanovljeni že več kot pred desetletjem, so pravi razmah doživeli šele v zadnjih letih. Obstaja že več kot sto različnih vrst ETF-jev, od katerih jih je največ v ZDA, nekaj pa jih je tudi v Evropi. Glavni razlog za njihovo popularnost je nižja donosnost vzajemnih skladov na razvitih trgih, kjer večina vzajemcev ne dosega donosov primerljivih boiznih indeksov. Spodbude iz evropskih skladov za vlaganja v gozdove MARJAN DENSA, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov, Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje Na Zavodu za gozdove Slovenije v Območni enoti Nazarje smo polno zavzeti s potrjevanjem zahtevkov za spodbude iz evropskih skladov za vlaganja v gozdove v letošnjem letu. Rok za vlaganje zahtevkov za leto 2005 se namreč izteka. Zadnji rok za oddajo zahtevkov za leto 2005 je 4. november! Do tega roka morajo lastniki opraviti gojitvena dela, ki jimjih je Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP) odobrila z odločbo, poklicati revirnega gozdarja, da opravljena dela pregleda in potrdi, izpolniti morajo predpisani obrazec (zahtevek) in oddati dokumentacijo. Za kasneje opravljena dela lastniki gozdov iz evropskih skladov ne bodo več mogli uveljavljati spodbud. Zato na Zavodu za gozdove opozarjamo vse lastnike gozdov, ki so vzamudi, da pohitijo in dela opravijo pravočasno, saj bi bilo škoda, da bi ne izkoristili odobrenih spodbud. V letošnjem letuje z izplačevanjem spodbud za vlaganja v gozdove velik križ. Zaradi nedorečenosti med kmetijskim in finančnim ministrstvom o deležu obdavčitve spodbud lastniki gozdov še niso prejeli izplačanih spodbud za opravljena gojitvena in varstvena dela v letošnjem letu. Poudarjamo, da za to nismo odgovorni na Zavodu za gozdove (ZGS), zlasti pa ne revirni gozdarji, na katere letijo vse pogostejše kritike na terenu. Tako kot lastniki gozdov, ki so opravili svoje delo, tudi mi upamo, da se bo ta zagata čim prej razrešila v zadovoljstvo vseh. V zvezi z razpisom za evropske spodbude za leto 2006 opozarjam lastnike gozdov na tri pomembne stvari. Prva je ta, daje za pripravo vloge potrebna obširnejša dokumentacija kotvdosedanjih letih. K vlogi je treba po novem priložiti tudi odločbo, ki jo izda ZGS in zemljiškoknjižni izpisek. O tem se boste pogovorili z revirnim gozdarjem. Še pomembnejše pa je, da je razpis pripravljen za tri leta, torej za obdobje od leta 2006 do leta 2008. Oblika razpisa, ki upošteva daljše obdobje, je pri nas nova, saj so bili lastniki gozdov do sedaj navajeni le enoletnega dogovora. To zahteva od gozdarja in lastnika več naporov pri pripravi programa in vloge. Glede na to, da morajo biti ukrepi v gozdarstvu dolgoročno načrtovani, bo to sčasoma postalo samoumevno. In ne nazadnje, med gozdar- jem in lastnikom gozda mora biti večje zaupanje, da bodo načrtovana in v odločbi predpisana dela tudi opravljena. Opravljena pa bodo morala biti v predpisanem roku in na dogovorjen način. Kontrola pri evropskih spodbudah je temeljita. Vtem razpisuje evropski program finančno tako obširen, da bo za nacionalni program ostalo bolj malo sredstev. Ta bodo namenjena predvsem aktivnostim, ki se jih ne da dolgoročno načrtovati, ker so odvisne od trenutnih razmer, npr.: »rezervacije« sredstev za sanacijo naravnih ujm in za dela pri tistih lastnikih, ki imajo tako malo gozda, da obseg spodbud ne dosega spodnje meje spodbud v razpisu. Skratka, kdor ne bo kandidiral na razpisu, bo imel manj možnosti za spodbude. Bliža se tudi rok za končanje go-jilvenih in varstvenih del iz nacionalnega programa. Ta dela morajo biti opravljena do 17. novembra. © Piše: Igor Pečnik Ne ustrašite se, ni še tu. Toda čez dobre dva tedna bo potrebno naše jeklene konjičke zares preobuti. Če imamo na zalogi zimske pnevmatike iz preteklega leta - OK, sicer pa bo treba seči v žep. Pnevmatika, bodisi letna bodisi zimska, ima pomembno nalogo: skrbi za stik vozila s cestiščem. In če se ob tem malce zamislimo, pridemo do ugotovitve, da je naša varnost odvisna od le nekaj kvadratnih centimetrov gume. Torej - upoštevajmo to. Definicija kaj je zimska pnevmatika, je zelo ohlapna. Osebno priporočam in zagovarjam pnevmatiko z oznako M+S. Del zakonske določbe, ki govori o letnih pnevma- PRIHAJA ČAS ZIMSKIH PNEVMATIK Naša varnost je odvisna od nekaj centimetrov gume tikah z dovolj profila in verigah v prtljažnika je po mojem mnenju rezultat površnega in nestrokovnega dela, ki ni dopustno. Še posebej zato ne, ker avtorje takšnih zakonov plačujemo davkoplačevalci iz lastnega žepa. Ko bo padel prvi sneg, nam bodo zares pomagale le pnevmatike M+S, ki imajo več lamel in so izdelane iz mehkejše mešanice gume, ki poskrbi za hitro odvajanje snega in vode. Ko temperature padejo pod 7 stopinj Celzija, letne pnevmatike izgubijo prožnost in ne zagotavljajo več varnega oprijema, da ne govorimo o zmožnosti zaviranja in vlečni sili v snegu! V Nemčiji nimajo zakona, ki bi predpisoval zimske pnevmatike, je pa zato osveščenost voznikov bistveno višja, zato na tem področju ne varčujejo. Večina jih natakne zimske pnevmatike in konec. Po zadnjih ugotovitvah je tudi v Sloven- iji čedalje več voznikov, ki so ugotovili, daje vožnja v zimskih razmerah varna in bolj sproščena, če je vozilo obuto v zimske pnevmatike. V kakšne pnevmatike boste vi obuli vaš avto,je popolnoma vaša izbira. Vendar pozor! Dimenzije morajo ustrezati homologaciji, blagovna znamka pa je stvar vaše odločitve. Priporočam, da preberete kakšen test v avtomobilski reviji. Vsak vulkanizer vam bo z veseljem svetoval in v končni fazi prodal pnevmatiko, pri kateri ima več zaslužka. Kdo pa ne bi tako ravnal? Pozorni bodite na dimenzije testiranih pnevmatik, saj so odstopanja lahko precej velika. Iz osebnih izkušenj lahko priporočam dunlopSP winter sport M3, goodyearultra grip 7 in 6 ter michelin alpin. Vsaka pnevmatika izmed naštetih ima svoje boljše in slabše lastnosti. Ena je boljša v snegu, druga na suhi in spet tretja na mokri podlagi. Če se boste nekoliko posvetili rezultatom testov, boste z lahkoto ugotovili, kaj potrebujete. Če imate ' vikend v hribih, potem naj ima guma dobro vlečno silo v snegu, če ste veliko na avtocesti, naj dobro odvaja vodo in zavira, če pa se vozite le v lepem vremenu, naj ima dobre lastnosti zlasti na suhi podlagi. Skratka -vsak lahko najde nekaj zase, so pa razlike pri kvalitetnih pnevmatikah relativno majhne. VRTEC GORNJI GRAD Jesen na obisku Eno od časovnih obeležij letnega časa, ki ga počastijo tudi v gornjegrajskem vrtcu, je kostanjev piknik. Gre za tradicionalno prireditev, v katero so vključene strokovne delavke in otroci vseh oddelkov vrtca. Osnovni namen prireditve je otroke opozoriti na velike spremembe v naravi v jesenskem času in bogato ponudbo plodov, ki jih v tem letnem času ponudi narava, preden se pogrezne v zimski spanec. Gornjegrajske vzgojiteljice so z otroci pripravile in izvedle vrsto dejavnosti in delavnic, vezanih na uporabo izdelkov iz jesenskih plodov (foto: EMS) Pri oskrbi zjesenskimi plodovi so pripravile pravo kmečko vzdušje sodelovali starši in otroci, vzgo- in izvedle vrsto dejavnosti in de-jiteljice pa so skupaj z otroki lavnic, vezanih na uporabo izdelk- kuhar Brane pa so skrbeli, da ni bil nihče prikrajšan za plodove, ki jih nudi narava. Pohvaliti je treba tudi otroška prizadevanja v likovni delavnici, kjer so risali, izrezovali, lepili semena in plodove ter se sladkali s pečenim kostanjem in sladkim moštom. Savinjčan KNJIŽNICA MOZIRJE PRVIH PET NAJVEČKRAT IZPOSOJENIH KNJIG - ODRASLI Roberts, N.: Uročen Clark, M. H.: Preden se poslovim Hauptmann, G.: Iščem impotentnega moža Pilcher, R.: Prazna hiša Caldwell, I.: Pravilo štirih -MLADI Cabot, M.: Princeska v središču pozornosti Kaye, M.: Vojna klonov Suhodolčan, P.: Ribo na glavo, pa spat Casalis, A.: Mišek Tip nagaja Donaldson, J.: Zverjasec ov iz jesenskih plodov. Jesen prinaša bogastvo barv in svetlobe, ki so prevzele tudi pravljično čarovnico, kije otrokom stregla s sladkim moštom. Dedek in babica s kmetije Pri debeli repi sta obujala spomine in ob pomoči otrok opravljala lažja kmečka opravila, simpatična »strašila« in Oglasi ATRIJ Stanovanjska zadruga z.o.o. Lava 7, 3000 Celje Atrij stanovanjska zadruga z.o.o.; Lava 7, 3000 Celje po pooblastilu lastnika stanovanj Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.o.o., Mala ulica 5, Ljubljana, objavlja JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO NEPREMIČNIN I. PREDMET JAVNE DRAŽBE JE: 1. Enosobno stanovanje št. 7, ki leži v t. nadstropju stanovanjske stavbe Lačja vas 15, Nazarje, v izmeri 29.50 m2, obnovljena leta 1979, izklicna cena znaša: 3.100.000,00 SIT. Stanovanje je prazno; 2. Enosobno stanovanje št. 8, ki leži v 1. nadstropju stanovanjske stavbe Lačja vas 15, Nazarje, v izmeri 29.38 m2, obnovljena leta 1979, izklicna cena znaša: 3.100.000,00 SIT. Stanovanje je prazno; Javna dražba bo v torek, dne 8.11. 2005 ob 11.00 uri v prostorih družbe Atrij stanovanjska zadruga z.o.o.. Lava 7, Celje. Z dokazili o izpolnjevanju pogojev iz točke 1. in, 2. se dražitelj izkaže pred pričetkom dražbe. V. IZBOR NAJUGODNEJŠEGA PONUDNIKA: Izbor najugodnejšega ponudnika se opravi na javni dražbi. Z vplačilom varščine sprejme ponudnik obveznost pristopiti k dražbi. 1. V primeru, če je ponudnik samo eden, je stanovanje prodano za izklicno ceno. 2. Izbrani ponudnik je tisti, ki ponudi najvišjo ceno. 3. V primeru, da sta dva ali več ponudnikov, ki ponudijo najvišjo ceno, stanovanje ni prodano, če eden ne zviša svoje ponudbe. 4. V primeru, da se ponudnik ne udeleži javne dražbe, se šteje, da draži z izklicno ceno stanovanja, po zgoraj navedenih pogojih. Ponudba veže do zaključka dražbe in do tedaj ne more odstopiti ali jo na kakršen drugi način razveljaviti. Dražba je končana, ko voditelj dražbe trikrat neuspešno ponovi isto najvišjo ponudbo. Vplačana varščina se uspelemu ponudniku vračuna v kupnino, neuspelim dražiteljem pa se vrne brez obresti najpozneje v osmih (8) dneh pojavni dražbi oziroma po obvestilu dražitelja o številki njegovega osebnega oziroma transakcijskega računa. VI. Prodaja bo potekala po načelu »videno-kupljeno«. Poznejših reklamacij ne bomo upoštevali. Najmanjše večanje izklicne cene je po 50.000,00 SIT. II. PLAČILNI POGOJI: Kupnina za stanovanje je plačljiva v roku petnajst (15) dni po sklenitvi prodajne pogodbe. Način plačila bo določen s prodajno pogodbo, če to ne bo mogoče se šteje, da je celotno kupnino potrebno plačati v 15-ih dneh po podpisu prodajne pogodbe. Udeleženec, ki uspe na dražbi, mora skleniti prodajno pogodbo v osmih dneh po dražbi. Vplačana varščina se šteje v kupnino. Če udeleženec, ki uspe na dražbi, ne sklene prodajne pogodbe oziroma se ne odzove na podpis prodajne pogodbe v osmih dneh, ali ne plača kupnine v osmih dneh po sklenitvi pogodbe, šteje, da je od sklenitve pogodbe oziroma od pogodbe odstopil. Prodajalec si zadrži vplačano varščino kot skesnino. Prenos lastništva nad predmetom prodaje se izvrši najpozneje v roku 8 dni po plačilu celotne kupnine ter izpolnitvi vseh drugih obveznosti kupca. III. PREDKUPNI UPRAVIČENEC: Jih ni. IV. POGOJI: 1. Državljanstvo Republike Slovenije za fizične osebe oziroma registracija pravne osebe v Republiki Sloveniji. Zakoniti zastopniki pravnih oseb morajo na javni dražbi predložiti overjen izpisek iz sodnega registra, ki ne sme biti starejši od dveh mesecev, njihovi pooblaščenci pa še overjeno pooblastilo za udeležbo na dražbi. 2. Vplačilo varščine v višini 10% izklicne cene za stanovanje na transakcijski račun družbe Atrij stanovanjska zadruga z.o.o. št.: 24300-9001823173, odprt pri Krekovi banki, z oznako »Varščina za javno dražbo-Celje« in sicer do dneva javne dražbe. Davek na promet nepremičnin in vse ostale stroške, kot so zapis pogodbe, overitev pogodbe in vknjižba lastninske pravice v zemljiško knjigo, plača kupec. Udeleženec, ki uspe na dražbi, izroči pooblaščencu še dokumente, iz katerih je razvidna EMŠO in davčna številka, ki so potrebni za sestavo prodajne pogodbe. Udeleženci, ki ne uspejo na dražbi, so dolžni pooblaščencu takoj po zaključku dražbe predložiti številko osebnega računa za fizične osebe oziroma številko transakcijskega računa za pravne osebe, na katerega se vrne vplačana varščina. Podrobnejše informacije v zvezi z razpisom in ogledom stanovanj lahko zainteresirani ponudniki dobijo na sedežu pooblaščenca Atrij stanovanjska zadruga z.o.o.. Lava 7, Celje ali po telefonu 03/ 42 63 118 in sicer vsak delovni dan med 7.00 in 15.00 uro. KREDIT DO 6 LET BREZ POLOGA •Wmà SUZUKI IGNIS 1.3 GUI 4x4, klimo, ABS... VROČA CENA: 2.990.000 SIT UZUK.WAGON R+1.3GU4^kllmo, ABS.. imrfi «NA: 2.690.000 SIT VROČA CENA: 3.(90.000 SUZUKI GRAND VITARA 2.0 TD 4x4,5 «ot avi, klima, ABS -. \ionfk rCMA. 9 190.000 SIT SUZUKIIJIMNY 1.3 VX 4x4, ABS... VROČA CENA: 3.490.000 SIT Gospodarski in kulturni interesi prvi odpirajo vrata Srbi slovensko članstvo v EU kot veliko prednost in željo, dojim na njihovi poti pomagamo. Enodnevni obisk je bil zelo pestro izpopolnjen. Gostje iz Zgornje Savinjske doline so si v Mačkatu ogledali novo reprezentančno Nacionalno hišo, obiskali so osnovno šolo in podružnično šolo v Krivi Reki, sprejel pa jih je tudi predsednik Občine Čajetina. Župan občine Nazarje Ivan Purnat je orisal zgornjesavinjsko pot razvoja v preteklih dvajsetih letih, sedanjo ureditev in dosežke. Gospodarsko plat tega območja je predstavil Anton Vrhovnik s poudarkom, da gospodarski in kulturni interesi praviloma prvi odpirajo vrata, ne glede na dnevne politične interese. V Sirogojnu so pripravili mini modno revijo in predstavili izdelke njihovih pletilj, kijih prodajajo po vsem svetu. Razkazali so tudi najsodobnejšo hladilnico v procesu proizvodnje in trženja malin, Zgornjesavinjčani pa so se sprehodili tudi skozi etnološki park, kjer so prikazane bivanjske značilnosti življenja v preteklosti. Njihova najmočnejša in najperspektivnejša gospodarska panoga je še vedno turizem. Na Zlatiboru registrirajo v kategoriziranih obratih letno več kot milijon nočitev. Ker je turistična taksa prihodek občine, spadajo med močnejše občine, ki jih doslej niso delili na manjše teritorialne enote, spremenila pa se je njihova pristojnost. Dogovorjeno je bilo, da prihodnje leto obiščejo našo dolino, morda bodo gospodarski interesi vzpostavili nove povezave. LP Avtomotiv Rado d.o.o. AVTOHIŠA ODAR CELJE Dečkova 43, 3000 Celje Tel: 03/42 54 370 Oktobra je skupina Zgornjesavin-jčanov obiskala občino Čajetina v Srbiji, s katero je bivša Občina Mozirje v preteklosti sodelovala na različnih nivojih družbenega in gospodarskega sektorja. Znani dogodki so to sodelovanje prekinili, ostali pa so prijateljski stiki med posamezniki. V zadnjem času so prišla tudi formalna povabila. Dobrodošlica gostiteljevje bila po skoraj dvajsetih letih res prisrčna. Ob tem se velja spomniti njihove gostoljubnosti, ki soje bili deležni številni izgnanci iz Zgornje Savinjske doline med drugo svetovno vojno. Pogledi na dogajanja v njihovi državi v bližnji preteklosti so različ- ni, nesporno pa se mlada gener- darstva ter vključevanje v evrop-acija z njo manj obremenjuje in jo ske integracijske tokove. Nem-skrbi predvsem razvoj gospo- alokrat je bilo zaznati, da štejejo OBISK ZG0RNJESAVINJČAN0V V OBČINI ČAJETINA V SRBIJI SLAŠČIČARNA POLONCA MOZIRJE Desetletje odličnih sladic in zvestih gostov V soboto, 30. oktobra, bo minilo natanko deset let od začetka poslovanja priljubljene slaščičarne Polonca v Mozirju. Mozirjani in tudi ostali Zgomjesavinjčani se veijetno spomnijo, da je imelo slaščičarno v hiši poleg cerkve na mozirskem trgu pred tem že bivše gostinsko podjetje Turist, ki pa je zašlo v resne težave, zato se je Jožica Marolt, takrat vodja tega lokala, odločila stopiti na podjetniško pot. Kot pravi sama, nikoli prej ni razmišljala o tem, da bi bila podjetnica, okoliščine pa so jo pripeljale do te odločitve in po desetih letih ugotavlja, da je ravnala prav. sladico z imenom čebelji pik, sicer pa je povpraševanje precej odvisnotudi od letnega časa. Jeseni je med bolj zaželenimi kostanjeva rezina, pozimi se gostje radi odločijo za katerega izmed številnih toplih napitkov, spomladi pa sodi med bolj priljubljene sladice češnjeva torta. Nekakšna V tem obdobju se je marsikaj spremenilo, marsikaj pa je ostalo enako. Glavnina kadrovske zasedbe je ostala enaka, pri čemervelja povedati, da seje Jožici Marolttakoj po prevzemu slaščičarne v podjetju pridružila hčerka Polona, kije medtem opravila izobraževanje za usposabljanje vajencev. V okviru možnosti so posodobili opremo v lokalu in prilagajali ponudbo željam gostov. Kar nekaj je izdelkov, ki so v ponudbi Slaščičarne Poloncaže od prvega dne, mnogo pa je tudi novih. Vsem je skupna ena lastnost: vsi so izdelani iz naravnih sestavnih, brez umetnih dodatkov. To je danes, ko se vse več ljudi zaveda pomena zdrave prehrane, vsekakor pomembno. Na vprašanje, kateri izdelek bi si glede na povpraševanje gostov zaslužil prvo mesto, Jožica Kolektiv slaščičarne Polonca Mozirje na čelu z Jožico Marolt (v sredini) (foto: Ciril M. Sem) Marolt nima natančnega odgovora. Med najbolj priljubljene izdelke vsekakor sodijo kremne rezine, kijih nekateri po kvaliteti primerjajo kar z blejskimi, gostje imajo zelo radi tudi stalnica je odličen sladoled, ki si ga ljudje v zadnjem času z veseljem privoščijo tudi pozimi. Slaščičarstvo je dejavnost, ki zaradi zamudnega ročnega dela ne prinaša prav visokih donosov. Kljub.temu Jožica Marolt resno razmišlja o širitvi. V novem poslovnem objektu v Podrožniku namerava kupiti poslovne prostore, kjer bo uredila prodajalno z nekoliko širšo ponudbo, v sedanji slaščičarni Polonca pa za-enkratnima namena bislveno spreminjati česarkoli. Glede na to, da ima slaščičarna ob vikendih že sedaj veliko gostov od drugod, je povsem realno pričakovati, dajih bo imela na bolj prometni lokaciji v Podrožniku še več. »Ob deseti obletnici se lepo zahvaljujem zaposlenim za njihov trud in sodelovanje, članom družine za vso podporo in pomoč, gostom pa za zvestobo, številne pohvale in vse dobronamerne kritike. Tudi v prihodnje si bomo prizadevali zadovoljiti vaša pričakovanja in okuse,« pravi Jožica Marolt, ki zadnjih deset let dopusta skorajda ne pozna, prednost pri tem imajo zaposleni, vikendi pa so tako ali tako namenjeni gostom od blizu in daleč, ki se v času sprostilve radi posladkajo s kakšno specialiteto slaščičarne Polonca v Mozirju. Promocijsko sporočilo Drasemu vnuku Alexandra, ki bo kmalu upihnil prvo svečko, želimo obilo zdravja, sreče ter sončnih dni. Tl si naš sonček, ki nas s svojo navzočnostjo razveseljuješ in polepšaš vsak trenutek, ki ga preživimo s tabo. Želita tvoj dedi in babi iz Kokarij. Željam se pridružujeta tudi pradedek in prababica iz Nazarij. Alexander Bric Očka in mamica vesela sva, ker danes boi upihnil prve svečko. Alexander največji zaklad v najinih srcih si in želiva ti, da srečen ter razigran boi vse dni Mami, ati, ki te imava rada 1. novembra praznuje 1. rojstni dan Niku Drofeniku! 25.10.2005 je praznoval 1. rojstni dan Eno zvezdico za srečo, eno zvezdico za smeh, eno zvezdico za iskrico v očeh, pa kaj naštevam? Vse zvezde neba naj se ti spustijo v dlan in ti polepšajo ta poseben dan. To so želje mamice, atija, babice, dedija. Sabini Zavolovšek za 12. rojstni dan in god želimo vse najboljše, veselja, sreče in uspeha v šoli ter pri igranju v domačem ansamblu Zavoloviek. Iz srca vsi Zakočki, ki te imamo radi. Vteh dneh, natančno 19. oktobra, je minilo leto dni, odkar je preminil mag. Anton Resnik, upokojeni direktor Veterinarske postaje v Mozirju. Resnik je bil nadvse zaslužen za razvoj veterine na območju Zgornje Savinjske doline, z velikim trudom in vztrajnostjo je dosegel izgradnjo veterinarske postaje v Mozirju. Njegovo mladost so zaznamovala leta negotovosti, stiske in vojnih grozot, kljub težkim pogojem pa seje izšolal za veterinarskega tehnika in svojo prvo službeno mesto našel v naši dolini, V SPOMIN Anton Resnik (1931-2004) koterije ostal poklicno zvest vse življenje. Kasneje je v Zagrebu dokončal še študij veterine, po vrnitvi v Mozirje sije tu ustvaril tudi dom in družino. Resnikje bil začetnik sodobne veterine na našem območju, bil je pravi specialist svoje stroke. Pri ljudeh, s katerimi seje pri svojem delu srečeval, si je pridobil globoko zaupanje in spoštovanje. Bilje neumoren pri prizadevanju, da bi pomagal bolnim in trpečim živalim ter s tem ljudem, ki so ga prosili za pomoč. Kot človek je bil poln sočutja in človeške topline. Neumoren pri samoizobra-ževanju je na Veterinarski fakulteti v Ljubljani opravil tudi magisterij. Njegova največja želja je bila izgradnja veterinarske postaje v Zgornji Savinjski dolini, kar je z vztra- jnostjo tudi uresničil. Več kot desetletje je bil direktor te postaje, pozneje tudi direktor Savinjsko-Šaleške veterinarske postaje. Po združitvi v Zavod za živinorejo in veterinarstvo Celje je postal vodja poslovne enote Mozirje. Vsa leta je tudi marljivo skrbel za urejanje okolice postaje v Ljubiji. A požrtvovalno in mnogokrat garaško delo ob najtežjih pogojih njegovega poklica gaje utrudilo. Breme bolezni ga je prisililo, da je del svojih zadolžitev sčasoma preložil na druge, sam pa je do upokojilve opravljal svoje delo polovičen delovni čas. Doklerje zmogel, je vzdrževal stike s svojimi poklicnimi kolegi in se udeleževal njihovih srečanj. S svojim delom je Anton Resnik dal neizbrisen pečat veterinarstvu v Zgornji Savinjski dolini in kolegom, kateri so mu gotovo hvaležni za vse znanje, ki jim gaje nesebično razdajal. Njegova smrt je bila boleča tako za njegovo družino kot za njegove prijatelje, katerim je v spominu ostal kot pokončen in iskren človek, globoko predan naprednim idejam, ki so mu bile vodilo na življenjski poti. TG __________________________________________________J Občina Mozirje, Savinjska cesta 7,3330 Mozirje, objavlja na osnovi Pravilnika o dodeljevanju sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini Mozirje (Uradno glasilo občin Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno in Luče št. 8/96), Odloka o proračunu Občine Mozirje za leto 2005 (Uradni list RS št. 141 /04 in 85/05) in sklepd Odbora za malo gospodarstvo in turizem z dne 19.10.2005 v sodelovanju z Novo Ljubljansko banko d.d. Ljubljana, Podružnica Savinjsko Šaleška, Poslovalnica Mozirje RAZPIS za dodelitev posojil za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Mozirje Skupni okvirni znesek posojil znaša 60.000.000,00 SIT. 1. Za posojilo lahko zaprosijo: - male gospodarske družbe in samostojni podjetniki, katerih dejavnost je proizvodnja ali opravljanje storitev ter kmetijska gospodarstva, ki opravljajo kot dopolnilno dejavnost turizem na kmetiji, - sedež obratovalnice in kraj investicije mora biti na območju Občine Mozirje. 2. Posojila se dodelijo za naslednje namene: - nakup, graditev in adaptacija poslovnih prostorov, - zagotavljanje trajnih obratnih sredstev, - nakup opreme, - gradnja turističnih nočitvenih zmogljivosti. 3. Prednost pri dodelitvi posojila bodo imeli podjetniki in gospodarske družbe, ki: - opravljajo dejavnosti, ki so deficitarne, - povečujejo zaposlenost, - povečujejo proizvodne in storitvene kapacitete, - povečujejo izvoz ali nadomeščajo uvoz, - se vključujejo v razvojne programe občine, - prispevajo k izboljšanju okolja. 4. Pogoji pod katerimi se dodeljujejo posojila: - najdaljša odplačilna doba 5 let, z možnostjo predčasnega vračila, - obrestna mera nominalna 2,00 % fiksna, - znesek posojila lahko znaša največ 50 % predračunske vrednosti namena posojila, - posojilo se odplačuje polletno ali trimesečno, obresti se zaračunavajo mesečno, - višina posojila lahko znaša od 1.000.000,00 SIT do največ 10.000.000,00 SIT, -v primeru, da razpisana vsota ne bi bila v celoto porabljena, si pridržujemo pravico povečati kreditno vsoto posameznikom preko 10 milijonov SIT, vendar kredit ne sme presegati 50 % predračunske vrednosti, -stroške odobritve : enkratno 0,25 % od zneska kredita, oziroma najmanj 30.000 sit, - kreditna sposobnost kreditojemalca (A in B bonitete), - zavarovanje odplačila kredita: zastava nepremičnin ali premičnin (faktor zavarovanja 1 :1,4 - 2,00), zastava vrednostnih papirjev, poroštvo. - posojilojemalec mora imeti poravnane vse obveznosti do Občine Mozirje, 5. Koriščenje sredstev Upravičenost kreditov bo potrdil Odbor za malo gospodarstvo in turizem pri občinskem svetu Občine Mozirje. Za odobreni kredit sklene kreditojemalec kreditno pogodbo z Novo Ljubljansko banko d.d. Ljubljana, Podružnica Savinjsko-Šaleška, Poslovalnico Mozirje. Namensko uporabo kreditov spremlja in preverja občinska uprava. V primeru nenamenske porabe kredita, mora koristnik kredit vrniti v roku 15 dni od ugotovitve zzakonskimi zamudnimi obresti za ves čas koriščenja sredstev. Rok za oddajo vlog je 15.11.2005. Vloge sprejema Nova Ljubljanska banka d.d. Ljubljana, Podružnica Savinjsko Šaleška, Poslovalnica Mozirje. Spisek potrebne dokumentacije je na voljo na sedežu Nove Ljubljanske banke d.d. Ljubljana, Podružnica Savinjsko Šaleška, Poslovalnica Mozirje, Na trgu 9. Kontaktna oseba Marija Zavolovšek, telefon 839 17 26. Nova Ljubljanska banka d.d. Ljubljana Podružnica Savinjsko-Šaleška Poslovalnica Mozirje Občinska uprava Sport, Oglasi KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Člani nizajo zmage V soboto so na Ptuju nazorski košarkarji znova potrdili odliko, ki v minulih sezonah ni bila tako opazna. Tokrat so se Nazarčani »odlepili« že v drugi četrtini z odlično Vodončnikovo napadalno igro, ki je v tem delu igre s štirimi trojkami in 16 točkami napolnil koš nasprotnika. GENERALNI SPONZOR^ B/S/H/ BSH Hišni aparati d.o.o. Savinjska cesta 30, ^ 3331 Nazarje Pa vendar zmaga ni bila lahka. Domačini so se v zadnji četrtini približali na razliko pettočk, tako da trener Pečovnik ni mogel poslati v igro vseh igralcev, kot je, sodeč po njihovem ogrevanju, nameraval. Ključ do zmageje bila zopet dobra igra v obrambi. Držimo pesti, da bi tako dobro igro prikazali tudi v soboto na-domači tekmi proti vodilni ekipi iz Maribora in da bi v derbiju 4. kroga nazorska ekipa znova zabeležila zmago. V željo in motivacijo domačih igralcev ne dvomimo, saj je bil ŽKK Maribor edini, kije na obeh tekmah v lanski sezoni povsem zasluženo zmagal proti KK Nazarje. Zato bo pomoč s tribun še toliko bolj potrebna, ljubitelji košarke pa bodo lahko uživali v igri dveh ekip, ki krojita vrh vzhodnega dela 2. lige. Tomaž Križnik KK Ptuj : KK Nazarje 66:77 (17:18, 17:27, 12:14, 20:18) Ptuj. Športna dvorana Gimnazije Ptuj. Gledalcev 50. Sodnika: Dušan Kmetec (Miklavž) in Miran Zver (Lendava). Tehnični komisar: Dušan Dundek (Murska Sobota). KK Ptuj: Metličar, Ferme 10, Lubej, Cej 13 (5-6), Biem 11 (5-9), Šarič, Horvat 11 (4-4), Kramberger, Knežević 12 (5-8), Auguštin, Gavrič 4, Majal 5 (3-4). KK Nazorje: Milčič 9 (3-3), Žerjav 2, Gelb 3 (3-6), Ilič, Zadravec 4, Vodončnik 26, Vaupotič, D. Matijevič, Plaskan, Grebenšek 13 (3-6), Valenčak 10 (4-7), M. Zakrajšek 10 (4-8). Prosti meti: Ruj 22-31, Nazarje 17-30. Osebne napake: Ruj 20, Nazarje 26. Met za tri točke: Ruj 4 (Ferme 2, Horvat 1, Knežević 1), Nazarje 6 (Vodončnik 6). Rezultati 3. kroga: Ruj : Nazarje Ilirija : Janče Ruše : Prebold ŽKK Maribor : Grosuplje Pivovarna Laško ml. : Ježica 2. SKL - vzhod: lestvica po 3. krogu: 1. ŽKK Maribor 3 3 0 260:206 (+54) 6 2. Janče 3 30 249:204 (+45) 6 3. Nazarje 3 30 234:207 (+27) 6 4. Grosuplje 3 2 1 264:242 (+22) 5 5. Ježica 3 2 1 239: 218 (+21) 5 6. Ruše 3 1 2 248 : 262 ( -14) 4 7. Prebold 3 1 2 230:253 ( -23) 4 8. Ilirija 3 03 211 :241 (-30) 3 9. Pivovarna Laško ml. 3 03 202:246 ( -44) 3 10. Ptuj 3 03 197: 255 ( -58) 3 66:77 66:75 102:79 87:67 75:77 ZGORNJESAVINJSKA LIGA MALEGA NOGOMETA -4.-5. KROG V vodstvu ekipe s tekmo manj Po odigranih petih krogih Zgornjesavinjske lige malega nogometa je pogled na razpredelnico izredno zanimiv. Ni več ekipe s popolnim izkupičkom točk, moštva v ospredju pa so že »pavzirala«, zato bo nadaljevanje še toliko bolj zanimivo. Največ sta v zadnjih dveh krogih nadoknadili ekipi Zalugnce in ASC-ja, ki sta se zavihteli pod sam vrh, skalp Razborčanom so po 18. zaporednih zmagah (vključno z lansko sezono) odvzeli gostilničarji iz Žekovca, nikakor pa igra ne steče presenečenju lanske sezone, ekipi Športnega društva Mladost. Današnji krog se še igra na njihovem igrišču na Rečici, nato pa se zadnja tri kola jesenskega dela selijo v Nazarje. Rezultati 4. kroga: ASC 2000 : Žekovec-Gostilna Vid 4:1, ŠD Mladost : Razborje 2:4, Zalugnca : Černivšek s.p. 3:0, Solčava : ŠD Gmajna 5:2, prosta ekipa : Ranč Burger. Rezultati 5. kroga: Ranč Burger : Černivšek s.p. 3:0 b.b, ASC 2000 : ŠD Gmajna 3:1, ŠD Mladost : Zalugnca 1:4, Razborje : Žekovec-Gostilna Vid 1:3, prosta ekipa: Solčava. Lestvica po 5. krogih: 1. Razborje 9, 2. Ranč Burger 9,3. Zalugnca 9, 4. ASC 2000 7, 5. Žekovec-Gostilna Vid 7,6. Solčava 6,7. Černivšek s.p. 4,8. ŠD Gmajna 4,9. ŠD Mladost 1. Franjo Pukart NOGOMETNI KLUB LJUBNO PODKRIŽNIK Ta vikend.se zaključuje jesenski del tekmovanj v medobčinskih nogometnih ligah. Članska ekipa Ljubencev, prosta v zadnjem krogu, gostuje v Kozjem s ciljem, da izboljša skromno bero točk. Jesenski naslov prvaka sije že krog pred koncem zagotovila Rogaška, ki je tokrat remizirala v Šmartnem (1:1), Kozje pa je slavilo v Laškem s 4:0. Tudi ljubenski mladinci zaključujejo s tekmovanjem. Zadnji jesenski nasprotnik to soboto je ekipa Dravinje iz Slovenskih Konjic. Jože Grčar ^elšek Crostišče Marko Atelšek s.p., DOL SUHA 38 3332 REČICA OB SAVINJI TEL./FAX: 03 583 50 66 e-mail: gostisce.ateIsek@email.si Vabimo Vas, da nas obiščete ter v prijetni domačnosti restavracije nemoteno uživate v pestri in domiselni ponudbi naše kuhinje. Decembra pa bomo poskrbeli, da se boste zaključene skupine lahko zabavale in zavrtele ob plesnih ritmih. Pričakujemo Vas s pristnim slovenskim gostoljubjem. 1. SLOVENSKA LIGA MALEGA NOGOMETA - 5. KROG Srečna zmaga Zagorjanov Čeprav »graščakom« v Zagorju ni uspelo iztržiti točk, pa smo končno lahko bili zadovoljni vsaj z njihovo igro. Še neporažena in v letošnji sezoni favorizirana ekipa Gip Betona, se je morala močno potruditi za minimalno zmago, ob boljši realizaciji Nazarčanov pa bi lahko bil rezultat bistveno drugačen. Že kar kronična neučinkovitost in slaba forma reprezentančnega vratarja Zoubka (Podpečan gaje zamenjal že v dvanajsti minuti) je ponovno prevesila tehtnico v korist nasprotne ekipe, ki kljub odlični igralski zasedbi in reprezentanci v malem ni blestela. »Graščaki«,tokrat z Delameo v glavni vlogi, so jih presenetili z agresivno in odprto igro. Predvsem v drugem polčasu so se morali Jontezovi varovanci hudo potruditi, da so obdržali minimalno prednost in komplet točk, ki jih še naprej uvršča med najožje favorite tako v prvenstvu kot v slov- KMN Gip Beton MTO : KNIN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc 6:5 (6:3) Zagorje. Dvorana športnega zavoda. Gledalcev 150. Sodnika: Borut Šivic in Rudi Kokalj. Delegat: Ljubomir Savič. Strelci: 0:1 Hren (6), 1:1 Goranovič (6), 1:2 D. Kugler (9), 2:2 D. Simič (9), 3:2 Zorč (10), 4:2 Šnofl (12), 5:2 Šnofl (13), 6:2 Zorč (15), 6:3 J. Šemenc (17), 6:4 D. Kugler, 6:5 Kroflič (27). KMN Gip Beton MTO: Bajc, Adamič, Satler, D. Simič, Brkič, B. Simič, lliševič, Zorč, Kuburič, Šnofl, Goranovič, Martinčič. KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc: Podpečan, Kroflič, V. Kugler, Presečnik, D. Delamea, Kugler, Banovšek, Vreš, Miklavc, Hren, J. Šemenc, Zoubek. Rumeni karton: Uroš Kroflič in Primož Hren (KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc), Boban Simič in Jasmin Kuburič (KMN Gip Beton MTO). Igralec tekme: Denis Delamea (KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc). Rezultati 5. kroga: Gip Beton MTO : Nazarje Glin IPP-AM Miklavc 6:5 Oplast Kobarid : Tomaž 7:2 Svea Lesna Litija : Extreme Ribnica 7:1 Dobovec : Slovenica Ag. Kravos 3:2 Tomi Press Bronx : Puntar 2:0 enskem pokalu. Četrti zaporedni poraz nazorske ekipe še sicer ni usoden, bo pa potrebno marsikaj spremeniti in premakniti na bolje za mirnejše nadaljevanje in vsaj doma se mora končati mučna razprodaja točk. Ali bo temu tako, bomo izvedeli že danes, ko ekipa KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc gosti Tomi Press Bronx v slovenskem pokalu, čez teden dni pa v Nazarje prihaja še Oplast iz Kobarida. Upajmo, da bodo »graščaki« nadaljevali uspešno tradicijo v pokalu, kjer so letos celo med nosilci, še bolj pa potrebujejo prvenstveno zmago in Oplast mora pasti kljub visoki uvrstitvi na lestvici. Franjo Pukart Lestvica po 5. krogih: 1. Gip Beton MTO 5 2. Dobovec 5 3. Oplast Kobarid 5 4. Tomi Press Bronx 5 5. Svea Lesna Litija 5 6. Slovenica AG Kavos 5 7. Puntar Tolmin 5 8. Extrem Ribnica 5 9. Nazarje Glin IPP-AM Miklavc 5 10. Tomaž 5 500 O co : 16 (14) 15 40 1 25 : 16 O) 12 40 1 O CM : 12 (8) 12 3 1 1 13: 9 (4) 10 203 CN 19 (5) 6 1 1 3 13: 20 (-7) 4 1 1 3 16: 24 (-8) 4 1 1 3 11 : 21 (-10) 4 104 19 : 26 (-7) 3 023 13: 21 (-8) 2 ODBOJKARSKI KLUB LJUBNO Polovičen izkupiček Na petem kvalifikacijskem turnirju kadetske lige za odbojkarice, kije minulo nedeljo potekal v Celju, so nastopile odbojkarice iz Celja, Mislinje, Šempetra in Ljubnega. Ljubenke so v srečanju z gostiteljicami - ekipo Federca 1 -zmagale z rezultatom 2:0, z ekipo Savinjska Šempeter pa izgubile z enakim rezultatom. Najuspešnejše so še vedno odbojkarice iz Mislinje, ki vodijo na lestvici, pred Savinjsko Šempeter in odbojkaricami iz Ljubnega, ki so v osmih dosedanjih tekmah iztržile štiri zmage in prav toliko porazov. Franjo Atelšek SVETOVNO PRVENSTVO V GORSKIH TEKIH Uspešen nastop Miha Robnika Na nedavno končanem svetovnem prvenstvu v gorskih tekih, ki je potekalo v Novi Zelandiji je nastopil tudi mladi lučki atlet Miha Robnik. V konkurenci preko 350 tekačev iz 30 držav, med njimi 17 iz Slovenije, seje pomeril v mladinski konkurenci, v kateri je med 55 tekmovalci dosegel 39. mesto. Tekmovanjeje potekalo na zahtevni, 9,1 km dolgi progi z višinsko razliko 620 m, v pravem tekmovalnem vzdušju, saj je tekmovalce vzpodbujala množica gledalcev iz bližnjega Wellingtona, glavnega mesta države gostiteljice. Robnik uspešno nastopa tudi na Državnem prvenstvu v cestnih tekih, kjer je na zadnji preizkušnji v Slovenj Gradcu na 10 km dolgi progi v mladinski kategoriji dosegel že sedmo letošnjo zmago. Miha Robnik je na svetovnem prvenstvu v gorskih tekih v Novi Zelandiji dosegel 39. mesto Vaša pošta Franjo Atelšek SO LJUDJE, KI VARUJEJO KOMPLEKS GLINA, DOVOLJ ZRELI ZA OPRAVLJANJE ODGOVORNE NALOGE? Varnostnik fizično napadel gasilca Predsednik nazorskega prostovoljnega gasilskega društva Roman Kra-jner je v več desetletni službi prostovoljnega gasilca videl in doživel marsikaj. To, kar je doživel v noči s 16. na 17. oktober, ko je ogenj zajel del tovarne ivemih plošč, je možno videti samo še v kriminalkah. Na srečo se je celotna štorija končala brez hujših posledic, vzraku pa ostaja vprašanje, kaj se dogaja na prostoru nekdanjega Glina in kakšnega človeka je na odgovorno mesto varnostnika postavil celjski Sintal, ki je odgovoren za varovanje celotnega kompleksa? Nazorski gasilci so okoli polnoči od regijskega centra za obveščanje prejeli sporočilo o požaru. Dvanajstim gasilcem je uspelo požar pogasiti do tretje ure zjutraj. Požarje zajel okoli 50 metrov kablov, obstajala je resna nevarnost, da bo ogenj preskočil tudi na stavbo tovarne ivemih plošč. Fantje so se močno potrudili in zgradbo obvarovali nedotaknjeno, saj je tudi v njih še živo upanje, da bo v njej ponovno stekla takšna ali drugačna proizvodnja. S tem bi se zgodba končala, če ne bi bilo incidenta, ki ga je povzročil varnostnik, ki je z osebnim avtomobilom zelo hitro zapeljal pred gasilca Franca Špendeta, ki seje s kolesom peljal proti domu gasilcev. Tako kot ostali gasilci je želel čim hitreje priti na mesto požara, namesto tega je padel na varnostnikov avto in se pri tem poškodoval po obrazu. Varnostnik, ki je verjetno videl preveč nasilnih filmov, je bil odločen začeto delo dokončati, zato je Špendeta napadel tudi fizično in ga obdolžil, da je v tovarni zanetil požar. »Kaj takega še nisem doživel! Na Glinu je velikokrat gorelo in nikoli se ni zgodilo, da bi nas varnostniki pri gašenju ovirali, tako kot se je zgodilo vtem primeru. Nasprotno, vedno so priskočili na pomoč in že Mozirje je lepo urejen kraj, če pa gaje kdo obiskal ta konec tedna, je lahko dobil povsem napačen vtis. Prostor namenjen plakatom in obvestilom, ki stoji ob Erini blagovnici, je bil res vreden pogleda. Plakati in obvestila nalepljeni ali pribiti drug na drugega v več slojih so postali pretežki, lepilo in žebljički so popustili, tudi veter in sila težnosti sta dodala svoje. Prepričani smo, da takšen oglasni prostor ni v veselje in ponos niti lastniku, niti tistim, ki se ob njem ustavljajo z namenom, da bi zvedeli kaj novega, niti malo pa tudi ne vsem, ki nanj pritrjujejo svoja sporočila, zato pričakujemo, da bo stanje v kratkem boljše. Marija Lebar V_;________H______I______________________,_______I____________________ vnaprej organizirali, kar je bilo v njihovi moči,« neljubi dogodek komentira predsednik PGD Nazarje Roman Krajner. Franc Špende se zaradi poškodbe obraza ni želel Roman Krajner: »Na Glinu je velikokrat gorelo in nikoli se ni zgodilo, da bi nas varnostniki pri gašenju ovirali, tako kot se je zgodilo v tem primeru.« (foto: EMS) javno izpostaviti, zato smo za dodatna pojasnila prosili mozirske policiste. Komandir Iztok Pinter nam je pojasnil, da so primer obravnavali kot nezgodo. »Varnostnik ni nosil predpisane uniforme, poleg tega nima pravice ukrepati zunaj objekta varovanja. Preizkus alkoholiziranosti je pokazal 0,59 promila alkohola v krvi, kar bi po starem pomenilo, da je imel v krvi več kot dve promili alkohola. Zoper njega in firmo smo ustrezno ukrepali,« razlaga Pinter. Jasno je, da je varnostnik pod močnim vplivom alkohola močno presegel pooblastila in celo ogrozil varnost in življenje človeka na cesti. Na srečo se je vse skupaj končalo z nekaj praskami, kar pa v ničemer ne zmanjšuje teže odgovornosti. Slednjega se močno zavedajo tudi v celjskem Sintalu, kjer incident močno obžalujejo. »Zadevo smo korektno predstavili naročnikom varovanja in se tudi opravičili. Storili bomo vse, kar je v naši moči, da se kaj takega ne ponovi, na žalost pa ljudi spoznaš šele potem, ko jih zaposliš. Delavec je opravil izpitin prinesel tudi priporočila, vendar ljudi dejansko spoznaš, ko z njimi delaš,« je na vprašanje, kako komentira neprimerno ravnanje njihovega varnostnika, povedal Davorin Kokal, odgovoren za fizično varovanje. Savinjčan Sporočilo bralcem Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je možno preveriti avtentičnost avtorja. Teksti za rubriko Pisma bralcev naj ne bodo daljši od 60 tipkanih vrstic. Vse daljše prispevke bomo avtomatično zavrnili ali skrajšali. Poslovilni govori za Prihovčane Zakaj krajani Prihove ob zadnjem slovesu niso deležni poslovilnega govora s strani občine Nazarje? Krajani Prihove spadajo pod občino Nazarje. Pokop krajanov tega naselja se opravi na pokopališču v Nazarjah ali pa na Rečici ob Savinji, odvisno od želje umrlega oziroma njegovih svojcev. Veliko krajanov Prihove ima grobove na Rečici, zato se pokopi opravljajo še "večinoma" na tem pokopališču. Nikakršnih problemov ni s strani cerkve, saj opravi pogrebno mašo in pokop gospod župnik iz Nazarij. Kot kaže pa je občina Nazarje pozabila na Prihovčane pri poslovilnih govorih, saj so bili že trije pokopi umrlih Pri-hovčanov (na pokopališču Rečica) brez poslovilnega govora s strani občine Nazarje. S smrtjo se vsem konča življenje na tem svetu in mislim, da ni prav, da se še pri zadnjem slovesu dela razlika med občani občine Nazarje. Fanika Žunter Prihova 35 3331 Nazarje I Črna kronika, Zahvale, Oglasi Ì CRNA KRONIKA • TRČIL V PESCA Nazarje: 18. oktobra okoli 6. ure zjutraj je voznik osebnega avtomobila na parkirišču podjetja Gorenje Glin s sprednjim delom vozila trčil v pešca. Voznik je z vozilom zapeljal naprej, ob tem pa spregledal pešca. Slednji je bil lažje telesno poškodovan. • MLADOLETNICO UGRIZNIL PES Mozirje: 19. oktobra popoldan je bila občanka iz Mozirja z mladoletno hčerko na sprehodu v Lokah pri Mozirju. Med sprehodom je prišel do njiju pes pasme zlati prinašalec, kije hčerko ugriznil v roko. Poškodovana je odšla na pregled v Celje, policisti pa so izsledili lastnika psa in zoper njega napisali predlog na sodišče. Policisti opozarjajo lastnike psov, da pazijo na njih in jih ne puščajo samih. V zadnjem času seje namreč zgodilo več podobnih primerov, kot je bil ta v Lokah. • ODPEUAL SMREKE Ljubno ob Savinji: V času med 15. in 21. oktobrom je neznani storilec iz gozda v Konjskem Vrhu ukradel 15 m3 smrekovega lesa. Lastnika je s tem oškodoval za okoli 200.000 tolarjev. • NAPADEL GOSTE LOKALA Nova Štifta: 22. oktobra malo po polnoči so policisti prejeli obvestilo, daje prišlo v gostinskem lokalu v Novi Štifti do kaljenja javnega reda in miru. Eden izmed gostov je namreč najprej verbalno, nato pa tudi fizično napadel tri druge goste. Pri tem je razbil tudi eno izmed šip. • KRADEL IN POVZROČAL ŠKODO Rečica ob Savinji: V noči na 22. oktober je neznani storilec vlomil v trgovino in bar na Rečici. Odnesel je različne cigarete, več litrov alkoholnih pijač, menjalni denar, kartice za mobilne telefone in žensko mestno kolo črne barve. Za sabo je pustil za okoli 400.000 tolarjev škode. • POSKUS VLOMA Ljubno ob Savinji: V času med 19. in 22. oktobrom je neznani storilec poskušal vlomiti v vikend v Savini. Namera mu ni uspela, na vratih pa je povzročil za okoli 5.000 tolarjev škode. • NAGRABIL Sl JE HRANO IN ORODJE Rečica ob Savinji: V noči na nedeljo je neznani nepridiprav vlomil v nenaseljeno stanovanjsko hišo v Šentjanžu. Potem ko mu je uspelo premagati ovire, je iz hiše odnesel dva kovčka z orodjem in še nekaj drugega orodja ter plastenko z bencinom. Kaže, daje razmišljal tudi o prehrani. Ukradel je nekaj škatlic konzerviranih rib, kijih bo poplaknil z nekaj pločevinkami piva. ,CONSTO«,^ ROPOTAR Ivan s.p. ŠEMPETER, Starovaška ul. 12 Na voljo smo Vam ob katerikoli uri tudi v zgornjesavinjski dolini in širši okolici Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 V najtežjih trenutkih smo z Vami in za Vas ... ZAHVALA Ob prerani izgubi drage mame in stare mame Ane MATKO iz Dobrovelj (24.7.1927 - 10.10.2005) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem za izrečena sožalj a, darovane sveče in svete maše. Hvala pevcem, pogrebni službi, gasilcem, pogrebcem, govornici, g. župniku in vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni “Velike vode ne morejo pogasiti ljubezni in reke je ne morejo odplaviti. ” (Visoka pesem 8:7) V SPOMIN 28. oktobra mineva leto dni, odkar nas je prerano zapustil dragi mož, oči, sin in brat Franjo JAKOP Najlepša hvala vsem, ki mu v kopici misli in skrbi namenite trenutek, postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečo. Iskreno smo hvaležni tudi vsem, ki ste nam - tistim, ki smo ostali - stali in nam še stojite ob strani in nas v teh težkih trenutkih niste zapustili. Vsi njegovi MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 raoEZadrečke Zadrečke recke Preden začneva, bi ti razložit vsaj osnovna pravila... Usodni znaki Nevesta na poročno noč pokliče mamo na pomoč: "Kaj naj storim z možekom? Alergičen je name!" "Si prepričana?" "Povsem. Vsakič, ko se zbližava in se ga dotaknem, postane zatečen v spodnjem delu pižame in stoka, kot da je z njim nekaj hudo narobe." Mila Jera Naravovarstvenik Krajevni vodič pričaka izletnike, ki so malo v zamudi. Ustavi jih že na vratih avtobusa z besedami: "Dragi gostje, ker ste pozni, si ne bomo mogli ogledati muzeja, saj se zapre že čez eno uro. Tudi na izvir slatine se ne splača hoditi, ker so včeraj polivali gnojevko, pa ima slatina zdaj duh. Poleg tega je župnik nujno nekam odšel, tako si ne moremo ogledati cerkve. Zato bo najbolje, da se vrnete, od koder ste prišli, saj je tam gotovo lepše, kot pri nas!" Vodja izletnikov žalostno ugotovi: "To gotovo ne drži, drugače bi si tudi pri nas umislili takšnega turističnega delavca, da bi nam ubranil naravne lepote pred turisti, kot jih znate vi!" Pika Polona in Šošter Mošter Beg na 100 m "Ne vem, kako naj se odločim," je neodločna Rečičanka. "Kar trije fantje na vasi so mi všeč, a ne vem, s katerim bi začela hoditi." "Imam idejo!" ji Pri-hovčanka poskuša pomagati. "Postavijo naj se v vrsto sto metrov stran od tebe. Tisti, ki bo prvi pritekel do tebe, tistega vzemi!" "Ne bo šlo. Tudi to sem že preizkusila. Ko sem se od njih oddaljila na ciljno črto, so vsi trije stekli v napačno smer." Blenda Tavrl Narobe svet Nejček gleda rokometno tekmo. Vidi tekmovalke, vidi sodnika, vidi trenerja. Vse mu je jasno, le za možakarja ob strani mu ni jasno, kakšno vlogo ima. "Očka, kaj pa tisti tip ob strani počne pri rokometu?" "Maserje." "Kaj pa počne maser?" "Rokometašicam masira telesa." "Res? Pa je to drago?" "Seveda, samo uspešni klubi si ga lahko privoščijo." "Kaj? Aon dobi plačano?" Moški pogovori "Če se Marte samo dotaknem, me vsaj pol ure noče niti videti!" "Kaj pa potem sploh delaš pri njej, če je taka?” "Meni je kar prav. Če hoče, da si jo vzamem od zadaj, jo pač od zadaj." To je slab znak: finančni minister je ravnokar dvignil ves denar s svojega računa! Cvetite M koprive) BOŽJA RADODARNOST Nazorski župan Ivan Purnat (levo): »Gospod škof, sedaj ko smo vam vrnili gozdove, bi mogoče lahko odstopili kakšno platonico za zagon nazorskega gatra.« Frančiškanski provincial dr. Viktor Papež (vsredini): »Razumi, Ivan, da gospod škof iz Maribora ne upravljajo z gozdovi, njihov glavni hobi je vinogradništvo.« Mariborski ordinarij dr. Franc Kramberger (desno): »Pustite posvetne zadeve in bodite radostni, da imate ob Vatikanu edini na svetu Papeža.« (PAPEŽ IZ DOBLETINE PRESS) PRILIZOVANJE Ljubenska županja Anka Rakun: »Tako lep in uspešen minister ste, da bi vse storila za vas, samo, prosim, da pred volitvami tudi v moji občini prereževa kakšen trak.« Minister za promet mag. Janez Božič: »Hvala za komplimente, vendar vam ne morem pomagati, ker kolovozi niso v moji pristojnosti.« (MOŽNOST OBSTAJA PO MOŠKI LINIJI PRESS) ŽLAHTNA POSEBNEŽA Flarmonikar Kristijan Germelj iz Luč (desno): »Ni mi jasno, zakaj vsi mediji tako častijo mlade razbijače, ki imajo »kratko pavzo« po vsaki tretji melodiji. Naju, ki sva igrala nepretrgoma po tri dni in noči, pa nihče več ne povoha.« Flarmonikar Martin Mavrič iz Gornjega Gradu (levo): »Drži, vendar ne tarnaj. Ni daleč čas, ko bodo o takšnih, kot sva midva, pisali knjige in se hvalili na račun našega raztegovanja meha.« (FRAJTONARICA JE VEČNA PRESS) J Križanka, Oglasi SESTAVIL PEPS OBOROŽEN UPOR DRŽAVI ŠKODLJIV PODGANI PODOBEN GLODAVEC ANGLEŠKI GLASBENIK IN PEVEC-RINGO (BEATLES) STARA MATI (PRIMORSKO) NEUMNEŽ, BEDAK (SLABS.) STRUP NASPLOH STAR SLOVAN NIKOLAJ OGAREV PESEM (ANGL.) VELIKI LUKSEMBURŠ. VOJVODA OD LETA 1964 KAR MORA UČENEC NAREDIT DOMA, DOMAČA... TIP AVTOMOBILA ZNAMKE SUZUKI NEKDANJI KOZAŠKI POVELJ- NIK MAJHNA MORSKA ŠKOLJKA, ZVRTA ROV V KAMEN PERJE PRI REPI ŽITNE LUSKINE SLOVENSKA IGRALKA- EMA ZAČETEK PREBAVNEGA TRAKTA TURISTIČNI CENTER NA POHORJU IZBRIZGANA MOŠKA TEKOČINA ITALIJANSKA TOVARNA KAMIONOV OPERA RICHARDA STRAUSSA SVET, KI NAS OBDAJA MATERIJA, TVAR ZAKONSKA ŽENA VRTINČAST TROPSKI VIHAR ARABSKI ŽREBEC ČLOVEK Z VELIKIMI OČMI RIBJE JAJČECE VELIKA LONČENA SKLEDA ZA MLEKO ČRNSKO LJUDSTVO V NIGERIJI ŽENSKA, KI ŠKILI (EKSPR.) OBLIKA TRIKOTNE STREHE PREŠERNO- VA PESEM LIKOVNA UMETNOST (LAT.) ŽUU OD OBUTVE, OTIŠČA-NEC ZADNJA IN PRVA ČRKA KDOR POVEZUJE POSNETKE V FILM VODNI VRTINEC GLAVNO MESTO ARGOLIDE, ARGOS UPANJE, PRIČAKO- VANJE NEMČIJI Portal Savinjske dolino MINI SLOVARČEK: JEAN- veliki Luksemburški vojvoda od leta 1964 MAJO- Splitski diakon in prevajalec (1000-1030) LABORA- velika lončena skleda za mleko SALOMA- opera Richarda Straussa ŠED- oblika trikotne strehe EMS- reka v Nemčiji Organizacija Zveze borcev Rečica ob Savinji sporoča* da bo žalna slovesnost pri spomeniku padlih v NOB 1. novembra ob 8.30 uri na Rečici ob Savinji KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 44. številki SN ime in priimek naslov NAROČ. ŠT. mm Napovednik • Petek (28. oktober), ob 15.30. Ljubno - Foršt Nogometna tekma - Ljubno Podkrižnik : Vransko (st dečki) • Petek (28. oktober), ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Pokal Slovenije v maiem nogometu - KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc : Tomi Press Bronx Koper____________________ • Sobota (29. oktober), ob 12.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Litija (kadeti)______________ • Sobota (29. oktober), ob 15.00. Ljubno - Foršt Nogometna tekma - tjubno Podkrižnik : Dravinja (mladinci) • Sobota (29. oktober), ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma • Nazarje : ŽKK Maribor (člani) • Nedelja (30. oktober), ob 10.00. Dvorana Komenda Košarkarska tekma - Komenda A : Nazarje (pionirji) • Nedelja (30. oktober), ob 15.00. Šalek, Velenje 2. srečanje čarovnic_______________________________________ • Nedelja (30. oktober), ob 16.00. Dvorana OŠ Biba Rock Šoštanj Košarkarska tekma ■ Elektra B : Nazarje (mladinci) ŽIVALI-PRODAM Prodam bikca; gsm 041 /354-614. Prodam telička bikca, cca. 105 kg; tel. 583-51-15; gsm 041/354-638, Prodam telico sivko za zakol ali nadaljnjo rejo, teža okrog 100 kg;tel. 584-60-56. Telici simentalko in sivko, breji 8 mesecev - prodam; gsm 031/567-319. Prodam ovce, solčavsko-jezerska pasma; gsm 051/240159. ŽIVALI-KUPIM Kupim kravo, bika, telico za zakol in bikce za nadaljnjo rejo; gsm 031/533-745. DRUGO-PRODAM Prodam vodni sesalec thomas compact; tel. 838-5033. 4 zimske gume 195-60-14, 5 mm profila, 10.000 sit in nov mlin za sadje, prodam; gsm 041/818-899, popoldan. Zelo ugodno prodam 1 leto staro . usnjeno sedežno garnituro (pastelne barve); gsm 041/868-553. Prodam deske, debeline 20 mm (suhe), primerne za streho; gsm 041 / 942-169. Bukovo hlodovino za drva prodam; gsm 041/354-657. Prodam suhe macesnove deske 8 x 3,5; cena po dogovoru; gsm 041/ 793-507. Prodam nokia 3510, z dodatno ploščico, baterija zelo dobra, 10.000 sit; gsm 041/783-584. PODARIM Psičko, 3 mesece staro boksarko, brez, papirjev, podarim;tel. 705-01-14. 89.1 MHz s-vUvHa iv.««"» 19.00. Radio Goldi Savinjski val d.o.o., Dolenja vas 83, 3312 Prebold Odslej Savinjske novice tudi na Savinjskem valu! Vsak petek ob 9.00 na 89,1 Mhz. Podarim zajčnik s predalniki (6 boks- nik, serv. knjiga; gsm 041/652-863. ov);tel. 583-27-78. Prodamfiafpanda4x4,letnik97,cena po dogovoru; gsm 041/793-507 VOZILA-PRODAM Prodam R5, letnik 1992,5 vrat, bela barva, registriran - ugodno; gsm 031/274-757. Prodam volvo S40, let. 97, prvi last- MORDA STE ISKALI PRAV TO RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV in Knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43, 3342 Gornji Grad. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p„ 03/5845-194. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje eiektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121. BENGLAS, d.o.o., Loke 33, 3330 Mozirje. STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Uokvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, fuzija taljenja stekla. Tel. 031/305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s. p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila... GSM 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6,3332 Rečica ob Savinji. POTREBUJETE PESEK, GRAMOZ ALI MORDA ZEMLJO? Nudimo vam pesek za zidavo, omet in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste, zemlja za ureditev okolice. Tel. 03/839-54-70, gsm 041/651-196. Terezija Burja s.p., Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji. ZAPOSLIMO Med vikendi zaposlimo dijakinje ali študentke za pomoč v naših trgovinah v Gornjem Gradu, Rečici/S. in Varpolju. Inf. 839-01-20 ali 839-01-21. Ultra d.o.o., Vrtačič Janez, Podjetje za zunanjo in notranjo trgovino, Prihova 21, Nazarje. TAPETNIŠTVO Obnova oblazinjenega pohištva; sedežna garnitura = 50.000 sit, kavč = 20.000 sit. V ceno je vključeno delo in material. Gsm 041/ 411-218, tel. 03/583-53-41. Banko Sandi s.p., Rečica 17,3332 Rečica ob Savinji. GRADBENI NADZOR Nudim gradbeni nadzor in svetovanje pri gradnji stanovanjskih in drugih objektov v spodnji Savinjski dolini in okolici Celja. Gsm 041/ 341-649. Peter Ograjenšek s.p., Šentjungert 45,3201 Šmartno v Rožni dolini. NEPREMIČNINE Kupim parcelo v hribih Savinjske doline. Dostop z avtomobilom; gsm 040/838-330. okna in vrata MODRA ŠTEVILKA PROIZVODNJA IN MONTAŽA PVC OKEN EN VRAT OKENSKI SISTEMI MAROVTGREGOR s p Bočna 60 3342 Gornji Grad Tel. /faks: 03 838 51 40/41 GSM: 041/793-518 10 let garancije »WA1BENII MORITVE INjRRE: HRAMBA AVTOPIASCEV BREZPLAČNO ZAVAROVANJE AVTOPLAŠČEV R.S.L. LEVEC, d.o.o Telefon: 03/425-45-50 RENAULT storitev Pvc okna, vrata, zimski vrtovi, senčila za abonma in izven SIMER d.o.o., Ipavčeva 22. 3000 Celje, tel 03/42 55 800, e-mail:info@simer.si Vljudno Vas vabimo na ogled NOVE predstave SPAS TEATRA CMißB enfiar ur trem v režiji Vinka MÖDERNDORFERJA lgrajo:Ljerka Belak, Slavko Cerjak, Mojca Partljič, Borut Veselko, Tanja Potočnik in Martina Maja Merljak Gospa Mildred bi rada šla s svojim možem Georgom na ponovne medene tedne v Pariz. Georg pa je zvitež in se temu potovanjulzogne. Mildred se pridruži njena sestra Ethel. Tako gospod Georg in njegov svak Humprey ostaneta sama doma. Seveda je naslov dovolj zgovoren, Kadar mačke ni doma... Že veste kaj se bo zgodilo. Špas teater pa ima novo uspešnico. Predprodaja vstopnic: Občina Nazarje, Muzej Vrbovec, Tragal Nazarje, TIC Mozirje, Trafika Gornji Grad in uro pred predstavo. Rezervacija na telefon: 031 375-074. Celje - skladišče D-Per 7/2005 Vodne postelje www. moonlight, si Razmišljate kam bi naložili svoj denar? Investirajte v svoje zdravje in dobro počutje. 5000016195,43 COBISS Globaling d.o.o. Koroška cesta 48 3320 Velenje Tel.: 031/656-898 Faks: 03/839-09-81 ID: SI88040216 Vodne postelje in vodne vzmetnice M čakaj to na zimo pöSliTbitü ^ : a \ 'f§: v V L \ illf: /Jftr / V \ m AKCIJA ANŽE AVTOSERVIS Janez Janže s.p. Letuš 81,3327 Šmartno ob Paki tel.: 03/891-50-6Uax: 891-50-60, GSM: 041/707-287 Najdete nas ob glavni cesti med Letušem In Mozirjem, pred gostiščem Pirnat. Lastnik servisa Janez Janže, ki skupaj s štirimi zaposlenim nudi naslednje storitve za vaše vozilo: AVTO SERVIS, DIAGNOSTIKA, SERVISIRANJE KLIMATSKIH NAPRAV, KLEPARSTVO h LIČARSTVO, MENJAVA IN PRODAJA VETROBRANSKIH STEKEL, ZAVAROVALNIŠTVO (Adriatic), POSREDNIŠTVO, TRGOVINA (rezervni deli), VULKANIZERSTVO, AVTOPRALNICA, PRIPRAVA VOZIL NA TEHNIČNI PREGLED ZA VSE VRSTE VOZIL, IZVENGARANCIJSKA POPRAVILA (na zalogi mamo zavore, sklopke, krmilne mehankme, podvozja, blažilce, svečke, brisalce, metlice, svetilne enote, filtre za različne tipe vozil) ODKUPUJEMO IN PRODAJAMO RABUENA VOZILA. V letošnjem letu načrtujemo otvoritev novega salona, v katerem boste lahko izbirali nova vozila priznane zmanke. VELIKA JLKOJA ZIMSKIH PNEVMATIK BRIDGESTONE (LASSA), KHUMKO, FULDA, GOOD YEJLR, MAXXIS IN OBNOVLJENIH GUM BJLNDAG TA« ^I ■«FULDA GOOD-YEAR Na zalogi tudi terenski h dostavni program. UGODNE CENE IN PLAČILNI POGOJI! Novosti AVTOOPTIKA 205/55 R16 Matador M+S cena z DDV samo 16.632,00 SIT La „„-J JTTSfj j ITTr? y'75TjT ori /n.ono srrrio zon tudi Bankredit! .000 SIT do 24 obrokovJ| TRGOVINA Z OBUTVIJO ZA STARO IN MLADO v prodajnem centru TUŠ Nazarje, tel. št. 839 02 55 We*» wmE&tem ffetefe7® mm JiSSN fkn MM VABLJENI V PRENOVLJEN LOKAL PICERIJE IZOLES 031 892 685 od pon. do pet. pečemo pice že od 9. ure dalje | Odprto: pon.-pet. od 8. do 12. in od 14. do 19. ure sob: od 8. do 12. ure Ob gotovinskem nakupu vas bomo nagradili! OSREDNJO KNJ. CELJE