uto in. flnDki 40. V UiMinl, i »etrt 19. re&rearjfl 19Z6. t Cenn ma no ItfesU «Mk dan »•»•Utoa, liv*»**i s*Ulj« ia »nnikt. — laginil do 30 petit i 2 D, do 100 vrst D 50 p, vcČji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2D. - Popast po dogovoru. — inseratn! davek pcsebej. — „SUr«aftkJ llarotf" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D CpravBtttvoi baki*** sllca štmv. S, prlUlb\m. — TeUlon itev. 904. Vrtmiitwo; Ksaftova aOlca it. ft, i. aadstrop'*. * Talet«a ilev. 34, H" PoStnlM platana v gotovini. Jugoslavija in Bolgarija V narodni skupšćini se je predvče-fajsnjim, o priliki proračunske debate vnela med opozicijonalnim govornikom posl. V. Veljkovićem in prosvetnim ministrom Stepanom Radićem prav zani-miva debata, ki jasno kaže kočljivost vprašanja zbližanja ali ćelo združitve Jugoslavije z BolgTijo. Ob koncu Veljkovićevega govora je prišlo do besednega dvoboja med govornikom in prosvetnim ministrom Radićem. Posl. Veljković je zavrača! Ra-4ićeve medklice in izjavil med drugim: cRađić potuje po državi in ne izpu-sti niti v enem govoru Bolgarov. Veđno ©znanja, kako bi sporazum bil sele tedaj popoln, ako bi se tuđi Boljerari pridružili Jugoslaviji. TistL ki govore v duhu sporazuma, morajo vedeti, koliko žalijo Srbe, ko govore o sporazumu t Bolgari, ki so do včeraj vršili krvoločnosti in zločinstva nad Srbi. Sporazum Bolgarov s Srbi je vprašanje časa in sicer daljnega časa. Med Srbi in Bolgari Iahko priđe do iskrenega in resne-ga sporazuma samo tedaj, kadar se Bolgari odrečejo svojih aspiracij na Južno Srbijo. Dokler tega ni, ni mogoč med nami in njimi sporazum. Bol čari se morajo odreci ne samo formalno svojih pretenzij, nego morajo podati tuđi garancije za to.» Radić: «Hvala lepa. to je stara šola.» Veljković: «Ako se naj agitiranje Z, Radića za vstop Bolgarov v našo državo razume tako, kakor \(>ruie velik del našega naroda, da se namreč hoče uvesti Bolgare v našo državo, da bi pobijali vpliv Srbov, potem moramo reci, da se jako varajo.* Radić: «Vi ste tedaj srbski franko-vec!» Veljković: «Sem, kar sem. Dobro pa je, da Vas je spoznal srbski narod. — Tištim, ki kanijo uvesti Botgarsko v na-So državo, da pobija vpliv srbskejfa naroda, Iahko rečemo, da se gospoda jako vara in da so njihovi nameni preveč prozorni Srbi so donesli žrtve za ustvarjenje te države in oni imajo logično pravico, da ohranijo svoj vpliv.* Radić: «BoJgari so bližji Srbom, nego Hrvatom.* Veljković: ^Bolgari. ki so napadli to državo, nimajo te pravice.» Veljkovlćeva izvajanja, dasi prežera enostranskega srbskega duha, kažejo jasno, kako težaven je problem naših odnošajev do Bolgarije. Nikakor ne mo-remo odobravati stališče, ki ga zavze-ma g. Veljković. Slovencem in Hrvatom, ki nismo na lastni koži občutili bol-garskih grozodejstev, se zdi srbijansko stališče preveč ozkosrčno in fanatično. A računati moramo z dejstvom, da mislijo kakor Veljković vsi starejši srbski poli-tiki in velik del srbske javnosti. Preko tega ne moremo iti. Treba bo še precej časa in mnogo dobre volje, da se pozabijo silne rane. ki so jih prizadejali Bolgari srbskemu življu. Treba je zlasti mnogo dobre volje od bolgarske strani, še-le, ko bo Bolgarija pokazala, da je resnično ob-računala s preteklostjo in se definitivno odpovedala hegemoniji na Balkanu, sele potem bo mogoče iskreno prijateljstvo med obema, po rodu bratskima državama. Nov duh mora obvJaćati bolgarsko javnost, pa bo tuđi pri Srbih hitreje zavladalo pozabljenje. Kclor se danes premalo obzirno vmešava y to perece vprasanje, priliva samo olje v ogeni in dobri stvari več skoduje nego koristi. Boljrariji se moremo iskreno približati samo po Srbih in edino v tej smeri moremo in smemo delati. POVRATEK FINANCNEGA MINISTRA IZ AMERIKE — Becjjrad, 18. febrvarja. Po po-roČilih beogradski l*stov zapusti fi-nančni minister dr. Sto;adinov;ć 20. t. m. Washinsrton in se vrne v Becgrad. Poročila. da bi bil že definitivno sklenjen sporazum glede ureditve voj-nih dolgov Ameriki. so bila netočna. Kadi zaposlenosti ameriš'ce komisije Do*ajania z?lo počasi napredujejo. Nas londonski poslanik Oiurić bo z ostalimi Člani brez finančnega ministra nada-Ijeva! pogajanja. AMNESTIJA NA BOLGAR-SKEM — Sofi)«, 18. februari*. Včeraj se je pri-td irvajari svoječasno v narodnem sobra-nju sprejet? amnesrijski zakon. Iz sofi;sk;h za korov so tzpusali na. svobodo 40 političnih crbsojencev, med drugim! komunistič-nega voditelja Hrista Kapadžfjeva rn bivše-S* ministra v Starabuliiskem kabmeta Alck- I muk* Đotev» I Vladno hrizo Jele po proračunu? Značilen članek «PoKtickega Glasnika^« — Razne kombinacije za rasplet težkih odnošajeT t Tladi RR. — Plemenska orijentacija gg. Pasića in Radića« — Beograd, 18. februarja. Današnji »Politički Glasnik« objavlja dva znacil na članka. V uvodniku pod naslovom *Kriza je samo odložena« pravi med druffim: »Proti pričakovanju političnih krojrov in javnosti vlada ni odstopihu Prešla je preko izpada g. Stepana Radića ter odločila, da sprejme še držav-ni proračun. Toda to ni zasluga same vlade in sr. Pašića. ki je bil pripravljen razkrojiti koalicijo in stopiti v volitve še pred sprejetjem proračuna. Vladini koaliciji je oodaljšano življenje za to. I ker niti vladina većina niti drugi ustavni faktor nišo smatrali za umestno, da se državo vrže v volilni vrtinec samo za to. da se resi omajana avtoriteta ne katerih voditeliev strank. Vladina veči-na in drugi ustavni faktor smatrajo se-dan.iov skupsčino za sposobno, da dela. Odsrranitev nevarnosti novih Radićevih napadov pa ne pomenja. da se vpraša-nje vladine koalicije ne stavi na dnevni red takoj po sprejerju proračuna. Vsi znaki vod-ijo do sklepa, da se prične politična situacija razčiščavati še Ie, ko bo proračun izslasovan. Razplet zavozljanih odnošajev v vladi bo zahteval v prvi vrsti g. Pašić sam .ki se še vedno ogreva za idejo homogene radikalne volilne vlade. Na drugi strani ie g. Stepan Radić izgubil svoje prejsnje navdušenje za koalicija z radikali ter je naklonjen razširieniu vladine koalicije na demokratsko stranko. Ni dalje izključeno, da tuđi ostali politični faktori! dopuste razhođ radi-kalsko-radičevske koalicije in da se ustvari nova. za državne interese po-voljnejša vtč:r»a. To so v glavnem razlogu zakaj se v političnih krcg'h in v javnosti raz-pravija tako strastno o razho-du današnje vladine koalicije. Neka te n vidijo najprirodneiši izhod iz sedanje krize v šesta vi koalicijske vlade radikalov, ra-dičevcev in Davidovićevih demo-kratov, toda brez šefov strank. Vlado bi sestavil eden radikalnih prvakov ali g Momčilo Ninčić ali pa g. Ljuba Jo-vanović. Ta vlada bi poskušala delati z Narodno skupsčino. V slučaju, da ji to ne bi uspelo, bi pa izvedla volitve. Za to kombinacijo je razpoloženo večje število radikalov. radićevcev in demo-kratov. Za ustvaritev take kombinacije obstoje mnrrge težknče.c V drugem članku pod naslovom: »Njih dvojica« piše Politički Glasnik«: »Vladina koalicija se nahaja na mrtvi točki. Splošno je prepričanje v poUtič-nih krogiii, da se radl]\al.sko-radičev-ska koalicija ne bo mcg'a držati po sprejetiu proračuna, ćelo ne v slućaiu, da g. Stepan Radić izstopi iz vlade. Mnogi ćelo venr-ejo. da r>ride do razko-la še pred izglasovanjem proračuna. Kot glavni razlog za to riavaiajo dej-stvo. da niti eden niti drugi šef vladine većine neče opustiti plemenske orijentacije. Radić je ćelo že pričel z agitacijo za obnovitev hrvatske fronte.^ Inferpelncijsk! dan v sirauščinl Živahna debata o protisocijalni reviziji agrarne reforme po radićevcih. — Beosrad, 1S. febniaria. Današnja seja Narodne skupščine je fMićela ob 10.15 do-j>old3e. Ker ie danes dan rnterpelacv, je jmšla kot prva na dnevni red interpelacija samostojno - de/nokratskega poslatica Juraja Demetrovića na ministra za agrarno reformo Pavla Radića glede slučaja, H se je do^odil v Dugem selu na Hrvatskem. Mi-nisrer za agrarno reformo Pavle Radić ie zopet \ze" siromašnim kmetom njim pride-Ijeno zemljo in >c vrnU veieposčsrvu grofa DraSkovića, dasi je bila zemlja seljakom zakonito dodeijena od pre-jSnjega .-nimstra za agrajne reformo in so si že poscaviB na s\-oj€ stroške hiše ter si nabavili potrebno poljed^i^ko orode. Minister Pavle Radić je branil svojo agrarno politiko, naglašajoč, da ie bfla nie-2ova naredba o razveljavljenju prejšnje naredbe glede dodelirve zemlje seljakom v zakcrrj utemeljena. Izvrši! je revizijo dode-lirve zemlje teT ugoiovil, da so se pri raz-delini zeml e vrsiJe zlorabe in da se je stran\a.rs>ko postopalo. Napada obene-m agrarno politiko bivšega ministra dr. Hinlta Poslanec Juraj Demetrović je v dalj-šem govoru obračunal z agrarno politiko. kl jo izvajajo radičeA-ci. Ironično je pristavi!, da je šef MSS Stepan Radić izjavi!, da njegova stra-nka z vstopom v vlado prinaJa retOTrniStiČni duh. Kakšen ref>rrnistl znt dul» ic prinesla Radićeva stranka v vlado, pa kaže najbolje slučaj, ki se >e !.*?odi; v Dirgem selu. Ministrr Pavle Radić je mira! na zahtevo g. Predavca ođvzeti zernijo n^r-nim in poitenim. a. siromašnim sel:ik>m, ki So eJino to zakrivil, da nišo vo-iill Jrsipa Pre-davca. Go\^ornSc ie nato i>ra*»ii f'I-Vo ! bijesa asramega nrnistra dr. Krr^inaKa, : E>^xi ĆĆS3T režimom se nišo vfši'c lnka^e zlorabe. i Revizija ministra P^vla ?<«tiua ;e imela : za crli, da ?e je cdvzela ze«n^a udločnin in zve*:;m pris^km dr^avnega in i'.ir^unesa edirstva. Samo pri tašem 5DS, 24 j.*o si.e-vilu, >e b:!a oJvzeto zeml'jišjt. Cemu razgraiatc* Saj vas ni narod izvolil! Stepan Radić sam je izjavil. da vas je on postavi! in izvoli!!* Govornik nato navaja razne sluča-jc. kako so pri agrarni reformi favorizirani bozatini in pristaši HRSS (Pobl. Večeslav Vilder: ^To je skandaM«) Od zsoraj t>riha;a anarhija. Današnja vlada se sriblje na desno, na stran b^gati-nov in veleposestnikov. Prešanja in * tlaci malejra sirornasnegra seljaka, a brani povsod srrofe in veleposestnike. Koncem svojega tovara zahteva pos!. Demetrović, da zbornica izreče ministru za asrrarno reformo nezaupnico in da se takoj razvelravi zadevni sklep ir; ini str a Pavla Radića, s katerim se je seljakom odvzela zemlja. PosL Milan Grol (dav. dem.) je za tem začel govoriti o stanju asrrame reforme v Vojvodini ter ravno tako oštro obsodil vladino agrarno politiko. Zbornica nadaljuje popoldne raz-pravo o agrarni reformi Naravno je. da bo vladina večina izrekla ministru za agrarno reiormo Pavlu Radiću za-upnfeo. Narodna sktrpščina jutri nadaljuje rroraćunsko debato. Kot rtrvi govornik ie prijavljen predsednik SDS pos!. Sve-tozar Pribičević. V parlamentarnih in Dolitičnih krojrh vlada za Pribičevićev govor napeto zanimanje, ker pričakuje-iq. da bo prišlo do novega obračunavanja med njim in Radićem. Napetost med Vatikanom in Jugoslaviji) — Beograd. 1S. februarja. Listi ob-iavljaio optimistična oorcčila. da ic incident, ki sra ie erosvetni m'nister Stepan Radić izzvaj s svojim skioščin-skim govorem, skorai že likvidiran. Dejansko ie st^'ar drusa^na. Govor Sreoana Radća Je izzval prece;sn;e kompliVaciie v cdr.cšiih r.aŠ2 kraljevine do Vatikana. Značilr.D je. dl so zo-oet rreložcna rcsi^an/a za konkordat, ki bi se v kratk^r-T imela obnoviti v Vatikan^ med nas3 d^krracr.io in sveto stoli^'j. Sci nai2 dsi-<3:ic':e dr. Voj'slav Janiić je svoj odhod v Rim odloži] Lii nsdjloccn čas | Osres — Seli tek [ Lil Oagovcr in Hlgel Barrle v I ,KOMED ifl LJUBAUlV | Fi!m z bogzti o^fmo, ^sbavno vsebino ia d' b o 'jjro. j Od sobete c*a!jc — največja senzacija ] ^Parliki cuniar* j Predstave pop. 3., po! 5., 6, pol 8. in 9. i § Kino Ideal j Amerliki senat proti Mussollniju Senat odgodil raspravo o i talijansko - ameriškem aranžmana glede plači la dolgov« — Berlin. 18. februarja. Iz New-Yorka javlja jo: Zadnja borbeni govori italijanskega ministrskega predsedniku. Mussolinija v rimskem senatu, katerih oštrina je bila naperjena zlasti proti Nemčiji, so izzvali v Ameriki nezadovoljstvo in oštro kritiko. Ameriški senat, tako je vsai računala italijanska vlada, bi imel sedaj raspravljati o odo-britvi italijansko - ameriške pogodbe glede izplacila italijanskega vojnega dolga. Pri dolocitvi dnevnega reda pa je ta pocrodba prrpoln-oma izostala in ni prišla ne dnevni red. Razlog odgoditve te razprave ni uradno znan, toda Iahko ga je naznačiti. Prvotno ie bilo Ie 15 se~ natorjev nasprotnih italiiansko-ameriški pogodbi, sedaj zatrjujejo, da so se na-sprotniki italijansko-ameriškega aranžmana zelo pomnožili iu je mogoče, da dobe v senatu ćelo većino. --------------------------6- Francija proti fašistovski Italiji I — Pariz, 1S. febuarja. Revi'a »Volonic* ofejavlja zanimiv člaaek o Nemcih v Južnem Tirolskem in o fažistovskem režimu, ki za-rira nemško narotlno rranjšino. Uvodoma najpreje čianek navaja razloge, zakaj ;e Italija stopila v sve tov ni vojni na stran za-veznikov. Zavezniki so Italiji poleg Treme zagotovili v pogodbi tuđi Južno Tirolsko. Na žalost ie VVilson prizna! to pogodbo "n se je Južna Tirolska priznala Italiji. Clanck nato oštro obsoja preganjanja mirnesa neir:-škega življa na južno Tirolskem od strani fašistov. Nemcem je fasistovski režim od-vzei vsako obrambno sr&dsrvo in možn-ost kultumega napredka- Vedno bolj narašča nezadovoljstvo osralega sveta proti fašistovski Italiji. Fašistovski režim so začele obsojati ne samo Avstrija, Nemčija, marveč tuđi An-gHja, Skamli-navija, Amerika in Francija. Vse te države se zavzemajo seiaj za nerriško narodno manišino. Vojaška zveza med Avstiijo in Nemoijo ? — Dunaj, 18. februaria. Preko Var-šave prinsja iz Ang!iie poročila, da je bil cilj začin"ega potovania b'vše^a av-strTiske^a zvezne^a kancelarja đr. Sei-pla v Berlin ta. da se ustanov; gospodarska in vejaska zveza med Nemčiio in Avstrijo. K uresnlćenjii tega nacrta ima pritl po oetifa Istih. Carinske mele međ cbema državama se imajo odpra-viti, potni listi Avsirije boco veljavn! tuđi v Nemčij!. Transportni sistem bo izenačen. Avstrijska armada ima biti podrejena berlinskemu gsnsraJnemti ^tabu. SENZACIJCNALNA KORUPCIJA V EUKAREŠTI — Bec£r&dt 18. februarJA. Iz Bukarešte javljajo o senzacijonalni korupciji, ki se je iz^-ršila pri dobavi aeroplanov po nekaterih holand^kih tovarnah. Zastopnik holandske tvrdke Hocker Negrilescu je prejel iz Ho* I landske brzojavno djpešo, gla-som katere se pooblaŠČa, da dvigne pri bukareški podruž* nici «Dre^dcncr Ban!:» tam deponirano vso* to 12 milijonov lejev in da jo ima razdcllti med štiri osebe, ki vživajo v armadi visoke časti. Ta brzojavka je prišla v roke vladi I in je bil Negrilescu aretiran. Imena dotičnih I štirrh oscb so šifrirana ter jih še nišo mogli dešifrirati. SILNA VKCCINA V AVSTKALIJI — Lcnc-on, 17. ici?ruarja. Iz Meibarna javi.a.'o- Radi silne vročine se širijo gozdni jx>žari zlasti v pclcr^^ni Viktorija. Mr.050 je človeSkfli žrttf\' Ogroirna ie materijama šikeda- Doslej so našteti 30 Človeškfh žrtev vsled gozdnih po5arov. OECINSKE VCLITVE NA RCMUNSKEM j — Bukarc5*a, 18. februarja. Viatiiri listi javljajo, da so sog'asno izvoVeni kandidati liberalne (vladne) stranke v 42-19 občinah. I Ste\ ilo v.scli občin znaša S70O. Nišo §e po- j znani rezultat; o iziđu volitev iz treh ' okrož-ij. Rezultati so znani dalje iz 14 rrest, dočirn so rz 50 še neznani. V mestih ie agitacija zelo osorčer.Ci Radi trajnih ncnirDv je policija prepovedala vsako zborovanj€ na ulicah. Cpczicija smatra to za vla-dri teror. KOLUMB SVETNIK — Pariz, iS. iebruarja. Kato'iške organizacije v Mehiiei so začele z akcfjo, da sv. Stolica proglasi KriStofa Kolumba kot sveinika. To rahtevo utemeljujejo Meksikanci, da je bil Krištof Kolumb prvi ameriški misionar. Le z «NIGRINOMr, mazi SVCJ3 obuvalo, kakor solnce žarko bo se lesketaloJ ! Amerika izda za oboroževanje 665 miiijonoy — Londoin 18. februarja. Ameriški par. lament Je po poročiUh iz Washingtoaa po oštri debati sprejel zakon, ki dofoča za obo-roževano in modernizacijo amer, obramb* ne sile iz da tek v znesku 665 milijonov. Za. kon o gradnji novih a;ncrl5cih vojnih lađ!| doloca tuđi kredit 7a dva vodljiva zrakoplova tipa *Shenandoah< iu kredit za 1009 novih lildroplanov. Za arniado se iiaa vpo-rabiti 330 milijonov. OpozLii« je nsgiasala, da so Piroški za vojno mornarico letos m?iow so ve^H kakor coi Anglije. Današnje vreme- — Kranjska gora, ob 7. zjutraj: Tem* peratura — 1° C; barometer pada, brez ob« Ilakov, sren 10 cm, ugoden saninec. — Bohinjska Bistrica, oh 7. zjutraj: Temperatura, ~ 5° G; zimski spK>rt nc# mogoč. Politično zatišje ? Italiji Rim, 17. iebruarja. o. Mus-solini se bci vrnil iz Milana najbrže jutri v Rim, tak> da se bo moglo vršiti v petek teden&ko zl>o-rovanje načelnikov fašistovske stranke L^ fasistovskih sindikalnih orsanizacij. V pi-vem tednu meseca marca se bo šesta! m!-nistrski svet ter bo razpravlja' o ukrepih za pospeševanje žiine produkcije. Od 25, do 27. marca pa bo zborova! stalni žiirr odbor. To zboTovanie bo zelo važno, ker !>? zimi odbor sestavlja: gradivo za zakonske ukrepe v svrho povzdige žitne produkcijs v Italiji. Po zaključku zasedanja minlst'-skega sveta bo Mussolini odpotoval v Tr!-polis in Clrerjaj'ko, da se prepriča o go~ spodarskem napredku teh koionij. Po povratku v Italijo se bo MusscLini dosovoril z cdločMnimi parlamentarmi krogi o otvrii-\i zbornice. Ti krogi so mnenja, da bo zbornica sklicana k zajedanju Sele v drugi pi> iovici apriia. Razp-ravIjaJa bo ob tej prilik! o začasnem državnem proračunu. Po za-cesTjivih vesteh iz m"n. krogov bo zakrn d uvedbi potestatov stopil v veljavo sele !, julija, t. j. ob začetku novega finančnega leta v Im lij i. Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA, L e s n i trg: Ponudb »—\06lA; Praštedrona 970— 975; Eksploatacija 30—35; Drava d. d- Osi« jek 204; Šećerana, Oijek, 415—430; Isis d. d. 65—67; Gutman 330; Slav^ks 150—160; Slavonija 42—45; Trbovcljska 385; Union, paromlin 415; Vevćc 110, Agrari* 44H do 45. INOZEMSKE ItOKZE. — Curih, 18. februdrja. Borza: Beograd 9.125, Pariz 18.92, London 25.25875, New« vork 519.14, MHan 20.94, Praga 15.375, Dm naj 73.05. — Trst, 18. februarja. Predborza: Beo» grad 43.60—43.75. Pariz 90—90.25. London 12035—120.65, Newyork 2474—24.78. Praga 73.4O-73.60. CuVih 478—478.50, Dunai Strtfi 2. •SLOVENSKI NAROD»dne 19. februarja 1926. Stev. 40. V dubu sporazuma Pod tem naslovom priobčuje beo-rradski »Trgovinski Glasnike relo zna-ćilen članek o prosvetni potitiki Stepa-na Radića. Glasi se: >Ze pred vojno sta bile v Beogradu ometniška in glasbena Šola. po vojni pa ie bila ustanovljena še dramatična šola. Te tri sole i majo tuđi v Zagrebu. Zato bi morale biti potrebe Beograda in Zagreba v tem pogledu enakc ali vsaj približilo enake. ToJa iz predlaganih kreditov v novem proračuna sledi, da se na Beograd in Zagreb ni cnako ozi-ralo. Zagreb ima namreč za omenjenc tri sole v proračunu 3.464.229 Din kredita. Beograd pa samo 3?5.0Q0. Ojivid-m> se hoće te tri važne kulturne ustanove y Beogradu onemogočiti. Iz na-slednjih proračunskih odstavkov je najbolje razvidna krivica, ki je storjena Beogradu. V proračunu za I. 1924-25 je bilo do-ločeno za umetniško akademijo, glasbeno akademijo in dramatično solo v Zagrebu 1.431.870 Din. Za iste tri sole v Beogradu Da 450.000 Din. Zagrebške umetniške sole so dobile torej do proračunu za 1. 1924-25 951.870 Din več kakor beogradske. V nacrtu proračuna za 1. 1926-27 je pa predviđeno za umet-niško akademijo v Zagrebu 977.204 — in za glasbeno akademik) 1.250.524 —in in jul dramtično solo 234.501 Din; skupai ' ! 2.464229 Din. Na račun materijalnih iz-datkov za te tri umetniške zavode v Zagrebu se zahteva naknadno Se 1 mi-lijon Din. Ž naknadnim kreditom bi zna-šal proračun za te tri zagrebške zavode 3,464.229 Din, torej 2,032.359 Din več kakor y prejšnjem proračunu. Za iste umetniške šolc v Beogradu je dolačeno po novem proračunu 385 tisoč Din (za umetniško Solo 180.000, za glasbeno 25.000 in za dramatično 25.000 Din). Za beogradske umetniške sole je doloceno samo 385.000. torej 65.000 Din manj kakor v preiSniem proračuna in absolutno premalo, da bi mogle obsto-jati. Zagreb ima za omenjene tri sole skorai devetkrat večji kredit kakor Beograd. Kako naj nazovemo to ne-enakost. Da-li je to v duhu sporazuma. o katerem prosvetni minister tolfko govori? Vsekakor je to v skladu z njegovo izjavo, da znajo Srbi samo umirati. Hrvati pa ustvarjati kulturo.« | Kaj bi še le bilo, ako bi primerjali z Zagrebom Lj ubijano. Pa tuđi ni Čudno, saj g. Radić ta nekdanji veliki prijatelj in zaveznik naše SL> danes Ljubljane in Slovencev sploh ne pozna več. Ved-no govori samo o Hrvatin in Srbih, kvečjemu še o Bolgarih, o hrvatsko-srbskem sporazumu, o Zagrebu in Beogradu __ Dogodki na Madžarskem V ie skoro monoton razvoj madžarske škandalne afere sta prinesla v zadnjih dneh spremembe in vzbudila novo zanimanje dva dogodi a, ki sta odick-iiila v vsem svetu. Prvi je atentat na poslanca Vaszonvja, drugi kompromitiranje srrofa Telekvja. Viljem Vaszonv je eden glavnih vodite).iev opozicije v madžarskem parlamentu in spada med naiodllčnejše madžarske politike. Bii je že parkrat minister in vei.ia kot poštenjak in mož že-Iezne volje. V falzifikatorski aferi je ©dločno zahteval strogo preiskavo In brezofrzirno raziasnitev skandala., Bil je zato trn y peti falzifikatorski družbi žn sProbujaiočiin«. Ko se je posL Vaszonv v torek do-- poldne hotel* odpeljati izpred svojega stanovanja z avtom v parlament, je skočil k niemu mlad človek z revoT-verjem v roki. Šofer je planil n:id na-padalca in mu revolver iztr?al. V tem pa je priskočil še druz mJadenie, mdi z revolvenem. a tuđi njega je pogumni šofer pobil na tla. Ljudje so oba napa- dalca naiprej pretepli. nato pa fzroČIIi policiji, kier se je ugotovilo, da • sta atentatorja akademika. Oba sta seveda člana >Probujajo£ih se Madžarov« in izjavljata, da sta se hotela nad Vaszo-nviem maščevati radi njegovega izda-jalskega nastopanja v falzifikatorski aferi. V javnosti je vzbi*dil poskušani atentat ugromno c^rčenje. v par1a-menm pa povzrcčil nove silne viharje. Grof Telekv, bivši ministrski pred-seđruk. večkrat zastopnlk Madžarske na raznih mednarodnih konferencah, je ob enem eden rmjodličnejših madž. ari-stokratov. Kot častni predsednik Geo-grafskesra društva ima tesne zvgzq s kartograf'.čnirn zavodom, v katerem so PGnarejalT francuske tisočake. Na ponovno odločno zahtevo francuske pcli-ciie so madžarske ob!asii naposleđ ori-tegniie tuđi niega v prei5kavo. In pokazalo se ie. da je bil poučen, da se v kartcgrafičnem zavodu penarejajo frari-coski bankovci. In ne samo to: ćelo sam je svetoval talz'fkatorjem. na? gredo v ta za\ od. in i'm je preskrbel tuđi potrebno devoljenje od generalnoga štaba. Scena iz razkoino opr rnljenega velefilma Maciste kralj Sardinije Priđe že ta mesec v «Eiitni Kino Matica» To strahovito razkriue razburja ne samo madžarsko, ampak še boli druso evropsko ia\*nost, ki si prej ni mcs;!a misliti da bi bila madžarska aristokracija tako korumpirana. pozor; O?ozarjat* te. da eden pnr I noga vic s žigom H znamko f (rdečo, modro ali z'ato) „ključ" traja kakor itirje pari droetti. Kapfte eden par in rreprfčajte 8C — N^fjavice brez ž;g« .ključ* so ponare^cn^ Pr os veta Repertoar Narodnega gledalaca ▼ Ljub!j2nL DRAMA. Začetek ob 20. uri zvečer. Četrtek, 18. februarja: «Ana Chri&tie-v. C. Pctek, 1^. februarja: Zaprto. Sobota» 20. februarja. Zaprto (ob pol 20. «Descti brat* v operi). Nedelja, 21. februarja; Ob \5. «-Obrt gosp« Warrcnove». Ljudska predstava po ?niža- nih cenah. Irv. — Zvečer zaprto »Deseti brat« v operi. OPERA. ZaČefck ob pol 20. uri zvečer. četrtek, 18. februari«: »Zvedave ženske«. F. Petek. 19. febr.: »Ve5ni mornar*. A. Srbota. 30. februarja: Ob pol 20, «Dcscti brat». Proslava 501ctnice umetni^kega delovan'a jg. Antona Danila, Iza.-. Nedelja, 21. februarja: Ob 15. «Trubadur». Gostovanje baritoni sta g. Ertla iz Beo* grada. Izv. Ob pol 20. *Desctt brat*. Proslava 50-let^ n:ce umetniš!;cga delovanja gosp. Antona Danila. \z\\ Ako ni drugače označeno, se račno pređi stave v dramskem gledališču ob 20., v opera netn pa ob pol 20. Wagnerjev „Večni mornar" v ljubij unski operi« «Casi Wagncrjevej2a glasbcne^a samo-vladarstva so mtnuli. \v agner je bil g!asbeni izraz epohe pod jarmi jenja, moči, barve, ko* stuma. skratfCa: učinlca zj odra. On je do* živci, pisal( pesnil. komponiral, ustvarjal za gledališče tragedijo kapitalizma, revolucije, reakcije, bega iz sveta in grenkega pomlr* jenja & silami svojega časa. Naj je b:lo vse to občuteno, ali le igrano, s sredstvi vcli^ kega igralca narisano, vendar so ta naj^ tm>3nejša. najeudovitejša operna dc-a ce= lega stoletja, najsilnejve njegove drame. Nad vsc sovraštvo sou^br.'vov, po^nejših generacij se dviga stavba n goveda življe* nja, tempslj grala končno v Bavreuthu sim* bolično uresnicen. Wagner vlada. Toda že kot vladar=bog. Drugi so zasedli njegov zz-meljski prestoi. Drugi so vladali za jim. Drugi vladajo.* f Njegovi privrženci. zaslcpljeni radi Časovncga nerazumcvanja so ga razkricali kot nemšTccga, kot vsenemšlccga muzika. N.iim ni bil neben nemški muzik tako n"in« ški kakor on. Včasih so to verovali; to so bili čaši Blcm-irckovc držrve in njenega rii* ci'onalizma. Pcva vojna leta, zlasti v Fran-cijf. so to 5e hotela podcrtavati. Fraz je vedrro dovolj. toda v:5ja resnica genija po* tem Ic zmag-i.^ nik Večncga mornar ja, Lohengrimi, Mojstrvv pevcev. pesn'ki in kcmnon'>t N'cmtc. Toda ne samo Nemec. «Trdi od Belilniia se lah\o uć'mo, kaj je melod;ja», pravi \Vagn-jr sam. «Moj končni zbor v I. aktu Lohcngrinu izba ja boli cd Spontinija kot cd Webra. In Francoz Waga ner? On je bil v Parizu doma. Parižani so to vrdsli. d'nes vedo to še posebno. Kori* banti so srdito kričali, ko je Nietzsche še kot apostat razlaga! izvor ^"a^nerja iz fran* coske romantike, iz Delaeroixa in Viktorja Hug^tja. da ceh> \r. Bcaudelaira. Ni bil \Vags ner Zainan privlačna sila za velike dihovc Francije in Italije. Ni zastonj iJcal \\ agner Par za, Sorrenta. Bcnetk. » Tako p:še Paul Stefan. in tako gleda na NVagneria današnii muzikalni svet. Z 20. leti ie Wagner kot kapelnik Jn korepetitor v Wiirzburgu komponiral svoje prvo delo, romantično opero «Die Fcen», ko* kaocl. rk v Magdeburg-i drugo *Das Liebesverbot». nato pr;de «R:enzi» in za njim prva onera iz oblasti nemske prino* \ed've «Der fliegenda Hollandcr« — «Veča n] mornarTo, Vsem operam je piša! tekste ^am, toda, d^čim je snov prvih trch za* jcmal iz t>ifh pesn:t**v CGozziia. ShaVe« spearja tu Bul\%trrja) je «Večni mornar do= tnačega prfpovednega iz\ora, kl pa jo je pred \Vagncrjem obdclal pesniško že Hei* ce. 5ele s ^Tannhauserjem^ pnde \\agner v poštev kot »amostojno ustvarjajoč pes* nik. V Parizu (1839l—1843) je \Vagner iivel v veliki bedL Svojega <*Rienzija» ni mogel prodati, pač pa je «Vv!ika opera* kupila od njega libreto «Večnega mornarjfiv in ga dala pod naslovom ^Vaisseau fantome* komronirati Diet5chu. To pa Wagnerja ?-cinega ni zadržalo od lastne uglasbitve, ki jo je dokončal v sedmih tedn h. Sreća re je VV'agnerju zopet nasmejaia. Rienzija je sprejel Draždanski teater. 2»t. oktobra 1S42 je doživel Rienzi velik u*-pch in 3. ja« ni'arja 1^43 ]e siedil «Večni mornar*, I. februarja pa je \Vagncr postal dvorni ka^ pelnik. Z e\*ečnim niornarjem* je stopil torej ^agner na tla nemške pripovedke, — Za-kietemu «Večnemu nrcrnsrju'/ prinese od^ rešitov zvesta Ijubezen žene do groba, to je jedro snovi. Ta romantična opera pa je ebenera tuđi izraz \Vagnerjeve Ijubezni do narave, v tem slučaju do morja. V «S!cg^ f iedu» (II. akt) slika \Vagner gozd, v ^Rhcingoldu* druge prirodne sile. L'vcrtura kaže Wagnerja že kot bodo-= tega - tvaritelia. ^iu^ikalnc drame Karak^ tc^i^tični znaki snovi se kristaliziraju v irotivc ali teme, s katerimi roojster riše; ne več melodični domisk'c, temveč drama* tiona logika s svojo notranjo ncohhodno^-tđ io jc za. skladatelja merodajna. V pestri operni snovi najde neizćrpen ^r za svojo ustvarjajočo in >!ikajočo fantazijo. — Ven* dar Wagner tu glasbeno še ni sam svoj. Marsikateri takti spominiajo na »talijanske vzore. Dramatična balada o Večnem mor-narju* se deli v tri akte. Prvi akt kaže reali; stieno življenje na palubi norveškega kapb tana Dalanda. Vrihar je zagal Iadjo v zaliv Sandvike. V pcmovnem viharju pnplove bledi Večni mornar s svo.^o crno ladjo ode* to v krvavordeč^i jiidra. Na breg čez novih sedem let stopi kapitan (Holodkov). Da^ land (Betetto) in Večni mornar se sezna; nita, Daland zasleduje le materijalne interes se, ko hoče tujca za moža svoje hčere Scn-te. pri Holandcu pa je motiv dejanja hre^ penenje po odrešitvi. Ustvariti sliko I. in III. akta je pri na* 5Ih malih odrsk:h dimenzijah težko. Vcn* dar se je to s plasiranjem divjih skal, apaj rata za oblake (ki pa ni prav dobro funkci^ joniral) Še kolikor toliko posrećilo. Le s perspektivo smo si nekoliko navzkrii. Pri* hajajoča Holandceva ladja v neizmerni da^ ljavi hipno zraste in obtiči — na skali. Ali j«; Holandec res kakor ptiČ *Ieteči»? Drucfi akt nas pelje v Dalandov dom. 2ivahni zbor predic preide v viaoko drama^ tične akcente Sentine balade o Večnem mornar ju. Ravno v sopostavljanju liričnega in dramatićn-ga leži sila Wagnerjeve umetao« tosti v tej operi. Scena med ekstatično Sento (Caletova) in brcztrpno zaljubljenim Erikom (Orlov), je zopet lirični intermeco, iz katerega zra* ste vsled svoje veledramatično delujoče mi mosti in molčečnosti globokD delti jočc srečanje Holandca in Scnte. Daland ga pri« pelje svoji hćeri. Betetto pa je s pretirani= mi in, naj ne zamerit na Kecala spominjan jočimi zvodničnimi gestami situaciji dal kmalu komični značaj in s tem oslabil silen efekt transa, v katerem se nahajata Scnta in Holandec. Katastrofa se izvrši v III. aktu, katerem us scenerija je bila z ozirom na Ho!andče>-I %"o ladjo naravneiša. Polovico akta zapoln!* ta zbora mornarjev obeh ladij. Holandske mornarje (moški zbor »Ljubljanskega Zvo^ na») pa je zalil orkester. tuli smo le za* t'etck in konec, V duetu Erika in Scnte pokaže \Vagner zopet svojo umetnost dife* renciranja nasprotstev. V centru kma!u na* to stoji razkritje Holandca. Nevihta bruh« ne. Ponoviti bi s-e morala oblačna igra I. *kta. Večni mornar se odpelje na razdiv* Jano morje, Senta se nesebično žrtvuje. Hip« lo se morje umiri, iz morja se dvigneta v nebeske višave tesno objeta Holandcc in Sznta. Da je apoteoza zaostala, ni nič ško* de. Luč niti v I. niti v III. aktu ne kaže spretne roke. Holod'cuv je Večni mornar, kakršnega bi bilo le težko naj ti. Močna, prelepa kre^ acija v vsakem oziru. Tuđi Caletova. Le pevski vibrira občutno in mnogokrat pres o.'tro, preresko nastavlja. Igralski pa je iz* borna Senta. Betetto je v svoji vlogi pevsk? tioma. velikega spoštovanja vreden Daland. Samo v II. aktu ne pretiravati, kakor sern že omenil. Erik (Orlov) je menda vskočil. i ežko ga je razumeti. Ne slišim pri njem nikakih sičnikov. vokali se kar zlivajo. Di* namično je preenoličcn. V igri mu ni kaj reci. Marija (Potučkova) in krmar (Moho* rič) sta vlogama primerno Iepo prošla. Zbor je točen. moški ali ženski. or\Tečni mornari je bil vestno priprav* ljen in dela čast Balatki in Šestu. Publika, ki je je bila polna opera, se je po dragem pktu mečno ogrela, vsekakor za delo, ki živi že skoro 90 let (1843) in za velikaru>ko glasbeno potenco Wagnerja veleznaćilno. __g Slovenska optrma pevka gdc- Vrhon-čeva je v beogra skj operi pridobila Iepo stali^če m nastopa v Musorgskesa operi »Boris Godunov« v partijah đoiiiie in krč- šBeležnica KOLEDAR. Dor.es: Četrtek, 18. februarja 1Q26: ka* toličani: Simeon: pravosla\-ni: 5. fehruarja: Agatija; muslimani 5. iabana 13-14; židjo 4. aadra 56S6. Jutri: Petck, 19. februarja 1926: kato ličani: Konrad; pravoslavni: 6. februarja, Vukol; muslimani: 6. šabana 1344; židje: 4. adara 56^o. DANAŠNJE PRIKZD1TVE. Gledališče: Opera ob pol 20. trZvedave žene*, drama ob 20. <*Ana (Tiristie*. Kino Matica »Lev sv. Marka«, Ljubljanski đr r *CvetJičarka iz Potsdams^es^ rrga*, fdeal ^Komedija Ituba^i-r. — Cas prireditev na p!akatih in v inseratih. JLTR!S\JE PRIREDITVE. Gtedniišče: opera ob pol 20. ^Večni mornar«, drama ob 20. -^NaŠa I\ti*. DEŽURNE LEKARS'E. Čeirtek: Trnkoczv, Mcstni trg: Raxnor, MU klošićevii cesta. Petek: Lcvstek, Resljeva cesta, Bohinc, Rimska costa. Solnce zaidc dane* ob 17.31. vzidc jutri ob o57 in ^aide ob 1732. Mesec zaide danes ob 24., vzide jutri ob 1031 iu 2-aidc ob 0.32, marice kot prav dobra p^i^'a Ju i?ra!1c3. Opera »Boris Godunov« pcđ izvrstnim vodstvom Slovenca dirigenta g. Iv, Brezo v-s k a đosera v Beogradu ttarav-oost senza-djonalen us-peh. Sprememba operne^a repertoarja. Ker je operni tcimr g. Knlttl bolan, se r^ic v pefek. cfne 19. t. m. rrresto napovedane ^-Tosce-' opera »Večni mornar* za red A. Opera Tosca prkie v repertoar prifccHirtjj teden. Govekarjevo . Levsžlkovo dramatsko pravico »Martin Krpan« !e drama i. od^ek za stavbrK) radrugo Lastrrl dom v Trbov-Ijah trprizoril trSvrat za po red z ve!G<:!rn usrpehom. Sport Še o teniskem dvoboju Lenglen - Wills Včeraj smo poročali o borbi med svetovno tenisko prvakinjo. Francozi-njo Suzano Len^len in Američanko Me-len VVUls. ki >e končal z zmago »božanske^ Suzane s 6 : 3 in 8 : 6. Will-sova je bila v nenavaidno močni formi ter si je Snzana le s težavo obvarova-la naslov svetovne prvakinje. Len^lc-nova je bila videti zelo nervozna, do-Čim je bila mlada Američanka popol-nama mirna. Zanimivemu boju je priso-stvovalo okoli 2000 gledalcev, nad 1CO0 gledalcev pa je moralo oditi, ker nišo dobili več vstopnic. Navzočt so bili tuđi bivši portugalski kralj Alanuel in nje-STova soproffa, veliki ruski knez Ciril, več indilskili maharađž ter trije grškl princi. Boj je bil zelo napet. Helen je že vodila z 1 : 0, 2 : :0, nato je Lenglen postavila na 3 : 1 in 3 : 2, Suzana se je vijfrala in oživela: sledilo je 3 : 3, 3 : 4. 3 : 5, 3 : 6. Še težja ie bila drugi igra: 2 : 2. 3 : 2 3 : 3, 4 : 3 za Wiflsovo. 4 : 4, 6 : 5 za Lenglen; še enkrat ;e Willsova izenačila in dosegla 6 : 6. iz-gubila pa ie takoi na to s 7 : 6 n 8 : 6. Zanimanje za igro je bilo velikansko. Pariški listi so imeli v Ćannesu posebne radrjske naprave, da so svojim redak-cijam v Parizu lahko takoj javili po-samne podrobnosti ter končno zrnato Suzane. V Parizu je vest o zmn^i Francozinje po\zročila veliko navdu-šenje. ______ — Balkanska olimpijada? Pra- T'^tf poročajo, da nam ravf bolgarska vlada o Veliki noći prired:ti v Sofiji velike sportne tekme, ki naj bi bile nekaka balkanska olimpijada. Sodelovale naj bi Bolgarija, Rumunij*, Jugoslavija, Grčija, Albanija in Turčija. Vest je vsekakor malo verjetna, ker je nemogočc da bi mogle sportne or« ganizacije imenovaDih držav v tako kratkem času primerno pripraviti in dozdaj še tuđi r.obena držav ni prejela tozadevnega va# bila. Jack London: 40 Roman treh src — Jaz, — se je ogiasil Vicento. — Jaz sem tišti junak, ki se spusti na dno. — — fn ukrade polovico vsega, kar najde. je za-mrmral Rafael. ki ni zaupal tova rišu. — Predno se spustiš, preštej tu vpričo vseh ves svoj denar. Ko te pa potegnemo iz vodnjaka, ti preiš^emo žepe. da se prepričamo, koliko si našel. In ko bo vse pravično razdeljeno, dobiš nazaj vse, kar irr.aš zdaj v žepu. — Pod takimi pogoji se pa ne spustim v vođ-njak. Ne, kar sami se spustite, če mi ne zaupate. — je dela! Vicento užaljeno. — Tu z?oraj sem prav tako bogat kakor vsi drugi. Čemu bi se torej spuščal doli? Ljudje so mi pravili, da se je v vod-njaku že marsikdo zadušil. — Za božjo voljo te prosim, spusti se! — je zarohne! poglavar. — Hitro, le hitro! — Pretežek sem in vrv ni dovolj močna. Noćem se spustiti, — je dejal Vicento. Vsi so se ozrli na Augustina, ki ie govoru* ta dan več. kakor sicer ves teden. — Guillermo jc najlažji In najbolj suh, — je dejal At! gusti no. — Kaj se spusti Guillermo. — so pritrdili vsi. Toda Guillenno jc pogrlcdal v vodnjak in od- stopil korak nazaj. Prekrižal se je in odkimal z glavo. ; — Ne spustim se tja doli tuđi če bi ležal v vodnjaku sveti zaklad podzemnega mesta plemena Alaya... je zamrmral. Poglavar je potegu:! revolver in se ozrl na druge orožnike, češ, naj mu dovolijo prisiliti tega strahopetca z orožjem. Vsi so prikimail — Kar urno se spusti v vodnjak. — je za-krical poglavar na orožnika in mu za^rozil z revolverom. — Požuri se. sicer ti poženem kroglo med rebra, da bos gnil tu kraj vodnjaka. Se-li strinjate s tem, tovarili, da ga ustrelim, če se bo epiral? — Strinjamo se strinjamo! — so zakričali vsi. In tako je moral Guillermo hoćeš nočeš pokazati dolar je, ki jih je našel spotoma, da bi si ne mogel v vodnjaku nobenejra prisvojiti. V nepopisni grozi se je prekrižal stopil v vedro, se ga oklenil z nopami in prijel z drhtečimi rofcami za vrv, po kateri so ga spuščali tovarili v vodnjak. — Stojtef — se je razlegel njegov glas. — Stojte, držite vrv! Voda! Sem že v vodi. Orožniki so napeli vse sile in zadržali vrv. — Pofeg svojega deleža moram dotiti še deset pezov. — se je ogiasil Guillermo iz vodnjaka. — KrstHi te bomo. drugič boŠ krš'en, — so mu odgovorili tcvariši. — Danes popiješ toliko vode, kolikor je gre v tvoj trebuh. Vrv soustimo 'K * ■ . - - —_ afi pa prerežemo. Bo vsaj eden manj, ko bomo delili zaklad. ' — Voda je umazana, — se je razlegel glas iz vodn.aka. — Tu je vse polno kušCarjev in mrtvih ptić, ki smrde. Morda so v vodnjaku tuđi kaje. Deset pezov je vrećno že to, da sem si sploh upal v te smrdljivo iamo. — Molči, sicer te utopimo! —■ je zakrićaJ Rafael. — Krog!o ti poženem v glavo, Če se ne požuriš! — mu je zagrozil poglavar. — Kar streljajte ali pa prerežite vrv*, — je odgovoril Guillermo iz vodnjaka, — to vam ne bo prav nič pomagalo, zakaj zaklad ostane kljub temu [ na dnu. [ Nastala je pavza in vsi so se spogledali, kakor ' bi se hoteli vprašati. kaj naj počno. — A vankiji so ta ča že odnesli pete. — je tarnal Torres. — Imenitno so disciplinirani vaši orožniki. senor Mariano Vercara e Hljos! — Tu ni San Anton:o, — se je ogiasil poglavar srdito. — Tu so Juchitanske džungle. Moji psi so zvesti samo v San Antoniu. V džunglah I pa moramo ravnati z njimi zelo oprezno, sicer nam pokažejo zobe. In kaj bo potem z nama? — To je proklestvo zlata! — je prizna! Torres ves potrt. Čtovek mora postati socijalist, ko vidi. kako je ta prokleti yankl z zlatom zvezal pravičnosti roke — Samo da so vrvi srebrne, — se je zasmeja) poglavar. — Vrag vas vzemi! — je zakričal Torres. —> Prav pravite. Tu ni San Antonio, temveč Juchitanske džungle, zato vas lahko pošljem k vragu. Res sva oba slabe volje, toda s tem Še ni rečeno, da se morava prepirati. Uspeh najinega podjetja ie odvisen od ponolne solidarnosti. — Ne pozabite, — se je ogiasil Guillermo. — da je voda globoka komaj dva čevlja. Utopiti me torej ne morete. Pravkar sem otipal dno in v desnici imam že štiri srebrne dolarje. Dno je pokrito z dolarji. Zdaj lahko storite. kar hočete. Dajte mi deset dolarjev napitnine ali pa spustite vrv. Voda strašno smrdi in zato bi b?l nespameten, Če bi brskal po nji za dolarjf brez odškodnine. — Da. da, saj dobiš deset dolarjev za name-ček! — so zakričali orožniki. — Odgovorite torej! Deset dolarjev napitnine ali pa... — Deset dolarjev, — so mu odgovorili v ea ■ glas. — Za božjo voljo, požurite se! — je vzkliknO poglavar. Orožniki so slišali, kako je pljusknila voda in kako je Guillermo zaklet. Vrv ni bila več na« tejmjena, torej je skočil Guillermo iz vedra in stl-kai po dnu vodnjaka za dolarji Stev. 40. •SLOVENSKI NAROD* dne 1$. fcbniarj« 1926. Mnm a. idiMi slovenski filmski igralec sveiovnega slovesa, ljubljcnec vsch lepih dam, HaHfrorCait OLAF FJORD —^ Hanni IVeise tgrata glavne vlogt v prekrasni drami iz dobe terorja Benetk nad Dubrovnikom Lev sv. Marka Lep« vsebina. — Sij«jna Igra _ Inrrrtn« refija. — Krasni naravni posnetKi. Predstave točno ob: 4, po! 6, pol 8, tn 9. ori Elitni Kino Matica Dnevne vesti. V Lmbtrani. dm 18 februarja 1926 — Triletuko smrti dr. Ivan« Tav&arja obhaiaiao iatrt V pondeljek, 19. feinuar;;* 1923 ie mnrl ob 1. popoldne na svojera Ijubl;anskein stanovanju na Bresu. O£»el je v većnost naš v&iilri politični in kulturni de«avec in zapustil vrzel, ki ie d&iie* ni — Pred tremi led na današnji dan je mori v Pra^i dr. Aiojzij R a š i n. eden iiajodiićoejšifc čeških polit&ov in n^boljšiii finančmkov o. februarja i. 1933 je postai ir:ev konrcuisučnega atentata. Sad mesec -*ensk1 petrolejski i v Beogradu so prfčeli stivkatl deiavci. Ker ni bU dos!«j dosežen sporazum med ćelodajalci in de-!avcf, ie rninistrstvo za, socijalno politiko imenovalo posebnega delegata, da posreduje med obetna strankama. — Strokorni sTet t prosvetnem mini-strstrv. V prosvetnem mtnistnstvu je bila včeraj seja novofcrsenovanesa strokovnega sveta, ki je razpravllal o kvalifikaciji po-samnih profesorjev m učiteljev, kakor tuđi o nekaferih pritofbaJi. — Komerdializadljji državalfa rudarskih pod etij. V mrnrstrsrvu za. šume m nrd-r.'kc *e sestavtjena posebna komisija, kl ima naloEO, da prouči gospodarsko-finaucni položaj državnih rudJiikov. V to svrho rbl-ra ves potrebni materi ai, na podlagi kate-re^a bo potem irdelala predloge, kako naj se državni radniki komercijalfcirajo. — Odbori u rad ni š\ Ih dalegatov. V to-rek ie večfna uradniSkth delegat* odpo-fovala iz Beograda. Na kongresu so bile po Števi'u najbolje zastepane nradniške organizacije iz Južne Srbije tn Hrvatske, iraislabSe pa iz Vojvodine in Dalmacije. Podelltev štipendij. Prosvetni rninister Stopan Radfć je podpisal odlok o podelitvi stipendije še 40 studentov beogradske unč-verze. Te Stipendije po prvem razglasu r.i?o bile podeliere, ker se baie ni prfjaviJo gtvoI kandidatov. — Amandmani prosvetnega ministra, V prosvetnem ministrstvu je pripravljeno več;e Stevilo proračutiskih amamimanov. Večlrioma gre za kredite za rtove sole. Pro-svetno ministrstvo nameriiva ustanoviti več strokovnih šcA, ki bi bile nekako nadalje-vanje osnovnih ŠoI. — Iz železnlške sJuihe. V visio skupno *€ potrtaJcnjen urs*-nrk direkcije državnih ^eleznic v Ljublrari Rok Hab.'an sedaj ;:ricfcl;en generalni direkciji v Beogradu; \pokojera &u uraJnlka iste direkciie A-oJ-zVi A 2 r e f. m Karul Skala. — I? našeca državl>anstva so izstoc>!U Vencc! Ri ga«! iz St. Jura. JakoD Mramor fz Bej^uni in Franc Osrrizek ix RatansVe vaši. — Nov carinski posrednik. Vpokojenf carir.ski revizor Amon Taroš je imenovan za carfn-skesca posrednika v iMaribor. — Podaltšano dovoljenje. Prometno rrinsrrst\c -e podalisalo za eno leto do-volen c za narialjevanie delt pri ffraditvi I normalne in^-stn-^ke Že'crrice na parni ' i>rzcrt ct3 Medvedca do leiezniike postaie Ro^atec — Solska statistika v Sarajevu. Bosanska prestolica rrz II O5novnih $0! s 17 oci-telji in f/i učiteliicami. V te &!£ hodi 4560 i^encev Ln učenk. Raa^-en tejra so v Sara- evu otvoTjene še 4 privatne Sole za deco rirrskokćitcHSke vere. — Spreiem go'encev v podoficirsko Aofo. PfxJofcfrska šo'a kralja Aleksandra I. v Keozreda bo sprejela 10. ma'a t. I. vecje >tevilo gojencev. Kandidati morajo zadosti-r! tem Ie pogojem; da so podanik? SHS, da co neoženjeni, da so zado.stno pismeni \r. da nišo mlaj^I od 17 in starejšl od Z\ Ier. — tredJtev mestneca parka na Sušaka. Viinflstrstvo poliedelstva "e odobrilo 25.000 dinarjev podpore za ureditev mestnega parka na Su.šaku. — Otifiod ministra Paru Radića v Pra* xo. Mfnsrer Pavle Radić m včeraj odpoto-val, kakor je bilo napovedano, v Prago na kongres zelene fnternacionale. rra.r\reč od-?Mu> Ie!e dane«. Včerai te Pavla Radića ^rtjel krai) v dališi avdi^enci. — Uradniške spremembe v nnančoeni tr.Inistrstvii. V frnančnem ministrsrvu je pripravljen večji ukai o premestitvi m napre-t'n-anja f'rnzmčztih BTJavdm'kov pri posa?tTTrfJi fjianćnih uradih in pri carfnanticah. — Izpjtna komisija z* fcidrotehnike. V poi'ede'skcjm rrit»strsrvii je sestavljena po-^chna Izpftna komisija ta hfdrotehnfke H-fcatesorlje ta za nradnfk« HL katetorije. — Zzkom o vodnih zadrvsab. V sene« ralni direkcir voda se sedai rrdelne zako-sk! cačrt o vodnih zadrusah. Ta nacrt se ima v naiknij^eiTi času predložiti narodni — Novi zakon o rSbolovstvu. V polje-delsJ^ea^ ir3T»Istr?t\-u je sklicara anketa interesi rit; Ih 2^5T«>darsk!h korporacij v svt-hct prot^avarfa nacrta rovesa zakona o ribolov^n'u. — Smrtna kosa. Na Vranskem je umri notar in tr5ki župan g. Tranio PreseČ-n i k, duša vsega narodnega življerjia na Vranskem !n v okolici. Bil je kljtib svoji trajni belezni, ki rrru je bila !e prezvesta spremii€vaTka ie iz dtjai&Ih !et, vzorno de-lavcn v v?ch Vetrmski dvor« Maribor 100 Din, Jos. Ye!es. Novoniesto 55 Din, č!^ni pridobnin-ske ko.Tisi« IV7. v Uubl'ani 8i Din. E. L. K. 1C0 Din, Attoh Ro;'r*a Izubijana 100 D:n, O. Andrtj Udovič K^ D:n. neimenovani 700 Dhi. dr. Metila Slavik Ei/el^ko 100 Din, Dr. Rakun Ctlie I^V* Din. Hranllnica in posajfl-nica 5eke I CD Din, Saždi J., žrn-nik Sv. Ijcvrcnc 100 Din. jca. Smole St. Janž 30 Din. dr. E. Wszke Celie 50 Din. Vsem plzmeri'.rn darovalcem se najiskrc-nejše zahvaJju e odbor. — Scicolsko i:l&dallšie v Radovljici uprizori v nede'Jo, iJns 31. i. m. ob pol šti-rfh pcpo. r:bo darovali splitsken^u prirodo-?■! cvn erny -n uz c" iz. — Poskuien samomor. Pred dn-evi je V Orifali skoči!a z mosta v Savinjo neka rr!:^t3enk.i. Mlado samomorilko 'c v zadniem hipa ep^rfl stro-e vod ja lamošn.ie rudničke ž-?!c2T."ce: skoćll je mgiG v vodo ter k> z \erikfni naporom reSc-i iz ueroah in mrzlih vaJav Savinje-. -- Ncpad ca novinari« Djonovlć*. V Kralja Milana ulici v b^.Sni prosvetnega nrinrstrstva sta dva čmogorc^u pristala Jovana Pfemenca, napad!a novfnarja hi bivšega narodna pesianca gosp. Jovana Djonovića. Prctepala sia g:a s paHcami in jc D:onović dobi! iako težke po^odb«. da so ga morali prepeljatf v holnici. Napada!ca sta po napadu po-l>ejnJlTa. Policija pa ju je neprestano za&icdova:a ter zvečer v ndcem Jckaiu pri'cla. N-o-\inar DioncviĆ Je zadnji čas vo«if1 oo zav2iiju čaja bntfiati ter se rv-ijan* v gr>zn.*i b.;e- čivzh. Si»m, da :e b?Ia zastripij-.na p~tr:u- j* ittdi okoliioftt, da se je rno-ž ra p>srt»>o svoje žene zelo čudno vedei. Tak oj po po- srebu je od^el v bližnjo R0itiIn\ k^r .'C ostai do 21, nato pa Je *z^i lil brez s7t(ju. V prmedeljek IS. t. m. so gi nj?li jroŽT.:l:i v icozdn pod Sv. Trojico v globdk'i neza- vesri. Preirk se ie očevidno zz^trusil, ki.'fi pri njem so se pokazali isti ziiafci za.«trup- ljenja kot prf njegovi ženi. Umri e >e isti dan. Za&oaeTen slućaj regpstruje sedaj tn 2- ništvo. — Tajiostvetia smrt aa£etii!ka okrldske ob^fo«w V Ohridu so včeraj 17. t. in. našil v r.jagovem stanovanju zaklanega predsed-nilca ohridske občfne Aiiza Hasana. t)ose-darria prei^kava ni moala $e n«toviti, ali £re tu im. osveto aii za umor iz kortsto-rTitna. Će ti jKtstni hopmsm in bat Mvcm h in mošnjo pckončal, x smdnftm cvenkom porožtjmi: Nm>o moC ti dM bo «Buddtw» čmp fz Ljubljane nedeljski Stev-ilki »SIov. Naroda« je objavtl prot. R. Kregar prav umesten članek O tek mi liubijasskih izloib % na-menom. be jcinljejo, kar jo»m;di sivi nkspe;irnentain«m reše-var'ii statistično nedo'o^cnih sistemov z upo-raho ap-arature Nu^ufccst«. Vab!>eni so ćla-ni rn po njih \-pe!>ni grostje. — Upravni odbor. 2\9n —U Čajanka društva Kazina đanes odpade. —li »Muzejsko društvo za Slovenijom Trna svoj redni chčnl zbor dn-e 5. rriarca ob 17. v ma*i posvetovalnici mestnesa magistrata. Dnevni red običajen. Tajnik. 22ln —lj Pes vcIČ;e pssme. 7 mesecev star, se ie za'tekel. Priavi naj se sa na A. G., Selo 3SII. 222n —Ij Pra vljlce za deco. V petek 19. trn. pripovedire v mali dvorani Narodnega do-vra. pravl.ice gospa Jtrvanova, članica Nar. gled. Zcčetek ob 5. rx>po>č.ne, Vstop^ine n4, poriba,:o se pr-ostovoiin-i prispevki v kritje strosicov. 22Gn —Ij Poslcdica neprekidnosti. V bolnico so prlpeljali 25 Ietnega pc«e:,tnikovcga sina Janeza Dovča iz Savclj pri Ježići. Dovč je dcljil n»i polju in se nalo vračal domov. Na poti se je neprcvidno dataknfl utrgans elek* trične žice z visoko napetostjo. Električni tok. je Davča ožgal po vsem telesu. Nje* govo stanje je resno. —Ij II. Izređni cbčni zbor J. S. A. D. •Jadrana* se vrši dne 23. t. m. ob 20. v dvo* rani Naprednega d jašlcega doma. Dnevni red je objavljen na društvenih deskah. — Udrležba za vsc člane strogo obveznu. — Predscdnik. 225/n —lj Setitev ptić. Pred dobrim tednom jih je dospel prvi transport z juga. Pojavili so se d.vji golobi, ki so nas zapustili že v zgodnji jeseni, c tuđi precej velika jtta skorcev je dospela. Za nekaj Časa vsaj so se škorci naselili kar v Ljubljani; zbralt so si Tomaž^čev (Frohlichov) vrt. Nekoliko ne* zadovoljni s tem transportom so ljubljanski lovci. Običajno prilete ta čas tuđi velike tate div jih rac, ki so pa Ietos izostale; naj« brz sr> se zbrale drrgo pot. —Na'oovelše bluze. KrUtoflč-Bačar. PMf bna i*tcHaHtefa vlaske «!•» Od pet a 19. t. m. vs!»k <*an od 5. — 8 ure zvečer apeUtat rr«dw«fcerml zakuski po ztnern h cenah. 49 T 0 te dekllce... ' Romantičen beg bogate ne ves te pred vsiljivim ženii>pni- ~ Nepremožna mladenka in narodni poslanec- — Dota vlada svet« — Tajna prostitucija v Beogradu« < Iz Bojcatiča v Vojvodini so pripe-liali v novosadske zapore 17letno lep\> deklico Marijo Polak. Nieno dosedanjc življenje ie polno pustolovsčin in đo-sro4ovščin. Sprva je bila strojepiska v Novem Sadu. S svojo lepoto in lepimi manirarai je zmeŠala najprej s\-ojei«;a šefa. a DOtem je za nos vodila se mar-sikatere^a kavalirja, ki jim Je globoko segala v denarnice. Nekcga «dne se je do uses v nio za-liubil mlad advokat ki ie prav resno sklcnil, da jo pcfročL Poreci je na-sorotovala advokatova mati, in Novi Sad je skoraj leto dni rov ori I o lepi Marici in advokatu. Morda bi jo advokat končno tuđi vzsl. toda doživel ie strahovito presenečenje. PosetU je nekoć Marico na njenem stanovanju, a tu io je našel v objemu drux;jxa starejše-za gospoda. Marica je pograbila svoje drasrocenosti, ki iih je imela že lep kup, vzela materi vecjo vsoto denarja ter pobegnila. advokat in stari srosDod pa sta se začela preterjati. Policija je iskala bc^unko na vse strani, toda o Marici ni bilo ne duha ne sluha Odšla je v Osijek ter tam začela rasna ljubavna razmerja s kava.-lirji, ki so ti kar sipali denar. I2 Osijeka je odšla v Sabac in od tam v Bcga-tič, kjer ie stopila kot služkinja v službo t>ri boliši ugledni rodbini. Tam jo je policiia izsledila in jo aretirala. Marica ie priznala vse svoje oustolovsčine ter iziavila. da ie bila zadnje leto deset-krat zaročena. Sedat premišlja s\*ojc pustolovščine v policijskih zaporih No-vega Sada. Iz Andjelovca y Srbiji poročajo o ljubavni tragediji, ki je zbudila med pre-bivalstvom splošno senzacijo. 20 letna mladenka Milena Arsićeva se je na stanovanju svojega brata v torek zjutraj ustrelila. Do tTagedije je prišlo po neki zabavi, kjer je bila tuđi Arsičeva s svojim bratom. V mestu so jo poznali kot skromno in poSteno dekle. Na zabavi je bila izredno dobre volje. Prireditve se je uueležil tuđi narodni poslanec R.. ki se je v družbi veselih deklet imenitrio zabaval. Nekateri gosti so opazili, ča Arsićeva neprestano gleda poslanca in da je postala naenkrat otožna. V torek dopoldne je odšla Milena k svoji prijateljici, ženi nekega trgovca. Vedela je, da ima njena prijateljica revolver, in zato jo je prosila, naj ii ga posodL Prijateljici se je zdela ta prošnja ču-ina, toda Arsićeva io je potolažila češ. da hoče pokazati revolver svojemu bratu, ki v kratkem od po tu je, pa bi si rad ogledal sistem, da kupi za potovanje enak sistem. Tako ji je prijateljica naposled dala revolver, ne da bi slutila, kai se bo zgodilo. Ni pa vedeia. da je revolver na-basan. Milena je prišla domov, ni z ni-komur govorila, odšla v spalnico in se ustreliia v prsa. K sreči krogla ni za-dela srca. ampak je šla Ie skozi pljuča. Težko ranjena se je zgrudila nesrečna devojka na tla Sosedi so poklicali policijo in zdravnika. Ko je prišel zdrav-nik, se je Vršićeva zavedla in poveda-Ia, kaj jo je gnalo. da je hotela izvršiti samomor. Že več let ie imela ta ino ljubavno razmerje s poslancem R., ki ji je baie vedno obetal. da io poroci. Nedavno je pa opazila, da je ne ljubi več in da ie našel drugo, ki mu prinese nad 100.000 Din dote. dočim je ona sirota brez očeta in sredstev. Na zabavni ~ri-reditvi se je prepričala, da je R. za njo izgubljen in da je ne misli poročiti. To je na siroto tako vplivalo. da je skle-nila končati svoje mlado živl:en»e Da dokaže policiji resničnost svojih trditev je pokazala več pišem, v katerih ji po-slanec prisega večno zvestobo. Njeno stanje je zelo nevarno, vendar pa zdravniki upajo, da ji ohraniio življenje. Ko se je odločila za samomor, je napisala Arsićeva za naše razmere zelo znaJilno poslovilno pismo, ki se glasi: »Mno^i me bodo obsodili, da sem v mladosti izvršila samomor, toda kdor trezno premisli. bo videl. da ie moralo biti tako. Ni res, kar pravijo ljudje, da mladost in Iepota vse prema?"* Let>a nisern bila. vendar pa niseni veliala za najgršo. Daridanašnjt zrtia^uje dota. Pojavila se je devojka s 100,000 Din in mi prevzela fanta, ki me je Že dve teti Iju-bil ali pa varah ne vem. Vedel je, da ra ljubim in zato mi ni hotel povedati. da poroci drugo. Pred dnevi sem ga vprašala, da-li je res, da vzame dru^o. pa je zelo galantno izjavil. da je ne ljubi. SinoČi se je pa tako navdušeno zabaval ž njo kakor da je star sele 20 let Vidite, mlada in pošteno dekle, kl mu je v«e zaupalo. se mora umakniti drugi. Denar je vsega kriv. Dota prinaSa nesrečo. Jaz sem žrtev Ijubezni ali dote, sama ne vem, kaj bi rekla. Zanimw vo je. da sem bila sinoči na demokratski zabavi tako vesela, kakor še nikoli v življenju. Vedela sem prav dobro, da je to moja zadnja zabava. In vendar nisem frpela. temveč mi je bila prifetna zavest, da je bil mol zadnji dan demokratski dan. Od svojcev se nočem no-sloviti, ker so tuđi oni krivi rnoie smrti. Radi njega so me vedno zmerialt. Prosim jih satrio. da me pokopljejo in da naprosijo g. Popč>viea, naj me <~^emt s pevskim društvom >Zmaj« na zadnji poti. Zbogom!« Beogradska policija je na pustni torek 16. t, ra. odkrila pravo piezdo nemorale in orgii, V ulici Cara Dušana ie mala hišica z dvoriščem, ki na zu-naj ne nudi nikake slike razkosja. Policija k hišo že dlje Časa opazovala in ugotovila. da v hišo prihajaio mlade deklice v družbi elegantnih miadeničev, ki so znani kot naivečji lahkoživci. Policijski urgani sa zadnje čaše začeli pažljivo opazovati to hišo in nočno Življenje, ki se je v njej razvijalo. Dognano je bilo. da v tej hlši stanuje vdo-va židovskek'a trgovca Sarina Albaha-ri. ženska sumljive morale in še boli sumliive preteklosti. Na temelju dobljenih podatkov je beogradska policiia na pustni torek izvršila hišno preiskavo v tej taiinstveni Hi§i. Trije detektivi in službučojči kriminalni uradnik so proti večeru vsto-pili v h'§o in res za jeli zanimivo dniŽ-bo. V dveb malih, razkošno opremljenih salonrh so se vršili sestanki mladih devoik z beogradskimi elezani Smeh in divji krohot ie polnil oba salo*-na. Polici-a je priiela m aretirala deklice, lahkoživce in vdovo, lastnico hi§e. Albahanjeva je iskala y prvi vrsti mlade deklice iz nižjih slojev ter jih zvabljala v svojo hi5o. Obetala jim ie lepe obleke, brezskrbno Življenje, veselo zabavo — in šle so ji na Hm. Ba-je ie v Beojrradu še več takih tajnih privatnih bo.delov, na katere se hoće policija zdai vreči z vso pozornost jo. Iz Celja. —c Celjsko električno omrežje ie oš minule sobore priključeno na Vod iz Fale. ------c Na občnem zboru društva »Sokol- sk? dom« je bil predsedirikom izvoljen ka Junscria. Usri-ztfA sa je stekei pes. — Pred eiuTi letom je ugriznil srekel maček 131etnega šolaria iz Dolene. Znaki stekline so se pokazali še Ie sedaj. Tuđi ta je bfl pripeljan v Pasteurjev za\rod. Iz Maribora —o ime! vseu£i!i$ki profesor dr. Ljudevit Haimtmann V petdc, 26. t m. bo predaval o pariški mednarodni razstavi g. prof. arh. Kresrar iz Llut'lj&iic; predavanje bodo dopoinjevale skioptične slike. 2^ače<* kom marca ho LMska nnrver^a začela tuđi * predavan]! v mariborski okolici. Zt-čelc bo s higijenskim! predavani! zdniie-mrrri & filml. V neizmeml žalosti na?naajamo9 da nam je đo?la nenričakovana vest, da je V.cegamo-gočni pok icil k sebi v bol še življenje dne 17. februarja 1926 ob 2. uri zjutraj našega nadvse ljubljene ga in ne pozabnega ed nega brata, svaka in strica, pre časti tega pospoda Rev. Alojzija Leo Blaznik fvpfiiMi v Haverstr«w9 Amerika v 43. leta njegove dobe. Sveto zadtišno opravilo za preblagega pokojnika bo v sredo, dne 24. febraarja ob 7. ml zjutraj v mestni župni cerkvt Sv. Jakoba. Nepozabnega pokojnika priporočamo vsem, ki so ga poznali, posebno te čč. duhovnim sobratom, v pobožen spomin. V UajMianl, 18. februarja 1926. ■va ln Himhm tUnift, ti« Pralog, Pa*%m Mgiar, sestre. Ivan Rlglar, »adučitelj, ■atl PtiOlt trgovce, svaka. Korll in Lort« nećaka. m Stran 4. iBTOTV E N S KI NA R OT>» dne 19. febniarja 1926. 5tev. 4U Cospoderstoo #■- Žitni trg -* {Ttdcnsko porod/o novvsadtk* blagovne borre.) Stagnacija na žitnem trgu je trajala laoaca tedna, ko ae je položaj radi porpra* ievanja ix inozemstva nekoliko zbolj&al. To se pa nenaša vamo na jaro koruzo. ker je pienica na inozemskih tržišćih popustila. Cenc ao stal« na naaih tržiičih večinoma reizpremenjene. doC-irn se je pšenica na mom zemskih pocenila, koru za pa nekoliko po* dražila. Dovoz na trg >e ic vedno slab. Pn> ■aet je zna&al 149 vagonov. Pšenice je bilo prodane 41 vagonov, bačka po 297-50—295, povpraševanje po 290 do 290J0, banatska pariteta Scnta ponudba 292-50, povpraševanje 2S730—290. Kupa je so se sklepale kakor došle j većinom a na račun slovenskih mJinov nekaj pa tuđi za izvoz za relacijo Postojna. Prodano je bilo tuđi nekaj pšenice, ki se nahaja v Braili. Potisko in banatsko blago je notiralo za« četkom tedna 255—236 sil.. koncem tedna pa samo 233. Srbijansko pšenico ao plače* Tali začetkom tedna po 230—231, koncem po 225—23b. Postojtia je plačevala 600 do «04 dol. Koruze je bik* prodano 119 vagonov. Stara koruza notira 150. Ponudba vedno večja. povpra&evanja ni. Nova bačka je notirala po postajah 110—115. Povpr&ševa« rjo je za izvozno blago. Srerasko prompt blago je notiralo 114—15. V Sremu je po* nudba znatno večja kot povpraševanje. VTa* gonsko terminsko blago za mare, april, maj, junij in julij v Sremu so kupovali izvozni« čarji za relacijo Postojna in Jesenice. Po« rudba je velika za bližnje mesce, dočim je «a poznejše termine slaba. Blago za mare je rotiralo 125—12730. za april 130. maj 135, maj*junij 138. Bačko marc*april 127.50. Bla* go na Tisi je notiralo za marc*april 132.50, koncem tedna povpraševanje po 13330, maj 135—136. Blago za mare na Dona vi 130. Eks Dunaj so bile cene za marcapril padle na 91—95, koncem tedna pa zopet po« •kočile na 96—99 sil. Moke je bilo prodane 17 vagonov. Cene •o nekoliko padle. Ponudba je znatna, po %praševanje pa zelo slabo. 0*bazo pomijajo manjši mlini po 470, doćim je povpraševa* nje samo po 460. V inozemstvo naša moka re gre. ker so cenc preniske. Največ j« po* vudbe v šestici, in sicer po 270. Otrobov prodanih deset vagonov. Ponudba pe 120 velika. Ovsa 5 vagonov po 185. ponudba ve* lika, povprašvanje slabo. Fižola 1 vagon bačkega izbranega po 180. Povprašcvania ni. Ječmen brez prometa. 68/3težko blago «e nudi po 155, 64 65 po 160—165, jari po 190. • —g Francoska ban km v Beogradu? Ko t* je mudil v Parizu, je finačni minister dr. Stojadinović stopil baje v stike tuđi z dve* ma zoanima franeoskima velebankam*, So« micte Generale in Credit Lvonnais, ki na« meravata osnovati na Balkanu veliko fran* coeko banko. Njen sedež naj bi bil v Bct> gradu, tilijalke pa v Bukarešti. Carigradu, Sofiji, Atenah, in Solunu. Tozadevna pokajanja se vrše sedaj v Parizu in ugodno po* teka jo. —g PoštnotĆekovni promet v januar ju. Poštna hranilnica izkazuje za januar 45S tisoč 901 vplačilo v skupnem /nesku 1 mi* lijado 526,702.401.16 Din in 162.310 izplačil t mesku 1,575394.604.57 Din. Vplačil in izplačil je bilo torej 621.211 v vrednosti 3 milijarde 102,297.005.73 Din. Od tega v go-tervini 80.699 ali 12.99 odstotkov v vred* uosti 1362181,801.86 Din ali 43.91 odstot* kot. Novootvorjcnih računov je bilo v Beo* gradu 62, v Sarajevu 19, v Ljubljani 38, ▼ Zagrebu 41; saldiranih v Beogradu 6, v Sarajevu 19, v Ljubljani 20, v Zagrebu 27. Stanje vlog je bilo 31. januarja 1926 v Beogradu 60,267.0W.64, v Sarajevu 81.062.278.97. ▼ Ljubljani 65,477.488.26 in v Zagrebu 91 milijonov 91,896.973.49 Din. —g Reorganizacija prometa. Na zboro* ▼anju Centrale industrijskih korporacij je pomočnLk prometnega ministra Popović iz* javil. da gre nova prometna politika za tem. ci a se naš promet popolnomt reorganizira. Po njegovem mnenju je promet važna teh# Bična panoga n^rodnega gospodarstva. Pro- metno ministrstvo hoće uvesti strogo kotu troio nad vagoni in manipuliranjem z njim i. Polec tega se izvede točna kalkulacija vseh režijskih stroikerv tako, da ae bodo pora* bil; vsi prebitki za zn i žanje železniških ta« rif. Ko bo ta reorganizacija izvedena, bo moffočc znižati tarife sa 20 odstotkov. —g Konferencm o katni industriji. V Centrali industrijskih korporacij v Beogradu se je vršila danes konferenca delegatov kožne industrije, na kateri se je razprav« ljalo o vseh važnih problem ih v zvezi s to industrijo. Resolucija se irroči trgovinske* mu in prometnem u ministru. —g Posojilo na tmetfe. Državna hipo* tekarna banka je opozorila vse svoje po* družnice, da morajo v bodoče pri posojilih strogo paziti na to, da so nacrti posestev odnosno poslopij, na katera se daje posolila, izdani in potrjeni od koncesiranih in* ženi r je v in arhitektov. V kraj ih. kjer takih inženirjev ni, srne podružnica sprejemati tuđi dokumente in potrdila, ki jh izdajajo dr* žavn- in samoupravne tehnične osebe. —g V red no posnemanje. Zagrebška mestna občina je sklenila, da se oproste najemninskega davka tekom 10 let vsa novu poslopja, ki se začno graditi ietos in bodo dozidana naj kas. eje do 1927. Na ta način hoče mestna občina pospešiti gradbeno akcijo. —g Dobave. Direkcija državnih želez* nic ▼ Ljubljani sprejema do 23. februar ja t L pooudbe za dobavo 6.000 kg karbida; do 26. februar ja t. 1. xa dobavo 500 kg ala* bastcr*mavca. ter sa dobavo desk iz mehke« ga lesa. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskera odelenju te direkcije. Di* rekcija državnoga rudnik« v Brezi sprejema do 20. marca t. 1. ponudbe za dobavo koles za jamske vozičke, takoj pa se j i pošljejo ponudbe za dobavo koles za jamske vo* zičke, takoj pa se ji pošljejo ponudbe za dobavo svinčenih odvodnih cevi, materijala iz medenine itd. Predmetni oglasi z natanč* ne j šimi podatki st> v p^arni zbornice za tr* govino, obrt in industrijo v Ljubljani inte* resentom na vpogled. To in ono Bogata ded&na ' ■ * Pred nekako 15 leti je odšel diiinar Josip K o 1 b iz V'cprovca s trebuhom za kruhom. Prišcl je v Ameriko in se usta-iil v Chicagu. Prva leta je svoji žer.i tuintam pisal kako pismo, ka^neje pa ni bilo več 3a:lasu o njem. 2ena z otrokoma je ostala v veliki bedi ter se je v r>otu svojega obraza trudila, da preživi sebe in deco. Nedavno je dala žena poizve-dovati za svojim možem, in res ii :e uspelo, da Ka je izsledila. Zahtevala je pisemskim potom od njega, da ii da odškodnino za vzgojo otrok. Te dni pa je bila žena od našega generainega konzulata v Chicagu obveščena. da ie njen mož umri dne 10. juli.ia 1925 in da )e zapustil Jepo x>remoženje v gotovini ter nepreniičninah. Konzulat je zahte-val potrebne listine, katere je okrajno sodjšče v Veprovcu odposlalo. Kakor javlja.k> v Chicagu bivajoči domaćini iz Veprovca. znaša ćela dedščina okoli 100.000 dolarjev; y naši valuti približno 5 rrrilijoncv Oin. S tem bo bedna rodbina rešena pomanjkanja in trpljenja. ... VeKkanske poneverbe v Berlinu Berlinski magistrat oškodovan za 1.10 milljojiov dinarjev. V upravi iffstnega magistrata v Berlinu so po golem slučaju prišli na sled velikanskim poneverbam. ki gredo v miliione zlatih mark. Zakrivili so hh trije mestni nadzorniki, Schuiz. Ger-hardt in Timon. ki so izvrševalj šlepa-rije že več let. Koliko znaša povzroČe-na škoda, se dosedai se ni dalo ugoto-viti. ker so prizadeti uničili vse akte in priloge. Mcniio. da gre za najman: 10 milijonov zlatih mark. kar znaša nad 130 mi lij one v dinarjev. Omenjeni trije uradniki, ki so med tem pobegnili v inozemstvo, so bili kot blagajnlki zaoosleni pri okražnih uradth Friedrichsheim in Kreuzberg. V njihov resort ie spadalo zaračunanie zemliiskega davka pri prodaii hiš. Po-vprečno je znašala ta v^ota pri vsaki prodaji 5 do 10.000 zlatih mark. Golju-fije so izvedli na zelo rafiniran način. Cim je bila kupčija za hišo sklenjena in se je kupee niše iavil na pristojnem mestu za ugotovitevT davka. so uradni ki napravili protokol, izračunali davek in ga tuđi sami kasirali, denar pa med seboj razdelili. Zemlieknjizne oblasti slepariii nišo mogle na sled, ker so bila davčna rx>trdi!a pravilno žigosana :n podpisana. Pozneje so sleparski nadzorniki od sodišča zahtevali predloži-tev spisov. Sodišče je brez nadaljnega spise izročilo in premeteni sleparji so pobrali iz aktov svoja potrdila in jih uničil. ,Na ta način je postalo odkritie sleparije nemogoče. Vsi trije uradniki so bili medsebojni prijatelji. Mestno občino so sleparili na opisan način več let. In morda bi jo še naprej. da ne bi jih izdala — ženska maščevainost. živeli so seveda vsi trije kot veliki kavalirji z avtotnobili in lju-bicami. Eden med njimi je poiskal brh-ko plesalko, ki k> ie obsipal z darili. a ti nekoč v piianosti izblebetal od kod ima toliko denarja. Pred tedni pa se je deklice naveličal in io hatel odsloviti. Iz maščevanja je plesalka lepe kavalir-je ovadila policiju Ti pa so vendar še pravočasno zavohali pretečo nevar-nost uničiH vse spise in pobegnili v inozemstvo. IŠčejo jih zdaj s tirali-cami. Nebotičnik v platnenih Med naj več je in najvišje newyor-ske nebotičnike spada palača zavaro-valne družbe »Equitable«. Palača stoji, kakor večina drugih nebotičnikov. na Brod\vayu in ima 50 nadstropij. Ogenj je na še neznan način izbrulmil nekako pri sredi palače in jo v krafsem času zajcl vso do 35. nadstropja. Po večur-nem naix»rnem in nevamem delu so ga-silci ogenj zadr.šili; več med njimi jih je bilo hujše ali mani ranjenih, a dobili so zadoščenje s tem. da se jim je posrećilo resiti vse Jiudi, ki so bili v gorečem oriaku. Iz gorečih nadstropij so pcbegnili Ijudje navzgor. ker na-vzdol nišo mosrli več, in gasilci so jih morali rešsvatt iz 40. nadstropja, kar je bilo najtežje delo pri vsej rešilni akciii. Policiia je zaprla vse ulice okrog goreče palače, da naval gledaJcev ni oviral resevalnlh del. Reševalne m ga-silne akcije je vodil poseben odJelek i>ožarn brambe, ki razpolasa s specijaliziranim i ojrnjegasci za nebotičnike. V to požarno brambo se sprejemajo samo dobri akrobatu ntustrašeni plezalci in mož.ie velike drznosti in pogurna. So to prav dobro plaćani mestni uradniki. ki si zaslužilo velike tantijeme ludi z uprizarlaniem vežb na nebotičnikih ob nedeljah. Samoumevno je izrabila. redko priliko, da sto.ii v plamenih resničcu nebotičnik. s prav ameriško brezob-zirno senzačnostjo tuđi filmska industrija N:č mani kot 16 filmskih družb j^ odposlalo na lice mesta svoje filmske oneraterie, ki so požar, gašenje in re-ševanje oseb v gornjih nadstropjih fil-mali, kakor ie kdo mogel. Med fUmski-mi oueraterii se je nahajal tuđi sloviti filmski komik Harold Lloydr ki je last-nik in osebni vodja ene največjih filmskih tvornic v Newyorku. Filmski ope-raterji so montirali velikanske žaro-mete, ki so obsevali poslopje, da so mogli Iažje posnemati prizore. Poleg žarometov so uporabljali tuđi svetlob-ne bombe. Fantastičnost požara je s temi pošastnimi razsvetljevanji in born-bami še pridobila, tako da so na bliž- njih nebotičnikih podjetni biŠnflei aranžirali posebne ogledovalne prostore in si nabrali lepe vsote dolarjev. V Ame-riki ie vse kupčija. in praktični Ame-rikanec izrabi vsako priliko, da *za-radi«. , Prikazen švedskega kralja ;. Karla XI Kdor se zankna za psihologijo, se bo gotovo zanimal tuđi za protokol, ki so ga našH v Štokholinskem arhiva. V tem protokolu je opisana prikazen, kl jo je vide! nekoć švedski kralj Kare* XI. Karei XI. je vlada! na švedskem od leta 166O—1691. in spada med odlične vladarje te severae države, ki nm mora biti hvaležna. za marsika-tero valno delo. Ta kralj je sedel nekega jesenskega večera leta 1671. — tako pripo-veduje »očrvkJec« v omenjenem protokolu — v svojem salonu ter kramljal z grofom Branom in svoj kn osebnim zdravnHcorn. Pogovor se je naenkrat ustavil in kralj ie stopti k oknu ter se zagledal v terano noć. Naisproti kralievega salona ie bila v dnigem delu palače skirpščinska dvorana, v kateri 9o zborovali navadno deželni stanovi. Kralj se ie silno začudil, ko ie opazil, da ie dvorana razsvetljena, dasi ta čas ni bilo nobe-nega zborovanja. Ker mu prisotni dvorni činitelji nišo mosli pojasniti, kaj bi to po-menilo. se je hotel sam prepričati, kdo si ie drztiil brez njegovega dovoljenja tako svečano razsvetliti dvorano. Kralj je dal zbuditi svojega komornika in odbel v spremsrvu grofa Braha in zdrav-nika v dvorano. Vladala je povsod tema in grobna tišina, ko so prišli do galerije, ki je tvorila nekako predsobo skupščinske dvorane. Ko je komonuk odj*rl vrata v galerijo, je stopil krali pognmno naprej, toda takoj ie odskočil ves prestrašen nazaj, za-kaj stene so bile crno zagrnjene. Spočetka kralj ni mogel spregovoriti niti besedice in sele potem, ko se je njegov strah nekoliko polegel, ie vpraial komornika, kdo je od-redil, naj se zakrijejo okrasi z žalnkni dra-perijami. Komornik je samo odklmal. če$ da draperije nišo iz kraljevih zalog. Kralj ni vedel. kaj mu je storiti. Spremljevalci so ga svarili, naj ne hodi v dvorano brez obo-rož^ne straže. Toda kralj se za to svarilo ni zmenil. Nekaj časa je premišljeval, potem pa zapoveda!: Vstopimo! Spremljevalci so mu sledili iz strahu, da bi jim ne očrtal strahopetnosti. Prizor ic bil grozen. Nestete Iu5i so razsvetlievale crno drapirano dvorano. Ob stenah so bile v največiero redu razvrščene vo:ne trofeje Gustava Adolfa, med nji.ui pa švedski piapori, ki nišo bili pokriti s črni-mi pajčolani. Stoli, na katerih so sedeli sicer deželni stanovi, so bili zasedeni. Na njih so sedeli crno oblečeni možje. Nthče se ni ganil. Bili so kakor kipi. Na prestolu, kjer je sedei navadno kralj, ko je govoril dežel-nim stanovorn, je sedelo okrvavljeno truplo. Na levi strani tega groznega kralja je stal dečefc s kraljevo kromo na glavi, na levi pa starec, ki se je naslanja! na prestol. Oblečen je bil svečano, kakor so se oblačili švedski regenti vseh časov. V blizini pre-stola so sedeli za veliko mizo, polno krjig in aktov resni možje, najbrž sodniki. Med prestolom in mizo je stala klada, na kateri je ležala krvnikova sekrra. Stra&io nočno z4>orovanje menda sploh ni opazilo kralja in njegovih spremljeval-cev. Naenkrat ie eden izmed sodnikov vstal in udari! s pestjo po knjigi, ki je lež-ala pred njim na mizi. Takoj nato so se odprla stranska vrata in v dvorano je stopila skupina mladeničev z rvezanimi rokami. Za njimi je stopal krvnik. Prvi mladenič je stopil na morišce in se z gnusan* ozrl na klado pred seboi, dočim se ie za-Čelo tru-plo na prestoiu zvijati. Iz njegovih ran je pri-tokla kri. Se hip in prvi mladenič je po-kleknil h kladi, položil nanio glavo in že je zamahnil krvnik s težko sekrro. Odsekana glava se je zatrkljala k nogam kralja Karla XJ. rn zapustila na njegovih čevljih krvave sledove. Ves prestrašen in razburjen je stopil kralj naprej in zaklicai na regenta, ki je stal kraj prestola: »će te pozivlja Bos« govori, sicer pa izgini in nas pusti pri mini!« In prikazen ie odgovorila: »Gorje, trt- krat zof.e švedskemu prestolu!« Tišti hip so obrisi strasne prikazui po-biedeli, zagonetne postave so izginile, luč! ugasnile in samo sveca v drhtečiii komor-mkovih rckah je še brlela v dvoranL Prikazen ie trajala kakih 10 minut. Samo krvavi sledovi na kraljevih čevljih so pričali, da prikazen ni bila plod fantazije ali sanj. O tem dogodku je dal kralj takoj sestaviti protokol, ki so ga našli v stokholmskem arhivu m objavili. Sto let pozneje se k vse, kar je krali videl, izpolnilo. Od 1. 1771—1792 je vladal na Švedskerr kralj Gustav III., ki se je sprl z visokim plemstvom in začel s po-rnočio drugih stanov vo^no proti Rusiji, k;:er ;>c vladala takrat carica Katarina. Plemstvo je btlo tako ogorčeno, da je nek plemić iz-vršil na dvorskera plesu atentat na Gustava III. Kralj je bil ranjen in je L 1792 rani podlegel. Zapusti! je mladoletnega sina Gustava. Ker je bil prestolonalednik premlad, je prevzel regentstvo njegov stric vojvoda Karei. Če primerjamo te dogoetke s prikazni-Jo. ki >o Je videi kralj Karei XI., nam postane takoj jasno, kaj panuenL Zborovanje je bilo Gustavu ITI. sovražno plemstvo* regent je bil vojvoda Karei, deček pa Gustav IV. V novinah in strokovnih revijah se ?e mnogo razpravljailo o tem, da-li je bila prikazen kralja Karla XI. halucinacija ali pa proroska vizija. Literarni zgodovinarji so vso stvar pojasnili. Dokazali so, da ie opisana ta vizija dvakrat m sicer v eni listini iz 1. 1810, v drugi pa iz 1. 1830 ta da se oba vira razlikujeta. Poleg tega je Svedskf zgodovfnar dr. Carlson dokazal, da je omenjeni protokol Karla XI. potvorjen. In na-posled je nastopil Rlchard Henoig s trditvi-jo, da je vizija Karla XI. takozvano vati-nium post eventum, ki je nastalo $ele po I. 1792 ra je torej potvorba- Pred nasilna SjTjrtjo Gustava III. namreč za ta protokol nihče ni vedel, pa tuđi nobenega ustnega fzroćila o viziji ni bilo. Veliki študentovki izgredi v Bukarešti Rumunska prestolica preživlja te dni velike študentovske kravale, kakršnih ne i>omnijf> v rumunski javnosti. Pred dnevi je organizacija medicincev vlo-žila na univerzitetni senat spomenico. v kateri navala neke svoje radikalne zaheve. Ko" se je senat sestal k seji, da razpravlja o spomenici, so se študentje pojavili pred univerzitetno zgradbo in zahtevali. da senat zasliši njihovo deputacijo. Ker je senat spreiem deputacije odklonil so hoteli študentje s silo vdreti v univerzo, kar pa so preprečlli veliki o-ddelki r>olicije, žandarmerije in ćelo vojaStva, poklicani od rektorata. Nato so študentje vdrli na slavno ulico. uprizorili burne demonstracije proti akademskemu senatu in vladi ter opustošili več javnih lokalov. Zandarnieri ja je zopet stopila v akcijo. Prišlo je do krvavih pobojev med studenti in žandarmerijo, pri čemer je padlo tuđi več strelov. Pri spopadih ie bilo ranjenih 25 žandarmov in 4 dijaki. Aretiranih je bilo 34 dijakov. O demonstracijah je razpravljal tuđi ministrski svet. Sklenil je postaviti vse aretirane dijake pred vojaško sodišče, ker velja še vedno za prestolnico izjemno stanie. Prosvetni m:nister An-Kelescu ie odredil. naj akademski senat ražen tej?a aretirane diiake tuđi izklju-či z univerze. Senat objavi ja iziavo. v kateri poudarja. da so nosile študentovske demonstracije pristno anarhistieni značaj. Zato razDušča medicinsko or-iranizaciio na univerzji in ukinja prva dva medicinska semestra. Na ta način izgube vsi medicine! po dva semestra svojih studij. Drakonični sklepi senata so vzbudili v javnosti splošno prese-nečenje. V vojnem ministrstvu raz-pravljajo o ukrepih proti eventualnim demonstraci.iam meščansts'a in delav-stva Po ulicah križariio dan in noc močne voiaske patrulje. Bane, matrice in spec. papir u nzmtožeraije. luni trakovi fict ii Jraco tor tgljeai papir. - Lud. Baraga LJUBLJANA TcUf. 980 Še'enburgova nlica 6 20-T Darujte za ..Sokolski Tatar"!!! Zahvala. Ob težki izgubi naSega nepozabnega Janka smo prejell izrednih dokazov iskrenega sočutja, kar nam lajša naSo reizmerno žalost Pcsebno se zahvaljujemo preč. g. proti Jankoviču za cerkvet.i obred, zastopnikoma univerze, zlastt ju-ridične fakultete, pevcem akademikom, pred vsem pa a kad. društvu „Jadran" za častno stražo, korporativno udeležbo in častni prenos krste do groba, predsedniku sveta slusateljev. zastopnikom druStva juristov „Triglava", podružnice Ferijalnega saveza, poverjen štvu Perijalnega saveza za Slovenijo, starejšinstvu Ferijalnega saveza in starejšinske zvtzt .Jadrana", nadalje za v srce se gaj oče nagrobne govore g. Juristu Mačku in g. Jelcncu, končno godbi ,(SIogeM, vsem darova-teljem vencev, šopkov in vsem, ki ao spremiti pre-dragega nam Janka na zidn;i poti. — Prav tako se zahvaljujemo zi mnogoStevilna izrečeni nam sožalja. ! LJUBLJANA, dne 18. februar ja 1S26. 518 Rodbina Ivaaj Pff)||ar|«TO. Kotftocflec in mesar se sprejme ten koj mlad čeden fant z dobrimi spričevali — Gosttlna «6»f Ljubljana. Dunaj ska cesta. 523 LOIONOBILI XL mmnJLmmm 4o 000 MP | tvondiko sovi alt tjeaefalno mmijari • tfgtrgđai Mtorl n scnri pita ■storl ndraM oflt Mlliskl ttrtil TritsMisllt PMt^te Mit tMaOTril fa» * •» PteCBaw ajlaftava) ^ BMCJ FgOia t. D. ■*"a^al^B^aa^B»aBj>ajBBajl ar «HlBv^Fvv4aaB V aj MošldčcTlp št. 41, skoro novi — na* prodaj. — Ponudbe pod «Čevljt/525» na upravo «Slov. Naroda«. Mlad fant čeden. se sprejme takoj kot snažilec orodja in za vsa druga hišna dela. — Gostitna pri Šestici. Du« najska cesta 8, Ljubljana. Gospodična vcšča slovenskega, srbo* hrvatskega in nemškega jezika, strojepisja, steno* grafije ter vseh pisarni« ških del — išce službo v pisarni; gre tuđi v trgo* vino (pomoč v trgovini ali pisarni; ev. kot bla* gajničarka). — Ponudbe pod «Zmožna/506» na upravo «Slov. Naroda*. Torama papira iSće stručne sile. — Cenj. ponude z označenjem do* sadanjih nameStenja priposlanja prepisov spri* čeval pod «Za»7659» na: Publicitas d. d., Zagreb. Gundulićeva 11. 477 Blagajničarka vestna in natančna, išće službo v trgovini ali v več jem podjetju. — Po» nudbe pod »Blagajničar« ka/475» na upravo «Slov. Naroda». Zastopnika iščemo v vsakem kraju. Pripravno za vsakogar. Potreben kapital Din 100. Lep zaslužek. — Ponud* be pod »Postranski zaslu* žek» na: Propaganda, re* klamna d. z o. z., L.iub* ljana, šelnburgova ulica 7, II. nadstr. 501 Sveslovenskoj Knjižarnici xM. J. Stefanovića i Dru* ga, Beograd, Poenkareova ulica 36 — potreban je stariji knjižarski pomoćnik ili inteligentan čovek, koji poznaje stranu spe* cialno nemafiku, francu* aku, češku i rusku struč* na i naučnu literaturu. — Pored kog stranog, potrebno je i znanje srpsko* hrvatskog jezika. — Po» nude samo ozbiljnih i sa« mostalnih radnika biće uzete u obzir. 493 NARODNA KNJIGARNA i Praiarnova ulica it. 7 —— Vsled odpovedi lokala globoko znlžane ! caiia za vse pisarniške in šolske potrebščine, t papir, trgovske knjige, stare letnike Ljubljanskega Zvona ter leposlovne in druge knjige. Ugodna prilika zm Iole in knjižnice. '; ;■' Oklic. -7-^ Na predlog lastnice se bo prodalo na prostovoljni javni dražbi zera 1 jišče vi. št. 51 k. o. Radovljlca, ob-stojeće iz stavbene parcele št. 21, t. j. hiša štev. 24 v Radovljici, za izklicno ceno 80.000 Din. Dratta m vril da« 6, maroi ob đot•tib pri podpisanem sodišču v sobi št. 26, kjer se lahko vpogle-dajo dražbeni pogoji. OknfM Miiito ▼ Badavlllol, oii. I. dne 13. februarja 1926. g» IJreioit4 Joa^e Zuf*n&6> — Za «Naxodoo tiakamo»: Fraa Jeseriek. — Za aiainfai dat BHa; Otoo Chrtatoi. - Val v Ljubljaiu,