71. številka.
U Ljnbljaii, v četrt*, 28. mana 191Z,
XLV. leto.
št.
»Slovenski Narod* velja v Ljcbijan: na dom dostavljen: cešo leto ........   K 24*—
pol let« . 12-—
četrt leta......, r>—
na mesec
v trpravnistvu prcjeraan: cek» leto     .   .   ,   ...   K 22*— pol leta .......   . 11»—
četrt leti S-50 ru mesec   . .      J L * ' 190
Dopisi naj se irankrrajo.   Rokopisi sc uc vračajo. Uredništvo: Knafiova ulica št. 5 (v pritličju levo), telefon št 34.
Iskala vsak dan svečar Isvseamsi aeaelfe In
lnserati veljajo:  peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inseiati itd. to je administrativne stvari.
-- Posamezna številka velja 10 vinarjev. -
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon st. 85.
.Slovenski Kar od* velja po pošti:
zrn Avstro-Ogtsko:
eelo leto.......K 25-—
pol leta .  ......   . 13*—
četrt leta   . •..... MO
na mesec   .     * » . *   . 2*30
za Nemčijo:
ceio leto
K 28-—
za Ameriko hi vse druge dežele: celo leto ...      . * .  K 30"—
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka. Upravniaivo: Knaflova ulica si. 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon si. 85
s. r
Državni zbor.
Dva socijalno - politična zakona. — Harkhl »poprav i ja«. — Slovenska -ramota. — Nasprotniki vodnih cest. — Klerikalna obstmkcija proti uradniški pragmatik!. — Seja.
D u ii a j. 27. marca.
Zbornica je rešila danes dve ^ali toda socijalno - politično važni predlogi. Prva vsebuje nova določi-.i glede izplačevanja rudarskih mezd. Podjetnik je mogel dosedaj postopati napram delavcu jako sa-molastno glede načina kako in kdaj je izplačevati mezdo. Novi akon določa, da sc morajo mezde izplačevati vsaj l4dnevno. pazni-iom pa mesečno. Socijalni demokrati so zahtevali tedensko izplačevanje toda večina je odločila proti njim. Za mnoge poslance so bili me-rodajni praktični oziri in ne teoretični principi: z ozirom na dejanske razmere se je zdelo večini narodnogospodarsko kvarljivo predpisati te-iensko   izplačevanje.   Mi nimamo
'.turnih in gospodarskih organizacij, naše delavstvo ni tako vzgojeno, da bi biia bojazen, da bode tedensko /plačevanje mezde pospeševalo nc-ckonomičnost    delavskih domačij, neopravičena.  Podrobnejše določbe vsebuje danes sprejeti zakon nadale: da sc mora mezda izplačevati v gotovini,   da se   mora izplačevati brez odtržkov izvzemši one, ki so dovoljeni po službenem redu ali zakonito prepisani, da   mora nadalje ■»repuščati podjetnik orodje in svetilo brezplačno, strelivo pa sme zaračunati le po lastni ceni. Predlog naj ho tudi strelivo brezplačno je bil od-klomen, posl. Benkovič je utemeljeval odklanjajoče stališče z motivacijo, da bi mogli podjetniki v slabih Časih razdeljevati slabo   strelivo, s em pa oškodovati produkcijo in tudi po njej odmerjeni zaslužek delavstva. Ta motivacija ni povsem nepravilna.   Zakon določa tudi. da se •nora vračunati čas. v katerem se ršiio izplačevanja mezde kot dc-a'ni, odpadale bodo tore] v bodoče plačilne nedelje   in pa navada izplačevati rudarje po končanem -ših-tti« — kar je sedaj splošno v navadi.
edlog čeških socijalnih demokra-tov, da naj vlada še do konca tekočega leta predloži zakonsko predlogo o minimalnih mezdah je bil odklonjen, prejeta pa je bila resolucija, ki zahteva vladno predlogo o usta-
novitvi posebnih   rudniških sodišč, ki naj bi bila organizovana podobno, kakor že obstoječa obrtna sodišča. Drugi zakon, ki je   bil danes
sprejet poskuša urediti dolžnost zavarovanja proti nezgodam pri stavbenih obrlih. Dosedaj je bila ta dolžnost jako omejena ne le glede kategorij, tako da .>o bili izvzeti dostikrat bas oni, katerim groze pri stavbah največje nevarnosti, temveč tudi glede obsega. Novi zakon razširja zavarovalno dolžnost na vse delavce pri stavbenih obrtih izvzemši one, ki delajo navadno doma v delavnicah. Minister lieinofd je utemeljeval to >cališčc steni, da ne gre nalagati že itak preobloženemu malemu obrtniku še nova bremena. Proti temu nazoru je seveda na drugi strani ugovarjati, da vršijo baš tudi delavci iz obrtnih delavnic (n. pr. ključavničarji) pri novostavbah dela, ki niso nič manj nevarna, kakor ona ostalih njihovih tovarišev. Zakon je končno obveljal v bistvu po predlogi vlade oziroma poročilu narodno - gospodarskega odseka.
Formelno je danes pričela (udi že vodocestna debata. Vpisali in iz-srečkali so se govorniki in jutri govori posl. dr. Vukotić kot prvi kon-tra - govornik.
Na koncu seje so se vršili ►stvarni popravki k debati o Kor-nerjevern predlogu, jutri bo imel dr. Komer kot predlagatelj končno besedo in nato se bo glasovalo. Še vedno pa se v parlamentu zatrjuje, da do glasovanja ne pride ali pa da dr. Komer da svojemu predlogu drugo obliko . . . Oziri na češko - nemška spravna pogajanja ...
K dejanskim popravkom se je seveda oglasil tudi posl. Marklil. Zavijal je včeraj od dr. Verstovška navedena dejstva iz žalostne kronike razmer pri spodnještajerskih državnih uradih, ter skušal dokazati njih neresničnost. Metoda posl. Markhla | je sicer čudovito enostavna, v do- I kaz da ni res. kar je dr. Verstovšek trdii. se je skliceval na obdolženega uradnika in pa — na nemški Volks-rat. Ta ideja je naravnost ženijalna! Dober trik je porabil gospod ekstra-turni višjesodni svetnik tudi. da zavrne Vrstovškovo trditev o preganjanju slovenskih uradnikov iz Štajerske na Kranjsko. Gospoda Potočnik in Kermavner nista odšla na Kranjsko temveč se še danes nahajata na Štajerskem, vsa slovenska lažnjivost pa se vidi iz dejstva, da
ta dva gospoda sploh nista Slovenca temveč nemška uradnika! (Splošen halo in ogorčenje.) Posl. Marklil je seveda zamolčal, da je menil dr. Verstovšek slovenska uradnika Potočnika in Kennavnerja, ne pa celjskega Pototschniga in graškega lin. svetnika Kennavnerja, ki sta seveda — ostala v deželi! Ta mala karakteristična slika Markhlovega »popravkanja« naj za enkrat zadostuje!
Zal, da ni tako lahko zavrniti vseh njegovih izvajanj. Kajti nemški nacijonalec Markhl je mogel zbornici priti z resničnimi dokazi o lažnivosti in neodkritosrčnosti stranke, v katere imenu se je dr. Verstovšek navduševal in ogorčeval za slovensko stvar. Markhl je zbornici z uspehom dokazal, da našim klerikalcem sploh ne gre za resno narodno stvar temveč le za agitacijsko sredstvo. Danes za pravice slovenskih sodnikov in uradnikov proti nemškim, jutri pa za interese klerikalne stranke proti slovenskemu sodniku, uradniku! Posl. Markhl je razkril parlamentu sramoto stranke, ki danes kriči proti korupciji v nemških sod-niiah, včeraj pa je grdo obrekovala in hujskala proti slovenskim sodnikom, ker ji niso hoteli služiti, niso bili njeni pristaši. Z globokim osra-močenjem so morali slovanski poslanci slišati, kaj piše »Slovenec-, o slovenskih sinovih, ki služijo v upravi in pravosoaju? Patetični govori drja Verstoška ne odtehtajo niti desetino velike moralne Škode, ki jo je danes utrpela slovenska stvar v parlamentu, ki je začudeno popra-ševal kakšni ljudje so Slovenci, da tožijo o zapostavljanju svojih ljudi v javni upravi, tarn pa kjer jih nekaj imajo jih grdijo, obrekujejo, jim kratijo čast in ugled?
Današnji dan je eden najžalost-nejših v zgodovini slovenske narodne borbe.
Nasprotniki vodocestne predloge se polagoma raliirajo. Najradikal-nejši, Rusini, naznanjajo obstrukcijo v odseku, kateremu bo predloga po prvem branju izročena, nemški Na-tioiialvćrbaud ie danes sklenil, da je predloga v današnji obliki nesprejemljiva, dalmatinski klub ji nasprotuje, dokler ne bodo zasigurane primerne gospodarske kompenzacije za Dalmacijo, tudi hrvatsko - slovenski klub ter del krščanskih socijalcev jo odklanja. Njena pot bo težavna, kri-ževa. *     ' *
V parlamentu vzbujajo razprave odseka za državne nastavljence zopet novo zanimanje. Pretekli teden se je sklenilo, dodelati predlogo do petka, tako da more takoj v plenum. Na vseh straneh je bilo opažati dobro voljo in tudi večjo zmernost v nazorih. Toda odsek ni računal s starimi sovražniki uradniške pragmatike — slovenskimi klerikalci. Posl. Verstovšek je kakor znano svoj mandat v odseku odložil; končno je sam državni uradnik in tolkel bi sebe po zobeh ako bi še nadalje izvrševal uradnikom sovražne ukaze svojega kluba. Njegov namestnik dr. Korošec se ne čuti vezanega po nikakih ozirih. Včeraj je etabliral pravcato obstrukcijo s tem, da podaja k vsakemu posameznemu paragrafu najnesmislnejše spreminjeval-ne predloge. Razprava se tako vedno bolj zavlačuje in odsek je prispel šele do § 32. Početje slovenskih klerikalcev bo vzbudilo v najširših vrstah ogorčenje in frivolno igranje z interesi uradništva je vredno najstrožje obsodbe. —
Zanimiva je bila danes debata v železničnem odseku, o kateri smo že brzojavno poročali.
V naslednjem podajemo sejno poročilo.
Seja se je začela s tem, da ie predsednik poklical k redu dr. Verstovška in Marckhla zaradi njiih govorov v zadnji seji.
Zbornica je potem rešila najprej zakon o izplačevanju mezd v rudnikih. Med drugimi je govoril o tej stvari tudi dr. Benkovič. Sprejet je bil odsekov predlog.
Isto tako je bil po daljši debati sprejet zakon o zavarovanju proti nezgodam v stavbenih obrtih.
Potem je zbornica nadaljevala razpravo o Kornerjevem predlogu glede imenovanj pri sodiščih. Pri tej razpravi je celjski Marckhl polemiziral proti Verstovšku. Glasovanje o tem predlogu bo šele jutri. Nemci so zaradi tega jako nevoljni, ker se boje, da Poljaki nc bodo ž njimi glasovali marveč se glasovanja vzdržali.
• *
Danes je imel železniški odsek sejo. Železniški minister F o r s t e r je v odseku povedal, da posveča vlada dalmatinskemu železniškemu vprašanju vso pozornost. Pogajanja z ogrsko vlado, ki so sc vršila za-
četkom januarja, obetajo dober uspeh. Ker se je z zgradbo železnice Novo mesto - Metlika - deželna meja že začelo, pričakuje minister, da začne ogrska vlada kmalu tudi z zgradbo železnice od Kranjske meje do Karlovca in z zgradbo železnice kozi Liko.
Odsek za državne nastavljence se je danes zopet pečal s službeno pragmatiko. Slovenski klerikalci delajo načrtu največje težave in zahtevajo neprestano poimenska glasovanja. Čuje se, da je bil ves načrt danes pravzaprav obglavljen, ker je odsek sprejel nekaj takih določb, ki jih je vlada pri vseh posvetovanjih in pogajanjih odločno odklanjala.
Prihodnja seja bo jutri v četrtek.
M velika shoda.
n.
Shod pri >Češnovarju«.
Drugi veliki shod je sklicalo »Gospodarsko napredno društvo ki šentjakobski okraj«.
Predsednik je otvorit s pozdravom na govornike in zastopnike časopisja shod ter predstavil vladnega zastopnika ter dal nato besedo uredniku ^Slovenskega Naroda«
Rastu Postoslernšku.
V zadnjih časih je v Ljubljani lahko govoriti o politiki. Vsakdo ve, da je v teiu času, ko ua&topa v deželnem zboru klerikalna večina, slo vse uarobe in rakovo pot. V naših deželah vlada tako razmerje, ki bi delalo morda čast turškemu cesarstvo, ne pa deželam, ki so v kulturni Avstriji.
Omeniti hočem Nauio korupeijo. ki vlada v naši deželi in terorizem, s katerim podjarmljajo naši sodeželani naše ljudi. Vidimo, da dobe samo oni uradniki pri deželni upravi kmha, ki so zanesljivi pristaši klerikalno stranke, ali hočejo to v zadnjem času postati. Tri deželnem odboru so v čislih r/a deželne zavoda samo oni, ki hočejo priti k deželnim koritom.
Korita
pa bodo v najkrajšem času že zasede-na in že danes manjka klerikalcem takih prostorov, da bi primarno na gradili svoje pristaše, ne samo one, ki so že bili njih pristaši, marveč še veliko bolj za one, ki hočejv> postati njih pristaši.
LISTEK.
Lepi stFiček.
(Bel - Atni.)
Praneoski spisal Guy de M a u -rvassant — Prey?l Oton Župančič.
Prvi del.
(Dalje.)
Durov je dejal: -Iskal sem povsod, ničesar nisem našel. Sedaj pa se mi nekaj obeta, prigovarjajo mi, naj vstopim za konjušnika v Pelle-rinovi jezdarnici. Tamkaj bi imel ajmanj tritisoč frankov.
Forestier se je nenadoma ustavil: Nikar ne stori tega, bilo bi neumno, pa ko bi ti ponujali deset-tisoč frankov. Saj si zapreš bodočnost na mah. V svoji pisarni si vsaj skrit, živ krst te ne pozna, in če si za kaj, izstopiš, kadar ti kaže, in greš svojo pot. Toda brž ko si ko-njušnik, je že konec. To je tako. kakor če bi bil hišnik v hotelu, kamor liodi obedovat boljši Pariz. Će boš učil pariške odličnjake ah njih sinove jezdariti, vse zaman, nikoli več te ne bodo mogli smatrati sebi vrednega.^
Umolknil je, premišljal nekaj trenotkov, nato ie prašal:
»Ali imaš zrelostni izpit.«
»Nimam ga. Dvakrat mi je iz-podletelo.«
To nič ne de. če si le do konca študiral. Ako sc govori o Ciceronu ali Tiberiju, veš po priliki, kaj je to?«
»Po priliki, da. Dobro; več ne ve tako nihče, kvečjemu par revčkov, ki niso oto-rej, da bi se izkopali iz blata. Ni težko imeti ceno pred ljudmi, beži no; poglavitna stvar je. da ne pridejo tvoji nevednoli do živega. Le spretno jadraj, umikaj se težkočam, ogibaj se zaprek, in s pomočjo rečni k a spelješ občinstvo na led. Vsi ljudje so neumni kakor gosi in nevedni kakor krapi. -
Govoril je kakor govori umirjen hudomušnež, ki pozna življenje, in nasmehoma se je oziral po ljudstvu, ki je hitelo mimo. Kar na lepem pa je začel kašljati, obstal, da bi rnu odleglo, potem pa je rekel s potrtim glasom: »Ali ni strahovito, da se ne morem odkrižati te vnetice? Pa sredi poletja smo. O, to zimo se pojdem zdravit v Men ton. Kaj vse drugo, vraga, zdravje nad vse.«
Prišla sta na bulvar Poisson-niere, pred velika steklena vrata, na katera je bil zadaj prilepljen razga-njen časopis, in sicer sprednjo in zadnjo platjo. Troje ijudij je stalo pred njim in čitalo novice.
Nad vrati se je razprezal, kakor oklic, z velikimi žarečimi črkami, od plinove  luči začrtanimi, napis:
»La Vie Francaise■■. In sprehajalci, stopajoči nenadoma v svetlobo, ki so jo sipale te tri blesteče besede, so bili hipoma v polni luči. vidni, jasni in razločni kakor o belem dnevu, nato so se gubili zopet v senco.
Forestier je odprl sunkoma ta vrata in je dejal: ^Vstopi . Puroy je vstopil, šel po bahavih a umazanih stopnicah, ki jih je bilo videti s ceste, prišel v predsobo, kjer je pozdravilo dvoje pisarniških slug njegovega tovariša, naposled sta se ustavila v neke vrste čakalnici, zaprašeni in zanikarni, opreženi s ponarejenim žametom uscano - zelene barve, ki je bil ves v madežih in ponekod ogoljen, kakor da so ga miši nagiodale.
»Sedi,« mu je rekel t-orestier, za pet minut se vrnem.:
In izginil je skozi ena izmed trojih vrat, ki so držala v to sobo.
Čuden duh, čisto svoj, neizra-zen, duh uredniških izb, je plaval po tem prostoru. Duroy se ni genil, nekoliko iz zadrege, še bolj od presenečenja. Semtertja je pohitel kdo mimo njega, vstopil je skozi ena vrata in odšel skozi druga, še predno si ga je utegnil ogledati.
Sedaj so bili to mladi, čisto mladi ljudje, vsi v naglici, z listom papirja v roki, ki je plahutal v vetru, nastalem od njih teka; sedaj stavci, ki jim je gledal izpod platnenih, od črnila zalosanih bluz snažno bel ovratnik od srajce, in ki so imeli
suknene gosposke hlače na sebi; in z opreznostjo so nosili trakove tiskanega papirja, sveže izvesne pole, še vse mokre. Parkrat je stopil v izbo majhen gospod, oblečen z vse preočitno eleganco, život preveč opet od suknje, noge preveč stlačc-. ne v hlačnice, stopala preveč stis-I njena v prešpičaste Čevlje, kak reporter za boljše sloje, ki je prinašal večerne novice.
Že drugi so prihajali, resni, važni, ki so nosili cilindre z ravnimi krajeve i, kakor bi jih ta oblika klobuka jasno ločila od ostalih člove-Čanov.
Forestier se je vrnil držeč za podpazduho velikega, suhljatega možaka med tridesetim in štiridesetim letom v fraku in z belo kravato, zelo temnih las, brke navihane na šilo: živa prešernost in zadovoljnost s samim seboj ga je bila.
Forestier mu je dejal: >Zbogom, mojster, t
Oni mu je stisnil roko: - Na svidenje, prijatelj-- in je krenil žvižgaje po stopnicah, palico pod pazduho. Duroy je prašal:   ^Kdo je to?<? »To je Jacques Rival, veš, naš imenitni tedenski   kronist in sabljač brez primere.   Ravnokar je opravil svojo korekturo. Garin, Montel in on so prvi trije listkarji, kar jih imamo v Parizu;   imajo duha in zmisel za aktualnost Tukaj zasluži trideset tisoč frankov na leto za po dva član-I ka na teden.*
In ko sta odhajala, sta srečala majhnega životnega moža z dolgimi lasmi, malo nečedne vnanjosti, ki je težko sopel po stopnicah.
Forestier je zelo spoštljivo pozdravil; »Norbert de Varenne,« je dejal, ^pesnik, ki je spisal ^ Mrtva solnca<, tudi mož visoke cene. Vsaka povest, ki nam jo da, stane tristo frankov, in najdaljše niso niti po dvesto vrstic dolge. Ampak stopiva k Napoiitancu, žejen sem, da kar medlim,-
Toliko da sta sedla v kavarni zli mizo, je zaklical Forestier: >Dve čaši piva!^ in je izpraznil svoj kozarec na dušek, dočim je pil Duroy pivo s počasnimi požirki, ga zlagoma pokušal in vžival, kakor predragoce-no, redko dobroto.
Njegov drug je molčal, kakor bi kaj premišljal, nato pa kar nenadoma: »Zakaj ne bi poskusil še ti z žur-nalizmom?<c
Oni ga je čudoma pogledal; potem je rekel: »Ampak ... to je, vidiš ... jaz nisem še nikoli ničesar napisal.-
»A, kaj! Poskusiti je treba, začeti. Jaz bi te utegnil porabiti, da bi mi zbiral vesti, da bi opravljal razna pota in obiske. Imel bi od konca dvestopetdeset frankov in vožnje plačane. Ali ti je prav, da govorim o tem z glavnim urednikom?«
7>Kakopa da mi je prav.«
(Dalj© prihodnji«.)
Zaraditega se ustanovili
trgovska šolo t Ljubljani,
ki pa jo sedaj popolnoma odveč, zle» t#i ker je sklenila
trgovska in obrtna zbornica
»srajn oviti v najkrajšem rasn bolj fietreben zavod
trgovske akademijo,
m kateri bi se mogli izobraziti naši sinovi veliko bolj, kakor v oni trgovski šoli.
Toda tu jim je šlo zopet za komite, in sicer bi bil moral najmlajši njih deželni ^poslanee
ačitelj Derroastija dohiti korita.
(Smeh med zborovalei, klici: Dre-maeija, Dalmacija itd.) Toda, klerikalci niti s to šolo nimajo zadosti ko-oat. Zato so začeli s svojo
deželno banko,
"fao pa -*amo zaraditega, da bi konkurirali z našimi
protvitajočimi naprednimi zavodi.
Pred štirimi in tremi leti so tolkli klerikalci na
narodni boben,
Ifcr so bili navdušeni radikalci in slovenski narodnjaki. Će je izprrgovo-ril kak naprednjak nemško besedo, so ga napadli, češ, da je nemškutar iu tedaj je imel kak napredni obrtnik razobešeno dvojezično tablo, so jra ■napadali v »Slovencu^- kot izdajalca. Toda kaj so storili klerikalci v tem oziru? V zadnjih letih se je Ljubljana vsaj na zunaj izpremenila v filovensko mesto. Vsi, ne izvzemši klerikalce, ao bili za to. da se nadomeste dvojezični napisi s samoslovenskimi. Sedaj pa vidimo, da se blešči pri deželni banki pod slovenskim napisom jv velikih črkah nemški napis
»Krainisehc Landesbank.«
To označuje naše sodeželane poginoma dovolj. Ja6no je vsakemu, da hočejo ti ljudje zopot vpeljati dvojezičnost. Njim je narodnost samo takrat dobrodošla, kadar jim to kaže. V resnici pa jim je narodnost deveta iga* i ga.
In zahotelo se jim je po novih koritih, ker jim je začelo primanjkovati svojih. Hoteli so vpeljati nove mandate za deželni zbor, da si pridr-m svojo pristaše in da otvor i jo kori-ša za one, ki hočejo šele postati njih 3wistssi.
Zaraditega so si mislili, zakaj bi nv mogli vzeti s silo naprednjakom nekaj mandatov in prišla jim je na pomoč v tem oziru brez dvoma tudi deželna vlada. Med bodočo
koritarje
si zamislili tudi dva ljubljanska poslanca. In samo zato so spodili iz zbornice dva napredna polanca. ki $h je tja poslala svobodna volja ljubljanskih volilcev.
Toda \lada se je biia postavila na popolnoma zakonito stališče in pri volitvah ni ugovarjala proti temo, da bi se volili ljubljanski poslanci po zakonitem redu. Ko pa je razveljavila deželnozborska večina dva napredna mandata, se taista vlada ni zganila. Odgovoriti bi bila morala z
razpustom deželnega zbora
jm v vseh drugih deželah bi se bilo to tndi zgodilo. Samo pri nas
dezeini predsednik ekseelenca baron Sehwarz
a* črhnil be«seo> in ni označil stališča vlade.
To pa je tembolj obsojati, ker je vedel, da je prej vlada zavzemala
ilienzi, zadnji tribuno?.
Zgodovinski roman.
Spisal Edward Lvtton - Bulwer.
Četrti deL (Dalje.)
»Ne, * se je oglasil O rs ini.
srečal sem ga na vratih; po-smam ga od prej; Saksonee Rudolf je, ki je v dobrin starih časih marsi-kaiki ženi mojih pristašev pomagal, <£a je postala vdova. Nekaj se je spremenil, a spoznal sem ga vendar in ga »govoril ter mu naročil, naj me po-čaika v moji palači.«
»To si dobro ukrenil,« je zamišljen menil Savelli, čigar pogledi so se srečali z Orsini jevimi.
Vršilo se je potem posvetovanje, na katerem se je mnogo govorilo in nič sklenilo. Luka di Savelli pa je čakal na vratih in je prosil Frangi-jp&nija in druge barone, naj pridejo y Orsinijevo palačo.
»Stari Colonna,« jim je rekel, i*£oataja otročji. Morali se bomo brez njega odločiti in zgodi se to lahko, njega si zagotovimo s tem, da pokličemo njegovega sina, naj ga nado-»estuje.«
To je bilo pravo prerokovanje. Pol ure trajajoče posvetovanje s Safc-soneem Rudolfom je misel premamlo & sklep.
popolnoma korektno stališče ter proglasila sama, da je edino voli ta v ton dvsh poslaneev na tej podlagi sako
nit a.
Vlada hi ss bila moraU postaviti v tem slučaju na isto stališče, ki je je bil« zavzela svoj ose. Kar pa toga ni storila, je udarila
sama sebe po zobeh.
To rasveljavljenje js bilo uprizorjeno samo zato, da si pridobe dva mestna mandata. (Ogorčeni klici: Nikdar jih ne dobe! Velikansko razburjenje.)
Prepričan sem, da teh mandatov ne dobe, če se vrše volitve po starem redu. In prepričan sem tudi, da taks večine na dobe po novem volilnem redu. Moral bi biti samo izreden slučaj, da pridejo v deželni zbor kot ljubljanski poslanci.
V to svrho so izpremenili
občinski volilu! red,
ker so videli, da s starim občinskim volilnim redom nikdar
ne zavojujejo Ljubljane.
Klerikalci pa so rekli, da naj v Ljubljani ne volijo samo Ljubljan-eanje, marveč tudi okoličani in končno tudi oni, ki bivajo na Vrhniki, Vipavi. Beli Krajini in končno tudi oni, ki plačujejo v Ljubljani tudi sa ffio en vinar davka.
Vlada
je stala na korektnem stališču, da je to krivično, toda deželni predsednik ni niti mignil, ko je bila sprejeta v derelnem zboru ta krivica.
Vsak dragi deželni nred«*edn?k b? bil vstal In b\ bil moral i/javiti, da vlada
ne more
Isposlovati sankcije
takemu zakonu.
Samo nas deželni predsednik je molčal in s tem pripoznal, da hoče napraviti s klerikalno stranko nekako kravjo kupčijo.
Da je šlo za
kravjo kupčijo,
je popolnoma jasno.
V dež^inozhorskem zasedanju je prišla vlada s predlogo o podržavljenju ljubljanske policije. Pred leti so Nemci in klerikalci nasrlašali to po-trefeo, toda v zadnjem Času so ti glasovi ponehali. Sedaj naenkrat je prišla vlada s tako zakonsko predlogo.
Ce bi mislili, da je vlada prišla šele po
dveletnem temeljitem premišljevanju
do tega spoznanja, bi se strahovito motili. Po mojem mnenju so tudi tu naši prijatelji, zaščitniki, klerikalci imeli svoje prste vmes. Mislili so si morda, da je vlada navdušena pač za podržavljenje policije, nika-kor pa ne za sankcijo občinskega reda in brez dvoma je, da so si mislili, če v tem zasedanja deželnega zbora izposlujejo podržavljenje mestne policije, da ni mogoče, da bi se jim izjalovila želja po novem občinskem volilnem redu za Ljubljano. Da se to sklepati iz tega, ker so izjavili, da soglašajo s podržavljenjem mestne policije ljubljanske in da soglašajo tudi s prispevkom, ki ga mora plačati mestna občina, pač pa se prepusti mestni občini, da se pogaja z vlada glede visokosti prispevka. Ce bi pa ta pogajanja ne imela uspeha do 31. marca t. 1., ima pravico deželni odbor, stopiti v dogovor z deželno v^a-do in določiti sporazumno visokost prispevka.
Klerikalci so si postili lepo vratca odprta, da pritisnejo tako na vla-
V.
Noč in kar se je ponoči ugodilo.
čim se je začelo mračiti, je bil klican Rim k najsi jajnejši slovesnosti, kar jih je cesarsko mesto videlo od padca Cezarjev. Rimsko ljudstvo si je lastilo posebno predpravieo, da sme svojim meščanom podeljevali viteško dostojanstvo. Dvajse4 let poprej sta prejela eden izmed Colonnov in eden izmed Orsinijev to čast od ljudstva. Rienzi je od Rimljanov zahteval zase to odlikovanje, smatrajoč je za predigro veliko važnejši ceremoniji. Kar je bilo v Rimu plemenitega, lepega in hrabrega, vso je šlo v dolgi procesiji od Kapitola do La-ierana. Najprej je prišlo v primernih nošah rnnogo jezdecev is bližnjih italijanskih držav. Sledili so jim trobentači in svirači vsake vrste; trom-be so bile srebrne; mladeniči so nesli z zlatom okrašeni oklop Rienzijevega bojnega konja; za njim pa so prišle najodličnejae rinuSce žene, ki ao vsled svoje radovednosti in morda tndi vsled svojega občudovanja triom fo-joče slave pozabile na ponižanje njihovih zakonskih mož; med njimi sta Kina in Irena vse druge zasenčili. Potem sta prišla tribnn in papežev vik arij v družbi vseh mestnih vali-kasev, ki so jih navdajali srd, sorrm-štvo in osvetoželjnosti, ki pa ao se vendar med seboj prepirali, kdo poj-de bližje junaka tega dne. Samo ošabni stari Cokmna ni silil naprej, ms*- I
do glede občinskega volilnega reda, kakor aa dragi sirarni na mestne ob. fino Ijnbljanako.Klerikalei so «1 isv*. 1111 SI. ssaree sama sata, da lahka pritisneja aa vlade, želi
Ce nam obljubi, da be sankeijoniran občinski valilni red, dobiš državna policija.
Taka ss igra klerikalna deželnozborska večina na vseh koncih. Poštenih sredstev ne pozna in zato hoče ugonobiti vse poštene ljudi.
Govornik ss dotika nato volitev v Beli Krajini, kjer so začutili klerikalci sami, da so hudo na slabem, to pa samo zaraditegs, ker so stali na napredni strani
pošteni ljudje, ki so se posluževali poštenih sredstev.
(Klic: Še glavarja so ponueali.)
Deželni glavar, ki bi moral stati nad strankami, tudi če je bil prej strankar, pa se je ponižal tako, da je postal
agitator.
To je mogoče samo na Kranjskem. Se večje obsodbe vredno pa je, da so kupovali klerikalci z deželnim in državnim denarjem volilee.
Deželni odbor pa je sklenil, d-* se vrši premovanje plemenskih telet tik pred volitvami, toda naenkrat so bili
klerlkolei pravični
ali pa ne. Naenkrat so se spomnili, da so tudi drugi ljudje na svetu, kakor njih koritarji in razdeljevali niso nagrad po vrednosti in lepoti živine, ker bi na ta način dobili le 250 (klir: telet!) glasov. Zato so razdelili to nagrado na ta način, d« je dobil vsak živinorejec, po 20 K. S temi glasovi so potem zmagali ter so vkljub temu, da so računali na najmanj 500 glasov večine, zmagali samo s 87 glasovi absolutne večine.
Vse jim je prav. Vpregi i so v Beli Krajini v svojo agitacijo Lončari-ča in železnico, glede katere so tako nedolžni, kakor novorojeno dete. Ce bi ne bilo drž. in vojaških interesov, bi ta železnica še dolgo ne tekla. Tudi Lrmčarič je uskočii iz naprednega tabora in takih ljudi imajo klerikalci mnogo. (Klici: Punti^rara-Petrič, Jure!!)
Vse njih delovanje je naperjeno proti naprednjakom in zato jim tndi ni delalo nikakršnih ovir, razveljaviti dva napredna ljubljanska mandata. Tudi glede občinskega reda niso imeli mnogo pomislekov, če tudi stoji zakon na naši strani, so hoteli širokim masam na tresti peska v oči, da bi ne videle, da nastopajo samo s sirovo silo.
Na Hrvaškem
nastopa vlada z vojaštvom in ti asi I-stvom. To je očitno znano in nad dogodki na Hrvaškem se zgleduje ves svet. Pri nas pa ta boj ni očiten, marveč ga bojujejo klerikalci zahrbtno in vsled tega je tudi tem bolj ostuden. Hrvati se bodo vedeli otresti te more in upam, da se. bo posrečilo v zelo kratkem času tudi nam, otresti sc klerikalnega nasilstva. (Živahno pritrjevanje.)
Nato je bila soglasno sprejeta
resolucija. Voiilci, zbrani na 5b odu pri »Če-Šnovarja« dne 25- marca 1912, protestirajo z vso odločnostjo proti na-silstvu klerikalne deželnozborske večine, ki je hrez vsakega zakonitega vzroka in v nasprotja z vsemi do sedaj veljavnimi parlamentarnimi običaji razveljavila izvolitev dveh postavno izvoljenih poslancev, ter poživljajo vlado, naj da na primeren
več je namenoma, preprosto oblečen zaostajal. Njegova starost, njegov stan, njegova slava, pridobljena v vojnah in državnih poslih, vse to ni zadostovalo, da bi zanj izvabilo tak pozdrav, kakor ga je bil deležen najpriprostejši človek, ki se mu je veliki tribnn uaemehnil. Savelli, naj-gladkejši med to dvorjansko družbo, je šel poleg Rienzija. Neposredno pred tribunom sta nesla dva moža goli meč in zastavo, znamenje kraljevskega dostojanstva- Tribun je bil oblečen v talar iz snežnobele svile, na njegovih prsih je viselo polno mističnih znakov, katerih pomen je pač le on sam poznal. Na njegovih temnih očeh in na širokem mirnem čelu je bilo spoznati, da njegov dnh ni pri tej slavnosti. Toda zdaj in zdaj se je premagal in se je pogovarjal z Raimondom ali Sanellijem.
»Čedna priredba je to,« je dejal Orsini, pri druži vši se Oolonni, »a mogla bi se tragično končati.«
»Zdi se mi, da bi se to res moglo zgoditi. Če bi te tribnn slišal,« je odgovoril stari mož.
Orsini je prebledel.
»Kakot Ko —- tndi če bi me slišal — besed nikdar ne kaznuje in ss izrazom naše bosnosti le smeje. Selo pred nekaj dnevi mn je neki lopov ovadil, kar je eden Annibaldijev o njem govoril — besede so to bile, da bi pravi kavalir zanje zahteval kri j tistega, ki jih je izgovoril. On pa je del Annibaldija poklicati m mu je 1
način andožčenje žaljenemu čuta pravičnosti ter nemudoma raspiše nova volitev.
*     s *
Kot dragi govornik nastopi ljubljanski župan
dr. Ivaa Tavčar.
Znpan ss dotika začetkom svojega govora najprej občinskih zadev, ki so v najbližjih stikih z regulacijo Gruberjevega kanala.
Ljubljanski   magistrat in slovenski jezik.
V zadnjem času se je zgodilo, da so mi očitali, da izhajajo, odkar sem jaz župan ljubljanski, razglasi samo v slovenskem jeziku. To moje postopanje je kaj lahko utemeljiti in enkrat za vselej naglasa m, da se ne smatram za naslednika vladnega komisarja in ne sprejemam njegove zapuščine, marveč, da mislim vedno, da sem redni naslednik svojega pred-nika, bivšega župana Hribarja. (Živahno odobravanje.)
Njegovih ciaksiai se držim tudi kar se tiče jezikovnih naredb in so mi vsi njegovi ukrepi merodajni.
Jasno je, da v političnem boju padajo včasih besede, ki jib jaz kot župan ne morem odobravati (Odobravanje.) Komur to ni všeč, povem tu javno, da mu jc prosto, da v mestnem s^etu pride s talto predlogo, ki bo to moje postupanje preobrnilo, (Klici: Ga ne bo!)
Padla je marsikatera ostra beseda, s katero jaz kot župan ne soglašam. Toda temu je krivo edino voditeljstvo S. L. S., ki se baha z velikansko učenostjo, b katoliško vero in katero zastopajo duhovniki, kot zastopniki one vere, ki jo je razglašal Kristus. Kljub temu pa je klerikalen poslanec na Štajerskem psoval naprednjake s konjederci, svinjami in barabami in je rekel, da vsak dan premišljuje, ali je liberalce dovolj zaničeval. To mu je prišlo seveda iz celega srca. Poznam tega gospoda in vem, da ni ?zl>ireen v svojih besedah, zato se ne smem čuditi, če pade tudi od naše strani kaka beseda, ki njim ni všeč.
Dve stvari se mi zdita za Ljubljano važni.
Naša nasprotna stranka se vedno baha.da ima za seboj mase, s katerimi lahko vse doseže. To je slišati ravno tako, kakor da bi si hoteli s temi masami podjarmiti Ljubljano. Morda se jim posreči, da spravijo Ljubljano pod svoj jarem, če se poslužujejo Še nadalje ouih nepostavnih sredstev kakor do sedaj ter vsilijo Ljubljani onih
700 volilcev,
ki bi jih radi spravili v Ljubljano tudi za deželnozborske volitve. 700 glasov je veliko število. Toda če pomislimo, da so vsi ti volilei doma zunaj Ljubljane, v Postojni. Vipavi, Beli Krajini, da, po celem Kranjskem in da vsi ti naši prihodnji voiilci ne plačujejo niti
K davka,
si lahko mislimo, kako pravičen je za nas ta zakon.
V tem tiči velika krivica, ki se nam godi. Vprašam samo, kako pridejo ti ljudje do pravice, da gospodarijo ti ljudje nad vami davkoplačevalci, ki veste za potrebe mesta in ki nosite vsa bremena, ki vam jib nalaga mestna občina? Vsaka branjev-ka z dežele, ki plačuje tudi samo
en vinar,
ima isto pravico kakor vi, ki živite in delate v Ljubljani.
I  'I     I        I    1 I i I  l     I        PH    lil       I ni
rekel: Prijatelj, sprejmite ta mošnji- j ček zlatov — dobre dovtipe je treba nagraditi.«
»Ali  je Annibaldi vzel   ta denar?«
»To pač ne. Toda tribunu je ugajal, povabil ga je na večerjo in Annibaldi zagotavlja, da še ni doživel ve-selejšega večera in nič več se ne čudi, da ima njegov bratranec Ricardo tega šaljivea tako rad.«
Prišedši do Late ran a, je Luka d i ^savelli zaostal in je šušljal z Orsini-jera; Frangipanijo in nekateri drugi plemiči so se pomembno spogledovali; Rienzi je stopil v sveto po&lopje, kjer je hotel po običaju prebdeti noč; poslovil se je od množice in jo sklical za naslednje jutro, da čuje stvari, ki bodo, kakor upa, nebn in zemlji prijetne.
Velikanska množica je sprejela to naznanilo z radovednostjo in z veseljem; tisti, ki jih je Ceeeo del Vee* chio za nekoliko pripravil, so smatrali naznanilo kot dokaz, tribunove neomahljive odločenosti. Množica se je v nenavadnem redu mimo razkropila. Ostali so samo nekateri baroni in vitezi, med njimi Luka di Savelli, z njihovimi služabniki in pazi. Mesečina je obsevala žalostno zapusče-nost velikega trga pred palačo, baziliko in Konstantinovim vodnjakom. Rienzi je v oerkvi prejel red svetoga daha. Njegov ponos aH pa nemoško j čeprav opravičljivo praznoverje, ga I je aapeljaJa, da se je kopal ▼ portir- |
Klerikalci pa hočejo napraviti tak zakon in pravijo, da hočejo spremeniti samo
volilni zakon za Ljubljano, ue pa za deželni zbor.
Volilni zakon za deželui zbor pravi, da imajo vsi, ki imajo pravico voliti v I. in II. razredu pri občinskih volitvah za Ljubljano, tudi pravico voliti v deželni zbor. Deželnozborska večina zopet pravi, da s tem ni nič izpremenjeno. Vedo pa tudi, da sc volilni zakon za deželni zbor
ne more
iznremeniti, če ni navzočih 42, ali vsaj 38 poslancev. Takrat, ko se je sklepal ta zakon, je bilo navzočih samo 33 poslancev in že iz tega razloga je nemogoče, da bi vlada predložila ta zakon vladarja v potr jen je.
Cesar je obljubil, da v svojih osnovnih zakonih za deželni zbor jamstvo, da se ne bo volilni red iz-premenil, zato apeliram na vlado, da noj ne spravlja
vladarja v politično borbo
in naj ne predloži vladarju zakonit, ki je v nasprotju s tem prvotnim vladarjevim zakonom ter ga ne sili k sankciji zakona, ki ne soglaša s temi naredbami.
Tak zakon, kakršnega je sklenila deželnozborska večina, in ki ga hoče predložiti v Najvišjo potrditev, je naravnost izključen. Toda, pri nas so razmere take. da se vsiljujejo v vsako stvar strankarski interesi. In jaz imam vtLsk, da tudi v ljubljanski politiki nekaj ni tako, kakor bi si m orni i želeti.
S stališča in v interesu mestne avtonomije je želeti, da zavzame občinski svet pozicijo, da danes ni nobenega povoda k tako poniževalnemu nastopu vlade, kakršnega moramo ravno občutiti v zadnjem Časn.
Gre tu namreč za
podržavljenje mestne policije.
Sam sem bil pri ministrskem predsedniku grofu Stiirgkhu in ta sam se je izrazil proti meni, da danes ne vidi prave ga vzroka, da bi se odvzela Ljubljani policija, pac pa je z nekakim ironičnim nasmehom dejal, da bi bil morda pred štirimi leti ss to. Iz vsega tega sklepnm, da je tudi ta stvar strankarska, ker pravi zakon jasno in določno, da sme država prevzeti policijo samo v slučaju, če to zahtevajo
višji državni interesi.
Radoveden sem na govor eksce-lence Sehwarza~ na kak način bo utemeljeval te
višje državne interese.
V utemeljevanju vloge sa podržavljenje mestne policije ljubljanske sicer pravi, da zeli to vse prebivalstvo. Toda, to prebivalstvo je sam« ono, ki nikdar zadovoljno ni.
Nekateri agitirajo za sporazum-ljenje. V tem oziru nas vežejo višji dižavni oziri, toda imamo v Ljubljani tri stranke, ki si ne marajo dati odvzeti nikakršne pravice in iz fi-nancijalnih ozirov je to treba upostB vati.
Vlada zahteva za podržavljenje policije 130.000 K. To je zelo lep denar in kljub temu. da nas stane nasa policija več, kakor izražajo te številke, ne moremo prevzeti tega bremena.
Toda, ne držimo se napačnih računov. Cez nekaj let nas bo stala tudi državna policija se veliko vsoto več: vsaj tako nam je zatrjeval deželni predsednik okseelenca bar. Schwar/.
ski posodi, ki jo je neslana bajka pripisovala Konstantinu, in to je, kakor je Savelli prorokovai, drago plačal. Po koncu predpisanih ceremonij so nesli njegovo orožje v oni del cerkve, ki leži med stebri sv. Ivana in mu tam pripravili razkošno ležišče.
Spremstvo -— baroni, pazi in ko merniki — se je umaknilo v malo stransko kapelo, kamor Rienzi ni mogel videti. Poleg postelje je stala svetilka, mesec pa je zlival v cerkev svojo mračno svetlobo. Sveti kraj, slovesna ura in popolna tihota — vse to je še povzdigovalo slavnost • no razpoloženje tega sina sreče. Vzvišene ideje je porajal njegov duh. Ko je legel na pripravljeno posteljo, se je ta deloma podrla. Prebledel je in planil z ležišča, a kakor da bi se sramoval svoje slabosti, je čez nekaj ča sa zopet legel na postelj.
Mesečina je postala slabeja in slabeja. Na mramorna tla je legel enakomeren mraz. Tedaj je v naj'bolj oddaljenem kotu poslopja izza stebra temna senca šinila akozi motno svetlobo. Prihajala je bližjo — se premikala, a brez šuma — švignila od stebra do »tebra — in se končno ustavila pri stebru kraj postelje.
Vsenaokrog je postajala tema čedalje večja in zdelo se je, da postaja večja tudi tihota. Me#ee je izginil in je zavladala Črna noč.
(Dalle prihodnji*.)
Poudarjati pa moram, da je bilo r naših rokah, da izboljšamo mestnim nasta vijencem, zlasti pa mestni soliciji, njih
gmotno stališče.
Toda sedanj to
ni mogoče,
i*er bi uaiu morda drža\a potem zvi->ala prispevek od 130.000 K mogoče na 152.000 K. \ I ada sicer pravi, da noče policijo vzeti pod svojo oskrbo; *oda znano je, da ne vzame v svojo režijo vseh uradu i h poslov. Mestu ^tane še toliko dela, da je treba tu •a leto vsaj 30.000 K za paznike. V najboljšem slučaju znaša tedaj vsota ae 160.000 K.
Ue pa ]X>mi>limo. da stane policija danes mesto saino 152.000 K, imamo tu že deficit 8000 K.
Sedaj pa pride drugo vprašanje, cestna policija ima nad 70 mož; i:t d njimi so tudi stari naši ^luž;ibui-ki. V najboljšem slučaju smemo računati, tla nam puste zaradi onemoglosti ali drugih 11 i 1 >, morda tudi takih, ki jih ve samo v to postavljeni dravnik. polovico stražnikov. Puste nam pa vse uradnike, od prvega do zadnjega, in če računamo pokojnino vi te ljudi, ni prenisko, če redamo, da -►tane to najmanj 30.000 K na lato. v ^leri lega se zviša izdatek mesta že na 190.000 K.
Taka je tedaj tista
dobra kupčija,
a bi jo napravila Ljubljana s podr-Bavljenjem i>oIieije.
Najmanj 40.000 hT
bi morala plačati Ljubljana vee. kater danes.
Krivično j*; je, da postopa vlada fako z nami. med tem ko plačuje Trsi -e danes samo 174.000 K. Zader za
--ako osobo 1 K 32 vin., kar bi po* menilo za Ljubljano nekakih 50.000 kron in Cernoviee 60.000 K.
Če gremo rako po col i Avstriji
;:pivj, vidimo, da bi morala Ljublja-
-i plačevati največ.
župan ljubljanski
iijavljam. da moram protestirati uroti takemu postopanju vlado in ta-» mu zapostavljanju mestne občine ljubljanske, ki bi morala tako krva-\eti. kot nobeno drugo mesto v Avstriji.
Sedaj .so sklenili v deželnem zbora zakon, da se naj podržavi mestna
lolioija. Povedali pa niso. ali naj se ;<■> /.godi čez 10 let, 5 let, ali takoj, ali pu morebiti nikoli. In ravno pod to negotovostjo trpi predvsem naš -t-ražnik. Kdo bi se pač upal pod danimi pogoji zvišati stražnikom plače. Mislim, da je to vprašanje vsakemu
asno. To razmerje, ki danes vlada T>cd mestnim stražništvom in pri-
odnjim državnim stražništvonu je> danes talko krivično, da mora priti do -plesnega odpora.  Ugovarjalo so je
;^er. da jc postopala ljubljanska i>o-
ieijn n(^odkritosrčno in vlada, ki Slovencev ilak ne ljubi, so je ]>o*itavi-
a na isto stališče, toda nikdo ni povedni, kaj želi. Tudi vlada v o/zirn podržavljenja mestne policije ni stopila nobenega koraka. Zakon namreč ;*ravi:
Ce prevzame vlada kako potica . mora stopiti   preje v dogovor z mestom glede doneska.
Sedaj pa se je sklenil v deželnem zboru zakon, v katerem se jat no loloča. da de do
31. marca
ie psride med vlaido m mestom do dogovora glede doneska, sme
deželni odbor
v dogovoru z vlado določiti ta donesek.
Danes imamo 25. marec in do dane** vlada še ni storila
nobenega koraka,
da bi stopila v dogovor z mestno <>h-<-im>, da se določi donesek občini.
t. april stoji pred vrati in jaz .iavno apelirani na vlado, da stori %vojo dolžnost!! Toda prepričan sem, ^ ho pretekel tudi 1. april in da me. *to ne pride do nikakršnega rezultata z vlad«*, ker se
vlada sploh do tedaj ne bo brigala,
da bi stopila z mestom v kak dogo^
\ or.
To sem hotel konstatirati in ničesar drugega. Jasno je, da naft hoče-.jo spraviti celo ob pogajanja in da bi deželni odbor lahko delal, kakor bože. Zato pa protestiramo proti postopanju nase vlade. (Živahno pritrjeni je.)
Shod je nato sprejel sledečo
resolucijo.
Zbrani volilci ljubljanski izražajo mnenje, da je v interesu mestne avtonomije želeti, da se policija mestu ne odvzame, posebno, ker ni višjih državnih ozirov, ki bi za ta govo-i ili. Odločno pa protestirajo proti tema, da bi se mestni donesek za državno policijo v Ljubljani odmeril brez vsakega pogajanja z mestno upravo in po starejšem reda kakor v dragih mestih,
Oglasil se je nato za besedo gospod Zupane, ki je prosil za županovo odpouioč proti škodi, ki jo delajo vojaki na Golovcu, nakar je svetoval žu]>an vsem posestnikom, da naj napravijo tozadevno vlogo na magistrat.
Nato je govoril gospod
Je raj,
bivši pristaš iS. L. JS., ki jc v ostrih beseda]) ožigosal delovanje klerikalne stranke, ki izrablja i u zlorablja ljudstvo in posameznike do skrajnosti, poteni jim pa da brco. Tudi njemu se je tako godilo in jc sedaj s štirimi otroci na cesii. Poživlja društvo h krepkemu delovanju tudi med masami.
Govoril je nato še gospod J u -v a u, ki se je bavi] zla-sti z agitacijo deželnega glavarja v Beli Krajini, kjer je neka mamica v Vinici pravila, da ji je zagrozil,če njen mož ne bo volil klerikalno, da železnica ne bo stekla, nakar je predsednik zaključil ta impoaantni shod.
Inženirske komore.
D U n a ja 27. marca.
Predloga glede ustanovitve skui>-u«' komore za inženirje iu arhitekte, ki je bila včeraj predložena parlamentu, se strinja v svojem ustroju *z odvetniško in notarsko zbornico. Si-ser so imele že rasne dežele inženirske komore, vendar pa so imele te popolnoma drugačen ustroj. Komora bo obsegala oblastveno avt >rizirane ei-vilne tehnike. Toda mod tem, ko so mogli ti tehniki stopiti v kako komoro ali ne, no bo to več odvisno od posameznih tehnikov, marveč bodo oni tehniki, ki so izpolnili pogoje, že ipso inre prišli v komoro. Poleg tega bodo komoro r:Lzširjeiio z važnimi strokovnimi skupinami. .Doslej so bili v teh komorah samo arhitekti, civilni inženirji, okrajni inženirji in elektrotehniki, zastopani pa niso bili pripadniki gozdarske stroko, zcmljedel-ni inženirji in rudarski inženirji. Nova komora pa bo obsegala tudi te strdke. Predpogoj za vstop je izpolnitev predpogojev za avtorizirane teh-nike, tedaj absolutorij kake tozadevne visoke šole in dva državna izpita, nadalje petletna praksa in položitev nekaterih rigorozov. Vsaka strokovna skupina odpošlje v komoro svojega svetnika, ki mora sprejeii izvolitev. Na čelu institucije stoje predsednik in dva podpredsednika. Vsak Član je podvržen disciplinarni oblasti vodstva, ki čuje nad tem, da se stanovska čast ne omadežuje. Novo je tedaj pri tej instituciji: 1. obligatni pristop oblastveno avtoriai ranih civilnih tehnikov: 2. razširjenje komore s sprejetjem nekaterih strokovnih skupin; 3. disciplinarna pravica komore nad svojimi člani; 4. zedinjenjo že obstoječih združenj inženirjev in arhitektov. __
Rudarske stavke.
Avstrija.
Praga, 27. marca.
V splošnem se položaj \ premo-gokopnih okrajih ni nič izpremenil, zlasti ni naraslo število stavkajočih. Med delavstvom pa je opa/Sati zelo intenzirno gibanje za stavko v lo-ketskem okraju, kjer grezi izbruhniti splošna stavka.
Angleško.
London, 27. marca.
Kakor smo že poročali, so se pogajanja med delavci in podjetniki definitivno razbila. Vlada nadaljuje posvetovanja, toda ta so precej brezupna, ker groze zlasti delavci V Južnem VValesu s splošno stavko transportnih delavcev, katerim se bodo pridružili tudi železniški delavci. V nekaterih premogokopih jc že kakih 4000 delavcev zopet začelo z delom. Kakor poroča i Dai!y Mail imajo v Londonu samo še za kakih 10 dni premoga, izguba železnic znaša do sedaj že nad 35 milijonov kron. Kakor poroča list »Times- namerava vlada, če nc poneha stavkarsko gibanje s sprejetjem minimalne plače, poklicati pod orožje rezerve.
Italijansko - turška vojna.
Milan, 27. marca. ;>Corriere della sera« poroča iz Kabire, da vedno bolj utihotapljajo orožje in municijo skozi Egipet. Ladjo, ki prihajajo is Syrije, popolnoma nemoteno plovejo po Nilu od Damiotha navzgor. List pristavlja, da je tihotapstvo ponehalo, ko so italijanske vojne ladje križale ob sirijfrtu obali.
Pariz, 27. marca. >Agence Ha-vaa* fKvroča iz LoDdona: Velevlasti se dogovarjajo o modaliteti koraka, ki ga naj skupno pod vzamejo v Carigradu in ki naj odgovarja koraka, ki so ga napravili v Rimu. Ta korak je morda v si od javnega mnenja v Italiji, ki j« zduj preraelmrjeno iu ki siri
vlado k energični akciji na morju, zelo nujen.
Carigrad, 27. marca. Notranji minister je dobil poročilo, da re-kognoscirajo italijanske vojne ladje pred Syrijo. Kakor se govori, je poslal italijanski konzul Aquarona, ki je pobegnil v Lvbanon, konzulom v Bejrutu spomenico, v katori pravi, da bodo Italijani uapadli obalo libanonsko, če bo vlada izgnala ubežne Italijane.
Dunaj, 27. marca. Neka lokalna korespondenca poroča iz Sofije: »Večerna Pošta- izve iz zanesljivega vira iz Soluna, da so eks - sultana Abdul Hamida v noči cd ponedeljka ua torek na skrivnem prepeljali v Carigrad. Ta naredba je v zvezi z nameravano akcijo Italijanov. Vodilnim krogom ni več zadosti varno bivanje Abdul Hamida v vili Aladini. Zaraditcga je veliki vezir nasvetoval sultanu, naj odredi, da &e prepelje ekssultau na kak varen kraj v Carigradu.
Štajersko.
Soielska železnica, kje si? V
sviboto zjutraj so v Novem rnestu slovesno zasadili prvo lopato za že-leznično progo Novo mesto - Metlika - deželna meja...« čitamo na uvodnem mestu v »Slov. Nar.^ Isti dan piše tudi .-Slovenec«: »Naša dunajska delegacija je zahtevala od Becka, da je prvi pogoj, pod katerim bi za nagodbo z Ogrsko v parlamentu glasovala, ta. da se v nagodbi (?) zasigura železnična zveza Kranjske z Dalmacijo ... i Lepo. Toda pred 5 leti so nam zatrjevali mnogospo-štovani štajerski poslanci S. L. S., da so glasovali za nagodbo z Ogrsko zaradi tega, ker se jim je zasi-gurala železnica Fehring - Purkla-Ptuj - Rogatec - Brežice - Novo mesto in naprej v Dalmacijo kot zveza Dunaja z Dalmacijo. Naše vinogradnike v Slov. goricah, po Halozah, šmarskem. kozjanskem in brežiškem okraju je hudo zadela ogrska nagodba, ker je uničila z neusmiljeno konkurenco Ogrov in Hrvatov našo vinsko kupčijo, ali molčali so, ker so upali na dolgo zaželjeno železnico. Jankovič In Benkovič sta celo sestavila nek železnični odbor in veliko govorila po shodih o novi železnici. Ostalo pa je samo pri govorjenju, storila nista ničesar. Deželni glavar Šuklje se je lani v zadevi te železnice raje dogovarjal s ptujskim Orni-gom in s tem dal Janko viču, Benko-viču in Korošcu neusmiljeno moralno zaušnico. Od takrat pa cela zadeva spi in bode spala naprej, dokler bodemo imeli na Štajerskem — izvrstne poslance S. L. S. Čudimo se samo potrpežljivosti volilcev v prizadetih krajih!
Iz Št. Ju rja ob JL ž. nam pišejo: Vsled zadnjega deževja je Voglajna s svojimi dotoki silno napela; blatna, rumena voda je prestopila bregove ter preplavila daleč naokrog. Isto prikazen je bilo opazovati v šmarskem in rogaškem okraju. Povsod po dolinah vse pod vodo! Travniki polni peska iu druge nesnage, ceste poplavljene, kolovozi razriti. Škode je precej. Kdo nam bo popravljal ceste? Okrajni zastopi nimajo denarja, ker dežela ne plača svojih doneskov za okrajne ceste. Ali bodeta kaj prispevala Benkovič in Korošec? O regulaciji naših potokov niti ne govorim. Kaj je tudi našim »kmečkim« poslancem mar za njo!
Iz Teharjev pri Celju. Vest i*Siov. Nar.% da šolske sestre opuste tukajšnjo gospodinjsko šolo, je povsem resničua. Vsak doni že prihajajo kupci za niso in posestva. Duhovniški deželni poslanci so hoteli dobiti šolskim sestram v slučaju ugodnega izida pogajanj za dela-zmožnost štaj. dež. zbora večjo podporo — a stvar se je ponesrečila in šola se v najkrajšem času opusti. Važno bi bilo v narodnostnem ozi-ru, ako bi dobili dotično posestvo Slovenci v roke.
Iz Celja. Petdesetletnica tukajšnje narodne Čitalnice se bode na slovesen način proslavila v nedeljo, dne 14. aprila. Ker bo to znamenito narodno slavje ne le celjskih Slovencev temveč celega slovenskega šta-jerja, prosimo različna društva, naj bi se pri svojih prireditvah na ta datum ozirala. Lepaki s podrobnim sporedom izidejo prihodnji teden.
Slovensko čebelarsko društvo za Sp. Štajersko priredi v Celjski okolici v dnevih od 29. junija do 2. julija jubilejno čebelarsko razstavo. Podrobnosti sledijo. Čebelarji, pozor!
Regulacije Mure. Na nekem shodu v Radgoni je govoril pred kratkim dr. Kamniker o odpuščanju delavcev pri murski regulaciji. Na njegov predlog se je sklenila sledeča resolucija: Volilci mesta Radgone pozivajo državne in dež. poslance, naj nujno posredujejo pri vladi zaradi odpuščanje delavcev pri murski regugaciji. To zadene osobito trdo one, ki so že več let delali v te] stroki in so prišli sedaj  naenkrat ob
kruh. Ker gre večina denarja za mursko regulacijo po postavi z dne IS. septembra 1909 itak iz državnih blagajn (70%), zato ne gre, da bi se dela naenkrat zaradi slovenske ob-strukcije v deželnem zboru ustavila, češ, da dežela ne more svojih 30% prispevati. Volilci pozivajo gg. poslance, naj vplivajo na to, da bo država izplačala svoj donesek in dovolila štajerski deželi potreben predujem za nadaljevanje regulacijskih del. — Posledice nespametne \Va-stian - Koroščeve obstrukcije čutijo torej tudi že ob Muri — drt Korošče-vi deželnozborski voiilci. Čujemo,da se vrši v kratkem v Veržeju shod, na katerem se bo o tej zadevi tudi s slovenske strani spregovorila resna beseda.
Prepiri med VVastianovci in Ein-spinnerjevci bodo po prerokovanju »Marb. Zeit.« imeli gotove posledice tudi v državnozborskem »National-verbandu". Četudi se je ta vojska % piše M. Z., začela v štajerskem deželnem zboru zategadelj, ker so budili Wastian in njegovi tovariši tam Nemcem narodno vest, je vendar več kot gotovo, da vpliva ta dežel-nozborska zadeva jako močno tuđina parlamentarično nemško - nacijonal-no organizacijo, katero morajo omajati taki politični dvoboji. Einspinner-jeva gonja proti enemu izmed svojih tovarišev jc le delna prikazen; vse-povsodi se maje stavba Nvb., omet se lušči od zidovja... Znano je, da bi vsenemci prav radi videli iz strankarskih ozirov razpad Nvb., zato ni jemati M. prerokovanja preresno. Eno pa teči za Einspinner - Wastia-novimi boji: srednje — in zgornje-štajerski Nemci so se že naveličati politične komande spodnještajerskih renegatov in maloštevilnih prenapetih nemških hujskačev, ki povzročajo neprestano krize v deželi in vpijejo, da je njihova ^narodnost v nevarnosti. V resnici pa so v nevarnosti edinole njihovi globoki žepi.
Šaleška čitalnica v Šoštanju vprizori narodno igro s petjem v petih dejanjih »Deseti brat« in sicer ua cvetno nedeljo 31. t. m. ob treh popoldne v gledališki dvorani hotela »Avstrija   v Šoštanju.
Mariborsko slovensko gledališče. Dramatično društvo v Mariboru je vprizorilo v nedeljo, dne 1/. t. m. po lanski dvakratni reprizi letos se četrtič zgodovinsko igro >V znamenju križa-. Vprizoritev se je v vsakem oziru dobro obnesla, tako glede obiska fdvorana Nar. doma je bila nabito polna), kakor tudi glede nastopa naših požrtvovalnih igralcev. Glavna vloga Marka Superba je bila tudi letos v spretnih rokah gospoda Majerja, ki jo je igral z vso vnemo in s polnim razumom od začetka do konca. Dasi mu je nastavljala s spretnostjo prave igralke ponosna Rimijanka Verenice (gdč. Zin-ka) vse ljubezenske zanke, vendar je ostal zvest lepi kristjanki Merciji, koje vlogo je z nedolžno skromnostjo izvršila v splošno zadovoljnost gospa dr. Pivkova. Gospod Savin je bil kot krvoločen, a strahopeten cesar Neron povsem na svojem mestu. Posebno nam je ugajala igra gospi-ce Savinove. tako ko je nastopila kot deček Steianus, kakor tudi v nastopu kot pevka Aucarija. Mnogo smeha sta vzbujala Bacchova če-stilca Filodemus (g. Weixl) in Gla-brio (g. Marijan), zlasti zadnji. Izmed večjih vlog nam je dalje treba pohvalno omeniti še cesarjevega zaupnika Tigellina (g. Pajnhart), Rim-fjanko Dacijo (ga. Marjanova), cesarico Poppejo (ga. Marinova) ter kristjana Faviia (g. Dobravec) in Tita (g. Pevec), ki so vsi s premišljenim nastopom pripomogli k popolnemu uspehu poučljive igre.
Drobne novice. Iz Št. 11 j a v Slov. gor. poročajo: V petek, dne 29. marca se vrši pri tukajšnjem deželnem vinogradu javen poduk za cepljenje trsja. Udeleženci naj prinesejo nož s seboj. — Iz Celja. Januarja meseca je umrla v tukajšnji bolnišnici posestnica Marija Reich iz jurklošterske občine. Zapustila je tri nezakonske otroke v starosti 2, 4 in S let. Po materini smrti je prevzela oskrbo otrok 75letna babica Marija Reich, ki pa zaradi starosti in slabosti te naloge ni mogla dobro vršiti. Dne 20. marca je zašel orožnik slučajno v stanovanje te starke in je našel nekaj strašnega: mlajša otroka sta ležala na tleh, pokrita z nekimi capami, strahovito suha in zglajena ter v lastnem blatu. V istem položaju se je nahajal najstarejši dečko na nekem kupu slame. Ta je bil že tako zapuščen, da najbrže ne bo ostal več pri življenju. Enake slike se vedno ponavljajo v laškem in zgornjem kozjanskem okraju. Zanemarjenost, revščina in zaostalost ljudstva je strahovita. Saj pa tudi nikdo drug nima dostopa do njega, ko duhovščina Krekovih nazorov. — Ponesrečil se je v Tresternici pri Mariboru pismonoša Janez Fel-ser. Padel je po nekem strmem obronku in si stri desno roko nad komolcem. — Umrl Je v Mariboru viSji okr. zdravnik v pok. dr. Al- 1
bert Leonhard, star 68 let. Pokojnik je deloval kot zdravnik od I. 1869 do 1875 v Ptuju, kasneje pa se jc stalno naselil v Mariboru in bil kot sodnijski in uradni zdravnik pri okr. glavarstvu splošno znana oseba tudi v slovenskih krogih. S politiko se ni bavil. — Iz Konjic. Iz Src je zginil pred nekaterimi dnevi trgovec Petek z ženo. Naročil je od raznih dunajskih trgovcev blago na obroke, ga poprodal in zginil. Ovadilo se ga je sodniji. — Umrli ste v Mariboru zasebnici Helena Niklas, stara 56 in Jožeiina Namesnig, stara 51 let. — Iz Celja. Pri rezanju krme se je hudo ponesrečil hlapec puntigamske pivovc zaloge, Jože Špes. Stroj za rezanje krme ga jc zgrabil za desno roko in mu jo tako hudo poškodoval, da so ga morali spraviti v bolnišnico.
Iz orožniške službe. Iz Celovca je prestavljen orožniški ritmojster E. Hranicki v Zader, na njegovo mesto v Celovec pa pride orožniški ritmojster Fab. Forstner iz Opave.
Zaradi zobobola. Franc Schu-rnah, zasebnik v Št. Vidu ob Glini sc je napil v petek zvečer zelo močnega žganja, ker ga je bolel zob in ni mogel zaspati. Drugo jutro so našli Sehumaha mrtvega. Zadušil se je vsled preveč zavžitega alkohola.
Avtomobilska nesreča. V blizini lovske vojašnice v Beljaku jc trčil avtomobil, v katerem se jc vozil neki Leopold Blati iz Gradca v eno-vprežni kmečki voz. Avtomobil in voz sta dobila močne poškodbe. Tudi konj je težko ranjen. Trčenje je povzročil, kakor zatrjujejo očividci šofer, ker je prehitro vozil in ni dal vozniku nobenega znamenja.
Primorsko.
Odlikovanje. Policijki - agent inšpektor Marko Pire v Trstu je dobil povodom vpokojenja srebrni zaslužni križec s krono.
Tržaški občinski svet. Tržaški občinski svet je sklenil v zadnji seji; da se dovoli za vrtne naprave pri Magdalenski bolnici znesek 3000 K. Stavbo centralne kurilne naprave jc dobila tvrdka Cimadori v Trstu za 37.349 K 08 v.
Prijet goljuf. Včeraj je aretirala tržaška policija zastopnika neke pariške tvrdke za godbene avtomate Avgusta Serventona. Serventona zasleduje oblast že več let zaradi raznih sleparij. Ko je Serventon čutil, da so mu na sledu, je šel v vs«e lokale, kjer je prodal svoje avtomate. Avtomate je zanalašč polomil in jih dal odpeljati na stanovanje svoje ljubice. Ko so ga aretrrali, je simuliral blaznost, toda zdravniška komisija je dognala, da je popolnoma zdrav in da je to vprizoril samo zato, da bi se rešil kazni.
Detotnor. Prodajalec zelišč v Trstu Peter Kadorin je našel včerai dopoldne pod svojo stojnico mal zavoj, v katerem je bilo zavito truplo novorojenčka. Poklical je stražnika, ki je pripeljal komisijo, ki je dognala, da je bilo dete zadušeno. Truplo so odnesli v mrtvašnico. Detomoril-ki so na sledu.
Napad na avtomobil. Dne 5. junija lanskega leta je trčil na Rovinjski cesti na nekem ovinku avtomobil, v katerem so se vozili nadvojvode Kari Frane, Josip in Maks v spremstvu kapitana Brodigana is profesorja Guirsa nenadoma na dve veliki skali, ki sta bili položeni čez cesto. Šoferju se je posrečilo, da je voz ustavil, vendar pa je zadel toliko, da je počila pnevmatika na enera kolesu. Ko so koio popravili in nadomestili pokvarjeno pnevmatiko z novo so se peljali dalje. Komaj 100 korakov od tega mesta so naleteli zopet na skale. Z veliko težavo je šofer voz ustavil predno je trčil v zapreko, tako da se ni pripetila nobena nesreča. Tozadevna preiskava je dognala, da sta napravila zasedo domača fanta pastirja Butkovič in Ma-teis in sicer samo zaradi tega, da bi videla prizor, kako bo trčil avtomobil v skalovje. Obtoženca sta to priznala z dostavkom, da nista vedela, kdo je v avtomobilu. Obsojena sta bila pri okrožnem sodišču v Rovinja in sicer je dobil Butkovič 4 mesece, Mateis pa 3 tedne težke ječe.
Zagoneten uboj. Iz Rovinja poročajo, da pogrešajo v rovinjski okolici že 14 dni znano kmetico Katarino Stipančičevo. Vse iskanje je bilo brezuspešno. Med ljudstvom se je razširila govorica, da je Stipančičevo njen mož ubil in jo kje skrivaj pokopal. V torek pa so našli otroci truplo izgubljene kmetice v bližnjem gozdu. Na glavi :n sicer na sencu ima Stepančičeva prebito lobanjo, udarec je bil bržkotne izvršen s kamnom. K sodnemu ogledu trupla na lici mesta so pripeljali tudi njenega soproga, ki pa je vstrajal odločno pri svoji trditvi, da je nedolžen in da e tem ne ve ničesar.
Otroško varstvo in mladinska oskrba.
Snoči ob 6. je imelo društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v dednem okraju Ljubljana svoj redni leto i občni ^bor v dvorani mestnega magistrata tor je poročal predsednik, e. kr. dež. sod- predsednik v p. gosp. Albert pl. L e v i č n i k, sklicujoč se »a tiskano poročilo o TV. upravnem .teto o društvenem delovanju. Pred-taednik je uvodoma pozdravil župana ?posp. dr. Ivana Tavčarja in de čelnega odbornika g. dr. Z a j e a, nanašajoč, da je veselo znamenje, da tata ta dva zastopnika prišla na zboro-^•anje, ker vidi društvo v tem posetn znamenje naklonjenosti merodajnih faktorjev. Podrobno poročilo o društvenem delovanju v preteklem letu je podal tajnik e. kr. dež. sod. svetnik as*jsp. Fran M i I e i n s k i. Poudarjal •je pred vsem, da je priraslo društvu preteklem letu 164 novih podpiran-*»v. Društvo pa je dalo ?amo v 15 slučajih denarno podporo, ker stoji na stališču, da društvo lahko mnogo bolj uspešno pomaga na drag način.
Delokrog društva rase neprestano. Leta 1908. je imelo izdatkov 2446 feron. leta 1900. 729« K, leta 1910. 10.798. leta 1911. 12.519 K.
Vzroki, da se množi delo dru-snrva, pa tiče v *ledečih okolnostih: a) z rastočo industrijo se množi pro '*etarsiki naraščaj; h) pred vsem pa: ljudem se odpirajo oči za važnost pravilne vzgoje in oskrbe otrok.
Društvo deluje takorekoe v prenesenem delokrogu in začasno, dokler ooklieani činitelji lp skrbi ne pre-vzemo na lastne rame. Država pripravlja zakon o vzgojni skrbi in tudi o mestu ljubljanskem se d? kaj povedati: šolski zdravniki, pomožna šola, obljubljene varovaluiee, obljubljena solarska zavetišča, obljubljena šolar-ska igrišča: in tudi kranjska dežela je v tem pogledu nekaj si orila.
Glede predloga v občinskem svete za zvišanje miloščin, je poročeva lee popolnoma upravičeno opozarjal *a veliko število beračev v Ljubljani. Otroci prihajajo lačni v šolo, nimajo knjig, zvezkov, peres; izo*tajajo \% šole, ker nimajo obutev. Mati in sin imata en sam par čevljev; če gre sin v. doma. mora biti mati doma; če ima mati pot, ne more sin z doma, in niso 3»edki slučaji, ko eelo leto ne pride *trok v šolo, ker nima kaj obleči. — Predlog za zvišanje miloščin je začasno padel. Za rešitev v isrttni še ni bil zrel. Umesten pa je bil ob isti priliki stavljeni predlog na sklic širše e-nketr. slasti ker je pri vseh vprašanjih, ki se tičejo lajšanja bede. računati tudi z zasebno dobrodelnostjo. I*red vsem Hodi poudarjano: kar stori ljubljansko mesto za svoje reveže, «i malo in je primerno več, nego store navadno občine na deželi. Najjas-"eejši dok ar temu je okolnost, da iz-med revnih slojev pač vsak Neljnb-*jančan Lili. si pridobiti domovinska pravico v Ljubljani, nasproti pa nisem doživel dosedaj ne enega siučaja, da bi reven Ljubljančan koprnel po ?em. da doseže domovi nstvo v kaki kranjski občini zunaj Ljubljane. Ča-tsih stori mesto za svoje reveže eelo arevee. Revščini se ne odpomore *golj z denarjem. Denar lahko tudi bedo poveča.
In ne pozabiti: preprečevanje sede ni manj važno od lajšanja bede. Beda naj bo izjema, ne i vso 1 ju bez nijo negovana institucija. Občinski reve« biti naj ne bo poklic in eilj, ka-teor je dandanes. Zvišanje miloščin kar povprek takim razmeram ne naredi konca. Gotovo pa je treba na jareudaren način »e upreti bolj in bolj rastoči bedi. Po izkušnjah našega društva je potrebno: Prvič. Da si vzgojimo na duhu in telesu zdrav na* *aščaj, voljan in sposoben, na pošten aačin preživljati se in svojo družino. Treba je preskrbo mestnih airot načelno urediti in pri tem upoštevati: *f Zdrave, in čedne siroto se prav lah-!ke brezplačno oddaja dobrim ljudem va tsvoje. b) V vsakem slučaju posfe-Ibej »e naj proudari, ali n« kaže dati «troka v rejo na kmete. Stroški bodo tako vsaj za polovico manjši, e) Kar i>& otrok ostane v Ljubljani v Kaaebni »reji, jih je vneti pod stalno nadzorstvo. Treba je ustanoviti varovalniee In dnevna ali šolarska zavetišča. Pre-esnova mestnih šolskih vrtcev v va-i»ovalniee je bila sklenjena že o pri liani vladarjevega jubileja. Drugič. Skrbeti je za to, da vsak, ki se obrača 2a podporo in je sposoben za delo, doni namesto podpore delo, če tudi pod »kromnimi pogoji. Delom ržnežo je siliti v delo. Tretjič. Tako se bo skrčilo Število onih v resnioi potrebnih in vrednih reveže v, ki jim ni treba drugega, nego gmotne podpore. Dati se gim mora po vse zadostna podpora, ta pa je lahko raznolična in obstoji ali: a) v stanovanju; b) v kosu sveta za obdelovanje; e) slednjič obstoji po-»oč lahko v podporah ali v oblačilih, v živilih, ali v denarju. Četrtič. Ko se tako na popolnoma zadovoljiv način uredi preskrba resnično revnih, naj ©e brezpogojno nabrani sleherno be-
račenje v Ljubljani. Trgovci ob pet* kih skoro nimajo časa, streči svojim kupee m, ker nimajo dovolj rok, da odpravljajo trumoma prihajajoče berače. Drage volje bi prispevali po eno kron in tudi več na teden, sko ss jih reši te nadloge. Zato so tla ca ureditev vseh teh perečih vprašanj ugodna. Pred vsem je potrebna ustanovitev društva zoper obubožan je in beračenje; to društvo bodi v najožjem stiku z mestno občino, nemara mu bo mesto lahko dalo prostore in uradnika.
Društvo je štelo v preteklem letu 518 društvenikov, med njimi 26 ustanovnikov.
Iz tajniškega poročila, ki je je podal e. kr. kontrolor dež. plač. urada gosp. Emanuel J o s i n, je razvidno, da je imelo društvo v preteklem letu 10.240 K 01 vin. dohodkov in z blagajniškim ostankom iz leta 1910 skupaj 16.146 K 88 vin. prejemkov. Izmed darov in podpor je omeniti okr. blagajno ljubljanske okolice s 1000 K mesto Ljubljano z 800 K, gerenalno ravnateljstvo e. kr. tobačne režije na Dunaju s 300 K, deželni odbor podpore 2000 K in ustanove 761 K 10 vin., Kreditno banko in Kmetsko posojilnico ter župana dr. Ivana Tavčarja. Izdatki znašajo 12.519 K 24 vin., ostane tedaj blagajniški ostanek 3rll!7 kron 64 vin. V resniei ima tedaj društvo leta 1911 primanjkljaja 2279 K 23 vin. in se je imovina zmanjšala za isto vsoto. Proračun izkazuje potrebščine 13.600 K in dohodkov 8900 K, tedaj izkaznje 4700 K primanjkljaja. Ustanov ima društvo ca 325.0 K, volila pa znašajo 400 K.
V imenu računskih pi aglednlkov
-r. ravnatelj gl. zastopa Assieu-razioni Generali gosp. Ivan R 6 g e r ml., ter predlaga absolotorij z zahvalo blagajniku ter posebno zahvalo predsednikn in tajniku, ki se popolnoma žrtvuje za društvo.
Pri nato sledečih volitvah sta bila s vssklikom zopet izvoljena oba dosedanja računska preglednika, nakar naznani predsednik, da je dobil ravnokar od kabinetne pisarne pismeno obvestilo, da je dovo!;l eesar s sklepom z dne 13. marea t. 1.. da je društvo udeleženo na dobika 41. loterije za civilne dobrodelne svrhe z 10.000 K. Predsednik si izprosi pooblastilo, da se sme brzojavno zahvaliti za to izredno darilo ter zaključi nato občni zbor, zahvaljujoč ?e še enkrat županu za njegovo naklonjenost in za prepustitev dvorane.
nevne vesti.
-r »S. L. S. bo tudi na poiju ju-stiee izvojevala slovenskemu ljudstvu njegove pravice.« Ta stavek je samozavestno napisal »Slovenec« v tisti sapi, ko napada poslanca dr. Ravnikarja in imenuje njegovo odločno borbo za pravice slovenskega ljudstva in slovenskega jezika pri naših sodiščih — »kričanje in frazar-jenje*. Skoda, da »Slovenec* ne pove, na kakšen način misiijo klerikalci slovenskemu narodu izvoievati tudi na poiju justice njegove pravice.« Morda tako, kakor se je »boril* dr. Šusteršič za imenovanje Slovenca kot predsednika ljubljanskega deželnega sodišča. Ako gospodom pri »Slovencu« ni znano to poglavje iz najnovejše slovenske zgodovine, smo jim prav radi na razpolago, d^ jim podamo ta žalosten kapitelj. Ko je stopil bivši predsednik ljubljanskega deželnega sodišča Levičmk v pokoj, je bil med nairesnejšimi kandidati za to mesto dr. J. Kavčič, mož, ki se ni nikdar vmešaval v politično borbo, in o katerem je bilo notorično znano, da je bil s svojimi simpatijami mnogo bližji klerikalcem, kakor pa naprednjakom. !n tisti čas se je zgodilo, da je načelnik klerikalne stranke dr. Ivan Šuster-šič poselil pravosodnega ministra dr. flochenburgerja. »Ich ueiss schon*, je vzkliknil le-ta, ko je zagledal dr. šusteršiča, »in welcher Angelegenheit Sie kommen. Sie wol!en zu Gunsten des Dr. Kavčič intervenieren, nicht war?« Na to je dr. Šusteršič v najresnejšem tonu pripomnil: »Im Gegenteil, Exzellenz, ich bin gekommen, um dle Erae«-nung eines objektiven Rickters zu erbitien. AIs solcher dtinkt mir Ober-landesgericlttsrat Elsner . . .« Pravosodni minister ie sicer ob teh besedah skoraj znal; padel, imenovan pa je bil za predsednika ljubljanskega deželnega sodišča seveda Elsner, tisti, ki ga je dr. Žusteršič proglasil za
— objektivnega sodnika. In ta »objektivni sodnik« je slovensko *ovo-rico že popolnoma prepodil in »hib-tjanskega sodnega poslopja in morda bodo potekli samo meseci, ne morda leta, ko bo vzel zadali svetnik slovenske narodnosti slove od ljubljanskega deželnega sodišča! Vprašamo sedaj slovensko javnost
— napredno in klerikalno, kaj bo preje »izvojevalo tudi na polju justice slovenskemu ljudstvu njegove pravice* ali take dr. Šusteršlčeve intervencije, ali, kakor se je »Slovenec* izvolil izraziti, dr. Ravniharje-
ve »kričanje in frazarjenje« ? Morda bi na to vprašanje mogli točno odgovoriti tudi — slovenski klerikalni poslanci s Štajerskega in Koroškega!
4- Naši klerikalci in Dalmacija. Takole približno pred dvema letoma je bilo, ko so naši klerikalci izjavili, da   jim je Slovenija že preozka in da hočejo vsled tega pričeti s svojim delom tudi v sosednih hrvaških pokrajinah. Prvo svojo lopato so zasadili v Dalmaciji Hoteli so to pokrajino dobiti  pod svoj  podplat ter jo spraviti v gospodarsko odvisnost od klerikalne gospode v Ljubljani. Klerikalno delo za — »rešitev« Dalmacije so  pospešile  lanske državno-zborske volitve. Da zagotove zmago svojim   zaveznikom, dalmatinskim pravašem,   je klerikalna ljubljanska »Zadružna   zveza«  razpredla svoje mreže po vsi Dalmaciji ter ni štedi-la z gmotnimi sredstvi.   Milijoni so se takrat stekali iz Kranjske v Dalmacijo in naša klerikalna gospoda se je nadejala,   da bodo ti milijonj obrodili v Dalmaciji stoteren sad v gospodarskem in političnem oziru. Toda prešle so volitve in prišla je zopet v veljavo suha realnost. Pojavil se je moralni maček. Klerikalci so uvideli, da so se v svojih načrtih temeljito vračunali. Milijoni, zabiti v razne dalmatinske zadruge, niso dones-li niti pričakovanih političnih zmag, niti kakega gospodarskega uspeha. Tr! milijone so vtaknili naši klerikalci v razne dalmatinske zadruge, misleč,   da   bodo ta ogromni kapital vsak trenotek lahko dvignili z mastnimi obrestmi, i oda ne samo, da ni bilo dobiti nobenih obresti, Še kapital je bil tako srečno placiran, da je ostal   brezuspešen   ves klerikalni trud. da* bi dvignili vsaj del svojega kreditiranega denarja. Na to so se klerikalci skušali  otresti dalmatinskih zadrug ter jih naprtiti -Dalmatinskemu savezu«, misleč, da bo leta prevzel obveznosti   onih zadrug ter njim vrnil tem zadrugam kreditirane milijone.   Toda ^Dalmatinski zadružni savez i se je, kakor javljajo hrvaški listi, lepo zahvalil za tako transakcijo   ter ravnodušno prepustil slovenskim klerikalcem, da pojedo dalmatinsko juho, ki so si jo sami pripravili in izkuhsfi. Tri milijone kron kranjskega denarja   je sedaj zabitega v Dalmaciji in ni prav nobene nade, da bi se le vinar tega denarja kdaj vrnil na Kranjsko. Z drugimi besedami povedano:   Tri milijone kron ljudskega denarja, prislu-ženega s krvavimi žulji, je vrženega v nepovratek v vodo! Kaj bo posledica?   Gospodarska   kriza, katero klerikalci ne bodo mogli preprečiti, ako   bi tudi pobasali še tri aH štiri — vseučiliške fonde.
+ Dr. »EnseJbert« kot požrtvovalen narodnjak Bilo ie to v dneh, ko so stali pred sodiščem demonstrante izza septembrskih dni. Slovenski odvetniki so takrat prostovoljno prevzeli nase nalogo, da branijo brezplačno obtožence, med katerimi so bili pripadniki liberalne in klerikalne tranke. Obrambo enega izmed obtožencev le prevzel tudi klerikalni odvetnik Vencajz. Ker pa je bil le-ta na dan obravnave slučajno rad r ran, je prosil svojega kolego dr. Petana, ki ie bil tudi branitelj v dotičnem procesu, naj prevzame tudi zagovor njegovega klijenta. Vencajz je bil seveda prepričan, da bo dr. Pegan obtoženca brezplačno zagovarjal, kakor bi on sam to storil. Obravnava je bila končana in obsojenci so že sedeli po ječah. In nekega lepega dne je dobil Vencajz pismo, v katerem ga dr. Pegan poziva, naj mu nemudoma plača za zagovor onega demonstranta znesek po — 200 kron. Vencajz se je vzpri-čo te dr. Peganove »narodne požrtvovalnosti« kar prijel za fflavo, kako pa se je zgodba o dr. Engelber-tovi požrtvovahiosti končala, o tem molče naši viri.
»Grobnica živega«, krasna sen-zacijska učinkovita drama predvaja se samo še danes v kinematografu »Ideal« pri večernih predstavah. — Jutri priljubljeni specialni večer z lepo dramo * Močnejši od smrti*.
Komat ukradel. Včeraj popoldne je n* Karolinški zemlji neki malopridnež ukradel posestniku Ivanu Sustersiču 50 K vreden komat, katerega je hotel prodati posestniku Iv. Žitniku. Le-ta je komat spoznal, ga odvzel in izročil lastniku nazaj. Tat je policiji znan.
Dediči se Iščejo. Meseca oktobra leta 1009. le v Nome, v Severni Ameriki umrl neki Ivan Snreitzer, kateri je zapustil 145*50 dolarjev, kakor tudi žepno uro z verižico in prstan. O Spreitzerju je avstro-ogr-skemu konzulatu v San Francisco le toliko znanega, da je bil Avstrijec. V Ameriki je moral že bivati kakih 20 let ter ie bil po poklicu kuhar. Star je bil okoli 45 let, srednje rasti in temnih Jas m brk. Zakoniti dediči naj se čimpreje zglase pri svojem okrajnem glavarstvu, odnosno pri mestnem magistratu, kjer dobe na-daljna pojasnila.
Nagla smrt. Včeraj zjutraj so našli na Hauptmanci  št. 6 mrtvega
791etnega prosjaka Mihaela Me!-hiorja iz Šmarja na Dolenjskem. Policijska komisija je dognala, da le prosjak umrl naravne smrti ter odredila, da so truplo prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu.
Mlada begunca. Včeraj sta io iz Zagreba pobrisala leta 1896. rojeni strojarski vajenec Dragotin Batka-jec in njegov prijatelj Vladimir Pich-ler. Na brzojavno obvestilo ju je, ko sta na južnem kolodvoru izstopila, sprejel stražnik Večerin in aretiral. Begunca sta imela pri sebi 355 K 22 v in vsak svoj samokres.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 80 Macedoncev in 29 Hrvatov. V Heb je šlo 40, na Dolenjsko 27, na Koroško 29, v Kočevje pa 40 Hrvatov. 200 Lahov se je odpeljalo v Budimpešto.
Našel je Friderik Svigelj srebrno žepno uro z verižico. — Hišnik Anton Venier je našel dolgo vozno verigo, katero dobi lastnik nazaj pri najditelju v Ulic« na Grad št. 15.
Narodne obramba.
Občni zbor Ciril - Metodove po. dmžniee v Mostah je bil prav dobro obiskan. Predsednik gosp. Supan je pozdravil navzoče, nakar je zastopnik glavne družbe gospod župnik Beroe v kratkih, a jedrnatih besedah orisal pomen in delovanje t^ velekoristne družbe. Za njim je govoril gosp. Lavter, ki je \*zpodbujal člane, naj se resno poprimejo narodnega dela. Po poročilih tajnika, blagajnika in preglednika računov je bil izvoljon novi odbor: gosp. Fran Sup^-.n, prrdsed-nik; gosp. Janko Jaree. namestnik; gosp. Ivan Remžgar, tajnik; gosp. Fran Pogačar, blagajnik; Andr. Sve-tek, odbornik; Marija Jaree, Ivanka Jarec, Cecilija Ma^n'ič in Ivanka Kelbel, odborniee; Matevž Seine in Ivan Hambergar, preglednika računov. Gosp. predsedni je zaključil občni zbor z željo, da bi v prihodnjem letu bilo družbino delovanje kar najboljše. Ob tej priliki- se je nabralo v Ciril - Metodov nabiralnik 7 K 35 v.
Društnena naznanila.
Dijaška dobrodelna prireditev za »Domovino«, ki je bila določena na 13. april, se je v?led komornega koncerta in z ozirom na koncert »Zveze pevskih društev« ter telovadne akademije »Sokola I.« definitivno določila na soboto 11. maja. Priprave za to veliko veselico so v polnem tpku in bo vsa prireditev nudila izredno izbrano zabavo.
Ljubljanska krajna skupina zveze c. kr. poštnih in brzojavnih uslužbencev Avstrije. Na praznik popoldne so se sešli v salonu Leonove gostilne v Florijanski ulici uslužbenci krajne t-kupine ljubljanske poštnih in brzojavnih uslužbencev. Udeležba je bila številna, zborovanje je posetil tudi predsednik tržaške skupine gospod M o h o r i e. Gorenjske tovariše pa je zastopal tovariš čop. Zborovanje je otvori 1 dolgoletni velezaslužni predsednik skupine ljubljanske gospod K o š e n i n a. Zapismka-r gosp. C u n-der poroča o zapisniku lanskega občnega zbora, kateri se odobri, nakar je poročal blagajnik g. H e u t e 1 o društvenem blagajniškem stanju. Društvo je imelo tekom leta 1011 prejemkov 1670 K 20 vin. Ka centralo na Dnnaj ja poslala skupina ljubljanska 15(5:2 K ^4 vin. Ostalo je še 116 K 3& vin. Lanski ostanek mala 111 K 80 vin., skupno 258 K 25 v. Drifeilfani stroški so narasli v tekočem letu na 127 K 18 vini*, tako da ima društvo 101 K 07 vin. čistega prefeHfca, ki je naložen v delni vsoti 50 K 25 vin. v »Mestni hranilnicic, ostanefc pa je v ročni blagajni./Društvo je izplačalo tekom leta za 988 dni bolniško podpore po 2 K dnevno, torej 1976 K. Koncem marca t. 1. pa zna&a društveno premoženje v blagajni, vštevši knjižico »Mestno hranilnice^ 193 K 18 vin. To poročilo izkazuje, da društvo kljub rovanju — ki je povsem neumestno za strokovno društvo — napreduje, obenem pa izkazuje lepo izpričevalo o marljivosti in vestnosti društvenega blagajnika. Glede blagajniškega poročila so je razvila dolgomučna debata, ki pa ni merila na sedanjega blagajnika go spoda Heuflja, marveč so gotovi opo-zieijonalci pogrevali že davno odobrene ukrepe in naredbe društva iz leta 1908. Pri voiitvi so bili izvoljeni sledeči gospodje: predsednik Zajee Frane; namestnik B a v d e k; blagajnik G o 1 j a r; namestnik Jovan; tajnik Valentin Anton; namestnik Božič Leopold; pregledovalee knjig Cuderman; namestnik Prošek; bel. preglednik M ar in -k o Ivan; namestnik B i z o v i 6 a r; knjižničar Vogelnik Ivan; namestnik Pogačar; odborniki: Kosmač, Ravnikar in Kristan; namestniki S i n t i č, A n t o n č i č in Eržen. Društvo šteje sedaj 134 članov, cela avstrijska organizacija pa okroglo 18.000 članov. Za delegata krajne skupine na občni zbor zveze
na Dunaju je bil izvoljen novi predsednik gosjjod Fran Zajee. Končno je pozdravil s krepkim nagovorom Ljubljančane gospod M o h o r i Č iz Trsta. Predočil jim je njihov položaj, njihove razmere in dolžnosti napram celotni organizaciji kakor v društvu med Sabo, ki je vsled stran-karstva gotovih Članov že veliko trpelo, vendar Še vse prebolelo in ima kljub njihovemu nepari amen tarnemn nastopu in nekolegijalnemu ravnanju še vedno toliko življenjske moči v sebi, da lahko vse to zatre.
Občni zbor gestilničarskc zadruge. Kakor že naznanjeno, se vrši jutri, v petek 29. t. m., občni zbor go-stilničarske zadruge v Ljubljani, v areni Narodnega doma in ne v Mestnem domu, kakor je bilo prvotno naznanjeno. Ker se od gotove strani deluje proti kandidatom, postavljenim soglasno na zaupnem sestanku (posebno za mesto podpredsednika), se cenjeni člani opozarjajo, da se polno-številno udeleže občnega zbora in volijo nasvetevane gospode kandidate, kar bode v korist njim in v proovit zadruge.
Pomočniški   zbor   gostiln iČarske zadruge v Ljubljani je irnel v torek svoj redni občni zbor v salonu gostilne pri »Leonu<- v Florijanski ulici. Zborovanje je vodil predsednik pomočniškega zbora gosp. C ari Josip. Zborovanje, ki je bilo jako živahno, je bilo dobro obiskano, kar posebno priča, da člani   dobro vedo, kolika moč leži v organizaciji, brez katere danes ni mogoče ničesar doseči, kar se posameznik s svojimi zahtevami, če tudi ho opravičene, vedno lažje odpravi, kakor če nastopa za skupne interese močna organizacija.   Po odobrenem, skrbno sestavljenem tajniškem poročilu so prišli na vrsto razni interni predlogi društva. Tako ss je zahteval    počitek    kavar. uslužbencev v tisti meri, kakršnega iinajo gostilniški uslužbenci, kar bodo člani tudi gotovo dosegli, seveda v kolikor določa to zakon. Sprožilo se je tudi vprašanje glede redovnih glob. — Določili so, da smejo porabiti redovne globe oni, ki so jih upravičeni nalagati in pobirati edinole za namene pomočnikov in vajencev. G. Zaje je referiral jako temeljito o dokazu SpO-sobnosti, O strokovni šoli in napravi' jako drastično primero med plačilnim natakarjem in  natakaricami. Tozadevno so sprejeli zborovalci sledeča resolucijo: Današnji zboroval^i sklenejo soglasno,    pozvati ljubljansko gostil ni carsko zadrugo, da čim preje stori vse potrebne korake, ki omogočijo ustanovitev strokovne nadaljevalne Šole za vajence gostilniške obrti v Ljubljani. Obenem izrekajo ogorčenje nad tem, da s*> še vedno dela razlika med moškimi   in ženskimi uslužbenci v gostilniearskem obrtu in zahtevajo,   da se nemudoma vpeljo enako kakor pri moških tudi pri ženskih vajeniško in pomočniško dobo. Pri voh" t vi v pomočniški odbor so bili voljeni sledeči gosoodje: H i n d 1 e r Jos., S o b o t k o v i t z Karel, R o t b Aleksander in M i k e r Franc. V odbor pomočniške blagajne Š k e r fee t Ivan; namestnik  Florjane Alojzij. Y nadzorovalni odbor Turjak Ivrnst in Stopal Franc; namestnika W r e t s e h n i k Viktor in A n e r Ferdinand. V razsodišče: H d n d 1 e r Jos., W e r t s c h n i k Lovrenc, R i t -ter Franc, Turjak Emst in M i-k e e. Za poslaueo v zadružni občni zbor s»o bili izvoljeni   C a r 1 Josip. D o v e č a r Karel in K u z m a. Alojzij.
Pomočniška bolniška blagajna pomočniškega zbora ljubljanske gostil ni carske zadruge je imela v torek svoj redni občni zbor v salonu pn »Leonu« v Florijanski ulici. Blagajna, ki jako dobro uspeva, je imela 642 članov, moških in ženskih. Bolniško podporo je izplačala blagajna tekom leta 683 bolnikom za 2086 dni. Blagajniški zdravnik je dr. Mavrierj Rus, bolniške lekarne pa TrnkoczA. Levstik, Cižmar in Bohinc. Računski zaključok blaga j ue izkazuje i dne 31. decembra 18.337 K 45 vin. premoženja. Na predlog računskega preglednika gosp. Zajca se je podelil odboru in blagajniku nbsolutorij. Nato so izrekli zborovalci soglasno izrecno zahvalo svojemu zdravniku gosp. dr. Mavriciju Rusu, ki z vso vnemo deluje vedno za dobrobit članov in blagajne. Med raznimi predlogi je bil sprejet tudi predlog, da člani blagajne lahko kupujejo zdravila v vseh lekarnah. — Glede obiska zdravnikov - specijalistov so sklonili zborovalci, da sme iti član blagajne k specijalistu edinole z dovoljenjem, ali na poziv društvenega zdravnika gosp. dr. Rusa^ nakar je bilo zborovanje zaključeno.
Deželne zadruge soda vi carje v na Kranjskem s sedežem v Ljubljani občni zbor bo dne 18. aprila 1912 ob pol 10. dopoldne v Ljubljani, Rimska cesta št. 17, v gostilniških prostorih gosp. Gašperja Bolteta,
Ljubljanska podružnica kleparjev je imela v soboto dne 2S. t. m. v gostilni Petričevi redni obeni zbor. Zborovanje je vodil podružnični predsednik gosp. LHrovat Po
cratkem poročilu društvenega delo anja v minolem letn, v katerem so iosegrli klesarji lepe uspehe, je slc-lilo blagajniško poročilo, glasom ka-^rega je imela skupina dohodkov :38 K 80 vin., izdatkov pa 806 kron t vin., od katerih se je odposlalo na entralo 741 K 94 vin., ostanek 31 K s> vin. pa je razpoložljiv. Skupina jjeje 39 članov. V nov odbor so bili -voljeni sledeči gg.: predsednik Ivan fj r o v a t. namestnik Ivan Robija, blagajnik Prane B a b n i k, na-pontnik Mihael Tnrk in odborniki: eter T a e h, Anton Tome, Franc / n 1 a z n i k in Alojzij K r j a v e c. s nadzorstvo sta bila izvoljena Jakob kopitar in Lovro M r z 1 i k a r.
Bela preveza na roki z rdečim irižem. Vodstvo pomožnega društva v Rdečega križale na Dunaju je do >reklica dovolilo, da smejo pri reše-,alnib društvih zaposleni prostovolj-ji gasilci nositi na roki belo prevezo : rdečim križem, toda s pogojem, da 4 člani kake podružnice »Rdečega 4-riža«. Da pa se jim pristop omogoči, je vodstvo zanjo znižalo članarino na etnih 20 do 40 vinarjev.
Pevski zbor Čitalnice v Šiški je priredil v nedeljo zelo zabaven večer. Spored je bil tako bogat in zanimiv, ja vlada občna želja, naj bi se taki rečeri še večkrat prirejali. Vodja ceri večera sta. bila gg. Drago V u 6-j k in Ivau Tavčar. Prvi je pro-ajal i svojina moškim zborom štiri [epe pe»nii, med katerimi   je alaati jala pri nas do sedaj nenavadna, *>rno naštndžrana in krasno pred-aašana Zajčerva »Ružica i slavuljv-. |.-t.j gospod naiu je preskrb o 1    še za jr ig izreden užitek. Pri ve del nam je iz\ rsiuega umetnika na flavto go*>p. Vaclavn  Barto. ki je s spremljevc-h.it-m glasovira očaral občinjitvo s svojo igro. Gosp. Ivan Tavčar pa je ilrugič ]>o mnogom vezbanju spravil na oder dve onodejanki, v katerih vse igralke in igralci nastopili s toliko sigurnostjo in spretnostjorda bi lahlko sodelovali tudi na večjih oHrih. K sklepu naj še enkrat omenim gosp. Vučnika kot izvrstnega ka-jrista.     Narisal nam je mnogo ki jih je občinstvo takoj spoznalo. Prav hvaležni moramo biti moš-^boTii Čitalnice za Tako zabav-d   prireditev, kakršna naj bi so. oe ►če, še enkrat ponovila. Pozabiti ;r ae smemo tudi točne postrežbe go-
- li i čarke pri Kankertu, gospe Ane Kopitzeve, ki je z dobro   pijačo in
enimi jedili občinstvo v vsem za-
Telovadno   društvo    »Sokol« v Sf. Vidu je izvolilo na občnem zboru leto 1912. ta-le od;>or: Starosta.: br. Fran M a t j a n; podstarosta: br. Pran 8 u s t e r š i č; načelnik: br. Albin   Eržen;    tajnik:   br. Robert mda; blagajnik: br. Ivan Go-lj a r: gospodar: br. Anton Krat-odborniki: br. Cvetko K o 1 b e , br. Ivan Pipan, br. Milan P o i i -in br. Fran Ž e 1 e z n i k; pre-ii'ka računov: br. Ivan B i te n c in br. Josip   M a t j a u. — Društvo miredi  na Belo nedeljo. 14. aprila, ieo z igro v korisi skladu za Šoki dom v Št. Vidu. Koncert v Idriji. Dijaki e. kr. ne realke v Idriji prirede v sofa re dne 30. t. L v prid dijaškemu »rnemu   društvu   koncert pod -tvom gosp. c. kr. učitelju L-eop. ti. a. Spored obsega to-le točke: 0. Jenko:   Što   čutiš Srbine tužni! ki zbor. A. Nedved: V ljubem si ia kraju. Moški zbor. Paveič: Pred durmi. Tenor-solo s spremlj« vali jem klavirja. F. Drdla: Souvenir in d' A m brodio: Canconetta. Gosli s ^premije van jem klavirja, A. Novak: -ski kraji. Moški zbor s tenor-solo. P. Drdla: Kubelikova sere nada. Gosli v premij, v anjem klavirja. Smetana: Sekstet iz »Prodane neveste«« Dramatičen prizor: Za svojo pravico. — *<k ob 8. zvečer. Vstopnice se dobivajo v predprodaji v knjigarni go-'da Hinka Saxa in sicer sedeži po
- K, 1 K 20 v, 80 v in 60 v, stojišča
pO 30 v. Prireditev se vrši v pi-ai pri Črnem orlu. Klub   Slovenskih farmacevtov ^.ad. društva »Ilirije« v Pragi je zaključil prvo polletje svojega obstoja. S ponosom lahko zremo nazaj na to kratko dobo, kajti svesti smo si, da smo v danih razmerah   v polni ri storili in izpolnili to, kar smo začrtali   v   svojem programu, ivni namen našega kluba je bil: /popolniti med svojimi   člani sta-ovsko izobrazbo, širili zanimanje za znanstveno delovanje in zainte-sirati tudi širšo slov.  javnost za farmacijo. Izdali smo oklic na slovenske   lekarnarje   in službujoče rmacevte v domovini ter jih prosili, da nas pri   našem stremljenju Enotno in moralno podpirajo. Bodi na tem mestu še   enkrat izrečena vsem, gospodom, ki so pojmili usta-n >vitey našega kluba, najiskrenejša ivala. S poslanimi darovi nam je bilo omogočeno,   da smo si osnovali ze    lepo    strokovno - znanstveno ; njižnico, na katere izpopolnitev po-'aga klub največjo važnost. Priredili smo dve predavanji, ki sta uspeli kar najbolje.   S »Klubom českych
farmaceutu« so nas vezale najintimnejše vezi in so nam šli češki tovariši vedno in povsod rade volje na roko. Veliko važnost smo polagali tudi na to, da spoznamo ustroj farmacevtske industrije, zato smo priredili tudi več strokovno - znanstvenih izletov v češke tovarne farmacevtskih izdelkov in potrebščin. Izmed teh omenjamo zlasti izlete v tovarno kirurgičnih potrebščin in ob-vezil Br. Čižkove nost. v tovarno sodovke, žitne kave, gorčice itd. Dr. Fr. Zatka ter zlasti izlet v Svatkovo tovarno maltonovih in železnatih vin. Posebno zadnjo tovarno priporočamo vsem gg. lekarnarjem in zdravnikom kot solidno slovansko tvrdko ter omenjamo, da so njeni izdelki glasom strokovnjaških atestov mnogo bolji od preparatov različnih tujih tovaren. — Udeležili smo se tudi krasnega in velezanimivega demonstracijskega predavanja vseuči-liškega profesorja dr. Šterbe »O tekočem zraku«, razven tega smo bili vedno zastopani pri raznih shodih in predavanjih čeških strokovnih društev itd. Pri vsako tedenskih kruhovih sestankih smo razpravljali o najrazličnejših stanovskih vprašanjih, zlasti o novi medicinami taksi, o reformi farmacevtskega študija, o razmerah farmacije na Slovenskem, sploh o vseh aktualnih stanovskih vprašanjih. — Ko je začel docent na češki tehniki. Ph. Mr. Emanuel Senft predavati o farmakoergaziji, t. j. o nauku, kako umetno gojiti me-dicinalne rastline, je naš klub takoj sklenil, da se z ozirom na važnost predmeta udeleži teh predavanj, ki nam bodo dala direktivo, na kak način bi se dalo sčasoma tudi pri nas na Slovenskem vpeljati to novo panogo naše stroke in kako jo praktično izvesti. — V petih mesecih po-Ie£ mnogega opravila, ki ga zahteva naš študij na univerzi, gotovo dovoli uspešnega dela! Toda s tem naš klub še ni zadovoljen: ini stremimo šc vedno naprej in upamo, da bo drugo poluletje še bogatejše na delu za naš stan, kot prvo. Naš klub je dal tudi inicijativo za to, da se je pred kratkim ustanovilo v Pragi -Akademično društvo jugoslovanskih farmacevtov s-, katerega pravila so se že dala v potrjenje. — Od zadnjega izkaza do danes smo prejeli še sledeče darove: Ph. Mr. J. R. Hočevar, Vrhnika 20 K: Ph. Mr. Fr. Savnik, K ran i 5 K; Ph. Mr. Karel Savnik 10 K: Ph. Mr. V. Porazil. Konjice 10 K: tovarna maltonovih vin Svatek a spol. Praga-Smichov 20 K. Za vse darove se najiskreneje zahvaljujemo in prosimo, da nas podpirajo gg. lekarnarji v domovini še v prihodnje, kajti le tako bo mogel naš klub izoolnovati stavljeno si nalogo! — Za ^>KIub slovenskih far-macevtev akad. društva i Ilirije« v Pragi: Ph. St. Hugo Mužina, t. č. predsednik. Ph. St. Fedor Gradišnik, t. č. tajnik.
ProsvBta.
Iz pisarne slovenskega gledališča.   Jutri, v petek zvečer, se poje drugič. Fr. Ncumanna prekrasna opera s Ljubimkanje«.   Predstava izven abonnementa; za lože nepar. Opozarjamo, da ima orkester jako težko in najvažnejšo vlogo ter da izv, ja po II. dejanju velik intermezzo. Sioven-ska Filharmonija se v tej open prav posebno odlikuje in gosp. kapelnik, V.   Talieh,   podaja   najboljše svojo umetnost. Delo je sploh dovršeno na-študirano ter se igra vzorno. Dejanje je znano po A. Schnitzlerjevi drami iz minole sezone. Režiser gosp. Hinko Nučič je opero izrezi ral z največjo skrbnostjo, in v^>i solisti so prav dobri. Tako umetniško delo sploh ne potrebuje nobene reklame. Opera je docela nova, prekrana, v orkestralnem ozira razkošno   orkestrirana, polna melodiko in napetega dejanja. Mo-derni operni   komponisti vztrajno iščejo nadaljevanja dramatske verjetnosti, ki jo je po romantiki začel z vsemi sredstvi prvi   zasledovati R. VVagner in za njem Francoz Bru-neau,ki je naZolove librotte komponi-ral   tekste   v   prozi.     Tudi Rihard Strana* je komponiral Wildovo dramo >/Saiomo« v prozi, in po teh potih hodi operni komponist Franc Ncu-maun,   ki   je   uporabil   znano A. Sebnitalerjevo   dramo »Ljubimkanje«, le nekoliko skrajšano, za besedilo svoje opere.    Pevci ne nastopajo samo na zunanji efekt proračun jenih arij. ampak igrajo realne ljudi in po-jo dialog, ki mu je melodija izrasla iz ritma besed. Glasba seveda s tem načinom   še   potencira karakteristiko oseb in tok dejanja.     Lirski in dramatski prizori, izraženi v glasbi, prihajajo še do večje veljave. Živahnost prvega dejanja   s kinematografsko naglim brzenjem prizorov, veselih in mladostno   lahkomiselnih, kontra-stira s smrtno slutnjo, ki leži na drugem dejanju, polnem strasti, prikritega obupa in hrepenenja; tretje dejanje je dramatsko najsilnejše in zlasti konec je višek tragike. Drugo in tretje dejanje je vezano z orkestralno medigro, ki slika Fričev dvoboj in
padee. Največjo in najvažnejšo vlogo
ima sploh orkester v tej operi občutja in notranjih duševnih procesov. Mestoma uporablja Nenmann melo-dramateko formo, da izraža čustva in misli akterjev na odru. Tako je ta opera višek modernosti, ki ga je producirala doslej naša opera od \Vag-nerja do Wolfa Ferrarija. »Ljubimkanje« je opera, ki je tekom enega leta osvojila že 18 prvih nemških odrov ter je bila tekom minole zime izvajana na nadaljnih 24 odrih. Velik uspeh je dosegla celo v Helsingforsu na Fiuskem, v Hanovru so jo ]>eli v dvornem gledališču in prva slovanska scena je bila praško Narodni di-vadlo, ki jo je vprizorilo početkom listopada. Drugo slovansko gledališče pa je naše. Glasbeno in pevsko izobraženi krogi imajo pri tej operi prav izreden užitek. — V nedeljo zvečer se vprizori prvič pok. yrrofa L. N. Tolstega velika drama »Živ mrtvec« na korb.t marljivenin dramskemu osobju. Kakor znano, so našli to dramo v literarni zapuščini slovanskega proroka iz Jasne Poljane, ki je obdelal v njej resničen dogodek ter je podal v njej velik kos svoje filozofije. Ta drama je imela povsod senzacionalen uspeh.
Slovensko gledališče. Ljubimkanje. Opera v treh dejanjih. Ugias-bil Franc Neuinann. Tekst po drami Arturja   Schnitzlerja.   Kapelnik V. Talich. Režiser H. Nučič. —Včerajšnja operna noviteta je bila zadnja v sezoni in nemaia tudi najlepša v sezoni. To se je videlo že na mnogih gledalcih, ki so šli tihi in prizadeti iz gledališča,   ker jim je šla ta iskrena godba in ta prisrčna drama do srca in jim   zgrabila živce.   Dejanje ni iskano   in   ni umetničeno. Košček vsakdanjosti je prijet s spretno roko, mlad človek, prijeten lahkoživec. ki žvižglja  po cesti in koketira z ženskami je postavljen na oder, gledališkega gostača hči Kristina ima nesrečo, da se resno zaljubi vanj, glej, in tako pade v to  igračkanje prva pest usode.   In dru&a težka pest je soprog gospe, s katero si je veselja-ček dopisaval.   Mož je našel pisma, zdaj hoče zadoščenja . . . čemu jih jc pisal, čemu? Proč od Kristinine vednosti se vrši dvoboj. Njenega ljubega so ustrelili brez njene vednosti, brez njene vednosti so ga položili v rakev,   spustili v črno   jamo in za-grebli. Ona gre na njegov grob, a ne jokat . . . Ker tam že menda joče soproga tistega moža, ki ga je usmrtil. Kaj ji preostaja? Smrt! — Vsakdanjost, sama vsakdanjost, ali tako prisrčna, tako topla, da čutimo v besedah kri, dušo. bolečino, vso pritajeno in pridržano, ali zamolklo in tem grenkejšo in občutnejšo. To čuvstveno in iskreno dejanje spremlja godba, lije se in teče ob njem in hiti kakor spreten risar, da pomore besedi z naglo ali karakteristično plastiko do polne veljave, da podčrta usode-polno mesto, da se zažene z veselim tekstom v razkošno   veselje   in da pade z žalostjo v turobo in moč prekipevajočega   občutja.  Tu ni posameznih melodij,   ločenih   druga od druge, tu je vse ena sama melodija, ki se začne .s prvim aktom in neha z zadnjim. Ena sama linija je, ki pada in se dviga in valovi   do efektnega konca. Ničesar ni preveč, ničesar ni premalo, pa naj hrešče godala, zve ne činele in pavke in bobni,  ali pa naj jokajo po svojih višinah pridržane vijofine. Tudi nemtizik je nemaia čutil to popolnost.   Prepojila   ga je harmonija   dejanja   in   glasbe. — Predstavi se je vrinilo par neredno-sti: pesem Kristinina   s klavirjem, košček tenoristove   proze v L dejanju, a to so malenkosti, ki odpadejo pri reprizi.   Pohvaliti treba vse interprete. Odč. Sipankovo in Thaler-jevo, g. Krampero, g. Novaka, gdč. Peršlovo, g. Krizaja in g. Bukška, ki je imel včeraj mogoče najboljši nastop v letošnji sezoni in mi je imponira!. Vsi so bili prav dobri. Obisk ni bil tak, da bi bil človek ž njim zadovoljen. Tako lepa noviteta bi za htevala razprodano hišo.   G. Talich je bil s Filharmonijo   izboren kakor vedno in režija tudi.   Pravijo, da je bila to za dolgo časa zadnja operna noviteta.  V prihodnji sezoni baje ne bo več opere. V kulturi Slovencev to ni korak naprej   pač pa rakova hoja. Človeku, ki mu je pri srcu domač napredek, je moralo  biti včeraj nerodno. Čemu razbiti in razdejati, kar se  je s tolikim  večletnim trudom zbralo in zgradilo?
Umetnost.
Razstava slik v Mestnem domu.
Opetovano smo že opozorili na res zanimivo razstavo slik k romanu slavnega poljskega pisatelja H. Sien-kiewieza. Včeraj je razstavo posetilo moško in žensko učiteljišče pod vodstvom profesorja. Priporočamo obisk razstave vsem, posebno pa onim, ki so že brali eno ali drugo izborno delo tega znamenitega poljskega romanopisca, katerega dela so že skoro vsa prestavljena tudi na slovenščino, da si ogledajo tudi izborne slike najboljših poljskih umetnikov, e katerimi so
izpopolnili izborna Sienkietriczeva dela. Slike so razstavljene v veliki dvorani Mestnega doma Razstava je odprta vsak dan od 9. do mraka.
Telefonska in brzojavno poročila.
Frivolna klerikalna abstrakcija.
Dunaj, 28. marca. Slovenski klerikalci nadaljujejo svojo frivolno obstrukcijo v odseku Za državne nastavi jenee.
Odsek je prišel do $ 68 lit. d. ter so bili paragrafi večino Sprejeti v zmislu predlogov referentov. Poslanec dr. Korošec in Gostinčar sta stavila skoro k vsakemu paragrafu iz-premenjevalne predloge, da na ta način zavlečeta razpravo. Gostinčar Je zahteval večkrat tudi poimensko glasovanje. Da se spozna frivolnost tega klerikalnega nastopanja, je treba navesti nekaj vzgledov:
Dr. Korošec je stavil k § 55., odstavek B, ki govori o dopustih- izpre-minjenvalni predlog, da naj imajo vsi uradniki brez razlike Činovnega razreda en teden dopusta, če so stari 18 do 30 let. Od 30 do 40 leta naj imajo dva tedna dopusta in samo oni uradniki, ki so čez o0 let stari, naj imajo pet tednov dopusta. Dr. Korošec je stavil tudi resolucijo k paragrafu, ki zahteva za nekatere službe uu'ščansko-šolsko izobrazbo, ter jc utemeljeval to resolucijo z nezadostnimi šolskimi razmerami na Kranjskem in Štajerskem, ter poživlja vlado, da naj pritisne zlasti na kranjski deželni zbor, da začno ustanavljati meščanske šole. Ker ta resolucija ne spada k razpravi, je načelnik ni hotel dati na glasovanje. Gostinčar pa jc zahteval, da se vrši o tej načelnikovi izjavi, ali naj pride resolucija na razpravo ali ne, poimensko glasovanje. Gostinčar pa je klub temu s svojim predlogom popolnoma pogorel.
Vodocestiie predloge-
Dunaj, 28. marca. V državnem zboru se je začela danes debata o vo* docestnih predlogah, ki sta jo uvedla trgovski minister Rdssler in minister za javna dela Trnka, z obširnim eks-pozeji. Trgovinski minister Rdssler je poudarjal razliko med vodoeefttnini zakonom iz leta 1901 in sedanjo predlogo ter označil predlogo kot velil; gospodarski napredek. Minister Tru-ka se je ha vil v svojem govoru zlasti z regulacijskimi zadevami.
Dunaj, 28. marea. V svojem današnjem govoru je minister Trnka poročal tudi o kompenzacijah glede zahtev južnih dežel vsled vodocost nega zakona ter izjavil, da vlada ne bo zanemarjala teh dežel ter ima pripravljene že velike melioracijske načrte za te dežele. V imenu poljedelskega ministra Brata je izjavil, da ne pripravljajo posebno velike melioracije za Kras, za katere je načrt že skoro izgotovljen. Naglasa! je nadalje, da bo vlada ]>osebiio skrb obračala na Dalmacijo. Po ministru Trnki so govorili poslanci Holubovič, Vojta in za dalmatinski klub Jočovič. nato poslanec Smrček.
Dunaj, 28. marea. Stranke so se dogovorile, da vodoe^stue. predloge po možnosti še danes izrocc posebnemu odseku, ki as bo imenoval Vodnogospodarski odsek. Če bo debata danes končana, bodo odsek izvolili jutri. Skrpani   nemški    National ver band.
Dunaj, 28. marva. V današnji seji nemškega Nationalverbanda sta bila zopet izvoljena v načelništve radikalna poslanca Paoher in Wolf. S tem je Nationalverb. zopet za nekaj časa zliman.V seji so sklenili naio podati na naučnega ministra interpelacijo zaradi prepovedi društvene telovadbe v šolskih telovadnicah.
Kornerjev predlog.
Dunaj, 28. marca. Glasovanje o Kornerjevem predlogu se vrši danes od 4. do 5. Poljaki se bodo absenti-rali in vsi Nemci, tudi socijalni demokrati bodo glasovali proti. Na ta način predlog niti absolutne večine ne bo dobil.
Bomba v železniškem vozu.
Inomost, 28. marca. Na postaji Franzensfeste so našli v nekem železniškem vozu dinamitno bombo in ni izključeno, da gre za atentat.
Bosanska deželna banka.
Dunaj, 28. marca. Iz bosanskih poslanskih krogov se izve: V zadnjih časih so Se vršila pogajnja med vojnim ministrom Auffenbergom in obema domobranskima ministroma glede ustanovitve bosansko-herce-govskega domobranstva. Kakor se čuje, so prišli do sklepa ustanoviti dva domobranska poveljništva po tri polke s tremi bataljoni. Napis na fesu naj se glasi: »Za cesarja, kralja in domovino.« Povelja bodo hrvaška, oziroma srbska. Bosanski poslanci so mnenja, da pride ta zakonski predlog i+e letos pred delegacije.
Ogrska krira.
Budimpešta, 28. marea. Ogrski ministrski predsednik grof Khueu bo
jutri baje prosil cesarja v avdijenoi, da naj ogrski kabinet definitivno odpusti. Dosedanji finančni minister Luka/!'/, ki je veljal doslej za najrevnejšega kandidata, je baje ministrsko predsedstvo odklonil. Situacija jo zelo kritična. ,v Kreta.
Carigrad, 28. marca. Kakor poročajo iz zanesljivega vira, bodo varstvene oblasti še ta teden izkrcale na Kreti svoje vojaštvo.
Italijansko brodovje.
Carigrad, 28. marca. Porta ic dobila obvestilo, da je italijanska vlada odredila, da naj italijansko brodovje zapusti Tripolitanijo in odpluje v Tarent. ^
Zavarovalni monopol.
Rim, 28. marca. Senat je sprejel zakonsko predlogo glede monopoliziranja zavarovanja.
Roparji v banki. i
Rim, 28. marca. Iz Genove poročajo, da so včeraj opoldne vdrli neznani roparji v banko Zefour ter oropali blagajno in odnesli nad pot milijona lir. O roparjih ni nobenega sledu.
Francoski poslanik na Dunaju.
Pariz, 28. marca. Francoska viada je vpokojila francoskega poslanika na Dunaju Croziera.
Napadi na avtomobile.
Pariz, 28. marca. V Beauvaixti
so neznani zlikovci zopet napadli avtomobil. Začeli so obstreljevati potnike in je bil atentat izvršen na zeio podoben način kakor oni veliki atentat, ki je bil izvršen pred par dnevi v Parizu. Podrobnosti atentata še niso znane. Policija jc dobila mnogo pisem, v katerih pravijo ova-ditelji. da lahko pokažejo sledove atentatorjev. Policija je začela s poizvedovanji že tudi v inozemstvu.
Poplavijenje  podzemske železnice.
Beroiin, 26. marca. Voda, ki jc udrla v žel. tunel pod Sprejo vedno bolj narašča. Na postaji Spittehnarkt stoji že skoro 4 m visoko. Kolodvor v Friderichstrasse je skoro popolnoma pod vodo. Promet na železnici bo najbrže za več tednov ustavljen.
Stavka na Angleškem.
London, 28. marca. Prihodnji teden se bo vršilo splošno glasovanje angleških premogokopnih delavcev o vprašanju ali naj prenehajo s stavko aii ne. Situacija sc je zopet poslabšala. Zlasti v VValesu so izbruhnili hudi nemiri. Policija je brez moči. Rudarji so poškodovali več rudnikov ter napadli tudi nekaj uradnikov. V kratkem se vrši konferenca ravnateljev železniških družb, ki bo najbrže sklenila ustaviti aprila ves tovorni promet na angleških železnicah.
London, 2S. marca. Vlada je poslala v ogrožene okraje vojaštvo, ker se je bati, da se nemiri razširijo. Zlasti mnogo pehote je poslala vlada v Severni Wa!es.
London, 28. marca. Zbornica lordov je sprejela zakon o minimalni mezdi v drugem branju. Tretje branje je zbornica še odložila, ker hoče vlada do tedaj dodati še nekaj tehničnih dodatkov.
Bruselj, 28. marca. V antwer-penskem pristanišču stoji 2000 dvojnih vagonov belgijskega premoga za angleške železnice, ki ga ne morejo odposlati, ker manjka prevozni!1 ladij.
Juanšikaj.
London, 28. marca. Iz Nankinga poročajo, da je predsednik kitajske republike Juanšikaj vsled razburjenja zaradi dogodkov zadniih tednov nevarno zbolel.
— Češki publicist v Ljubljani. V Ljubljano jc došel g. Č. Stepa -nek, znani češki publicist, ki potuje po slovanskih zemljah, da sc pouči v prvi vrsti o narodno-gospo-darskih razmerah. G. Stepanek jc dopisnik praških v Narodnih Listov*, v katerih je lani priobčil celo serijo zanimivih člankov s slovanskega juga. G. Stepanek odide iz Ljubljane v Trst, odkoder se vrne na Dunaj. Dobro došel na slovenskih tleh.
— Iz srednješolske službe. Za suplenta na drž. višji realki v Ljubljani je imenovan aprobirani kandidat g. Karel Josip Gunz.
— Promocija. Na Dunaju je promovira! včeraj absolvirani medici-nec g. Viktor Breskvar za doktorja vsega zdravilstva.
Pročitane čosaifee v šentjakobskem okraju
sprejema vsako sredo zvečer od 7. do 8. ter vsako nedeljo dopoldne od 11, do 12. »Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj« v društveni sobi, Vožarski pot 4, da jih potem odda ljudem, ki drugače ne pridejo do branja, pa radi bero.
Razgled po slovanskem svetu.
— Srbska akademija znanosti m umetnosti v Delrrradu ima v upravi te-Ic bogate fonde: fond U. Ma-ritikoviea po 143.871 dinarjev, zaklad D. Stamenkovića po 440.994 dmarjer, zaklad N. Dnčića po 27.486 Jinarjev. fond M. Milivojevića po J9116J dinarjev, zaklad Sofije Čipri-ćeve po 4959 dinarjev, fond M i liše Petroviča po 16.704 din., fond dr. Krstića po 71.160 din., fond Save Kosanovića po 20.702 din., zaklad Pere Jankoviča po 14.284 dnu za-kfed dr. Radivojevića po M5j din., iond dr. Jovanoviča po 213.35r> din., fond Milana Kujungjića po 22.109 tiin., zaklad Katarine Ivanovićeve po 2042 din. in razne Urii^e fonde v znesku nad 30.000 din. Srbska akademija torej upravlja premoženje, ki znaša več kakor l milijon dinarjev.
Izpred sodišča.
TsjBtzenske obravnave pred deželnim sodiščem.
Klerikalno maščeviinjt*.
Za yse bianK*že. kat-ere so doziv **-H' klerrkalfri do *>odaj zarada volilnih sif^aanj njihovih nasilnih i>rista^ov. .<#._* okušajo ti TM*k<v«jaktrv-H-i v^saj nt*--toliko BjasčevaH. Na i>onioč jim je pjritessel kaplan G o I ni a j e r, ki je a j»omočje> klerikalnih kolovodij v Tjjobljam ekrpneal neko ovadbo proti 4-nvšernii žapasin Antonu Jeretn v fcfcki Lnki. T>olži £*a. da je župan An-
Jere razdelil povodom obeinsfeik \*L^i*fev v ISki Loki. ki se je vršila dtoc 10. decembru 1. L, že popisane gta&m&ifie. Ovadba, ki je nekak men* Hcrnm klerikalnih intrigantskih ^andh. yta ne drži. Nekaj prič je pač potrdilo, da. so dobili pornsane glasovnice, nobeden izmed teh pa ne more potrditi, da je glasovnice ]H>oi-župan AuHm Jere. Nasprotno je :*ekk> v K- kot šesi prič, da ni župan »rddal nobene ae popisane glasovnice m da ?ii nikogar bodisi na en ali na <>rnar najrin oviral r>ri ivrvršovanjn viblilne pnvviee. Sodišče jt* obravnavo preložilo, da "/asiiši nekatere priče in tako je za enkrat odšel ina-«$eevalxu kaplan Goimajer / dolgim ^wnn iz sodne dvorane.
Bazne stvori.
* Koparski napad na berolinski
mestni železnici. Včeraj zvečer je ne-. nennanee napadel v vlaku mestne geiesniee aefco L81etno kontoristinjo, ukradel ručm> tx«'hiet>. njo pa vrgel iz vlaka. Vendar se je pa     sreči !<i
11 rk i > poskodov aia.
Obsojene snrrr^atfce. London, i*7. mssrea. Veeraj se je začek* }>r«%d
ikajčšnjo porirlo rasprava proti 26 ženskam, ki so ra/.bih mnocjo oken. Obsojene so bile otl 4 do <•> mesecev zapora.
* Žapaaovl mteypr«t*tikL Kook •nd (Hlinoa0)? t*7. mareji. Tolpa /m-
jfajiovili nasprotnikov je včeraj s •.ama! napadla stanovanje policije. \a županovo *>ovolje }o poHeija <j?>tjN» t laafopila in je i i Prelila na eksee-dente. Tri os<'be -.o bile mrtve, de vol ipšiko vanjenih. Pozne j r je pookn->ala lolpa vdre4t v neko Nrgevino, da se jjolaisii opotja. vendar ic polieija '* zabranila. Vojasivts je bilo koman-dirano, nuj nasloni.
Zrakoplovstvo, l^^eldori". 36. aiavea. Danes popoldne je podel koplove<; Kf>ine na h oi c h e i m erskem 1*01 jn s N\ojim aijflrd&om irz \ i sine 100 metrov. Padel je i>orl aparat in motor bih je zdrobil ecepinjo. Kleine je nmv\ na i*>hi v bolnien. — Scba -s t opol. -T. marca. Pri letalnih vajah tnkajšnje vojaško zrakoplovac .•ruzbe je ponesrečil podporočnik AI-^okrinov z nekim inženirjem, ki je * ,i v njegovem >a:afcopIovu. Oba sta se ubila. — W a s h iaajto u. 27, marea. Poveljnik MSeland Daviš je Lonstrnisa] majh€in top */.a anato-plove.
Nesreče v rudnikih. Novi Jork. 2f. mart-jiL. V rnniku pri KIIsii se je t»*led eJoaploaije idinov ^odrl neki mv. Okoli sio radasjev je bilo Kasu-tih. Vse imajo za izgubljene. — Novi Jerk, 20. marca. Iz Blnefielda pera-ra/po, da do 100 rudarjev v nekem endofanam rudnik« ne more iz rudni-ka. Boje so, da se je pripetila velika oc>reča. — Blnetleld, 27. marca. Do-fdaj so izvlekli štiri mHv^p, deset rudarjev sw> rešili. — Bluefield, 27. marea. Potrjuje se, da je bilo 82 ru-ogrjev usmrćenih.
* Premeten sroljtif. (j eno v a, w20. k uiarca. O premoženju t.vrdkc Pietro Tognon ;je bil razglašen kcmknrz. Tvrdka je uživala tm navzlic svoje inu kratkcTMU obasaja velik ugled. Kako? *e je pa zdaj izkazalo, j« bil imetnik tvrdfce Tognou velik goljuf, £ i se je pravzaprav pisal Jakob Lambrontt Kojen je bil v Trstu. Na-VAlic t?rran, da je obiskoval le ljudsko šolo, je znal 6 »w>jim nastopom im-penirali. LKa T90$ je priScl v G<>-
novo baje iz Maraeilla, v resnici pa iz Trsta. Znal si je pri različnih bankah pridobiti velik kredit. V par letih je znašal njegov bančni žiro kakih 80 milijonov lir. Pasiva znašajo »zdaj šest milijonov lir. Togriov jo s >\ojo družino izginil. Sodnija je preiskala ujegovo krasno vilo, vendar pa ni ničesar uašla.
* Roparski napad na avtomobil. Pariz, 27. marca. Policijsko poizvedovanje je dognah', da se je trnih šeet roparjev, ki >o včeraj izvršili roparski umor na deželni ess4| i« v societe generale, že več dni pripravljalo na to. Zvedeli so, da bo avtomobilska tvrdka EHob poslala popolnoma nov avtomobil v Nizzo,    in si> oklenili, polastiti ts<^ tega avtomobila. Ponoči    so    vlomili v  koctJ uekega gozdnega čuvaja ter se lani vadili v streljaujtr. Oh pol devetih so izvršili mt|»ad na avtomobil in pol ure nato ze    krvavo klanje v pisarni Societe generale.     Oni   ropar, ki je straži 1 Vbod, je imel v rokah repetirko. s ka-levo je grozil ljudem,   ki so se bližali hatlki. Ostali roparji, ki so vdrli v banko, so se najprvo spravili na blagajniške u radnike.    Blagajnik je bil   na   mesta   mrtev, dva druga uradnika pa čez par minat. Xato so ropanji splezali čez ograjo pri blagajni ter pokradli ves denar Banka je razpisala nagrado  100.000 frankov za tistega, ki pride na sled roparjem. Kekatori menijo, da se roparji, med katerimi   se   tudi trije anarhisti, nahajajo zdaj med svojimi tovariši v predmestjih. Med roparji se nahajajo, kakor je Bertillon kon-statiral po odiis&ih prstov na avta-mobiln, trije /rani subjekti, med te-:mi tudi znani »leteči soter- Bonrtot, ki je jttko izvrstno vodil a\<toioobil. Ropacji so l>iii oelo tako drzni, da so poslali pisma šel'u pariške kriminalne poliedje. Kden mu je eelo > pismu poslal odfisek svojih prstov za njegove daktviografične karie. V nekem drogom pisma obljubljajo,   da bodo r. a padi i pariško policijo.        Iz Lille je došla ob treh popoldne brzojavka,
u a
<o bata aretirali roparje.
Gospodarstvo.
— Predaja borovega, ieierv6g& bukovega ifi smrekovega lesa. Gospodarsko ravnateljstvo deželne vlade v Sarajevu proda: L iz gozi-nega okoliša Ozrcn (okraj Orača«i-ca in Maglaj) približno 10.000 m: borovega in ielovega lesa ter približilo 16.000 m bukovega lesa. 2. Iz gozdnega okoliša Pastirevo (okraj Bos. Novi) približno 105.000 m8 bukovega fesa, 3. iz gozdnega okoliša Čemer-nica (okraj Banjaluka. Kotor. Varoš in Varcar-Vakuf) približno 85.066 m3 smrekovega in Šefovega lesa ter približno 115.000 m"' bukovega lesa. Sprejmejo se samo risinenc, na celo razpisano količino sc glaseče ponudbe, ki jih je vložiti: ad 1. do dne 2. maja 1912. It, dopoldne; ad 2. do dne 15. mata 1912. 11. dopoldne in ad 3. do dne 18. maja 1912, 11. dopoldne pri gozdarskem ravnateljstvu deželne vlade v Sarajevu. Razglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
dmlm tist obsega S si an:.
Izdajatelj in odsroTorni urednik: Kasto Pnsteslemšck. _
Umrli so v Ljubljani:
Dnu 28. marca: Marjeta Brani-Sei, delavka. 69 let. Radeckega cesta 11. Ciril Ham, mesarjev_ sin. 5 mesecev, Sv. Petra cesta 4o. — Viktor Gregor c, tesarski pomočnik, 4.3 let. Radeckega ce^sta 11.
Za otroke s slabotnimi kostmi
Da S c o t tova eanitzija Ecafcsr fualokatftri pomočetv kresi kosti in da se otroci, ki imajo prešibke nogt, da bi sc postavili na noge alf pričeli hoditi že PaiitQ# M, po kratki rab! pravo Scottove tmn\z\]e prične vzravaavati in na veselje staržev kmalu prično hoditi, — to je že zdavnaj dognana resnica. Naj bi torej vsi starši, katerih otroci preslabotnih kosti ne morejo prav uspevati, sežejo po
SC0TT0VI
EMULZIJI
ki, žt 33 i€t uvedena, slovi po vsem s?ctu kot izborno krepilo £a otroke.
Fri »»JrtTpn r&h:e>r*jt* irreca* Scott*vo e*mtr|j». ZftamT;* »iicr«t«  je, ki V vpeijaaa ?d ć«  8n !et in jtMći it dobro katOTOM iu ućiaek.
Ceca MM »tekTenlcl 2 K Si. BoLi st * vsaii IeV*«!
4
i'i    i-f,.-.iik» —
ribićem —
Žitne cene v Budimpešti.
One 28. marca 1*12. Termin.
Pšenica za april 1912 . -Pšenica za oktober 1912. .
K2 za april 1912.....
Oves za april 1912 . . . K vraža za maj 1912
Ef «kll«
Trdno.
za 50 ?<* 11*42 za 50 kf 16-69 za 50 kg 9 94 za 50 k* 9 64 za 60 kg 8-70
Temna Mi „Mri" v lmh.
priredi
v sebeio, lic 3B. mara
v proslavo
25.-letiice blagajništva
br. Pavla Skaleta,
ča5tnege člana društva, sokolski večer v mali dvorani „Nar. doma". Začetek ob 8. uri zvečer. Sodelujeta iz prijaznosti bratsko pevsko društvo „Slavec'* in bratski orkester „Sokol V\ Bratje Sokoli, udeležite se tega večera v častnem številu! Prijatelji Sokolstva dobrodošli! Na zdar! ■ Odbor«
Vdrg it en j a s
Hefeofolotfčno poročilo.
Višin sitf a«f!ica M6•>
Sred«j! ificni tUV W-7s mm
* huih    S.- i Vetrov
5 ? vanj * 1 «* «
(8.1 ' »   rMJm.    i-m 4m t
Neb
o
27. 2B.
'2. pop.' 738-9 '   211 I si. jzah. jasno 9. zv. J 736-8 ,   12-2 j sr. sever i
7. z). ! 736-1 :    8 3 i brezvetr. oblačno.
Srednja včerajšnja temperatura 1289, norm. 58* Padavina v 34 urah 0 0 mm.
II
Brazay
delajo čudeže. Dobiva se povsod,
Mnenje  ami|WHln   dr. Jonidisa
Kavaklijn.
fjos|X)d J. Merravalit#
tat
Opaaafja^nj Vas, d<t ,}e dal poiz-!>th<, ki som «r,n napravil E Vašim izdelkom Serrti vol lovim kina - viBom z železom na sedemletnem deekn, ■ppn^alDovaae oupelic. Hečolt je ia-iibil Kmalu saaice malokrvnosti na Orbličja, moei so se mn povrnile, tek 4-o jf? obndil, izlov-c oje blata jo postalo enakomerno hi vsakdanje. Ra«-v^seljeti po laka dobrih uspehih Vašega. SerraVr»lloveča kinu - vina z ia-Icaoiu, .se čutim ptimoranega, pt-ir»o-j'Oeati jra o<i sr< a kakor edini ro*ipo-inoeek proti malokrvnosti, brezteč-RMtJ in telesni šibkosti.
Kavalđija, VI. oktobra VM).
Tfr. Jonidis-
Aparat za valienle
K 45-— izvali beije «e^© vsaka !:oko3.
Zastonj na poizkusu]© 306
MČtKTi, P«tteilerf štev. 41  pri Dunaja.
Ui
oženjen, sa Sprejme sa izdelovanje peči z dobro plačo takoj v lončarsko tovarno Griže nad Celjem, Štajersko.
Iznajditelji
ki bi svoje iznajdbe radi spraviii v denar, naj natančne ponudbe pošljejo pod »EnglK sches Kapital 2468« na anončno ekspediciio M. Duckes Nachf., Dunaj I. 1150
mešan? stroRe Mi premenili mi i
Naslav pove upravaištvo »SI. Naroda«.
s 3 sobami
tf%4
se odda takoj.
Slavenski m M 8 (m pred soscijs).
sprejme 10b5
xa neki noisrijaf na Kranjskem,
Več pove upravnistvo »Slov. Naroda«
Proda se pod Rožnikom
za 13.000 &.
Več ravnoiam.
separiraaaf z dvema posteljama,
se tako! odda Ui
t! sa Turjaškem tm 5, III. latttr. fen.
Bodbine Pra^rotnik naznanjajo žalostno vest vsem sorodnikom, pri-jateliem im znancem, da jc naSa rslrreno ljubljena sestra, teta in svakinja, j;ospa 1125
Mm Mu »i. hapnfiit
trgovka in paseataSea v Šenćarfu pri Kranju
dnc^. marca ob 11. uri ponoči po kratki i» mučni bolesni, previđena e svetotajstvi v Ljubljani mirno v Gosrodu zaspala.
Truplo blage pokejnice se pn»-r>«lje dne 2$ marca v hiSo žalosti v Senčurio, od kjeT se vrši žalostni sprevod na tukajšnje pokopališče.
Sv. inaSe zad^Snice se bodo služile v Šenčurju pri Krcrnju.
Blag ji spomin f
Ž&li&jfftći ostali«
S S j
^ a
s Prva domača tovarna :;
V bogatem iiustrovanem glavnem katalocc
c. in kr. dvornega dobavitelja Jan Konrad   Mest št. 1173 (češko).
najdete
veliko izbiro dobrih, cenih flanelastih ode za K 1 70, 2*50 in draže, štepanih odej po K 4—, stenskih preprog K 480, kon-skih odej K 5—, posteljne in namizne garniture K 13*—, zastorov in drugih platnenih izdelkov itd. in se radi tega priporoča pred nakupom, zahtevajte cenik zastonj in po tn no prosto.
Simona Praprotnika v £jabljam, Jenkova ulica 7.
Prevzemajo se vsa v stavbno in pohištveno mizarstvo spadajoča dela, katera se točno in po najnižjih cenah ::     izvršujejo. ;:
mm
IP^L— -—
uf * — ■ ■
MU Um w\M\M OnTooiin miz.
Ceniki se pošiljajo na .v'm :<s:te:H ii Bcsluioe pralo.
Dr. I Lnfcel odvetnik v Lom ®i
popolnoma izveibaaega
(zlasti v zemljeknjižnih poslih). Znanje italijanseine se zeli 11*1
Vstop,   če   mogoče, takoj.
w
SIS
za šest tmz. — Vse je jako lepo izdelano iz hrastovega in mecesnovega lesa, krito z angleškim škriljem ter popolnoma v dobrem stanu. — Več se izve pri lastniku ioas
Franc Jartu v Medrodan pri WM-
! Konfekcijska trgovina in zavod za ! j ss    izdelovanje oblek po meri    s: j
riiLiiuTičTi
! ! LJUBLJANA, ! j
j J «n priporoma a ve je izborne izdelke vsakovrstnih H I |
j      j pomladnih oblačil, j j
I   Strogo solidna postrežba,   ^^^i^^^^^^s^ j
urs/ft'/n^^^^^'///^vr/^ Najnižje, stalne cene.
{ llu3trovani cenik? na razpolago. |
Na Prešemovrtn trgo v novej hi si v t:!o* benem okno gospode Urbnnca v Kranju Sta tarstavljeni krasni sliki ,,Bled*' in „Bohini-ako jezero", kateri sta slikala svetovno znana umetnika Eeribold in SofaauacH. Slske so bile Malnerjevem hotelu, pa so sedaj na prodaj. Kdor je kupec, naj se bla-»>ovoli pismene ali usrmeno obrniti na L. Rebolj v Kran u, kateremu naj blago\oli slaviti pismene ponudbe. V omenjeni trgovini pa je videti še več manjših krasnih slik, ki so tudi naprodaj. 1114
Kizailai
Proda se 21.000 kolov
iz   kostanjevega   lesa,  cepljeno, lepo zdelano   in   močno,   na   oba konca ospičeno po jako nizki ceni.
Proda se m« mntnrnn knln
»Noricum« na 2 cilindra, r magnetnim vžiganjem, popolnoma v dobrem stanju.
NatanCneje pove:
A. Marine, Gomilsko prt Celju.
7
83
Telefon štev, 16.
427
Telefon štev. 1«.
Leta 1837. ustanovljena delniika družba
KRANJSKA STAVBIMSKA DRUŽBA V LJUBLJANI
Stavbno podjetništvo; pisarna za arhitekturo in stavbnotohniska delni tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbna in fina dela 9 opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na ViSnj kamnolomi v Podpeči in v Opatiji. — Priporoča se za stavbna dela vsake vrste.
i
o
s. Modisiinja :s
iVUnka Horvat
Ljubljana, Sv. Jakoba trg št. 6
priporoča cenj. damam
vseh vrst slamnike
po nafniiiia cenab. Sprejema vsa
popravila ter Jlb izvršuje točno in najceneje. 842
Mlnka Horvat.
Knpnjte ln zahtevajte edino le
je najboljši.
Blcvaa zaloga pri Pni slov. zalegi čaja io rama n deoeic v LisHIjanl. Solna c!fca M. 41
47
I I
I
I
Monfekcijsha trgovina
JI. £ttkič
Sjabljana, čPred škofijo šieo. 19
priporoča svojo veliko -zlogo spoznlsc-nih koGzuzzov, plašcev in kril za. dame in deklice v najnovejšem kroju in barvah. ■— Velika zaloga modnih oblek in .v po~srsr.iko~s za gospod*? in dečke. Cene priznano najnižje. Postrežba strogo solidna.
1 i i
1 1
i I 1
■ ■
^w "I 1 jI
prizadevanj, najti najboljše in najin iatnejšs srelstvo za izboljšanje
kave --------=— = - -------- .7-
dosežejo vedno le one gospodinje,
ki kupujejo kavi ni prii!it9k v zabojčkih aii v zavitkih, označenih s „kavinim mlinčkom". One so izbrale najbolje, kajti pridatek za kavo s ?kavinim mlinčkom" je najjedrnaLejši najokusnejši in naj izdatnejši izdelek te vrste, ker je 708 -IV. -
Tvorniska -.amkr.
„pravi Franck**.
Tovarna v Zagrebu.
Varčne eaos
v
D očim daste za vsa druga otročja redilna sredstva 1—3 krone, velja , Sladili" ali dr. pl. Trnkoczy-ja „Sladili Čaj" 1 zavojček l/4 kg samo SO vinarjev. — Na tisoče otrok pa zavživa z najboljšim uspehom Glavne zaloge: v Ljnbljani lekarna Trnkoczv, zraven rotovfa: na Dunaju v lekarnah Trnkoczv: VIII, Josefstadterstrasse ste v. 2H; III., Radetzkv-platz štev. 4; V., Schonbrunnerstrasse ti. 109; v Gradca: Sackstrasse 3.
f\lttnnlJa iVrPmA brez maščobe, lepotiio prve vrste, je najboljše in najuspes-Ullllipijct RlClIld nejše sredstvo za odstranjenje vsakovrstnih kožnih napak,
kakor so pege jzpuščaji, lišaji, mozoii itd. Mali lonček K 1*20, veliki lonček K 2—,
nitmtifid t\tt(Kot rožnat, be! in creme, da)c licu svežo in posebno sijajno mla-UIIITipi)a JJUUCI   dostno polt, in je popolnoma neškodljiv. Skatulja 1 K 50 h.
Pomada za rast las a^Vlzabranjuje izpadanie ,a3' "
OSipalO prašek za otroke in odrasle, vojake, turiste. — Karton 30 h. ::
MaTiln Tnnpr riTphlitiP Sredstvo zoper ozebline. - Lonček zna /fiaZllO ZOpei  OZeDlIIie. vodom o rabi 80 h, tucat 8 K.
OtrOŠkO HiazilO     Za otroke 2 ožulienirni mesti. — Lonček z navodilom
Lekarna Trnk6czy v Ljubljani. ~mm
Razpošiljanje po poštL Prva največja eksportna tvrdka. Preizkušeno lekarniško blago. Drogijske cene. Mastin za živinorejce. Telefon štev. 190.
Za v mesto se sprejme
starejša
• v
ki Je zmožna
samostojno voditi knjigovodstvo. ::
Ponudbe se prosijo 1U8 pod ||fita 200" upravi »Slov. Naroda«
Minili Trimi
Tvornice Triumph, dr. z om. z. Wels9 Gor. Avstr. isi3
Katalogi zastonj in poštnine prosto.
Igličevje.
Pričelo se je razpošiljanje. Smreke 30 —186 cm vis. kom. 30—120 vin., amer. borovec 20- 200 cm vis. kom.  20—2^0 vin., črni in beli borovec o0 — 200 cm vis. kom 70— '200 vin., macesen "O—300 cm. visok kom   70-300 vin., Banksov borovec 30 — 80  cm visok kom. 70 — ino vin. Eksotično (inozemsko) iglieevje, 70 najlepših vrst kom. 1—5 K. Zbirka: 100 kom   tuz. in inozem   igličevja 50—300 cm vis.  K 100*-, 50 kom. K 55-~. 25 kom. K 30-   .  20 mil. gosdnin sadik smreke, črni in beli bor, hra?t itd. 1 —4 1. sadike 1000 kom. po K 3-20. — Dalje: sadno, lepotno, drevoredno in žalno drevje, pasmesa perutnina in nje jajca za valjenje, lovski in lepotni fazani in njih jajca za valjenje.    Glavni katalog na zahtevo zastonj.  —  Grofa Žige Batthvanvia Graščinska oprava Csendak pri Radgoni. 88?
Ha debelo in drobao
po nizkih cenah priporočam svojo
bogato založeno 27
mm
aia-
i mmM io ml vrst i mm Map Is ploliinaiTii.
Ki Devoclonalije
in vse vrste blago za božja pota.
Tvornička zaloga kranishlti slavnih.
Em.
tik
?
Priporoča se domača najnovejša
konfekcijska trgovina
Maček & Komp.
Franca Jožefa cesta 3.
Sprejemajo se naročila po meri, ter se izvrše točno in solidno.
ji
■ ■ p
Založniki c. kr. priv. juž. žel. ■M
Solidna postrežba. Najnižje cene.
znanilo novih semnjev!
Mn in na
in sicer
dne 10. aprila in 10. avgusta vsakega leta.
je ta dan nedelja ali zapovedan praznik, je semeni dragi dan.
Županstvo.
1123
Jfadi draginje!
J^adi draginje.9
jjrez razprodaje PP* 75% ceneje!
A a mesto, da velijo anonciram, odločil sem se otvoriti separatni oddelek v suterenu 3 %a gospode in dame za blago Zadnje serije s ?&% znižano ceno.
Do velikonočnih praznikov prodajam občinstvu, ki reflektira rta ceni in dober nakup*
Ko#tum ali pl^tšč za dame, prej K 3&— m višje, sedaj K /'50 tn eajfe
Krilo ah blttča Ba dame, Svilnata spodnja krila, ali spafotc obleke m dame Obfckee sa otroke . . . . Obleka ali površnik za dečke Posamezne hlače ali telovnik Klobuk, slamnik ali evpiea Desni   plašč   aH pelerina
9 it
.V
0 m
rt
■t,
m
7*50
*>_
t~j -
99
y*
31
r>       rt   7'SO y)
Ogromna zaloga sveyih najnovejših oblek 3ct gospode, dečke in otroke ter konfekcija 3a dame in deklice
vse po znižanih cenah. — Pošiljam tudi na debelo na i3biro.
J^ngieško skladišče obtek*» I
O. J^ernatovič;; 1
Ljubljana, Jtfestni trg št 5. e
9 9 9 9
PKIhhii slike
prodaja ie pošilja po postnem povzetjo Iv. Bonač v Ljubljani.
Cona sliki 5 kron.
273
sprejema zavarovanja človeSkega življenja po najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
i
Zlasti  je   ugodno   zavarovanje na
doživetje in smrt z manjšajočimi se 101 vplačili.
46
vzajemno zavarovalna banka v Pragi.        • .•• feadl s 53f78e^2Si"t4. — lapiat— odiaoeaiae la kapitaUje S lf Sf390.eoa-et. Po velikosti drugi vzajemni zavarovalnici naše držive z vseskozi slovansko-nirodne upravo.
■v- EemalM ustalil i lialini s£Sa& i Mi 5 S t2.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podporo v narodne ia občnokoristne namene.
1
44
Sfeaft S.
SLOVENSKI NAROD.
71 štev.
Nizke cene!
Novosti sukna za moške in modnega blaga za damske obleke!
Zahtevajte vzorce!
lirtljana, strftarien ilitM.
&
\ Ur-ec zavarovan.
V deželni deski vpisano
posestvo
z lastnim lovom, vodna sila ia donos« nim Šotnim poljem v bližini nekega glavnega mesta planinskih dežel se zaradi rodbinskih razmer ceno proda.
Dopisi na upravništvo »Slov*. Naroda«.
! Ia žago imeni pri I
1 1067 se išče sposoben
je vsak dan    I k d 11 ti 11 d*.
vso noč odprta.
M« V. Izlakar.
Prednost imajo oženjeni, katerih žena zna dobro knhati. Ponudbe na :
y
1- Suiej, Zagreb.
Potnik
špecerijske stroke l0%
se sprejme za Kranjsko, Koroško in Primorje.
Zmožen mora biti slov. in nemščine.
Ponudbe z natančnimi podatki in zahtevo plače pod šiiro flPotniklf na upravnistvo »Slovenskega Naroda«.
krila, kostume, plašče, pelerine, predpasnike,
otroške oblekice
plaščke, klobučke, havbice, Cepiče,
higiieoitig potrebščine za novorejenčhe
hi vsako modno blago pošilja na izbrro
M. Krištofič-Bučar
Ljubljana, Stari trg št 9.
Naročajte „Novi jubilejski cenik" 1887—1912 s koledarjem!
Ijubljasa, folojsks al. 15
izvršuje
!, MU iO
za razne prilike.
- Vc Celo umetniško okusno ,"»-■".'   in po solidnih cenah.
m Prodala netim, m-" novrstne sadiko m-\ tHc is zeleaiavB.
"       Karočila na letelo ^ Š    hitro    in vestno.
Največja in najbogatejša tovarniška zaloga precizijskth
:: ar, :: briljantov,
zlatnine, srebrnine,
Lastna tovarna v Švici.
49
10
MiimiiK ore po K 3*58.4, in 5.
Najboljši šivalni stroji.
Pouk v vezenju brezplačno.
KeristnL lepi kroji za obleke gratis ::   pri naknpu šivalnega stroja. ::
Edino zastopstvo za celo Kranjsko
„PISCU" koles.
Tino kolo K 90, fineiše K 110, svetillka K 5,  prosti tek K 20.
Vse kolasarska potrebščine ::     po najnižjih cenah. ::
Ho?i traik in lepi plakati grctis po pošti.
Ue aearate
kakor tudi vse v to stroko spadajoč' potrebščine ima v zalogi
nja
Vljudno vabim na ogled in obisk vsake«, ker mi zaradi cene ta kvalitete nihče ne more konkurirati
L LJUBLJANA,
samo nasproti frančiškanskega samostana, urar, trgovec in posestnik, delničar družbe Union -Horlogere. •;
oblastveno koHuiijOBiiaia prodaja sirili
27w        v LJubljani,
Selenburgova ulica št. 5,
Temnica na razpolago. Zunanja   naročila   z   obratno poke Zahtevajte cenike!
Kralj jVCatjaž.
Zgodovinska povest; s«pisal Fr. Homec.
Cena 2 K, s pošto K 2*20.
Pravkar ic izšla v drug* izdaji prekrasna zgodovinska povest »Krall Matjaž«, ki spada med najbolj čitane knjige in po kateri občinstvo vedno znova vprašaje.
Čez trnje do sreče.
Spisal Sencar,
Cena broš. K 1-20, vez. S 2*20, s pošto 20 v već.
Zelo zanimiv roman, poln intercsanlnega
dejanja.
Rdeči smeh.
Spisal L c on i d Andrejev. Preložil Vladimir LeostHc. Cena bros. It 1-40, vez. K 2*40, s pošt« 20 v več.
V tem ,.odlomku najdenega rokopisa" so popisane strahote vojne in iz nje porajajoče te pijanosti krvi in blaznosti.
n
illi
Spisal V. Bcnes-Suirrav^kv. Cena brci. H !-50, ver.. 2-50, s pošto 20 v več.
Ta odbori roman podaja pretresljivo Bfiko iz narodu: in priča, kako Bonska žena
vpliva na slovanskega
a življenja uničevalno oza.
Undina.
Spisal Anđrć Tbttirfet
Cena 90 v, s pošfo 10 v reč.
Lden najljubcznivejsih Iranceskili pisateljev jc v tej knjigi podal dražesine povest, ki jo Je svetovna kritika uvrstila med nesmrtna dela.
? SMHlmu M.
Roman; spisal Fr. Remec
Cena broš. K 1-50, voz. K 2-50, s pošto 20 v več.
To je ginfjtv roman iz ljubljanske preteklosti, slika žfvljenje iz tedanjih malomešeanskin in gosposkih krogov, tragedija dekleta, ki je vzraslo v StO-dentovskTh ulicah, a je pogledalo v aristokratske kroge Gospodskih »lic in to poplačalo s svojo življensko srečo.
lMi m a malo.
Zgodovinski rojMo: ispisni VladimirVeseL
Cena K i«40, ves. K 2*20, s posto 20 v vefi.
Koncem 13. stoletja se jc pripravljal na Slovenskem kmetski pimt. Kmetsku ljudstvo j« takrat strahovito trpelo in vrh tega so duhovske in posvetne oblasti trpinčite ljudstvo zaradi donmevanega čarovništva. Ponekod so požgali vse prebivalce kake vasi, ker so bili osumljeni čarovništva. Vse to nam popisuje pisatelj v tem velezanimivem romanu.
Zadnji rodovinc |cnalja.
Spisal l'r. Remec Cena K 1-50, s pošto E 1-70.
Vclezaniiniv zgodovinski roman iz časa rokovnjaškega gibanja na Kranjskem.
in
Cona —-80 v, vo*. K 1-60, s pošto 20 v već.
Ta mićoa ljubezenska pmest se Je občinstvu prav posebno prikupila, bojanje se vrsi za easa zadnje avstrijsko-turške vojske, ki je jc vodil princ Kvgcu. V
povesti jc popisano, kako irvrši strahopeten človek občudovanja vredna junaštva,
samo da bi se opral pred tisto, ki jo ljubi.
Strahovala dveh kron.
Spisal lr. LipiČ Cena broš. S 2«—, vbk. S 4«—, s pošto 40 v več.
Velezanimiv roman Izžš čjsz velikih bojev med pmMnfllrtnil razbojniki, turskim ce-sarstrom in beneško republiko.
Spisal Ivan Cankar.
Cena broš. K 1-50, vez. S 2*50, s pošto 20 v več.
KTajbolj ljudska in ena najlepših povesti, kar jih jc spisal Cankar.
Roman; spisal Fr. Remec. Cona bros. S 1-50, vez. K 2-50, s pošto 20 v več.
Ozadje tejja romana je zgodovinsko. Dejanje se vrši v Ljubljani in njeni okolici v časih Napoleonove Ilirije, v krofih francoskih in domačih aristo-kratov, med katere jo stopile slovensko dekle, ki v svetosti svoje ljubezni doprinese plemenite Crtve, dokler se naposled tudi njej ne nasmeje sreča.
ali lord
Spisal F. } I. BilfUttt Cena broš. E 1-60, vez. 2*60, s pošto 20 v več.
To knjigo veselja, kakor je kritika imenovala to presrčno povest so po izgledu mestnega šolskega nadzornika sprejeli v šolarske knjižnice vsi šolski voditelji, ki jim je res mar, da mladina kaj dobrega čita.
o
Spisal Valentin Zuri.
Cena S 3-—, s posto K 3*20.
To je najpopolnejše in najtemeljitejse delo o narodnem gospodarstvu v slovenskem jezika. Ta knjiga je absolutno potrebna za vsakega, kdor deluje na narodnogospodarskem polju, zlasti za vsakega posojflničarja.
Vesela povest iz ljubljanske preteklost?. Cono broš. K 1-—, vez. K t-SO, s pošto 10 v već.
Kdor se hoče prav od srca nasmejati, naj čita to knjigo, Ui je polna drastične kemike in prešernega humorja.
Ljubljana m Prešernova ulica 7 m Ljubljana
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
75
75
523
0L
44
27
42