Stev. 189. V Trstu, v soboto 10. julija 1915. Letnik XI, Izhaja vsak dan, tudi ob nedeijah in praznikih, ob 5 zjutraj. Lredništvo: Ulica Sv. Frančiška Asiikega št 20. * nadstr. — Vsi dopisi naj se poši'jajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Codina. Lastnik konsorci] h sla .Edinosti". — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge z crrejtnirj poroštvom v Trstu, ulica Sv. I rančiška Asiškega št 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto........K 24.— Za pol leta.................12.— za tri mesece.......................6.— za nedeljsko izdajo za celo leto........5.20 za pol leta.....................2.60 Posamezne itevilke .Edinosti* se prodajajo pa 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ........"7......m m po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst...........K 20.— vsaka nadaljna vrsta.......:.....2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema in se rat ni oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstx Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št 20. — PoJtnoI irani Inični račun št 811.652. a pum pna ram in-aa inim m m _ Ho višlnals severno RrasniKa se nodaUujelo srditi to]i. - Ha koroSki in tirolski meji topovski m in praske. Srkati francoski napadi pri Souchezu in pri Allly. - Nemški uspehi v Sveiiniikim goz Razglas. C. kr. mestno poveljni-štvo (št. 1302) razglaša: Dodatno k včerajšnjemu razglasu glede zastrtja vseh luči se z le-tem razglaša splošno, da so poleg že zagroženih posledic tudi hišni lastniki, oziroma upravite lj i vseh zasebnih in javnih poslopij osebno odgovorni za neizpolnjevanje teh predpisov s strani strank in bodo aretirani. Nagrade od 10 do 20 K se izplačajo onemu, ki naznani osebo, ki bi dajala znamenja sovražniku, če se tako izsledi storilec in izroči sodni kazni. Dejanje samo se kaznuje po našli sodili s — smrtjo! Namenoma podane neresnične ovadbe se tudi kaznujejo sodnim potom. Trst, 9. julija, 1915. mil polkovnik, L r. stile sovražno pehoto čisto blizu, prešle nato v protinapad in jo vrgle nazaj. Ob Soči se razvija naša operacija po načrtu. Sovražnik se srdito upira našemp prodiranju in izvršuje živahne protinapade. Vendar pa se mu ni posrečilo, da bi iztrgal našim hrabrim četam s tako velikim trudom priborjena tla. Po izpovedbah ujetnikov, se sovražne čete neprestano poslužujejo nedovoljenih bojnih sredstev. Njihova najpriljubljenej-ša zvijača, ki pa se ne obnese več, obstoja v tem, da dvignejo sprednje redke roj-ne črte roke kvišku, kakor da se hočejo udati, se vržejo potem hitro na tla in odkrijejo potem goste strelne vrste. Kljub težkočam, na katere zadeva naša ofenziva, so čete in voditelji polni navdušenja in trdno odločeni, za vsako ceno doseči nameravani cilj. V očigled stalnim neuspehom po načrtu se razvijajočih operacij, prihaja sedaj italijansko armadno vodstvo, ker izgovarjanje z vremenom ne drži več, z drugim opravičevanjem : uporabljanjem nedovoljenega orožja in vojnih zvijač od strani naših čet. Mi sprejemamo to očitanje z isto mirnostjo na znanje, kakor vedno ponavljajočo se trditev, da se našim četam ni posrečilo iztrgati Italijanom njihovih postojank. Mi smo pač že tako posebni liudje, da napadamo v obrambi). S soSRe fronte. I ovffliMsIijdiiitega bojišta. DUNAJ. 9. (Kor.) Uradno se objavlja: 9. julija 1915, opoldne. \a primorski fronti je vladal včeraj razmeroma mir. Italijanski letalec je bil pri Gorici prisiljen. da je pristal. , Na koroškem in tirolskem mejnem o-2trril.ru topovski boji in praske. Napadalni poizkus dveh sovražnih bataljonov na ColdHano pri Buchensteinu je bil odbit. Namestnik šeta'generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Italijanski komunike, DUNAJ, 8. (Kot.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročila sovražnih generalnih štabov. Italija, 6. julija. — Na Tirolskem, v Trentinu, je skušal sovražnik napasti For-celio Coldimezzo, zapadno Tre Cime di Lavaredo, a je bil odbit in je pustil na bojišču nekaj ujetnikov, orožja in municije. Na Koroškem je sovražnik v noči k 5. t. m. zopet izvrši! napad na zakope na severnem pobočju Velikega Pala Naš protinapad ga ie ob zelo težkih izgubah vrgel nazaj, pri čemer je pust;l na mesni raz-ven drugega orožja tudi varnostne ščite za pehoto. Istega dne so znatne sovražne sile napadle tudi našo postojanko vrh A-vestana. Čete, ki so branile vrh, so pu- PODLISTEK GREŠNICE. Roman. — Francoski spisal Kaviar de Montepia (Izvirno poročilo »Slovenca«). »Hodil po zemlji sem naši in pil nje bolesti«. Prvi napad na Kalvarijo. Skoro navpično se dviga jugozapadno nad Sočo pri Gorici podgorski hrib Kalvarija (241 m), ki pri Ločniku zložno pada v Furlansko nižino. Kakor visoka stena se dviga, pokrit z mehkim zelenjem leskovja in kostanjev, in objema Gorico, ki se solnči vsa beia med vrtovi in parki, obdana od rodovitnih polj, razorauih njiv in nizkih temnozeienih holmov. Na severu se dvigata strino iz Sočine struge Sv. Valentin (572 in) in Sabotin, na levem bregu Sveta gora (610 m) in Sv. Gabrijel. To so naravne utrdbe Gorice, ob katerih se je razbil dosedaj vsak, še tako silen napad zemljelačnih Lahov. Bilo je 6. junija, ko me je že ob treh zjutraj prjbudilo strašno gromenje topov. Po mestu so včeraj govorili, da hočejo Lahi danes zavzeti Gorico in Trst in ju pokloniti kralju, ki baje praznuje neko obletnico. In res so Lahi že na vse zgodaj začeli obstreljevat! z vso besnostjo Kalvarijo. Šrapneli in granate so neprenehoma treskale in grmele nad njo skoro do poldneva. Lep prizor je bil: nad vso Kalvarijo so se vsak hip zabliskavali in obvisevali ognjeni balončki in se raztre-skavali. Njihov dim je popil globoko modro barvo neba, na katerem so bile kakor prilepljene belkaste kepe razstrelje-nih šrapnelov in črni stebri dima granat Dobro skrite baterije naših težkih topov so izborno odgovarjale. Vse ozračje nad mestom je pretresalo treskanje in gromenje topov. Zdelo se ini je, da se zemlja maje. Nad glavo so mi tulile naše granate in šrapneli in udarjale na laške postojanke onkraj Kalvarije. Ko je okoli poldne ponehal topovski boj, smo slutili, da je nastopila pehota. Ko sem šel popoldne v Solkan, so mi povedali častniki, da je bil laški napad odbit z ogromnimi izgubami za sovražnika. Posebno težke izgube so imeli Lahi ob — O, ne! — je rekla Mignonne hitro, in si obrisala oči. Jaz pa pravim: o# da! Kajti oči imaš čist-j rdeče in pravkar vidim, da ste ti kanili ravnokar zopet dve solzi na lice. !n pa če bi tudi bila res jokala? — je odgovorila Mignonne, — mislim vendar ____ Umolknila je. Misliš, da to meni ni nič mar? — je dopolnil voznik. — Kaj ne. to si mislila reči. — Da. je odgovorila Mignonne. — Vem, vem, da imaš v tem popolnoma piav, — je nadaljeval voznik, — toda zato ne srne? biti huda name. Sedaj sem že star. toda nekdaj sem pa bil tudi mlad, in če vidim mlado deklico, ki joka, si vselej mislim, da bi jo morda mogel potolažiti. ker sem jih toliko potolažil v svojih preišnjih letih. Ce sem te motil, mi pa ni-kari ne zameri. Mignonne si je natančneje ogledala voznika in je videla, da ima njegovo lice pod osorno, zarjavelo vnanjostjo dobrohoten, dobrosrčen izraz. — Nikakor vam ne zamerjam. — je rekla, — niste me motil in povem vam, zakaj sem jokala. — Prav je tako, draga moja, — je rekel voznik smeje. — Jokala sem se zato, ker imam pred seboj še dolgo pot, pa so mi že takoj v začetku pošle moči. -- Dolgo pot, praviš — je vprašal voznik. — Da, zelo dolgo. — Kam pa si namenjena? — V Pariz. -ir Cisto sama ? električnih žičnih pregrajah na Prevalu pri Moši. Kar se jih prerilo skozi, so pokosile naše strojne' puške s Kalvarije. Po štirih popoldne so Lahi zopet obstreljevali pobočje Sv. Valentina s težkimi granatami, ki so padale v polukrogu ob neki dolinici. Dve granati ste padli tudi na Sveto goro, pa bazilike niste poškodovali. Danes sem tudi prvič imel v rokah laški šrapnel, ki je padel na solkansko polje. Ljudje so še danes vedno mirni, ne, vedno mirnejši so. V naših vojakih vlada izborno razpoloženje; vsi komaj čakajo trenutka, ko se mož udari z možem. Kot levi so. »Upali smo, da bo po porazu Rusov vojne konec. Iztrgali so nas zopet iz naročja družine. Ali še ne vedo, kaj je vojna? Zdaj naj vedo!« Napad na predmostje pri Gorici. Naš Hofer je poročal 8. junija, da se je laški napad prejšnjega dne na goriško predmostje popolnoma izjalovil. Do štirih in pol popoldne je bilo mirno. Le zdajpa-zdaj kak strel iz topa.. Okoli petih so pa začele padati nenadoma granate v Gorico. Izprva sem mislil, da velja to našim izborno utrjenim postojankam. Ko so pa padale granate vedno nižje k soškemu mostu pri Pevmi, mi je bilo jasno, da nameravajo Lahi razstreliti most. Ljudje so bežali mimo Alojzevišča v mesto.Mene pa je mikalo, da bi videl učinek 15 centimetrskih granat od blizu. Šel sem k slovenskemu sirotišču, odkoder sem z našimi častniki z daljnogledom opazoval most, ki leži kakih 300 korakov pod sirotiščem. Imeli smo izborno opazovališče. Granata za granato je padala: zatulilo je v zraku kot stekel pes, strašen pok in do 12 m visok steber črnega dima, grušča in drv je planil proti nebu. Umazana, težka plast dima je legla na soško strugo. Ce je padla granata v Sočo, je siknila voda, pomešana z dimom, preko visokih bregov kakor vulkanični vrelci. V meni so ti veličastni prizori vzbujali grozo in slast nenavadnega, doslej neznanega in v vsej grozi vendar lepega. Pozabil sem na nevarnost, kljub temu, da je padalo kamenje in drobci granat do mojih nog; vsi moji čuti so se združili le v eno: v gledanje. Ko je laška granata padla na most, je bil na njem ravno naš vojak z vozom. Od groze sem zatisnii oči. A vojak je skočil raz konja, ki ga je vrglo preko o-graje v Sočo in se priplazil iz dima, po obrazu in na nogi ranjen , srečno na to stran. Nesli so ga na voz, odkoder nas je smehljaje s cigareto v ustih in s krvavim obrazom pozdravljal. Bil je Hrvat. Po dveurnem obstreljevanju je most še vedno stal. Zvečer sem si ga ogledal. Razen dveh lukenj, ki so jih naši pijonirji že popravili, je ostal nepoškodovan; laško obstreljevanje se je popolnoma izjalovilo. Pač pa je Ciril-Metodov vrtec onkraj mosta popolna razvalina. Ena sama granata je razbila streho in vse do pritličja. Ostal je le del hiše, od drugega štrli le golo tramovje in porušeno zidovje v večerno nebo. Z neko radostjo me je peljal Fogarjev čuvaj (čigar soproga je oskrbovala vrtec), ki je bil v pritličju, ko so oni imeli stanovanje v prvem nadstropju) po razvalinah in mi pokazal skozi tramovje edino steno prvega nadstropja, ki je ostala cela. Sredi stene pa je viselo razpelo z oljkovo vejico in ob strani ura in štiri nazorne slike za otroke: Pomlad, poletje, jesen in zima. Vse drugo je ležalo pod razvalinami. »Pojdite z menoj!« — Da. — In peš? — Da. — Tega ti ne verjamem, draga moja. — Pa je vendar res. — Najbrž nimaš denarja, da bi se p^r Ijala, kaj ne da? — Nimam ga dosti. — Kaj pa počneš potem v Parizu, ko prideš tjakaj? Mignonne je povesila oči in ni odgovorila ničesar. — Aha, — je dejal voznik s pomenljivim nasmehom. — najbrž tiči za to stvarjo ljubezen, kaj ne, punčka? Mignonne je zardela in voznik je videl takoj, da je ugenil. Ni po hotel še naprej razpravljati tega vprašanja, temveč je vprašal: — Ali si že dolgo na potu? — Ne, šele od davi. — Pa prihajaš od doma, od svojih staršev? Splaziva se po tramovju še višje. »Da bodete videli križ od blizu!« mi je rekel stari Mikuluž, in skakal z mladostnim korakom preko kupov kamenja, opeke, ometa in desk pred menoj, dokler se nisva splazila preko tramovja skoro do križa. »Glejte! On sam je ostal nedotaknjen!« In v dobrodušnih očeh mu je zasijal žarek hvaležnosti in vdanosti: »Kdor hoče razumeti, naj razume!« Svetla, južna noč je legta, ivo sem se vračal po soškem polju domov. Misel za mislijo se mi je porajala :z nenavadnih vtisov današnjega dne, A na Jim vseh občutij je skelela zavest dosiej le zaslute-ne roiesti in gorja vojske. Posameznosti z Italijanskih bollSč. Iz \ojnega tiskovnega stana se poroča: O zadnjih bojih na jugozapadnom bojišču se poročajo sledeče posameznosti: Primorsko. Proti goriškemu predmostju je otvoril sovražnik 5. julija ob 4 zjutraj siien artiljerijski ogenj, ki je bil koncentriran posebno proti P e v m i in P o d g o r i. Ob 11 dopoldne se je pričel infanterijski napad in sicer so prodirale proti O s 1 a v j u močnejše, proti severni sosedni fronti pa slabejše sile. Ta napad je bil zavrnjen, istotako je infanterijski polk iz Pečuha, kojega imejitelj je feldinaršal nadvojvoda Friderik, do pol treh popoldne odbil še dva močna sovražna napada. Hrabri dalmatinski deželni brambovci, ki so bili krepko podpirani po krilnem ognju Hin-denburgovega pešpolka, so odbili nadalj-ni srdit napad sovražnika. V južnem delu Podgore je bilo celo popoldne močno streljanje. Proti predmostju pri Ločniku izvršeni napad močnejših sil je bil odbit takoj, nato sledeči nastop večjih oddelkov pa je bil sprejet od uspešnega našega artilerijskega ognja. Planota je bila ves dan srdito obstreljevana od težke artiljerije. Proti temu oddelku odrejeni napad je pešpolk iz Brna sijajno odbil in sicer z izvrstnim protinapadom na levem krilu. Sovražni navali pri R e d i p u g I i so bili kljub trajnemu težkemu artiljerijske-mu ognju brezuspešni. Med drugim so izvršile močnejše sovražne sile, pri tem en bersaljerski bataljon brez pušk, napad le z ročnimi granatami. Pri tej priliki ste bili dve bersaljerski stotniji popolnoma uničeni. 250 sovražnih trupel je obležalo na fronti. Goriško predmostje in vse postojanke na planotah so vsled nad vso hvalo vzvišenega nastopa naše izborne pehote ostale neizpi ?menjeno v naših rokah. Lan pozneje je zagrebški pešpolk ponovne sovražne napade južno Krna kljub skrajno silnim učinkom sovražne artiljerije, krvavo odbil in obdržal vse postojanke, pred katerimi je obležalo na kupe sovražnih trupel. Ob srednji Soči so bili mestoma artiljerijski boji in praske. Pred goriškim pred-mostjem je bil sovražni oddelek, ki se je vgnezdil v Ločniku, z nenadnim napadom artiljerijskega ognja pognan v divji beg. Proti južnemu delu predmostja je bil otvorjen čez dan zopet ogenj težke artiljerije. Ob 7. uri zvečer je bil odbit srdit napad proti južnemu delu Podgore. Tamkaj sta se vsled hrabrosti dalmatinskih deželnih brambovcev razbila še dva nadaljna napada. Sovražnik je ob težkih izgubah pobegnil. Na robu planote je bilo — Nimam ne očeta ne matere več. — Pa si že trudna? — Tako trudna, da se komaj še morem vzd^žavati na nogah. — Človek bi mislil, da si kot kmetsko dekle, navajena hoje. — O, saj >em. toda b^Ia sem bolrta in sem še vedno slabotna. — Ubogi otrok! — je za mrmral voz nik. IV. Voznik. Voznik je nekaj časa pomišljal, potem pa je pričel zopet: — Predlagal bi ti nekaj, če bi ti bilo prav. — Kaj pa takega? — Ce bi hotela potovati peš, ne prideš nikoli tjakaj, kamor si namenjena, ker so tvoje moči izčrpane že prvi dan hoje. — Tudi jaz se bojim, — je odgovorila Mignonne odkritosrčno. * - Morda bi se ti dalo pomagati.... odbitih več sovražnih napadov ob zelo majhnih lastnih izgubah. Tirolsko. Dne 5. julija je bil proti Monte Co-stonu izvršeni napad sovražne pehote takoj udušen vsled ognja naših utrdb. Tudi sicer je v gerilia-vojni na tirolski fronti v zadnjih dneh več naših uspešnih akcij. Pri nekem nenadnem napadu v zgornjem delu doline Daone, je bilo konstatirano, da so tamkaj utaborjeni in dve na pomoč došli stotniji alpinov izgubili najmanj 150 mož in 50 tovornih živali. Naš detašma, obstoječ iz voja lovcev z dvema strojnima puškama in iz črnovojni-kov, je izgubil enega moža. V noči od 5. na 6. t. m. je bilo v zgornjem delu doline Daone/kjer se sploh niso nahajale naše čete, slišati artiljerijski ogenj. Poizkus sovražnika, da bi pregnal našo orožniško postojanko pri Molini, (dolina Ledro), je bil odbit. Zapadno Serraval-le je bila razpršena sovražna poljska straža, ne da bi naši imeli kako izgubo. Z avsMjsitf-rMa Bojišča. DUNAJ, 9. (Kor.) Uradno se objavlja: 9. julija 1915, opoldne. Splošni položaj na severovzhodu je ne-iz premen jen. Na Rusko-Poljskem se na višinah severno Krasnika boj nadaljuje. Kakor v predidočih dneh, so bili tudi včeraj na več frontah odbiti skrajno srditi ruski napadi. Zapadno Visle smo obdržali vse zavzete ruske predpostojanke. Namestnik šefa generalnega štaba: pl. Hofer, fml. l nen&iMnskešii Hojlšca. BERLIN, 9. (Kor.) Veliki glavni stan, 9. julija 1915: Na vzhodnem in jugovzhodnem bojišču je položaj neizpremenjen. Vrhovno armadno vodstvo. Z zepatinggd bojišča. BERLIN^ 9. (Kor.) Veliki glavni stan. 9. julija 1915: Zapadno bojišče. Severno sladkorne tovarne pri Souchezu je bil francoski napad odbit. Manjši oddelki, ki so udrli v našo postojanko, so bili pobiti. Dosedaj se nam predvčerajšnjim izgubljeni kos jarka zapadno Souche-za še ni posrečilo očistiti sovražnika. Vzhodno Ailly brezuspešni posamezni francoski napadi. Vzhodno od naših, nanovo pridobljenih postojank v Svečeni-škem gozdu, smo zavzeli z naskokom več linij francoskih jarkov v širini 350 m. Pri tem smo ujeli 350 mož in uplenili štiri strojne puške. Po močni artiljerijski predpripravi je sovražnik napadel dne 22. junija od nas osvojeno višino 631 pri Ban le Saptu. Morali smo izprazniti popolnoma zasute jarke na vrhu. Vrhovno armadno vodstvo. Nemški odgovor na zadnjo ameriško noto. . BF.RL1N, 9. (Kor.) Nemški odgovor na ameriško noto z dne 10. marca je bil izročen včeraj ameriškemu poslaniku v Berlinu. — Mislite? — Da. — Kako pa? Jaz vozim do Tonerre in odtod do tjakaj je še dobršen kos pota. — Tako, — je rekla Mignonne. — Imam sicer težko naloženo, toda moji konji so dobri in ti ne tehtaš veliko. Na mojem prvem vozu ie sedež, na katerem se da čisto udobno sedeti in celo tudi spati, če je ravno treba. Ce ti je prav, lahko stopiš na voz tn popčljem te do tja, kamor vozim. Mignonne se ni mogla odločiti. — No, ali ti ni všeč? — O, da, toda____— je začela Mignonne plašno in obotavljaje se. — Razumem, ne zaupaš mi. Čudiš se, da ti popolnoma neznan človek tebinič meninič ponuja svojo uslugo. Kaj ne, da je tako? — Seveda, — ie pošepetala Mignonne, (Dalje). Stran II. .EDINOST* štev. 189. V Trstu, dne 10. julija 1915 Turško bojišče. Botl za Darfaaele in bb kavkaski frontL Naznanilo. Glasom včeraj objavljene odredbe CARIGRAD, 7. (Kor.) Iz glavnega sta-l*- kr primorskega IHUMSMih« Z na se poroča: dne 8. julija 1915, ki določuje ome- Na kavkaski ironti se }e od našeg^ des- jevalne policijske odredbe glede nt-sa Krila odbita sovražna konjenica sku-1 menjanja bivališča, se opozaiia, da sala vzdržati v svogi postojankah tai pre-! dobe prehodni Usti vsak dan od iti v protinapade. PotzAusi so se izjalovili. Q , t • j a c. nnn Na dardanelski fronti pri Ari Burnu, je 9 doP:| 1 pop. in od 4—«> pop. obstreljevala tuiška artiljerija dne 6. ju-;v veliki infantenjski vojašnici na lija z uspehom sovražne postojanke. So- podlagi v naredbi v § 1, točki 1 In vraiHii artiljerija, ki ie bila naperjena'2, imenovanih dokumentov in sicer proti našemu desnemu kriki, je bombardi- e treba priti ponje osebno, rala vsled napačnega streljanja lastne * , M v ^ . „ strelske jarke, s čemer je prizadejala last-j V dokazilo identitete lastnika po nin vojakom znatne izgube. točki 3 § 1 te odredbe izstavljene v oddelku Seddii Bahra smo odbili na- posebne legitimacije, mora prosilec pade sovražnih poizvedovalnih oddelkov za prehodni list prinesti s seboj pri- !I_____* - '-«-'■ iA^L« :.«rtiha M(wl tPfft I ■ \ * \ merne osebne dokumente (kakor rojstni list, domovnico itd.) in če mogoče, tudi fotografijo. in Jim prizadejali težke izgube. Med tem, ko je bil sovražnik zaposlen pred Teke Burnu z vkrcavanjern in izkrcavanjem, so anatolske bateriie nenadoma otvorile ogenj na to sovražno postojanko. En strel je pade. sredi sovražnega bataljona in povzročil zmešnjavo in izgube. Iste baterije so v bližini se nahaiajočo munkijsko zalogo pognale v zrak. LONDON, 8. (Kor.) Uradna brzojavka iz Dardanel pravi: Dne 5. julija zjutraj ^pričeli1 urki v _ ^ T ^ Cugtri Uofl Q južnem sektorju najsrditejše cbstreljev a- . ^ QslIat%. 'rwirar imSrnc;ni Mihael P62SV, Občinski funkcionarji, gospodje: dr. Jurij Pitacco, dr. Alojzij Pittoni, dr. Silvij Qua-rantotto, inž. Avgust Luzzatli, inž. Edvard Grulich, inž. Ivan Mer.esini, inž. Anton Perco, . . ... !Tranner, Avgust Boniiacio, Diomed Benco, splosen uarad. ki je bil na nekaterih toc-, Reter C^ucic6h Roman Sambo, Marij Tonin, je popolnoma izjaio- PiAro l 'lavo in ( o to! PoinirVl CP n -. . ^ - mi«* * fL^i ger, Josip Sillani, Oskar Ambrosini, Mihael nje, kar jih je bi»o dosedaj. Nato je sledil iK a______^ o™___2 o---- splošen nar-ad, k^hvze,° srd5f; a ^ Fiore Cleva in Caiel Paiaich se pozivajo, vi I Nase izgube ne pomenijo dostu napra- da sg y| nfl svo]a slulbGna me£a (§ & .Vil."?,® "^L1 ^J?^1^^1^" odst- sluibene pragmatike za uradnike in uslužbence tižaške občine). Z ozirom na določbe §, II. odst., ravno- fronto. Izgube Turkov so zelo težke, K temu pripominja VVoHiov urad: Dej- j stva neuspeha dardanelske akcije kakor ^ njim disciplinarno posto- tudi ogromnih izgub zaveznikov — tur- ^ in Se pozivajo zgoraj imenovani, da sko uradno poročilo z istega dne govor £ £edstaW£ 9 aJ ta t.J I. ob 10. dop. razven o drugih uspehih tudi €»P^tvi, y u^adu občinskega predsedništva, s pripom-vel kega angleškega transportnegal parni- b da bod ^ * pokole te^iu pbrivu tudi najlepša uradna angleška poro- ^ navedb; opravičevalnega vzroka, odpu- carigraIt), S« S«, r^tf^^.§ *pogl-£rka Mestni magistrat. Trst, 8. julija 1915. C. kr. komisar: pl. Krekich-Strassoldo. na se poroča Na dardanelski fronti se dne 7. julija | pred Ari Burnu ni zgodilo ničesar pomembnega. Pred Seddii Bahrom so zasedle naše čete dva sovražna strelska; jarka pred našim desnim krilom. Naše iz i centra odposlane rekognoscijske kolone so n. padle sovražne strelske jarke in ti- Qne julija je minolo petsto let, odkar plenile množino municije in vojnega mate-jso v Kostanci na gromadi sežgali češkega rHala. j magistra, duhovnika in cerkvenega refor- Nase anatolske baterije so razrušile matorja Jana Husa. Ime Jana Kusa je ne- Hdšister Jan Bis. sovražne izkrcevalne mostove pred Teke Burnu in so obstreljevale šotore sovražnega taborišča. Prostest Švedske proti kršitvi švedske ne\trainosti od strani Rusije. STOCKHOLM. 7. (Kor.) Švedska vlada^ objavlja sledeči komunike: Ker je 2. t. m. došlo iz Got lan da poročilo, da je bila nem- smrtno v narodu češkem. Da je petstoletnica njegove smrti padla v čas. ki ne dovoljuje nikakih šumnih slavnosti, vendar se ga narod češki spominja te dni na raznih, sedanjemu resnemu času primernih spominskih slavnostih. Le na račun tedanjih časov verskih, bojev je zapisati, da je bil Hus obsojen v smrt na gromadi radi — boja proti katoli ška pol nalka j.iin \lbatros* pri Kuppnu . škj cerkvj Ker pa je v nas Slovencih lju-v okrožju Oestergarnskega griča sprav- ^ Ri $e z grozo prekrižujejo. če le čujeio Ijena na suho in da je bila ladja od ruskiu vojnih ladij obstreljevana v švedskem vodovju, pri čemur so padali streli preko gričev v majhni razdalji od dežele, je dobil švedski poslanik v Petrogradu takoj ukaz. da pri ruski vladi odločno protestira proti tej kršitvi švedskega teritorija in s tem švedske nevtralnosti. Istočasno sta bila o dogodku pismeno obveščena tukajšnji ruski in nemški poslanik, ki se jima ie razen tega sporočilo, da so bile na podlagi od oblasti v Ootlandu došlih poročil ukrenjene vse potrebne odredbe za interniranje. Po poročilu ruskega poveljujočega ad- mirala se je mogel dogodek, ki tvori predmet švedskega protesta, dogoditi samo vsled slučajno vladajoče megfe. ki je ovirala natančno regulacijo obstreljevanja. Ruska vlada je izrekla svoje iskreno obžalovanje o dogodku ter zagotovila, da je njena odločna volja, da se svedska nev-tralrv-t vestno spoštuje. V sedanjem slučaju gre samo za obžalovanja vredno nepazljivost. Dotičniki so dobili določno navodilo. da v tem oziru podvoje svojo pazljivost, da se onemogli obnovitev' takega dogodka. Pred sprejemom te izjave je bila švedska vlada v neki noti tukajšnjemu ruskemu pr c!aniku sporočila vsebino poročila, ki je. došlo od poveljnika na Gotfandu o do£. dku. ter obnovivši svoje protest izrazila m. delavski oddelek, vojna pošta 610). Alojzija Gradina. 5 otrok in oče, Mimik, občina Kožbana. (Vprašuje Josip Grudina, domobranski pešpolk Babuder Ivan. roj. i. 1884., stanujoč v Čarboli Zgornji, čevljar, izginil iz Trsta r petek, 2. t. m. (Vprašuje njegova mati, vdova Marija Babuder, ki ima 4 druge sinove, Andreja, Frana, Petra In Toneta, pri vojakik; Trst, čkrbola Zg. )51). * * * O naslednjih beguncih daje natančna pojasnila •Posredovalni urad za begunce" v Trsta, ulica Boschetto it. 32, vrata 23 : Voitolina Alojzij, eolninski uradnik iz Trsta. Moratti Ivana s 3 otroci iz Trsta. "Wiedner Karlina s hčerko iz Trsta. Bauer Alojzij s hčerko iz Trsta. Schonberger V atarina iz Beljaka z 1 otrokom. Benussi Tereza iz Rovinja. Velikonja Gizela iz Rovinja. Rismondo Josip iz Rovinja. Dessanti Matilda iz Rovinja. Potzhuber JI ari a s 3 otroci iz Trsta. Nariller Tereza iz Rovereto. Lamm Roza s 3 otroci iz Trsta. Cadovini Nina s 4 otroci iz Reke Volani Katarina it Reke. Kur nčič Barbara iz Kobarida. Maurer Marija iz Trsta. Viscovich Marija Conti iz Trsta. Ferinaglia Estcr iz Lovrane. Perotti Ivan iz Puli a. Hoffmann Berta iz Tr^ta. Kožuh Franc, Marija in Karolina iz Gorice. Volčič Franc in Marija iz Gorice. Pejtler Marija iz Gorice. Sedlaček Amalija, Bogomil, Stanislav iz Gorice. Vreinec Ana iz Sežane. Kariš Marija iz Sežane. KariŠ Gabrijela iz Sežane. SosiČ Antonija in Marija iz Opčin. Gabrijelčič Roza, Alojzij in Leopolda iz Kanal*. Stibil Lucija, Janez in Marij iz Trsta. Butignon Angela in Jožef iz Tržiča. Traub-ner Tgnac in Rozala iz Opčin. Brada>chia Josip iz Cervignana. Franeo Anton iz Tržiča. Grins Okta vjan iz Tržxa. Kiisser Karel iz Beljaka. Lutman Stanko iz Štandreža pri Goric;. Visintin Farst iz Št. lioreaca pri Mariboru, ^ušterštč Ida z 2 otroci iz Trsta. Delak Antonija iz Trsta. Ferluga Rudol-fina s hčerko iz Trsta. Brak Karmela i z 'Trsta Brak Josipina iz Tr ta. Šajna Alojzija iz Trsta. RamoDž Ma ija z 2 otroci-i* Trsta. Kremžar Ma rija s 3 otroci iz Gorice. Marinon Anton z družico iz Pulja. Štokovae Anton z žeuo iz Pulja. Zulmin Vilhei:nina z družino iz Trsta. Simon Alba in Walter, otroci iz Trsta. * * * Družina Bravničar iz Tolmina, hišna štev. 58. Goriško, naj se večkrat zglasi pri družini I. Černe. Celje, Zavodca 1. Štajersko, kjer dobi pojasnila o sina, ki je na italijanskem bojišču Moka (za kuhinjsko rabo) . . . Sladkor........... Meso (goveje) sprednji deli . . „ „ zadnji „ . . , Meso telečje ......... MesD koštrunovo . . • . . K Maslo sirovo . ........ Kokoši ....... K Piščanci ....... . , K Polenovka suha ........ „ namočena . . . . . Fižol (stročji) vinarjev . . . . Grah „ • . . . Ivromp r „ . . . . Paradižniki „ • . • • Radič „ .... Sdl^tft v t « » t česen „ .... Čebula „ .... Jajca • • . . Buče » . . . . Pesa „ . . . . Koleraba n Malancane „ Kumare w Mleko Olj o (najceneje) Sardele (sveže) Sardoni (sveži) . . . K . . . K > ... K ... K . . K 2 80 do . . . K 6 50 do — 96 kg 1— kg 3 60 kg 5 20 kg 8 - kg -— kg _6— kg 7*— ena mala 2 2'10 do 3.50 eden . K 2-20, M 40 kg .... 1-28 kg . . 32, 36 40, kg .... 40 48 kg 20, 24, 28, 40, kg . . . 32. 36, k-.... 6 merica ... 6, 10 gliva .... 12 glav;; 20 do 24 komad 16, 17, 18 komad . 4, 5, 6 komad 2 do 3 kontad večja 4 komad . 6, 8, komad . 12, 14 komad .... 56 liter . . K 2 16 liter . . K kg . .K--kK ■ B aa MALI Od! IM%\ i b« B BB □ □ QO □□ se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina znaša 40 stotink. : □n DrflfifO "dade ima na prodaj družica Kobal v rlU Ji t v Dobrav^jah št. 22 na Krasu pri Tomaju. 295 VllVtn črno» Refosk, Asti in Champagne V1IIU in Brinja se dobi direktno v zalogi Fran-cesco Apollonio Trst, Via Gatteri 16. 294 Mine družinske peči K 7*20, medena obešala za zaveso K 3*50, prouaja CESCA, Trst, ul. Caserma štev. 14. 2i) ZDRAVNIK Med. Dr. Karol 9mMt ordinira od 11-1 pop. Trst, ulica Glulla šr. 74 E (zraven Dreherjeve pivovarne). r % ZOBOZDRAVNIK Dr. JoČermak se ie preselil In ordinira sedaj v Trstu, ulica G. Rossini št 12, vogal ulice delle Poste. !zd)Tan]e zobsv brezbalečins. Pioablraiija. e i Darovi. Gospeni podružnici Rdečega križa v Sežani so še darovali: meseca junija t.. 1.: ga. Myito pl. Scaramanga K 100, 24 rjuh, 18 prevlek, 2 kg čokolade, 1 kg čaja, 3 škatlje biškotov, 20 paketov tobaka, 600 stročnic, jajca in dnevno 4 do 6 1 mleka; eksceienca baronica Fries-Skene 2 škatlji biškotov, smotek in svalčic; ga. Vida dr. Baltičeva K 200; g. Štefan Ernst Paksimadi K 350, vso opravo bolniške sobe na postaji v Sežani in dnevno mleka; ekscel. fml. pl. Kuczera K 10; g. dr. Ščitomir Dolenc K 20, nekaj medu, sladkorja in kuhinjske oprave za okrepčevalnico v Sežani; g oficljal dr. Arnstein za čašo kave K 10, za Čašo čaja K 10, 2 kg kave in škatTjo suhorja; g. Peter Pirjevec K 20; g. Mihael Truden 20 kg sladkorja in 10 kg kave; g. sodnik Roječ iz sodnijskih poravnav K 26, g. polk. zdravnik dr. Pollak K 20 ; g. Brelich, lekarnar, iz nabiralne pušice K 55 80; sežanska dekleta kot preostanek v slavnost pogrebn prve žrtve iz italijanske vojne za cvetlice nabrane svote K 19*24; ga. Marica Štolfa K 10; ga. Antonija Pirjevec K 10; gčna. Oltar K .10; ga. Dina^Haun K ti; Odlikovana pekarna in sladščičarna Josip Mit, Trst ulica Istituto štv. 5 Odlikovala z zlato Najini in tasfcc dipta ca razstavi v firnatf Peče se fin in navaden kruU trikrat na Jan. Izbeta sladeic, vina v steklenica}:, j :« : ei.cev (b: cott:ni konfoktnre itd. Sprejema naroffla za poroke In krste ter vsakovrstno n«:ivc ter postreže t u 1:2 na dom. - C£HE. Ml IISSSSII !IH£i3KI!Bgg Zaloga tu in inozemskih vin, špirita, likerjev in razprodala na drobno hi debelo • Jakob Parhaisc Trst, Via deKa Acquq š«. P (Nasproti Caiie Centrale). Velik izbor francoskega šampanjca, pinečih desertnih italijanskih in avstro-otrskih vin. Uor*ieaux. Burgunder, renskih vin, Mcseiia iu Gbtantf. Rum, konjak, r aznn žganja ter posebni pristni tropluovec slivcvec lii brinjavec'. IzdeikJ I. vrste. do$!i Ja dotičnih krajev. Vsaka naročba se !akoj irvrSl. Raz-pošilja fe po povzetju. Cenik; ua zahtevo iu franka Rasprodala od pol Hira naprej. enu tiraiisBisffiiii nmm