m. itetmu. v imuni, t (mL zl mmtn nit XiIO. leto. .Slovenski Narod v Ljubljani na dom dostavljen: celo leto.......K 24-— pol leta . četrt leta na mesec 12 — 6 — 2-— velja: v upravništvu prejemati: cek> leto ....... K 22*— pol leta........ 11 — četrt leta....... 5-50 na mesec...... 1-90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica si. S (v pritličju levo), telefon St, 34. Izhafa Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 viru, za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to ie administrativne stvari. storilke velja 10 vinarja*. Na pismena naročila brez istodobne vpostarve naročnine se ne ozira. »" telefon sL 89. .Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: celo leto.......K 25 — pol leta........ 13-— četrt leta.......6-50 na mesec...... 2*30 za Nemčijo: celo leto.......K 28'- 2a Ameriko in vse druge dežele: celo leto......K 30*- Vprašanjem glede* inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnistvo: Knallova alloa ŠL 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon st.85 Slov. Klerikalci in Čehi. V nedeljo so imeli klerikalci v Mariboru shod, na katerem je dr. Korošec vehementno napadel Cehe, da hočejo Jugoslovanom skočiti v hrbet in pozabivši slovansko vzajemnost, podpreti sedanji gercnanizujoči sistem, čigar glavna opora je justični minister dr. Hochenburger. Dr. Korošec se je vse kako prenaglil, kajti doslej sploh Še ni odločeno, ali pojdejo Čehi v vladno večino ali ostanejo v opoziciji. Povod za ta izbruh dr. Korošca je najbrž dal govor dr. Kramara v proračunskem odseku. Tam je dr. Kramar izjavil, da ima sedanja vlada prijaznejše obličje kakor prejšnja, a da jo kazi črni madež dr. Hochenburger. S tem je dr.Kramar jasno in precizno označil slovansko stališče, da bi se dalo s sedanjo vlado govoriti in izhajati, če bi v njej ne bilo jnstičnega ministra Hochenburgerja. Ali — z drugimi besedami povedano — Cehi so pripravljeni pod gotovimi pogoji podpirati vlado, toda izvzet ostane Hochenburger in če hoče vlada doseči sporazumljenje, mora Hochenburgerja žrtvovati. Splošni položaj je tak. da imajo Cehi sedaj priliko se uveljaviti politično in doseči važne gospodarske pridobitve. Mnogo lahko dosežejo, vsega pa ne. zato jim je odločitev težka, zlasti ker vedo. da je od njih postopanja odvisna tudi usoda parlamenta. Toda naj se že Čehi odločijo kakorkoli, nihče nima praviee obsipati Čehe s takšnimi očitanji, kakor je to storil dr. Korošec na shodu v Mariboru, najmanj pa slovenski klerikalci. Čehi so vedno lojalno in zvesto izpolnjevali dolžnosti slovanske vzajemnosti. To vidimo zlasti sedaj v icžkem boju. ki ga vodi ljubljanski i>oslanec dr. Ravnihar proti justič-nemn ministru Hochenburger ju zaradi germanizacije pri sodiščih. Kdo podpira Ravniharja? Čehi! Komu gre zahvala, da je bil justični minister prisiljen odgovoriti na Ravni-harjevo interpelacijo, docim pomeče na stotine drugih interpelacij v koš? Čehom! Kdo je zdaj roko v roki za-(VI boj proti Hochenburgerju? Zopet Čehi! Vsi češki listi se bavijo obširno s Hochenbnrgerjevim odgovorom na Ravnih a rjevo interpelacijo in pobijajo ta odgovor, med tem ko se slovenski klerikalni listi niti ne zmenijo za stvar, ki je vendar narodna in ne strankarska. V proračunskem odseku je dr. Kramar trdo prijel Hochenburgerja, ta teden ga bodo še drugi govorniki prijemali, a slovenski klerikalci se ne ganejo proti ministru. Nasprotno! Se za njim lazijo in beračijo pri njem, naj jim izkaže milost strankarskega, značaja, za kar mu bodo seveda izkazali se hvaležne. Slovenski klerikalci so Čehe in dr. Rav-niharja v boju zoper sistem j u stičnega ministra izdajalsko na cedilu pustili, zdaj pa pride dr. Korošec in se upa spričo neizprosnega boja. ki ga vodijo Čehi proti Hochenburgerju, trditi, da hočejo Čehi podpreti ger-minizačni sistem, ki ga nosi Hochenburger. Taka frivolnost presega vse meje. In pa ta predrznost, da očita dr. Korošec Čehom, da hočejo Jugoslovanom v hrbet skočiti! Z indignacijo zavračamo to nesramnost. Slovansko enoto so razbili dr. Šusteršie in njegovi tovariši, med katerimi je tudi dr. Korošec. Našim klerikalcem je bila Slovanska enota dobra le toliko časa, da so jo mogli izrabljati za svoje, največkrat popolnoma neslovan-ske namene. Ker jo je pa dr. Šuster-šie s svojo politiko temeljito za vozil in Čehi niso hoteli več biti orodje v njegovih rokah, je Slovansko enoto razbil, je pljunil na slovansko vzajemnost in je šel svojo pot. Odkar je Slovanska enota zaspala, delajo ftu-šteršič in tovariši samostojno politiko, mečejo Cehom polena pod noge, kjer le morejo in nečejo nič slišati o slovanski vzajemnosti, med tem, ko jo Čehi zvesto izpolnjujejo, da je celjski Markhl v včerajšnji seii prora-čnnsega odseka prosil dr. Kramara, naj se nikar ne peha za Slovenec, češ, alpski Nemei se nič no vtikajo v češ-ko-nemške boje na Češkem. Taka je stvar in zato pribijamo, da ni imel dr. Korošec prav nobene praviee, napasti Čehe. Italijansko - furtim volna. S tri poli tanskega bojišča. Italijanska poročila iz Tripolisa poročajo dne 27. t m., da so se Italijani polastili 26. t. m. male trdnjave Sidi Mesri in zasedli vso črto. ki so si jo postavili za cilj. 50. pešpolk je napadel regularne turške čete ki so se utrdili med oazo in Ainzaro. Turki so se morali po hudem boju umakniti proti Ainzari. Italijanske izgube so spriče težavnega terena relativno precej majhne. Iz Londona poročajo: Popolnoma zanesljiva poročila potrjujejo, da so dosegli Italijani v zadnjem boju pri Tri polisu velik, četudi ne odločilen uspeh. Italijanom se je posrečilo, zasesti nekatere strategično važnejše točke ter prepoditi Turke in Arabce. Boji pri Derni. Iz Carigrada poročajo, da je turško vojno ministrstvo dobilo od Enver - beja brzojavo, v kateri se poroča, da so imeli Italijani v zadnjih štirinajstih dneh pri Derni kakih 200 mrtvih in da so Turki in Arabci uplenili mnogo orožja, municije, oblek in drugih stvari, ki so bile last 22. pizanskega pešpolka. Turki in Arabci so imeli sedem mrtvih in enega ranjenega. Zadnji napad se je izvršil v noči med 24. in 25. t. m. Blokada Dardanel. »Ikdam« poroča, da je turška vlada naročila turškim poslanikom v inozemstvu, naj naznanijo velevla-stim, da bo Turčija zaprla dardanel-sko morsko ožino s torpedi, če bo ita-liianska mornarica napadla Darda-nele. Turška vlada izjavlja, da od-k lanii vsako odgovornost. Ruska ladjeplovra družba je prosila rusko pos^.ništvo v Carierra-dn za navodilo, ali naj |b v»zi skozi Dardanele. Poslanik je rdcrovoril, naj se promet kakor do zdaj vrši. »Sabah« poroča, da sta se Anglija in Francija pridružili stališču Rusiie ter v Rimu izjavili, da ne bodo dopustili bl^kr»de Dardanel. ker bi blokada značila kršitev londonske pogodbe iz 1. 1871 in ker bi bile s tem Dardanele zaprte, ki so zdaj odprte za svetovno trgovino. Parigraški list« poročajo, da je Ttalija sporočila vetevlastim, ki bi v slučaju eventtielne bl< 'de Dardanel dovolila inozemskim ladjam prost prevoz skozi morsko ožino, če bi se vsidrale v kakem turškem pristanišču. V resnici bi pa Indje zaradi položenih min ne mogle pluti skozi morsko ožino. V Petroirradu se govori, da je Italija na vprašanje ruskega ministrstva izjavila, da za zdaj ne misli še na blokado Dardanel. Stališče velevlasti. Avstro - ogrska vlada je istega naziranja. kakor ruski kalvnet in se je že izjavila, da hoče podpirati vse korake Rusije. Tudi nemška vlada stoji na tem stališču in se bo pridružila akciji Rusije. Kar se tiče stališča Anglije in Francije, tedaj se bosti najbrže obe državi pridružili na-ziranju ruske vlade. Poroča se celo, da so velevlasti vsled posedovanja ni6ke vlade že pod vzele v Rimu in Carigradu potrebne korake ter opozorile na resne posledice, ki bi nasta- le, če bi se Dardanele zaprle z minami. Angleške torpedovke pred Krfom. V krfsko pristanišče so priplule angleške torpedovke, katerim baje sledi cela eskadra. Mornarica odplo-ve v smeri proti Egejskem morju. Izgnani nemški poročevalci. »Frankfurter Zeitung« poroča, da je moral njen poročevalec dr. \Verbel zapustiti Tripolis.Tudi nekateri drugi nemški poročevalci so se morali odpeljati. Dr. Werbel je dobil razna grozilna pisma. Turška zbornica. V turški zbornici je Albanec Fssad - paša predlagal, naj se vojni minister zaradi svoje neodločnosti v Tripolitaniji obtoži. Zbornica je od-kazala predlog posebnemu odseku, ki se bavi z obtožbo proti celemu prejšnjemu kabinetu. Politično kronika, Oborožen shod na Kreti je sprejel resolucijo, s katero zahteva, da odloča narodna skupščina o nadaljni usodi Krete. * Nemčija je odpoklicala iz Maroka svojo vojno ladjo »Berlin«, ki je stala pred Agadirjem. Ladja se vrne čez Casablaneo in Tanger. Top-ničarka »Eber«, ki bo spremljala ladjo »Berlin« v Casablaneo in Tanger, se vrne v svoje pristanišče v Zahodni Afriki. * * V angleškem parlamentu je govoril včeraj sir Edvard Grey o angleški zunanji politiki. Zbornica je bila do zadnjega sedeža zasedena, znamenje, kolike važnosti za razvoj svetovnih dogodkov je bila včerajšnja seja angleškega parlamenta. Izvajanja državnega tanjika zunanjega urada sira Edvarda Grey so bila nekako sledeča: Že nemški državni kancelar in državni tajnik sta razjasnila eno nejasnost. Gotovi krogi so namreč mislili, da ugovarja Nemčija francoski akciji v Maroku, to je, da je Nemčija ugovarjala, da bi smela Francoska prodirati proti Fezu, da pa je Francoska na tem prodiranju vztrajala kljub nemškemu protestu. To je razjasnila že nemška vlada, zato je moja naloga, da začnem s 1. julijem. Ta dan je prišel nemški poslanik v zunanji urad, da mi naznani nemške želje. Takrat je bila menda nemška ladja »Panther« na poti v Agadir. toda pojasnila, ki mi jih je dal nemški poslanik, so obsegala še več. Spoznal sem iz teh pojasnil, da se zdi nemški vladi vzdržanje statusa quo v Maroku zelo dvomljivo, če že ne nemogoče in da naravnost zahteva končno rešitev marpškega vprašanja med Nemčijo, Francosko in Špansko. To pojasnilo mi je dal nemški poslanik v soboto, v ponedeljek pa sem sporočil nemškemu poslaniku, da sem se posvetoval z ministrskim predsednikom in da se nam zdi situacija, ki je nastala vsled odposlanja ladje »Panther« pred Agadir, tako važna, da jo moramo presoditi v plenarni seji kabineta. Do te seje nisem hotel ničesar več govoriti o tem, vendar pa sem hotel, da izve nemška vlada, da presojamo položaj kot zelo resen in nujen. Nemškega poslanika sem videl zopet 4. julija in sem mu sporočil, da mi nismo popolnoma neinteresira-ni na maroškem vprašanju, če presojamo svoje dolžnosti, ki smo jih prevzeli s pogodbami s Francosko in če presojamo svoje interese v Maroku, se nam samo vsili spoznanje, da, je ustvarilo odposlanje nemške vojne ladje pred Agadir popolnoma novo situacijo. Imel sem pred očmi, da se utegnejo dogodki tako razviti, da bodo angleški interesi bolj tangirani kakor v tem trenutku in zato sem bil mnenja, da ne morem pripoznati nobenih korakov, ki pi jih storile omenjene države brez nas. To sem povedal tudi nemškemu poslaniku in sem mn dal razumeti, da govorim kot vladni zastopnik. Nato je sledil čas molčanja. Nemški poslanik ni imel nikakoršnih naročil mi sporočiti, kaj misli Nemčija storiti in kako si predstavlja končno rešitev maroškega problema. Nekaj pojasnil smo dobili iz drugih virov in ta pojasnila so vzbudila v nas sum, da hočejo Maroko razdeliti, ne da bi vprašali nas. 12. julija je informiral Kinderlen-vVachter avstro-ogrškega poslanika na njegovo vprašnje, da Nemčija ni nikdar mislila na to, da bi se zadeva rešila samo med omenjenimi tremi državami, Nemčijo, Francosko in Španijo. Kljub temu pa nismo dobili mi nikakršne informacije od Nemčije. Malo pozneje so objavili listi, da je nemška vlada zahtevala toliko glede francoskega Konga, da niti francoska vlada, niti parlament v to ne bi bila mogla privoliti. Zato sem dne 21. julija sporočil nemškemu poslaniku, da nemška vlada ne sme smatrati našega molka tako, kakor da svoje izjave od dne 4. julija ne vzilržujemo več in sem zahteval, da nam da Nemčija točna pojasnila glede Agadirja. Teh pojasnil nemški poslanik ni mogel dati. Isti dan sem se posvetoval z lordom Georgesom in LISTEK. HI imamo, Lenartova, gospodar in gospodinja, sta sedela za mizo in imela prijazne gospodarske pomenke. Mož je bil še močan, precej siv in nekoliko sključen v hrbtu, a poznalo se mu je, da se ni prehudo gnal z delom, in da je marsikaj dobrega užil, zakaj prijetno so cvetela njegova lica in tudi njegov nos je spominjal na vinske kraje. Žena je bila vkljub priletnosti lepo ohranjena, okrogla in polna, mehek podbradek ji je visel od bradice, dosti obilna lice in malo zarezano čelo ni vedelo dosti od skrbi in hudih časov. »Ti si največ kriva, pa se nikar ne zadiraj vame,« je rekel gospodar T.ena rt. »Kakšna pa si hodila! Zmeraj v novih kučemajkah in zidanih rutah. In zmiraj je stal v peči za pokrovom lonček s tisto rjavo vodo, potem seveda ni čnda, da smo pri koncu.« »Oh, nikar no! Kdo je pa hodil po oštarijah, kdo je ostajal po vse dni v mestu in se pajdašil z mestnimi škrici in postopači t Ali nisi delal dolgove povsod, kjer so ti le hoteli dati! Saj ve vsa vas, kakšen si bil!« »Že prav, že prav! Saj vidim, da imaš jezik, dolg kakor žrd. Ampak zdaj ne gre za to. Zdaj nam je treba bogatega ženina. Poglej jo, našo Ma-ričko! Zadnji čas je, da jo omožimo, pa nobenega zlodeja ni blizu, ki bi poprava 1 zanjo. Kaj pa ponoči, ali kaj slišiš?« »Kaj bi s ponočnjaki! Pridejo kot vešče k luči in spet gredo z dnem. Poštenega in petičnega fanta pa ni in ga tudi ne bo. Naša hiša je že preveč na glasu, da je zadolžena. Najprej moramo priti na dober glas. »I, seveda, pa kako t« »To ne bo tako težko! Naša Ma-rička je čisto čeden deklic, prav lepo je zraščena in lic je okroglih in belih kot jajčece. Samo napraviti jo moramo, kot se spodobi. Žametasto krilo hi se ji prav podalo, lepe, svetle čev-ljičke, prstanček na roko — pa hi se že vjel ta ali oni.« Gospodar Lenart je premišljeval in majal z glavo. »Kje pa naj vzamem denar t Kaj misliš, da nam kdo kaj zanpa brez denarja? In pa — samo s tem, če jo lepo oblečeva, ji ae ne dobiva ženina. To bo treba še drugače.« »Eh, saj lahko! Malo moramo začeti govoriti! Žita, pšenice, reci, smo letos toliko pridelali, da nismo vedeli, kam ž njo. Poprodali smo jo, seveda, kar se je dalo, pa je vendar še vse polno v kašči. Jaz bom pa dejala, da imamo toliko mleka, da še teletom preostaja. Na glas moramo priti, in vse bo dobro.« »Na glas, na glas! V naši vasi — sicer ne bomo dosti opravili, pa saj tukaj tudi ni pripravnega ženina.« «Le nič se ne boj. Tako bomo za-bogateli, da bodo kar zijali. Vse bo zeleno nevoščljivosti.« * In tako se je začela bogatija. »O, mi prav lahko damo. ki nam ni za par krajcarjev. Mi imamo! Kaj pa mi je za bokal ali dva, saj ga lahko plačam. Še nobeno leto nisem toliko pridelal kakor letos. Pšenica je bila pa že tako bogata, da nisem vedel, kam ž njo. No, potlej sem jo pa prodal, prav dobro sem jo prodal. Okoli stotaka mi je vrgla, no, potlej je bila pa še rž in fižol. O prav zadovoljen sem letos.« Tako je bahal oda Lenart v o**ta- riji. Sedeli so vsi trije za mizo. Marička je bila oblečena v žametasto krilo in je imela svetle uhane, ki so ji magljali in drobili nad lici. No, Marjana, ali ni resi« je spodbujal Lenart svojo ženo in se skrivaj ozrl na sosednjo mizo, za katero je sedela gruča mladih kmetov. »Nikar tako ne govori,« je zavrnila žena svojega moža. »Kar imamo, nam je vse Bog dal, zato pa ni treba, da bi bili ošabni in prevzetni. O, kdor bo dobil našo Maričko, ta si bo lahko obliznil vseh pet prstov. Ravno včeraj sem nesla v hranilnico tristo goldinarjev; koliko jih je pa že notri! Bodo kmalu bukvice premajhne, toliko je že v njih zapisanega.« »O, kajpak! Koliko pa misliš, Marička, da hi ti dali? No, le povej, kaj se boš sramovala?« Marička je bila rdeča kot pur-pala in je povešala oči ter izpod čela skušala pogledavati po hiši. »I, pnsti jo na miru! Takole dva tisočaka ji boš že moral dati.« »O, to bo preveč. Petnajst sto, toliko že dam. Nič ne rečem, ampak, kar je več, je preveč. No, potlej, seveda, po najini smrti bo dobila vse, in to bo vsaj še trikrat toliko.« »Eh, idva tisočaka ji ze lahko takoj izplačaš. In* potem ostane še precej v hranilnici. Kaj bi stiskal, ko — ni treba.« »Ne vem, ne vem, sicer bomo pa že videli, ko pride ženin; kaj ne, Ma* ritka!« Dekle je pokimalo in se smeje ozrlo k mladim ljudem, sedečim pri oknu. Z zanimanjem so poslušali govorico o bogati nevesti. »No, fantje, ali ste še žejni? Kar recite,« je zaklioal oče Lenart. »He, oštir, prinesi tem korenjakom vina, kar prinesi ga. Plačal bom jaz.« In oče Lenart je vdaril z mošnjo trdo po mizi. Novica o bogastvu je šla na vse kraje. Samo v domači vasi ni bilo prostora zanjo. Preveč so poznali očeta Lenarta, in zato so se smejali in dovtipi so se kovali na račun očeta in neveste prebogate. Ali — tam za tretjim hribom je živel fant, ki je podedoval po svojem očetu zanemarjeno in čez streho zadolženo posestvo. Kleti in kašče, skednje in hleve — vse je bilo prašno. Njive in travniki — pnsti in ne-gnojeni, peščeni in kamnati, gozdovi pa izsekani. In tisti fant je imel tato, ki se je dejalo čenča Marina. Zakaj, klepetala je od zore do mraka, opravljale in 1 iskala prepir in kreg. Dosti žalosti in nesreč in sporov je poklical v živ* ljenje njen jezik. A^mthoui glede svojega govora za večer. Kar sem izjavil poslanijtu, je bil seveda samo diplomatičen razgovor, lord Georges pa se je v splošnih i>esedah dotikal položaja. Njegov govor ni obsegal nikakršnih groženj, kakršne razumemo pod frazo »Hande off!«, toda besedilo govora so kaj hitro potvorili. Tri dni pozneje mi je izjavil nemški poslanik Wolff - Met-ternich, da se nameni Nemčije od onega časa. kar je odposlala »Pan-„ther« pred Agadir. niso izpremenili. Izjavil je tudi, da Nemčija ni nikdar mislila na to. ustanoviti ram kako pristanišče, ali pa izkrcati vojaštvo. Prosil me je, naj te njegove izjave ne spravim v javnost. Dne 25. julija mi je nato nemški poslanik sporočil, da je ta njegova izjava strogo zaupna :n da nemška vlada ne more pripustiti, da bi prišla ta izjava pred angleški parlament. V tej svoji dru-sri izjavi se je bavi I nemški jx>slanik zlasti z učinkom, ki ga je imel govor lorda Georgesa na časopisje in so bila njegova izvajanja zelo ostra, kar je pred vsem provzročiio napetost. Koncem svojega govota se je bavi! sir Edvard Grey z vprašanjem prijateljskih stikov z drugimi državami. Izjavil je, da bi bilo vsako podpiranje Francoske in Rusije od strani Angleške odvisno od mnenja parlamenta. Vlada bi se ne dala zapeljati k nikakršni provokaciji Nemčije in bi take provokacije tudi ue podpira -Da reče Nemčiji laskavih besed, jo je pohvalil, da ima največjo armado in lepo mornarico. onen?m pa „K> je tudi okrcal, da bi morala malo bolj skrbeti ze. to, da razprši skrb f.nih. ki imajo agri sivne uamene. Angleška hoče varovati princip eua-kopravnoti med Nemčijo in seboj in njegovo mnenje je. da je najpametnejša politika Angleške, če ne skuša -vojih meja raztegniti. ZkistL v Afriki v tem oziru ne priporoča dalekosežnih izprememh. (se se pa ozremo tm govor nemškega državnega kane-;erja. se nam vsiljuje prepričanje, da Ehfte v Nemčiji ljudje, ki se veseie, na >*mo stali tik pred vojno in ki so bili rem bolj veseli, čim bolj se je položaj poostril Takrat je svet obvladal nekaki politični alkoholizem, čas pa je, «la se oprimemo sedaj resnega, mirnega in treznega preudarka. Iz Pekinga poročajo: V hližiui grobov Ming je prišlo med vladnimi petami in revolucionarji do boj... Tnioepetsto rc voincijonarjev % 12 upov i j« premagalo 5000 mož vladnih čer. Padlo je 1000 mož. Vstaši so * zeli cesarskim 2 lopa. V Tientsinu razpošiljajo revolncijoiiarji trgovcem ofooftttiee, v ka.terih groze z bojko-tom onim. ki bi podkirali Mandžuje. Klerikalna doslednost. Mariborska Straža« je eden izmed tistih listov, pri katerem je danes nekaj belo in če »liberalci« potrdimo, da je žara* belo — pravi lfltmiai takoj, da je črno Zadnji ponedeljek je podučila -Straža spodnještajersko politično javnost, da so klerikalci začeli v deželnem zboru obstruirati pravzaprav za rad i tega, ker bojda deželni odbor li hote: izplačati podpor za obnovo vinogradov. Na d«»Igo in široko se je nato »Straža/ razpisala o važnosti ieh podpot in o veliki škodi, ki jo je trpel naš kmet zaraditega, ker so se mu l>ojd-i vskratile že pred obstruci-jo. .Slovenski Narod« je tri dni kasneje razpravlja! o obstrukciji v štajerskem dežel nem zboru in res potrdil mnenje, da trpe vinogradniki v onih krajih, koder še obnavljajo vinograde, precejšnjo škodo vsled tega, ker niso dobili podpor, bolje reeeno, brezobrestnih posojil. Povedati pa smo n i orali po pravici, da je deželni odbor ustavil izplačevanje brezobrestnih posojil šele takrat, ko so klerikalci onemogočili odobritev rednega proračuna. >Straža« je postala sedaj koj drugega mnenja glede omenjenih vinogradniških posojil. V petek jih že imenuje »liberalni tain-tam«. Tudi izostale regulacije potokov., gradnje cest in tako dalje je vse >liberalni tam- tam«. Da bi nam dokazali inteligenco in »zavednost« svojega volilstva, je »Straža» še dostavila, da bodo klerikalci pri volitvah v deželni zbor vseeno zmagali, četudi deželnozborski njihovi poslanci glasujejo za 50% zvišanje deželnih do-klad. Ta kompliment klerikalnim vo-lilcen* si je treba dobro zapomniti, ravno tako tudi klerikalno korajžo in drzno grešen je na denarnice davkoplačevalcev. »Straža« nam je sedaj priznala in povedala, da se mislijo klerikalci v Gradcn pobotati in če treba, mirno glasovati za ogromno zvišanje deželnih doklad. Če bodo to kmetje in obrtniki mirno požrli, pa vseeno dvomimo. Sv. Marjeta niže Ptuja. (Primer, kakšne pravice si laste nekateri kaplani v 20. stoletju v ljudski šoli.) Navesti hočemo resničen slučaj, kateri H je prigodil na tukajšnji Šoli dne 22. 'novembra 1911. V II. razredu je predpisan verouk od 11. do 12. ure vsako sredo in soboto. Urnik je potrjen od okrajnega šolskega sveta. Katehet pa si doinišljuje, da za njega šolski zakoni niso obvezni ter je hotel sam o voljno ti uri spremeniti, ne da bi o tem ororestil šolskega voditelja. Prišel je navedenega dne po 9. uri v H. razred, ko se je pouk še začel. Razredna učiteljica seveda po postavi ni smela zapustiti razreda; ker ni dobila od šolskega voditelja nika-koršnega obvestila glede premembe učnih ur. Došlemu katehetu reče, da je prvo uro vendar računanje. Ta se pa ne zmeni za to, ampak začne • kričečim glasom poučevati verouk. Sedaj je učiteljica bila primorana iti po šolskega vodjo. Ta pride v razred in se hoče čisto mirno pogovoriti s katehetom. Katehet pa za k riči nad njim: >Veu, tam so vrata! Tukaj nimate ničesar iskati!« Nato reče katehet otrokom, naj vstanejo, de bodo molili. Tudi šolski vodja reče: »Otroci, le lepo molite!« Tem besedam pristavi katehet: »Da bi sv. duh gospodu nadučitelju pamet razsvetil.« Na te skrajno razžaljive l>esode šolski voditelj ui reagiral. Kaplanu pa še ni bilo dovolj. Po končani molitvi reče otrokom: »Kaj ne, otroci, pravi kristjan napravi križ po molitvi. Naj se pa gosp. nadučitelj pokriža, če sv bm.« Šolski voditelj ostane miren in nato se pouk v računanju nadaljuje. Zopet se zadere kaplan: >p. nadučitelja nič ubogati! Proti nadučitelju pa zakriči; w\ 'en. tam *.o vrata« ter pristavi nemški: »sonst brauehe ieh Gewalt!< Na to huronsko vpitje dobi od šolskega voditelja miren odgovor: »Gospod kaplan, ne bodite tako surovi!<• Ni čudno, da so se pri tem kaplanovem k risanja jokali okrog vsi otroci. To je naslikati resničen dogodek. Zdaj pa nastane vprašanje, kdo in kako bo dal šolskemu voditelju za te brezpri-merne razžalitve zadoščenje? Marjet-ski kapian pa s tem ni razžalll le našega šolskega voditelja, ampak ves učite!jeski stan. Upamo, da dobi za razžalitve iti kršenje zakonov primerno plačilo. Stoletnica ^.'asiu'gga »Jttamiea«. \ če raj, v nedeljo, so se pričele siav-nosti ob priliki stoletnega obstanka graškega »Joannca« (ustanovljen 26. novembra 1811). Joanueum. ustanovitev nadvojvode Ivana, je za vojvodino Štajersko v marsikaterem oziru pmncnljii to ni Le prvi muzej, kateri je bil sploh kje ustanovljen, temveč iz .loannea so nastale štajerska kmetijska družba, tehnika, višja deželna realki, rudarska visoka šola. sedaj v Ljubnem, medsebojna zavarovalni-• •ii pn>ri požaru itd. Slavuosti so se pričele s slavnostnim zborovanjem v Btefanijtni dvorani, katerega se je udeležil v cesarjevem imenu nadvojvoda Friderik, naučni minister Hus-sarek, deželni odbor in razni drugi lokalni dostojanstveniki. Nadvojvode* Friderika je pozdravil deželni glavar grof A t tenis, nakar na u je nad vo j votla kratke odgovoril. Slavnostni govor je imel vseučiliščni profesoi dvorni svetnik dr. Luschin pl. Eben-greuth. Nato se je^izvršila v prostorih Joanr.ea otvoritev » Na d vojvoda Ivanove razstave - in v )>oslopju višje deželne realke »arhivske razstave«. Otvoritvi ol>eh razstav je prisostvovat tudi nadvojvoda Friderik. Danes, v ponedeljek, se vrši opoldne sp< »ninska »Javnost na tehniki in zvečer bok-Ijad« nemških tehnikov po mestu. Občinske volitve v celjski okolici. Danes, v ponedeljek 27. novembra, so pričele zopet občinske volitve v celjski okolici. Vršile so se, kakor po navadi, pri Fazarincu na Ostrožnem. Volilni komisiji je predsedoval dr. A. Božič, v komisiji so pa bili gg. &u-kovec dr. Vekoslav, Vrečko dr. Josip. Samec Frane in Rebenschegg Josip. Volil je III. razred. Volitev se je udeležilo 480 volilcev, izmed katerih je 455 glasovalo popolnoma enoglasno za oficijelno slovensko kondidatno listo — naravnost vzorno spričevalo za disciplino v slovenskem taboru. Izvoljeni so gg.: Ivan Kade j, posestnik, Breg (478», Janez Glinšek, posestni*, Gornja Hudinja (480). dr. Anton Božič, odvetnik, Celje (478). Jernej Cečko, posestnik. Pristova (478), Frane Trupe j, posestnik Babno(479), Frane S ribar, posestnik, Dobrova (478). Anton Faza rine, veleposestnik. Ostrožno (477). Frane hamee, posestnik, Ložnica (473), Josip Ko* što maj, posestnik in trgovec, Gaber-je (478), Avgust Sušnik, veleposestnik. Lava (476). Namestniki so dobili 4 (Franc Klinar, Ložnica, Iv. Kvas, Gor. Hudinja, Anton Hribemik, Bab-no, Anton Zaveršek, IVistava) po 480 in Jakob Videmšek, posestnik, Otrožno 477 glasov. Volitve ao se vršile popolnoma mirno, Nemcev m nemŠkutarjev ni bilo niti blizn. Jutri, v torek, se bo vršila buda bitka v II. in I. raaredu. Upati je na zmago Slovencev v II. razredu, v^I. pa bodo izvoljeni Nemci, ker so ▼edeli svog davek pametno razdeliti, oziroma ga umetno s pomočjo »Siidmarke« zvišati, na slovenski strani pa se v tem oziru ni ničesar storilo. Is Maribora. »Marburger Ztg.« poroča pod naslovom »ein Doetor aue Laibacii«) da je neki tukajšnji odvetniški koncipijent osumljen radi ne-nravnega ravnanja z dečki in da je pobegnil. Da se ne bode napačno sodilo, omenimo, da je dotičnik dr. Je-schofmlfft koncipijent nemškega odvetnika drja. Faleeehini in da je osumljen radi zločinstva po § 1*28. kaz. zak. Mesto zdravnika. V slavnih in prijaznih Rušah, ki leže ob nevernem vznožju zelenega Pohorja tik Železniške postaje z enakim imenom na koroški železnici, je vsled smrti tamošnjega zdravnika dr. G. Goriška l.-ostalo prazno mesto zdravnika. Rajni, ki je bil tnkaj blizn 30 let nastanjen, je bil tudi zdravnik tovarniških blagajn in zdravnik e. kr. južne železnice, ter opravljal v zadnjih letih tudi posel okrožnega ali distrikt-nega zdravnika. Nasledniku je zasi-guraria torej poleg zasebne. prakse tudi stalna plača. Ima pa dotičnik tudi signrano pričakovati, da postane stalni okrožni zdravnik, ker so Ruše za sedež takega določene. NatanČneja pojasnila daje županstvo v Rušah, pošta Ruše, Štajersko. Akademtčno tehnično društvo »Taborc< v Gradcu naznanja, da se vrši njegov II, redni občni zbor v so-Ikmo, 2. dceemhra, ob pol 8. zvečer v gostilni > Zur VVeinheeke« (Kloster tviesgasse) z običajnim sporedom. Slovanski gostje dobro došli! Koroško. Mlad ropar. V Bol jak u je alta* raia policija komaj lOletnega sina Žagarja Ivana Pefriea iz beljaške okolice. Fant je že večkrat ušel od doma in se klatil po mestu in okoliei. Če mu je zmanjkalo živeža, je kradel pri branjevkah in po prodajalnah. Ue mu tam ni bila sreča rnila. je čakal laut na kakem skritem oglu in napadal mlajše dečke, jih pretepel in jim i>obral denar, ki ga je dobil eventualno pri njih. Dečka.ki je tako zgodaj jjokazal svojo roparsko naravo, bodo oddali v prisilno delavnico. Mrtvega so našli v nekem jarku v bližini Raugersdorfa tesarja Mihaela Magnšarja. Če se je Matruštir ponesrečil, ali če je bil ubit. še niso dognali. Zveza Moli brucke s tursko železnico. Mollbrucke in sosedne občine delajo na to. da bi se napravila železniška zveza med postajo južne železnice a* Mollbrucke m pustajo turske železnice v Hoimici?. Zveza bi bila za vse občine jafco ugodna, ker morajo pošiljati okoličani sedai vse blago po velikem ovinku «Vz Spi 11 al. Občine so dovolile za zgradbo železnice precejšnje vsote. Primorci Konferenca z?« evropejski vozni red se vrši letos v Trstu. Konference, ki se otvori 21). t. m. se udeleže zastopniki vseh evronskih železniških podrtij in parobrodnih družb. Več udeležencev je Že dospelo v Trst. KVmferenea bo trajale do ko-uea decembra. Na programu je 387 različnih predlogov. Ponesrečen preiskovalec irhIzemeljskih jam. Giaeollo. 1 Klet ni uradnik pri mestni plinarni v Trstu, se je posebno zanimal za podzemeljske jame. Predvčerajšnjim je Šel z dvema 1oko jamo. ki jo nazivlje jo »Golobja jama«. Imel pa je vnr, ki je bila samo 30 m dolga. Ko mu je vrv potekla, in je začel iskati raziskovalec zaelombo ob «teni, .^e mu je utrgala vrv. Giaeollo je padel v prepad, iz kiiterega so ga potegnili po dolgem trudu smrtno nevarno poškodovanega in ga odpeljali r tržaško liolnišnico. Nezgode. Nenadoma je umrl v Trstu zasebnik .Tafcob Filipič. Vzrok smrti je še neznan. — Zastrupila se je 51 letna gospu Tereza Fabro i očetovo kislino. Bila je nevrastenična. Neznanega, približno 30 let starega moškega o!»esenca so našli včeraj popoldne na n'*kom drevesu na cesti iz Trsta proti Sv. Magdaleni. Nasilnež. V Trstu so aretirali 291ctnega delavea Andreja Vesna-verja, ker .je posilil neko 131etno deklico. Dekleta odpeljali v horniš«-nieo. Porotno sodišče v Trstu. Pred tržaškim porotnim sodiščem se je vršila včeraj obravnava proti kletnemu blagajniku rifoiške zadruge v Trstu Josipu Degraesijn, ki je bil ob-dolžen, da je poneveril zadrugi 2751 kron 10 v. — Porotniki so krivdo z 11 glasovi zanikali, nakar je soclišče Degrnasija oprostilo. Znižam* nrevosnlh tarlfov za poljske pridelke v pomorskem prometu. Od države mibveneijonirane parobrodne družbe ne Primorskem in sicer: Avstrijski Lloyd, »Dalmacija^. Dubrovniška parobrodna družba, Istra - Trst in Avstro - ogrska družba so na poziv trgovinskega ministrstva znižale prevozne tarife za krompir, fižol, razno sočivje, klajo in steljo za 50%. Znižanje pa te ome- t jaje samo m pošiljatve eelih železniških voz iti le če je blago naslovljeno na kako občino ali na kak deželni kulturni zavod. Tudi se mora priložiti voznemu listu tozadevno potrdilo od pristojnega okrajnega glavarstva. Ta ugodnost je veljavna do konca junija I. 1912 Imenovanje. Ravnatelj navtione šole v Lošinju Nikolaj Cosulioh je pomaknjen v VI. činovni razred. Dnevne vesti. -f- Ali bodo Cehi vstopili v vladno večino ali ne? To vprašanje sedaj beli glavo našim klerikalcem. Da jih vsaj nekoliko »potolažimo«, jim povemo to-Ie: Vprašanje o vstopu češ-ških poslancev v vladno večino je danes še odprto, reši pa se že v najkrajšem ča**u — jutri ali pa v četrtek. Kako se bo rešilo, *e pač ne-da že danes povedati. Eno pa je gotovo, da vstopi v vladno večino celotni enotni češki klub ali pa nihče izmed čeških poslancev. Ako se Cehi odločijo za vstop v vladno večino, se more to zgoditi samo na temelju sklenjenega pakta % vlado. Da pa bo iz tega pakta izločen pravosodni minister dr. Hochenburger, je toliko kakor gotovo. Za slučaj torej, da sklene enotni češki klub v svoji celoti, dn vstopi v vladno večino, je jasno, da ho poslanec ljubljanskega mesta, ki je v tem klubu, solidarno postopal t Cehi ■— Tteglede no to, ali je to ljubo klerikalcem ali ne. Kakor smo že včeraj na-glašali, bo poslanec dr. Bavnihar uravnaval svojo politiko in taktiko vselej zgolj po svojem treznem preudarku s svojimi volilci, nikdar pa ne po diktatu dr. Susteršiča in klerikalne stranke. + Proti j ust i enemu ministru dr. Hochenburgerju je započel češki klub najresnejšo akcijo v parlamentu. Prvi bo nastopil proti Hochenburgerju poslanec dr. K o e r n e r , kot drugi govornik bo se bavil ■ ju-stičuim ministrom eden izmed narodno socijalnih poslancev, kot tretji pa bo izčrpno razpravljal o germaniza-toričnih tendencah ministra dr. Ho-ehenbnrorerja poslanec ljubljanskega mesta dr. Vladimir Ravnili a r. Tako nastopa češki klub in ž njim dr. Ravnihar proti germaniza-torju dr. Hochenburgerju. Dr. Šu-steršič, kateremu je ministrski predsednik grof Stiirgkh v obraz povedal, da nanj ne reflektira, pa stoji na h t ran i in — čaka, kakor vselej čaka, kadar bi kot slovenski poslanec moral kaj storiti in ukreniti v obrambo prnvie slovenskega naroda in slovenskega jezika! On spekulira samo n.i kravje kupčije, težko borbo za narodne pravice in interese pa prepušča velikodušno — naprednjakom! - Zakaj ne nastopajo klerikalci proti pravosodnemu ministru dr. Hochenburgerju? Znano je, da je pred meseci neki sodni uradnik profil dr. Šustcršiča, naj bi zanj interveniral pri pravosodnem ministru dr. Hochenburgerju. Dr. Šu^teršič je talerat dotičnetnu uradniku pokazal vrata, čc£, d« s Hoehenhurgerjem on sploh ne oličuje. Slično se je vodja klerikalne stranke izrazil tudi mese-ea julija. Med tem je Hochenburger imenoval za državnega pravdntka v Ljubljani Nemca, poklical za pred-stnfnika ljubljanskega okrajnega sodišča Nemca ter s svojo osebo in avtoriteto kril nečuvene Elsnerjeve jezikovne naredbe. Sedaj bi imel dr. Susteršie pač še več povoda., da bi z dr. Hochenbnrarcrjem ne občeval! Toda glejte čudo golemo! Dočim se sedaj vsi slovanski j>oslnnei kolikor mogoče izogibljejo vsakih osebnih stikov i jnstičnim ministrom, se vidi sedaj dr. Šustersiča* ki je še nedavno tega kategorično izjavljal, da s Hochenburger jem sploh ne mara občevati, v parlamentu v najintimnejših razgovorih z gospodom šefom justične uprave. Zakaj ta sprememba? Informirali smo se na naj-kompotentnejšem mestu in izvedeli avtentično to-le: Dr. ŠusterSič sedi dan za dnevom ministru Hochenbur-fferju na vratu, da bi le ta potlačil kazensko preiskavo proti Kregarju in Stefetu zaradi znanih sleparij in goljnflj pri zadnjih volitvah v trgovsko in obrtno zbornico. Iz tega razloga tudi klerikalci ne ganejo niti z mezincem proti Hochenburgerju radi Elsnerjevih jezikovnih naredb, ker npajo na ta način na jI ožje prid o-biti ministra, da bo ugodil njihovim željam. In v resnici je dr. Hochenburger že odredil, da se mu dopoelje sodni akt o Kregar-Štefetovi kasen-ski stvari. V koruptnih današnjih razmerah seveda ni izključeno, da se bo minister izpozabil tako daleč, da bo dal potlačiti klerikalcem skrajno neljubo kazensko preiskavo proti Štefetu in Kregarju. Če mislijo klerikalci in Hochenburger, da bodo s tem spravili Kregar-Stefetovo afero s sveta, se temeljito motijo, ker imamo hvala bogu še sredstva, da lahko klerikalcem in Hochenburgerju pošteno posvetimo, ako bi se skušalo klerikalne lopovščine nn nedopusten način odtegniti roki praviee! rjr Klerikalni naaori o pravicah župnikov. V soboto dopoldne se je vršila pred tukajšnjim okrajnim sodiščem razprava o tožbi nekega posestnika iz Notranjih goric proti župnika Francu Honigniann z Brezovice zaradi prestopka zoper varnost časti. Obtoženi župnik je namreč prišel ob priliki bere vsled napačnega tolmačenja svojih pravic v prepir z obtožiteljem in ker se ta ni hotel vdati, ampak si upal svoje naziranje celo utemeljevati, je to župnika tako razjezilo, da mn je rekel, da je zanj še premlad in prenenmen. Župnik je seveda te besedo tajil, dokler jih niso vse zaslišane priče potrdile. Vsled tega je predlagal obtožitelj obsodbo, župnikov zagovornik pa, da se naj njegovega klijenta oprosti, češ, da je kot župnik upravičen svojemu taranu nasproti tako nastopiti, če se mu ta drzne po robu postaviti in da vsled tega inkriminirane besede »ti si preneumen« ne morejo biti žaljive in tedaj tudi ne 1 kaznive. Pač čudne pojme imajo ti klerikalci o pravicah župnikov 1 Če si upaš v katerikoli stvari župniku ugovarjati, je že opravičen te javno zasmehovati in opsovati. Zagovornik je tudi podal dragoceno priznanje, rekoč, da besede »ti si prenenmen« sploh niso žaljive, češ, »pri nas klerikalcih je vendar ta način občevanja »Gang und Gube«. No, sodišče je bilo drugega mnenja in je župnika obsodilo zaradi žaljenja časti na 40 K globe, odnosno 48 ur zapora. -;- Klerikalci in volitve v trgovsko in obrtno zbornico. Kakor nam Tx>ročajo iz obrtniških krogov, se klerikalci že prav pridno pripravljajo na volitve v trgovsko in obrtniško zbornico. Sestavili so že poseben volilni odbor, ki je že marljivo na delu. Pri teh volitvah računajo v prvi vrsti na nečujeČnost naprednih krogov ter hočejo z nevtrudnim delom in neumorno agitacijo dokazati, da lahko zmagajo tudi brez goljufij in sleparij. Opozarjamo naprednjake, uaj stoje na braniku in naj ne odlagajo z dcloin do zadnjega trenotka, sicer se lahko pripeli, da nas klerikalci presenetijo prav tako, kakor pri zadnjih volitvah v to korporacijo. -r Češka revija o slovenskih klerikalcih. Veleugledna češka revija >SIovansky Pfehled« piše v svoji zadnji številki: ;>Slovenei bridko občutijo na vsem svojem životu težko roko klerikalno* Naj se gre za kakršnikoli korak ali podjetje v javnem življenju, vse se preprečuje ali uničuje, ako ni to po volji klerikalni gospodi v deželi. Ničesar ne pardonira-jo, niti podjetij vsenarodnih in za, Slovence življenske važnosti. »Družbo sv. Cirila in Metoda«, to slovensko »Ustredno Matico Školsko«, je zadelo klerikalno prokletstvo, čim so bili a-odbor izvoljeni neklerikalci. Od tegu časa jo klerikalci skušajo uničiti. Tako postopajo vselej in povsodi. Tako je tudi .s vseučiliškim vprašanjem. Poročali smo že o klerikalnem odporu proti slovenskim docenturam v Pragi. V tem odporu postopa Šuster-šičeva stranka popolnoma na klerikalen način. Ker ni dijaštvo — tudi klerikalno ne — na povelje dr. Šu-steršiča in njegove družine hitelo v Krakov, so vzeli na pomoč denar. Dijaki, ki so se zavezali, da gredo v Krakov, so dobili deželne stipendije. Poleg tega se imajo proti praškim slovenskim docenturam ustanoviti slovenske docenture v Krakovu. Deželni rdbor, ki je v klerikalnih rokah, je že pozval duhovnika dr. Lenarda, naj se habilituje za slavistiko v Krakovu. Ta okolnost dokazuje najjasneje, da smatrajo klerikalci slovensko vseučiteljiško vprašanje za stvar čisto politično, ne pa za kulturno in znanstveno. Dr. Lenard spada sicer k podpirateljem in oznanjevalcem katoliško-poljskega vodstva v slovanskem gibanju (primerjaj njegovo anonimno brošuro »Der Panslavis-mus« 1906.), k krakovski šoli katoliškega slovanstva, ki se razvija v zanimivo nasprotstvo pravoslavnega slovanofilstva. toda slavist ali vsaj znanstven slavističen delavec pa on ni. Toda slovenski klerikalci so mnenja, da tudi v znanstvu odločuje zgolj politična pripadnost tako, kakor hočejo, da bi odločevali v vsem ostalem živ 1 jn ju. Nedavno tega so se silno razjarili radi imenovanja sežanskega okrajnega glavarja A. Rebka za okrajnega glavarja v Gorici, ker leta* ni klerikalnega mišljenja. A niso se samo ujezili, marveč so celo tajno proti njemu delovali, da bi bil raje imenovan za goriškega okrajnega glavarja Lah ali Nemec ...« -j- Blamirana »podrta peč«. Napredna zmaga pri občinsih volitvah v Dolenji vasi, je klerikalce silno poparila. Ker si s poštenimi sredstvi niso mogli več pomagati, so skušali z intrigami vsaj to doseči, da hi ne bil izvoljen za žnpana znani narodnjak g. Ig. Merhar. Zato je poslal junak podrte peči vsem občinskim odbornikom v Dolenji vasi to-le pismo: »Strogo tajno in zaupno! Blagorodni gospod! »Slovenski Narod« z dne 9. novembra t. 1. poroča iz Dolenje vasi telegrafično: »Napred- v Dolenji vasi. Vzlie nečo ▼enemu klerikalnemu terorizmu in pritisku je pri današnjih občinskih volitvah zmagala napredna samostojna kmetska stranka v vseh 3 razredih in v treh podobčiuah.« Ker mi ze znano splošno mnenje ljudstva, ki so nikdar noče prištevati 1 igralni stranki in vem tudi o vas. da ste bili vedno med pristaši S. L. S., sem prepričan, da nikakor ne soglašate z g. županom, ki je to neresnično vest, ki je celi občini škodljiva, v svet spravil. — Opozoriti vas moram, da ho ta župan najbrž edini v mojem okraju, ki javno po časopisih proglaša občino in vas gospode odbornike za liberalce. Kolikor se je dosedaj volilo po mojem okraju, so vsi župani pristaši naše stranke. Pomislite škodo, ki jo bo imela od tega vaša občina, ker ne bo vpostevan njen glas ne v cestnem odboru in »ploh nikjer, kjer ima naša stranka večino. Večino ima pa povsod. (?!) Ker mi je mnogo na tem, da ne bo edina dolenjevaška občina v nasprotju z vsemi drugimi, želim, da si ca župana izberete moža iz svoje srede, ki je priftta-š naše stranke. Predlagam vam. da združite svoje glasove na jjrospoda: Marko Oražem, Dolenja vas ali pa: Pavel Cešarek, Nemška vas, ti nista nič manj sposobna, kot sedanji župan. Ne gre toliko za osebo, kakor za stranko in oba sta pristaša S. L. S. Opozarjam vas, da je volitev župana tajna — no listkih. Z odličnim spoštovavaiijem Franc Jaklič, drž. in dež. poslanec. Dobrepolje 17. novembra 1911.<: Ni nam pač treba omenjati, da to »strogo tajno in zaupno« Jakličevo pismo ni nič zaleglo, zakaj za župana je vkljub Jakličevi spletki bil izvoljen splošno -poštovani in veleugledni g. Ignacij Merbar. -f- Županska volitev v Krki. Pri občinskih volitvah v Krki je bilo izvoljenih 13 pristašev župnika in V2 pristašev kmečke stranke. Župnik je bil sicer jako nevoljen, da ima njegova stranku samo en glas večine, vendar je upal, da bo že imel občino v oblasti, samo če spravi na županski stolec sebi pokornega moža. — Županska volitev je bila včeraj in slej. zdaj je dobil župnikov kandidat ?amo 12 glasov; izvoljen je pa bil s 13 glasovi h župana kandidat kmečke stranke l^sotržee in veleposestnik Poljanec. Klerikalci pihajo jeze: upajmo, da se ne bodo razleteli! + Iz Ijudskošolske službe. Kot -uplentka na ljudski šoli v Tržiču je imenovana gdč. Olga Kalin ga eelo duhovniki na cedilu pustili. Javno pravi, da je zato odstopil in zapustil deželo, kor niti pri stanovskih bratih ni misel za«lomb*v To je tako razumeti: slsof bi bil moral začeti kanon ični pioem proti Renier tu, a ker ima Renier v rokah neka škofova pisma, ki se tičejo premoženja rajnke Ročeva-rice. je zahteval, naj mu Skof dovoli prostovolino odstopiti in škof se je vdal. Renier je zapustil Krško. Zdai živi na Dunaju kav al irsko. Nosi se civilno, jaha v praterju med aristokrati, sed'* v jfte. t. m. g. Rudolf Pogačnik iz Divače. Maček je 61/fi kg težak. Elektroradiograf »Ideal«. .Spored za torek 28., sredo 29. in četrtek 90. novembra: Popoldanski spored: Strah pred črno roko. (Komično.) Angleške posesti. (Krasen naravni posnetc*k v barvah.) Dva dobra psa čuvaja. (Zelo komično.) Ribarica, (Zanimiva drama.) Doživljaj roko-!>orca. (Jako komično.) Večerni spored ob 7., 8. in 9.: 1000 metrov dolg film Aste Nielsen Goreča nagnjenja. (Gh>dališka drama z nenadomestljivo umetnico Asto Nielsen.) Samo na sebi priporočljivo! Jako nriknpljiva igra! Poeor! V petek, 1. decembra specijalni večer z amerikansko učinkovito dramo: Bela roža iz divjine in Frieova prva ljubezen. (f> letni Frie igra svojo komično vlogo z neverjetno sigurnostjo. V soboto, dne 2. decembra: Maščevalec svoje Časti. (Svetovna slfka Nordisk-film Oa. Senzaenonalno.) Elektroradiograf »Ideal«. Danes in še dva dni predvaja se pri večernih predstavah krasna gledališka drama »Goreča nagnjenja« z Asto Nielsen. zvezdo kinematografije v glavni vlogi. Slika je jako zanimiva. Zopet se nam nudi prilika, pogledati in občudovati to umetnico, ki tako naravno igra vse. tudi najtežje vloge. Že samo Asta Nielsen, ime te velike umetnice, zadostovati mora vsakemu, da si pogleda to sliko. Film je 1000 metrov dolg. Aretacije. Od sobote na nedeljo je mestna policija aretovala 16 oseb in sicer 4 radi postopanja. Med temi je bila rodi brezposelna služkinja Franičska Jagodičeva iz Dobrave pri Kamniku, katero preganja tukajšnje okrajno sodišče zaradi suma prestopka * 460. kaz. zak. Istotako je zaradi postopanja aretovani Fran Kaplja sumljiv neke tatvine; postopač Jakob skorja se je vrhn tega pa še na vsak način hotel izogniti vojaški dolžnosti. Nadalje so bile prijete štiri osebe bre* sredstev, 4 zaradi nočnega razgrajanja, dve zaradi tepeža, ena pa zaradi nevarno grožnje. Od nedelje na ponedeljek je bilo aretovanih pet oseb in sicer je bila ena deklica z dežele prijeta, ker je pobegnila od svojih staršev. Nadalje so bili včeraj rudi v idiličnem Mestnem logu masa-ceni štirje »črni bratje«- kateri so a kuhali za kotilo 3 kg prašičeve glave. Ker so se arozdnemu čuvaju nekaj krhali, je prišla ponje policija in vse štiri aretovala. Za aretacijo jim ni bilo nič in so obžalovali le, ker niso mogli zavžiti svoje priljubljene pra-Šičevine. Policijski urad je določil rsakemu areiovaneu svoje plačilo. Neprijetnost »dobrodošlih«. V nedeljo zjutraj sta na južnem kolodvoru v Trstu izstopila iz kupeja II. lieij; došlega orožniškega sporočila je to kolo ponujal v Velenjah nekemu trgovcu za 26 K nek okoli 35 let star človek. Ker se je zadeva dozdevala trgovcu sum tliva, jo je takoj javil orožništvr. Med tem so pa neznancu postala tla prevroča, vsled česar je kolo popustil in jo neznano kam od-kuril Cez deset let prišel nazaj t hišo pokori*, iiaseea julija leta 1901 je od dela pobegni! 2-*letni prisiljenec En-gelbert Huber, katerega niso mogli dobiti celih deset let. Sele sedaj so ga izsledili n:» Tirolskem in ga izročili nazaj v hišo pokore. Ukradeni kolesi. Danes zjutraj je bilo g.Valentinu Aceettu na dvorišču hiše št. 16 na Dunajski cesti ukradeno že obrabljeno zelo blatno kolo »Preciosa«, vredno 80 K. Kolo .le črno pleskano, kolesi imate znotraj rdeče obroče, peresa pri sedlu so nova, prestavna plošča je polna in ima napis »Preciossa<% pod sedežem ima torbico za orodje, tovarniška številka je pa 103.194. — Včeraj popoldne je bilo pa mesarju Jožefu Anžiču iz veže na Poljanski cesti št. 21 ukradeno staro, že zelo obrabljeno kolo »Tribuna«, ki ima visoko zakrivljeno balanco, je črno pleskano, ima se dobro pneumatiko in je vredno 50 kron. Pred nakupom se svari. Psa odpeljal je dne 19. i. m. nekdo okrožnemu zdravniku dr. Emstu Maverju v Spodnjem Logatcu. Psiček, (mali spic), ima dolgo rjavo dlako, na gobčku pa belo pego. Kdor ga dobi, naj ga obdrži in takoj obvesti lastnika, kateri je zadovoljen povrniti vse stroške. Tatvina. Včeraj sta bila železni-čarjevi ženi Ivanki Steinerjevi iz vrtne ntiee na Hranilnični cesti ukradena dva velrka domača zajca, vredna 14 K. Nezavestna je včeraj dopoldne obiažala na Sv. Petra nasipu delav ka Valerija Busteršičeva, ki so jo z rešilnim vosom ody>eljali v deželno bolnišnico. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 40 Macedoneev, 14 Hrvatov in 5 Slovencev, nazaj je prišlo pa 100 Hrvatov in 30 Slovencev. Iz Pasave se je vrnilo v svojo domovino 50 Hrvatov in Macedoneev. Društvena naznanila. Telovadno društvo »Sokol« v Ljubljani priredi dne 5. decembra zvečer r društveni telovadnici svoj običajni »Miklavžev večer«. Društveni odbor je ukrenil že vse predpriprave, da se večer završi kar najpri-jetnejše ter v največje veselje naših malih. Telovadnemu društvu »Sokol v Štepenji vasi je blagohotno naklonil gosp. Josip S c i d 1, trgovec in posestnik v Šiški ustanovnino 100 K ter s tem društvu, ki potrebuje denar za nabavo orodja^ znatno odpomogel. — Za njegov plemeniti dar se mu društvo najiskreneje zahvaljuje. Da bi našel dosti posnemalcev! Akad. društvo slov. tehnikov na Dunaju. II. redni občni zbor društva e vrši v soboto, dne 2. decembra t. L, ob osmih zvečer v restavraciji »zur goldenen Glocke«, V., vogal Schon-hrnnnerstrasse 8 in Kettenbriicken-gassc 9. Slovanski aostje dobrodošli! ProsvettL Z« mlade obrtnike in trgovec, j razreda dva izredna pasaširja in sicer Opozarjati moramo, da prične trbo- ? leta 1895. v Zaklaneu pri Vrhniki ro- veljska družba na nekem kraju, kjer sedaj še ne deluje, v najkrajšem času s kopanjem premoga v velikem slogu. Z delom se prične, kakor hitro izvrše predor, katerega je že 450 metrov obokaneera. Dobro bi bilo, da se poskrbi za priselitev narodnih obrtnikov, drugače pridejo Nemci, ker bo v kraju lep zaslužek. Sedaj je v trgu par hiš na prodaj, ki bodo čez leto dni za 100% dražje. Tudi par lepih stanovanj je še na razpolago. Dobro bi v teir. kraju izhajal: 1 brivec (do sedaj nobeden), 1 manufakturist (do sedaj eden), 1 krojač (do sedaj 1), 1 kolar (do sedaj 1), 1 sedlar (do sedaj nobeden), 1 urar (do sedaj nobeden), 1 sodar (do sedaj nobeden), l ključavničar (do sedaj I), 1 zidarski mojster (do sedaj nobeden) in ena šivilja (do sedaj nobena). Opozarjamo mlade in podjetne ter z denarjem vsaj deloma založene obrtnike, da se hode dalo v tem kraju lepo zaslužiti. Kateri kraj je to, se izve v uredništvu naše- jeni bivši pekovski vajenec Matevž Skof, in njegov prijatelj, katera je tamošnja policija takoj sprejela in aretovala. Zadeva je bila ta-le: Ponoči je aačul Trčkov pekovski pomočnik na Bregu pri vratih neko škripanje in ko je postal nato pozoren, je opazil, da ja izginila neka nočna prikazen na ulico. Takoj je o tem obvestil avojega mojstra, kateri je pregledal po stanovanju in pogrešil v omari 550 K denarja. Zadevo je hitel ovaditi policiji, ki je dognala, da sta se z vlakom proti Trstu odpeljala zgoraj navedena mladeniča, ki je o tem brzojavno in telefonično obvestila tržaško policijo, katera ju je z veseljem sprejela v svoje okrilje in izročila traškem i sodišču, katero jn bode v kratkem dalo oskortovati ljubljanskemu. Ukradeno kola* Kakor smo te poročali, je bilo pred kratkem v Wol-fovi ulici £t. 10 ukradeno trgovcu g. Golobu »Helicnl«-kolo. Glasom po- le pisarne slovenskega gledali-sea. Danes, v torek se poje prvič na slovenskem odru »Plea v operi«, ki jo prištevajo k takozvanim klasičnim operetam, ker je njena glasba uniet-aiško skrbno, izvirno in veleokusno delo finega muzika in njen li Dre t to brez banalnosti, brez modernih »šla-gorjev« cirkuške efektnosti. Vsa opereta je elegantna in decentna. Sodelujejo vse operetne pevke in pevci, ter je opereta prav skrbno pripravljena. Predstava je za nepar. — V četrtek bsta opereta (za par), — V soboto »Reka« M. Halbeja. Izpred sodilčo. Izpred deželnega kot vzklicaega sodišča. Blamirani vipavski klerikalci. Pred občinskimi volitvami v Vipavi, ki so se vršile dne 2. septembra, se je razvila v trgu Vipavi, kakor tudi v sosednih pod občinah Zemon in Gra-dišče, ki volita z Vipavo, zelo živahna agitacija, Naprednjaki so pred vsem ostro kritizirali zavoženo tržno gospodarstvo, vsled česar imajo vsi občani občutno škodo, in so pozivali volilce, da naj napravijo teran neredu konec s tem, da spravijo na krmilo boljše moči. kot so bile do sedaj. Pri tem je posebno poudarjal odločen naprednjak^ posestnik Jože Krhne v Vipavi, da tak mož, ki dovoljuje iz bi aga j en javnih korporacij, kar po 100 K nagrade samo zato, da se ne ▼rai kje ples, gotovo ni priporočljiv za občinsko gospodarstvo. To je namreč merilo na posestnika v Vipavi in deželnega poslanca klerikalne stranke Mirka Perhavca. Perhave je tožil zaradi tega naprednjaka Krhneta in H rovati na, ki je tndi to govoril, zaradi razžaljenja časti. Perhave je v svoji obtožbi poudarjal, da je rekel Krhne, da je on dal iz gozdarske blagajne požarni hrambi v Vipavi 100 K nagrade, če ne priredi na Šmarn?! dan, kot je bila navada vsako leto, običajnega plesa. Krhne je zanikal krivdo v toliko, da ni rekel, da je dal Perhave nagrado iz gozdarske blagajne, marveč, da je trdil povodont agitacije, da se je dala nagrada, ali pa, da je Perhave dal 100 K za ples, za kar pa je ponudil tudi dokaz resnice. Priče so potrdile, da je Krhne res tako govoril, ne vedo pa. če je imenoval pri prvi trditvi Perhavca. Le ena priča neki Premru, je izpovedal, da je rekel Perhne: »No, kaj pa. Miro, ki je dal 100 K za ples!« Pri tem pa, kot je razvidno, ni imenoval Krhne nobenega fonda, iz katerega je Perhave dal omenjeno nagrado. Ugotovilo pa se je pri tem, da je dobila požarna hramba res 100 K nagrade in ni priredila plesa. Zaradi tega pa so bili vsi občani nejevoljni, kajti denar je ael iz njihovih žuljev, in res čudne gospodarske nazore mora imeti oni. ki daje samo zato, da se ne vrši na Šmarni dan ple6, kar 100 kron nagrade. Najlepše pri tem je pa še to, da je Perhave res obljubil požarni brambi nagrado in pripomnil* da l>o plačal nagrado i« svojega žepa, če ne bo nagrade dovolil odsek. Minul je Šmaren, plesa ni bilo, blagajnik požarne hrambe pa je zastonj čakal na 100 K. Ker je bila požarna bramba s tem, da ni priredila plesa, oškodovana, in odseka za obljubljenih 100 K ni mogla tožiti, ker odsek o tej nagradi do takrat niti sklepal ni, je tožila požarna bramba Perhavca na vplačilo 100 K. Perhave je bil tafkrat tudi obsojen. Na to pa jc vendar izposloval Perhave pri gospodarskem odseku sklep, da se dovoli požarni brambi podpora za dve leti v znesku 100 K. Sodišče v Vipavi pa jc smatralo kljub temu dokaza resnice za nedopriuešenega, ker se ni dokazalo, da je dal Perhave nagrado za ples iz gozdarske marveč iz gospodarske biasrajne. Krhne je bil obsojen na 30 K globe, Hrovatin pa je bil oproščen, ker žalitve ni govoril na javnem prostoru in ne vpričo več ljudi. Pri vzklicni obravnavi pri deželnem sodišču v Ljubljani je trdil sastopnik Krhneta, da je Krhne res vporabil smešno sovraštvo Perli a veevo do plesa kot agi taci jsko sredstvo, ki pa je jako objektivno sredstvo, kajti opravičena je ostra kritika proti onemu, ki dovoljuje in izposluje denar iz javnih hlagajen, denar, ki je last vseh solastnikov, ze a a grad o požarni brambi samo za to. da ta ne prirediti plesa. Perhave je pokazal v svojo obrambo preveč občutljivosti in igra tu popolnoma brezpomembno igro z blagajnama gospod a rskega in gozdarskega odseka. Bistvo očitka tiči le v tem, da se je dalo javno premoženje za opustitev plesa. To se je tudi res zgodilo. Vzklicni senat je po kratkem posvetovanju sklenil, da se vzklic tožnika Perhavca glede oprostilne obsodbe Hrovatin a zavrne, vilicu Krhneta pa je prizivno sodišče ugodilo i» Krhneta oprostilo popolnoma krivde in kazni, zato pa obsodilo Perhavca v povračilo vaeh stroškov. Ta prarorek se opira na to, da Krhne ni storil s tem očitanjem nič razža-ljivega in ni očital Perhavcu nic ne-•astnega, češ: gotovo je, da Perhave lahko, če se mu ljubi kot tako zagrizenemu sovražniku plesa, obljubi in izposluje kaki požarni brambi nagrado, zato, da ta ne priredi plesa» Izpred tukajšnjega porotnega sodišča Žrtev klerikalne vzgoje. Odkar je dvignil general nerazumne mase v svojem zloglasnem govoru v »Unl-onu« svoj bojni klic proti liberalcem iu ščuval krščanske bojevnike, kakor Čuke, bogoljubinje in druge junake, naj liberalce ubijejo in pome čejo v grapo, opažamo že lepe sadove tega nauka. Zapeljano ljudstvo v svoji slepoti uboga svoje politično nestrpne voditelje, pusti se zapelja-vati k usodnim dejanjem, ne pomisli pa, da nosi posledice tega dejanja vsak vedno le sam. Po kostanj gre \ ogenj za svoje gospode, opekline paj skele le njega in celo njegovo rodbino. Tak žalosten slučaj je storil snov včerajšnje popoldanske porotne obravnave. — Anton Špcnko, 171et-ni posestnikov sin iz Sela pri Vodicah, se je pomešal tndi med to, od klerikalcev nahujskano mladež in je sodeloval pri različnih klerikalnih priredbah in igrah. — Dne 4. novembra so šli mladi stebri klerikalne družbe k organistu, da se pogovore glede skušnje za igro »Rdeči nosovi«, ki so jo hoteli prirediti. Od organist* so šli v gostilno k Zupanu. Tam je sedel tudi 591etni posestnik Podgoršek, ki je bil zaveden kmet in odločen pristaš kmečke neodvisne stranke. Podgoršek je bil v gostilni popolnoma miren in ni povzročil, kar potrdijo dosledno vse priče, nikakega prepira. Pač pa se je obregnil vanj ta mladi fante Špenko in nahrnlii Podgorška: ?>Ti proklet* dedec, spat pojdi, saj ti je že čas iti!« Bilo je to okoli 9. zvečer. Špenko je imel namreč staro jezo na Podgorška, ker ga je zvečer dne 13. avgusta napodil iz svoje hiše. Podgoršek je imel takrat »nasad« in i »omagat je prišel tudi Špenko. Toda ta je tako nagajal vsem, da ga }e Podgoršek, ki je bil sicer jako miren človek, izgnal iz hiše. Malo po 9. zve-er je šel iz gostilne Podgoršek, takoj za njim pa je šla klerikalna gledališka družba, z njo vred tudi Špenko. Podgoršek je bil dobre volje in daleč pred njim zavpil parkrat, kakor je to obče navada veselih ljudi na kmetih, da vpijejo za šalo »«auf 1« — Špenkotu se je razvnela jeza, premagalo ga je maščevanje in kljub opominu svojih tovarišev je šel naprej, stopil preko neke njive, se oborožil no poti z 2V2 m dolgim debelim kolom in prehitel Podgorška, Stopil .te predenj kakih 5 minut pred Selom in zavpil: ; Holt, oče!« Pri tem pa je ze nadel težak kol Podgoršku na glavo. Podgoršek je padel in obležal. Špenko pa je nesel kol nazaj, kjer ga je dobil in šel mirno k skušnji in igral prav dobro svojo vlogo v : Rdečih nosovih«. Po skušnji je šel zopet na mesto svojega zločina in našel Podgorška, kakor pove sam, na tleh, približno za 2 koraka od mesta, kjer je padel. Podgoršek se ni zavedel, le liropel je prav težko. Nato je Špenko srečal ua cesti zidarja Grogorja Zupana, ki se je vračal od dela. Temu je povedal, da leži na cesti »Jože-fovc«, tako so rekli po domače Podgoršku. Ker Zupan ni jnotei verjeti, da je to res Podgoršek, mu je Špenko posvetil celo sam z vžigalicami. Nato l poklicala Janeza Kosca, šli so s Koscevim vozom na mesto uboja in prepeljali Podgorška domov.Podgor->ek je že med potjo umrl. To je dejanski stan. ki ga navaja obtožnica, potrdi obtožence sam in vse priče. — Špenkota so prijeli orožniki šele drugi večer. Skril se je pod očetovo posteljo v domači kamri. — Koncem dokazovanja je konstatira! predsednik porotnega senata dvor. svetnik Pajk resnici na ljubo, da je pisal neki ljubljanski list, da se je izrazil pred preiskovalnim sod nikom obtoženec: »Nič se ne kesam. kaj pa je to!« Mati njegova je baje rekla: »Sv. Malija je bil tudi ubijalec, pa je le svetnik postal«, in oče pa: »Prav je storil fant, da ga je ubil, je saj enega li-barales menjl« — to pa se pred pre-;-'kovalnim sodnikom ni govorilo. — Državni pravdnik Luschan poudarja, da je brezpomembno, kam je Špenko Podgorška zadel, bistvo krivde je, da je Šel s takim kolom v sovr.i/.nem namenu jui;,eiij in ga udaril. Odgovoren je sako poškodbo in seveda tudi za smrt. Porotniki so po kratkem posvetovanju pritrdili glavno vprašanje glede hudodelstva uboja s soglasnim :xla«. Zagovornik obtožencev ga je priporočal s toplimi besedami izredni milosti sodnikov. Špenko je bil obsojen na dve leti težke ječe in je dolžan povrnili vdovi Podgorškovi 60 K z« pogreb in 10 K za zdravnika. Z «>dš3: od ninskim zahtevkom 4000 K za «troke p« j*« zavrnilo porotno sodišče vdovo, ki ima doma 7 otrok, izmed katerih je najstarejši fant 21 let star, najmlajša hčerka pa 3 leta,uacivilno-pravno pot. Obtožencev oče je star 63 let, mati njegova 46 let in imata doma še tudi 5 otrok. — Tako uničuje nestrpna klerikalna gonja slovenske rodbine. Iz deželnega šoishesa sveto. Imenujejo se: Ivana Logar za Trstenik; Ivan Veber za Spodnji Log, Anton Knap (nadučiteljem) v Vrabčah; Bogomir Fegec za Planino; Friderik Trost (nadučiteljem) za Dolenjo vas; Josipina Arh za Bo-hinsko Belo; Al. Novak za I. mestno deško šolo v Ljubljani; Pavel Goru p za III. mestno deško šolo v Ljubljani; N. Ambrožič stalnim suplen-tom v Ljubljani; Robert Cigler za Višnjo goro; Franja Bezeljak-Bajec za 2aIno; N. Pirkovič in Roza Pir-kovič za Svibno. Razširi se šola v Bohinjski Beli na dvorazrednico. T'pok oje se: Henrik Paternost (začasno); Ana Zamik v Moravčah. S 1. januarjem 1912 se pomaknejo v višji plačilni razred: v I. razred: Avgust Stefančič, Juri Erker, Georg Erker (nadučitelj), Ivan Wochinz, Ivan Toman, Fran Gale, Henrik Pa-temost, Marija Bezlaj-Michl, Avgust Pire, Ivan Rudolf, Josip Ažraan, Alojzij Erker, Anton Likozar, Franc Lnznar. V II. razred: Ivan Perko, Rajni und Menžan, Fran Verbič, Franja Lunder, Ivan Malnarič, Olga Wur-ner, Ferdinand Juvanc, Ivan Šemerl, Matija Petschauer, Karel Javoraek, Martin Matko, Ivan Kiferlc, Anton Benedičič, Frančiška Zebre, x\ntonija Vohinz - Mikota, Franc Sknlj, Vin-cencija Puppis - Stuchly, Josipa Sn-šteršič, Marija Mohorčič, Adolf Sa-dar, Ida Mali v, Hermina Megnšar-Goslar, Jakobina Naglas, Ana Kra-šovec, Fran Grailand, Ivan Lackner, Fran Lavtižar, Apolonija Fatnr. V III. plačilni razred: Franc Pire, Julijana Kalin, Ivan Mercina, Josip Kobal, Andrej Kenič, Franja Vil h ar, Amalija Hink, Ema Misel j, Olga Tomšič, Bogomir Fegec, Rajko Božič, Ivan Erbežnik, Ivan Arnšek, Evlalija Tavčar, Konrad Fink, Marija Polak - Krašovec, Marija Tril-ler, Ivan Stepišnik, Ivana Cegnar, Leon Pibrovec, Marija Stranss, Antonija Germek, Karal ina Koncil j a, Mak so Baje, Amalija Komotar, Urša Mazi, Pavla Lampe, Antonija Vižon, Justina Kozamernik, Lea Leveč, Anton Vede, Vlastimila Peršel. Josip Odlasek, Josipa Javornik, Antonija Virk, Franc Štular, Julijana Ko-cjančič, Sofija Škofljanc, Karolina Gams, Marija Veselic, Ludvik Koželj, Josipa Vrče, Amalija Kecelj, Rudolf Dosta 1, Josip Krauland, Fr. Zagore, Josipa Majde in Matija Žitko. Sokolskim društvom se prepove telovadba v šolskih telovadnicah. Resolucija »Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev« predloži se z gorkim priporočilom deželnemu odboju. Suplentoma Leopoldu Andree in dr. I. Rozmanu se prizna starostna službena doklada, oziroma se pri ministrstvu priporoča, da jo dobita, tclerlKolfln nosilstva in sle-paritve pri oM volitvah v D M v Polju D. M. v Polju, 28. t m. Boj za našo občino je čudovit. Neodvisni kmetje kakor klerikalci se udeležujejo volitev polnoatevilno. Razburjenje med neodvisnimi kmeti je velikansko, ker se župan Dimnik poslužuje vseh možnih sleparij, da bi si obdržal županski stolček. Odklonil je danes pred volitvijo mu naznanjene zaupnike nodvisnih kmetov brez razloga in jih tudi na zahtevo vladnega komisarja ni hotel pripustiti. Župan krši zakon s tem, da odklanja kot predsednik komisije preklicna pooblastila kmetov, češ, da bi se morali preklici 24 ur pred volitvijo njemu javiti. Višek klerikalne lumpa rije lezi v tem, da je Janez Gavtre-ža, ki je včeraj po naročilu župana razuašal legitimacije, danes delil uradoma glasovnice z občinskim pečatom Litijo z očividnim namenom, ogoljufati neodvisne in napredne kmete za več glasov. Še več drugih sleparij je napravil župan Dimnik. Dolžnost vlade je, da ga takoj odstavi in razveljavi volitve. Telefonska in brzojavna poročila, Volitev občinskega starešinstva na Krki. ZatiČna, 28. novembra. Pri današnji volitvi občinskega starešinstva na Krki so bili kljub klerikalnemu terorizmu izvoljeni: dosedanji župan in 3 svetovalci, vsi zanesljivi naprednjaki. — Živela napredna Krkći: Zmaga Slovencev v celjski okoliški občini. Celje 28. novembra. 28. t. m. so zmagali Slovenci pri občinskih volitvah v okoliški občinski zastop v II. razredu z 10 glasovi večine. Slovenska večina v okoliškem občinskem zastopu je zagotovljena. Navdušenje je velikansko. DRŽAVNI ZBOR. Dunaj, 28. novembra. Državni zbor v četrtek najbrže ne bo imel seje, da more zborovati proračunski odsek. Gosposka zbornica. Dunaj, 28. novembra. Desnica gosposke zbornice kandidira na mesto odstopivšega kneza Thnna kneza Karla Schwarzenberga. Odsek za državne nastavljenee. Dunaj, 28. novembra. Dane se je vršila seja odseka za državne nastavljenee. Debata se je vršila o poročilu eubkomiteja ter je referent poudarjal, da hoče vlada privoliti le v 4% izboljšanje, med tem ko zahteva sunkom i te 16%. Sekcijski šef baron Fries je izjavil, da bo vlada precizirala svoje stališče sele v zbornici. — Na predlog posl. Glockela je bil nato predlog subkomiteja demonstrativno soglasno sprejet. Mnogo hrupa za prazen nič. Dunaj, 28. novembra. Dr. ŠuSter-šič in Korošec, ki zastopata slovenski klerikalni klub v proračunskem odseku, se včerajšnje seje odseka nista udeležila. Že pretekli teden, in sicer v soboto, je bila sklenjena generalna debata v odseku in so imeli govoriti samo še oni govorniki, ki so bili Se priglašeni, med njimi tudi dr. Šusteršič in Korošec Načelnik odseka Korvtov-ski je obljubil dr. Šusteršiču, da bodo govorili v ponedeljek samo govorniki, ki so bili zaznamovani tik pred njima na kar sta se dr. Šusteršič m Korošec zanesla in napravila včeraj »plav". Vendar pa se je včeraj zgodilo, da je bila vrsta govornikov prej izčrpana in ker obeh klerikalnih zastopnikov ni bik> pri seji, kakor bi bila to njuna dolžnost, je načelnik proglasil generalno debato za zaključeno. Načeluik Korvtovski je to izjavil tem lažje, ker je dr. Šusteršič že enkrat govoril in je tudi nameraval pripustiti, da se slovenskima klerikalnima poslancema pusti v specijalni debati govoriti kolikor in kar hočeta. Šlo je tedaj za zgolj formalno zadevo in bi stvarno oba prav ničesar ne trpela. Dr. Šusteršič pa je sklenil za svojo lastno malomarnost kaznovati odsek in parlament razglasil urbi et orbi, da zahteva re-asumiranje sklepa, sicer da ima za obstrukcijo pripravljena že vsa sredstva. Zbornica in odsek pa nista željna poslušati dr. Šusteršičevih bombardo-nov in bobnov, zato bo našla dr. Šu-steršičeva zahteva veliko naklonjenost in bo njegovemu protestu in njegovi želji ustreženo. Viel Larm um nichts! Brambna reforma. Dunaj 28. nov. Ogrski ministrski predsednik je bil danes sprejet od cesarja v avdijenci in je poročal o pre-drugačenju bramne reforme v nekaterih principijalnih točkah. Popoldne konferira z vojnim ministrom Auffen-bergom in ministrskim predsednikom StuTgkhom. Kakor zatrtjujejo v dobro informiranih krogih, bo sprejel cesar jutri popoldne v avdijenci prestolonaslednika, da sliši njegovo mnenje glede brambne reforme in zlasti ogrskih zahtev glede grbov in emblemov. Češka in nemška univerza v Pragi. Dunaj, 28. nov. Profesor Celakov-sky je prišel danes na Dunaj in konferira! z ministrskem predsednikom Stflrgkhom in naučnim ministrom Hu-sarekom glede pospeševanja zgradnje češkega in nemškega vseučilišča v Pragi. Profesor Celakovskv je oddal ministroma tudi tozadeven memorandum. Oba ministra sta zagotovila, da se bo v kratkem sestala posebna komisija, ki bo preštudirala in rešila to vprašanje. PomilošČena morilka. Dunaj, 28. nov. Na tukajšno deželno sodišče je prišel akt, s katerim se naznanja, da je ceser morilko Marijo Bartunek pomilostil, vsled česar se ji je kazen izpremenila v dosmrtno ječo s postom in temnico vsakega 21. decembra. Bartunek je pomiloščenje vzela docela apatično na znanje. Zdravniki in socijalno zavarovanje. Baden pri Dunaju 28. nov. Par dni že zboruje tu zdravniška komora, katerih zborovanj se udeležujejo delegati skoro iz vseh avstrijskih dežel. Danes je govoril tudi poslanec dr. Michl, ki je v svojem in v imenu svojega češkega kolege poslanca dr. Suberta izjavil, da zdravniški poslanci niso bili izvoljeni v odsek za socijalno zavarovanje, vsled Česar zdravniki nimajo nikakršnih ingerenc poseči v debato o socijalnem zavarovanju. Poljsko-rusinska sprava. Dunaj, 28. nov. Danes ob 5. popoldne se začno poljsko-rusinske spravne konference zlasti glede novega deželnega reda za Galicijo. Konferenc se udeležita predsedstvi poljskega in ru-sinskega kluba, vlada pa ne. Vesti o dr. Lorkoviču. Dunaj 28. novembra. Dr. Lorko-vič, poslanec bivšega hrvaškega sabora, ki je bil obsojen na 3 mesece ječe, je prišel na Dunaj, kjer se je danes dopoldne oglasil tudi v .Jugoslovanskem klubu" v parlamentu ter izjavil, da so vse vesti, da se hoče odtegniti kazni in zbežati na Francosko neutemeljene. Dr. Lorkovič se vrne v Zagreb in nastopi že v prihodnjih dneh svojo kazen. Obravnava proti Njegušu. Dunaj 28. novembra. Jutri se vrši tu porotna obravnava proti atentatorju Njegušu, ki je, kakor znano, streljal v parlamentu. O obravnavi, od katere si obljubujejo, da bo senzacijonalna in pri kateri bosta zaslišana tudi Sturgkh in Hochenburger, bomo poročali obširnejše. Provizorični poslovnik. Dunaj, 28. novembra. V II. in III. branju je bil dane« končno sprejet predlog za podaljšanje provizo-ričnega poslovnika. Sedaj, t. j. ob 3., govori poslanec Koerner o zapostavljanju čeških sodnikov. Službena pragmatika. Dunaj, 28. novembra. Jutri pride na dnevni rod zbornice službena pragmatika. Vtisk Greyevega govora. Dunaj, 28. novembra. Govor angleškega državnega tajnika sira Edvarda Greva je bil deloma z veliko reservo sprejet. Nemci pravijo, da situacija de ni popolnoma razjas-nena in da so v angleško-nem&kem razmerju ostale še nekatere temne točke. Newyoraka borza je bila na poročilo o govoru oslabljena. Na Dunaju je vzbudil govor precejšno za-dovoljnost. Pariški listi so z izjavo zadovoljni, ker kaže da hoče Anglija trdno varovati svoja prijateljstva ter se postaviti za francoske in tudi ruske aspiracije. Volitve v Drohebiču. DrohobiČ, 28. novembra. Volitve, ki se vrše pod asistenco 280 orožnikov in 4000 vojakov so se vršile dosedaj mimo, izvoljen bo najbrže dr. Loewenstein. Abdnl Hamidove dragocenosti. PaHz, 28. novembra. Pri današnji dražbi dragocenosti bivšega sultana Abdul Hamida je bilo prodanih za 2,652.355 frankov dragocenosti. Italijansko-turška vojna. Turški voini nror?čnn. Carigrad 28. novembra. Včeraj je razvil finančni minister v zbornici svoj ekspose o proračunu za leto 1912 in 1913. Poseben vtisk je napravila njegova izjava, da pod nobenim pogojem ne prepusti prekoračenja vojnega kredita v znesku 8 miljonov fantov. Pro=il je zbornico da reši proračunsko predlogo vsaj do 13. marca 1912 V Arhipelu. Carigrad 28. novembra. Štiri turške torpedovke, ki so zapustile Dar-danele, da preiščejo en del Arhipela, sporočajo da niso naletele nikjer na italijanske vojne ladje. Mir? Berlin 28. novembra .Vosstsche Zeitung" poroča z Duuaja, da se je italijanska vlada vsled stališča evropskih velesil definitivno odločila se od-odpovedati vsakemu blokiranju Darda-nel. Vsled tega obstoja možnost, da se v kratkem začno mirovna poganjanja seveda samo če to žele tudi Italila in Turčija. Pri Tripoiisu Ca<-«grad 28. novembra Listi poročajo, da so Italijani zopet popolnoma obkoljeni in so izgubili mnogo mož. Italijani so baje zopet v onem položaju kakor 23. oktobra. Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemsek. Pogum do življenja in živ-ljenska moč zahteva zdravega telesa in zdravih živcev. Kdor hoče svoje telo ohraniti trdno in krepiti svoje živce ne dobi boljšega pripomočka kakor je dobro znana in že ribičem — «n*k dolgo preizkušena Scot- Bw——j p°* ** . .. . stopanja. tova emulzija z apnenimi in natronhipofosfati. Ze 35 let uživa Scottova emulzija svetovni sloves, da je prav posebno dobra ob onemoglosti in prenapetju, in ta dobri glas se vedno bolj utrjuje, čemur vzrok je to, da se pri napravljanju ScottoVe emulzije v vseh sestavinah porabljajo izključno najboljše surovine. Pri rvtkiipn saht.Tajte uredio Seottoro emulzijo Znamka »Sooctc je, ki je vpeljan« te čes 55 let in jamči za dobro kakovost in učinek Cena irrimi steklenici 3 K 50 Dobi m t vsaki lekarni 12 Negovanje zob pri otroklh. Potreba, v najnežnejši starosti otrok pričeti z negovanjem zob, se je izkazala pred kratkim pri stvarnem raziskavanju v dveh meščanskih šolah v Wiesbadenu kot nujno potrebna. Pri 1318 šolskih otrocih v starosti 6 do 14 let našel je zobozdravnik Stieren, da je imelo 97*3°/0 otrok bolne zobe, povprečno vsak otrok od 22 ih zob vedno vsaj 6 bolnih. Veliko število zob je že bilo izdrtih, 2—3000 bi jih bilo še treba izdreti, ostale pa mogoče rešiti s posebnim negovanjem zob. In kako lahko in z mal mi stroški bi se bilo te bolne zobe z negovanjem ohranilo, oziroma ohranilo zdrave. Dandanes se dobiva povsod dobro in ceno sredstvo za negovanje zob, v prvi vrsti Sargov Kalodont, katero je že več kot 10 let v rabi In splošno priljubljeno. Po izrekih dvornih zobnih zdravnikov E. Thomasa na Dunaju in A. Meistra v Gothi, kakor tudi drugih avtoritet, je Kalodont najboljše sredstvo za odstranjenje škodljivih snovij, ki se vedno naselijo na zobeh in daje obenem izboren in dolgotrajajoč dober vonj ustom. sfracaiM« žiatiem Hnlzai odstranjuje grapa vost kože in ohranja nje finost in gladkost. — Dobiva m povsod. Modni salon Al| Jvane Schiller na Sv* Patra cisti jftav. 31 priporoča klobuke vseh vrst Popravita vsa točno in cono * Ct? opoldan odprto. — Žalni :: klobuki vodno v jahat r. Serravallo vo teleznato Kina-vino Higljeničaa razstava aa D o na j ti 19"*: Državno odlikOTtBJc in častni diplom k zlati kolajni. Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša in je rekonvalescentom In malokrvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet rs Izborni okus. :: Večkrat odlikovano. s Nad 7000 zdravniških spričeval, a J. SERRAVALLO, c. in kr. dverni dobavitelj TRST-Bar k o vije. cene v Budimpešta. Dn: 28 novembra 1911. Termin. Pšenica za april 1912 . . za 50 kg 11*87 Rž za april 1912..... za 50 kg 1035 Koruza za maj 1912 . . . za 50 kcj 8*47 Oves za april 1912 . . . za 50 kg 9*84 fteteoroiosično poročilo. Višina nad norjem 304*2 Srednji zračni tlak 30.76 mm novemb. j Cas opazovanja Stanje 1 biro- j metra j v mm i Is E 2 O 3 f— — Vetrovi Nebo 27 2. pop. /*40'8 1 75 slab jug del. jasno • 9. zv. '42-8 J 6-0 sr. svzh. jasno 28. 7. zj. 744-9 i 41 si. jzah oblačno« Slednja včerajšnja temperatura 5'86, norm. 11° Padavina v 24 urh 0 0 mm. 1 : - • Namesto vsakega drugega obvestila, Marija Kiepec roj. Grom naznanja v svojem in v imenu svoje ™. hčerke Blaženke prežalostno vest o fj£ bridki izgubi svojega ljubljenega soproga, ozir. očeta, gospoda Leopolda Kiepec c kr. pesnega asistenta ki je dne 27. novembra t. 1. ob pol 11. uri zvečer, po večletnem bole-hanju previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 38. letu svoje dobe mirno preminul. 4003 Pogreb dragega rajnika bo dne 29. novembra t. I. ob pol 4. popoldne iz mrtvašnice deželne bolnice, na pokopališče k Sv Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. Priporočamo ga v blag spomin. V Ljubljani, 28. novembra 1911. Pogrebno podjetje „Konkordia", Ljubljana. i • H teske salonske Srifcete. kosovni in orehovni premogfi obče priznano kot najboljše kurivo, priporoča po najnižji ceni, J. PAUL1N V LJUBLJANI, .-. Nova ulica štev. 3. lepa bukova drva ;: po K 6 — meter (Kasta). ;: Kupujem starinsko predmeta Iz porcelana, stekla, slike, pohištvo itd. sploh vsak predmet, ki fe ie 80 1. star. Prijazni dopisi pod „Wiener Sammler", hotel pri Maliču. 4002 i! Fra.ko ■« vse stru! po povzetji, m v po.inih laritklh po 9 kg: 1 gos za pečenje ali 3—5 piščancev, kapniov ali rac. ležno debelo meso, sveže klan«, paljen. R 7*20, vo ovsko i. telećje meto, sveze, nuji konec K 6-70, presno maslo in naravnega kravjega mleka K 11*—, za poizkušajo zaboj ček za 3 kg $ prešlim mulom K 6*80. - B. Margulu, ■uotaoes via K6r5*m.s& (Ogrsko). 3776 NB. Dobavljam tudi sedaj franko pridno nesoče kokoši najfinejše pasme, ki dospejo zajamčeno žive: 3 kokoši s petelinom K 7 — 6 kokoši s petelinom K 14—, 12 kokoši s — petelinom K 24*—. i Izgubil so le proti LJubljani majhen psiček (Zwergspitz) z dolgo rjavo dlako, na spodnjem delu vratu in prsih je bel in sliši na ime «Bubi«. Kdor bi ga našel ali pa ii vedel kje da je% nai to prnti plačilu sooroč dr. MajorJ« v Dolenjem 4004 06 8 Rupi se takoj hiša z vrtom terentualno vila) blizu dolenjskega ali južnega kolodvora ali sploh blizu električne železnice. 4000 Natančne ponudbe do 4. decembra na upravntštvo »Slovenskega Naroda« pod naslovom BIJ. Bfa* v Poljčanah na Štajerskem na prodaj« Leži v sredini kraja ob sejmišču. Zidana hiša in gospodarska poslopja, okoli 4 oralov vinograda itd. Pripravno je tudi za krčmarsko obrt. Koncesija do sedaj na hiši. Vprašanja in ponudbe na naslov: Aleks. Orandner, Zreče prt Ko njicah. 3997 Prodajam od 10 hI naprej vsako vrstno ceno in drago novo vin® btarino letnik.........1908 *..........WW ,..........1910 gpejr siivovko staro In novo, POF" drožno žganje po 5 1 in več vse lastni pridelki. Za bolnike, starčke, žene v posteljah imam tudi posebna vina in jih dajem od 56 litrov naprej, onemu, ki pošlje voj sodček. — Ivan aCalna, posestnik na Btcelfakem. 3939 jai ali ptiia stenograf Inia se sprejme v stalno službo ali za noludnevno delo. — Ponudbe pod „Konfor" na uprav. »Slovenskega Naroda«. č#51 Sprejme se ' 'milili špecerijske stroke .". r.ad 25 let star, ki «ma tudi sposobnost — ■ z— za potovanje. — = Ponudbe z natančno navedbo dosedanjih služb sprejme pod šifro .,Stalnost" upravništro »Slovenskega Naroda«. 38?" Drva za kirjn suha, trda in mehka, odpadki od stavbnega lesa se dobe v tovarni V. Se&gnettija, cesta na Rudolfovo železnico številka IO9 za državnim kolodvorom 3848 Posestvo na prodaj. Proda so iz proste roke prikladno j posestvo s hišo in krasnim sadnim vrtom. V hiši }e 6 prostornih sob s kuhinjo in shrambo *er velika klet Hiša je pripravna za 0 K, se proda za 8000 K. In- —: sur-Boreau L. Uztger, uraaec Sago Volfgasse 7. 3970 i star 14 do 15 let, poltenih staršev, s :: primemo šolsko izobrazbo, :: se sprpe ? trgovino 1 mlm Wm pri tvrdki 29^0 DOBEIC & MEUC V KRANJU. Mlad reprezantiven mož, ki ima dosti dohodkov, da bi preživel svojo družico, išče tern neveč nenavadnim potom gospodično ali vdovo v starosti 20—3" let, izobraženo, vesele narave, dobrega srca s premoženjem '20—30.000 K, katera bi mu bila dobra in zvesta spremljevalka na tej težki poti življenja. On je dober, miroljuben in idealen človek, prijetne zunanjosti. — Ponudba je resna in ne vsebuje nobene šale. Zato naj se pošiljajo le resne ponudbe s sliko na upravništvo ->Slov. Nar.« pod naslovom „Majska ro*a 35". Stroga tajnost zajamčena. /. Velike okastiske cene! .'. Jfonfekcire ja dame in deklice ter nare/ene obleke in raglani 3a gospode in dečke, Ogromna ij~ čira najnovejših komadov vseh najmodernejših barv in kjoa. Csrs 6 rs j kon^urerce : Csr.e bre$ tiHl^fm ■ i ^[ngieško skisdišče oblek O. P^srnaiovič JLjubliana, Mestni trg štev. 5. Jedilni krompir belomesnat, v rumenih oblicah 10.000 kg K 660—. Jedilni krompir, rožnik 10.000 kg K 730—. Jedilni krompir, modri rožnik 10.000 kg K 620-—. Debela zeljnate glave, bele 1C.< 00 kg K 700"—. oziroma po vsakokratnih najnižjih dnevnih cenah iz našega ogrskega nakladališča, naloženo a la rinfusa ali v vrečah, ki jih računamo po lasini ceni. Poleg tega dobavljamo česen čebulo in semensko čebnlico, najfinejši delikatesni med n papriko, za katere pridelke na željo radi postrežemo s specialnimi ponudbami. Ker krompir in zelje dobavljamo z različnih postaj, si pridržujemo, da stavimo ponudbo ranko do-ločitvena postaja. Dobavljamo samo izbran, krompir. Pogoji: Pol denarja naprej, ostanek po povzetju. Prvi segedinsva kmetijska zadruga 1. Szsgedner Landvv. Gen.) Szeged, Ogrsko. 6 as je, da si nabavite povodom bližajočega se božiča moj bogato ilustrirani glavni katalog s približno 4000 slikami raznih nerabnih predmetov in daril. Pošlje se gratis in franko. C. in kr. dvorni dobavitelj Jan Konrad, Most et, UM Ceeko. Staro umetno zobovje par* kupuje ~aaj samo danes in jutri od 5. S. v hotela pri „Melita", &elenbvraova aL mL 7. n. aadstr. vrata št. 27. 3988 Najboljši in najpopolnejši klavirji in pianini se kupijo najceaej« proti takojanjemu plačila ali na najm^njSe mesečne obroke nidi v provincijo) samo naravnost od t-drmičarj* HENRIKA BREMITZ založnika v Trstu, ulica Tor S. Pfetro (Belvedere) Svetovna razstava v Parieu t900 najvišje odlikovanje Avstro-Ogrske ca klavirje Kanto«! ta koadte. grstta tat frake. ho m« metilu za živipje l za iipji okoli? ptoegi proti ugodnim pogojem. Natančne ponudbe pod „Tfichtig 1883" na anončno ekspedicijo J. Danneberg, Dunaj II. Praterstrasse 33. 3998 • ' " .V - ;.. -. - ■. ' ' : ■ •..■•'t - "- • ■ 2378 najboljše kakovosti, zdrav in brezhiben, debel ter srednje debelosti. — Vedna zaloga. Oddaja v vsaki množini od 200 kg dalje tudi cele vagone po prav solidni nizki ceni tvrdka Iv. A. Hartmann nasL A. Tomažlč »Jani, Marije Terezije cesta. :s Najboljše za želodec. I S? 9 t 1 1 *> r. c Lekarnarja Schaumanna želodčna sol S - in želodčne pastilje = je 30 let preizkušeno sredstvo proti vseh vrst želodčnim s-s boleznim« motenju prebave in shujšanju« 1-: Schaumannova želodčna sol ^ škatljica S S*50. ielGdcoe paettlfe omarica K 1.50. Razpošilja po povzetju od 2 škattjic naprej. Lekarna Scbaumann, Stockorau pri Dunaju« Dobiva se po vseh lekarnah in drogerijah. 3902 trn neprimeren učinek e al i e r 1 priredi že mali dodatek ..pravega : Franckas kavnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. Le vsled svoje nedosežne izdatnosti in svoje neprekošene kakovosti je našel pravi Franck toli priljubljeni sprejem y slehernem gospodinjstvu. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Delniška glavnica K 8,000.000. Stritarjeva ulica Štev« 2« Recorvnlfond 800.000 kron. I Podružnice v Spljetn, Celovcu. Trstu, Sarajevu in Gorici. * Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 41 2%. Za žrebanje dne la decembra 1911 priporočamo promese državnih srečk iz leta 1864. — Slavni dobitek K SOO.OOO-- ; cele * K 36—, polovice A K 18-50. i Ljubezen gre skozi želodec, to kuhajte, pecite In pražite samo z jedilno mašijo „Ceres". navodila, doeoel najboljao telita aairava netiti Vzame naj te neka) rumene voljne jedilne masti »Certt« (v kockah) in doda ravno toliko bele (v tavftkih). Obeje tkupaj se raztopi, pri tem se nt j pati, da ne postane mst vroča Na to se pridene nekaj surove smetane, v sili zadostuje tudi surovo mleko (na v. kc mesti »Cervs« pride V» IHra smetane). Med tem ko te postavi skledo zaradi hitrejšega ohlajenja v mrzlo vodo, se vse tkupaj toliko časa lasia da postane mast zopet trde. Voda, kijo vsebuje mleko se izloči, jedilna mast »Ceres« pa pridobi okus in duh najb >liSega čajnega surovega masla in se tudi lahko kot tako uporablja Z dodatkom enega jajčjega rumenjaka iT nekai soli se kakovost Se veliko zboljsa. F# »sam aavodlla Brtaravt|eM pOSlM nrtft ataalo- as same p I testa voliosaai iskeaeklai Modo aaaao aa doaaooo potrese realtL 6634 3375 CMIL DOBRIČ, LJUBUAHA. Prešernova ulica il 9, pole § c kr. glatic pošte. Povodom bliialočofa se MUdavia fer biiit-nlh praznikov priperete ave|e vsMtnuuke bogato zaloteno trgovino galanterijo, igra« tor predmetov sa darila, arooolove in spoti« no. — Priznano najoknanolAo solio (Upi), vazo, sliko in dragi predmeti za ozaljianje ============= doniev. - Pri ljubljanskem gradu! Solidno blago! Zmerne cone! Tnmti mndik 11 let star, izučen v mešani trgovini, dobro izvežbana in zanesljiva moč, teli fjrooao at* oeofe aaoato do 1. febraarja 1012 v kako večjo trgovino. Zmožen je slov in ; nemSkega in nekoliko laškega jezika. 3969 Ponudbe naj se blagovolijo pošiljati na „MarUlioat" Tlaa|a fora, poste reataote. St. 8787/V. n. 3987 Razglas. limiti u n mm itn \m sigia s i. umim \m i mamin mm. Zaradi zabeležbe se je tora j vsem leta 1893 v Ljubljani rojenim mladeničem, neglede na pristojnost, in pa zunaj Ljubljane rojenim, v Ljubljano pristojnim mladeničem od 1. do 15 decembra t. L oglasiti v mestnem vojaškem uradu v »Mestnem domu«, I. nadstropju. Izkazila o domovinstvu (domovnico, delavsko ali poselsko knjižico) je prinesti seboj. Bolne, odsotne in zadržane mladeniče morejo zglasiti sorodniki. Mestni magistrat ljubljanski, dne 21. novembra 1911. 2a oskrftovaaje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetaik: Laschan, 1. r. v Gradcu, Herrengasse 7, II. nadstr. Osebni kredit 3408 in dolgoroka posojila zaranžiranjc uradnikom, proleaorieaa, učitelj em, pensifonlmfom i. dr pod najugodnejšimi pogoji, eventualno tudi brez porokov proti enkratnemu plačilu v poroštveni sklad. Mesečni obrok za posojilo 200 K znaša pri 5 letnem vračanju 4 K vštevši obresti. Pred-stroškov nikakih. Natančnejše iz prospektov Nadaljna pojasnila daje Josip Kosem, Ljubljana. Krakovski nasip 22. St 38810. Razglas. 3993 V smislu § 37. občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano se javno naznanja, da so i i 21 in sicer: 1) mostnega zaklada, 2) mestnega nbotnega zaklada, 3) zaklada o meščanski imovini, 4) ustanovnega zaklada, 5) mestnega loterijsko - posojilnega zaklada, 6) amortl sečnega zaklada mest-noga loterijskega posojila, 7) mestnega vodovoda, 8) mestne elektrarne in 9) mestne klavnice že sestavljeni in da bodo razgrnjeni v mestnem knjigovodstvu štirinajst dni od 25. novembra do 8. decembra 1.1. javno občanom na vpogled, da vsakdo lahko navede svoje opazke o njih Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 20. novembra 1911. Zt oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c kr. deželne vlade svetnik Laschan 1. r. H. SUTTNER ijiiiiipa. Mestni trg (nasproti rotovža) in Sv. Petra cesta 8 Nikelnasta moška ura z verižico od K 4*50 naprej Prava srebrna „ „ „ „ » 9*70 „ 14 kar. zlata „ „ . . . ft „44*— „ »• „ 9*50 „ 1-80 „ 4-50 z verižico Nikelnasta damska Prava srebrna „ 14 kar. zlata „ Uhani zlato na srebro 14 kar. zlati uhani. . Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka „iko". Teleion st 273. Teleion št. 237. 19 19 „Zlata kaplja Ljiiiaea. Sv. Petra cesta štev. 27 Priporoča lepe zračne tufske sobe po znižanih cenah. Priznane dobra munja in izborna narana vina. Za večje pojedine, temiovanja ali društvena znorovanfa sta sedaj vedno na razpolago dve lepi posebni sobi. Postrežba dobra, cene primerne, za veoe pojedine po dogovoru. Stalni gostje imajo znižane cene. Priporočata se cenj. občinstvu in slavn. društvom z velespoštovanjem I 1 1913 L. A, Tratnik. Anton Šare, Ljubljana Izdelovanje perila, pralnica in svetloUkalnioa z električnim obratom priporoča zelo dobro in so-:: lidno izdelano perilo po nizkih cenah. :: Opreme za neveste. Perilo za deklice in dečke za zavode. Platno, sifon in švicarske vezenine se kupijo zelo ugodno, dalje rjuhe, brisalke, prti, prtiči, nogavice, maje. Perilo „TETRA" za gospode in gospe. Kdor trpi na protinu, revma-tizmu, ischias, naj nosi le to perilo, in bo ta :: :: poskušnja vsakega zadovoljila. :: :: W m O R Cl IVA R A Z. P *L» MLi J9l. « O. na liglenični razstavi v Brazdanih 1911, poleg tega 39 najvišjih odlikovanj na vseh velikih razstavah. KALODONT (preizkusen od sanitarne oblasti , Dunaj, 3. julija 1887.) je priznan kot najboljše zobno in ustno čistilo. Kalodont vzdržuje zobe pri vsakdanjem rabljenju — = popolnoma čiste in zdrave in je radi svojih antiseptičnih lastnosti —— e 25 let uspeval. alodont je radi svojega dobrega okusa zelo priljubljen. = F\ Sarga Sili I£Oa, c in kr. dvorna dobavitelja Berlin — Dunaj — Pariz. .S ■ ■ 'V 64 105^ 12163894