INTERVJU — Arhitektka Klavdija Sitar io str. 26-27 AKTUALNO V Košnici odkopavajo povojno grobišče str. 2-3 St. 37 / Leto 71 / Celje, 15. september 2016 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak novi tednik S svežimi idejami ponosno naprej 1. slovenska športna prehrana -www.athlete.si- HRUSTLJAVA ■ IJVlMlllkJ:!!! I ■ 1 flflMl \fm PEKARNECA HRUSTLJAVA ZABAVA MARIBORSKA CESTA 88, CEUE VELJAVHQSr KUPONA DO 1.10.2010 -K- GOSPODARSTVO Celje je v teh dneh pravo poslovno središče Slovenije in precejšnjega dela Evrope. Terme Olimia: posebne in Ob slavnostnem odprtju letošnjega Mednarodnega sejma obrti in podjetnosti vedno drugačne so vsi govorniki poudarili, da slovensko gospodarstvo okreva »To ie naš skupni У so vsi govorniki poudarili, da slovensko gospodarstvo okreva. »To je naš skupni dosežek. Končno moramo reči, da zmoremo. Prav je, da smo kritični, polemič- NAŠA TEMA ni, ampak ne smemo samo >jamrati<. Slovenija zmore,« je optimistično povedal Vse več trgovin z premier Miro Cerar. str- 4 rabljenimi oblačili str. 5 str. 12-13 IZ NAŠIH KRAJEV Nova postajališča za avtodome str. 8 KRONIKA Nevarna droga flakka tudi na Celjskem? str. 14-15 ŠPORT Tirška razočaralo srebro v Riu str. 19 2 AKTUALNO St. 37, 15. september 2016 UVODNIK Za prihodnost Še vedno se spominjam vijolične otroške bunde, ki sem jo pred davnimi leti kupila na takratnem obrtnem sejmu. Bila je nekaj posebnega, takšne nisi mogel dobiti v trgovini, saj je nastala v eni od zasebnih šivalnic. Na stojnicah se je dalo najti tako odlične izdelke obrtnikov kot kramo vseh vrst, vsekakor pa je bil vsakoletni jesenski živžav pod Golovcem priložnost za ugodne in drugačne nakupe. Vsaj TATJANA CVIRN »običajni« potrošniki smo sejem obiskovali predvsem zaradi tega. Kasneje je spremenil podobo, doživljal vzpone in padce, preživel vse krizne čase ter danes spet raste in prihodnje leto bo slavil že pol stoletja. Neposreden stik poslovnih partnerjev je še vedno najbolj pomemben, zato se številni odločajo za sodelovanje in obisk. Obrtniki in podjetniki predstavljajo kar 99 odstotkov vseh registriranih podjetij v Sloveniji in zaposlujejo več kot polovico vseh zaposlenih v gospodarstvu. V zadnjem času so pomembno prispevali k zvišani gospodarski rasti, opozarjajo v svoji zbornici in zato upravičeno pričakujejo, da jih bo vlada pogosteje upoštevala, ko gre za nove zakone in pogoje poslovanja. Sicer bodo mnogi ušli čez mejo in tam nadaljevali uspešno poslovno pot. Ker bo letos vse dni na sejmu tudi močna delegacija z ministrstva za gospodarstvo na čelu z ministrom Zdravkom Počivalškom, lahko obrtniki in podjetniki računajo, da njihovi predlogi ne bodo preslišani. Minister jih namreč vabi, da je to priložnost za izmenjavo mnenj. Več kot sto tisoč obiskovalcev sejma naj bi tudi mestu prineslo kakšne koristi. Celjski župan sicer meni, da je to dobra priložnost za turistično promocijo, kakšnih bolj oprijemljivih podatkov o vzajemnem učinku pa ni. Pred leti so odgovorni v občini sicer poskušali obiskovalce sejma zvabiti v mesto z brezplačnimi prevozi, a so ugotovili, da ni posebnega odziva, saj je večini zadoščal že ogled sejma. Tam predstavlja zavod Celeia ponudbo širšega območja, povezanega v destinacijo Dežela Celjska, kar je lahko priložnost, da se bo kdo od obiskovalcev čez čas vrnil v mesto in si ga skupaj z okoliškimi zanimivostmi ogledal kot turist. Morda ga bosta pričakala še bolj pestra mestna ponudba in živahnejši utrip, za kar naj bi se trudila celo posebna služba mestnega marketinga. Ce sodimo po poletnih koncih tedna v mestu, je bilo obiskovalcev v njem vedno dovolj, kadar se je dogajala katera od prireditev na prostem. Je pa res, da so hladnejši meseci manj prijazni za vse to in da bo treba najti še kakšen recept. Medtem ko večino zanima, kako zastaviti svoje delovanje v prihodnje, se očitno še nekaj časa ne bomo mogli prenehati ukvarjati s preteklostjo. Prikrita grobišča povojnih pobojev so eno najtežjih bremen preteklosti, ki jih zlasti v Celju in okolici težko spregledamo ali pozabimo. Dokler teh ran ne bomo zaprli, se nam bodo vedno znova vračale kot bumerang. Cas bi že bil, da mrtvi dobijo grobove in svojci možnost žalovanja. Da ne bomo nenehno izkopavali kosti. ČETRTEK 1 1 PETEK ГЖ 29 J \l/ 27 17 SOBOTA 1 1 NEDELJA \ 1 / 21 \ 1 / 20 14 o 14 14 E C > Misel tedna Vedno je pravi čas, da storimo to, kar je prav. (Martin Luther King) Medtem ko večino zanima, kako zastaviti svoje delovanje v prihodnje, se očitno še nekaj časa ne bomo mogli prenehati ukvarjati s preteklostjo. V Košnici odkopavajo Posmrtni ostanki pripadajo vojakom in ne nekdanjim celjskim meščanom CELJE - Na eni strani sta potok in gozd, na drugi se travnik strmo dviga proti lokalni cesti. V tem temačnem kotu Košnice stoji križ, ob njem pa v teh dneh zeva skoraj trideset metrov dolg in dva do tri metre širok jarek. Poln je blata, skupina arheologov mora vsak dan izčrpati vodo, da lahko nadaljuje delo. Plasti zemlje, ki jo odstranjujejo, razkrivajo kupe kosti in lobanj. Luknje v njih so dokaz, da so žrtve usmrtili s strelom v glavo. Med kostmi ležijo vojaški škornji, pasovi in drobni osebni predmeti, ki jih razkrije šele skrben pregled vsake pedi ilovice. V Sloveniji je bilo do zdaj evidentiranih približno šest-sto prikritih povojnih grobišč in njihovo število še vedno narašča. Veliko jih je na Celjskem. Po programu Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki ga je potrdila vlada in sprejela tudi finančni načrt, je za letos poleg 45 sondiranj predvidenih tudi več izkopov grobišč po Sloveniji. Eno od teh je v Košnici. Na tem območju so sicer evidentirana tri mesta, kjer naj bi bile zakopane žrtve povojnih pobojev. Ker je Vodja izkopavanj Draško Josipo-vič se že vrsto let ukvarja z izkopi povojnih grobišč. Pravi, da je kot arheolog navajen delati z okostji. »Ni pomembno, ali so stara dva tisoč ali sedemdeset let. Vsak človek ima med 206 in 207 kosti brez ideološkega predznaka, je pa res, da je v stroki veliko negodovanja ob tovrstnem delu, delno politične narave, malo pa iz nevoščljivosti.« Poskusno sondiranje z vrtino v globino trideset metrov je bilo opravljeno tudi v rudniku Pečovnik, kjer naj bi bile po pričevanjih prav tako zakopane žrtve pobojev. Kot pravi dr. Jože Dežman, »rezultat niti ne zanika niti ne potrjuje obstoja posmrtnih ostankov v jašku, tako da bo treba na to še počakati«. komisija domnevala, da so v tako imenovanem grobišču Košnica 3 zakopani celjski meščani nemškega rodu, ki so jih odpeljali in usmrtili ob koncu vojne, se je ekipa arheologov lotila izkopov prav na omenjenem mestu. Po lani sprejetem novem zakonu o prikritih grobiščih in pokopu žrtev so predvideni sondiranja, ureditve že potrjenih grobišč in izkopi posmrtnih ostankov tam, kjer menijo, da bodo našli slovenske žrtve. Zakon namreč komisiji nalaga, da se odloči za skupinsko ali posamično identifikacijo, če je to mogoče. Kot pravi predsednik komisije, zgodovinar dr. Jože Dežman, je bila načelna odločitev komisije, da strokovnjaki identificirajo žrtve s tistih morišč in grobišč, za katera domnevajo, da so v njih slovenske žrtve. Vendar so v Košnici arheologi ugotovili, da gre za vojaške osebe, zato domnevajo, da so celjski meščani zakopani v drugih dveh grobiščih. Vsaj sto žrtev Na terenu bosta še naslednje dni ekipi dveh podjetij, to je Magelana iz Kranja in Avguste iz Idrije, ki sta skupaj kandidirali na javnem razpisu in bili izbrani za izvajalca del. Vodji del sta lastnik podjetja Magelan Luka Rozman in arheolog Draško Josipovič, ki imata številne izkušnje s podobnih izkopavanj po Sloveniji. »Pri tem se vedno srečamo tudi s kakšnimi zapleti, ko na primer lastniki zemljišč ne dovolijo posegov. Tokrat lastnik ni dovolil odstraniti križa,« pravi Rozman. Arheologi zato te dni izkopavajo levo in desno od njega. Josipovič nas popelje ob skopanem jarku in ob tem razloži najdbe. »Zahodna stran od križa je večinoma skopana in vidnih je petintrideset do štirideset okostij, a so v več plasteh. Vzhodna stran je še daljša, zato računamo na več kot sto žrtev.« Po besedah Josipoviča gre za okostja vojaških oseb, kar lahko ugotovijo iz predmetov ob njih: po vojaških škornjih, pasovih, odlikovanjih ... »Najbrž gre za Nemce in pripadnike hrvaške vojske, ne vemo pa še, ali so bili domobranci ali ustaši. Najdeni gumbi imajo samo znak NDH, kar pomeni, da so lahko eni ali drugi.« Veliko drobnih predmetov so že našli in shranili vsakega Nepremičninski trg je oživel Dobri časi se vračajo, vendar so kupci previdnejši in izbirčnejši - Kakovostnih nepremičnin celo primanjkuje »Na trgu je pozitivno vzdušje, veliko se je začelo dogajati,« komentira letošnje razmere na nepremičninskem trgu Celjskega Vasja Crnjakovič, vodja celjske podružnice mednarodne nepremičninske agencije Re/max. »Letos je na trgu nepremičnin živahno. Opažamo precej povpraševalcev, ponudba pa je standardna,« je povedal nepremičninski posrednik Janko Parfant iz celjske družbe Kapitol nepremičnine. Po lanskem oživljanju gospodarska kriza je bila tega trga so razmere letos še boljše in so odsev splošnega okrevanja gospodarstva po svetu. Pretekla velika ponekod povezana prav z velikimi pretiravanji na trgu nepremičnin. »Kot specialisti za večje projekte opa- žamo veliko nepremičnin, ki so prodajane na dražbah ali se ponudbe zanje zbirajo kako drugače. Gre za nepremičnine slabe banke,« je še povedal Parfant. Omenja, da je prodaja na splošno letos še boljša kot lani. V celjskem Re/maxu ugotavljajo, da se je prodaja v primerjavi z istim lanskim obdobjem povišala za četrtino. Ponudba ostaja še vedno veliko večja, kot je povpraševanje. Ponudbe eno, želje drugo Marsikaj se je spremenilo. Tako se povečuje razpon med ponudbo na trgu in željami kupcev. Po eni strani so na trgu nepremičnine, ki niso obnovljene in za današnje kakovostno bivanje niso rav- AKTUALNO 3 ■ I ■ V V povojno grobišče Štirinajst arheologov dela vsak dan od 8. do 17. ure in upa, da jim bo lepo vreme omogočilo dokončanje izkopavanja. posebej, pričakujejo, da jih bodo našli še več. Iz Košnice v kostnico Na tem območju je pred desetletji teren sondiral že Roman Leljak in tudi kasnejše raziskave so pokazale, da so v zemlji kosti. Takrat so postavili križ in zasadili cipreso. Naloga sedanje ekipe je, da izkoplje okostja, naredi načrt grobišča in pripravi poročilo za investitorja, to je ministrstvo za gospodarstvo. Kot pravi Luka Rozman, bo antropologinja, potem ko bodo očistili kosti, določila število ljudi, starost in strelne poškodbe. »Že sami smo ugotovili, da okostja pripadajo moškim med dvajsetim in tridesetim letom, ki so umrli zaradi strelnih ran na glavi,« pravi Josipovič. Za posmrtne ostanke žrtev iz Hude Jame bo v prihodnje urejen pokop na pokopališču v Mariboru, medtem ko kosti več skupin izkopanih žrtev čakajo na nadaljnje postopke v kostnici v Škofji Loki in Mariboru. Če bi šlo v Košnici za žrtve, ki bi imele sorodstvene vezi s tukajšnjimi prebivalci, bi lahko vzeli vzorce DNK za tiste, ki bi želeli pokop v družinskem grobu. Tako pa bodo za zdaj kosti shranili v mariborski kostnici. TC, foto: SHERPA Pogajanja za višje povprečnine Skupnost občin Slovenije ima od začetka septembra novega predsednika, velenjskega župana Bojana Kontiča. Na zadnji seji predsedstva mu je funkcijo predal stari predsednik Ivan Žagar. A poleg predaje predsedovanja Skupnosti občin Slovenije je bilo osrednja tema tudi financiranje občin v prihodnjih dveh letih. Po pogajanjih med ministrstvom za finance in občinami sodeč, zaenkrat kaže, da se bo povprečnina zvišala, a še vedno ne dovolj. Velenjski župan Bojan Kontič meni, da bodo s povprečni-nami težave tudi v letošnjem letu. Pogajanja med ministrstvom za finance in občinami se bodo končala v tem mesecu. Ocenjuje, da je še nekaj rezerv tako na strani ministrstva kot tudi na strani občin. Ali bodo sporazum tudi podpisali, Kontič ne more napovedati. »Financiranje bo drugo leto nekoliko višje kot v letošnjem letu. Finančno ministrstvo naj bi namreč za prihodnje leto ponudilo 525 evrov povprečnine na prebivalca, a to ne zadošča za pokrivanje stroškov, ki so nastali v primerjavi z lanskim letom,« je povedal Bojan Kontič. Z novimi zakoni vlada občinam nalaga nove naloge in posledično nastanejo novi stroški. Kontič dodaja, da bo z malo višjimi povprečninami res več denarja, a imajo občine tudi več stroškov. Upa, da se ministrstvo zaveda, da pomanjkanje denarja občutijo občani. Proračuni občin so naravnani tako, da imajo zakonski del nalog, ki jih morajo občine izpolnjevati, in če tam ni dovolj denarja, se ga vzame drugje. »To je področje investicij, programov, ki presegajo naloge, ki so zapisane v zakonih. To na dolgi rok ne gre in bo treba presekati.« Kontič je še dodal, da odkar se zmanjšuje povprečnina, se zmanjšujejo tudi naložbe. Manj naložb za gospodarstvo ne pomeni nič dobrega. BGO Do zaposlitve vedno lažje CELJE - Razmere na področju zaposlovanja se še vedno izboljšujejo. V Sloveniji je bilo konec avgusta za približno desetino manj registriranih brezposelnih oseb kot lani v tem času. Na našem območju jih je bilo manj 5,3 odstotka. Brezposelnost se je nekoliko znižala tudi v primerjavi z julijem. Letos so sporočili delodajalci celjski območni službi zavoda za zaposlovanje, da je prostih že približno sedem tisoč prostih delovnih mest. V evidenco brezposelnih se je tako letos od januarja do avgusta na novo prijavilo 2,5 odstotka manj občanov kot v tem obdobju lani. Po drugi strani se jih je iz evidence brezposelnih letos odjavilo 3,3 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Na ugodnejše zaposlitvene razmere tudi v poletnem času vplivajo programi aktivne politike zaposlovanja. Na področju zaposlovanja mladih so razmere na območju celjske območne službe nekoliko ugodnejše kot na republiški ravni. Še vedno je najlažje dobiti zaposlitev s končano poklicno ali celo osnovno šolo. »Dejstvo je, da dajejo delodajalci vedno večji poudarek motiviranosti in pripravljenosti za delo ter učenje novih veščin,« komentira takšne razmere na trgu dela direktorica območne službe Alenka Rumbak. Na območju celjske območne službe zavoda za zaposlovanje je trenutno približno enajst tisoč brezposelnih. Najvišja stopnja registrirane brezposelnosti je v Celju (13,8 odstotka) in najnižja v Šentjurju (10,9 odstotka). Prihodnji mesec pričakujejo na zavodu, kot vsako leto oktobra, povečano prijavo iskalcev prve zaposlitve. Gre za dijake, ki šolanja ne nameravajo nadaljevati. BRANE JERANKO no najboljše. Teh po običajnih cenah ni mogoče prodati. »Ostale nepremičnine so zelo iskane in jih primanjkuje. Dogaja se, da prodajalci prodajo dobro vzdrževano nepremičnino v nekaj dneh,« je še povedal Parfant iz Kapitola. Takšne nepremičnine so v urejenih, energetsko varčnih stavbah. Primanjkuje torej stanovanj in stanovanjskih hiš novejšega datuma v mirnejšem okolju, kjer je dovolj parkirnih mest in tudi zelenih površin. V Celju so že vrsto let najbolj iskane nepremičnine na Otoku, čeprav je dovolj zanimanja tudi za Hudinjo, Lavo in Novo vas. »Opažamo, da lahko takšne nepremičnine dosegajo zelo dobre cene. Da so se njihove cene zvišale,« dodaja Par-fant. Cene ostalih nepremičnin ostajajo na isti ravni ali celo padajo. Povprečna cena kvadratnega metra rabljenega stanovanja v Celju znaša tisoč evrov. Za cene novih nepremičnin uporabnejših podatkov ni, v Celju novih skoraj ni. Prodaja enajstih stanovanj v Levcu je bila opravljena v nekaj mesecih in to za povprečno ceno 1.150 evrov za kvadratnih meter. Za hiše je o ceni kvadratnega metra težje govoriti. Razpon cen za celotne hiše je od približno 80 do 150 tisoč evrov in to za rabljene nepremičnine starejšega letnika, ki potrebujejo obnovo. Te je težje prodati. Kupci dandanes neradi kupujejo hiše, ki so brez neposrednega izhoda na zelenico. Nove hiše so naprodaj v okolici Celja in dosegajo povprečno ceno 180 tisoč evrov. V celjskem Re/ maxu je bilo zadnji mesec in pol prodanih trinajst stanovanjskih nepremičnin, od tega kar osem hiš. Kupcem prijazne banke Denar je seveda tudi nepremičnin vladar. Veliko je odvisno od bank in njihove pripravljenosti za dajanje posojil kupcem. »Stranke se vračajo z odobrenimi posojili,« omenjajo v Re/maxu. »Opažamo, da banke imajo denar in da si želijo kreditirati. Za kreditno sposobno stranko so pripravljene storiti vse,« je povedal prvi mož Kapitola. To dejstvo je seveda med poglavitnimi razlogi za oživljanje nepremičninskega trga. Kljub vsemu je obstoječe stanje s »predkriznimi« razmerami neprimerljivo. Brezglavega kupovanja nepremičnin z brezglavim najemanjem posojil seveda ni več. Kupci so postali previdnejši. In kako kaže? V nepremičninskih agencijah ocenjujejo, da se bodo letošnja ugodna gibanja na tem trgu prihodnje leto nadaljevala. »Pričakujemo zmerno rast. Če bo to pomenilo tudi rast cen nepremičnin, si še ob takšnem povpraševanju in takšni ponudbi, kot je zdaj, ne upam trditi,« je odgovoril Crnjakovič iz Re/maxa. BRANE JERANKO Še nekaj dni za oddajo vloge Republiški javni sklad za razvoj kadrov in štipendije je opozoril dijake prvih letnikov, ki se izobražujejo za deficitarne poklice, da imajo še do 20. septembra čas, da oddajo vlogo za štipendijo. Na novo jo lahko pridobijo le dijaki, ki obiskujejo prvi letnik programov srednjega poklicnega izobraževanja in se izobražujejo za poklice kamnosek, izdelovalec kovinskih konstrukcij, oblikovalec kovin - orodjar, elektrikar, avtoka-roserist, pek, mesar, mizar, zidar, klepar-krovec, izvajalec suhomontažne gradnje, slikopleskar-črkoslikar, pečar, gozdar in dimnikar. Sklad bo podelil do tisoč štipendij v višini sto evrov mesečno. Štipendijo za deficitarne poklice bodo dijaki prejeli za celotno obdobje izobraževanja in jo bodo lahko prejemali hkrati z nekaterimi drugimi štipendijami, ni pa združljiva s kadrovsko štipendijo. Vlogo, razpis in ostale informacije najdejo dijaki na spletni strani sklada. TC 4 GOSPODARSTVO Izložba podjetnosti, inovativnosti in ustvarjalnosti Obrtniki navajeni trdega dela, a država jim mora prisluhniti Podoba letošnjega Mosa po besedah izvršnega direktorja Celjskega sejma Roberta Otorepca odraža razmere v gospodarstvu, ki se izboljšujejo. Na izboljšanje in prepotreben optimizem je spomnil tudi celjski župan Bojan Šrot, ki je vesel, da gre dobro tudi savinjskemu in predvsem celjskemu gospodarstvu. Kot je dejal, sejem že dolgo ni več zgolj obrtna razstava, kar je bil v svojih skromnih začetkih. Celje je v teh dneh pravo poslovno središče Slovenije in precejšnjega dela Evrope. Od torka do nedelje je na celjskem sejmišču že 49. Mednarodni sejem obrti in podjetnosti. Drugo leto zapored ga je odprl premier Miro Cerar, ki ga je označil za pravo izložbo podjetnosti, inovativnosti in ustvarjalnosti. V Celju se predstavlja več kot 1.500 domačih in tujih razstavljavcev iz 35 držav. Enako kot zadnja leta dodano vrednost sejmu dajejo obsejemske prireditve. Organizatorji so s partnerji pripravili številne okrogle mize, poslovna, izobraževalna in svetovalna srečanja. Prvič je na sejmišču močno zastopano gospodarsko ministrstvo, vse z željo po izboljšanju poslovnega okolja. »V Celju vztrajamo že 49. let, saj se zavedamo, da nastop na Mosu za obrtnike in podjetnike predstavlja izjemen pomen, zato kljub pojavu novih prodajnih orodij fizičnega stika zagotovo ne more nadomestiti kaj drugega,« je na slovesnosti ob odprtju sejma povedal predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh. Vesel je, da je pomen obrti in podjetništva v Sloveniji na izjemno visoki ravni. Obrtniki in podjetniki se po njegovih besedah vsakodnevno borijo, da bi z vlado ustvarili pogoje za učinkovito poslovno okolje. Ob tem ga žalosti, da so pre-malokrat uslišani. Prepričan je, da ponujajo konkretne rešitve za zagon gospodarstva, ki pa jih vlada doslej ni dovolj upoštevala. Zlasti kritičen je bil do izvedene mini davčne reforme in do predloga zakona za uvedbo vajeniškega sistema. Kljub kritiki je Meh v Celju izpostavil tudi pozitivne plati domačega gospodarstva. Po nekaj kriznih letih je ponovno mogoče zaznati višjo gospodarsko rast. K njej so po njegovem mnenju največ pripomogli prav podjetniki in obrtniki, ki predstavljajo kar 99 odstotkov vseh registri- ranih podjetij v Sloveniji in zaposlujejo več kot polovico zaposlenih v gospodarstvu. »Obrtniki in podjetniki znamo in zmoremo delovati v ekstremnih pogojih. Vajeni smo trdega dela in neusmiljene borbe za preživetje ter napredek, a v nedogled takšno stanje ne bo mogoče,« je še opozoril Meh. Vlada spremembe uvaja postopno Gospodarstveniki lahko svoje predloge, pripombe in pomisleke glede vladnih potez v teh dneh ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo zaupajo kar na sejmišču. V času sejma so na stojnici poleg ministra prisotni vsi direktorji direkto-ratov in 150 zaposlenih. »Želimo biti na razpolago gospodarstvu, da bomo prisluhnili pripombam, na podlagi katerih bomo lahko šli v pravo smer Letošnjega sejma uporabniške elektronike in aparatov za dom IFA v Berlinu se je udeležilo pet podjetij iz Slovenije. Med njimi sta bila tudi Gorenje iz Velenja in Šumer iz Celja, nazarski BSH pa se je predstavljal pod okriljem korporacije Bosch. Čeprav je nazarska družba na sejmu sodelovala le z enim izdelkom, svojim najnovejših kuhinjskim aparatom Optimum, je požela zelo veliko pozornosti. Gre za inovativen izdelek, ki so ga v celoti razvili in ga tudi izdelujejo v Sloveniji. Kot so povedali v podjetju, ga bodo na trg poslali konec leta. Že devetič na sejmu Gorenje se je na berlinskem sejmu, ki je največji sejem za s spremembami zakonodaje,« je dejal gospodarski minister gospodinjske aparate v Evropi, predstavilo s številnimi novostmi. Velenjska družba je na svojem velikem razstavnem prostoru, ki ga vsak dan obiskalo okrog 700 ljudi, večinoma poslovnežev, pre-mierno predstavila posebno kolekcijo hladilnikov Gorenje Retro. Kolekcijo je navdihnila podoba legendarnega Volks-wagnovega kombija. Na sejmu je razstavljala tudi novo generacijo inovativnih pomivalnih strojev SmartFlex, ki Zdravko Počivalšek. Pojasnil je, da ima vlada tri naloge: so rezultat lastnega razvoja, izpopolnjene aparate za dom iz svoje ponudbe in tudi številne izdelke, pod katere se podpisujeta oblikovalska zvezdnika Philippe Starck in Ora-Ito. Pod svojo premijsko blagovno znamko Asko pa je Gorenje predstavilo še nove povezljive pametne kuhinjske aparate. Kot je dejal predsednik uprave Franjo Bobinac, je sejem IFA najpomembnejši tovrstni dogodek za celotno Skupino Gorenje. Prvič so se zmanjšanje administrativnih ovir, izboljšanje delovne zakonodaje in zmanjšanje stroškov delovne sile. Tako Cerar kot Počivalšek sta glede davčne reforme dejala, da je bil storjen prvi korak. Ob tem je Počivalšek pod plazom kritik gospodarstva priznal, da ni bil dovolj velik. »V prihodnje bomo morali skladno z gospodarsko rastjo gospodarstvo razbremenjevati.« Za izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva je po Počivalškovih besedah pomemben projekt zmanjšanja administrativnih ovir, ki ga vodi ministrstvo za javno upravo, in znotraj tega ukrep gospodarskega ministrstva, v skladu s katerim bodo vsak nov predpis pred uvedbo preverili, kakšen bo njegov vpliv na mala in srednja podjetja. »V primerih, ko vpliv takšnega predpisa ne bo pozitiven, bomo skušali preprečiti njegovo uveljavitev. Vse v skladu z našim sloganom - stop novim dajatvam v gospodarstvu,« je zatrdil. Spremembo delovne zakonodaje vodi ministrstvo za delo, Počivalšek pa poudarja, da bo le z večjo fleksibilnostjo mogoče priti do večje zaposljivosti in do več pogodb za nedoločen čas. LEA KOMERIČKI Foto: SHERPA ga udeležili pred devetimi leti in vsako leto doslej so dobro izkoristili priložnosti, ki jih ponuja. Na posebni poslovni razstavi je na sejmu IFA sodelovalo tudi družinsko podjetje Šumer iz Celja, uspešen sistemski dobavitelj pomembnih proizvajalcev bele tehnike. Šumer se je predstavil s priključki in pripomočki za male gospodinjske aparate ter s svojo ra-zvojno-raziskovalno skupino. JI Ш mestna tržnica celje domaie dobrote sredi metla VEM, KAJ JEM! — PRIDELANO DOMA — www.simbio.si i f] Na sejmu IFA je letos sodelovalo 1.820 razstavljavcev, na ogled je bila doslej največja ponudba novih izdelkov s področja zabavne elektronike in gospodinjskih aparatov. Po nekaterih ocenah naj bi bilo na sejmu sklenjenih za več kot štiri milijarde evrov različnih poslov. Prvi celjski poslovni forum Mestna občina Celje bo v sodelovanju z regijsko gospodarsko zbornico in obrtno-podjetniško zbornico, Razvojno agencijo Savinjske regije ter družbama Celjski sejem in Ko-vintrade v času Mosa pripravila prvi mednarodni poslovni forum. Glavna tema bo krepitev gospodarskega sodelovanja med regijo Alpe-Jadran, jugovzhodno Evropo in Turčijo. Na forumu, ki bo 15. in 16. septembra, pričakujejo približno 70 udeležencev. Poleg celjskih bodo sodelovali še predstav- niki politike in gospodarstva iz Avstrije, Italije, s Hrvaške, iz Bosne in Hercegovine, Srbije in Turčije. Večinoma gre za podjetja iz mest, ki so pobratena s Celjem. Cilj foruma, ki naj bi postal tradicionalen, je povečati prepoznavnost celjskega in regijskega gospodarstva v sosednjih državah in celotni Evropi ter s tem omogočiti podjetjem še bolj uspešen prodor na tuje trge. Seveda si v Celju želijo tudi čim več tujih naložb. Slovenska pamet navdušila Evropo GOSPODARSTVO 5 Posebne in vedno drugačne Terme Olimia proslavile petdeset let delovanja - Od lesenega bazena do sodobnega kopališkega kompleksa Zgodba Atomskih toplic, od leta 2000 Term Olimia, se je začela septembra 1966, ko so v Podčetrtku odprli lesen bazen s termalno vodo. Danes sodijo toplice s sodobnim kopališkim kompleksom, prestižnimi hoteli, z vodnim parkom, s široko zdravstveno ponudbo ter tesno povezanostjo z lokalnim okoljem v sam vrh termalnega turizma v Sloveniji. Na leto ustvarijo že 310 tisoč nočitev, v njihovih hotelih pa je vedno več gostov iz tujine. V Termah Olimia so prepričani, da je zdravilišče takšen razcvet doseglo tudi zato, ker so ga vodili in ga še vedno vodijo domačini, ki ne delajo le za podjetje, ampak za celoten kraj. Prvi direktor je bil Bojan Albreht, danes lastnik Zlatarne Celje. V njegovem času so takrat še Atomske toplice dobile svoj prvi hotel. »Najprej sta nas naprej gnala predvsem navdušenje in strast. Šele ko so se nam pridružile Slovenske železnice, smo se iz vaškega začeli razvijati v sodobno kopališče,« Vsi direktorji Term Olimia (z leve): Vasja Čretnik in Florjan Vasle, Zdravko Počivalšek, Boris Završnik ter Bojan Albreht. pravi Albreht. Leta 1981 ga je nasledil Boris Završnik. Čeprav je, kot pravi Završnik, zelo hitro ugotovil, kako trd je turistični kruh, ima do zdaj v termah najdaljši direktorski staž. Do leta 1998, ko je odšel v bančne Miro Cerar in Boris Kupec sta slovesno prerezala trak in uradno predala objekt njegovemu namenu. Odprli razdelilno transformatorsko postajo v Žalcu Elektro Celje je uradno odprlo razdelilno transformatorsko postajo v poslovni coni Arnovski gozd pri Žalcu. Postaja sicer obratuje že tri mesece. Predsednik uprave Elektra Celje Boris Kupec je povedal, da so transformatorsko postajo zgradili zaradi še boljše oskrbe že obstoječih odjemalcev električne energije in tudi tistih, ki bodo začeli svoj razvoj na območju Arnovskega gozda. Do zdaj se je to območje oskrbovalo z električno energijo iz transformatorske postaje Podlog, ki pa je bila preveč obremenjena. Obstoječi vodi niso bili dovolj zmogljivi, da bi oskrbeli sedanje in predvidene odjemalce energije, je povedal Boris Kupec. Gradnja razdelilne transformatorske postaje je stala približno pet milijonov evrov, v kar pa niso vključeni srednjenapetostni vodi, ki jih bodo zgradili v prihodnje, da bodo lahko obstoječe odjemalce iz širše okolice priklopili na novo postajo. Odprtja se je udeležil predsednik vlade Miro Cerar, ki je izrazil podporo projektu, saj ga veseli, da je projekt plod domačega znanja in gre za korak k modernemu razvoju gospodarstva. KLARA PODERGAJS, foto: GrupA Terme Olimia so s Termami Tuhelj v prvih letošnjih osmih mesecih ustvarile 12,3 milijona evrov prihodkov iz poslovanja, kar je malo več kot 6 odstotkov nad prihodki, ki so jih imele lani v enakem času. V obeh termah so do konca avgusta imeli 61.300 gostov in našteli skoraj 227 tisoč nočitev. Skupina bolje, mati slabše Skupina Cetis, ki jo poleg matičnega celjskega podjetja sestavlja še devet družb doma in v tujini, tudi letos posluje dobro. Nekoliko slabši od lanskih pa so letos rezultati matične družbe. V prvem polletju je Skupina Cetis ustvarila skoraj 30 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za 17 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. V primerjavi z lanskim polletjem je imela tudi več čistega dobička, znašal je malo več kot dva milijona evrov. Za razliko od celotne skupine pa je letos poslovanje matične družbe Cetis nekoliko slabše od lanskega. Podjetje je do polletja ustvarilo 15,3 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za približno milijon evrov manj kot lani v enakem času. Čisti dobiček se je z lanskih 1,3 milijona evrov znižal na 960 tisoč evrov. Letos je Cetisu uspelo skleniti dolgoročno pogodbo z državo o dobavi potnih listov ter prav tako dolgoročno pogodbo o tiskanju vsega potrebnega pri izvedbi volitev. Cetis različne varnostne tiskovine, od potnih listov do spričeval, prodaja v skoraj 40 državah. Letos se je razmerje med prodajo doma in izvozom nekoliko spremenilo. Delež prihodkov od prodaje na tujih trgih se je z lanskih 51 znižal na 43 odstotkov. JI Vse mleko bodo predelali sami Mlekarna Celeia je predstavila dve svoji veliki naložbi, skupaj vredni 2,8 milijona evrov. Gre za stroj za polnjenje plastenk in novo skladišče za surovine. Z nakupom novega polnilnega stroja bodo v mlekarni lahko sami predelali vse mleko, ki ga odkupijo, in s tem za 20 odstotkov povečali proizvodnjo fermentiranih izdelkov. Z novim tisoč kvadratnih metrov velikim skladiščem pa so si v mlekarni olajšali logistiko. Do zdaj so namreč mleko in druge izdelke skladiščili na kar petih lokacijah. JI Riemerjeva vila čaka novega lastnika Stečajnemu upravitelju Jerneju Goričarju na prvi dražbi ni uspelo prodati vile v Slovenskih Konjicah, ki je bila v lasti nekoč enega najbogatejših Slovencev Franca Riemerja oziroma njegovega podjetja Gradir. Izklicna cena za 774 kvadratnih metrov veliko vilo in zemljišče okrog nje je bila 824 tisoč evrov. Stečajni upravitelj je povedal, da je bilo pred dražbo kar nekaj ogledov, a nakup očitno še ne zanima nikogar. Novo dražbo bo pripravil še letos, za koliko bo znižal izklicno ceno, še ne ve. Gradir se je ukvarjal s posojanjem težke gradbene mehanizacije, v stečaj je šel novembra lani. Deset upnikov je prijavilo za približno 12 milijonov evrov terjatev, največja upnica je Družba za upravljanje terjatev bank. JI vode, so v Podčetrtku zgradili Atomsko vas in nova kopališča. S prihodom Zdravka Poči-valška, sedanjega ministra za gospodarstvo, ki je družbo vodil petnajst let, so v zdravilišču zgradili sodoben kopališki kompleks z notranjimi in zunanjimi bazeni, termalni park Aqualuna, Wellness Orhidelia in nov hotel. Poseben razvojni mejnik sta bili leto 2000, ko so se Atomske toplice zaradi svojega negativnega prizvoka v tujini preimenovale v Terme Olimia, in leto 2003, ko se je padjetje z nakupom Tuheljskih toplic razširilo čez mejo na hrvaško stran. Letos so v Termah Olimia, ki jih po odhodu Počivalška vodita Florjan Vasle in Vasja Čretnik, temeljito prenovili svoj najbolj prestižen hotel Sotelia, prihodnje leto jih čaka še prenova kopališkega kompleksa Thermalia, za katero bodo po Vasletovih napovedih vložili od 6 do 7 milijonov evrov. Redek primer tesnega povezovanja Terme Olimia so danes v vrhu slovenskega termalnega turizma. Na leto ustvarijo 310 tisoč nočitev, od tega je vedno več tako imenovanih komercialnih, saj je prenočitev v zmogljivostih, ki so v lasti podjetij, sindikatov, društev in posameznikov, iz leta v leto manj. Še vedno so najpogostejši gosti Slovenci, med tujci je največ gostov iz Italije in Avstrije, sledijo Hrvati, Srbi, Nemci in prebivalci iz držav Beneluksa. Kar nekaj je tudi gostov iz Rusije, ki dosegajo najdaljšo dobo bivanja in tudi največ trošijo. Toplice v Podčetrtku so v Sloveniji eden redkih primerov tesnega povezovanja z lokalnim okoljem in manjšimi turističnimi ponudniki. Tudi zato gostje pri njih ostajajo dlje. Podčetrtek, na videz zakotna slovenska občina, ima v povprečju na dan po tisoč gostov in to vseh dvanajst mesecev v letu. JANJA INTIHAR Foto: GrupA SVET ZAVODA VRTCA LAŠKO Cesta na Svetino 2a, 3270 Laško Razpisuje delovno mesto RAVNATELJA/RAVNATELJICE Kandidat/kandidatka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja/ravnateljice izpolnjevati pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09, 65/09, 20/11, 40/12-ZUJF,57/12 - ZPCP-2 D, 2/15, Odl. US: U-1-269/12-24 in 47/15; v nadaljevanju besedila: ZOFVI). Kandidat/kandidatka mora imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Predviden začetek dela bo 1. 1. 2017. Izbrani kandidat/kandidatka bo imenovan za dobo 5 let. Za čas mandata bo z njim sklenjena pogodba o zaposlitvi na delovnem mestu ravnatelja. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev: - izobrazbi, - nazivu, - opravljenem strokovnem izpitu, - opravljenem ravnateljskem izpitu - kandidat/kandidatka lahko kandidira tudi brez ravnateljskega izpita, mora pa si ga pridobiti najpozneje v enem letu po začetku mandata, - delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju, - potrdilo o nekaznovanosti, ki ne sme biti starejše od 30 dni, - potrdilo sodišča, da kandidat/kandidatka ni v kazenskem postopku, ki ne sme biti starejše od 30 dni, - program vodenja zavoda za mandatno obdobje, - kratek življenjepis o dosedanjih delovnih izkušnjah pošljite v 15 dneh po objavi razpisa v zaprti ovojnici na naslov Svet zavoda Vrtca Laško, Cesta na Svetino 2a, 3270 Laško, s pripisom NE ODPIRAJ - PRIJAVA NA RAZPIS ZA RAVNATELJA. Kandidati/kandidatke bodo pisno obveščeni/e o imenovanju v zakonitem roku. 6 IZ NAŠIH KRAJEV V času sejma v mestnem jedru živahneje Bojan Šrot, župan MOC, o turističnem izkoristku Mosa za promocijo Celja CELJE - Več kot sto tisoč obiskovalcev, ki že tradicionalno obiščejo Mednarodni sejem obrti in podjetnosti, je dobra priložnost tudi za turistično promocijo knežjega mesta. Tu se je ponudba v zadnjih letih okrepila, koliko pa so s tem seznanjeni obiskovalci največjega poslovnega dogodka v državi? O tem smo so se pogovarjali z Bojanom Šrotom, županom Mestne občine Celje. Ali ste zadovoljni s tem, kako je Celje doslej izkoriščalo turistične priložnosti ob Mosu ali vidite še dodatne možnosti, ki bi jih mesto lahko izkoristilo, zlasti po ureditvi starega mestnega jedra? Mislim, da mesto kar dobro izkorišča priložnosti, ki se ponujajo za turistično promocijo v času Mosa. Nenazadnje Zavod Celeia Celje, ki je odgovoren za kulturne prireditve in turizem v občini, vsako sejemsko prireditev izkoristi za promocijo ne samo Celja, ampak celotne destinacije Dežela Celjska, v katero je vključenih 18 občin iz Savinjske regije. V preteklosti smo večkrat poskušali bolj povezati sejemsko prizorišče, ki je vendarle bolj na obrobju, z mestnim središčem, z brezplačnimi prevozi, s turističnimi vlakci in podobno. Vendar smo prišli do ugotovitve, da je večina obiskovalcev vendarle osredotočena na obisk sejma, ki je obsežen in zaradi tega mogoče tudi fizično naporen. Tako se ljudje veliko manj odločajo za obisk znamenitosti v starem mestnem jedru, kar pa ne pomeni, da se ne. Če tega ne izkoristijo v času sejma, upamo, da bodo prišli ob kateri drugi priložnosti in se takrat posvetili zgolj ogledu mesta in njegovih znamenitosti. Ste nemara zaradi tega opustili ambicije, da bi v času sejma tudi poskušali sejemski utrip nekoliko bolj preseliti v mestno jedro? Tega seveda nismo opustili. Tudi na letošnjem Mosu in na . ENERGETIKA CELJE DAN ODPRTIH VRAT TOPLARNE CELJE Petek, 16. september 2016 ob 16. in 17. uri Kotna ulica 10, www.energetika-ce.si prihodnjih sejemskih prireditvah bomo ljudi vabili v mesto in jih seznanjali s tem, kaj je v mestu možno videti in doživeti. Stari grad, muzej, mestno jedro ter tudi Šmartinsko jezero privabljajo obiskovalce Mosa, zato se v mestu v tem času pozna živahnejši utrip, več je tako razstavljavcev kot obiskovalcev sejma. Tudi na samem razstavnem prostoru Celja (Dežele Celjske, o. p.) je večje povpraševanje po zemljevidih mesta Celja in ostalem promocij skem materialu. Država je, zavedajoč se pomembnosti promocije, povečala sredstva za delovanje Slovenske turistične organizacije (STO). Ali tudi na lokalni ravni lahko sledite temu in povečujete sredstva za turistično promo cijo Celja? Dejstvo je, da Slovenija še vedno namenja premalo denarja za promocijo. Zlasti če želimo biti turistična država, je promocija začetek vsega. V MOC neposredno ne povečujemo sredstev za promocijo glede na ukrepe države, ki nam zadnja leta zmanjšuje prihodke in proračun. V takšnih okoliščinah je to zelo težko. Sicer je pa tega denarja vendarle nekaj več, saj smo se v MOC že pred časom odločili, da bomo vso turistično takso, ki jo plačajo turisti ob bi- vanju v Celju, namenili za promocijo. Zadnja leta obisk turistov v Celju vztrajno raste. Turistična statistika v letu 2015 je pokazala skoraj 30-odstotni porast v številu nočitev v mestu Celje glede na leto 2014, in predvidevamo, da bo tudi letošnja sezona v enakem trendu. Nekaj promocijskega denarja je tudi v okviru projekta desti-nacija Dežela Celjska, kjer gre tako za državna kot evropska sredstva. Sem bi lahko štel tudi denar, ki ga namenjamo za delovanje mestnega marketinga, ki v mestu v celem letu pripravi veliko različnih prireditev. Pred leti je bil v Celju velik problem, ker ni bilo dovolj nastanitvenih zmogljivosti za po- Celjski župan Bojan Šrot je prepričan, da Celje dobro izkorišča priložnosti za turistično promocijo v času Mosa. slovne in druge obiskovalce sejma. Ali menite, da je bil na tem področju v zadnjih letih dosežen napredek? V Celju v času množičnih prireditev, kot so na primer Mos in večji športni dogodki, nikoli ne bo dovolj nastanitvenih zmogljivosti. Ampak to ne predstavlja posebne težave, saj Celje z okolico zdraviliških občin ustvarja zadovoljivo kapaciteto turističnih namestitev. Predvsem se mi zdi pomembno, da so hoteli v Celju na dovolj visoki ravni. Največja hotela sta prenovljena, dobro poslujeta in resnično nas ni treba biti sram, kadar gostje prihajajo v naše hotele. Po moji oceni ni pričakovati novih vlaganj v gradnjo dodatnih nastanitvenih zmogljivosti, ampak se moramo osredotočiti na to, da bomo obstoječe še bolj napolnili. V času Mosa imate ogromno stikov z domačimi in s tujimi gosti v okviru različnih delegacij, ki prihajajo v Celje. Ali tudi pri tem kot župan poskušate odigrati vlogo promotorja, ambasadorja mesta? Zagotovo. V času Mosa je moj delovni čas posvečen protokolarnim in promocij skim aktivnostim, udeležim se tudi kakšnega strokovnega posveta na temo, ki se nanaša na lokalne skupnosti. Predvsem gre veliko časa za to, da gostom pokažemo še kakšno turistično znamenitost v mestu, tisti iz tujine si želijo ogledati še kakšen del Slovenije. Že po pregovoru »dober glas seže v deveto vas« se mi zdi, da je to tudi lahko dobra promocija. Nenazadnje gre za poslovneže ali javnomnenjske voditelje, ki vtise, doživetja povedo naprej svojim poslovnim partnerjem, prijateljem in jim priporočijo obisk Celja in Slovenije. V tem smislu lahko za promocijo naredimo veliko. ROBERT GORJANC Foto: SHERPA Dogodek so odprli praporščaki Slavnostna akademija čebelarjev Ob 140-letnici delovanja društva Henrika Peternela Celje CELJE - Čebelarsko društvo Henrika Peternela Celje je ob obletnici minulo soboto v celjskem Narodnem domu pripravilo slavnostno akademijo. Društvo, ki sicer deluje na območju občin Celje in Štore, je na slavnostni akademiji pripravilo bogat čebelarsko obarvan program, ki so si ga lahko ogledali vsi ljubitelji čebelarstva. Ob častitljivi obletnici je izdalo tudi zbornik, v katerem je zbrana zgodovina čebelarstva in v katerem so zapisani pomembni mejniki v panogi. K sodelovanju pri nastajanju zbornika so čebelarji povabili tudi nekaj znanih imen in strokovnjakov, med drugim Bojana Himmelreicha iz Zgodovinskega arhiva Celje ter veterinarko Alenko Jurič, ki se ukvarja z zdravstvenim varstvom čebel. Veliko prostora so v zborniku namenili tudi duhovniku Henriku Peternelu, po katerem se društvo imenuje. EP, foto: SHERPA IZ NAŠIH KRAJEV 7 DUTB NEPREMIČNINE Nepremičnina w Nepremičnine Kiala v stećojnlb m Irvriilnih postopkih p DUTB nepremičnine rodaja istrani drugih družb Aktualno - Spletna stran OUTB ISKALNIK NEPREMIČNIN V l ASTI DUTB Vtntarjeva ulk a 4, Vojnik Večstanovanjski objekt Naložbena priložnost v nedokončan večstanovanjski objekt na odlični lokaciji vVojniku. Slovenija * ML,. --- Savinjska * 9 m k Datum objave: Posredovanje: Informativna cena: IT. julij JO 15 Prodaja l.yJü WU.OG t ► pripadajoč davek vsevrst»objektov ■ t i iraP ШШ1 Vrsta objekta; Večstanovanjski obleki Naslov: Vintarjtva uIkj Vojnik Cena od: do Veliko« cd: X trto l/f/aitnjp: parkirna mesta: 1004 )(> urejenih parktinib weit Dokortan Nov blok v Vojniku, ki postaja star blok, slaba banka prodaja. Oglaša ga na svoji spletni strani. Po sedmih letih agonije Nov blok v Vojniku s 43 stanovanji še vedno sameva VOJNIK - Nov blok v občinskem središču, ki ga imenujejo Stara šola, še ni zamenjal lastnika. Njegova usoda je odvisna od tako imenovane slabe banke in morebitnega kupca. Družba za upravljanje terjatev bank je postala zemljiškoknjižna lastnica prazne stavbe lani spomladi. To se je zgodilo po dolgotrajnem stečajnem postopku gorenjske družbe Finstar, ki je blok zgradila. Po prenosu lastniške pravice je zanj treba pridobiti še uporabno dovoljenje. Zaradi slabega gospodarjenja z njim bo seveda treba najprej obnoviti uničene inštalacije. Preden je postala lastnica slaba banka, je bil blok tudi plen vandalov, poleg tega je bilo vanj vlomljeno. Nekaj časa so bila vhodna vrata celo kar odklenjena. V občini opažajo, da blok zadnje čase varuje varnostna služba. Občina in Kaj še prodaja? Družba za upravljanje terjatev bank prodaja trenutno poleg bloka v Vojniku še več drugih nepremičnin na našem območju. Med poslovnimi nepremičninami prodaja zemljišča v obrtnih conah v Mestinju in Arclinu, nedokončano poslovno stavbo v šentjurski coni, poslovno-proizvo-dni kompleks na Vranskem, poslovno stavbo v središču Velenja ter proizvodno halo v Radečah. Med stanovanjskimi nepremičninami prodaja slaba banka zemljišči za gradnjo vila blokov na Polzeli ter za gradnjo drugih stanovanjskih stavb v Preboldu, deset vrstnih stanovanjskih hiš v Taboru, Vilo Savinja na celjskem Bregu, nekdanji samski dom v Prijateljevi ulici v Celju, manjšo starejšo stanovanjsko hišo na celjski Hudinji ter lokal in poslovni prostor v Celeia parku v Aškerčevi ulici v Celju. DUTB redno sodelujeta. Iz občinske uprave opozarjajo slabo banko celo na urejanje okolice bloka, kadar »bankirji« pozabijo na redno košnjo. Sodelovanje med obema stranema je zaenkrat dobro. DUTB oglaša vojniški blok med prodajanimi nepremičninami na svoji spletni strani, in to po informativni ceni 1,9 milijona evrov. »Zaradi nerednega vzdrževanja in vandalizma stavba potrebuje prenovo,« Prenove cestnih odsekov LJUBNO - Občina od junija prenavlja odseke štirih lokalnih cest. Vsi so bili v preteklosti že asfaltirani, vendar so v zadnjem času v zelo slabem stanju. Občina si pomaga z denarjem, ki ji pripada po 21. členu Zakona o financiranju občin. Dokončani sta prenovi na odseku Požetov most-Tolstovršnik in na območju Za Ljubnico. Delavci delajo trenutno na odseku ceste Kolovrat-Savina, na vrsti je še obnova odseka ceste Batlnov most-Rajse. Ponekod bosta obnovljena tudi vodovodno omrežje na območju ceste in kanalizacija. Gre za več kot dva kilometra najbolj poškodovanih cestnih odsekov. Vključeni so bili v občinski načrt razvojnih programov ter izbrani po presoji občinskih odborov ter svetnikov. Naložba je vredna 180 tisoč evrov. Na vrsti je zgornja cesta ŠTORE - Občina se pripravlja na rekonstrukcijo ceste v Kompolah. Najprej je julija opravila rekonstrukcijo dela Kovinarske ulice na Lipi. Za obe naložbi bo uporabila denar, ki ji pripada po 23. členu Zakona o financiranju občin. Razpis za izvajalca rekonstrukcije ceste v Kompolah bo objavljen sredi septembra. Gre za približno osemsto metrov dolg odsek tako imenovane zgornje ceste, katere del še ni obnovljen. Dela naj bi bila končana konec oktobra. Naložba v Kompolah bo stala približno sto tisoč evrov, na Lipi polovico tega. Po Zakonu o financiranju proračunov pripada Štoram letos 37 tisoč evrov nepovratnih in 56 tisoč evrov povratnih sredstev. BJ Relax Ekskluzivna cena samo za naročnike in bralce Novega Tednika je priznano v ponudbi slabe banke. Župan Branko Petre je povedal, da sta se v občini doslej oglasila dva morebitna kupca bloka, vendar do nakupa očitno ni prišlo. Pred tem se je prvi ponudnik za nakup bloka javil že med zbiranjem ponudb med stečajnim postopkom. Ta je ponudil komaj štiristo tisoč evrov, zato se s tako nizkim zneskom upniki iz bank niso strinjali. Blok ima namreč kar 43 stanovanj, v njem je tudi poslovni prostor. Nov blok v Vojniku v bistvu postaja že star, saj traja njegova agonija vse od leta 2009, ko je bil zgrajen. Občini za blok seveda ni vseeno. Tudi zato ne, ker je pridobitev uporabnega dovoljenja za blok tesno povezana z avtobusnim postajališčem pred njim. Oba sta namreč del istega projekta. »Po naši oceni so aktivnosti počasne,« je komentiral župan. BRANE JERANKO ZAŽIVITE BOLJ ZDRAVO Naravne kompresijske nogavice delujejo terapevtsko, preventivno in preprečujejo nastanek krčnih žil. AKCIJSKA CENA 14,90 € Na gradbiščih blokov živahno NAZARJE, MOZIRJE - V Zgornji Savinjski dolini je stanovanjska gradnja oživela. Od prejšnjega meseca gradi nov blok v Nazarjah podjetje Gradiatim, stanovanjski blok v Mozirju pa naj bi bil končan že do konca leta. Za to gradnjo se je odločila družba SGP Graditelj iz Kamnika, ki bo zgradila 25 stanovanj. V nazarskem bloku bo eno stanovanje več. Gradnja v Nazarjah je bila pričakovana, vprašanje je bilo le, kdaj se bo začela. Tam je namreč Gradiatim leta 2012 zgradil svoj prvi blok. Temu podjetju iz Šmartnega ob Paki je kljub kriznim razmeram, ki so vladale tudi na nepremičninskem trgu, vsa stanovanja uspelo prodati. Prodati mu je uspelo tudi vse tri poslovne prostore. Za svoj drugi blok je že takrat pripravil temeljno ploščo, komunalno infrastrukturo in inštalacijske vode. Na gradbišču drugega bloka v središču Nazarij je od prejšnjega meseca živahno. Plošča prvega nadstropja bloka je že zabetonirana. Vlagatelj računa, da bo po dokončanju bloka pridobil za stavbo uporabno dovoljenje aprila. »Zanimanja za nakup stanovanj je dovolj, saj so bila stanovanja v prvem bloku prodana. Tako je gradnja drugega bloka posledica vsega tega,« je pojasnil odločitev za novo gradnjo direktor Gradiatima Peter Sev-nik. Za odkup petih stanovanj se je Občina Nazarje že odločila, za nekaj ostalih so se odločili tudi drugi kupci. Na voljo je le še dvanajst stanovanj, omenja direktor Gradiatima. V novem bloku bodo tudi trije poslovni prostori. Povpraševanje je »Ocenili smo, da je povpraševanje po posameznih stanovanjskih enotah v Mozirju veliko in obstaja že dlje časa,« je povedala o gradnji prvega bloka v tem kraju Lucija Zorman iz kamniške družbe SGP Graditelj. V Mozirju kakšna nova večstanovanjska stavba ni bila zgrajena že več let. Zormanova je povedala, da ima družba za nastajajoča stanovanja v novem mozir-skem bloku že nekaj rezervacij kupcev. Trenutno opravlja Graditelj na svojem gradbišču v Mozirju med drugim elek-troinštalacijska in strojna dela. SGP Graditelj napoveduje v začetku prihodnjega leta v Mozirju še gradnjo svojega drugega bloka, tako imenovane lamele B, ki bo v skupni soseski. Nastajajoča soseska, ki je v mozirskem Podrožniku, je v bližini Tuševega trgovskega središča. Tako kot Gradiatimu v Nazarjah je uspelo tudi Graditelju v času najhujše gospodarske krize dobro prodajati svoja nova stanovanja v sose- ski v Preserju pri Domžalah. Kamničani v Mozirju uresničujejo projekt, ki ga prvotnemu vlagatelju zaradi finančnih težav ni uspelo uresničiti. BRANE JERANKO Foto: SHERPA Prejšnji mesec je začel nastajati še nov stanovanjski blok v središču Nazarij. 8 IZ NAŠIH KRAJEV Na odprtju je štiri nova parkirna mesta preizkusilo kar 27 lastnikov avtodomov, članov Caravaning cluba Slovenija. V Žalcu nova parkirišča za avtodome Prvi korak k ureditvi Centra zdravja in aktivnega življenja Vrbje - Eko kamp ŽALEC - V okviru letošnjega občinskega praznika je občina odprla in namenu predala novo postajališče za avtodome v Vrbju. Na tem mestu bo zaživel tudi Center zdravja in aktivnega življenja Vrbje - Eko kamp. Novo postajališče je na parkirišču pred vhodom v krajinski park ribnik Vrbje, je v bližini Savinje in je od središča Žalca oddaljeno približno dva kilometra. Camper stop Eko kamp Vrbje ima trenutno štiri parkirišča za avtodome v peščeni izvedbi, oskrbo z elektriko in s pitno vodo, urejeno je tudi odvajanje odpadnih voda. Postavljena infrastruktura omogoča nadaljnjo širitev, na tem mestu naj bi, kot je povedal žalski župan Janko Kos, uredili dvajset parkirnih mest za avtodome. Izvedbo projekta je občina zaupala domačima podjetjema. Za gradbena dela s priključkom na vodovod, elektriko in z zbiralnikom za odpadne vode je namenila približno 10.500 evrov, za opremo pa še enkrat toliko. LK Foto: TT Postajališča za avtodome, ki to (uradno) še niso CELJE - V teh dneh smo lahko opazili, da so v mestnem parku, ob ledeni dvorani, zgrajena nova parkirišča s pripadajočo tehnično opremo za avtodome. A kot je mogoče razumeti mag. Tatjano Hren, v ZPO zadolženo za projekte, ta prostor zaenkrat še ne predstavlja uradnega namensko urejenega postajališča za avtodome. »Letos smo uredili funkcionalno zemljišče ob drsališču v mestnem parku, tako da je na tem prostoru mogoče parkiranje delovnih, urgentnih, reševalnih, dostavnih in gasilskih vozil ob tekmah in drugih množičnih prireditvah. Parkirišča torej prvenstveno služijo potrebam javnega športnega prizorišča,« pravi Hrenova. Ker se ob tekmovanjih in športnih kam-pih, ki so organizirani v ledeni dvorani, nekaj športnikov pripelje tudi z avtodomi in ker na javnih parkiriščih ni primernega prostora za parkiranje, so v ZPO za takšne primere na parkiriščih v mestnem parku uredili tudi priključke za elektriko in vodo. Parkirna površina je urejena za predvidoma šest vozil. »Ker so ta mesta zasedena le občasno, smo v ZPO Mestni občini Celje podali pobudo, da bi parkirno površino ob drsališču pod določenimi pogoji uvrstila med javna parkirišča s posebnim režimom,« je še povedala Hrenova. ROBERT GORJANC Urejena postajališča čakajo na prve športne dogodke in prve avtodome s športniki. Gradnja telovadnice po načrtih CELJE - Nova telovadnica I. gimnazije v Celju vztrajno raste. Ravnatelj dr. Anton Šepetavc je povedal, da dela potekajo po načrtih. Septembra bodo opravili številna dela. Telovadnica bo dobila streho in fasado. Sledili bodo stavbno pohištvo in dela v notranjosti - napeljava elektrike, vodovoda, ureditev centralnega ogrevanja in klimatskih naprav. V preteklih mesecih so gimnazijo obiskali tudi predstavniki ministrstva. Za nadaljevanje del je še v tem letu zagotovljenih 1,56 milijona evrov iz državnega proračuna, ki jih je treba porabiti, zato so bili predstavniki z ministrstva v skrbeh, ali bodo dela, za katera je ta denar namenjen, izvedena, da denar ne bi bil izgubljen. Dr. Anton Šepetavc zagotavlja, da ni razloga za skrb. »Izvajalec podjetje CGP Novo mesto zagotavlja, da bo delo opravljeno. Vsaj do 85 odstotkov dela do 15. novembra, ko bodo odločali o novem proračunskem letu,« je povedal ravnatelj dr. Anton Šepetavc. Gradbena dela opravlja CGP Novo mesto, ostala dela pa številni regionalni in drugi slovenski podizvajalci. Telovadnica je državni projekt in je financirana iz državnega proračuna. Država bo za novo telovadnico I. gimnazije v Celju odštela približno tri milijone evrov. 2,7 milijona evrov bo namenjenih za gradbeno-obrtna dela, za notranjo opremo pa je namenjenih od 400 tisoč do 500 tisoč evrov. Šepetavc zagotavlja, da bodo dela končana do avgusta 2017, tako kot je bilo dogovorjeno, pouk v telovadnici pa naj bi se začel 1. septembra 2017. KP, foto: SHERPA Kanalizacija v Mestinju ŠMARJE PRI JELŠAH - V Mestinju so začeli graditi tretji del kanalizacije. Gradi jo podjetje Kitak gradnje iz Rogaške Slatine. Gradnja kanalizacije bo za Mestinje in prebivalce velika pridobitev. Na novo fekalno kanalizacijsko omrežje se bo lahko priključilo 44 gospodinjstev in s tem ukinilo lastne greznice. Zgrajenih bo dodatnih 1.666 metrov fekalnega kanalizacijskega omrežja, z gradnjo manjkajočega sekundarnega omrežja v naselju bodo v občini končali obsežen in več let trajajoč projekt na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Vrednost pogodbe znaša 333.607 evrov, projekt pa naj bi zaključili konec marca prihodnje leto. Vzporedno z gradnjo novega kanalizacijskega omrežja bo javno komunalno podjetje OKP Rogaška Slatina obnovilo tudi 580 metrov vodovodnega omrežja, s čimer bo na območju Mestinja omogočen ločen sistem odvajanja fekalnih in meteornih odpadnih voda. Nov sistem omrežja bo priključen na čistilno napravo Mestinje. EP /-> , ■ v ■ ■ I v ■ ■ a Starejši - izkušeni - varni v prometu ROGAŠKA SLATINA - Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu te občine v sodelovanju s šolo vožnje Prah in z Grand hotelom Rogaška organizira brezplačno delavnico za občane Rogaške Slatine na temo Starejši - izkušeni - varni v prometu. Potrebo po tovrstni delavnici je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Rogaška Slatina prepoznal v trenutnem stanju prometa na slovenskih cestah, pravi predsednik sveta Marko Razboršek. Kot pravi, se na cestah zgodi vedno več nesreč, v katerih so udeleženi starejši vozniki. »Opažamo, da starejši vozniki velikokrat zaradi svojih psihofizičnih lastnosti kakšno cestnoprometno pravilo pozabijo, spregledajo kakšen prometni znak, ali zaradi zdravstvenih razlogov povzročajo nevarne situacije v prometu.« Na delavnici bodo udeleženci obravnavali najpogostejše napake starejših v prometu. Obnovili bodo znanje s področja prometne varnosti, znanje pravilne vožnje v krožnih križiščih, pravilne vožnje na avtocestah in znanje pravilnega razvrščanja po avtocesti v primeru zastoja. Prva delavnica, namenjena izkušenim voznikom, ki imajo že vsaj trideset let potrjeno vozniško do- voljenje, bo že jutri, 16. septembra, pri čemer v svetu ne verjamejo, da je ena delavnica dovolj za osvežitev ali celo pridobitev znanja o novih ce-stnoprometnih predpisih. Kot je povedal Razboršek, gre le za prvi korak: »Verjamemo, da enkratni dogodek za rešitev te problematike ni dovolj, je pa prvi korak. Tudi v prihodnje se bomo trudili, da bomo organizirali čim več podobnih delavnic.« Razbor-šek je še dodal, da bosta pri vsakem članu, ki bo obiskal katero od teh delavnic, dosežena vsaj nek napredek in posledično izboljšanje prometne situacije. EP IZ NAŠIH KRAJEV 9 Zadovoljni s kopalno sezono VELENJE - Mestna občina je v nedeljo z glas-beno-plesno prireditvijo zaključila kopalno sezono na Velenjski plaži. Otroška napihljiva igrala, za katera je občina namenila 70 tisoč evrov, so pospravili, jezero pa je še vedno dovolj toplo za nadebudne kopalce. Letos so na Velenjski plaži zabeležili več kot 64 tisoč obiskovalcev. Večina gostov je s ponudbo zelo zadovoljna, kar je pokazala anketa, ki jo je občina naredila v poletnem času. Obiskovalce je plaža navdušila zaradi številnih aktivnosti. Poleg tega, da so se lahko obiskovalci brezplačno kopali in uporabljali vodni park so se lahko s pletno peljali po jezeru, jadrali in supali. Zelo dobro sta bili obiskani prireditvi Kresna noč in Paddle the lake. Na obali ob Velenjskem jezeru je Festival Velenje pripravil tudi odmeven koncert glasbene skupine Kingston. S podobnimi projekti želijo v Mestni občini Velenje nadaljevati tudi v prihodnjem letu. Velenjska plaža je na tekmovanju Best of summer in Slovenia 2016, ki ga organizira ekipa InYourPocket, prejela naziv najboljšega kraja za kopanje v Sloveniji. Velenjska plaža je bila uvrščena pred reko Nadižo in Bohinjskim jezerom. Porast dnevnih obiskovalcev in nastanitev V Turističnoinformacij-skem centru Velenje letos poleg porasta dnevnih obiskovalcev beležijo tudi sedemodstotni porast nastanitev. Osemdeset odstotkov nočitev je med tujci, njihov delež je manjši med dnevnimi obiskovalci. Poleg zelo obiskane Velenjske plaže je tudi mestno središče zanimivo za obiskovalce. Še vedno je največji spomenik Josipu Brozu Titu ena od točk mesta, ob kateri je posnetih največ fotografij. Struktu- ra turistov je zelo pisana. »Veliko je Nizozemcev, ki prihajajo iz kampa Menina na našo plažo. Veliko je tudi Avstrijcev, Nemcev in Italijanov. Turisti prihajajo tudi iz Skandinavije,« je povedala vodja Turističnoinformacij-skega centra Velenje Urška Gaberšek. Kadar je slabo vreme, prihajajo v mesto tudi obiskovalci iz okoliških term in si v mestu ogledajo muzeje in galerije. Povpraševanje turistov se je letos zelo spremenilo. »Zabeležili smo velik porast izposoje koles. Turisti odkrivajo mesto in okolico s kolesi. Do okoliških term je speljana lepa pot ob jezerih,« je dodala Gaberškova. Predvsem obiskovalci radi odkrivajo sodobno mesto, si izberejo interaktivno turistično ponudbo Doživetje socializma, obiščejo Muzej premogovništva Velenje in si ogledajo veličasten Velenjski grad z vsemi razstavami. BGO ZREČE - Skomarska hiša že dvajset let predstavlja ne le primer uspešne obnove, temveč tudi kulturnozgodovinskega objekta, ki resnično živi s krajem in z ljudmi. Lastnik hiše je podjetje Swatycomet, upravlja pa jo Kulturno društvo Vladka Mohoriča. Slovesnost so v hiši pripravili tudi ob dvajseti obletnici obnove. V Zrečah se letos spominjajo 810. obletnice prve pisne omembe Zreč in 225. obletnice rojstva njihovega najbolj znanega ljudskega pesnika Jurija Vodovnika. Leto 1996 je tudi leto, ko so zapuščeno leseno s skodlami krito stanovanjsko hišo na Skomarju obnovili. Pred kratkim so ponovno obnovili streho, za program, ki je hišo spremenili v kulturni dom, pa tako ali tako skrbijo ves čas. S filmom, fotografijo in z obujanjem spominov so ob slavju izpostavi- Letos je na bazenu uživala tudi ekipa Novega tednika in Radia Celje v sklopu akcije Naroči in odpelji. Dobra sezona glede na vreme CELJE - Preteklo nedeljo se je končala kopalna sezona na Letnem kopališču v Celju. S sezono je upravnik kopališča razmeroma zadovoljen, pri čemer za prihodnje leto načrtujejo novosti. Upravnik celjskega letnega kopališča Aleš Jašarovič je povedal, da je z letošnjo kopalno sezono sicer zadovoljen, a zgolj zato, ker menijo, da so glede na dane razmere naredili največ. Letos so bile vremenske razmere, v primerjavi z lanskimi, slabše, kar je vplivalo na slabši obisk kopalcev. Čeprav na razmeroma topel dan, so v začetku in ob koncu sezone težava tudi mrzla jutra, ki odganjajo potenciale kopalce, je povedal Jašarovič. Zato za prihodnje leto načrtujejo spremembe, ki bi pozitivno vplivale na obisk kopalcev. Za prihodnjo sezono imajo v načrtu vsaj eno večjo novost, in sicer ogrevanje vode. Po mnenju Jašaroviča bo tako kopališče tudi ob nekoliko hladnejših dneh in predvsem jutrih bolje obiskano. Želi uvesti tudi nekaj novosti na področju vodnih atrakciji, a najprej se želi posvetiti uvedbi ogrevane vode. EP, foto: GrupA Nov sijaj »glažutarske« dediščine V Skomarski hiši so ob jubileju obujali spomine in se zahvalili najzaslužnejšim za ohranjanje tega pohorskega zaklada. Skomarska hiša je srce Pohorja že dvajset let li najpomembnejše dogodke zadnjih dvajsetih let. Vsi so namreč pripomogli k temu, da Skomarsko hišo danes imenujejo »Srce Pohorja«. Kot je povedal predsednik Kulturnega društva Vladka Mohoriča Martin Mrzdovnik, je bila prelep primer ljudske stavbne dediščine, da bi jo pustili propadati. In z živim bogastvom ljudskega blaga jo bodo ohranili za prihodnje rodove. StO, foto: MM ŠENTJUR - V cerkvi sv. Valentina na Žusmu so pred dnevi blagoslovili obnovljen lestenec iz začetka 19. stoletja. S steklom okrašena umetnina simbolizira bogato tradicijo steklarstva v Loki pri Žusmu in okolici, govori pa tudi o veliki skrbi domačinov za varovanje kulturne dediščine. Velik raznobarven lestenec je osrednji del cerkvene opreme v župnijski cerkvi sv. Valentina na Žusmu. Izdelali so ga v steklarni, ki je v Loki delovala med leti 1839 in 1886. Lestenec je razkošnih barv in oblik, stekleni okraski so zbrušeni v majhne prizme, jagode, palmine vejice, perlice in piramide, prelivajo se v najrazličnejših barvah in odtenkih. Kot je povedala Danica Recko iz društva Izviri Dobrina, ki je bila med glavnimi pobudniki za obnovo, je bilo ogrodje medeninastih obročev in bakrenih verižic ter kovinskih žic tik pred sesutjem. »Gre za izjemno restavratorsko delo. Društvu Izviri Dobrina je uspelo projekt izvesti v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Celje in Škofijo Celje ter številnimi donator-ji. Obnova lestenca je stala skoraj šest tisoč evrov. Zdaj ga bodo lahko občudovale še mnoge generacije naših zanamcev in to nam res veliko pomeni.« Podobni lestenci sicer krasijo še cerkvici sv. Jakoba na Žusmu in sv. Leopolda v Dobrini. V slednji je tudi manjša muzejska zbirka. »Glažuta« v Loki pri Žusmu je bila med tremi najpomembnejšimi na Štajerskem. StO Ivo Boscarol na gradu Podsreda KOZJE - »Občina veliko energije vlaga v razvojni potencial na različnih področjih, še posebej v gospodarstvo. Primeri dobre prakse lahko še spodbudijo in utrdijo zagon podjetnikov. Tokratni gost je izjemen zgled ne samo za gospodarstvenike, ampak tudi za naše politike,« je srečanju ob rob dejala gostiteljica županja Milenca Krajnc. Minulega srečanja podjetnikov in obrtnikov na gradu Podsreda se je namreč udeležil tudi eden najbolj spoštovanih in uspešnih gospodarstvenikov v Sloveniji, lastnik podjetja Pipistrel Ivo Boscarol. Številni gostje so prisluhnili tudi ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravku Počivalšku. StO JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV STANOVANJ STAREJŠIM OSEBAM Vokviru razpisa družba ponuja: • 5 obnovljenih stanovanj za osebe starejše od 60 let; • stanovanja v bloku z dvigalom, • najem za nedoločen čas, • ugodne najemnine in • pokritje stroškov upravljanja, zavarovanja in investidjskega vzdrževanja. Celoten razpis, pogoji za upravičence, lokacije stanovanj z opisi, kriteriji, vloga in dodatne informacije so dosegljivi na spletni strani www.nepremicnine-celje.si, sedežu družbe na Miklošičevi ulici 1,3000 Celje, v času uradnih ur, tel. št. 03 4265100 in e-pošti nepremicnine@celje.si. Rok za oddajo vlog je 19.10.2016 do 10. ure. ["J nepremičninecelje 10 KULTURA »Ves čas smo imeli kurjo kožo« Laški godbeniki po nastopu na moskovskem Rdečem trgu Člani Laške pihalne godbe in mažorete so se pretekli teden vrnili iz Moskve, kjer so nastopili na velikem mednarodnem festivalu vojaških in promenadnih orkestrov na svetu Spasskaya Tower. Laška pihalna godba je bila v Rusiji prvič, a Slovenija je sodelovala že tretjič. Letos je povabilo dobilo več slovenskih pihalnih godb, a edino Laščani so bili dovolj pogumni oziroma so imeli dovolj motivacije, da so povabilo sprejeli. Čeprav je bila Slovenija ena manjših držav, ni bila zato čisto nič manj opazna. V Moskvi na Rdečem trgu pred sedemtisočglavo množico so imeli devet nastopov. »Najprej smo imeli dve uvodni generalki, kjer smo spoznali prizorišče. Prvi dan se je ulil dež in nas popolnoma zmočil. A z motivacijskega vidika je bila to prelomna točka, saj smo si rekli, da lahko gre od takrat naprej samo še bolje. Potem sta sledili dve uradni generalki, za njima se je zvrstilo devet večernih nastopov,« je razložil podpredsednik Laške pihalne godbe Marko Šantej. In kako je stati pred toliko ljudmi? »Nepredstavljivo je stati pred polnimi tribunami, pred prekrasno kuliso zgodovinskih stavb. Kurja koža pred nastopom je stalno prisotna,« je bil navdušen nad nastopom Šantej. Posebej ga je navdušila tudi kulturna pestrost nastopajočih. »Japonci si ne morejo vzeti deset dni dopusta, zato so bili v Moskvi le pet dni in so nato šli domov. Izraelci zaradi verskih razlogov niso nastopili v petek na generalki, enako tudi niso imeli nastopa ta dan.« Poudaril je tudi, da so se vsi tisti, ki se ukvarjajo z organizacijo prireditev, veliko naučili, kako organizirati dobro prireditev. V Moskvi so se Laška pihalna godba in mažorete predstavile s šov programom, dolgim sedem minut. »Posebej za ta festival je bil napisan aranžma skladb. V prvem delu nastopa smo predstavili slovensko glasbo, v venčku pesmi Alpskega kvinteta. V drugem delu nastopa so predstavili Večerni zvon kot kratek ruski utrinek, kar je pri občinstvu sploh 'vžgalo'. Za zadnji del, kjer smo posebej predstavili atraktivnost mažoret, smo izbrali mednarodno skladbo Carnaval de Paris.« Organizator je članom društva poravnal vse stroške bivanja in brezplačne oglede po Moskvi, člani so si morali sami kupiti povratne letalske karte. Gostovanje je društvo stalo približno trideset tisoč evrov, a so tam sklenili nova prijateljstva. BGO Foto: Rok Deželak V znamenju glasbe in hoje Vas Svetina je bila v soboto v znamenju pihalnih godb. V kraju so namreč kot vsako leto obudili spomin na tamkajšnjega legendarnega glasbenika Vrhovskega Anzeka (Ivana Ulago), ki je bil med drugim kapelnik godbe partizanske XIV. divizije. Vodil je svetinsko in šentjursko godbo ter igral v godbah Laškega, Kalobja in Štor. Obujanje prijetnih spominov tlega Dola pri Svetini se je začel na Vrhovskega Anzeka iz Sve- jutranji pohod po njegovih po- teh, in sicer iz Laškega. Od tam je pohodnike na skoraj pet ur dolgo pot na Svetino pospremila vaška godba z Vrha nad Laškim. Na jubilejnem, desetem pohodu Po Anzekovih poteh se je zbralo 173 pohodnikov, kar je rekordno število. Življenje in delo Vrhovskega Anzeka je bilo mogoče spoznati na razstavi na prostem. Prireditev na Svetini, ki je praznovala krajevni praznik, je začela maša za pohodni-ke in godbenike v romarski cerkvi. Obred je vodil celjski škof dr. Stanislav Lipovšek. Po njej je bilo veliko srečanje pihalnih godb Vrhovskega Anzeka iz Šentjurja, Štor, Laškega in s Svetine, prišli so tudi godbeniki laške veteranske godbe Gambrinus. Zanimivo življenje Vrhovskega Anzeka je bilo mogoče podrobno spoznati, saj je bila na ogled priložnostna razstava o njegovem življenju in delu. Ob krajevnem prazniku so Svetinčani pripravili družabne igre med zaselki svoje krajevne skupnosti. Glavni organizator sobotnih dogodkov je bil Etno odbor Jureta Krašov-ca pri Zvezi kulturnih društev Možnar občine Laško. BJ Foto: MOJCA MAROT S srečanja pihalnih godb, povezanih z ustvarjanjem Vrhovskega Anzeka. Mednarodni poeti v Velenju Velenje je pretekli teden gostilo 15. mednarodno književno srečanje Lirikon-fest, letos z gosti iz devetih držav in Slovenije, ki so na osrednjem omizju med drugim tudi razpravljali o letošnji temi: Vsi smo beg 21. stoletja. Na osrednji prireditvi so podelili Liri-konfestove nagrade in priznanja. Velenjska knjižna fundacija je pod večletnim glavnim pokroviteljstvom Mestne občine Velenje organizirala Mednarodni Lirikonfest Velenje, festival liričnega občutja. Vsako leto se organizatorji na festivalu dotaknejo pomembnih tem in ker je bila letošnja tema povezana z begunstvom, so povabili pesnike z balkanskega območja, ki je bilo v lanskem poletju pot do boljšega sveta sirskih beguncev. Drugi dan festivala oziroma zadnji dan so po deba-tnem omizju o pobegu v literaturo in njeni odtujenosti podelili nagrade in priznanja. Osrednjo vseslovensko književno nagrado velenjica čaša nesmrtnosti 2016 je za vrhunski desetletni pesniški opus, ki pomembno zaznamuje novejšo slovensko umetniško literaturo, prejel slovenski pesnik Peter Semolič. V obrazložitvi je komisija zapisala, da je Semolič eden najizrazitejših avtorjev slovenske poezije devetdesetih let 20. stoletja. Velja za enega najznačilnejših pesnikov, ki svojo poezijo gradi prvenstveno iz lastnega, intimnega življenjskega izkustva in tako v poezijo uvaja nekakšen »novi intimizem«. Peter Semolič je bil tudi letošnji nominiranec za Veronikino nagrado, ki so jo podelili konec avgusta v Celju. Na Lirikonfestu so podelili tudi mednarodno Pretnarjevo nagrado, ki jo je letos prejel hrvaški literarni zgodovinar Zvonko Kovač za večletno posredovanje slovenske literature in jezika na Hrvaškem. Kovač je zaposlen na Oddelku za južnoslovanske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti v Zagrebu in njegova zelo pomembna zasluga je ustanovitev novega študija slovenskega jezika in književnosti ne tej fakulteti. Podelili so tudi Lirikofe-stov zlat slovenski pesnici Petri Koršič za najtehtnejši esej na evropsko aktualno temo, Lirikofestov zlat za vrhunski prevod pa so podelili Mateji Komel Snoj za prevode iz hrvaške in srbske poezije v slovenščino. BGO KULTURA 11 Zaključek festivala Od Celja do Žalca Minuli konec tedna se je končal enajst-dnevni mednarodni folklorni festival Od Celja do Žalca. Gre za enega največjih folklornih festivalov pri nas, ki ga Medobčinsko kulturno društvo Od Celja do Žalca pripravilo že enajsto leto zapored. V zadnjih dneh festivala je društvo pripravilo tri gala prireditve - v Velenju, Celju in Žalcu. Zaključno gala predstavo, kjer so nastopili folkloristi iz Albanije, Estonije, Rusije in Slovenije, je gostil Žalec, domači kraj društva. Od letošnjega festivala so se folkloristi dokončno poslovili v nedeljo s sodelovanjem na Dnevih narodnih noš v Kamniku. EP, foto: GrupA Razsvetljeno knežje mesto Umetniški festival Svetlobna gverila prvič v Celju V središču mesta ob Savinji si lahko vsak dan med 20. in 24. uro ogledate z različnimi svetlobnimi učinki spremenjeno in popestreno celjsko arhitekturo. Svetlobna gverila je ume- je živ organizem in izmed tniški festival svetlobnih projektov v urbanem okolju. Tokratna gverila se imenuje Re: Akcija 4, saj gre za četrto ponovitev, ki je tokrat v Celju prvič. Organizator dogodka je Forum Ljubljana. Gre za igro svetlobnih projekcij na dvanajstih mestih v mestnem jedru. »Center bistvenih pogojev za njegovo živost in razvoj sta nenehen pritok in zlivanje novih vsebin ter praks vanj. Prav te prakse ga s sodobno umetnostjo spreminjajo v prostor kreativnosti in prostor igrive domišljije, kjer mesto ni zgolj rutina ali boj za preživetje,« je povedal so- organizator dogodka Matija Plevnik. Energijo za delovanje svetlobna telesa pridobivajo iz različnih virov. Nekatera se napajajo iz električne napeljave, druga so samostojna svetlobna telesa. »Videti je možno določene pragmatične projekte na eni strani in poetične na drugi,« je še dodal Plevnik. Svetlobno gverilo si lahko ogledate v Galeriji Plevnik--Kronkowska, na vrtu Osrednje knjižnice Celje, na vrtu Stare grofije pokrajinskega muzeja, v atriju Galerije Nika Ignjatiča, na dvorišču pred Galerijo Aq, v centru sodobnih umetnosti, v Celjskem mladinskem centru, na Slomškovem trgu, v kleti Galerije Nika Ignjatiča ali na fasadah ob likovnem salonu. Re: Akcijo bo Celje gostilo vsak večer do 23. septembra. EP Foto: SHERPA Mehkoben Pliš za konec poletja S koncertom skupine Pliš se je končal sklop kulturnih prireditev Šentjurskega poletja, katerega koordinatorka je bila Občina Šentjur. Letos so organizatorji ponudili več prireditev kot lani. 27 različnih organizatorjev je v letošnjem poletju v Šentjurju ponudilo 38 prireditev, ki so bile razporejene po celotni občini. Pestra ponudba je vključevala od koncertov do razstav, od opazovanja zvezdnate noči do kreativnih delavnic za otroke. »Najbolj so bile obiskane večje prireditve, kot so Angelska nedelja na Planini, Dobrinska noč ter tudi večer Ferijevih besed in Ditkinih melodij, Maček Muri in muca Maca. Prepričana sem, da je vsakdo lahko našel nekaj zase in da je bil program tako raznovrsten, da je zadovoljil še tako zahtevne obiskovalce,« je pregled nad poletnim dogajanjem v občini podala Polonca Jaz-binšek iz Oddelka za družbene dejavnosti Občine Šentjur. »Vsaka prireditev je uspela, saj po mojem merilu za uspeh ni nujno število obiskovalcev. Včasih se lahko ob manjšem občinstvu ustvari še prijetnejše vzdušje.« Zelo prijetno in domače vzdušje je kot zadnja na koledarju prireditev ustvarila skupina Pliš, poslastica šentjurskega poletja. Žal jo je »pojedlo« zelo malo Šentjurčanov, saj je bila napolnjena le tretjina dvorane Ipavčevega kul- turnega centra. A tisti izbrani smo se toliko bolj počutili, kot da smo s Plišem v dnevni sobi in skupaj uživamo ob njegovi glasbi. Pevka Aleksandra Ilije-vski, Marko Gregorič na kitari in kontrabasu, beatboxer Muratom, trobentač Tomaž Gajšt so nas s svojo lahkotnostjo, a glasbeno dovršenostjo odpeljali najprej v svet svoje avtorske glasbe. Poletno »plažno« vzdušje pa so stopnjevali s t. i. brazilskim zvokom priredb svetovnih uspešnic. A popolno prevzetost občinstva so dosegli z izvajanjem najbolj predvajane pesmi leta 2012, in sicer z Metulji. »Želim ti dobro, veš in kamorkoli greš, bom vedno s tabo tam, da ti ujamem dan ...« je z njimi pela dvorana s takšnim navdušenjem, da so morali člani skupine prekiniti nastop in s telefonom posneti šentjurske oboževalce. BGO, foto: Jure Godler museumofrecenthistory\celje тп7Г muzejnovejšezgodovinelcelje Muzej novejše zgodovine Celje Vas v sredo, 21. septembra 2016, ob 18. uri vabi v muzejsko kavarno na Prešernovi 17, na pogovorni večer »Kaplja čez rob« s Tomom Križnarjem in Bojano Pivk Križnar. »Zadnjih štirideset let je v Sa-helu padlo povprečno trideset odstotkov manj dežja. Zaradi klimatskih sprememb se Sahara širi s hitrostjo sedem kilometrov na leto. Petdeset milijonov domačinov ne more več preživeti od dela svojih rok.« Prijazno vabljeni! Staro je zopet moderno Porast števila trgovin z rabljenimi oblačili Pri »second hand« oblačilih gre za angleški izraz, ki se je »prijel« tudi pri nas in predstavlja »oblačila iz druge roke«, torej oblačila, ki jih je pred nami nekdo že nosil in jih za temu primerno ceno tudi prodaja. Vedno bolj se nad takšno vrsto oblačil zanimajo modni navdušenci. Kar so bila nekoč oblačila za reveže, so danes del identitete posameznika. Kupovanje in nošenje rabljenih oblačil ne sporočata, da si novih ne moremo privoščiti. Lahko pomenita, da skrbimo za okolje, da nam materialne stvari ne pomenijo veliko ali da cenimo zgodbo, ki jo oblačilo predstavlja, bolj kot znamko, ki za določeno obdobje. Lastnica komisijske prodajalne Lučka v Žalcu Lucija Verbič je povedala, da z dobavitelji oblačil sklenejo komisijsko pogodbo za eno leto. Mesečno pa imajo urejena izplačila, če oblačila prodajo. Po izteku pogodbe lastniki oblačila vzamejo nazaj ali jih pustijo v trgovini. »Oblačila, ki ostanejo, potem podarimo, večinoma ljudem, za katere vemo, da jih potrebujejo,« je povedala Lucija Verbič. Na podoben način posluje tudi lastnica trgovine Iška Miška Mojca Knez Jo-van, ki prodaja rabljena otroška oblačila in obutev: »Nekaj oblačil sicer tudi odkupimo, vendar se večina ljudi odloča za komisijsko prodajo.« zapisana na etiketi. Še en vidik, na katerega ne smemo pozabiti, je unika-tnost. Globalizacija je poskrbela, da je vse dostopno vsem, in zaradi tolikšne raznolikosti je težko biti zares različen oziroma drugačen, težko je izstopati. In to »vintage« kosi ali »second hand« oblačila lahko ponudijo. Prvi pokazatelj brisanja predsodkov do rabljenih oblačil je porast števila trgovin, ki jih prodajajo. Tudi trg z oblačili v današnjem kapitalističnem sistemu uravnavata dva kazalca - povpraševanje in ponudba. Če ljudje ne bi kupovali, potem takšne trgovine ne bi obratovale. A tudi te trgovine se razlikujejo glede na način prodaje. Komisijska prodajalna Prva, vsem najbolj znana vrsta prodaje rabljenih oblačil, je komisijska prodajalna. Takšnih je veliko, na trgu se presenetljivo pogosto pojavljajo, a tudi izginjajo, saj se kot vsaka manjša prodajalna z relativno majhno ponudbo težko obdržijo. Pri komisijski prodaji gre za sklenitev komisijske pogodbe, ki jo trgovine sklenejo z dobavitelji oblačil Hl I mi Vodja poslovalnic Textil House v Sloveniji Mateja Mojca Knez Jovan, lastnica prodajalne Iška mi- Lucija Verbič, lastnica komisijske prodajalne Ovsenek je na fotografiji oblečena v »second ška. Lučka v Žalcu hand«, torej rabljena oblačila. Kot je povedala Mateja Ovsenek, je na svetu trenutno v obtoku toliko ohranjenih oblačil, da v naslednjih petdesetih letih nobeni tekstilni tovarni ne bi bilo treba izdelati nobenega kosa oblačila. Prodaja, a ne tudi odkup »Second hand« trgovine lahko delujejo tudi na drugačen način. Sicer prodajajo rabljena oblačila, a teh ne moremo kupci prinesti v trgovino in pričakovati odkupa. Takšne trgovine robo dobavljajo iz svojih centralnih skladišč in ne neposredno od svojih strank. Primer takšne trgovine je Textile House. Gre za verigo prodajaln s centralnim skladiščem na Slovaškem, ena od petih v Sloveniji je tudi v Celju. Preden je Textile House postala veriga prodajaln rabljenih oblačil, se je podjetje ukvarjalo z reciklažo. Med delom so ugotovili, da reciklirajo ogromno lepih, skoraj novih ali celo nerabljenih oblačil. Porodila se jim je ideja o trgovini z rabljenimi oblačili. V Sloveniji trenutno kot večina podobnih trgovin orjejo ledino. Potrošniki namreč niso vajeni trgovine z rabljenimi oblačili, kjer svojih oblačil ne morejo prodati. poreklo. Če so te deklaracije predhodno odstranjene, jih trgovci niso dolžni potrošniku posredovati. Kot pojasnjujejo na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, so dolžnosti prodajalca nekoliko drugačne, če ta posluje z rabljenimi oblačili in ne novimi. Etiketiranje in označevanje surovinske sestave tekstilnih izdelkov določa uredba Evropskega parlamenta in sveta. V skladu s to uredbo etiketiranje ali označevanje ni obvezno za stare konfek-cionirane tekstilne izdelke, ki so kot takšni tudi označeni. Tako v trgovini Lučka kot v Iški miški posebne garancije v primeru nezadovoljstva z izdelkom z izdelki nimajo. V Iški miški je možnost, da prinesejo oblačila nazaj, če so kupili napačno velikost, saj gre za otroška oblačila. »Vrnjena oblačila morajo pri- nesti z računom. Potem jih lahko zamenjajo, izberejo kaj drugega ali jim v skrajnem primeru vrnemo denar,« je povedala lastnica Mojca Jo-van Knez. V trgovini Lučka takšnih možnosti zamenjave ni, razen pri otroških oblačilih, pri katerih je težje kupiti pravo velikost. Kaj pa kakovost in varnost? Oblačila so glede na ohranjenost uvrščena v različne kakovostne razrede, skladna z razredi je tudi cena. V vseh prodajalnah je pomembna tudi kakovost. Trgovci zagotavljajo, da so izdelki varni, ko gre za higienske standarde, a opozarjajo, da oblačila niso kemično očiščena, ter predlagajo, da tisti z bolj občutljivo kožo ali s kakšnimi alergijami to storijo sami. Kot pojasnjuje vodja trgovin Textile House v Sloveniji Mateja Ovsenek, gredo njihova oblačila skozi dezifekcijske komore, kar je v skladu z evropsko direkcijo, a to ni enako kemičnemu čiščenju. Mojca Jovan Knez in Lucija Verbič sta povedali, da za prodajo sprejemata brezhibna oblačila, ki niso raztrgana, umazana, razvlečena, sprana, brez gumbov. V teh prodajalnah sprejemajo oblačila, ki bi jih očetje in mame kupili svojim otrokom »V štirih letih poslovanja smo zelo dvignili standarde oblačil, ki jih sprejmemo,« je povedala Verbičeva. Na začetku so sprejemali skoraj vse, zdaj ko ljudje prinašajo vedno večje količine oblačil, pa delajo večjo in strožjo selekcijo. Preden oblačila obesijo na police, jih tudi večkrat pregledajo. »Po zadnjih raziskavah je dokazano, da večkrat kot je oblačilo oprano, boljše je zara- di vseh kemikalij, ki so v barvah novih oblačil,« je zaupala Mojca Jovan Knez. Glede alergij na določene snovi v blagu oblačil v trgovinah nimajo posebne selekcije, saj večinoma starši sami v trgovini pregledajo oblačila, da vedo, kaj je dobro za njihove otroke. Oblačila morajo biti tudi očiščena in zlikana. 4 Kdo kupuje? Kot pravi vodja poslovalnic Textil House v Sloveniji Mateja Ovsenek, v trgovino prihajajo večinoma stranke srednjega in višjega razreda. Slednje dajo nekoliko več na unikatnost t 4 T 4» Nakup na spletu Videno - kupljeno Če je potrošnik v klasičnih trgovinah zavarovan z garancijo, so potrošniki v trgovinah z rabljenimi oblačili slabše varovani. Garancije trgovine ne ponujajo, gre za princip videno - kupljeno. Prav tako trgovine ne zagotavljajo ostalih deklaracij, kot sta sestava oziroma material blaga ali Od tega, od koga potrošnik odkupi izdelke na spletu, je odvisno tudi, katere pravice mu pri tem pripadajo. Predvsem je odvisno, ali odkupuje od pravne ali fizične osebe. Do razlik namreč prihaja pri pravicah, ki jih ima potrošnik pri nakupu blaga. Odkup od pravne osebe Vedno več trgovin svoje izdelke prodaja v spletnih prodajalnah, ki so dobra podlaga za fizično prodajalno. S tem se strinja tudi Mojca Jovan Knez, ki prodaja s pomočjo svoje spletne strani. »Čeprav smo začeli s fizično prodajalno, smo od vsega začetka stremeli k vzpostavitvi spletni prodajalni, saj če v teh časih nimaš spletne trgovine, te ni. A če jo imaš, je dobra podpora za fizično trgovino,« je povedala Mojca Jovan Knez. Veliko dela je predvsem zaradi fotografiranja oblačil in z dajanja fotografij na splet. Kupci lahko naročena oblačila prejmejo po pošti ali jih prevzamejo osebno. Druga možnost spletne prodaje je preko portala Mojalbum, ki ga uporablja tudi Lucija Ver- bič. Gre za brezplačno prodajo in oglaševanje na spletu. Odkup od fizične osebe Poleg vsem znanega portala Bolha je trg prodaje rabljenih oblačil vedno bolj živ tudi na družbenem omrežju Facebo-ok. Tam je v zadnjem času mogoče opaziti porast skupin, namenjenih preprodaji oblačil, kot so »Mami market - prodaj, kupi, brez pravil«, »Poročni Bolšjak« ... Na teh straneh ponudniki objavljajo fotografije rabljenih oblačil z opisom in s pripisom cene, kupcu pa jih pošljejo po pošti. Vedno več je posameznikov, ki na straneh, kot so eBay ali AliExpress, množično kupujejo oblačila s tujega trga in jih dražje prodajajo na FB-skupinah. Tega večkrat niti ne zanikajo, le pojasnijo, da na ta način oni tvegajo izgubo, če oblačilo ne prispe ali je uničeno. Takšna vrsta prodaje je, če ni prijavljena, prepovedana, saj gre za pridobitno dejavnost, pri kateri se ne odvaja davka, predvidena je tudi visoka kazen. Brez davka? v Finančni upravi Republike Slovenije (Furs), pojasnjujejo: »V primeru, ko fizična oseba na FB prodaja svoja rabljena oblačila, se to ne šteje za delo na črno, prav tako se v takšnem primeru od doseženega dohodka ne plača dohodnina. V primeru, ko fizična oseba na FB prodaja rabljena oblačila, ki jih je pred tem pridobila z namenom nadaljnje prodaje, pa gre za opra- Spletna stran trgovine Iška Miška Primer Facebookove skupine, namei NAŠA TEMA 13 vljanje dela na črno. Takšna oseba bi morala ustrezno registrirati opravljanje dejavnosti.« Če torej množično prodajate svoja oblačila, ste v prekršku. Kazen je lahko visoka, pojasnju- ijene za preprodajo oblačil jejo v Fursu, kjer na tem področju izvajajo aktiven nadzor. V letu 2015 je Furs izvedel 553 nadzorov, pri katerih je v tretjini primerov ugotovil nepravilnosti. Za posameznika je predvidena globa v višini od tisoč do sedem tisoč evrov. Furs glede oglaševanja prodaje sprotno sistemsko nadzoruje na vseh področjih s stalnim spremljanjem medijev, kjer je oglaševanje najpogostejše. Nadzor izvajajo tudi z obravnavanjem prijav prijaviteljev. Sum kršitve preverijo iz razpoložljivih podatkov in evidenc, informacij po spletu in po potrebi s pozivi (telefonske in pisne preveritve pri oglaševalcih po razpoložljivih stikih). V ta namen lahko uradna oseba Furs prikrito kupi blago. Zakonodaja tudi omogoča, da lahko Furs od oglaševalskih organizacij zahteva, da sporočijo podatke o naročniku oglasa. n varnost potrošnikov? Kot pojasnjujejo na tržnem inšpektoratu, kjer skrbijo za varstvo potrošnikovih pravic, Zakon o varstvu potrošnikov ščiti kupce tudi v primeru nakupa rabljenega blaga, pri čemer so njihove pravice nekoliko drugačne kot v primeru nakupa novega blaga. Garancija za brezhibno delovanje za obdobje najmanj enega meseca se izda za rabljeno blago le, če gre za cestna motorna, priklopna vozila in vozila s pomožnim motorjem. Za drugo rabljeno blago, tudi za oblačila, izdaja garancije ni obvezna. Če je predmet pogodbe med prodajalcem in potrošnikom rabljena stvar, potrošnik lahko uveljavlja svoje pravice iz naslova stvarne napake, vendar prodajalec ne odgovarja za stvarne napake na blagu, ki se pokažejo, potem ko mine leto, odkar je stvar izročena. Če je navada, da se v primeru poškodbe izdelka, tudi oblačila, z računom v trgovini lahko zahteva vračilo denarja ali nov izdelek, to ni mogoče v trgovini z rabljenimi oblačili. Prav tako potrošnik nima pravice uveljavljati stvarne napake. Cena oblačil je določena glede na ohranAjenost, zato je potrebno oblačila dobro pregledati! Če je napaka prevelika, je bolje, da se izdelka ne kupi, kajti vračila denarja se ne da pričakovati. oziroma imajo večjo željo, da na ulici ne srečajo še pet ljudi z enako majico. In to se v »second hand« trgovini ne more zgoditi. Drugi razlog, zakaj ljudje kupujejo v trgovini z rabljenimi oblačili, je ekološka osveščenost. Ljudje se zavedajo, da potrebe po produkciji novih oblačil ni, in tako naredijo še nekaj dobrega za okolje. »Vsega imamo preveč in vem, da se starši zavedajo, da otroci oblačil ne ponosijo, garderoba pa se hitro menja, zato prihajajo v trgovino z rabljenimi oblačili,« je poudarila Jovan Knezova. Kot pravi Verbičeva, Slovenci še nismo tako ozaveščeni o kemikalijah v novih oblačilih in o tem, da je reciklaža dobra za naš planet. Še eden od razlogov za kupovanje rabljenih oblačil je, da je to modna muha, ki je k nam prišla iz tujine. V modi so »vintage« kosi, ki jih najdemo prav v »second hand« trgovinah. V tujini večkrat opazimo trgovine z rabljenimi oblačili znanih oblikovalcev, ki so za modne navdušence pravi zaklad. Razlog, ki ga navajata Verbičeva in Jovan Knezova, pa so tudi nizke cene, ki prevladujejo v trgovinah z rabljenimi oblačili. Mojca Jovan Knez v svoji trgovini določa cene glede na aktualne cene na trgu. Cene oblačil v trgovini so v višini tretjine tržnih. Verbičeva določa ceno tudi na podlagi znamke, ohranjenosti, povpraševanja ter količine podobnih oblačil, ki so že v trgovini. Muha enodnevnica? »V >second hand< trgovinah se oblačijo hipsterji,« je potrdila sociologinja, profesorica na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani Tanja Rener. Gre za modni trend, ki se je iz tujine in modnih prestolnic dotaknil tudi Slovenije. Napovedi, kako dolgo se bo obdržal, so nemogoče. Vsak trend slej kot prej zamenja drugi, a dejstvo je, da omenjeni prinaša več vsebine. Julija Csipö v svojem diplomskem delu Vintage moda kot sporočilo: Kulturna vloga vintage oblačil pri oblikovanju identitete opozarja, da so oblačila iz druge roke nekoč nosili reveži, danes pa jih nosijo hipsterji. Nošenje rabljenih oblačil torej ne zasluži pomilovanja, temveč daje posamezniku dodano vrednost. Ne le da se z nakupom rabljenega oblačila upre množični produkciji, temveč tudi izraža lastno identiteto, hkrati deluje družbeno in okoljsko odgovorno. EVA POPOVIČ, KLARA PODERGAJS Foto: EP, KP, Grup A OB ROBU Rabljena obleka naredi človeka? Kapitalizem s spodbujanjem materia-lizma v nas budi »žejo« po stvareh. Želim imeti, želim imeti veliko in želim imeti več kot drugi. In greh prodajalcev bi bil, če tega ne bi izkoriščali... Vsak veseli december, ki ga prestavijo v sredino novembra, vsako sezonsko razprodajo, ko trgovine tekmujejo v velikosti plakatov z minusi, in - bodimo realni - vsak povprečen dan, ko nas privabljajo z obljubo edinstvenosti. A ljudje kljub svoji naravi tako zelo neumni nismo. Ugotovili smo, daje oznaka »edinstveno« na oblačilih konglomeratov enaka oznaki »bio« na škropljenih jabolkih. In iskali smo naprej, kako izstopati že naprvi pogled. In če tudi slepa kura zrno najde, kako je ne bi tisti, ki oblikujejo potrošniški trg in iščejo luknje, kjer bi se prodaja lahko še povečala. Našli sojo v »second hand« trgovinah, katerih imen raje ne prevajajo, saj rabljena oblačila ne zvenijo dovolj »must have«. To je še en žargonski izraz modnih blogerjev, ki pomagajo oblikovati modni trg in narekovati modne smernice. Pomeni pa kos oblačila, ki ga vsak, ki je kolikor toliko v koraku s časom, pač mora imeti. Tako je sredi Slovenije mogoče zaslediti vedno več »second hand« trgovin, ki prodajajo »must have« oblačila. Ta so stara, neponovljiva, v sebi nosijo zgodbo ... Z njihovim nakupom rečemo stop množični produkciji in v skladu z ekološkimi smernicami naredimo nekaj za okolje. V trgovine z rabljeno obleko tako ne zahaja več revežev. Tam kupujejo tisti, ki kaj štejejo. Tisti, ki varujejo okolje, tisti, ki obožujejo »vintage« stil, tisti, ki iščejo nekaj posebnega, drugačnega, in vsi, ki tja hodijo zato, ker hodijo tja tisti, ki nekaj štejejo. Ali sta ekologija in univerzalnost prava razloga ali sta le izgovor in opravičilo, ker je »second hand« le modna muha, ki se ji ne moremo upreti, presodite sami. A če bo ta modna muha vsaj nekoliko ustavila širjenje konglomeratov čez vse meje, če bo vzbudila pri potrošnikih zavedanje o prekomerni produkciji oblačil in željo po varovanju okolja ali pa bo varovanje okolja le njena posledica, potem jo moramo pozdraviti. Pozdravimo jo z odprtimi rokami. Nekje v podzavesti namreč ruši stereotipe. Novo ni nujno boljše in rabljeno ni zgolj za reveža. Mogoče le za tistega, ki je reven, ko gre za spoznanje, da povpraševanje uravnava ponudbo oziroma trg, ki bo s prekomerno produkcijo »prenasičil« sam sebe. EVA POPOVIČ 14 KRONIKA Trčil v starejšo peško V ponedeljek dopoldne se je na Jenkovi cesti v Velenju zgodila huda prometna nesreča. 42-letni voznik osebnega vozila je vozil vzvratno po dovozni cesti v smeri stanovanjskega bloka, nakar je očitno spregledal 75-letno peško in trčil vanjo. Ženska je med trčenjem padla in se hudo poškodovala. Na kraju so ji prvo pomoč nudili reševalci velenjske nujne medicinske pomoči, ki so jo odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. Izkoristil trenutek nepazljivosti Zelo dobro si bo ponedeljkov dogodek zapomnila Velenj-čanka, ki je zaradi nepazljivosti ostala brez osebnega vozila. Tatvina se je zgodilo v Šercerjevi ulici v Velenju, ko je lastnica osebno vozilo Renault Clio rdeče barve parkirala pred stanovanjskim blokom. V vozilu je namreč pustila ključe in za trenutek odšla v stanovanje. V samo nekaj trenutkih, ko je ni bilo pri vozilu, je neznanec clia odpeljal. Tatu do danes še niso izsledili. »Oskubili« so ga Tatvine delov gradbenih vozil so očitno še vedno priljubljene. V noči na soboto so neznani storilci dodobra »oskubili« delovni stroj, ki je bil parkiran na delovišču avtoceste v Arji vasi. Z njega so demontirali več delov in jih odpeljali neznano kam. S tem so povzročili kar za petdeset tisoč evrov škode. Pravočasno preprečili požar V ponedeljek so v kraju Kamenče v občini Braslovče pravočasno preprečili požar. Zaradi iskre iz peči za sušenje hmelja je namreč hmelj začel tleti. Domačini so poklicali gasilce, vendar so še pred njihovim prihodom uspeli sami pogasiti začetni ogenj. Gasilci so nato preventivno pregledali peč, s termokamero pa še ostale prostore. Do škode ni prišlo. Omagala dva planinca Konec tedna sta se na Celjskem zgodili dve planinski nesreči. Pri Kocbekovem domu na Korošici v občini Luče si je med zdrsom planinec poškodoval nogo. Posredoval je helikopter policije z dežurno ekipo gorske reševalne službe, ki je poškodovanega oskrbela in odpeljala v ljubljanski klinični center. Druga nesreča se je zgodila na Krofički pri Solčavi. Tam je omagala planinka. Tudi njej je prvo pomoč nudila dežurna gorska reševalna služba in jo s helikopterjem prepeljala v Logarsko dolino. Takole so vandali v preteklih dneh v Koprivnico na območju Nove vasi nametali okrasne cvetlice. Te so bile nameščene na mostu za lepši videz. Sicer pa naj bi bili vandali na območju Nove vasi te dni dejavni tudi pred tamkajšnjo krajevno skupnostjo, kjer naj bi posekali drevo. Nevarna droga flakka tudi na Celjskem? Primera uradne ustanove še niso zabeležile, vendar naj bi bila droga že med uporabniki Družbena omrežja in posledično tudi medije vedno bolj »preplavljajo« fotografije in posnetki neverjetnega obnašanja uporabnikov nove droge na črnem trgu. Gre za tako imenovano drogo alfa-PVP oziroma flakko ali »pesek«, kot se je je prijelo poimenovanje med uživalci drog. Kljub temu da nekateri mediji poročajo, da naj bi se pojavila na Celjskem, uradnih podatkov o tem ni. Vsaj ne o predoziranju s to nevarno drogo. »Toda to, da uradnih podatkov o tem ni, še ne pomeni, da droga med uporabniki ni prisotna,« so nam povedali v Združenju DrogArt. Na Policijski upravi Celje so nam potrdili, da na terenu v sklopu preiskav naletijo na primere, ko se uporabniki drog predozirajo, vendar zaenkrat ni šlo za zloglasno flakko. To je droga, ki je izredno močan stimulant, po učinkih preseže učinke kokaina. Stroka natančnega delovanja te droge sicer še ni popolnoma preučila, a je bil ta stimulant razvit že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Torej pravzaprav ne gre za novo stvar, le uživalce je droga dosegla šele zdaj. Paranoično! Tisti, ki so »pesek« že poskusili, poročajo o zelo zvišanem srčnem utripu in razbijanju srca ter o močni želji po novem odmerku, trdijo pri DrogArtu. Zato že opozarjajo, da naslednjih od- merkov uživalci drog, če se temu ne morejo upreti, nikoli ne bi smeli vzeti prehitro. Ta droga namreč deluje na jetra šele po približno uri. Ker uživalci - ker učinka ne doživijo takoj - po naslednjem odmerku posežejo prehitro, doživijo zelo močne učinke, ki ne delujejo samo na telo, ampak tudi na psihično počutje človeka. Posledici uživanja »peska« sta močna psihoza in tudi paranoja, pri čemer se uporabniki ne zavedajo svojega početja. Prihaja tudi do tresenja, krčev mišic. Mešanje z ostalimi drogami je izjemno tvegano, saj gre za neraziskano snov. Ob mešanju »peska« z ostalimi drogami ali alkoholom se celo poveča tveganje za nastanek vročinskega udara, krčev in odpovedi srca. Zaradi podobnih simptomov, ki jih je kazal mladenič na območju Kamnika, ki je razgrajal po naselju in se obnašal paranoično, nato pa kljub nudenju prve pomoči umrl, so se pojavila namigovanja, da je morda pred tem užil ravno zloglasno flakko. Ne vedo, kaj uživajo »Zaenkrat je težko reči, da je ta droga grozeča nevarnost za Slovenijo, saj na terenu še nismo opazili konkretnega primera, četudi imamo nekaj informacij. Kljub temu je treba vedeti, da je to zelo nevarna droga,« je povedala sodelavka na področju svetovanja o nevarnosti drog pri V Sloveniji obstaja uredba o razvrstitvi prepovedanih drog. Samo za ponazoritev o širjenju novih drog navajamo naslednji podatek: zadnja sprememba in dopolnitev uredbe sta bili sprejeti marca letos. Takrat so na listo prepovedanih drog dodali kar 47 novih psihoaktivnih snovi. Združenju DrogArt Simona Šabič. To, da ni konkretnih številk, morda kaže tudi na to, da uporabniki droge pravzaprav niti ne vedo, da so zaužili ravno flakko ali »pesek«, kar potrjuje tudi Šabičeva. Na črnem trgu je mogoče dobiti skoraj vse vrste drog, tudi nove, pri čemer marsikdo pripravlja mešanice in jih nato proda ter odjemalcu niti ne pove, za kakšno dro-go gre. »Nekateri uživalci se tega zavedajo in so pozorni, spet drugi zavestno poskušajo nove vrste, o katerih vedo premalo. Predvsem so nepoučeni o posledicah in učinkih novih vrst drog. So pa tudi takšni, ki so premalo kritični do drog, ki jih uporabljajo, in jim je tudi, če se lahko tako izrazim, vseeno. In to je žalostno, ker ravno takšne stvari največkrat privedejo do zapletov,« dodaja Šabičeva. Do zdaj na Celjskem flakke ali »peska« kriminalisti še niso zasegli v kriminalističnih preiskavah. Se bo to zgodilo kmalu? Flakko ali »pesek« uživalci najpogosteje zaužijejo v kapsulah. »Pesek« nekateri tudi snifajo. Шш VSAK ČETRTEK ob 12.15 95.1 I 95.9 I 100.3 I 90.6 MH dmev pogled KRONIKA 15 Na nevarnost novih drog ne opozarjata le policija in Združenje DrogArt, ampak tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje. Nove droge so največji razmah doživele na slovenskem črnem trgu okoli leta 2002. Od takrat se jih je zvrstilo že več kot šeststo. In nastajajo vsak dan v ilegalnih laboratorijih po vsem svetu. Grozljive fotografije in posnetki na spletu nazorno pokažejo, da človek pod vplivom te nevarne droge izgubi razsodnost. Drogo lahko »oddajo« tudi v Celju Mnogi namreč ne vedo, kakšne sestavine so v neki snovi in ali ima ta dodane snovi. Nove droge pa so že v manjših odmerkih močnejše in imajo hujše učinke in posledice kot droge, ki so jih uživalci morda že vajeni. »Preden človek uporabi neko drogo, niti ne more vedeti, kaj je v njej, edino, če je ta snov te-stirana v laboratoriju,« dodaja Šabičeva. Vsak odvisnik tako lahko v primeru, če sumi, da je v neki drogi neznana snov, le--to prinese na sprejemne točke Združenja DrogArt v Sloveniji. Drogo nato testirajo ter analizi- rajo v Nacionalnem forenzičnem laboratoriju. Takšna sprejemna točka je tudi v Celju, in sicer v Javnem zavodu Socio v Kocenovi ulici. Namen testiranja takšnih drog je, da uživalci sami na podlagi analize spoznajo, kakšna tveganja neka nova snov prinaša. »Na črnem trgu pa ni nadzora, droge nekateri odvisniki uživajo brez analize. Je pa res, da se nekateri za to, da drogo dostavijo v analizo, težko odločijo. Vedo namreč, da jemljejo prepovedane snovi, in miselnost je še vedno takšna, da se ne želijo izpostaviti. Ampak takšno testiranje je anonimno in brezplačno,« dodaja Šabičeva. Nacionalni forenzični laboratorij je samo v letu 2014 v Sloveniji analiziral približno petdeset novih drog na našem tržišču. Največ drog, ki so jih v laboratoriju analizirali, je izhajalo bodisi iz zasegov v kriminalističnih preiskavah ali iz carinskih zasegov. Ugotovitve analize so pokazale, da so bile tem drogam dodane različne nevarne primesi, ki doslej še niso bile raziskane. Sklep poročila omenjenega laboratorija je bilo zelo jasno sporočilo: uporabniki nikoli ne morejo biti prepričani, ali bodo pri nakupih resnično dobili, kar so naročili. Vsaj dvajset odstotkov snovi, ki so jih prodajalci preprodajali naprej ali oglaševali tudi po spletu, ljudje pa naročali, predstavlja resno tveganje za uporabnike prepovedane droge. Nekateri pa se vendarle odločijo in drogo prinesejo. Tako so do zdaj s pomočjo tovrstnega testiranja ugotovili, da so nekateri preprodajalci na črnem trgu prodajali ekstazi, ki to sploh ni bil. Šlo je namreč za čisto drugo nevarno mešanico mamil. Vzamejo, kar lahko? Tveganemu jemanju neznanih drog ali drog z različnimi nevarnimi primesmi, tako trdijo pri DrogArtu, so podvrženi predvsem mladi. »Mladi so tudi naša ciljna skupina, s katero največ sodelujemo in ji svetujemo na zabavah, kjer smo kot združenje prisotni,« razloži Šabičeva. Predvsem so to mladi, ki so z drogo že imeli stik, naslednja stopnica pa jim je predvsem eksperimentiranje z drogo. Takrat posežejo tudi po snoveh, ki so jim neznane in o katerih sploh nimajo nobenih informacij. Te je ponavadi tudi težko dobiti, saj so največkrat prodajalci drog na črnem trgu skoraj vedno korak pred policijo in vsemi inštitucijami, ki se ukvarjajo s preventivo na področju drog. Toda mladi niso edini, ki so na udaru, kadar gre za eksperimenti-raje. V tvegano skupino spadajo tudi starejši odvisniki, dodaja Šabičeva. Za te je značilno, da jim zaradi finančne stiske droge, ki so jih uživali redno, niso več dosegljive, zato posegajo tudi po dro-gah, ki so cenovno ugodnejše, njenih učinkov pa uživalci ne poznajo. Zato ne gre samo za fla-kko. Gre za vse droge, ki so vedno nevarne, brez primesi, z njimi pa še bolj, ali pa s sočasnim uživanjem alkohola. »Vsak bi se moral pozanimati, kaj uživa, preučiti tveganje in ga nato tudi zmanjšati ali preprečiti,« še pravi Šabičeva. SIMONA ŠOLINIČ Foto: Splet www.radiocelje.com Policisti tudi nad upravnike Vzrok je med drugim tudi sum kaznivih dejanj pri upravljanju z rezervnim skladom Celjski policisti po naših zanesljivih podatkih preiskujejo tri primere nepravilnosti in sumov kaznivih dejanj, ki naj bi jih storili upravniki pri svojem delu oziroma upravljanju z večstanovanjskimi stavbami. Gre za nepravilnosti, o katerih smo poročali v Novem tedniku pretekli teden. Takrat smo omenjali, da je oziroma vode za skupne nekateri upravniki z rezervnimi skladi večstano-vanjskih stavb ne ravnajo transparentno. Prihaja tudi do nepravilnosti pri odvajanju denarja dobaviteljem elektrike, ogrevalne energi- prostore v stavbah, čeprav etažni lastniki stroške poravnajo na položnicah upravnikom. Kot smo pravilno domnevali v prispevku, je v takšnem ravnanju upravnikov tudi znak kazni- vega dejanja. »V prvi zadevi smo obravnavali upravnika, ki je stanovalcem izstavil račune za porabo plina, etažni lastniki so jih poravnali, pri čemer upravnik denarja ni prenakazal dobavitelju. V tem primeru smo na Okrožno državno tožilstvo v Celju podali tudi kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja iznever-janja,« so nam na vprašanje odgovorili na Policijski upravi Celje. »V ostalih dveh zadevah pa je šlo za pojav določenih nepravilnosti pri porabi sredstev rezervnega sklada,« so še dodali. Upravnik naj bi ta denar porabil, ne da bi seznanil etažne lastnike, najverjetneje nenamensko, torej ne za namene vzdrževanja stavbe. SŠol Foto: SHERPA Športni copati prekletstvo umorov v Tekačevem Odločitev višjega sodišča zamajala najodmevnejši sodni proces Primer štirikratnega umora v Tekačevem leta 1997 očitno še ne bo, ali pa sploh ne bo, doživel sodnega epiloga. O postopku, ki se vleče kot jara kača, so zdaj odločali tudi na Višjem sodišču v Celju. Višji sodniki so sprejeli sklep o razveljavitvi odločitve celjske okrožne sodnice, ki iz kazenskega spisa ni izključila dokaza -športnih copat. Takšna odločitev višjih sodnikov ne bi bila tako odmevna, če ne bi bili ti copati najpomembnejši dokaz, s Kot je znano, je Kristijan Kamenik v priporu v Italiji, kjer so ga prijeli pri domnevnem tihotapljenju droge. katerim so lahko za umore obtoženega Kristijana Kame-nika povezali s prizoriščem zločina. Kamenikov zagovornik Tomaž Bromše je že lani na predobravnavnem naroku trdil, da je bila hišna preiskava po umoru, ki so jo policisti izvedli pri Kame-niku doma in mu zasegli copate, nezakonita. Takšna naj bi bila, ker ni bila dovolj obrazložena, izvedli pa so jo zaradi preiskave kaznivega dejanja preprodaje orožja. 4. marca leta 1997 so pod streli umrli 73-letna Frančiška in 75-letni Štefan Poharc, 17-letna Viktorja in njena 36-letna mama Helena Krušlin. Umorjeni so bili na brutalen način. Okrožna sodnica, ki je po Bromšetovem predlogu o izločitvi tega dokaza odločila, da se športnih copat ne izloči iz spisa, je Jožica Arh Petko-vič. Vendar primera ne bo vodila naprej, saj je v vmesnem času postala višja sodnica v Celju - na istem višjem sodišču, ki je zdaj odločilo v nasprotju z njeno odločitvijo. SŠol, foto: arhiv NT (GrupA) 16 AKTUALNA PONUDBA Iščete dober nakuo alLodlično storitev? POZOR! Preglejte aktualno ponudoo (•A mvTeam poslovne rešitve www.myteam.si Spletne strani, gostovanje, domene, grafično oblikovanje, priprava za tisk, izdelava nalepk, plakatov, letakov... POOBLAŠČEN! PBOOAJNI ZASTOPNIK U C£UU OBIŠČITE NAS Gosposka ulica 2 3000 Celje PONEDELJEK-PETEK9 - !3hinI4 - I8h SOBOTA 9 - I3h 1059 055 044 M /h #AL 'B/ROSERV/S ALEŠ ŽOLNIR s.p. Cesta Talcev 2,3212 Vojnik Tel/Fax: 03 54 71 127, gsm: 070 33 66 77 e-mail: info@biroservis-zolnir.si, splet: www.biroservis-zolnir.si Znižujemo stroške tiskanja ^ Najem, servis, prodaja tiskalnikov in MF naprav Asfalt Kovač □.□.□., Planina pri Sevnici 47 a, 3225 planina pri Sevnici ASFALTK +386 3 7491 031 +386 3 7481 032 asfalt.kovac@siol.net Obiščite nas na spletu! uuuuuuuuuuuuuu Novi tednik in Radio Celje s prenovljeno podobo: ^ www.novitednik.com ^ www.radiocelje.com Najpomembnejše informacije iz regije za vas! fMLjgcl SRVK ГШСА V Qrtvenirrüick 1, vas, 3000 Celje www.sivilr^^^f^0,^ Vi. M. Qrwtrdrroick 1, -r-j . f)4/\ QWZ D^lQ NoveyuSj 3000 Ulj? 1U.. UP I 6iP Uli гИ5«ј6ЖШГ mm DELOVNI ČAS: /m. - pet.: odl do- 1II.uk; mir.: odi.dtrW.urt Podjetje Myteam, d. o. o., ima korenine že od leta 1997 in že vse od tedaj deluje na področju informatike, servisa računalniške opreme in perifernih enot, spleta, gostovanja in registracije spletnih domen. V letih, ki so sledila, je podjetje pričelo združevati posameznike, kjer vsak zastopa svoje področje; na eni strani so osebe podkovane z znanjem s področja računalništva in telekomunikacij, na drugi so odgovorne za oblikovanje, splet in pripravo za tisk. Prav tako boste v podjetju našli tudi možnost izdelave vizitk, voščilnic po naročilu, gravure na les in fotokopirni papir... Podjetje je tudi pooblaščeni prodajni zastopnik podjetja T-2, d. o. o., kjer je vse TAKO, KOT MORA BITI! TEL: 041693394 PRODAM IN SERI/ISTRAKTDRIEI/ • STROKOVNI PREGLED VIDA ZA OČALA • KVALITETNA STEKLA IN OKVIRJE ZA KOREKCIJSKA OČALA • STROKOVNI PREGLED ZA KONTAKTNE LEČE • KVALITETNE KONTAKTNE LEČE • ČISTILA ZA KONTAKTNE LEČE • SONČNA OČALA PRIZNANIH PROIZVAJALCEV - LASTEN PARKIRNI PROSTOR ZA STRANKE OPTIKE - Dvojna zmaga< skupaj z Veselko je največji uspeh našega paraolimpijskega strelstva. Prepričan sem, da so moji navijači presrečni. Jaz trenutno nisem. Verjetno bo čas prinesel tudi meni nasmeh na obraz.« Tiršek je nato v disciplini R5 z zračno puško leže osvojil sedmo mesto. Največ upov je selektorka Polona Sladič polagala prav v Tirška. Njegova uvrstitev v finale je sicer uspeh, a je bil sam po finalu precej razočaran. Do tja se je prebil kot četrti v kvalifikacijah. Nani očitno ni prebolel zadnjega strela v prejšnji disciplini, ko je izgubil zlato odličje. DEAN ŠUSTER Foto: VID PONIKVAR Želijo si medaljo Hokejisti ECE Celja bodo v novi sezoni tekmovali v državnem prvenstvu in slovenskem pokalu, nastopanje v Alpski ligi pa je trenutno za njih predrago. »Zbrati bi morali 300 ali celo 400 tisočakov. Nočemo tvegati, črni scenarij se lahko hitro pripeti,« je ustrezno previden predsednik kluba Milan Rajtmajer, ki ima dolgoročne cilje. Črnega scenarija izpred dveh desetletij se dobro spominja trener Rok Rojšek, najboljši celjski hokejist doslej: »Za nami je najuspešnejša sezona v novejšem obdobju. Sledile so spremembe v klubskem vodstvu. Bilo me je kar malce strah, kaj se bo zgodilo s hokejem v Celju. Zato sem hvaležen novi garnituri za pogum. Imeli bomo mlajšo ekipo. Prvi tekmec Zagreb je neznanka.« Kapetan celjskega hokejskega moštva Žiga Gra-hut je priznal: »Zelo mi je žal za poraz na zadnji tekmi prejšnje sezone, s katerim smo vse skupaj klavrno zaključili. S Slavijo smo resnici na ljubo imeli obilo smole. Bili smo četrti, zdaj hočemo vsaj korak naprej. Želimo si tudi, da nas bodo še naprej podpirali naši navijači.« Tekma uvodnega kroga državnega prvenstva z Zagrebom se bo na celjskem ledu začela ob 18.00 in si jo bo možno ogledati brezplačno. DŠ Foto: GrupA PREJELI SMO Z leve so kapetan Žiga Grahut, predsednik Milan Rajtmajer, predstavnik pokrovitelja, direktor podjetja ECE Sebastjan Roudi in trener Rok Rojšek. NA KRATKO Celjanke druge Novo mesto: Ljubljanski Mass je po pričakovanju zmagal v moški in ženski konkurenci ekipnega državnega prvenstva v atletiki. Celjski Kladivar je bil v ženski konkurenci z majhnim zaostankom drugi, v moški tretji. Kopje Martine Ratej je pristalo pri 59,15 m. Velenjčanke so bile četrte; Maja Mihalinec je po sobotni zmagi na 100 metrov, ko je izenačila osebni rekord in postavila rekord štadiona, nato zmagala na še enkrat daljši razdalji. Na istih razdaljah je zmagal tudi član Kladivarja Luka Janežič. Odšli nosilci igre Rogatec: Klub malega nogometa Dobovec je novinca v 1. ligi, ekipo Tomaža, premagal s 4:1. Nato so Dobovčani sodelovali na turnirju na Vrhniki, kjer je kariero zaključil legendarni Mile Simeunovič. Osvojili so drugo mesto. V polfi-nalu so bili boljši od vrhniškega Zavasa s 5:3, v finalu pa so klonili proti državnemu prvaku Mariboru z 1:0. Po zaključku prejšnje sezone so Dobovec zapustili odlični igralci. Vratar Alen Mordej je okrepil Bronx iz Škofij, Rok Mordej zagrebški Nacional, Gašper Vrhovec pa se je vrnil v Litijo. Novincev v ekipi je precej, še najbolj znan je Sebastjan Drobne. Trenerju Andreju Dobovičniku je predvsem žal, ker se doslej na treningih še ni pojavil Aleš Marot. Hopsi prvi Mozirje: Polzelski košarkarji so zmagovalci turnirja Nazarje 2016. V mozirski športni dvorani so v polfinalu s 74:73 premagali kranjski Triglav. V finale se je uvrstil še mariborski Branik, ki je izločil gostitelje. V boju za prvo mesto so Hopsi ugnali Mariborčane s 74:64. Za najboljšega igralca turnirja je bil proglašen novinec v polzelski vrsti Alen Hodžič. Danes Klateži - Šargi Celje: V celjski ligi malega nogometa na Skalni kleti so bile odigrane tekme 12. kroga: Šargi - Mali Paris 17:3, Bar Pišek - Stil bar Nova vas 2:10, MK Caffe - Cinkarna 3:6. Stil bar ima 31 točk, Šargi 25, Cinkarna 24 ... Izidi 12. kroga v veteranski ligi: Kerši - Janezi 2:4, Šargi - Patrioti 5:2, Klateži - Zlatorog Škale 2:4. Klateži imajo 26 točk, Šargi 23, Zlatorog 22 ... Spopad vodilnih ekip bo drevi ob 19.45. (DŠ) Kaj je zgodovina? Ena od definicij zgodovine je, da je »kolo, ki ga obrača in vodi vladajoča politika«. Definicija, ki je veljala predvsem v totalitarnih in nedemokratičnih režimih in ki očitno velja tudi za sedanje vodstvo Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško. Na zadnji slavnostni akademiji ob 70-letnici rokometa v Celju smo namreč slišali tudi poveličevanje (žal) povprečne sedanjosti na račun pomembnega dela uspešne preteklosti in njegovih zamolčanih akterjev, kar je tipičen primer takšne politike in vodenja - »mi smo najboljši, vse ostalo je ...«! Tako je izpadel tudi zadnji del svečane akademije, ko so predstavili predzadnjega direktorja kluba (20102014), ki je v klubu ustvaril milijonsko izgubo, ki jo sa- nirajo še danes, in ga je zaradi tega vodstvo kluba celo odstavilo. Razumi, kdor more?! Podobno je bilo, ko so predstavili sedanjega trenerja prve ekipe, ki je sicer trikrat osvojil vse domače naslove, a se v evropski ligi prvakov le enkrat uvrstil med šestnajst najboljših klubov. Govorim o primerjavi z nekaterimi ostalimi trenerji, ki so poleg večkratnih naslovov državnih in pokalnih prvakov osvojili še najvišja mesta v ligi prvakov (šestkrat polfinale in dvakrat četrtfinale) ter celo naslov evropskih prvakov in zmagovalcev prestižnega evropskega superpokala (Miro Požun). Vsem tem na slavnostni akademiji ni bila namenjena niti beseda hvale in zahvale, da ne omenjam glavnega pokrovitelja kluba podjetje Aero Celje (1978-1990) in njegove predstavnike v vodstvu kluba, ki so zaslužni tudi za vstop Pivovarne Laško v klub. Nazorna predstavitev zgornje definicije zgodovine! Sam sem se pri opisovanju zgodovine celjskega rokometa v knjigi in Novem tedniku trudil, da bi vsakemu obdobju ter pomembnemu dogodku in posamezniku dal svoj pomen. Če mi je uspelo, bodo sodili drugi! Glede na to, da sem tudi sam bil 24 let (1984-2008) eden vodilnih funkcionarjev kluba, bi torej po prej opisani »logiki« dajal prednost dogodkom in posameznikom iz tega obdobja. Obraten dokaz za to so slavnostne skupščine ob 40., 50. in 60. obletnici kluba, kjer smo se s priložnostnimi priznanji spomnili prav vseh zaslužnih članov od začetkov kluba do leta 2007. ANDREJ ŠUŠTERIČ Naprednejši. V vseh pogledih! Vljudno vabljeni na testno vožnjo. Avtocenter A2S Mariborska c. 140, 3000 Celje Tel.: +386 3 425 40 00 E-mail: info@a2s.si www.a2s.si 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE STROJI PRODAM LESEN hrastov grozdni mlin s pecljalni-kom in krožno žago za drva (sekular) s trifaznim motorjem, 2,2 Kw in kabel, prodam. Telefon 070 378-488, (03) 546-1643. 1975 TRAKTOR Fiat 300 D prodam. Telefon 041 222-375. 1987 TRAKTOR Zetor 4712, s kabino, lepo ohranjen, pripravljen za tehnični pregled, prodam. Možna tudi menjava za osebni avto. Cena po dogovoru. Telefon 031 649-203. 2061 TRAKTOR Mitsubishi, 28 KM 4 x 4, servo volan, inverter, kardan levo in desno, na tri hitrosti, zelo ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 649203. 2061 POSEST PRODAM ШШ 1 Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine. PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14, 03 / 425 70 00. Bonafin ena d.o.o., Slovenska 27,1000 Ljubljana. CIRKULAR s trifaznim motorjem prodam za 350 EUR. Telefon 070 561-730. 2069 MLIN pecljalnik za mletje grozdja, na ročni pogon (italijanski) zaradi opustitve vinogradništva prodam za 100 EUR. Mlin je v dobrem stanju. Telefon 041 560-539. 2080 KUPIM PRODAM astrologinja 0906430 ceria pogovora za minuto ja 1.93 EUR oz. po ceniku va jega operaterja ELEKTRIČNI pecljalnik z mlinom, slamo-reznico Grič ali kot puhalnik za krmo na kardanski pogon prodam. Telefon (03 ) 577-1477. 20 8 9 TRAKTOR Štore fiat 504 4 x 4 prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 423641. 2102 ODDAM VTV - Vaša televizija, Žarova cesta 10, 3320 Velenje, t.: 03 898 60 00, www.vtvstudio.com,vtv.studio@sioi.net www.facebook.com/vtvstudiosio ) Glasujte za uaše najljubše narodnozabaune in zabaune uideospote usak dan, 5x na dan na programu vtv - uaše teieuizije NA KONCU POLETJA UAS ČAKAJO TUDI NAGRADE! OPREMLJENO stanovanje v Celju, za družino ali samsko osebo, oddam. Telefon 070 418-525. 2100 PRODAM DOBRO ohranjen sadni mlin na nogah prodam za 50 EUR. Telefon 031 611745. 2109 MLIN za sadje prodam. Telefon 041 818899, popoldan. 2110 PEČ na olje, z gorilcem (rabljeno), možno tudi na palete, prodam za 150 EUR. Pokličite po telefonu 040 541-263. 1932 KAVČ, dva fotelja, omarico za televizijo, klubsko mizo, preprogo in regal prodam za 160 EUR, posamezni elementi po dogovoru. Telefon 040 396-697. 2107 V LEPEM, mirnem predelu Celja prodamo dobro vzdrževano medetažno družinsko hišo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 548-5424. 1942 V ŠENTVIDU pri Grobelnem, novo naselje. Hišo, letnik 1985, 117 m2 stanovanjske površine, obnovljeno, zemljišče 839 m2, velik vrt, primerno tudi za malo večjo družino, št. energetske izkaznice 2014-61-100-8, prodam. Telefon 041 560-539. 2172 GRADBENO parcelo v bližini Žalca z vso dokumentacijo prodam. Telefon 041 675-727. 2064 DVOSTANOVANJSKO hišo blizu Šentjurja ter avtobusne in železniške postaje, št. izkaznice 2015-317-224-17261, prodam. Telefon 041 853-581. 2093 ŠMARTNO v Rožni dolini. Prodam bivalni vikend, 90 m2 uporabne površine, na 950 m2 zemljišča, elektrika, centralno ogrevanje, energetska izkaznica, prodam za 55.000 EUR. Telefon 070 183-505. 2121 VSE IZ INQXA NUDI Ramainoks d.o.o., KopaliSka 3, Kidričevo Ograje, ograjni elementi, okovje za sanitarne kabine, cevi, pločevina, vijaki, dimniki. Obiščite jih j Tel.: 02/780 99 26 www.ramainox.si HIŠO ali kmetijo v Laškem in bližnji okolici kupim. Telefon 051 785-280. p STANOVANJE STANOVANJE, lahko tudi za poslovno dejavnost, 80 m2, nasproti železniške postaje, ugodno prodam ali dam v najem. Telefon 041 559-724. 2101 OPREMLJENO garsonjero v Celju oddam v najem. Telefon 041 318-093, 041 516-811. 2078 SOBO s kuhinjo oddam študentki v Ljubljani, Bežigrad, Glavarjeva ulica, v bližini fakultet. Telefon 051 381-066. 2097 PRODAM PRAŠIČE, domače vzreje za zakol ali nadaljnjo rejo, težke od 30 kg naprej, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509061. 17 9 2 KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Kmetija Winter-Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 582-119, 070 270438, (03) 5471-244, 041 763-800, (03) 5472-070. p NESNICE rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Perutninarstvo, Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n BIKCE in telice, težke od 170 do 200 kg, možna dostava, prodam. Telefon 031 233-599. 1966 KOKOŠI nesnice jarkice rjave in bele barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČE, od 45 do 50 kg, za nadaljnjo rejo ali zakol, možna dostava, prodam. Telefon 041 922-485. 1989 145 kg težko simentalko in majhnega telička prodam. Telefon 031 840-282. 2009 BIKCA simentalca, starega šest mesecev, prodam. Telefon 041 298-397. 2054 BIKCA in teličko, 150 kg, simentalca, prodam. Telefon (03) 5739-391, 070 799-029. 2082 TELICO simentalko, brejo 8 mesecev in bikca limuzin, 170 kg, prodam. Telefon 070 724-181. Š 68 TELICO simentalko, brejo 7 mesecev, prodam za 1.130 EUR. Telefon 051 258-069. Š 67 BIKCA simentalca za nadaljnjo rejo, starega 4 mesece, prodam. Telefon 031 292-360. 2091 KRAVO simentalko s teličko, staro dva meseca in pol ali brez (četrta telitev), prodam. Telefon 041 318-144. 126 TELICO simentalko, brejo v 4. mesecu, prijazno in pašno, prodam. Telefon 031 837-492. 2106 TELICO simentalko, breja 5 mesecev, pašna, prodam. Telefon 041 969-423. 2108 SIMENTALKI, brejo kravo v 9. mesecu, 2. telitev in brejo telico v 6. mesecu, prodam. Telefon 031 458-185. 2098 TRI telice, dve ciki, 240, 220 kg in ena simentalka, 300 kg, prodam. Telefon 041 743-316. 2114 TELICO simentalko, brejo v 9. mesecu, prodam. Telefon 041 966-791. l 188 DVE telički simentalki, stari 10 dni, prodam. Telefon 041 556-020. 2113 DVA bikca, 130 in 160 kg in teličko prodam ali menjam za drva. Telefon 041 424-547. 2116 PAŠNO telico, rjave pasme, brejo 7 mesecev, iz reje proste BVD, tri bikce, rjave pasme, stare 10 dni, 1 in 3 mesece, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 275-348. 2119 TELICO simentalko, težko približno 200 kg, prodam. Telefon (03) 5728-526. 2124 KUPIM DEBELE, suhe, krave in telice kupujem. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653286. š 55 ШШШ astrologinja jasnovidnost BIOTERAPQE PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p PRODAM VINO modra frankinja, belo, rdeče, odlično ocenjeno, ugodno prodamo. Možna dostava. Telefon 041 382-735. p GROZDJE, belo in rdeče, iz virštanjskega okoliša, možna dostava, prodam. Telefon 040 211-346. p GROZDJE laški rizling, silvanec, chardon-nay in ostalo belo grozdje prodam. Telefon 041 222-375. 1987 NARAVNO sušeno koruzo odlične kakovosti, pol trdinko, v vrečah, ugodno prodam. Telefon 5794-285. 2001 KORUZO, lansko, v zrnju, prodam. Telefon 031 505-049. 2010 ŽGANJE sadjevec za likerje, tinkture, namakanje prodam. Telefon 041 505832. 2043 BELO in rdeče grozdje ter belo in rdeče vino prodamo. Telefon 031 237-193. 2062 NA Tinskem prodam belo in črno grozdje. Telefon 068 123-024. 2056 Žen i t na posredovalnica ZAUPANJE Zanimive ponudbe različnih starosti iz vse države 031 836 378 www.zau.si KUPIM VINO ali grozdje z brajde, jurko, kvinton, šmarnico, kupim. Telefon 070 715540. 2075 OSTALO V VIRŠTANJU prodam 600 kg mešanega belega grozdja, sorte laški rizling, muškat, šipon in sauvignon. Telefon 041 592-643. 2068 KAKOVOSTNO mešano belo grozdje prodam. Telefon 5804-209 ali 041 692681. 2073 VINO, 50 l, zelo dobre zlato rumene šmarnice prodam po zelo ugodni ceni. Telefon 041 227-593. 1926 GROZDJE sorte modra frankinja in žametna črnina, približno 600 kg, prodamo. Telefon (03) 5798-242 in 051 210-346, kraj Dramlje. 2070 GROZDJE jurka, na brajdi, v okolici Šentjurja, prodam. Telefon 070 747-107. 2076 NA Tinskem prodamo belo sortno in mešano rdeče grozdje. Cena po dogovoru. Informacije po telefonu (03) 5795-535, 070 897-014. 2081 MEŠANO belo vino žlahtnih sort, možna dostava, prodam. Telefon 041 631230. 2087 JEČMEN in grozdje na trti prodam. Telefon 051 630-807. 2090 GROZDJE, belo, chardonnay in sauvignon, prodam. Telefon 031 448-691. 2095 BELO vino kerner, chardonnay, renski rizling in sadjevec prodam. Telefon 041 980-720. 2096 TRGATEV, sortno grozdje rizling, sauvignon, silvanec in šipon, tudi mešano belo vino, ugodno prodam. Telefon 041 585-004, (03) 748-3113. 2099 MEŠANO grozdje, neškropljeno, približno 300 kg, okolica Laškega, prodam. Telefon 031 243-715. 2112 PRODAM BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205. 1821 DRVA, bukova, cepana, suha, možna dostava in razrez, prodam za 50 EUR/ m3. Telefon 070 561-730. ŠTIRI letne gume za clio, s platišči, prodam. Telefon 070 747-107. 2076 PSE, stare 8 tednov in lesene sode prodamo. Telefon 031 301-738, 051 214651. 20 8 5 041 420 11! „„ % 041 954 206 popust Aida d.0.0.. Prekopa 3, Vransko JARKICE na začetku nesnosti, rjave, bele, črne lahke, črne težke pasme in peteline prodajamo na farmi Roje pri Šempetru vsak delavnik. Sprejemamo naročila za enodnevne in 5-tedenske bele piščance za dopitanje. V prodaji vse vrste visokokakovostne perutninske krme in dnevno sveža jajca. Telefon 700-1446. 2086 OHRANJENO zamrzovalno skrinjo, 250 l, sobno peč kuppersbusch, na trda goriva in vinske sode, ugodno prodam. Telefon 051 631-218. 2092 OREHE v luščinah, novo dvodelno omaro in nov avtoradio prodam. Telefon 031 883-319. 2103 MALO rabljeno stiskalnico, 80 l, mlin za grozdje in 200 l kad ugodno prodam. Telefon 031 494-640. 2094 Ime in priimek: C I ^^^ ^^P Naslov, kraj: I? i S f «p? mur- , ' • • ,. M ЦШ; jws- Mladi menijo, da je Obložena trta čaka trgače Za veselje otrok in družine prostovoljstvo »kul« str. 30-31 str. 35 str. 43 26 INTERVJU »Dobra arhitektura ni na Intervju z arhitektko, odvisno od lepih stvari Klavdija Sitar se že skoraj več kot pol svojega življenja ukvarja z arhitekturo in oblikovanjem. Že med študijem na ljubljanski fakulteti za arhitekturo je imela možnost, da je lahko oblikovala nekaj notranjih prostorov. To se je nadaljevalo do ustanovitve lastnega biroja. »Neizmerno sem srečna, da mi je življenje na pot pripeljalo moža, ki je arhitekt, s katerim sva skupaj ustvarjala v biroju. Tako sva si delila službeni in zasebni čas. V dvoje je veliko lažje. In še ena sreča je - pri delu imava dokaj enake poglede na arhitekturo in arhitekturni jezik, tako da nikoli ni prihajalo do resnejših trenj. Večinoma samo do zdravih, strokovnih razprav in popravkov,« je poudarila kmalu na začetku najinega pogovora. »Izbrala sem poklic, ki ga ljubim in z veseljem opravljam, pri čemer bi ga zagotovo izbrala še enkrat. A bi bila prihodnjič morda mizar, če bi se rodila kot moški.« Pred časom ste pisali za naš časopis. Katere so bile najpogostejše dileme, ki ste jih morali reševati? Večinoma so za nasvet spraševali mlajši, ki so urejali dom ali prenavljali del prostorov v hiši staršev. Največkrat sem se srečevala z izzivom, kako najbolje izkoristiti določen prostor oziroma - če se malo pošalim - kako iz enosobnega stanovanja narediti trisobno. Bralcem sem tudi poskušala predstaviti različne arhitekturne stile, zakonitosti. Lahko rečem, da je bilo pisanje za vaš časopis zelo lepa izkušnja. Glede na to, da že dlje časa opremljate stanovanja in gradite hiše, opažate spremembe. Kaj je tisto, kar najprej pade v oči? V času prejšnje države so bile velike potrebe po stanovanjskih stavbah, predvsem v mestih, bil je velik porast gradnje, dobre in tudi slabe. V hišah je bilo veliko majhnih prostorov, veliko hodnikov, ki so samo povezovali sobe, bili so slabi materiali, o varčevanju z energijo se ni razmišljalo. Zdaj je gradnja drugačna, investitorji so osveščeni, gradijo energetsko varčne ali celo ničenergijske hiše, način bivanja se spreminja, v sodobnih hišah je velik osrednji prostor, spalni in ostali prostori so dostopni brez neskončnih in neuporabnih hodnikov. Ta način gradnje mi je m veliko ljubši. Pri opremi stanovanj je bolj opazen trend tako imenovanih garderobnih sob in vgra-dnih omar, bivalni prostori niso več natrpani z nepotrebnim pohištvom. Če gledamo postavitev prostorov v starih hišah, recimo stoletje nazaj, so imele osrednji prostor, kjer se je vse dogajalo. Se vračamo h koreninam? Stara slovenska hiša je imela glavni prostor, kjer se je družina zbrala pri obedu, in prostor za spanje. Mogoče se res vračamo. Pri mladih opažam, da se vračajo k razmišljanju o tem, da je pomemben osrednji prostor, vedno pogosteje se osrednji bivalni prostor prepleta s kuhinjo, z jedilnico, zunanjo teraso, med posameznimi deli ni posebnih ločnic. Kako se pogovorite z družino, ki pride k vam po načrte za novo hišo? Določena prijetna energija mora biti, da lahko delate vzajemno dobro? Vsak, ki načrtuje gradnjo, ima izoblikovane določene zahteve ali želje, arhitektova naloga je, da te želje in potrebe uokviri v celoto, da je načrtovana gradnja skladna s pro- »Dobra arhitektura je tista, pri kateri je opazen čas, v katerem je bila zgrajena, a s spoštovanjem preteklosti. Upoštevati je treba tisoč stvari.« »Barve fasade ne moreš izbirati na osnovi svoji osebnih želja in priljubljenih tonov. Če mi je všeč vijolična, mogoče ni všeč mojemu sosedu, verjetno pa tudi ni skladna z izvedbenimi pogoji prostorskih dokumentov.« INTERVJU 27 ključje« storskimi akti, da kompozicija sledi arhitekturnim zakonitostim, da so upoštevani predpisi, da je narejen izdelek, ki zadovoljuje pričakovanja vseh. Seveda morajo biti za skupno delo določena mera simpatije, podobni pogledi na bivanjske potrebe, na slog, sicer je težko narediti izdelek, s katerim je naročnik resnično zadovoljen. Naročnikove želje je pomembno razbrati, pomembno je tudi, da so rešitve uresničljive in da je gradnja v okviru njegovih finančnih zmožnosti. Za dobro sodelovanje je nujen pogovor o željah, navadah, ki jih ima, kako živi, kaj mu je pomembno, konvencionalna arhitektu ali kaj radikalnejšega ... Kaj je dobra arhitektura? Dobra arhitektura je tista, pri kateri je opazen čas, v katerem je bila zgrajena, a s spoštovanjem preteklosti. Upoštevati je treba tisoč stvari. Slovensko podeželje je bilo v času velike gradnje zelo pozabljeno, gradilo se je vse, povsod, brez reda in discipline. Različnost štirinajstih krajin v Sloveniji se je kar malce pozabila in zlila v eno. Tipski projekti so bili enaki od Murske Sobote do Kra- ve, kaj se je nekomu zgodilo v življenju, da si je za fasado omislil določeno izstopajočo barvo. Menim, da veliko škode naredijo proizvajalci oziroma prodajalci barv. Kupcem so pripravljeni izdelati barvne študije, fotorealistične prikaze fasade, ki na računalniku sicer mogoče izgleda lepo, a je v naravi praviloma katastrofa. Študije so zavajajoče, poleg tega se pri njih ne upošteva nobene arhitekturne krajine niti določil prostorskih dokumentov, ki naj bi bili zavezujoči. Barve fasade ne moreš izbirati na osnovi svoji osebnih želja in priljubljenih tonov. Če mi je všeč vijolična, mogoče ni všeč mojemu sosedu, verjetno pa tudi ni skladna z izvedbenimi pogoji prostorskih dokumentov. Lahko imam spalnico v svoji priljubljeni, opazni barvi, a ne morem imeti takšne fasade. Ali imajo občine kje predpisano, kakšne barve so primerne in kakšne ne? Večina slovenskih občin ima predpisane odtenke priporočljivih barv in običajno tudi, katere barve niso dovoljene. Žal tega v prostoru nihče ne upošteva. Tudi ni sankcij? Seveda jih ni oziroma so zelo redke. Dokler ne bo sankcij in pred tem nadzora na terenu, ne bo učinka. Na podeželju je ta »barvitost« še bolj opazna. Verjetno res. Potem pa še radi pobarvajo v isti barvi kar celotno kmetijo. Včasih imaš občutek, da je bila določena barva na razprodaji. Sploh se ne upošteva stroke, vsak mal- ce uredi po svoje. Veliko škode je narejene tudi s cenenimi tipskimi projekti. Saj vem, da je vse odvisno od denarja, ampak res se dela škoda, ker te načrte še praviloma vsak po svoje malce spreminja. Ali ljudi kdo usmerja pri gradnji? Še vedno je mogoče graditi brez arhitekta. Tudi tisti, ki ga izberejo, ni nujno, da je prisoten ves čas in da ljudje upoštevajo vse njegove predloge. Najbolj so v nevarnosti tisti, ki mislijo, da vse znajo. Recimo jaz ne bom operirala glave, saj nisem strokovnjak za to. Vsak naj dela tisto, za kar misli, da dobro obvlada, a če je le mogoče, naj bo za to usposobljen. Naš poklic je zelo lep, a včasih mukotrpen. In kdaj je mukotrpen? Papirnate vojne je veliko. Ko se odločiš za študij arhitekture, vidiš vse z veliko romantike, a v resničnosti je to težko zaslužen kruh. Ni slab kruh, a je do končnega izdelka vloženega veliko truda. Veliko ur sedenja in razmišljanja je, preden prideš do uresničitve ideje. Velikokrat se zbudim z idejo, kako bi lahko kakšen problem rešila ali ga rešila drugače, in si to zapišem, včasih tudi ne. Res je veliko razmišljanja, delovnih skic, različnih možnosti, preden nastane karkoli vidnega - uporabnega. Si lahko arhitekta privoščijo le tisti z denarjem? Kakšen tip ljudi si izbere arhitekta? Brez arhitekta težko gradiš. A če govorimo o notranjem opremljanju, gre za ozaveščenost. Moraš biti ljubitelj lepega in ne sme ti biti vseeno, kje živiš. Če veš, da tega ne obvladaš, je prav, da nekoga pokličeš na pomoč. Ker nenazadnje gradnja oziroma opremljanje vedno stane, z arhitektom ali brez. Če pomisliš, da je to življenjska investicija, je primerno, da je estetko in funkcionalno. Glede na to, da večino časa preživimo v stanovanju, je pomembno, da je notranja oprema prijetna, da se radi po službi in potovanju vrnemo domov. Meni estetika toliko pomeni, da se v dobrem prostoru veliko bolje počutim. Tudi v restavraciji, če ti hrano lepo postrežejo, veliko bolje ješ. Ljudje imamo čutila, ki jih uporabljamo. Opremljanje stanovanja z Ikeo je dosegljiva stvar. Res je lepo, ampak ali je tudi kakovostno? Kako doseči sorazmerje? Ikea je dvorezen meč, lahko si lahko lepo uredimo stanovanje za malo denarja. Je pa druga stvar, da postajajo prostori kopija drug drugega. Pri tem se izgublja osebna nota. O materialih, ki jih uporabljamo, lahko dodam, da je za začetek čisto vredu drugače imam rada bolj trajne materiale. Opaziti je mogoče vedno več kombiniranja starih elementov z novejšimi. Pri tem je pomembna pazljivost, da ne udarimo mimo. Lahko kaj svetujete? Meni je zelo lepo, kadar se staro kombinira z novim. Rada imam trajnostno uporabo. Recimo, če imamo lep secesijski kos, ki je preživel že marsikaj, bi bila zame žalitev, da tega predmeta ne bi uporabili. Kaj naredite, če se stranko ne razumete? Ji rečete ne? Seveda lahko rečeš ne, če ni neke kemije oziroma ne moreš zadovoljiti želja naročnika. Včasih z nekaterimi postaneš iskren prijatelj, včasih je zgolj posel. Je vedno lepo čez petnajst let videti kakšen svoj projekt in biti še vedno ponosen nanj. Je prostor na svetu, kamor greste še posebej radi? Z veseljem grem kamorkoli, rada imam mesta s staro ali z mlado arhitekturo, kot tudi države, kjer ni nič, kot je recimo Islandija, kjer je narava še vedno vroča in v gibanju. Zakaj potujemo po svetu? Zaradi arhitekture, narave in dobre hrane. So kraji, ki so bili skoraj od Boga pozabljeni, a jih je lepa, kakovostna stavba postavila na zemljevid sveta. Na kaj najprej pomislimo, ko omenijo Pariz? Seveda na Eifflov stolp. Torej, arhitektura je pomembna, pomembno je, kakšne sledi puščamo za sabo. So kraji v Sloveniji, kjer so arhitekturo obdržali in jo spoštujejo? Na podeželju je velika zmešnjava. Mogoče Solčavsko, tam so vedno bili trmasti in uporniki, niso popuščali. Prekmurje in Kras sta še nekako, drugje pa je bolj slabo. Mesta so se ves čas bolj pazljivo razvijala. »Glede na to, da večino časa preživimo v stanovanju, je pomembno, da je notranja oprema prijetna, da se radi po službi in potovanju vrnemo domov.« Tudi naše Kozjansko se je po potresu leta 1974 z montažnimi hišami zelo spremenilo. Bilo je nujno, gradilo se je. Ko se mudi, se ne pazi na arhitekturo. Ljudje so si želeli nekaj modernega in to je bila edina možnost. Stroka bi morala biti bolj udarna. Morali bi paziti na stanovanjske stavbe, da ne bi bila večina tipskih. Iz izkušenj na Kozjanskem se je tudi stroka podučila in sanacija potresa v Posočju je bila veliko bolj kakovostna in strokovna, predvsem mislim v smislu kakovostne arhitekture. Ali se zdaj upoštevajo različni tipi pokrajin v arhitekturi? Stroka se trudi, a trg še vedno prednjači. Se pa zadeva izboljšuje. Stroka in investitorji postajajo vedno bolj ozaveščeni. Ali na dobro počutje v prostoru vpliva tudi arhitektura? Vsekakor. Upoštevati je treba svetlobo, strani neba, zakonitosti feng šuja. A če to staro kitajsko veščino urejanja pretvorimo v slovenščino, bi rekli, da je to zdrava kmečka pamet. Stara slovenska hiša je postavljena po feng šuju, a sem prepričana, da nihče ni vedel zanj. Da je kuhinja obrnjena na dvorišče, ker imaš tako nadzor, kdo prihaja. V prostoru so pomembne tudi barve, materiali. Če je prostor dobro zasnovan, se v njem dobro počutimo. Glede na strani neba, kako pravilno spimo? Glava naj bi bila na vzhodu. Ko stavbo umeščaš v prostor, moraš upoštevati arhitekturo krajine, vetrove, da bo sleme pravilno postavljeno, in še veliko ostalih parametrov. Velikokrat se zgodi, ko graditelji sami spreminjajo stvari na hiši, da se vse samo slabša. Dobra arhitektura ni naključje. To je veliko razmišljanja, čeprav se mogoče ne zdi. Raje gradite hiše ali poslovne prostore? Iskreno povedano imam raje stanovanjske gradnje. Rada se družim z ljudmi, ki bodo končni uporabniki. V hiše lažje dam svojo žensko dušo. To je tako: če rad kuhaš, boš najbolje vedel, kaj je dobra kuhinja. Kot ostale stvari pri hiši. Vse ima svoja pravila in zakonitosti. Ni naključij. In tukaj sem mi zdi, da lahko dam največ sebe. Ali vas kdaj pokličejo, ker si želijo samo opremiti na novo stanovanje? Seveda. Včasih tudi, ker želijo spremeniti barvo. V prostoru. Meni se zdi lep poklon, da upoštevajo moje mnenje, čeprav naj bi spremenili nekaj malega. Nisem tako velika arhitektka, da bi mi to bilo odveč. Tudi pri arhitekturi gre dober glas v deveto vas? Tudi. Menim, da je zadovoljen naročnik najboljša in zelo iskrena reklama. Seveda sem imela tudi že nezadovoljne naročnike. Ali se trenutno ukvarjate s kakšnim projektom, ki vam »kravžlja živce«? Niti ne. Se pa človek z leti navadi. Ni projektov, ki bi me utrujali. Ali so kakšni materiali, ki so zdaj zelo popularni? Spet je les zelo aktualen, pravzaprav je bil vedno, vendar ga v zadnjem času preoblačimo v moderno zgodbo. Rada uporabljam naravne materiale, od kamna do lesa. Vedno rada svetujem, da končni uporabnik dobi kakovostne materiale. Sama sem gradila hišo in vem, kako je plačati nekaj, kar ni kakovostno. Gradnja je predraga, da bi se tega lotevali z levo roko. Se pa, če je le možno, poskušam izogniti plastiki, do nje še vedno nimam pretirano lepega odnosa, čeprav se tudi pri tem materialu kakovost in oblikovanje izboljšujeta. Torej naj bo po tleh v stanovanju parket? Seveda, če je le mogoče. Les, keramika ali kamen. Zdi sem mi, da je hoja z boso nogo po ščetkanem parketu, ko začutiš raster letnic, čudovit občutek. Evropski hrast, še posebej slovenski in slavonski, je najboljši za izdelavo parketa, pa smo ju pred leti zamenjavali za bambusov parket, ker se nam je zdelo imenitno in moderno. Seveda vsak prostor zahteva končne obloge glede na namen. Je pa zame les eden najlepših materialov. Ima toliko življenj. Pravzaprav ni stvari, ki je ne bi mogli narediti iz njega. Spremlja nas od zibelke do groba in ves vmesni čas nas lahko greje. BARBARA GRADIČ OSET Foto: GrupA 28 REPORTAŽA Podobe kneginje Christiane iz družinskega arhiva Plemenitost ni le stvar rodovnika in bogastva Družina Windisch-Graetz je obiskala svoje nekdanje posesti »Jezusov nauk nas uči, da je treba živeti v miru in ljubezni, odpuščati hudo, se odreči sovraštvu, sodelovati in se povezovati,« je ob srečanju na pokopališču dejal dr. Leo M. Maasburg, nečak ubitega grofa. Sivolasa gospa, ki je sedela sredi obnovljene sobe v ko njiškem dvorcu Trebnik, bi lahko bila znanka iz sose dnje ulice. Nič kraljevskega ni bilo na njej, a hkrati je izžarevala posebno privlačnost, zaradi katere bi človek sedel ob njeno krilo in srkal vsako njeno besedo. Z vsako so namreč prišli kakšna zanimiva zgodba, humoren dovtip ali globoka mo drost. Lotti Henley je bila ena od treh kneginj družine Windisch-Graetz, ki so kot deklice še živele na dvorcu Trebnik v Slovenskih Konjicah. Pred dnevi so s širšo družino ponovno obiskale svoje nekdanje posesti v Sloveniji. Lotti, Wilhelmine in Olgiza so sestre, danes gospe pri devetdesetih letih. Svojega otroštva pred vojno se spominjajo z nostalgijo. Podobno kot so v lepem spominu Konjičani ohranili njihovo babico, kneginjo Christiane. »Po smrti moža leta 1920 je živela na Trebniku in je bila »Ob osebnem srečanju so me presenetili predvsem s tem, kako veliki so v svoji plemenitosti. Tako izobraženi, svetovljanski, a vendar tako preprosti in dostopni. Želela bi si, da bi tudi mi v naši zgodovini enkrat spravo dojeli in zaživeli tako zares, kot nam kaže ta družina. Ne samo v besedah, ampak tudi v dejanjih. Je pa lepo imeti zgodovino, na katero si ponosen in na kateri lahko gradiš. Del tega so nam danes prinesli tudi člani družine Windisch-Graetz,« je dejala zgodovinarka Boldinova. vsestranska umetnica, slikarka, razgledana in zanimiva ženska. Bila je vredna svojega stanu in zelo priljubljena med domačini,« je povedala zgodovinarka mag. Aleksandra Boldin, ki je družino tudi preučevala. Plemiči so ob božiču in drugih praznikih vedno obdarovali revne konjiške otroke, skrbeli za šolske potrebščine in tudi sicer niso zanemarjali dobrodelnosti, piše v župnijski kroniki. »Bili so ena najpomembnejših plemiških rodbin na Slovenskem in tudi širše. Lahko smo ponosni, da smo tudi Konjičani del te zgodbe,« je dejala Boldinova. Temna plat zgodovine Konjičan Sebastjan Habicht je še vedno v stiku z družino in ob pripravi tokratnega srečanja je imel pomembno vlogo kot prevajalec besedila spremljajoče razstave o zgodovini družine. Ta jih je povezala na nenavaden način. »Naša družinska prijateljica Marija Vedinger je bila varuška otrok pri družini Windisch-Graetz, pri eni od hčera kneza Huga Verianda in kneginje Christiane. Proti koncu vojne je Marijin mož izginil v Lotti Henley je v Veliki Britaniji začela humanitarni projekt, v katerem prostovoljci prerazporejajo viške hrane ljudem v stiski. Za to je dobila celo odlikovanje britanske vlade. Na sliki je s svojim bratrancem dr. Leom M. Maasburgom, ki je bil v Kalkuti dolgoletni sodelavec matere Tereze. gozdovih in tako je ostala sama s prizadeto hčerjo. Po njeni smrti je skrb za njeno hčer prevzela moja babica,« je pojasnil Habicht. A zgodba je bolj tragična. Vedingerja so ubili partizani in njegova vdova je po hudih mukah izvedela, kje je pokopan, ter dobila tiho privoljenje, da ga sme prekopati. Ob svojem možu je našla tudi truplo umorjenega konjiškega grofa, ki ga je sku- Princ oziroma knez Hugo Veriand in kneginja Christiane Windisch-Graetz sta imela enajst otrok. Celotna družina danes šteje približno 180 članov. V Sloveniji se jih je s celega sveta zbralo osemdeset. Najbolj v časteh so bile seveda sestre in kneginje Wilhelmine Degenfeld-Schonburg, Olgiza von Riedmann in Lotti Henley, ki so na dvorcu Trebnik preživele prva leta svojega življenja. paj z njim skrivaj prenesla na konjiško pokopališče. Vse doslej je bil grob označen le s preprosto tablico z napisom pax, kar pomeni mir. Zgodba o plemiču, ki je s svojim delavcem izginil v slovenskih gozdovih, pa je ostala prikrita. »Za žalostno zgodbo grofa iz oplotniške graščine sem izvedel šele pred nekaj tedni. Toliko bolj pretresljiva je zato, ker je grof Hubertus Ledebur partizanom pomagal in zato proti koncu vojne niti pomislil ni na beg, kaj šele na grozovito usodo, ki ga je čakala,« je ob tem dejal konjiški župan Miran Gorinšek. Ob skupnem obisku pokopališča je v imenu lokalne skupnosti na grob položil venec. Popotovanje po nekdanjih posestvih »To je prvo družinsko srečanje. Sem smo prišli, ker so se naše tri tete tu rodile in živele vse do leta 1945. Hotele so priti nazaj v kraj svojega otroštva, oživiti spomine in pokazati otrokom, vnukom, pravnukom in celo prapravnukom, kje so njihove korenine,« je povedal Constantin Maasburg. »In ne, nobenih zamer ne čutimo. Večina nas sploh nima nobenih izkušenj s tem. Gre predvsem za družinsko srečanje in v Sloveniji sta nas prevzeli odprtost in prijaznost ljudi. Predvsem starejši ljudje v teh krajih se zdijo zelo veseli, ko srečajo potomce te družine.« »Ko sem zadnjič govoril s princem Marianom Hugom, je dejal, da družina nima nobenih lastniških zahtevkov po nekdanjih posestvih družine v Sloveniji. Da je preprosto vesel, da se stavbe obnavljajo in da se v njih kaj dogaja,« je dena-cionalizacijske vidike povzel še župan Gorinšek. V Sloveniji se družina v tako velikem število še ni zbrala. Njeni člani so prišli iz vse Evrope, a tudi iz Amerike, Kanade in Avstralije. Naslednje dni so preživeli na gradu Bogenšperk, gradu Podsreda, Predjamskem gradu in se nazadnje zbrali še pri spominski maši na Planini pri Rakeku. Na vseh gradovih so postavili razstave, vezane na življenje družine v tistem kraju. Na gradu Trebnik si jo je mogoče ogledati do konca septembra med 15. in 17. uro. SAŠKA T. OCVIRK »Minus pretvarjamo v plus« Župan Bojan Kontič ob prazniku Mestne občine Velenje Preden je leta 2011 postal župan sedme največje slovenske občine glede na število prebivalcev, je bil nekaj časa poslanec. S politiko je povezan že skoraj vse življenje in njegovo ime je vedno povezano z besedama »šaleški lobi.« To trditev vztrajno zanika. »Če bi že obstajal ta lobi, potem bi bil zelo slab, saj nam ne uspeva tako, kot smo si zamislili.« V čem je prednost vaše občine pred drugimi? Velenje je eno najmlajših mest v Sloveniji, torej se ponašamo z ne preveč staro infrastrukturo. Naša prednost je tudi, da imamo še vedno močno industrijsko središče. Imamo enega največjih slovenskih izvoznikov, Skupino Gorenje, ki je letos dodatno zaposlila nove delavce, imamo Teš, ki res ni čisto v naši občini, a smo z njim zelo povezani, ter Premogovnik Ve- lenje, ki skupaj zagotavljata Sloveniji tretjino električne energije. Imamo podjetja, ki so prav tako zelo močna v tujini, to sta recimo Esotech in Plastika Skaza. A čeprav smo industrijsko mesto, se pri nas ponujajo možnosti za razvoj turizma. Če bi kdo pred tridesetimi leti rekel, da bo Velenje uvrščeno v sam vrh turistične ponudbe v Sloveniji, bi se nasmehnili. Danes ugotavljamo, da so se rane zacelile in minus pretvarjamo v plus. Velenjska plaža je tipičen primer takšnega ravnanja. Edino, kar manjka, je hitra cesta, ki jo Velenje nujno potrebuje. Ali je Velenjska plaža vaša trenutno najbolj prepoznavna turistična ponudba? Trenutno res. Kljub temu da imamo bogato zgodovino, nas turisti najbolj prepoznajo zaradi dogodkov, ki so se zgo- dili po drugi svetovni vojni. Takrat je bila družbena ureditev, ki ji rečemo socializem in nam danes pomeni izziv. Svetovalci na področju turizma nam pravijo, da bi morali, če smo dovolj pogumni, blagovno znamko graditi na izkušnji socializma, tako dobri kot slabi. Titov spomenik v središču mesta postaja velika zanimivost. Josip Broz Tito je bil svetovno znan voditelj, ljudje prihajajo v mesto samo zato, da se ob njem fotografirajo. Seveda je tudi Velenjska promenada projekt, na katerega smo zelo ponosni, in številni prav tako zaradi nje prihajajo v naše mesto. Kakšne so naložbene priložnosti občine za domače in tuje investitorje? Skozi celostni trajnosti razvoj želimo mesto pripraviti zanimivo za tuje investitorje. Na območju Stare vasi bomo naslednje leto uredili cono, v kateri bo mogoče graditi nove stavbe in zaposlovati ljudi. Občina bo ponudila ugodne pogoje, tudi zato, da bi z novi zaposlitvami zmanjšala nadpovprečno brezposelnost. Zaenkrat nam dobro kaže. Investicije v turizem so odvisne od prometne infrastrukture. Če bo Velenje še naprej žep v prometni ureditvi Slovenije, potem bomo zelo težko privabljali investitorje v ta prostor. Kje danes rastejo proizvodne hale in kje podjetniki iščejo priložnosti? Samo ob avtocestah. Kaj bi v občini spremenili? Je hitra cesta oziroma tretja razvojna os edina rak rana? Ni edina, a je največja. Naša največja težava je cesta, ki ste jo omenili. Drugih sprememb si v lokalni skupnosti niti ne želim, razen da bi zmanjšali število brezposelnih. Želim si tudi, da bi obdržali kakovost življenja. Bistveno pri nadaljnjem razvoju občine je, da bi se družbeno odgovorno ravnanje energetskih družb vrnilo. Ne zahtevam in ne pričakujemo nič več, kot je urejeno drugje po Sloveniji. Kako vidite svoje meščane? Različno. Včasih naletim na koga, ki je skregan sam s sabo že od rojstva, sicer pa so moji občani ljudje, ki imajo izrazit socialni čut. Solidarnost se je gradila v desetletju dela pod zemljo, rudarji so bili resnično tovariši, znali so poskrbeti drug za drugega, pomagati drug drugemu in ta skrb za sočloveka je tudi na površju. Velenjčani smo znani po tem, da priskrbimo pomoč, ko jo nekdo potrebuje. A si na pripisujem nikakršnih zaslug za to. Spomnim se poplav v Bosni in Hercegovini ter Srbiji. Ljudje so se sami organizirali in priskrbeli opremo ter hrano. Tudi pri beguncih ste lahko opazili, da ni bilo negativnih kampanj. BARBARA GRADIČ OSET Foto: GrupA Župan Bojan Kontič: »Velenjčani smo znani po tem, da priskrbimo pomoč, ko jo nekdo potrebuje.« Statistika za leto 2015: Število prebivalcev: 32.747 Število rojstev: 328 Število neprofitnih stanovanj: 922 Število iskalcev neprofitnih stanovanj: 230 Število družb: 675 Število zaposlenih v gospodarstvu: 11.338 Povprečna mesečna bruto plača v gospodarskih družbah: 1.478 evrov Vir: MOV, Ajpes ВДЛШЖШљА ne zmanjka baterije. ju čestitamo za www.knjiznica-velenje.si 30 NA PRAZNIČNEM OBISKU »Mladi menijo, da je prostovoljstv Mladi Velenjčani želijo biti del prostovoljne skupine Udarnik Prostovoljna skupina Udarnik MC Velenje v Šaleški dolini premika meje. Z dobrim zgledom je navdušila več kot šestdeset mladih, ki so v letu in pol izpeljali že več kot 140 prostovoljnih in humanitarnih akcij. Junija jim je slovenski predsednik Borut Pahor podelil priznanje za kolektivno delo in naziv naj prostovoljski projekt. Udarnik je skupina prostovoljcev, ki delujejo pod okriljem javnega zavoda Mladinski center Velenje, ki je že vrsto let izjemno dejaven na področju mladinskega in prostovoljnega dela. Nude-nje brezplačne prostovoljne pomoči je namenjeno posameznikom ali družinam, ki si zaradi slabšega socialnega stanja ne morejo privoščiti dodatne pomoči, starejšim osebam in tistim, ki zaradi zdravstvenih težav dela ne zmorejo opraviti sami. Prostovoljci na pomoč priskočijo tudi raznim organizacijam, zavodom in društvom, ki delujejo v korist lokalne skupnosti. Ustanovni vodja in delovni organizator skupine je Andrej Cvernjak ki že več kot štiri leta aktivno deluje na področju mladinskega in prostovoljnega dela. »Andrej se je v MC Velenje vključil preko javnih del. V enem letu je spoznal delo, istočasno je zaključeval s študijem za organizatorja socialne mreže. Tako je dobil idejo, da bi brezposelne mlade >zaposlil< s prostovoljnim delom. Idejo smo takoj zagrabili,« je povedal direktor Mladinskega centra Velenje Marko Pritržnik. Center je Javni zavod Mladinski center Velenje deluje kot logistično in funkcionalno središče za mlade na področju razvoja, obveščanja, izobraževanja in sociale, kulturnih dejavnosti, razvedrila in družbenega vključevanja mladih. OPTIKA PAKA v Hotelu Paka J Glasses model 43i«L \ ■ m i ' / Rudarska cesta 1, Velenje Garantirano najcenejša! dioptrijska stekla v Sloveniji! Že za 9,90 evra/kos. , j ISv^ garancije. ( Stekla so izdelana v EU, model »classic«, 1,5 mm. / Očala na recept - pogodbeni partner ZZZS 1:031494 700 - Cvernjaku ponudil osnovno logistično in prostorsko podporo ter strokovno pomoč. Stvari je tudi pravno uredil. »Z vsakim prostovoljcem namreč podpišemo pogodbo o prostovoljnem delu, določimo, koliko ur želimo, da jih opravi, in pogodba je kot nekakšno zavarovanje človeka za primer nesreče pri delu,« je dodal Pritržnik. »Akcij je vedno več, včasih je pritisk tako velik, da se delo kopiči. Kljub vsemu uspevamo in Andreju čestitamo za koordinacijo ne terenu.« Močan duh velenjskega prostovoljstva Vsako leto je več prostovoljcev. »Dober glas se širi med mladimi. Nimamo samo vedno več tistih, ki nudijo fizično pomoč, ampak imamo tudi vedno več tistih, ki nudijo svoje znanje. Čeprav so brezposelni, radi vsaj nekaj počnejo, se počutijo koristne. Veseli nas, da zaradi prepoznavnosti v skupino dobivamo vedno več mladih. Duh prostovolj-stva je v občini zelo prisoten, zato je tudi toliko mladih del našega Udarnika,« je še dodal Pritržnik. »Vsak mesec nas je več. Mladi menijo, da je prosto-voljstvo kul. V naši skupini je zelo širok nabor ljudi, nekateri hodijo v službo, drugi ne, nekaterim je všeč heavy metal, drugim kaj drugega. Čeprav imamo različne poglede na svet, smo tukaj vsi enaki in enotnega mnenja, da je lepo pomagati tistim, ki našo pomoč potrebujejo,« je povedala članica Udarnika Špela Verdev, ki je »nadomeščala« Andreja, saj je pomagal pri selitvi. Mladi nudijo pomoč na domu - različna dela okoli hiše, v gozdu, selitve, čiščenje, obnove stanovanj, hišna opravila, košnja, čiščenje gozdov, urejanje okolice, kidanje snega, pomoč pri naravnih ne- Članica Udarnika Špela Verdev Direktor MC Velenje Marko Pritržnik je ponosen na delo udarnikov. srečah, različne inštrukcije ... »Andrej pred akcijo stopi do družine in pogleda, kakšno je resnično stanje, da ne bi podpirali lenobe. Načeloma je tega malo, saj nas pokličejo tisti, ki pomoč resnično potrebujejo,« je razložila Špela. Andrej nato med šestdesetimi prostovoljci izbere primerne osebe in uskladi čas obiska. »Mislim, da se še nikoli ni zgodilo, da ne bi nabral dovolj dela željnih mladincev,« je dodala Špela. Starejši so vir izkušenj Udarniki so svoje aktivnosti razširili tudi na akcije, v katerih obiskujejo in animirajo različne skupine socialno nevključe-nih ljudi. »Redno vozimo starostnike na sprehode. Enkrat je bilo tako prijetno vzdušje, da smo plesali skupaj. Povedali so nam, da so se z nami počutili spet mlade. Z njimi je sploh luštno, ker so zelo zgovorni in z nami radi delijo svojo izkušnje,« je bila zadovoljna Špela. Prav tako skupina vsakih štirinajst dni hodi v Prevzgoj- NA PRAZNIČNEM OBISKU 31 o kul« ni dom Radeče, kjer se prostovoljci družijo z mladimi, ki Ustanovni vodja in delovni organizator skupine je Andrej Cvernjak, diplomirani organizator socialne mreže, ki že več kot štiri leta aktivno deluje na področju mladinskega in prostovoljnega dela. so v preteklosti storili kazniva dejanja. Njihovi obiski so del projekta V besedi je (po) moč, kjer z delavnicami ulične poezije in ustvarjanjem hip hop glasbe usmerjajo mladostnike s tovrstnim potencialom, da nadgradijo svoj talent in usmerijo svojo energijo v glasbeno kreativnost. »Člani skupine z mladostniki igramo družabne igre, velik poudarek je na druženju. Z njimi poskušamo biti sproščeni, pri čemer jim strokovno ne razlagamo, kaj bi bilo dobro. V zavodu so mladostniki, ki imajo za sabo veliko kaznivih dejanj, od ropov, posilstev, napadov. A ko si z njimi in sproščeno klepetaš, vidiš, da so to otroci s hudimi zgodbami. Poskušamo predstavljati njihov stik z vrstniki. Včasih je psihično tako naporno, da se, ko pridem domov, samo zgrudim na posteljo,« je dodala Špela. En dan, ki je svetlejši od drugih »Gospodu, ki je zelo bolan, hodi skupina deklet Priznanja Udarniku •4. 12. 2015 državno priznanje ministrstva za izobraževanje, znanost in šport v mladinskem sektorju Projekt je bil nagrajen kot najbolj uspešen oziroma odmeven in koristen v mladinskem sektorju za leto 2015. • 1.4.2016 posebno priznanje natečaja naj prostovoljec Mestne občine Velenje za leto 2015 Na natečaju Naj prostovoljec Mestne občine Velenje je projekt prejel posebno priznanje, ki so ga podelili podžupan Peter Dermolj, direktor MC Velenje Marko Pritržnik in predsednica MS Velenje Barbara Kelher. • 16. 6. 2016 priznanje za kolektivno delo in naziv naj prostovoljni projekt 2015, ki sta ju podelila predsednik Republike Slovenije Borut Pahorter minister za javno upravo Boris Koprivnikar na zaključni pri- Andrej Cvernjak v selitveni akciji čistit stanovanje. Gospod je obupal nad življenjem in vsaj za kakšen dan mu spremenimo razpoloženje. Nehote se navežemo drug na drugega, podobno tudi z ženskami iz varne hiše. Ženskam ni treba niti odpreti ust, da začutimo njihovo bolečino. Pomislim, da smo jim vsaj en dan spremenili. Brez Udarnika ne bi videla vseh teh zgodb, ki se me vedno znova dotaknejo,« je razložila Špela. Špela Verdev sodeluje pri izdaji časopisa za brezdomce iz centra Hiša. »Z brezdomcem, s katerim se dobivava dvakrat na mesec, urediva interni časopis. Malce mi pove, kaj se dogaja, in k temu dodava še kakšne smešnice in križanko.« Skupina Udarnik deluje le leto in pol, a je pobrala že skoraj vsa slovenska priznanja za svoje delo. Na podelitvi priznanja za naj prostovoljni projekt leta ji je predsednik Borut Pahor obljubil, da se bo udeležil ene njenih akcij. Mogoče že zdaj, ko bodo udarniki pomagali, da bo Pikin festival še boljši in otrokom prijaznejši. BARBARA GRADIČ OSET Foto: GrupA .A Učinkovita podpora pri zdravljenju alergij, kandide, borelioze in drugih zdravstvenih težavah Preventivna AMSATdiagnostika Meritve zamašenosti arterij (gieženjski indeks) i www.mojaharmonija.tom t Tel: 03 587 0710 Gsm: 041 759392 Fb: Ambulanta za bioresonanco in diagnostiko Moja harmonija d. o. o., Bioresonanca in diagnostika Koroška testa 48, Velenje Iskrene čestitke ob občinskem prazniku! ESOTECH www.esotech.si S N a^pražn ičn e mVo b i s k u v Občini Nazarje ЈШПШ1 Vin ^фМ ' v —J t" ^ .' ""i."" Ponosni na uspešna podjetja Župan Matej Pečovnik opozarja, da je država, ki sprejema zakone, tudi prva, ki jih ne upošteva »Je kraj, kjer bistra Dreta Savinji se preda, je kraj, kjer dva zvonika nas s hribčka vabita.« Tako se glasi mlada himna mlade občine, nastale pred dvanajstimi leti. Občine, kjer je gospodarska prestolnica Zgornje Savinjske doline. O tem, kako opaža utrip občine Nazarje, smo povprašali njenega prvega moža, župana Mateja Pečovnika. V čem je glavna prednost občine, ki jo vodite? Po velikosti območja in po številu prebivalcev se naša občina uvršča med manjše v Sloveniji. Prednost te majhnosti je, da območje dobro poznamo in tako pravočasno opažamo težave, ki jih imajo naši občani. Temu primerno tako lažje in hitreje ukrepamo. Najpomembnejša prednost je, da zaposleni v občini delamo strokovno, odzivno in za isti cilj. S tem uresničujemo svoje vodilo občine za ljudi. S pravilnim pristopom, s primerno komunikacijo, z vključevanjem občanov in upoštevanjem njihovih pobud in predlogov so cilji lažje uresničljivi. Kaj vas v občini moti, kaj bi spremenili? Zaradi svoje majhnosti imamo tudi določene slabosti. Kot največja slabost se izkazuje, ko občina išče možnosti, da bi za določene projekte pridobila sredstva za sofinanciranje. Trenutno imamo v Sloveniji težavo, da finančna Župan Nazarij Matej Pečovnik: »V občini se radi ponašamo z uspešnimi podjetji, ki tudi dobro sodelujejo v lokalnem okolju.« perspektiva 2014-2020 nikakor ne zaživi. Če pa je razpis objavljen, so pogoji neugodni za majhne občine. Praviloma so vrednosti, ki so določene, tako visoke, da majhne občine s svojimi projekti, čeprav vsebinsko ustrezamo ostalim pogojem, na razpisih ne moremo kandidirati. Zaradi tega ne bomo nikoli dosegli uravnote- ženega razvoja vseh območij v naši državi. Seveda mi tudi ni všeč, da je država, ki sprejema zakone, tudi prva, ki jih ne upošteva. S tem mislim predvsem na višino povprečnine, ki bi morala biti upoštevana za normalno delovanje občin. Morda se za vsem tem skriva težnja države, da bi na takšen način prisilila občine k zdru- ževanju in bi se s tem njihovo število zmanjšalo. Kaj ponuja vaša občina na področju turizma? Ob vstopu v Nazarje obiskovalce pozdravita grad Vr-bovec, v katerem ima svoje prostore muzej gozdarstva in lesarstva, in prijetno gostišče, kjer se obiskovalci lahko okrepčajo z okusno hrano in pijačo. V središču kraja stoji Bohačev toplar, ki je edinstven v Sloveniji. V pritličju je ob sobotah organizirana tržnica, v prvem nadstropju je stalna razstava, kjer je mogoče spoznati zgodovino naših večjih krajev. V drugem nadstropju je stalna razstava naših rokodelcev, kjer je mogoče izdelke tudi kupiti. Na samostanskem griču do-mujejo frančiškani in sestre klarise. V samostanu si je mogoče ogledati knjižnico, ki ima zelo staro in bogato zbirko knjig. V Lačji vasi, v prelepi okolici, ki jo obdajajo gozdovi in travniki, deluje Ranč Burger. Veliko možnosti nudi planota Dobrovlje, kjer se vijejo poti za pohodni-ke in kolesarje. Poleg vsega tega je lahko Nazarje dobro izhodišče za ogled ostalih turističnih znamenitosti, kot so Mozirski gaj, Golte, Logarska dolina .... In na kaj ste v občini najbolj ponosni? V občini se radi ponašamo z uspešnimi podjetji. Poleg tega, da uspešno poslujejo, tudi dobro sodelujejo v lokalnem okolju. Predvsem pomagajo po svojih zmožnostih našim društvom, da lažje uresničujejo svoje programe. V občini smo na pestro društveno dejavnost ponosni. Občani se povezujejo v kulturi, športu, turizmu. Zelo dejavna so društva upokojencev in gasilcev. BRANE JERANKO Foto: SHERPA Statistika za leto 2015: Število prebivalcev: 2.582 Število novorojenih: 26 BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje B/S/H/ Število gospodarskih družb: 53 Število zaposlenih v gospodarstvu: 1.558 Prihodki od prodaje: 312,7 milijona evrov BSH HOME APPLIANCES GROUP Skupaj dosegamo uspehe, Za boljši jutri. Ponosni smo, da že vrsto let sodelujemo pri razvoju naše občine in soustvarjamo ugodnejše pogoje za delo in življenje. Zavedamo se naše povezanosti in soodvisnosti z okoljem, v katerem delujemo. Zato si bomo tudi v prihodnje prizadevali za trajnostni odnos do družbenega in naravnega okolja ter za izboljšanje kakovosti našega dela in življenja na vseh področjih. Za boljši jutri. Vsem občanom občine Nazarje iskreno čestitamo ob občinskem prazniku. BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje www.bsh-group.si Čisti dobiček: 10,9 milijona evrov Čista izguba: 367 tisoč evrov Povprečna mesečna bruto plača v gospodarskih družbah: 1.716 evrov Vir: statistični urad in Ajpes V znamenju gasilcev Zlati grb, najvišje letošnje občinsko priznanje, bo prejel dolgoletni prizadeven gasilec Franc Grudnik iz Nazarij. Gasilcem se je pridružil kot mlad fant. Pozneje je kot hišnik skupaj s soprogo tri desetletja vestno skrbel za urejenost gasilskega doma. Ta je prejel leta 1996 naziv najlepše urejenega v Sloveniji. Srebrni grb občine bo prejelo Športno društvo Lipa Šmartno ob Dreti, kjer predanosti prostovoljnemu delu ne manjka. V zadnjem obdobju je društvo z občinsko pomočjo med drugim uredilo balinarsko stezo, ki navdušuje starejše občane. Podeljeni bodo tudi trije bronasti grbi. Za svoje delovanje med gasilci jih bodo prejeli Frančišek Praznik, Pavel Skok in Franc Praznik, ki deluje tudi na drugih področjih. Podeljenih bo tudi osem županovih priznanj. Osrednja prireditev v počastitev občinskega praznika Nazarij bo jutri, 16. septembra, v domu kulture. Med njo bodo podeljena letošnja občinska priznanja. Začetek bo ob 18. uri. NA PRAZNIČNEM OBISKU 33 »Druženje je najboljše zdravilo,« poudarja Vera Pečnik, predsednica Društva upokojencev Nazarje in podpredsednica Zveze društev upokojencev Slovenije. Ljudje, ki niso osamljeni in imajo prijetno družbo, so tudi manj depresivni. To dobro vedo tisti občani, ki so povezani v nazarskem upokojenskem društvu. Pred nekaj dnevi je praznovalo sedemdesetletnico. Nazarčani opažajo, da se člani društva upokojencev zelo radi družijo in da so dobre volje. Prihajajo na prireditve in piknike ter se udeležujejo izletov in ekskurzij. Članom, ki jih zanimajo različna področja, so namenjene različne društvene sekcije. V nazarskem društvu imajo tako pohodno, rokodelsko, kulturno, športno in balinarsko. Za sedemdesetletnico društva je rokodelska pripravila v domu kulture veliko razstavo svojih del. Omenjena sekcija je bila v zadnjih letih ob občinskem prazniku tudi med občinskimi nagrajenci. Njena vodja Ida Kotnik se udeležuje izobraževanj, od koder prenaša znanja na članice te sekcije. Zgodbo o uspehu predstavlja v Društvu upokojencev Nazarje tudi izvajanje projekta Starejši za starejše. »Mogoče smo imeli tudi srečo pri izbiri koordinatorke projekta, njenega pomočnika in pri prostovoljkah,« je zadovoljna predsednica. »Prostovoljke delajo z dušo in s srcem. Vedno poudarjam, da se tam, kjer sta zraven ta dva, dogaja kaj lepega,« je poudarila Pečniko- va. In nazarsko društvo ima celo svojo spletno stran, ki jo ima na skrbi član društva Stanko Kotnik. Vsi starejši si uporabljanja spleta v domači hiši hiši žal ne morejo privoščiti. Vodstvo opaža, da si nekateri člani kakšen starejši računalnik še lahko priskrbijo, za marsikoga pa je težava plačevanje drage mesečne naročnine ponudnikom svetovnega spleta. Občina je pri računalniškem opismenjevanju že finančno pomagala. Posamezniki, ki še niso nikoli uporabljali računalnika, so se tako naučili uporabe spleta, pošiljanja elektronske pošte in objavljanja fotografij. Drug z drugim »Pogovor marsikdaj bolj koristi kot vsaka tableta,« opaža predsednica. Tudi za preprečevanje demence na primer. »Njen točen vzrok še ni ugotovljen, vendar je pogosto opažena med osamlje- nimi ljudmi,« je še opozorila. V človekovi naravi je, da pač potrebuje nekoga. Finančno stanje upokojencev v Nazarjah ni ravno rožnato, vendar je povprečje nekoliko boljše kot v nekaterih drugih delih Slovenije. Veliko jih ima svoj vrtiček, kjer si pridelajo nekaj domače hrane. Takšne upokojenske hude revščine večjega obsega, kot je ponekod drugod, tako v Nazarjah ne poznajo. Seveda so tudi pri tem izjeme. Tudi v nazarskem društvu je tako organizirano, da prostovoljci, ki delujejo v okviru projekta Starejši za starejše, opozarjajo na začetek posameznikove demence. »Ko pri posamezniku zaznajo morebitni začetek demence, takoj obvestijo na tem področju izobražene ljudi, ki jo lah- Vera Pečnik, predsednica Društva upokojencev Nazarje ter podpredsednica Zveze društev upokojencev Slovenije »Vedno pravim, da je neka družba razvita toliko, kot je poskrbljeno za njeni najbolj ranljivi skupini, to je za upokojence in otroke. Moram reči, da je za otroke še kar nekako poskrbljeno, za upokojence pa je slabo, še posebej za tiste z nižjo pokojnino,« opaža predsednica društva Vera Pečnik. V republiški zvezi društev upokojencev se posveča predvsem socialnemu področju in zdravstvu. Z razstave rokodelske sekcije Društva upokojencev Nazarje za 70-letnico društva Ko je pogovor koristnejši kot tableta Društvo upokojencev Nazarje je praznovalo sedemdesetletnico ustanovitve -Radi se družijo Ida Kotnik, vodja rokodelske sekcije: »Sekcija deluje dvanajsto leto. Članice smo pripravile že pet razstav. Ko ustvarimo dovolj izdelkov, jih razstavimo in pokažemo, koliko smo delavne in vestne. Srečujemo se ob sredah za dve uri. Prihajamo zelo rade in zelo rade ustvarjamo, kar je mogoče spoznati tudi na razstavi. Zdi se mi, da o vsem tem priča razstava. Na letošnji predstavljamo med drugim vezenje, rišeljeje, kvačkanje in izdelke iz darilnih trakov, ki smo jih začele ustvarjati letos. Teh izdelkov med našimi ogledi razstav po Sloveniji še nismo opazile in kot kaže prednjači-mo. Prav tako izdelujemo ogrlice iz perlic, ki jih s šivanko nabiramo na laks ali sukanec. Tudi voščilnice izdelujemo.« ko dejansko prepoznajo. Ti nato lahko nudijo pomoč,« omenja predsednica. Društvo vodi drugi mandat, od leta 2011. V letih zaposlitve je delala v tovarni Elkroj, kjer je bila med drugim namestnica predsednice uprave, vodila je finančne in računovodske zadeve v podjetju Glin Nazarje in na koncu postala direktorica javnega podjetja Dom. Med preprekami za hitrejše vključevanje novih upokojencev v društvo je tajnost podatkov, opozarja predsednica Peč-nikova. Tako društvo ne izve takoj, da je kakšen občan postal novopečeni upokojenec. Za vključevanje v društvo precej pomenijo znanstva, saj se na primer včasih kakšna nova članica odloči za vključitev, ko opazi, da je med članstvom že njena prijateljica ali znanka. Društvo ima tristo članov, njihovo število še narašča. BRANE JERANKO Foto: SHERPA obiskanim starejšim občanom zelo veliko, saj osamljenosti ne manjka. O potrebi po dodatni pomoči, ki jo obiskani morebiti potrebujejo, obveščamo center za socialno delo in pa-tronažno službo. Naj povem, da so v Zgornji Savinjski dolini odnosi med sosedi na tako visoki ravni, da ljudi, ki bi bili povsem prepuščeni sami sebi, skorajda ni.« Cilka Macuh, prostovoljka projekta Starejši za starejše: »Zelo rada sem s starejšimi. Obiskujem jih in povabim na svoj dom. Tudi sami me kličejo, da naj se oglasim na kavico in pogovor. Pogovarjamo se o različnih stvareh. Tudi v domovih za starejše občane so naših obiskov izjemno veseli. Nam prostovoljcem veliko zaupajo, mogoče celo več kot svojim otrokom. Saj je znano, da sosed sosedu na splošno pove več kot domačemu. Po mojih opažanjih je ta projekt zelo dobrodošel. Tudi občina nas podpira.« Janez Štiglic, podpredsednik Društva upokojencev Nazarje: »Predsednik društva sem bil dvanajst let. V tistem času sem postavil nove temelje, saj se je družba spreminjala in je bilo treba iti v društvu v korak s časom. Moj cilj je bil, da bi starejše čim bolj povezali in da bi odhajali na izlete, vendar ne kakršnekoli, temveč na poučne izlete. Da bi predvsem spoznali domovino in jo imeli še raje. Po dveh mandatih se človek v predsedniški vlogi izčrpa. Ko sem opazil, da so mlajši pripravljeni nadaljevati moje delo, sem bil zelo zadovoljen. Sam sem iskal naslednika, saj menim, da bi to moralo biti splošno pravilo.« Sandi Grudnik iz upokojenske pohodne sekcije: »Mlad upokojenec sem, saj sem bil zaposlen v premogovniku in sem se zato lahko prej upokojil. Prosti čas je treba koristno uporabiti. Že prej sem hodil v planine, v društvu upokojencev pa sem se vključil v pohodno sekcijo. Udeležba na pohodih, ki so vsak prvi torek v mesecu, je zelo dobra. Na vsakem pohodu je od dvajset do trideset udeležencev. Prijetno je, pogovorimo se in družimo. Že od mladih let sem bil dejaven v različnih društvih, od športnega do planinskega in gasilskega.« Zora Štrucl, vodja upokojenske pohodne sekcije in ko-ordinatorka projekta Starejši za starejše: »V okviru pohodništva pripravimo program za celo leto. Prejšnji mesec smo bili na Ur-šlji gori, ta mesec na treh tisočakih nad Rovtom in Slopmi. Pohodov se udeležujejo tudi starejši upokojenci. Vedno napovemo, koliko ur hoje bo potrebne na planinskem izletu, da lahko udeleženci ocenijo svoje sposobnosti. V okviru projekta Starejši za starejše, ki ga podpira država, nas je povezanih enajst prostovoljcev. Obiski prostovoljcev pomenijo Alojzija Heindl, članica rokodelske sekcije: »Zelo rada sem med ljudmi. Med druženjem spoznavam vedno nove ljudi. V to sekcijo me je povabila prijateljica. Spoznala sem tako delo kot ljudi. Članice skupine so me lepo sprejele. Odhajamo tudi na izlete. Če se ne bi imeli tako lepo, v sekciji ne bi vztrajala. Za razstavo sem pripravila pr-tička, prte in oblečene kozarce. Izdelke lahko podariš nekomu, ki jih zna ceniti.« 34 NAROČI IN ODPELJI na oDisKu ... ... v rokah strokovnjaka Posebej lepo očeden in odišavljen je naš aygo težko pričakoval zadnji obisk z ekipo Radia Celje in Novega tednika, saj je tokrat še zadnjič obiskal svojo družino, preden ga bo posvojil nov voznik. In tudi tokrat se je odlično odrezal. S svojim ostrim pogledom in čudovito modro barvo je zasenčil vse ostale avtomobile. In teh tokrat ni bilo malo. Obiskali smo namreč AC Fri-mobil - tisto, ki bo 17. septembra skupaj z ekipo našega radia in časopisa na velikem rojstnodnevnem praznovanju s Tanjo Žagar in z ansamblom Unikat ayga podarila enemu od naročnikov Novega tednika. V AC Fri-mobilu nas je sprejel direktor Zdenko Fri-dau. Še enkrat je sedel v avto in se prepričal, da je v vsej svoji veličini modri lepotec prava izbira za darilo. Kot je Fridau potrdil naše besede, je vseeno, kdo ga bo dobil v svoje roke - ženska, moški, mlajši ali starejši voznik. Vseeno je, če ga bo nov lastnik uporabljal le za mestno vožnjo ali bo z njim naredil kakšen kilometer več. Dovolj je udoben, da lahko v njem presedimo ure, in dovolj majhen in okreten, da ga lahko parkiramo tudi na najmanjšem mestnem parkirišču. Tako smo v aygu presedeli še nekaj časa, opravili intervju za radijsko oddajo Aygo na obisku, a naenkrat smo začutili, da aygo postaja nemiren ... Fridau, ki se z avtomobili ukvarja že od rane mlado sti in ki se še posebej do bro spozna na toyote, nam je povedal, kaj teži našega ayga. Komaj je že čakal, da ga odpeljemo na njegovo zadnjo postajo v Citycenter Celje, saj je to bil zadnji korak, preden bo začel služiti novemu lastniku. In vedno bolj nemirni smo tudi mi, ki želimo, da bi prišel v prave roke in z novim lastnikom nabral mnogo varnih kilo metrov. Srečno vožnjo! EP Foto: SHERPA Zdenko Fridau, celotna ekipa Radia Celje ter ekipa Novega tednika že komaj čakamo, da ayga predamo srečnemu naročniku. REPORTAŽA 35 Obložena trta čaka trgače Na Škalcah v vinogradih Zlatega griča v Slovenskih Konjicah so veselo naznanili trgatev Tradicionalna naznanitev trgatve je na Konjiškem že od nekdaj velik dogodek, prvi v nizu obiranja sadov celoletnega dela. Že drugo leto zapored so prireditev iz središča mesta prestavili na sončne obronke Škalc. Prvo grozdje je v družbi domačih vinogradnikov, godbenikov, glasbenikov in trgačev vseh starosti obrala Sara Stadler, vinska kraljica Slovenije. Francoski pregovor opominja, da Kristus ni spremenil vina v vodo, marveč vodo v vino. »Še bog bi dobre volje bil, če bi vino pil,« pa v svetovno zakladnico pregovorov dodajamo Slovenci. Jesen je že sicer kot dobra botra, ki pri- naša darove pridnim gospodarjem in delovnim ljudem. Ko pa se v vinogradih oglasi pesem trgačev, se praznik pozlačenega časa lahko začne. Predsednica Vinogradni-ško-vinarskega društva Dravinjske doline Neža Pavlič sicer pravi, da bo za tisto pravo trgatev, ki je bolj delo kot folklora, pravi čas šele čez kak teden. Seveda je vse odvisno od vremena. In vreme letos vinogradnikom ni najbolj streglo. Le redki so jo odnesli brez posledic pomladanske pozebe in kasneje toče, da o običajnih nadlogah, kot je peronospora, ne razpredamo na dolgo in široko. »Letošnji letnik bo sicer povprečen, a gotovo dober, svež in piten, le arome morda ne bodo tako izstopale, kot bi si želeli. Tudi trta je marsikje obrodila manj kot običajno.« A kot zaključi Pavličeva, lahko vinogradniki še vedno presenetijo. Vino se sicer rodi pod modrim nebom in vročim soncem, vzgaja, odraste, uspe ali propade pa šele pod izkušeno roko kletarja. Letošnjo kapljico bomo na Škalcah lahko seveda preizkusili ob veselem martinovanju. StO Foto: SHERPA Prvo grozdje se je v sok spremenilo pod kraljevskimi nogami. Oče Martin z otroki in vnuki. Ena hči manjka, enako tudi nekaj vnukov. Sveta dediš Hči Helena Turnšek je postregla narezek na obdelanem in odrezanem deblu stare češnje. »Rada preizkušam nove stvari. Tako tudi želimo ponuditi na naši kmetiji malce drugačno domačo hrano in sicer lepo postreženo.« NAŠE KMETIJE 37 Martin Razgoršek je z veliko dela in motivacije preuredil hišo. Zgornji del je ves iz lesa. Vmesni del je obdržal, s peskanjem odstranil staro barvo in dodal premaz, da se ohrani še za nadaljnja leta. Hči Hel^^Tur.nšekBiedzfiliščn.im vrtom cesarice Kunigunde a Kunigunda varuje čino naših prednikov Na obisku pri družini Razgoršek Izletniško-turistična kmetija Razgoršek leži na meji med celjsko in žalsko občino, pri čemer naj bi bila najvišje ležeča kmetija v celjski občini. Leži nekaj metrov pod visoko Goro, kjer stoji cerkev sv. Kunigunde. Skoraj dvesto let staro hišo panonskega tipa je Martin Razgoršek s pomočjo svojih petih otrok preuredil v zanimivo kmečko hišo. Preurejena hiša, ki je glavna značilnost kmetije Razgoršek, je bila desetletja nazaj last ga-liške župnije, ki je imela poleg hiše na tem območju tudi svoj vinograd s kletjo. Najemnika zidanice sta bila zakonca Arn-šek, ki sta obdelovala vinograd in tudi nekaj njiv ter pašnikov. Ko sta onemogla, sta šla v dom za ostarele. Kasneje je center za socialno delo njuno domačijo prodal najbližjemu sosedu Martinu Razgoršku. »Leta 1978 sem kupil zidanico. Stavba je bila v slabem stanju in veliko let sem potreboval, da sem jo obnovil,« je ob obisku kmetije povedal oče Martin, ki s svojimi petimi otroki uspešno opravlja dopolnilno dejavnost na izletniški kmetiji. Čeprav so se dekleta odselila, so še veliko na kmetiji. Farovška zidanica navdušuje tudi mlado Razgorškovi so zelo ponosni na Farovško zidanico, preprosto hišo s tradicionalno razporeditvijo prostorov: vhodna veža je »lopa«, črna kuhinja »kuhna« in dnevni prostor »hiša«. V majhnih prostorih je razstavljenih tudi precej starih predmetov, s pomočjo katerih lahko zavonja-mo preteklost in začutimo utrip življenja slovenskega kmeta. V Farovški zidanici osnovne šole organizirajo naravoslovne in tehnične dneve. »Zdi se, da otroke zelo zanima zgodovina naših babic in dedkov, če se jim jo zanimivo predstavi. Ob odprtem ognju na koncu še nekaj popečemo,« je dodala Helena Turnšek, ena od Razgorškovih otrok in naju s fotografom odpeljala na krasen zeliščni vrt pred zidanico, ki so ga poimenovali po cesarici Kunigundi. »Cesarica Kunigunda je po smrti svojega moža šla v samostan, kjer je gojila zelišča. Po arhivih smo pobrskali, katera so bila, in večino imamo tudi mi na vrtu. Od timijana, mete, lana, melise, hermelike do ameriškega slamnika.« Marija Gaber iz Šmartnega v Rožni dolini jim je pomagala zelišča umestiti, a celotna podoba je skupek njihovih idej. »Bilo je spontano. Sprva smo imeli zamisel za skalnjak, saj je bila zemlja zelo slaba in je Kurirski pisalni stroj, ki so ga uporabljali vojni kurirji pri prenosu pošte iz enega okoliša v drugega, ima posebno vrednost, zato ga je Martin prinesel iz druge hiše. travo vedno zažgalo. A to nekako ni primerno za naše okolje, zato smo posadili šipek in nato še ostalo,« je dodal Martin mlajši. Podobno kot ostala keramika, ki jo uporabljajo na kmetiji, so tudi oznake zelišč delo zaposlenih v podjetju Kerus. Pri obnovi zidanice so Raz-gorškovi, po domače Lepačevi, sodelovali z Ireno Rotar iz Eko civilne iniciative Slovenije. Med obnovo so pripravljali tudi delavnice. V prvi so predstavili mlačev na star način. »Žito smo poželi na star način, sledila je sečnja drv, ki mora biti med velikim in malim šmarnom, se pravi od sredine avgusta do začetka septembra, v tretji delavnici smo izdelovali je bilo izdelovanje ostrešje in v zadnji prikazali pokrivanje strehe s slamo. Na razpis se je prijavilo veliko ljudi, ki jih navdušuje naša tradicija,« je dodal Martin starejši. »Mojster iz Prekmurja je navdušil nove mojstre. Žalostno pri tem je, da država nima posluha za takšne stvari, saj je streha s slamo krito veliko dražja, kot bi bila bakrena. V tujini znajo s subvencijami malo bolje spodbujati staro,« je malce potožil Martin mlajši. Poleg ovc še jeleni Pred tremi leti sta žalski in celjski župan odprla zidanico in ob tem posadila hruško, ki ima zdaj že prve sadove. Od takrat vsako leto v juniju na kmetiji priredijo dan odprtih vrat. Prvo leto je bilo namenjeno odprtju Farovške zidanice, naslednje leto so imeli srednjeveški dan pod Kunigundo, letos junija je bila prireditev z naslovom Stari oče, stara mama so mi povedali. V okviru te prireditve je bilo dvanajst etnoloških delavnic, odprli so tudi jelenjo farmo. »Poleg ovc imamo zdaj še jelene. Dva hektarja travnatih in gozdnih površin smo omejili z ograjo. Naši jeleni so trenutno še malce bojazljivi in zahtevajo svoj mir, zato jih je težko opaziti.« A ker smo bili potrpežljivi, se je prikazal vsaj za minutko. Jelenje meso bodo podobno kot ostalo na kmetiji uporabili v kuhinji. Letos poleti so za zidanico postavili letno kuhinjo, ki v teh dneh dobiva še streho nad glavo. »Peč smo preizkusili in se je dobro obnesla. Ko bo streha, bomo popolnoma pripravljeni na sprejeme. Preverili smo, da do petdeset ljudi še lahko postrežemo. Toliko jih namreč gre pod kozolec. Ljudje imajo radi domačo hrano. Če jim jo lepo postrežeš, so toliko bolj navdušeni,« je dodal Martin mlajši, ki se lahko pohvali, da je večina stavbnega pohištva delo njegovih rok. Na kmetijo je nasploh mogoče čutiti družinsko sodelovanje, saj jim uspe skoraj vse, česar se lotijo. BARBARA GRADIČ OSET Foto: SHERPA 38 PODLISTEK / BUKVARNA ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE www.kamra.si kamra Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje Univerza za tretje življenjsko obdobje (U3O) v Osrednji knjižnici Celje Osrednja knjižnica Celje že približno dve desetletji posveča posebno pozornost starejšim uporabnikom in ljudem s posebnimi potrebami. Ena od oblik dela z omenjenimi uporabniki je univerza za tretje življenjsko obdobje, ki deluje kot oblika neformalnega izobraževanja starejših. Iz začetnega domoznanskega krožka v letu 1994 se je dejavnost razširila na približno štirideset različnih izobraževalnih programov. Univerza šteje več kot 650 aktivnih članov. Delo poteka v obliki krožkov, delavnic, ogledov, ekskurzij, predavanj, razstav in spominskih večerov. Večina slušateljev svoje novo znanje nadgrajuje tudi z uporabo knjižničnega gradiva. U3O je namenjena vsem, ki jim upokojitev prinese čas za uresničitev želja in interesov iz prejšnjih obdobij, ki želijo del svoje energije nameniti umski in telesni aktivnosti in ki želijo preživeti del časa ustvarjalno, ob kulturnem in prijetnem druženju ... Univerza ponuja širok nabor izobraževalnih programov, od učenja tujih jezikov in spoznavanja kulture, umetnosti ter zgodovine do razvijanja ustvarjalnosti na različnih področjih in izobraževanja za zdravo življenje, osebnostno rast ter boljše razumevanje sebe in sveta. Vsako leto ob začetku šolskega leta izdamo zloženko s predstavitvijo izobraževalnih programov, vse informacije so na voljo tudi na spletni strani knjižnice, občasno pa se predstavimo tudi v različnih medijih. Članstvo se nenehno zvišuje. Precej novih članov pride tudi zaradi osebnih povabil tistih, ki so že vključeni in so z naborom izobraževalnih vsebin ter delom U3O zadovoljni. Nekaj jih je tako z nami že od začetka, torej več kot dvaindvajset let. Septembra je vpis, oktobra pa začnemo redno izvajanje dejavnosti. Večina krožkov je enkrat tedensko po dve šolski uri. Programe izvajamo v glavnem z zunanjimi sodelavci; plačilo mentorskih Ogled Polhove jame - opuščenega rudnika svinca izpred petsto let - na Slapšakovi kmetiji v Padežu pri Laškem, oktober 2003 ur je strošek udeležencev, razen v primeru, da so mentorji prostovoljci. Širši javnosti se predstavljamo predvsem z različnimi prikazi dejavnosti. V knjižničnih prostorih bie-nalno pripravljamo likovne razstave, vsakih nekaj let se predstavijo članice ročnih del, skoraj vsako leto pripravimo razstavo mandal ... Za študijsko leto 2016/17 smo razpisali štirideset celoletnih ali nekajurnih izobraževalnih programov, ki jih predstavljamo v programski zloženki in na svoji spletni strani. Univerza je vključena v dnevni ritem knjižnice. Dejavnosti namenjamo kar precej časa in energije, zato smo toliko bolj veseli zadovoljstva svojih uporabnikov. Tudi glede zunanjih sodelavcev kot mentorjev krožkov in predavateljev smo do zdaj imeli srečno roko, saj so poleg ustrezne strokovnosti in kakovostnega dela pokazali tudi pozitiven odnos do starejših in starosti. Tisti, ki delamo za univerzo, imamo v zavesti, da je dejavnost pomembna in dobrodošla oblika neformalnega izobraževanja ter druženja ljudi v tretjem življenjskem obdobju. Po statističnih podatkih je bilo v Sloveniji ob začetku leta 2013 starejših od 64 let 17,1 odstotka prebivalstva. Projekcije za Slovenijo napovedujejo še bistveno povečanje števila in deleža starejših med celotnim prebivalstvom, saj naj bi se starostna sestava v naslednjih petdesetih letih zelo spremenila. Do leta 2060 bo star več kot 64 let povprečno že vsak tretji prebivalec. Način in kakovost življenja starejših postajata vedno pomembnejša za celotno družbo. S kakovostnim življenjem ohranjajo starejši svojo samostojnost in neodvisnost od družbe ter socialno in kulturno povezanost s svojim okoljem. Vloga univerze za tretje življenjsko obdobje je pri tem zelo pomembna. Do 23. septembra še imate čas, da se pridružite množici slušateljev, ki so svoje dejavnosti za to študijsko leto že izbrali. Med 8. in 12. uro vas vsak delavnik pričakujemo v prvem nadstropju Osrednje knjižnice Celje. SLAVICA HRASTNIK Izdana pisma kot poklon Kam je izginila spominska plošča s hiše v Ločici? Slovenska akademija znanosti in umetnosti je v zbirki Korespondence pomembnih Slovencev letos izdala publikacijo z naslovom Pisma Gregorja Čremošnika. V njej je avtor, priznan slovenski zgodovinar dr. Ignacij Voje, zbral ohranjena pisma svojega mentorja prof. dr. Gregorja Čremošnika in se na ta način poklonil spominu odličnega zgodovinarja, znanstvenika in človeka. Čeprav Čremošnik izvira iz Spodnje Savinjske doline, na našem območju ni pomnika, ki bi opozarjal na tega pomembnega moža, ki se je 24. februarja 1890 rodil v Ločici pri Polzeli in umrl 12. novembra 1958 v Ljubljani. Na njegovi rojstni hiši je ob 90-letnici rojstva Zgodovinsko društvo Celje postavilo spominsko ploščo. Kot Čremošnikov učenec in naslednik na katedri za zgodovino južnih Slovanov na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je imel slavnostni govor dr. Ignacij Voje, ki je tudi odkril spominsko ploščo. Ker so staro hišo kasneje podrli in na njenem mestu zgradili novo, se je plošča izgubila neznano kam, saj je na novo stavbo niso namestili. S Polzele po svetu Že kot dijak nižje gimnazije v Celju in nato klasične gim- nazije v Mariboru se je izkazal kot eden najboljših v razredu, hkrati je bil med sošolci priljubljen zaradi mirnosti in duhovitosti. Po maturi se je odločil za študij slavistike in zgodovine v Gradcu, kjer je bil tesneje povezan z Matijo Murkom, ki je tam predaval, in bil krajši čas celo njegov asistent. Po diplomi je nekaj časa poučeval v Trstu in nato odšel v Sarajevo v novoustanovljen bosansko--hercegovski inštitut za proučevanje balkanskih dežel. Obljubili naj bi mu lepo plačo in možnost znanstvenega dela, kar pa se ni uresničilo. Ko je bil inštitut ukinjen, je bil Čre-mošnik imenovan za kustosa in bibliotekarja v Narodnem muzeju v Sarajevu. »V njem je vrsto let vodil knjižnico in srednjeveški oddelek ter tako veliko prispeval pri oblikovanju enega najbogatejših in najbolje urejenih muzejev v Kraljevini Jugoslaviji,« ugotavlja Voje. Kljub temu se je moral boriti z eksistenčnimi vprašanji in je ves čas upal, da se bo lahko kmalu vrnil v Slovenijo. Namesto tega je šel leta 1935 v Skopje za profesorja na fakulteti in se šele enajst let kasneje vrnil v Slovenijo, kjer pa se vsa njegova pričakovanja niso izpolnila. Na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani je zasedel izpraznjeno stolico za zgodovino južnih Slovanov, kjer je študentom ostal v lepem spominu zaradi svoje zavzetosti in predanosti. Pisma - ogledalo časa in ljudi V 89 pismih, objavljenih v knjigi (Ivi Zupančiču, Joži Glo-narju, Ivanu Prijatelju, Milku Kosu, Matiji Murku, Janku Glazerju in Ignaciju Vojetu), lahko spoznamo Čremošniko-vo dojemanje razmer, v katerih je živel, obdobja strokovnega razvoja in tudi njegovo človeško plat. Njegova življenjska pot je bila velikokrat grenka, težka in tudi bedna, saj se je odtrgan od domače grude stežka prebijal skozi življenje, ugotavlja Voje. Po strokovni plati je bilo sarajevsko obdobje najbolj plodno, k čemur so prispevali tudi stalni stiki z dubrovniškim arhivom, ki je postal neizčrpen vir za njego- vo znanstveno delo. Kot piše Voje, se je posvetil predvsem proučevanju gospodarske zgodovine Dubrovniške republike in sosednjih balkanskih dežel, zlasti Srbije. »Odprl je številna nova vprašanja, postavil nove hipoteze in predlagal rešitve, ki so se pozneje izkazale kot pravilne.« Lotil se je proučevanja raznih gospodarskih vprašanj srednjega veka, zlasti zapletenega denarnega sistema. Kasneje je, kot piše Voje, »oral ledino pri proučevanju tiste veje južnoslovanske zgodovine, ki zahteva velik napor, predanost raziskovalnemu delu ter izjemno ljubezen do stroke, to je diplomatike, paleografi-je in sfragistike cirilskih listin, predvsem tistih, ki jih hrani dubrovniški arhiv«. Navdušujoč profesor Za tovrstno proučevanje je Čremošnik navdušil tudi Vojeta in ga izbral za svojega asistenta ter ga »očetovsko in z veliko mero naklonjenosti sistematično usmerjal v znanstveno in pedagoško delo«. O tem priča tudi sedemnajst objavljenih Čremošnikovih pisem iz tistega časa. Spodbujal ga je med njegovim raziskovalnim delom za pripravo disertacije v dubrovni-škem arhivu, ko je zaradi ovir skoraj obupal, in nato med specializacijo v Sarajevu. S Čremošnikovo smrtjo je Voje izgubil odličnega mentorja in skrbnega profesorja, ki žal ni dočakal predložitve njegove doktorske disertacije, ki jo je ubranil nekaj let kasneje. »Ko danes ocenjujemo Čre-mošnikovo znanstveno delo iz daljše časovne odmaknjenosti, šele lahko ugotovimo, koliko trajnega je v njem. Kljub temu da so raziskovalci po Čremošnikovi smrti nadaljevali raziskovanje du-brovniškega in tujih arhivov ter pri proučevanju srednjeveškega razvoja Srbije, Bosne in Dubrovnika upoštevali nove metodološke prijeme, v Čremošnikovih študijah in izdajah virov iščejo pobude in ideje za nove raziskave,« je zapisal prof. dr. Ignacij Voje. Čremošnikov človeški lik pa je v nekrologu povzel dr. Bogo Grafenauer: »Takih iskrenih, dobrih in toplih ljudi v življenju ne srečaš pogosto.« TC O avtorju: Prof. dr. Ignacij Voje kljub dopolnjenemu 90. letu še vedno ustvarja. Znan je kot odličen poznavalec zgodovine jugovzhodne Evrope od 6. do 18. stoletja s poudarkom na preučevanju dubrovniške zgodovine, o čemer je vrsto let predaval kot univerzitetni profesor. Za svoje znanstveno in pedagoško delo je prejel najvišja slovenska priznanja, na podlagi knjige o Dubrovniku pa je leta 2012 postal dopisni član Hrvaške akademije znanosti in umetnosti. Je pisec številnih zgodovinskih znanstvenih razprav in tudi del, ki na poljuden način predstavljajo zgodovinska dejstva. Odkritje spominske plošče na rojstni hiši prof. dr. Gregorja Čremošnika v Ločici pri Polzeli 23. februarja 1980, ob 90-letnici rojstva. Slovesnost je organiziral dr. Janez Šumrada, takratni predsednik Zgodovinskega društva Celje. BRALCI POROČEVALCI 39 Pokal Cockta 4. septembra je SSK Ljubno organiziral tekmo za pokal Cockta v kategorijah dečki do 12 let, deklice in dečki do 13 let ter nordijska kombinacija. Tia Kodrnja, NSK Toper Celje, je z najdaljšim skokom med dečki in deklicami presenetljivo ugnala Niko Prevc, SK Triglav, in tretjeuvrščeno Ano Vranc, SD Vizore. SH Svetovni dan turizma in nastop folkloristov V petek, 9. septembra, smo v Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje obeležili prihajajoči svetovni dan turizma, ki ga praznujemo 27. septembra. V Dijaškem in študentskem domu Celje smo namreč gostili člane folklornih skupin iz Estonije, Rusije in Albanije, ki so sodelovali na folklornem festivalu Od Celja do Žalca. Tako se nam je ponudila izvrstna priložnost, da delček sveta, ki je prišel k nam, predstavimo tudi dijakom. Dijaki četrtih letnikov, ki obiskujejo oddelke z evropsko in globalno dimenzijo, so vrstnikom najprej pripravili delavnice, povezane z geslom letošnjega svetovnega dneva turizma, ki se glasi: Turizem za vse s spodbujanjem univerzalne dostopnosti. V številnih delavnicah so se pobliže seznanili s festivali po svetu, z invalidnostjo v turizmu, jeziki kot vezmi med kulturami, se poučili o družbeno odgovornem in dostopnem turizmu ter njegovem spodbujanju in še o marsičem. Sledil je nastop folklornih skupin iz Rusije, Albanije in Estonije, ki so s plesom in petjem predstavile svoje domovine. VB Dober tek brez mesa Društvo veganov celjsko-savinjske regije je v začetku meseca pripravilo Zeleni piknik v celjskem mestnem parku. Že lani je prireditev uspela, letos pa je društvo obiskovalcem ponudilo še več zanimivih predavanj, delavnic, pri čemer niso manjkale niti otroške animacije. Obiskovalce so vabili s sloganom, da bo na pikniku okusno, zabavno, poučno, naravno, energijsko, umetniško, pozitivno, nasmejano, domače, miroljubno ... Ponudba na stojnicah je vsebovala živila in kozmetiko brez sestavin živalskega izvora in številne druge izdelke iz naravnih materialov. Člani društva, ki ga vodi Majda Zdolšek, so kuhali veganski ričet, pekli veganske burger-je in pripravljali sveže smuti-je. Obiskovalci so lahko spoznali zdravo in uravnoteženo prehranjevanje ter življenje v dobrobit vseh pri skrbi za živalski in rastlinski svetin vsega okoli nas. AB Glin - okna, ki dihajo z naravo Podjetje Glin iz Nazarij nadaljuje več kot 110-letno tradicijo predelave lesa iz savinjskih gozdov. Osnovna dejavnost je proizvodnja lesenega stavbnega pohištva, ki ga izdelujejo tudi v kombinaciji les-aluminij. V paleti izdelkov imajo še vhodna vrata v klasični in moderni izvedbi, lesena polkna ter ostala senčila. Celovitost ponudbe zaokrožujejo s paleto spremljajočih storitev, kot so meritve, montaža izdelkov ter servis in vzdrževanje. Svetujejo in pomagajo tudi pri pridobitvi subvencije Eko sklada, s pomočjo katere pridobite ob menjavi obstoječih oken za nova 20 oz. 50 odstokov nepovratnih sredstev. Proizvodnja oken sledi visokim zahtevam toplotne in zvočne izolativnosti ter najzahtevnejšim varnostnim normam. Energetsko najvarčnejše okno je Glin PASIV 92 PLUS v kombinaciji les-aluminij, z lesenim lepljenim okenskim profilom debeline 92 mm, z dodatno vgrajenim termo polnilom ter trojnim te-snjenjem. Uspešno sledijo tudi estetskim smernicam, saj so v preteklem letu razvili nov model okna Glin LINE 99, ki ima zaradi poravnanih linij zelo moderen in privlačen videz. Zaupajo jim številni naročniki iz vseh panog tako v Sloveniji kot v tujini. Promocijsko besedilo *glin • okna (les, les/alu) • vhodna vrata • panoramske stene • lesena polkna Glin Tis d.0.0. Lesarska cesta 10 3331 Nazarje T: 03 83 98 600 E: prodaja@glin.si W: www.glin.si IZKORISTITE DVOJNO PRILOŽNOST ZA ODLIČEN NAKUP OKEN! Poleg zelo konkurenčne cene za energetsko varčna, lesena in les-alu okna, pridobite Se.... ... dodatno subvencijo Eko sklada, ki bo vašo investicijo zmanjšala do -50 % oz. -20 % priznanih stroškov sklada, odvisno, s katerega območja Slovenije prihajate. VABLJENI NA MOS CELJE, V HALO F, RAZSTAVNI PROSTOR ŠT. 17 40 BRALCI POROČEVALCI Hribovci smo praznovali Kako lepo je, da živiš v vasi, kjer je sosed sosedu sosed. In s tem se lahko ponašamo vaščani dela Višnje vasi. Prijateljske vezi tkemo že vrsto let, od takrat, ko je na našem hribu stala tu in tam kakšna hiša. Radi si pomagamo v dobrem in slabem. Radi poklepetamo in izmenjamo različne izkušnje. Preveč naših sosedov je odšlo v večnost in ob krutih trenutkih si sosedje stojimo ob strani. Radi se tudi poveselimo. Ob okroglih obletnicah se dogaja vedno kaj novega, lepega, da je presenečenje še toliko bolj zanimivo. Tako smo se hribovci zbrali pri »Bebri«, na kmetiji, kamor vsi radi zahajamo. Tokrat smo se zbrali, da bi presenetili Majdo. Treba je bilo pripraviti scenarij in malo vaditi, da je bilo presenečenje čim bolj zanimivo. Z »muzikantom«, leseno rožico in s kupom dobrot smo se odpravili h Majdi Korošec, da bi ji zapeli in voščili. Majda je obrnila šesti list v knjigi življenja. Prepričana sem, da bo ta list popisala z lepimi in nepozabnimi trenutki večera, ko smo vsi vaščani zunaj zapeli in ji v spomin postavili leseno rožico. Vsi smo ji zaželeli obilo zdravja, sreče in veselja ob možu, hčerah z družinama. Vnuki naj jo še naprej razveseljujejo in ji lepšajo vsak trenutek življenja. Upam in verjamem, da bo v naši vasi še mnogo takšnih priložnosti, da bomo lahko razveselili drug drugega in da se bo veselo petje razlegalo po našem hribu. DRAGICA MIRNIK Koncerta dalmatinskih pesmi Moški pevski zbor Gotovlje je s koncertoma v Laškem 25. avgusta in Petrovčah 28. avgusta zaokrožil niz uspešnih koncertov, na katerih je prepeval dalmatinske pesmi. Ob spremljavi Vilija Kotnika na kitari in Gašperja Kundiha na klavirju so pevci poslušalcem pričarali melos Dalmacije in tako pripravili dva nepozabna večera. Člani zbora pod taktirko Zdenke Markovič sicer slovijo po bogatem repertoarju slovenskih pesmi. Tokrat so posegli po bogati kulturi sosednjega naroda in sodeč po napovedih, to ne bo zadnjikrat. BOJAN PEVEC Obremenjeni zaradi slabšega sluha? Nič več! Se vam kdaj dozdeva, da ljudje ne govorijo dovolj glasno in razločno? Ste zato, ker slabše razumete, morda napeti in slabe volje? Vas pogovori in hrupno okolje spravljajo v stres? Vas kdaj vprašajo, kako je z vašim sluhom? To so lahko prvi znaki naglu-šnosti, ki jih opažajo najprej naši najbližji in ljudje, ki so z nami najpogosteje v stiku. Sami si običajno tega, da slabo slišimo, nekaj časa nočemo priznati, ampak prav je, da smo pozorni na morebitne znake. Prvi znak je lahko tudi glasneje nastavljen televizijski ali radijski zvok (to nam povedo naši družinski člani). f Morda v pogovoru ne slišimo vsega in kar vnaprej sklepamo, kaj nam sogovornik pove ali kar pokimamo ... Gre za povsem običajne znake izgube sluha, ki se večinoma ne pojavijo nenadoma, saj sluh ponavadi izgubljamo j» postopno. Občutki ob tem so pri vsakem posamezniku drugačni. Nekateri se začnejo umikati Г iz družbe, saj res ni prijetno kar naprej govoriti ljudem, naj še enkrat ponovijo, kar so povedali. Zelo podobno je tudi z vidom - dogaja se postopno in ko ne vidimo več jasno, gremo k okulistu. Kaj naj storimo, ko ne slišimo več dobro? Prvi korak je, da sami sebi priznamo, da ne slišimo več najbolje in da potrebujemo pomoč. Prava pot je, da gremo najprej do svojega zdravnika, ki nas nato napoti do ORL-specialista. Če ta oceni, da bi za našo boljšo komunikacijo potrebovali slušni aparat, se bomo pogovorili še s slušnim akustikom. V Celju je na voljo Widexov slušni center, ki ga najdemo v Linhartovi ulici 22 (v neposredni bližine tržnice, za gledališčem, pet minut hoje od splošne bolnišnice), lahko jih tudi pokličemo na 03 588 30 99 ali jim pošljemo elektronsko pošto na info@widex.si. Slušni akustik se bo z nami pogovoril in nam svetoval pri izbiri slušnega aparata. Ti so zdaj že visoko tehnološko izpopolnjeni in izjemno majhni. Predvsem pa ne pozabimo - če se nam zdi, da slabše slišimo, čimprej ukrepajmo, saj bomo sami sebi močno olajšali življenje. Zlata Frančiška in Drugo septembrsko soboto sta petdeset let skupnega življenja praznovala Edvard in Frančiška Jug, rojena Štahl, z Brega pri Polzeli. Civilni obred je na gradu Komenda opravil polzelski župan Jože Kužnik. Frančiška se je rodila leta 1945 na Bregu pri Polzeli kot sedma v družini z devetimi otroki. Zgodaj ji je umrla mati. Edi se je rodil v Vinski Gori leta 1943 v družini s tremi otroki. Njemu je že v otroštvu umrl oče, tako da so vsa kmečka dela prešla na odraščajočega dečka. Usoda je hotela, da sta se dve ranjeni duši zaradi težkega otroštva znašli pred amorjevo puščico, ki ju je združila za vedno. Želela sta ustvariti družino, kjer bi lahko svojim otrokom nudila vse tisto, za kar sta bila sama prikrajšana. Zase in za otroke sta zato ustvarila trden in varen dom na Bregu pri Polzeli. Rodili so se jima hčeri Edita in Zdenka ter sin Edi. Vsi so jima neizmerno hvaležni za vso ljubezen in varno otroštvo. Vrednote, kot so delavnost, pridnost in poštenje, sta uspela prenesti na svoje otroke. Zaposlena sta bila v Tovarni nogavic Polzela, zdaj pa sta že vrsto letu upokojena. Danes sta zato lahko še toliko bolj ponosna na svoje otroke in svojih pet vnukinj. Vsi po vrsti dokazujejo, da imajo dobre korenine, da so tudi otroci njuno šolo življenja odlično prenesli na naslednjo generacijo. Vsi ju vedno znova z veseljem obiščejo, saj mama Fani rada razvaja s svojo dobro kuhinjo, peko sladic, z domačimi vrtninami in vloženo zelenjavo ter sadjem, ata Edi pa je neumoren s svojimi življenjskimi nauki in nasveti, kako stvari izboljšati. Z vsem srcem je tudi čebelar, kar pomeni, da svojim najdražjim sproti sladka življenje. TT BRALCI POROČEVALCI 41 Oratorij v Šentvidu pri Grobelnem Tako kot vsako leto so tudi letos animatorji pripravili oratorij v Župniji Šentvid pri Grobelnem, tokrat je bil že deseti po vrsti. Štirideset animatorjev je skrbelo za sto otrok. Vsak dan je bilo veselo in igrivo, kot se za oratorij tudi spodobi. Glavni junak letošnjega oratorij je bil sveti Vid, saj je zavetnik tamkajšnje cerkve, zato so ga želeli približati vsem otrokom. Veliko časa so posvetili pogovoru o Vidu, hkrati je ostalo dovolj časa še za igre in delavnice. Tako so se zvrstile frizerska delavnica, Edvard Jug kjer je izjemna frizerka Saša poskrbela za pričeske po zadnjih trendih, lesarska delavnica, kjer so izdelali namizni nogomet, delavnica, kjer je električar naučil otroke, kako narediti električni krog, da je zagorela luč, nekateri so plesali na plesni delavnici, spet drugi so se podili za žogo na travniku. Svoje umetniške spretnosti so otroci pokazali na pleskarski delavnici, ko so risali na steno v molitvenem kotičku, ki je vsakoletni del oratorija. Narisali so čudovite podobe pomembnih oseb v zgodovini katoliške vere. Nekateri so se preizkusili v kuhanju, drugi v ročnih spretnostih, ki so jih potrebovali nekoč pri obrteh. Popoldanski čas so izkoristili za igre. V torek so imeli vodne igre, ki so jim pomagale premagovati peklensko vročino. V četrtek so animatorji pripravili pot preživetja v gozdu. Tako so otroci izkusili darove narave in možnost uživanja v njej. Pridružili so se jim šentjurski skavti. Zabave in pestrosti jim torej nikoli ni manjkalo. Odpravili so se tudi na izlet na bližnji hrib Sveti Miklavž. V četrtek so imeli gosta Petra Pučnika, ki jim je na zabaven način povedal o pomenu vere in pričevanja za Gospoda. Še posebej zabavno je bilo zadnji dan, ko so praznovali deseti oratorij. Na velik jubilej so se pripravljali že dolgo in na vrhuncu so skupaj spustili v zrak sto balonov v znak zahvale, zabave in veselja. Z lepimi vtisi so se odpravili proti domu, animatorji pa že kujejo načrte za naslednje leto. URŠKA KORITNIK Timov naslednik? Fotografijo osemletnega Maja iz Gorice pri Slivnici nam je poslala naročnica Aleksandra Zgonec. Fant zatrjuje, da je naslednik Tima Gajserja. Na svojem motorju je zelo suveren, seveda pod nadzorom staršev. Čeprav se je začela šola, se bo še vedno vsak dan popeljal po ulici in pozdravljal sosede. Zlatoporočenca Jug 42 VRTNARIMO PnM^ik ttiljfe Vrtnfcrke, Veselje in žalost na okenskih policah Pri nas doma nimamo ne vrta ne balkona. A imamo šest okenskih polic, dva priročnika za nego rastlin in zelo veliko dobre volje. Prav zaradi tega, dobre volje namreč, vsako pomlad na hodnik pred stanovanjem privlečemo iz trgovine veliko vrečo zemlje, iz kleti plastične in glinene lončke, s tržnice pa kup sadik. Sin in mož se običajno odločita za rože in včasih tudi kakšno zelenjavo, jaz pa za zeliščni-ce, brez katerih si ne morem predstavljati kuharije. Na prvem mestu je timijan (če bi lahko, bi ga dala v prav vsako jed), sledijo majaron, luštrek (za fižolove juhe), pehtran (zelo dobra je krompirjeva solata s pehtranom), žajbelj in obvezno vsaj trije lončki bazilike. Projekt presajanja vodi mož, saj zna prav spretno iz velike vreče v lončke prestavljati zemljo in jo potem pravilno potlačiti ob rastlinicah. Pri tem uporablja rume-no-rdečo plastično lopatko, ki je ostala še iz časov, ko je sin na morju cele popoldneve prestavljal pesek z enega kupa na drugega. Presajanje običajno traja dva tedna, odvisno od ponudbe na tržnici in prijaznosti sorodnikov ter znancev. Ko je večina okenskih polic polna z lončki najrazličnejših barv, se začne vsakodnevno občudovanje rastlinic, celo tako smo veseli, da bi najraje proslavili prav vsak nov list ali cvet. Pred vsakim kuhanjem grem z majhnimi škarjami na »njivo« in jedi spet postanejo polne zeliščnih okusov. Pred leti je sinu uspelo vzgojiti celo šest jagod in nekaj deset paradižničkov. Takrat je bilo prvič in do zdaj tudi zadnjič, da je poskusil surove sadeže. Domače je pač domače. Potem je sredi poletja, nenadoma, kot da bi nekdo tlesknil s prsti, našega veselja konec. Od nekod prihru-mijo majcene mušice, listi bazilike dobijo nekakšne rjavo-sive lise, timijan in majaron se začneta sušiti, pehtran pa nenadoma neha rasti in začne žalostno jemati konec. Prav nobeno zdravljenje ne pomaga in okenske police postajajo vedno bolj prazne. Na koncu vedno ostane le šopek lesenih rož, ki smo ga nekoč prinesli z dopusta v toplih krajih. In tako je iz leta v leto. Še sreča, da je tržnica blizu in da ima tašča velik vrt, s katerega nam potem do pozne jeseni poleg solate in paradižnika pošilja še velike šopke rož in različnih zelišč. Ste za zdrave, okusne in dišeče jagode? (2) Jagoda je najbolj okusna sveža, vendar v času vrhunca zorenja vseh ne moremo zaužiti svežih, zato jih konzerviramo na različne načine: kompoti, marmelade, džemi, žele, sokovi. Na takšen način ohranimo še vedno veliko vitaminov in mineralov, ki jih potrebuje naš organizem v hladnejšem delu leta. Ko je čas za nov ali obnovljen nasad Prejšnjič smo pisali o tem, da je za nasad jagod treba upoštevati, kje na vrtu bomo našli primeren prostor zanje, kako pripravimo gredo in zastriko. Pri zasajanju pa ni nepomembno, kakšne sadike uporabimo. Za domače sadike lahko poskrbimo sami. Pridobimo jih iz že obstoječega nasada (matične rastline). »Pri tem moramo biti prepričani, da so sadike zdrave, da listi ne gnijejo, se ne sušijo in da ima cela sadika bujno rast. Jagoda je ena redkih rastlin, ki za svoj obstoj v času dolgega dne nastavi na rastline živorodni-ce - živice (majhne sadike jagod). Običajno iz ene sadike zraste več živic, uporabimo le najmočnejše in dobro ukoreninjene, kar pomeni, da pri posamezni matični rastlini pustimo največ pet živic. Živice odstranimo in jih posadimo neposredno na prej opisano pripravljeno gredo ali greben,« pravi Štefanija Kos Zidar, ravnateljica Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. Sadike, ki jih kupimo, so običajno vlončene. »Pri nakupu maramo biti pozorni na njihov videz, da niso »sta-rikave«, kar prepoznamo po podaljšanem temnem vratu - poganjku z manjšimi listi,« svari sogovornica. Razlikujemo enkrat rodne in večrodne jagode. Rodne sorte jagod rodijo samo v spomladanskem času, medtem ko imajo večrodne več intervalov zorenja od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Čas sajenja jagod »Jagode sadimo po zorenju, takrat ko rastlina prehaja v drugo rastno dobo in razvije živice. To je pri nas običajno po drugi polovici avgusta in nekje do sredine septembra, če je zelo lepo vreme, lahko sadimo do konca meseca. V intenzivnih nasadih so pravila nekoliko drugačna, saj uporabljajo zamrznjene sadike. Tudi razne spletne trgovine in kataloška prodaja ponujajo zamrznjene sadike,« pravi Kos Zidarjeva. Varstvo jagod S škodljivci na domačih jagodah običajno ni težav. Ob pojavu uši, pršice ali resarje zatiramo z žveplom ali okolju prijaznimi pripravki. Večja nadloga so bolezni, med temi siva plesen. »Ta je v vlažnem letu, kot je letošnje, lahko pra- va nadloga. Zatiramo jo z rednim odstranjevanjem bolnih plodov, včasih tudi cele rastline, če je skoraj v celoti prizadeta. V brezizhodni situaciji uporabimo kemični pripravek,« svetuje Kos Zidarjeva. V hladnejšem delu leta se običajno pojavi rdeča in črna »Vrt, cvetje in sadje v njem so vedno ogledalo lastnika. Področje vrtnarjenja nam ponuja neskončne možnosti za učenje, napredovanje in osebno rast, zato je najpomembnejše, da si ustvarimo prijazen sonaraven življenjski prostor, ki ga oblikujejo vse generacije v družini. Lahko začnemo pri jagodah in vključimo svoje najmlajše,« pravi Štefanija Kos Zidar. Zasaditev tedna listna pegavost, ki jo zatiramo z bakrenimi pripravki, enako kot za sadno drevje in vinsko trto. V primeru hitre izmenjave suhih in vlažnih dni se rada pojavi pepelasta plesen na listih. V ta namen je dobro preventivno uporabiti pripravek na osnovi njivske preslice. »Pomembno pri gojenju jagod je, da po obiranju nanje ne pozabimo. V primeru močnega napada bolezni ali škodljivcev porežemo liste. V času suše jih zalivamo v jutranjih urah in odstranjujemo živice, sicer se nasad preveč zgosti in postane bolj dovzeten za bolezni in škodljivce.« Zdravilni učinki jagod Jagode vsebujejo zelo visoke vsebnosti vitamina C, ki krepi imunski sistem, poleg tega vsebujejo še vitamine A, B1 in B2. Imajo veliko mineralov. Ugodno učinkujejo na jetra in žolčnik ter čistijo ledvice in sečevode. Iz mladih jagodnih listov lahko pripravimo okusen sadni čaj, ki ga zaradi velike vsebnosti čreslo-vine uporabljamo pri vnetjih ustne sluznice, pomaga pa tudi proti driski. Jagode iz intenzivnih nasadov rade povzročajo alergije. MRL, foto: splet Setveni koledar Čas za presajanje je od 23. od 18. ure do 30. ves dan. f s dan. Tina Šraml, Šmarje pri Jelšah 15. če cvet 16. pe cvet do 16. ure, od 17. uri list - polna Luna ob 21. uri 17. so list 18. ne 19. po od 8. ure plod 20. to plod 21. sr od 8. ure korenina Najlepše balkonsko cvetie Uredništvo Novega tednika izbira najlepšo zasaditev balkonskega cvetja. Sodelujete lahko vsi, ki imate takšno zasaditev na oknu, balkonu ali v posodi. Vsak teden bomo v uredništvu izbrali »zasaditevtedna« in jo objavili skupaj z vašim imenom. Fotografije nam pošljite do vključno 1. oktobra na elektronski naslov tednik@ nt-rc.si ali po pošti na: Uredništvo Novega tednika, Prešernova 19, 3000 Celje. Zmagovalno zasaditev bomo razglasili 6. oktobra. Nagrado podeljuje Vrtnarstvo Žolnir iz Celja. VABLJENI K SODELOVANJU! Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz Setvenega priročnika Marije Thun za leto 2016, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki Založba AJDA, Vrzdenec, tel. 01/7540743. ŽIVALSKI SVET 43 »Nič nimam proti šov programom, če konj to rad počne. Če gre za trening na silo, tega ne odobravam. Najbolj sem navdušen nad predstavami, v katerih konji delajo le na besedo, brez prisile.« Gregor Ogrizek s sinom Davidom na razstavi šetlandskih ponijev na Lopati (Foto: arhiv družine Ogrizek) Tekmovanje v vodenem jahanju Za veselje otrok in družine Slovensko združenje rejcev ponijev si prizadeva za širšo uveljavljenost te pasme konj Šetlandski poni kot hišni ljubljenček? Zakaj pa ne! V Slovenskem združenju rejcev ponijev pravijo, da je to konj za vso družino in tudi najbolj primeren, da se otrok nauči jezditi. Zaradi višine -visok je namreč le približno meter - se ga otroci ne bojijo in tudi poškodbe zaradi padca niso problem. Ti majhni in močni konjički so tudi dobrodušnega značaja, enostavni za nego in oskrbo. Zahtevajo pa tako kot vse živali čas svojega lastnika. »Zanimanja za te konje je veliko,« pravi predsednik združenja Gregor Ogrizek, ki se z ženo Slavico ukvarja z vzre-jo teh ponijev, a tudi lam in psov. »Problem so lah- ko finance, ker je vzdrževanje takšnega konja drago, pomeni pa tudi določeno obveznost. Konj namreč potrebuje pozornost vsak dan, sicer je boječ in se brani, če se čuti ogroženo. Večina potem reče, da je hudoben, kar ni res. Če mu damo toplino, se naveže in rad dela z otroki.« Ogrizek se s konji druži že od malega in zadnja leta se ukvarja le še z vzrejo tako doma na kmetiji v bližini Svetega Štefana kot v okolici Podčetrtka, kjer ima šestnajst hektarjev velik ranč z živalmi, ki se tam lahko prosto pasejo. Med osemdesetimi različnimi živalskimi primerki je 27 poni- Poni stane od šeststo evrov naprej, odvisno, za kaj ga imaš. Najdražji konj je na primer samec za razplod, ki je star od pet do deset let. Ogrizek je kobile kupil na Nizozemskem, žreb ca pa uvozil iz Anglije. »Pred vsakim nakupom spremljaš konja tudi do tri leta.« jev. Družinam z otroki omogoča druženje z njimi, ježo, hranjenje ... Razstava in vodeno jahanje Združenje so slovenski rejci ponijev ustanovili pred desetimi leti in na osnovi zgledov iz tujine kmalu imeli svoj vzrejni pravilnik, ki je pomemben za kakovostno vzrejo in mednarodno priznanje pasme. V združenju je dvanajst aktivnih članov, ki imajo petdeset vzrejnih žival, največ je šetlandskih ponijev. Posebej aktivni so štirje -poleg Ogrizka še Vili Petaci, ki ima kmetijo na Rogli, Barbara Turk, ki poučuje konjerejo na šoli v Grmu pri Novem mestu, in Karolina Jamnik Cerk, strokovnjakinja za kopitarje na veterinarski fakulteti v Ljubljani. V začetku septembra je združenje v konjeniškem centru na Lopati pripravilo tretjo razstavo šetlandskih ponijev, ki se je je udeležilo osemnajst konj iz Slovenije in Avstrije. »Med žrebeti je naš poni osvojil prvo mesto, med mladimi žrebeti do dveh let pa prvo in drugo mesto,« je ponosen Ogrizek, ki je na razstavo pripeljal štiri ponije. Dogodek je popestrilo še tekmovanje v vodenem jahanju s štiridesetimi udeleženci. Vodnik v tem primeru vodi konja, ki ga jezdi otrok. Sodniki ocenjujejo jahanje v hodu in kasu, skladnost konja, videz obeh, znanje jahača ... Prostorni pašniki Po Ogrizkovem mnenju bi morali pri nas v klubih otrokom najprej omogočiti učenje jahanja na ponijih, kot to počnejo v tujini. »Konjeniška zveza nas ne podpira dovolj in le redki klubi se odločajo za nabavo teh konj,« pravi sogovornik, ki se je tudi zaradi teh pomanjkljivosti odločil za vzrejo. Za nakup takšnega konja se pogosteje odločajo posamezniki, ki želijo otrokom omogočiti jezdenje. Se je pa treba s konjem ukvarjati, opo- zarja Ogrizek, ki sam z njimi preživi nekaj ur dnevno, in to kljub temu da zagovarja načelo, da naj bo na ranču čim bolj naravno okolje za živali: hlevi odprti, pašniki dovolj veliki. Konje nekajkrat letno očisti, vsaj štirikrat letno jim uredi kopita in vsak teden poskrbi, da je žival osedlana, da se jo pelje na sprehod, da jo otroci jezdijo in da je konj tako vajen ljudi. Premalo o živalski psihologiji Vsakemu, ki se odloči za nakup ponuja, Ogrizek pomaga z nasveti, večkrat tudi preveri, kako je s konjem v novem okolju, in sodeluje pri negi, če so novi lastniki še neizkušeni. »Pomagamo tudi tistim, ki konje nepravilno vzgajajo, in potem je treba žival prevzgo-jiti, kar je dolgotrajen proces, vsako napako odpravljamo nekaj mesecev.« Najdejo se tudi takšni, ki ugotovijo, da konju niso kos. Ogrizek je zato že nekaj živali odkupil. »Cilj nam je, da so zadovoljni ljudje in živali.« Z ženo nabirata znanje na raznih razstavah, sejmih in predavanjih in čeprav veliko ve, prizna, da se človek celo življenje uči. »Predvsem o psihologiji živali in pravilnem pristopu do njih bi se morali pri nas učiti rejci, a tega nihče ne uči in tudi tega znanja pri nas skorajda ni,« je kritičen Ogrizek, ki v tem vidi primanjkljaj pri delu zveze in veterinarske fakultete. »Poznam nekaj ljudi, ki znajo delati s konji, a so se zaprli v svoj krog in ne širijo tega znanja, kar je škoda.« TATJANA CVIRN Foto: URŠKA KAMENŠEK 44 PISMA BRALCEV Modri telefon Nezadovoljna dopustnica Bralka iz Maribora se pritožuje zaradi pomanjkljivih turističnih uslug med letovanjem. S slovensko turistično agencijo je letovala v turističnem naselju v Baški vodi v Dalmaciji, kjer je bila po njenih opažanjih hrana enolična. Omenja, da količina hrane za vse goste naj ne bi zadoščala in da je bila čistoča v jedilnici slaba. Zmanjkovalo naj bi jedilnega pribora, posoda naj ne bi bila dovolj oprana, uporabljena posoda naj bi ostajala na mizah. Več gostov naj bi imelo zato prebavne težave. Tudi v bungalovih je bila izolacija stropa zelo slaba, saj je slišala vsak korak. Zveza potrošnikov Slovenije svetuje, da izberete zaupanja vredno agencijo. Če agencije, ki ponuja zanimiv aranžma, ne poznate, poskušajte pridobiti podatke o njej pri znancih ali na spletnih forumih. Poleg tega si vzemite čas in preberite splošne pogoje agencije ter ji svoje posebne zahteve pisno sporočite (na primer kakšen dostop do plaže potrebujete in kakšna prehrana vam ustreza ...). Pozorni bodite tudi na podatke o namestitvi, saj se lahko hoteli iste kategorije na Hrvaškem, v Turčiji, Tuniziji ali Egiptu zelo razlikujejo. Uradna kategorizacija hotelov v teh državah ni pravi pokazatelj njihove kakovosti, zato je vloga turistične agencije - da zagotovi potrošniku ustrezne podatke o kakovosti namestitve - še toliko pomembnejša in odgovornejša. Na spletnih forumih preverite tudi, kakšne so izkušnje drugih potrošnikov. Če gre na dopustu karkoli narobe, ukrepajte takoj, opozarja Zveza potrošnikov Slovenije. Vsako pomanjkljivost nemudoma sporočite predstavniku turistične agencije, torej na kraju samem. Agencija vam mora že pred začetkom potovanja posredovati ime in priimek lokalnega predstavnika turistične agencije, njegovo telefonsko številko oziroma podatek, kam lahko reklamacijo naslovite. Če lokalnega predstavnika ni, morate dobiti vsaj telefonsko številko, na katero lahko pokličete agencijo. V primeru, če na pomanjkljivosti ne boste opozorili takoj, po vrnitvi domov pisne pritožbe ne boste mogli vložiti. Po končanem potovanju zahteva večina agencij kot pogoj za obravnavanje pritožbe po končanem potovanju zapisnik, iz katerega je razvidno, da pomanjkljivosti ni bilo mogoče odpraviti na kraju samem. Če imate težave s pridobitvijo zapisnika, obvestite agencijo nemudoma po telefonu, s SMS-sporočilom ali z e-sporočilom. V primeru, da ste imeli zaradi neustrezne izvedbe potovanja dodatne stroške, vse račune shranite. Fotografirajte pomanjkljivosti, kot so na primer neustrezna namestitev, nezadostna oprema hotela oziroma, če je kaj narobe s plažo. Kopije računov in fotografije joriložite pritožbi. Pazite tudi na rok za vložitev pritožbe. Zakon namreč določa, da mora potrošnik poslati pritožbo organizatorju potovanja najpozneje v dveh mesecih po končanem potovanju. Turistične agencije v splošnih pogojih opozarjajo, da skupinskih pritožb ne bodo obravnavale. Zveza potrošnikov zato svetuje, da napišete samostojno pritožbo, kot dokaz pa lahko priložite skupno izjavo potnikov. Poleg zahteve za znižanje cene ali za vračilo vplačanega zneska lahko zahtevate tudi povrnitev morebitne škode. Okoli sejma »svinjsko« Poklicala je občanka, ki se pritožuje zaradi neurejenosti območja okoli tako imenovanega svinjskega sejma v Celju. Velike luknje ob cestišču, kjer parkirajo obiskovalci, jo še najbolj spominjajo na ribnike. Poleg tega je opazila na okoliški zaraščeni površini ogromno zdravju nevarne ambrozije, ki jo je po zakonodaji treba redno odstranjevati. Želi odgovor Mestne občine Celje. Iz Oddelka Mestne občine Celje za okolje in prostor ter komunalo odgovarjajo: »Na območju sejmišča je urejena makadamska površina, kjer so potrebe po vzdrževanju odvisne tudi od vremenskih okoliščin. Upravljavca sejmišča smo seznanili s pobudo občanke. Med terenskim ogledom je bilo ugotovljeno, da ambrozija ne raste v neposredni okolici sej mišča, ampak na območju, kini v lasti MestneobčineCelje. Lastniku bo poslae dopio s predlogom za nadaljnje ukrepanje.« BRANE JERANKO ALBUM S CELJSKEGA V predšolski koloniji v Celjskem domu v Baški na otoku Krku poleti 1960 Peta v drugi vrsti z leve je lastnica prispe-vane fotografije (označena s križcem) Cvetka Žmaher, por. Škoflek. Med prepoznanimi so še Ignac Brglez, sedi prvi z leve, in ob njem njegova sestrica. Deklica v predpasniku, ki stoji prva v prvi vrsti, Majda Marinič (por. Rojc), je nekdanja ravnateljica OŠ Vojnik. V zadnji vrsti tretja z desne je Martina Lanegar (por. Habjan). V ozadju druga z leve je tova-rišica Agica, ob njej črnolasa deklica Zvonka Benedejčič. Spomini Čeprav smo v šestdesetih letih prejšnjega stoletja živeli še zelo skromno, mi je bilo dano prav v vseh osnovnošolskih letih odpotovati v počitniško kolonijo v Celjski dom v Baško, za kar sem mami iskreno hvaležna. Ko smo se z družino po tridesetih letih vrnili v Baško, so se prebudili lepi in nepozabni spo- mini na otroška in mladostna leta. Bili smo ena prvih generacij, ki smo kolonijo preživeli v Celjskem domu v Baški, saj so ga predali namenu leto prej, in sicer 3. junija 1959. Zanimivo je, da se je po objavi te fotografije na mojem FB-profilu na njej prepoznal fantič Ignac Brglez (sedi prve z leve), ki zdaj živi v Avstraliji. Upam, da bo kmalu prišel na obisk v rodno Celje in bova skupaj obujala spomine na otroške brezskrbne počitniške dni v Baški na otoku Krku. Prispevala: Cvetka Škedelj (Celje) Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje info: 03-426-17-36 (Srečko Maček). Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije -osebni spomini 20. st. D J i Za zanesljivo inkakovostnooskrboodjemalcev Elektro Celje je v letu 2015 električno energijo distribuiralo 150.077 gospodinjstvom in 19.929 poslovnim odjemalcem, ki smo jim skupno zagotovili 1.929 GWh električne energije. Elektro Celje, d. d., je v letu 2015 poslovalo uspešno. Cilji so bili preseženi, prav tako so bili preseženi poslovni prihodki. Stroški so bili obvladovani v okviru poslovnega načrta. Načrtovani dobiček je bil presežen. Ključne naloge družbe Elektro Celje so upravljanje, vodenje in obratovanje distribucijskega sistema ter vzdrževanje, gradnja in obnova elektrodistribucijskih vodov ter naprav elektroenergetske infrastrukture z namenom zagotavljanja stroškovno učinkovitega in dolgoročno stabilnega distribucijskega omrežja. Distribucijsko območje Elektra Celje, d. d., zajema tri osrednje slovenske regije, in sicer Savinjsko, Koroško in Spo-dnjeposavsko s štiridesetimi občinami v celoti in z dvema delno. Temu primerna je tudi razpršenost vodov in naprav, ki glede na dolžino predstavljajo najdaljše omrežje med vsemi petimi distribucijskimi družbami v Sloveniji. Ves čas je naš osnovni cilj zadovoljstvo odjemalcev. Glede na neposredne stike, ki jih gojimo z njimi, kot tudi na minimalne reklamacije, ki jih obvladujemo, ocenjujemo, da smo pri tem uspeli. Vrsta naložb Naložbe smo izpeljali v višini 21,8 milijona evrov. V gradnjo novih srednjena-petostnih (SN) in nizkonapetostnih (NN) vodov ter naprav smo vložili 7 milijonov evrov. Zgradili smo 36 novih transformatorskih postaj TP (20/0,4 kV), 4,2 km SN--daljnovodov, 46,74 km SN-podzemnih vodov in 35,9 km NN-kabelskih vodov. V rekonstrukcijo omrežja smo vložili 9.2 milijona evrov. Večina teh sredstev je bila namenjena za popravilo škode, ki je na elektroenergetskem omrežju nastala februarja 2014 kot posledica žleda. Popravili smo 42,3 km SN-daljnovodov, zgradili 11,9 km SN kablovodov, kablirali 192 km NN-omrežja, obnovili 20 gradbenih delov TP, v 44 TP smo zamenjali opremo. Za naložbe v ostale eneogetsNe obj eOte emo na men i li 3,2 m ilij ona evrov. e jeosta ne k v oiši ni 2,4 milijona evroe je bil pamenjen ea nee.ergetske inresti-cije. Med josameznimi naložbami smo največ sredstev v letu 2П15 namenili za merilno-krmilne naprave (elektronsei števci električne eeergpe) ip za eeme- njavo starej'ših distribucijskih transformatorjev. Med večjimi naložbami velja omeniti srednjenapetostne kablovode iz RTP Žalec in dvoiistemski srednjenapetostni kabloeod 2x20 kV RP Laško-Jurklošter-Podhum.Obnovili smo daljnovoda RTP Šentju r-RP Podplat in daljnovod Icoketer ogradili traneformatorsko postajo Lokve s SN- koblovodi. Usmerjeni v razvoj Družba Elektro Celje, d. d., je kot članica mednarodnega konzorcija uspešno kandidirala na razpisu evropskega programa za razvoj in raziskave Horizont 2020. Tako smo se v letu 2015 kot eno od osmih podjetij in kot ponudnik distribucijskega poligona vključili v evropski razvojniprojektFlex4Grid. Ta se osredo- toča na razvoj odprtega tehnološkega sistema za upravljanje podatkov in na zagotavljanje storitev, ki bodo omogočale upravljanje prožnosti uporabnikov distribucijskega omrežja tako pri porabi kot tudi pri proizvodnji električne energije. Namen projekta je zagotovitev krmiljenja odjema in s tem povezanih dodatnih storitev, projekt pa bo trajal 36 mesecev. Skladno s priporočili upravljavca državnega premoženja smo v letu 2015 sprejeli načrt korporativne integritete, s katerim smo se vsi zaposleni odločili za zagotavljanje skladnosti poslovanja z zakonodajo, s strokovnimi pravili ter priporočili in z internimi pravili družb v skupini ter v skladu z dobrimi poslovnimi običaji in etičnimi načeli. Prav tako smo izvedli aktivnosti in uvedli model poslovne odličnosti kot orodja za upravljanje in vodenje podjetja. Z izvedbo samoocenitve smo pridobili objektiven, celovit in analitičen vpogled v delovanje in rezultate družbe na poti odličnosti in prepoznali ključne priložnosti za izboljšave procesov in delovanja družbe za uresničevanje strateških ciljev. Elektro Celje, d. d., je od januarja do junija 2016 ustvarilo 3,1 milijona evrov celotnega dobička, kar je za 20 odstotkov več od doseženega v enakem obdobju lani in 19,9 odstotka več od načrtovanega za obdobje prvih šest mesecev leta 2016. S ciljem, da zagotovimo zanesljivo, kakovostno, stroškovno učinkovito in okolju prijazno oskrbo odjemalcev z električno energijo ter izvajanje s tem povezanih storitev, bomo tudi v letošnjem letu za investicijska vlaganja namenili 21,3 milijona evrov. Promocijsko besedilo Podjetje je imetnik treh standardov kakovosti, ISO 9001/2000, ISO 14001/2004 in OHSAS 18001, ki jih vsakoletouspešnocertificira, prav takoje lastnikcertifikata Družini prijazno podjetje. Ш Iff/ Elektro Celje, d.d. ^— /// OSVETLJUJEMO ŽIVLJENJE © Naše poslanstvo je zanesljiva, kakovostna, stroškovno učinkovita in okolju prijazna oskrba z električno energijo. Vsak dan, vsak trenutek napajamo življenje, da lahko naši uporabniki brezskrbno uresničujejo svoje potrebe in želje. C6 www.elektro-celje.si O ZA ZDRAVJE 45 Kri - vir življenja Vaša plemenitost se z darovanjem krvi pretaka v drugem človeku V Splošni bolnišnici Celje letno opravijo 10 tisoč odvzemov krvi. To pomeni kar 4,4 milijona mililitrov krvi. V Transfuzijskem centru Celje na začetku leta pripravijo načrt krvodajalskih akcij tudi na terenu. Seznam z datumi, urami in kraji je objavljen na njihovi spletni strani. Darovanje krvi je najbolj plemenito dejanje človeka za nekoga, ki v nujni situaciji, zaradi poškodbe ali bolezni, potrebuje to tekočino, da preživi. Včasih so največ krvi potrebovali poškodovani v prometnih nesrečah, v zadnjih letih pa so razmere pokazale, da na Celjskem kri najbolj potrebujejo bolniki s krvnimi boleznimi in boleznimi kostnega mozga ter onkološki bolniki. »Največ bolnikov, ki potrebujejo kri zaradi narave svoje bolezni, so na hemato- onkološkem oddelku, pa tudi gastroenterološki bolniki kri dobivajo redno,« pravi namestnik predstojnice Transfuzijskega centra Celje Zoran Bolta, dr. med., specialist transfuzijske medicine. Pri poškodovanih in pri operativnih posegih se je potreba po krvi v zadnjih letih zmanjšala tudi zaradi razvoja tehnologije pri posegih. Možnosti za okužbe ni Kri, ki jo krvodajalec daruje, ločijo na tako imenovane krvne komponente. »Iz te krvi pripravimo koncentrirane eritrocite, koncentrirane trombocite in svežo zmrznjeno plazmo,« razlaga Bolta. Od poškodbe ali bolezni bolnika je nato odvisno, kaj prejme. Denimo, če ima nekdo anemijo, dobi koncentrirane eritrocite, ki jim zdravniki dodajo še ohranitveno raztopino. Pri obdelavi kri istočasno testirajo tudi na določene morebitne okužbe krvodajalcev. Denimo z virusom HIV, hepatitisom ali sifi- lisom. Zelo redko se zgodi, da pri krvodajalcu takšno okužbo zaznajo. Pogoji testiranja, preverjanja in obdelave krvi so tako varni in temeljiti, da se nikakor ne more zgoditi, da bi bolnik prejel okuženo kri. Če jo pri testiranju zaznajo, krvodajalca o tem zaupno obvestijo, kri pa izločijo iz uporabe, razlaga Bolta. Med krvodajalci tudi mladi Vsako leto se za krvodajalstvo odloči okoli 10 odstotkov ljudi, ki krvi nikoli prej niso darovali. Vzroki so različni. Mnogokrat so povezani z izkušnjami iz okolja, ko ljudje poznajo koga, ki je kri zaradi bolezni ali poškodb potreboval in na tak način spoznajo, kako pomembno je to dejanje. Veliko je odvisno tudi od vzgoje mladih, nakaže sogovornik. »V Transfuzijskem centru Celje ob dnevu odprtih vrat predavamo dijakom tretjih letnikov srednjih šol in takrat se nekaj odstotkov teh mladih odloči postati krvodajalec in nato kri darujejo redno. S tem nadomestijo tudi tiste, ki morda krvi ne morejo darovati več. Je pa tradicija krvodajalstva na Celjskem zelo dolga, čez dve leti bo naš center praznoval 70 let delovanja.« Dobra priprava Redni krvodajalci postopek odvzema krvi že dobro poznajo, nekateri so kri darovali že stokrat ali še večkrat! Na odvzem se je treba dobro pripraviti, priti zdrav, spočit. Krvi nikoli ne odvzemajo na tešče. Tudi po odvzemu se mora krvodajalec počutiti dobro, se izogibati težjim fizičnim aktivnostim. Kri lahko daruje vsak, ki je star od 18 do 65 let in tehta vsaj 50 kilogramov, mora pa biti tudi zdrav. Kri smo darovali tudi mi Za poškodovane in bolne, ki potrebujejo kri, smo se tudi v naši medijski hiši odločili, da se bomo skupaj udeležili krvodajalske akcije. Vemo, da se krvodajalci skoraj nikoli ne izpostavljajo javno. To je njihova vrlina. Poleg plemenitosti in humanosti. Z našo akcijo pa smo želeli podpreti krvodajalstvo na sploh in morda koga, ki še do zdaj nikoli ni daroval kri, spodbuditi, da to stori. Medtem ko ženska lahko kri daruje samo na vsake štiri mesece, pa gre lahko moški na odvzem vsake tri mesece. Odvzame se 450 mililitrov krvi, kar je do 13 odstotkov celotnega volumna krvi in ta količina je za krvodajalca neškodljiva. Čas treh oziroma štirih mesecev po zadnjem odvzemu je pomemben zato, ker se v tem času telo rege-nerira in procesi v telesu in v krvi nadomestijo izgubo. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA NASVET TEDNIKOVEGA ZDRAVNIKA »Da bo kri čim bolj krožila po telesu, poskrbite za dovolj gibanja in telesno vadbo, ki pa naj bo vedno prilagojena vaši telesni pripravljenosti. Zaužijte veliko svežega sadja, zelenjave, polnozrnatih izdelkov in rib ter se izogibajte mastni, preslani, predelani hrani in sladkarijam. Tudi kaditi prenehajte, saj nikotin poveča nalaganje maščob v žilne stene in poviša hitrost utripanja srca ter krvni tlak. Redno si merite krvni tlak, pa tudi stresu se izognite, če se le da. Poskrbite za kakovosten počitek in dovolj spanja.« Takole smo se v Transfuzijski center Celje odpravili v ponedeljek. Sprejela sta nas namestnik predstojnice Transfuzijskega centra Celje Zoran Bolta, dr. med., specialist transfuzijske medicine, in tiskovna predstavnica SBC Danijela Gorišek. M THERM AN A lusko OSTEOPATSKA-KIROPRAKTIČNA AMBULANTA V ZDRAVILIŠČU V LAŠKEM dr. Vershinin Andrey - :>R. OSTEOPAT1JE, ORTOPED, REVMATOLOG TEL.: 03 734 51 28, GSM: 031 566 262 WWW.CENTERZDRAVJA.NET; E-POŠTA: VERS1NIN ANDREJ@GMAlLCOM v_/ 46 RAZVEDRILO ANEKDOTE M Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Spraševali smo vas, kako se imenuje priloga, ki jo vsako leto izdamo pred Mednarodnim sejmom obrti in podjetnosti. Pravilen odgovor se glasi: Mosova Petica. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali kupon naročnika Matica Ambrožiča iz Brezovice, ki mu bomo poslali majico NT&RC. Čestitamo. NAGRADNO VPRA7ANJE Cilj izleta presenečenja za naročnike je znan. Kam jih bomo odpeljali? Ime in priimek Naslov Kontaktna telefonska številka Odgovor Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 20. septembra, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC. Šali nam je poslala Milka Selič iz Gorice pri Slivnici. Zobje Mala Tina vpraša mamo: »Mami, ali je res, da nam dobri Bog zobe dvakrat podari, tretjič jih moramo pa sami plačati?« Otroci Ona: »Dragi, ko se bova poročila, bova imela štiri otroke.« On: »Kako veš, da prav štiri?« Ona: »Zdaj živijo pri moji mami.« Maša in martini Mladega duhovnika pošljejo na redko naseljeno Kočevsko, kjer je zelo osamljen. Po letu dni se odloči za obisk starega župnika, ki prav tako živi v divjini, da najde pri njem tolažbo in spodbudo. »Kaj vam pomaga vzdržati v tej samoti?« »Maša in dva martinija dnevno,« odgovori župnik. »Bi spili kozarček z mano?« »Z veseljem, zelo rad.« Župnik se obrne proti kuhinji in zavpije: »Maša, zmešaj nama dva martinija!« Presenečenje Žena, ki se pozno ponoči po enem tednu vrne s službenega potovanja, tiho odpre vrata spalnice, odgrne pokrivalo na postelji in zagleda štiri noge, ki molijo izpod odeje. V trenutku se ji zamegli pred očmi, pograbi baseball palico, ki je bila za vrati, in prične udrihati po odeji. Ko se utrudi, odide v kuhinjo po pijačo, da si malo opomore od šoka. Tam pa ponovno doživi šok, ko za mizo zagleda svojega moža, ki pije pivo in ji reče: »Tvoji starši so prišli na obisk, pa sem jima odstopil najino posteljo. Pojdi ju pozdravit ...« Čudovito Pri pouku spoznavajo cvetlice in učiteljica reče učencem, naj vsak našteje vsaj eno. »Tulipan!« se je oglasila Barbara. »Čudovito!« je vzkliknila učiteljica. »Nagelj!« je rekla Metka. »Čudovito!« »Narcisa!« je rekel Bojan »Čudovito!« se je spet oglasila učiteljica. »Marihuana!« se je oglasil Jure. »Kakšna roža pa je to?« je strogo vprašala učiteljica. »To ni roža,« je pojasnil Jure, »je pa čudovito!« Sprostitev Jože pride v posteljo pijan kot mavra. Ploskne svojo Marijo po zadnjici in zavzdihne: »Prav dobro nama je!« »Tebi je mogoče že dobro,« je besna Marija, »meni pa je slabo zaradi tebe.« Jože malo pomisli in reče: »Veš kaj, matičar je rekel >v dobrem in slabem<. Sprosti se in zaspi.« »Ja. Matičar je rekel tudi >dokler vaju smrt ne loči<. Zdaj se pa ti sprosti in zaspi, če upaš.« AFORIZMI Moja žena je najbolj čudovita ženska na svetu. To ne mislim samo jaz - tudi ona misli tako! Zabavne s spleta radio celie 1 4 3 6 9 9 5 7 2 7 9 1 8 4 1 8 2 2 3 5 3 1 5 8 7 Ruska carica Katarina II. (1729-1796) se je sprehajala po vrtu v Sankt Peterburgu. Všeč ji je bila neka rastlina, ki se je že zgodaj razcvetela, in naročila je, naj tja postavijo stražo, da je ne bi kdo pohodil. Leta kasneje je car Aleksander II. (1855-1881) zagledal stražarja sredi trate. Nihče mu ni znal pojasniti, zakaj tam stoji oborožen vojak. Končno se je neki zelo star vrtnar spomnil na tisto rastlino. Stražarsko mesto so ukinili. Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV / » - - - -. Za vsak primer Po statistiki Štajerci v povprečju na leto prepešačijo 1500 km. Po drugi statistiki Štajerc popije letno 182 litra alkoholnih pijač. Zaključek je, da Štajerc v povprečju porabi 12.1 I/na 100 km. Več kot Lada Niva ! - - Vprašal me je, zakaj hiša ni pospravljena, če sem ves dan doma. Jaz pa njega, zakaj nismo bogataši, če ves čas dela... Vir: splet Štorija, o kateri pišem, je sicer stara že nekaj let, a je povsem resnična in me vedno znova nasmeji, ko se spomnim nanjo. Začelo se ni nič kaj komično, prej tragično. Vsaj tako bi lahko označila izgubo ali nezaznano krajo denarnice z nekaj malega gotovine in vsemi dokumenti. Izguba ne boli in tudi panike ni vse do trenutka, ko se zaveš, da ti nekaj manjka. In potem obrneš vse žepe, pre-mečeš vse torbice in povsem izprazniš avto. Ko denarnice še vedno ne najdeš, se film v glavi zavrti nazaj - kdaj sem jo nazadnje uporabila? A na srečo tokrat nisem iskala svoje denarnice. Torej, pred leti sva s partnerjem nakupovala v enem od celjskih trgovskih središč in kot pravi»gentleman« je plačal on. Torej je moral denarnico pri blagajni še imeti. Potem se je za njo izgubila vsaka sled. Sklenila sva dogovor, da če denarnice do naslednjega popoldneva ne bova našla, bova sprožila akcijo prekli-cevanja vseh mogočih kartic. Čez nekaj ur - partnerje bil takrat v službi, jaz sem bila zaradi porodniškega dopusta doma - je zazvonil stacionarni telefon, ki se je sicer oglasil zgolj takrat, ko so anketarji želeli preveriti javno mnenje. Na drugi strani sem zaslišala prijazen moški glas, ki je povedal, da kliče s Policijske postaje Laško. V redu. Samo trenutek. Policist. Glas se mi je kar malo zatresel, preden sem ugotovila, da ima komandir, katerega imena se ne spomnim več, pravzaprav dobre novice. »Gospa, ali na tem naslovu živi ta in ta?« je vprašal. Pritrdila sem in povedala, da je trenutno zdoma. »Morda kaj pogreša?« je nadalje spraševal policist. In malo za šalo, malo za res sem rekla, da v tem trenutku REŠITEV SUDOKU 221 5 9 4 2 7 1 8 6 3 1 6 3 4 8 5 2 7 9 2 8 7 6 9 3 1 4 5 9 3 8 1 5 4 6 2 7 7 1 6 8 2 9 3 5 4 4 5 2 3 6 7 9 1 8 8 7 1 9 4 6 5 3 2 3 2 5 7 1 8 4 9 6 6 4 9 5 3 2 7 8 1 razen denarnice ničesar. Niti na kraj pameti pa mi ni padlo, da bi lahko laški policisti imeli kaj opraviti s tem, ko je vendar Žalec povsem v drugi smeri. »Za smetnjakom pri naši postaji smo našli denarnico, denarja sicer ni v njej, dokumenti pa so,« je povedal. Po kratki besedni izmenjavi sva ugotovila, da gre za pravo denarnico, ki jo je prijazen lopov odvrgel na policijski prag. In se dogovorila, da pridem ponjo. Tako sem se z nekajmesečnim dojenčkom in babico, ki sem jo zraven vzela za varuško, odpeljala na Policijsko postajo Laško. Tam me je pričakal nasmejan policist, me podrobno izprašal o vsebini denarnice. Povedala sem vse, kar sem spomnila in na kar me je pred tem v pogovoru opozoril partner. Glede na to, da sem govorila z uradno osebo in ne s prijateljico ob kavi, sem kakšno malenkost, na primer vijoličen ovitek z napisom Durex, izpustila. Na srečo to prijaznega moža postave ni odvrnilo, da mi denarnice z dokumenti ne bi izročil. Podpisala sem še kup dokumentov in odšla. Še preden smo se ob otroškem vreščanju pripeljali do Celja, zazvoni telefon. In da, v nasprotju s pravili sem se oglasila, čeprav sem vozila. Lastnik denarnice je želel preveriti, kako je šlo s policistom. Ko sem mu na hitro opisala postopek, se je samo zasmejal in rekel: »Že vse vem.« Kako? Preprosto. Gospod policist, ki ima izjemen čut za sočloveka, ga je takoj po mojem odhodu iz pisarne poklical, ga obvestil, da mi je izročil denarnico z vsemi stvarmi, ki so bile v njej, ko so jo našli. Z nekoliko zadrege je menda priznal, da v denarnici, ki jo bom prinesla domov, vendarle ne bo čisto vsega, kar je bilo v njej, ko so jo našli. »Veste, ker niste prišli ponjo sami, ker je prišla žena, smo za vsak primer iz predalčka odstranili kondom.« Da, za vsak primer. Moška solidarnost. Vprašanje je le, kaj bi se zgodilo, če bi bila namesto policista policistka. IZGUBLJENA radio cehe RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka MOČEN, KRATKOTRAJEN DEŽ ANGLEŠKA PEVKA NEKDANJI KITAJSKI POLITIK XIAOPING GOSPOD (ANG.) REŽISERKA VOGELNIK ABELOV BRAT Povsod z vami LUDOLFOVO ŠTEVILO NAUK O LEPEM AMERIŠKI REŽISER (OLIVER) NEKD.AM. TENISAČ COURIER ALMA KARLIN SEZNAM DOLOČENIH ARTIKLOV 23 ŽLAHTNI PLIN PROSTOR ZA PSE PRAVILA ZA STIKE PREDSTAVNIKOV DRŽAV GORSTVO NA ZAHODU AMERIŠKE CELINE INDIJSKO MESTO VEDA O AM. ANGLEŠČINI, KNJIŽ. IN KULTURI 10 DIRIGENT KUNEJ MEDVEDOVO BIVALIŠČE SUROVINA ZA PLATNO OPOJNOST (REDKO) SLOVENSKI PUBLICIST (FRANČEK) SREDSTVA ZA MAZANJE IGRALEC BAN BOGAT IN VPLIVEN ČLOVEK NERODNEŽ (SLABŠ.) POSLEDICA USEDANJA TAL ENAKI ČRKI ULIT BLOK KOVINE VLADE DIVAC IZDELOVALEC KRUHA RIMSKA 12 PREROŠKA NIMFA IME (LAT.) SL. KIPAR (ZDENKO) NATEZALNIK (REDKO) ZINEDINE ZIDANE JAKOSTNA STOPNJA POTRESA 24 GLASBENIK MORETTI KITOVE KOŽNE GUBE 20 KDOR VERUJE V BOGA RIŽAM E LUNINA IMMI E MENA PRIVLAČNA ŽENSKA (POG.) VETRNI JOPIČ ŽENSKA, KI TELOVADI TELOVADNA PRVINA HRV. PEVEC (DUŠKO) ZLATAN IBRA-HIMOVIĆ NOVINARKA NEKDANJI NA POP TV POLITIK (DARJA) (STANE) STREHA (STAR.) MEDNARODNA OZNAKA NIGERIJE 14 KRMA ZA KONJE DRUGA OBLIKA GENA KRISTUSOV UČENEC DELOVNI PRIPOMOČEK ČUVAJ REDA SODOBNIK ILIROV PRENEHANJE DEJAVNOSTI EVA IRGL GLASBILO PREBIVALCI Z MEHOM ARTIČ 15 AMERIŠKA VESOLJSKA LADJA NASPROTJE DOBREGA KAR JE 16 ZRAŠČENO STROK. ZA ORTOPEDIJO SOPRA-NISTKA RADOVAN VINKO OŠLAK STAROGRŠKO MESTO VZDRZEN ČLOVEK KOS POHIŠTVA NEKD. ŠVIC. SMUČAR KÄLIN Bom napisal, da je umrl... 22 TULEC Z VŽIGALNO KAPICO GOSPOD (ČEŠ.) ŠVEDSKI ZGODOVINAR ALIN GRŠKI JUNAK RIBIŠKE VILICE HIMALAJSKA KOZA OKOLICA (ZASTAR.) STARA PLO-ŠČINSKA MERA JUDOV SIN LADO NEOBDELA-LESKOVAR NA ZEMLJA 13 DUBROVNIK NACISTIČNI VODITELJ (ADOLF) 7 19 4. IN 22. ČRKA AM. IGRAL. HUNTER PRIOČESNA LEČA PREPERELA KAMNINA Nagradni razpis 1. nagrada: Kuharske bukve in majica NT&RC 2. nagrada: Kuharske bukve NT&Rc 3. nagrada: majica NT&RC 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 Ime in priimek: Naslov: Kontaktna telefonska številka: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Pobarvajte življenje v svoje barve 48 mandal za umiritev in dvig zavesti. Ll?'^i^©^i^i-fee Ona: Teden bo sicer naporen in poln presenečenj, vendar boste s svojo energijo vsekakor uspeli razrešiti vsako še tako zapleteno situacijo. Konec tedna si boste privoščili malce ponočevanja, kar vam ne bo prav nič škodilo. On: Nikar se ne otepajte ponujenega vabila, saj ste ga navsezadnje presneto dolgo čakali. Izkoristite ugoden trenutek, ki ni ugoden samo za vas. Toda vseeno vam bo uspelo tekmece hitro prelisičiti. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 20. septembra. Geslo iz številke 36: Mosova Petica znova pri vas. Izid žrebanja 1. nagrado, Kuharske bukve in majico NT&RC, prejme: Franci Teržan iz Gorice pri Slivnici. 2. nagrado, Kuharske bukve NT&RC, prejme: Marija Mlakar iz Petrovč. 3. nagrado, majico NT&RC, prejme: Jožef Železnik s Frankolovega. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. Ona: Sprejeli boste ponudbo simpatičnega znanca, ki ste jo že kar nekaj časa po tihem pričakovali. Teden se bo razvijal povsem po vaših pričakovanjih, saj bosta našla veliko skupnih točk, ki vaju bodo še dodatno zbližale. On: Ko se vam bo ponudila nova priložnost, nikar ne ostanite ravnodušni, ampak se potrudite po svojih najboljših močeh. Je že res, da je vaša trenutna situacija več kot odlična, vendar je dobro, da poskrbite tudi za prihodnost. DVOJČKA Ona: Če boste preizkušnjo dobro prestali, se vam bodo odprla marsikatera vrata, ki so vam bila do zdaj zaprta. In to tako na poslovnem področju kot tudi v povsem zasebnih zadevah. Torej se vam res splača potruditi. On: Prijatelj vas bo naprosil za uslugo, ki mu jo boste z veseljem izpolnili. S tem boste vsekakor pridobili dobrega zaveznika in predvsem prijatelja. Sicer boste pošteno utrujeni, vendar na vsak način zadovoljni. Ona: Tudi doma je lahko lepo, še posebej če boste uredili odnose s partnerjem, ki si zadnje čase prizadeva, da bi bila čustva med vama ponovno takšna, kot so bila nekoč. Pomagajte mu pri tem in ne bo vam žal. On: Kritičen pogled nase vam zagotovo ne bo škodoval. Ali se vam ne zdi, da ste začeli preveč zanemarjati prijatelje? Poskusite spet navezati stike, ki ste jih nekoč že imeli. To vam bo vsekakor koristilo. Ona: Poglejte okoli sebe in videli boste, da vas nekdo prav bolestno obožuje. Stopite mu nasproti in ne bo vam žal. S prijateljico boste sklenili določen kompromis, ki bo ugajal tako njej kot vam. On: Maščevanje je sladko, vendar vam bo nakopalo tudi nekaj malega nevšečnosti, ki vam nikakor ne bodo pogodu. Zato raje dvakrat premislite, preden se boste ponovno spustili v kaj zapletenega. DEVICA Ona: Ne zmenite se za osebo, ki vam vztrajno poskuša zagreniti ljubezensko življenje s tem, da stalno vnaša napetost med vas in partnerja. Raje se posvetite svoji ljubezni z vsem srcem in težave bodo hitro za vami. On: V vaši bližini se bo pojavila neznanka, ki se bo očitno želela spoprijateljiti z vami. Kljub temu da boste od začetka kar nekako preveč nezaupljivi, se vam obeta prav prijetno doživetje. TEHTNICA J*J Ona: Pripravite se na resnično presenečenje, ki vam bo v dokajšnji meri spremenilo dosedanje občutke do partnerja. Nekdo vam bo povedal nekaj zelo lepega, vi pa mu ne boste verjeli. Še žal vam bo. On: Nekomu lahko zaupate, čeprav bo v začetku kazalo, da vas namerava pustiti na cedilu. Obeta se vam ljubezenska dogodivščina, ki vam bo prinesla veliko več topline in čustev, kot boste morda pričakovali v začetku. ШЛШ Ona: Pripravljali boste praznovanje prijetnega dogodka, pri čemer boste v največji meri mislili na partnerja, ki ga želite prijetno presenetiti. Sprejmite pomoč prijateljev, saj jo na nek način celo potrebujete. On: Sklenili boste pomembno poslovno zavezništvo z osebo, ki ima kar precej ugodne poslovne povezave prav tam, kjer je vaša šibka točka. Koristi bodo seveda povsem obojestranske, kar bo le še dodaten plus. STRELEC ^ Ona: Prepustite se malo čustvom. Če boste vse stvari upravljali z razumom, se vam lahko hitro zgodi, da boste zamudili ugodno priložnost. Nekdo že kar nestrpno čaka na vaš najmanjši namig. On: Krivec za vse dosedanje zaplete je nekdo, ki ga prav dobro poznate. Premislite malo o svojih tihih sovražnikih, saj se krog okoli vas vedno bolj zapira. Če boste še dolgo čakali, se vam ne obeta prav ničesar dobrega. KOZOROG & Ona: Imeli boste veliko srečo, da se bo vse odvijalo natančno po vaših predvidevanjih. Vse stvari se bodo počasi postavile na svoje mesto, od vas pa bo odvisno, ali boste pobrali dobičke, ki niti ne bodo tako skromni. On: Sprli se boste s človekom, ki vam je zelo blizu, saj boste imeli občutek, da vas prav on omejuje v osebni svobodi. Nikar si ne ustvarjajte takšnih iluzij, ampak se raje odkrito pogovorite in najdite skupno rešitev. VODNAR Ona: Naleteli boste na nepričakovane ovire, kar vam bo dalo le še več energije. Trenutno ste pač v obdobju, ko enostavno ne poznate poraza in vas še tako težke naloge ne morejo prestrašiti. On: Sodelavec vam bo predlagal zanimivo idejo, od vas pa bo odvisno, ali se boste zanjo odločili. Vendar nikar predolgo ne odlašajte, saj se vam ponuja odlična priložnost, da se končno izkopljete iz finančnih težav. Ona: Kritična pripomba vas bo postavila na realna tla. To vam bo vsekakor koristilo, saj vas bodo drugi začeli gledati v povsem drugačni luči kot doslej. Pridobili si boste celo kopico novih in zanimivih prijateljev. On: Povabilo na izlet boste sprejeli brez vsakih pomislekov, toda kasneje vam bo za to še presneto žal. Zamerili se boste nekomu, ki vam tega pač ne bo mogel pozabiti. Toda skušnjava bo pač prevelika - celo za vas. VZDEVEK 21 17 PLAN ..., VI, ONI IRIDIJ 9 IDOL 2 11 4 PRINCIP GLAZURA 3 6 ELEMENT 18 8 5 48 RUMENA STRAN Pogost gost Premier Miro Cerar se te dni pogosto mudi v naših krajih. V petek je v Žalcu odprl novo razdelilno transformatorsko postajo, nato so ga gostitelji popeljali še do fon- tane piva, zato ne preseneča, da je pred tem v družbi predsednika uprave Elektra Celje Borisa Kupca nazdravil kar s sokom. Ker se po pivu prileže malo počitka v hotelski sobi, kot je na otvoritvi fontane razložil stand-up komik Tadej Toš, je nato Cerar krenil proti Termam Olimia. V Podčetrtku je zvečer nagovoril zbrane na praznovanju 50-letnice term in praznika občine, v torek pa je moral spet v Celje na otvoritev sejma. Pa nič ne »jamra«. Foto: GrupA v ■ I V "V" Štirje najzasluznejsi Svetina je bila za svetovno popotnico Almo Karlin, ki je tam našla tudi svoj zadnji dom, najlepši kraj na svetu. Njegove lepote so v soboto občudovali tudi številni po-hodniki, ki so se napotili po poteh nekdanjega glasbenika Vrhovskega Anzeka, ki je igral v različnih okoliških pihalnih godbah. Oko fotografske kamere je ujelo štiri najzaslužnejše za to, da je pohod iz Laškega na Svetino uspel. Predsednica Krajevne skupnosti Svetina Andreja Videc lahko lepote teh krajev itak občuduje vsak dan, do- mači župan Miran Jurkošek pa je na Svetini tudi pogosto, saj od tam izvira tudi njegov rod. Na Svetino rada prihajata tudi Vlado Marot iz Etno odbora Jureta Krašovca iz Laškega, ki je glavni organizator pohoda, ter laški župan Franc Zdolšek (na fotografiji so od leve). Tudi kadar ni pohoda, seveda. Foto: MOJCA MAROT Vsega je »kriv« Niko Kač Končno se je razkrilo, kdo je kriv, da je Zdravko Počivalšek danes minister za gospodarstvo. To je Niko Kač, nekdanji predsednik uprave nekdanje Banke Celje, ki je bil v devetdesetih letih prejšnjega stoletja tudi v nadzornem svetu Term Olimia oziroma takrat še Atomskih Toplic. Kač je namreč Počivalška pregovoril, da je zapustil Mlekarno Celeia in se začel ukvarjati s turizmom. Čeprav še vedno kmet po duši, kot rad sam večkrat poudari, je Počivalšek iz toplic naredil eno najbolj uspešnih zgodb v turizmu, kar so opazili tudi v Ljubljani. In gospodarstvo je zamenjala politika. Niko Kač je že nekaj let upokojenec, a se je kljub temu z veseljem udeležil proslave ob 50-letnici Term Olimia. Foto: GrupA Vsak na svoji strani Trojan Še sreča. Kdo ve, kam bi nas odneslo, če bi se dva tako aktivna župana, kot sta Peter Misja iz Podčetrtka in Zoran Jankovič iz Ljubljane, znašla na istem dvorišču. Je imel pa Misja na tokratni občinski in »termalni« slovesnosti v domačem kraju priložnost, da je župana najlepšega mesta na svetu za trenutek spravil ob tekst. Saj veste, središče mesta vsak uredi, za najlepšo občino na svetu se je treba pa malo bolj pretegniti. Foto: GrupA Kot morske deklice iz globin Med šopek morskih deklic iz termalnih globin se je ujela tudi vse bolj prepoznavna pevka iz Term Olimia Mateja Bobek (na sredini). Sicer smo je bolj vajeni v družbi citrarke Jasmine Levičar, na obletnici term pa je ob spremljavi policijskega orkestra zapela skupaj s Benjaminom Lipnikom. Foto: GrupA Užitek s 510 konji Ko moški zagledajo lepo oblikovano in zloščeno pločevino, pod katero se skriva zmogljiv motor, se njihov pogled spremeni v zasanjanega. Večina se brez težav vživi v vlogo voznika kakšnega prestižnega modela. Našemu sodelavcu Mitji Knezu se je vsaj za nekaj ur izpolnila želja, da je lahko preizkusil nekatere od tako želenih vozil. V Centru varne vožnje na Vranskem je bil namreč že sedmi Merce- des-Benz Star Experience Road Show, na katerega je bila povabljena tudi naša medijska hiša. Največje presenečenje za udeležence je organizator pripravil s paleto modelov z oznako AMG, ki jih je v Sloveniji predstavil prvič. Mitjo je najbolj očaral športni model AMG GT S, ki ima kar 510 konj! Po testni vožnji se mu še vedno sanja o njem, to pa je tudi vse, kar si navaden smrtnik lahko privošči ... 90,6 9 5,1 95,9 100,3 rad io celje VMHC? 2 (ллшиј/ www.nt-rc.si Spremljajte novice na nasi prenovljeni spletni strani! novi tednik VcdHC? 2 Ш\ЛУј!