Posaftttfifa Številka 20 stotin*
Izhaja vsak torek, četrtek in soboto ob 4 popoldne. — UreduiStvo: ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20. L nadstropje. - Dopisi nsj se pošiljajo ured-nišlv«. — Keirar.kirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij Usta Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 3.—, pol leta L. 16.- in celo leto L 30.—. — Telefon uredništva In uprave štev. 11-57.
^Mtflnhi, v Ofrttt Ć Hhm tfitf^^J
EDINOST
Posamezna številka za stofinft
Letnik XIV
Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 stot;' osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm ' po L 2. Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. — Ojlasc sprejema inseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratini oddelek se nahajata v Trstu, ul. sv. Frančiška As. 20
ic-regent v Sloveniji.
Drugi in tretji dan.
V LJubljani.
Drugi dan regentovega bivanja v Ljubljani sc je .ra/vil t impozantno kulturno manifcslacijo. .Tekom včerajšnjega dneva je regent na svoje oči opazoval kulturno stališče Slovencev in njihove glavne institucije v Ljubljani. S povzdigo teh kulturnih ?a-vodov se po\ zdigne naš in državni blagobit Tekom slavnostnega poseta raznih Sol, cerkva in zavodov je bila Ljubljana prila globokogialjivim •prizorom.
Ko je jutranje solnce razpršilo ljubljansko ravan pokrivajoče megle, je postala Ljubljana zopet živahna in po njenih ulicah je pričelo zope* živahno in vzneseno vrvenje. Trije eskadroni gardne konjenice so se okoli 9. ure dopoidnc postavili z ble-Bketaiočimi sabljami na veliki Bleiveisovi cesti pred vladno palačo, pričakujoč prihodi prestolonaslednika Aleksandra, katerega je čakal pred glavnim vhodom njegov lastni osebni avtomobil z malo državno zastavo na motorju. Sc-ska mladina, v mladcniškcm veselju in koprt cnjii je v večjem številu prišla pred dekliški licej, da pozdravlja ponovno in iskreno junaškega osvoboditelja. Belooble-čene deklice so vihtele v rokah zastavice in nestrpno pričakovale, kedaj se pojavi slasovita, ponosna in junaška postava mladega regenta Aleksandra, ki je že prvi dan obvladal vsa srca Ljubljane.
Točno ob 9. uri dopoldne je regent ponosnih korakov izstopil iz vladne palače ter zasedel avtomobil, njemu na levo predsednk deželne vlade dr. Brejc. Avlo je začel v zelo lahnem tempu vozili po Bleiweisovi cesti. Šolska mladina, deklice in dečki so pričeil regentu prirejati iskrene ovacije. Sprva se jc mladina kar svobodno gibala okoli avtomobila. kar je tudi varnostna straža dovolila, ker ni biJo še tedaj mnogo prebivalstva po teh delih mesta. Mimo Narodnega doma ie potem avtomobil vozil v hitrejšem tempu v smeri prot Marijinemu trgu, na katerem so se že začele zbirati številnejše ljudske mase. prirejajoče regentu ovacije ia vzklikajoč: »Živel! Živel!«
Pred avtomobilom jahajoča gardna konjenica se je ustavila pred stolno cerkvijo sv. Nikolaja. Regent s svojim polnoštevilnim spremstvom, zlasti vseh ministrov odide proti glavnemu cerkvenemu vhodu, kjer ga pričakuje ljubljanski vladika, kne-zoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič v škofovskem ornatu s škofovsko palico in z vso kapiteljsko duhovščino. Vladika nagovori regenta s kratkim nagovorom v hrvatskem jeziku:
Visočanstvo!
Na vratima naše stolne crkve Vaše Visočanstvo srdačno pozdravljam u ime svoje, u ime našeg pa-triotičnog svećenstva i u ime za naiu novu kraljevinu oduševljenog naroda. Izrazujoč Vašemu Visočanstvu i Vašoj Kraljevoj kući potpuno odanost i vjernost, se svi radujemo, što će Vaše VisočansUo prisustvovati svetoj misi. Prikazaću je Svevišnjem za našu kraljevu kuću, za Vaše Visočanstvo i za blagor naše lijepe, mlade kraljevine, neka dobri Bog narod i predstavnike tako vodi, da se može na temelju straha božjega potpune pravednosti tako razvijati, kao što je treba za dobi obit vremenitu i vječnu svega naroda. — Vaše Visočanstvo blagoslovio Bog!
Po končanem nagovoru vladika naprosi regcn*a, da vstopi kot vladar v cerkev k službi božji. V stolni cerkvi so bili zbrani številni dostojanstveniki in načelniki uradov, zastopniki vojaške oblasti. kakor tudi zelo številni ljubljanski občiski svet. Regent poklekne pod glavno kupolo na pripravljao klečalo in \ladika začne čitati kratko tiho mašo. med katero peje cerkvcni zbor pod vodstvom dirigenta Premrla slovenske cerkvene pesmi. Po maši jc bil x Te deum« za vladarsko obitelj.
Iz sto'nice poseti regent med burno ovacijo občinstva na vseh ulicah do Gosposvetskc ceste — pravoslavno cerkev, ki je začasno združena z c-vangeljsko. Imcnra vernikov cvangeljske konfesije in kot predstojnik cerkve pozdravi regenta pastor dr. Schneider v kratkem nemškem nagovoru, nakar ga še za evangeljsko občino nazdravi v slovenskem jeziku obč. svet. Trnkoczy: >Vaše kraljevsko Visočanstvo! Dobrodošli v našo cerkev!«
Vznesen in temparamenten je pozdrav pravoslavnega svečenika St. A. Obradoviča, ki ga nazdravlja kot osvoboditelja in zaščitnika pravde.
Igitman Obradorić nato čita kratko liturgijo in da blagoslov regentu.
KULTURNA MANIFESTACIJA SLOVENIJE.
Po končanih obiskih cerkva vseh tren veroizpo-vedanj se je na raznih kulturnih zavodih razvila veličastna manifestacija, ki jc prikipeia do vrhunca na Kongresnem trgu pred jugoslovensko univerzo in pred spomenikom slovenskega genija dr. Fr. Prešerna na Marijinem trgu. Manifestacija na teh dveh točkah mesta gotovo ostaneta vsakemu gledalcu in udfcležniku v globokem spominu.
Od evangelijske cerkve na Gosposvclski cesti jc regentov avto vozil proti Kongresnemu trgu, kjer se je zbrala velikanska množica najlepše nade narodi. Ves spodnji del Kongresnega trga je bil napolnjen mladih manifestantov. akademska mladina in druga inteligenca, osobito belokrilate deklice z državnimi zastavicami v rokah. Gledalcu na zgornjem delu trga se odpira čudovito morje valov pravega. vzhičenega življenja, ki ritmično v visokih valovih navdušenja prekipeva po vsem trgu. Čudovit je pogled na vzburkane valove zastavic, katere deklice vihte v prekipevajočem navdušenju doilcmu regentu v pozdrav. V radostni manifestaciji razvneta množica, ki stoji kot en mogočen val nazdravlja Aleksandru kot osvoboditelju izpod tujega jarma in nositelju nove kulture. Regentov avto se vstavi in regent lahnih korakov hiti mimo velikega, po fakultetah razdeljenega Spalirja akademske mladine — na mogočno verando.
Na verandi, od koder so se nekd?: čuli besni in tuleči glasovi avstrijskih vojnih hujskar?v, doni sedaj jugoslovenskemu junaku v pozdrav tihi glas kulturnega delavca. Na verandi je zbran ves profesorski zbor univerze. Rektor dr. Jos. Plemelj ga
nazdravi.
Vašemu Visočanstvu izrekam v imenu svojih kolegov in v svojem iskreno zahvalo za ča»t, ki jo je izkazalo s svojim posetom mlade naše univerze.
Vaše Visočanstvo je s svetlim svojim potrdilom ustanovitve jugoslovenske univerze v Ljubljani svečano izrazilo to, o čemer je uverjen ves narod: o kulturni višini tukajšnjega prebivalstva, o njega vdanosti naši junaški dinastiji, o njega ljubezni do mile naše domovine.
Prebivalstvo našega lepega mesta in vseh krajev toliko stoletja ffcičene Slovenije je razumelo, da je to darilo najsijajnejši uspeh po dolgih mukah pridobljene svobode, ki mu jo je priboril v zvezi z našimi velikimi zavezniki svojih pradedov vredni rod junakov na Kosovem polju pod slavnm vodstvom našega kralja spasitelja in njega dinastije; prebivalstvo je razumelo, da mu zaščiti ta kulturni zavod, posvečen mladeži iz vseh delov naše velike države, najboljšo udejstitev ujedinjenja, ki je po njem tako hrepenelo in katero je spočetka videlo izvršeno samo po svojh sinovih legionarjih.
Mi pa, univerzitetni profesorji, imamo trojico svetih dolžnosti; da preskrbimo svojim učencem temeljito znanstveno izobrazbo, ki naj jih usposobi za mednarodno tekmo, da sami gojimo globoke znanstvene študije, ki naj ohranijo naša imena po svetu in pospeše priznanje j«goslovenskega naroda kot enakopravno kulturnega, da vdahnemo svoji mladeži hvaležnost do svoje dinastije, idealno razumevanje jugoslovenske ideje in požrtvovalnost z domovino.
Nadejamo pa se, da bomo lažje izpolnjevali te težke dolžnosti, ker nam je Vaše Visočanstvo ne samo podalo univerzo, ampak tudi moderni statut s popolno avtonomijo in popolno svobodo pouka.
Izrekam Vašemu Visočanstvu še posebno hvaležnost našo za ta dragoceni biser in obljubljam, da se ga hočemo izkazati vredne in pa tudi z vso odločnostjo vedno si prizadevati, da se mu brez madeža ohrani njegova sveta nam čistost.
Razume sc, da imamo še na vseh krajih obilico težkoč, zlasti radi prostorov, utemeljenih deloma v današnjih izrednih razmerah, a v svesti si smo, da bo Vaše Visočanstvo blagoizvolilo podpirati nas,
da bomo lahko čim prej vršili v celcm obsegu svoje. za narod prevažne posle pod lastno streho.
Ponavljajoč svojo iskreno zahvalo za usanovitev univerze ter za svetli poset, zaključujem svoje besede z veselim klicem: Živio kralj Peter, živio regent Aleksander!
Ko rektor končuje svoj govor z dvignjenim vzklikom na kralja Petra in Aleksandra, sc na trgu vsa množica zgrne v veličastni orkan nazdravljanja, ki pa z največjo discipliniranostjo, kot bi trenil, zopet poleže na enkratno močno šumenje. Je v resnici diven pojav! Na trgu zavlada grobna tišina in vse je uprto proti verandi — da čuje glas junaškega nositelja kulture in ustanovitelja ljubljanske univerze. Regent vzravnan in miren, odgovarja rektorju z odzdravom:
REGENTOV ODGOVOR NA REKTORJEV POZDRAV.
Iskreno sam dirnut pozdravima, koje mi podnose predstavnici prosvete u ime svoje i u ime o-mladinc, budućnosti naše. Sloboda, koju smo tako skupim žrtvama izvojevali a koja danas ozarava i visoke planine i pitome doline lepe slovcnačke zemlje, ne znači još potpuno oslobodjenje naroda, ako se vo'jničkome i političkome delu našem ne pridruži i prosveta. Vaše reči. gospodine rektore, koje ste mi u ime predstavnika prosvete izrekli i oduševljenje, kojim se omladiAa pridružila Vašemu pozdravu, dovoljno su jamstvo, da sa pouzdanjem možemo dogledati, buduće dane sjajnog razvoja naše kulture, uskraćenog nam u prošlosti, koja je bila tako surova prema našem plemenu. U velikoj svetskoj kulturnoj utakmici ne može izostati narod, kojega umni predstavnici tako svesrdno po-jimaju svoju dužnost prosvećivanja a omladina tako oduševljeno prihvata nauk ljubavi prema domovini. Da živi omladina, budućnost naša!«
Po končanem regentovem odzdravu zaori po vsem trgu ponovni orkan in vihar velike manifestacije, ki so jih zaključili pevci »Glasbene Matice« pod vodstvom g. Hubada z narodno himno »Bože pravde«, ki je votlo odmevala v akordih harmonije po velikem trgu. Regent si da r.ato predstaviti pro-rektorja dr. Zupančiča in dekane vseh štirih fakultet.
Akademska mladina se klanja regentu.
Pred regenta stopi akademska deputacija, obstoječa iz enega člana vsake fakultete. To deputacijo tvorijo: raedicinec Gvido Debelak, phil. Ra-pc, iur. Gabršek, tehnik Milutin Debelak in bo-goslovec Korctič. Imenom te deputacije predloži regentu tehnik Milutin Debelak kulturne želje jugoslovenske akademske omladine ter se mu zahvaljuje kot ustanovitelju, gledajoč mu ponosno v oči.
Govcr tehnika Milutina Debelaka.
Vaše kraljevsko Visočanstvo! Akademska omladina jugoslovenske univerze v Ljubljani pozdravlja z navdušenjem v svoji sredi prvoboritelja narodnega edinstva in ustanovitelja naše univerze. O-mladina, ki je vedno prednjačila v borbi za osvo-bojenje, bo tudi v bodoče zastavljala vse svoje sile, da zavzame naš narod odlično mesto med narodi kulturnega sveta. Da pa zamoremo izpolniti veliko nalogo, ki nas čaka, tako kakor pričakuje od nas naš narod, prosimo Vaše Visočanstvo blagohotne naklonjenosti.
Prepričani smo, da nam Vaše Visočanstvo pripomore do prostorov, ki jih nujno rabimo, do i-menovanja naših profesorjev in do gmotnih sredstev, potrebnih za uspešen razvoj središča naše prosvete, iz katerega se bo šfrila edinstvena ju-goslovenska ideja, narod pa bo črpal iz tega svojo srečo in ta srečna bodočnost našega naroda bo večna spomenplošča kulturnega dela Vašega Vi-sočanstra.
Mi akademiki pa kličemo: »Dobrodošel med o-svobojenitn narodom! Živel naš jugoslovenski kralj Petar I.! Živel regent Aleksander! Živela popolna ujedinjena večna Jugoslavija!«
Z vladarsko ljubeznivostjo je sprejel regent predložene želje akademske deputacije ter si dal predstaviti posamezne člane. Nato je zapustil regent skromno, a zelo okusno okrašeno jugoslovensk »alma mater«. Akademiki so mu navdušeno nazdravljali.
REGENT POKLANJA VENEC PREŠERNU.
Ko je regent zapustil jugoslovensko univerzo, so mu začele posipati male deklice v belih krilih s košaricami cvetja v rokah pot s cvetjem ko pot zmagovitega osvoboditelja. Pred univerzo ni zasedel avtomobila. Peš je šel v smeri proti Marijinem trgu. Vso to pot so mu deklice — nedolžni malčki posipale s cvetjem. Množica je regentu nazdravljala in vzklikala: »Živeli.... Živeli... Odigravali so se prizori veselja in radosti!... V ozki Wolfovi u-lici je deževalo na regenta cvetje še z raznih oken. Malčki ie bolj oduševljeni, so se mu mešali med spremstvo ter 4» obsipali z rdetipii nageljčki... Nt
Marijinem trgu številno zbrana množica, videča ta prizor, je vzbuknila v veselo odobrovanje.
Regent je pristopil k P ešernovemu spomeniku. Malčki so se postavili v d reh vrstah ob strani regenta. Obsipali so ga nepiestano z rožicami... Regent je položil na piedestcl srebrn lavorjev venec z zlatimi jagodami. MalčU so mu sipali cvetje... Sklonil se je poljubil prvo v njegovi bližini se na-hajajočo deklico... Nastala je radost med nedolžnimi. Prerivale so se in vsaka je skušala biti deležna regentove milosti... Regent se je odpeljal proti ro-tovžu... Malčki pa so ostali veseli pred spomenikom in občudovali venec...
Na zlatih trakovih je :apis: >27. 4. 1920. Aleksander«.
Na rotovžu.
Pred vstopom na rotovž je pozdravil regenta župan dr. Ivan Tavčar ob prisotnosti občinskih svetovalcev. Po lepih in težkih preprogah je odšel regent v sejno dvorano občinskega sveta, kjer se je podpisal v spominsko knjigo.
V državni obrtni ioK.
Ravnatelj višje drž. obrtne šole vlad. svet. Šu-bic je pozdravil došlega regenta ter mu razkazal vse oddelke. Regent in vse njegovo spremstvo je z oči vidnim zanimanjem ©paaoval razne oddelke, osobito pa strojni oddelek, kjer so učenci prvega letnika izvajali nekatere praktične poskuse strojne tehnike. Strojni oddelek je regentu zelo ugajal. Vsi so povdarjali. da je v tem oziru obrtna šola prvi jugoslovenski zavod te vrste.
V mute*«.
Nekoliko pred poldnevom se je regent podal v muzej »Rudolfinum«, kjer je razkazal ravnatelj Mantuani vse zanimivosti tega našega kulturnega zavoda. Posebno je zanimal regenta arheološki oddelek. S tem je bil dopoldanski program izčrpan. Ob 12. je regent zapuščal muzej »Rudolfinum«, ki — upamo — da postane z ozirom na naš važni zgodovinski dan »Aleksandrinum*.
Avdijeaoe.
Ob 3. uri popoldne je sprejel prestolonaslednik regent Aleksander v sprejemni dvorani deželne vlade zastopnike raznih kulturnih, političnih, strokovnih in gospodarskih organizacij in društev ter se z nekaterimi člani posameznih organizacij dalje časa razgovarjal. Tako se je zlasti zanimal za deputacijo iz zasedenega ozemlja in za novinarsko organizacijo.
Narodno obrambna društva. — Dobrovoljci.
Zelo važen je bil sprejem zastopnikov narodno-obrambnih društev in dabrovoljcev; posebno družbe sv. Cirila in Metoda, Jugoslovenske Matice, Branibora. Neki kapetan dobrovoljec mu je po-vcdaL da biva sedaj n . Koroškem, kjer sodeluje na agitaciji za plebiscit, za kar sc je regent posebno zanimal. Zelo ga je razveselilo, čuvši, da je položaj že danes tako ugoden, da jo neuspeh izključen. Regent je v »kliknil: To so vrlo dobre vesti iz Koroškel
Ljudska veselica.
Popoldne se je vršila velika ljudska veselica Cekinovega gradiča. Zbralo se je več tisoč ljudi. Dekoracija je bila sijajno izvedena. Dohod regenta so množice pozdravljale z viharnim navdušenjem. Regenta je pozdravila županja dr. Tavčerjeva. Pevska društva so zapela »Morje Adrijansko«. Poseben sprevod je prcds'avlajl kmečko svatbo, a županja je tolmačila regentu posamične slike. Gospod Thaler iz Škofje Loke je zaprosil regenta, naj tsporpči kralju udanostne izraze kmetskega stanu, ki se zaveda, da je tudi današnja narodna dinastija izšla iz kmetske hiše.
Slavnostna predstava v opernem gledališču.
Zvečer je bila slavnostna predstava v opernem gledališču. Peli so tretje dejanje iz Dvorakove »Rusalke«, tretje iz Massenetove »Manon« in prvo iz »-Prodane neveste*. Predstava je bila vseskozi vredna velikega dne. Regent si je dal predstaviti vse artis'ične funkcijonarje in več pevcev-igralcev. Prišel je bil namreč na oder. Občinstvo, ki je polnilo gledališče, je prirejalo regentu šumne in naj-prisrčnejše ovacije. Pred gledališčem pa so množice čakale konca predstave, ker so hotele zopet videti in pozdraviti regenta.
S tem je bil zaključen drugi dan slavnosti. Regent je podaril na roko župana dr.a Tavčarja 50.000 kron za mestne uboge.
IMPOZANTNA VOJAŠKA PARADA.
Regent je nadziral ljubljansko garnizijo. Že ob zgodnjih jutranjih urah, ko je Ljubljana še valovila v napolsnu in se je obetalo lepo vreme kljub temu, da je bil ponoči velik naliv, kateri je poplavil vse ljubljanske ulice tako, da so bile še zjutraj ponekod velike luže in so bile skoro vse ulice popolnoma izprane brez sodelovanja cestnih pometačev ljubljanske občine, je korakalo vojaštvo ljubljanske garnizije na določena mesta od vladne pa lače po Bletvrinsovi cesti do Gosposvetske in do izliva v Dunajsko cesto. Na tem cestnem prostoru so zavzele pozicije naslednje vojaške čete.
Na prehodu Nunske in Bleiweisove ceste so se postavili vsi ne dodeljeni oficirji dravske divizije. Za temi 13 fanfaristov gardne konjenice in nalo gardna konjenica pešadijski polk s štirimi bataljo ni pod poveljstvom polkovnika Radivojevića. Gardi je sledila s svojo divizijsko godbo dravska divizija s tu garnizufočfani polki in sicer pehotni polk št. 40, strojni oddelek ter artiljerijski polk, ki je zavzel položaj ob Dunajski cesti pri kavarni »Evropa«.
REGENT NA KONJU.
Točno ob 8. zjutraj je hornist garde naznanil s trompeto »pozor«, da prihaja regent. Pred vladno palačo .je regent zajahal krepkega rjavca in začel jahati v vojni opremi proti paradnim četam. Začula so se krepka povelja in vse je mirno stalo kot kraške skale. Na cestnih trotoarjih nahajajoče se občinstvo je nazdravljalo z iskrenimi vzkliki junaškemu poveljniku trdne in junaške jugoslovanske armade. Regent je izvedel v lahnem pohodu revijo čet. Vsaki četi je nazdravil: »Pomozi bog, junaci!« In iz krepkih grl junakov mu je donel odgovor: »Bog Ti pomogol«... Po končani reviji je pred regentom ob navzočnosti generalitete, zastopnikov civilnih oblasti difiliralo vse vojaštvo v najvzor-nejšem redu. Defile je otvorila gardna konjenica s 13 fanfaristi na Čelu, katerih fanfare so gromko odmevale po prostoru pred »Slonomkjer se je vršil defUe. Vse navzoče občinstvo je z veliko pa« žnjo občudovalo gladko tu lahno korakanje garde t« wwn«fo Mktaie avstriiske euadnc obi-
čaje. Parade se je udeležilo okrog 3000 mož. Splošno se je opažala popolna vojna pripravljenost čet, zlasti pa artiljerije. Po končani paradi se jc regent odpeljal z avtomobilom na Gorenjsko.
REGENT-SOKOL.
Ljubljanski Sokol je včeraj regentu priredil na športnem prostoru »Ilirije« pred državnim kolc-dvoiom v Šiški veličastno manifestacijo s tem, da je ob regentovi navzočnosti izvajal proste — simbolične in precizne telovadne vaje. Že okoli pete ure popoldne so številne sokolske čete v vzornih discipliniranih vrstah korakale ob zvokih fanfar na omenjeni športni prostor. Razne ženske in moške vrste, vrste moške in ženske dece so izvajale različne proste simbolične vaje. Med izvajanjem se je okoli 6. ure zvečer začul Ljubljančanom že skoro znani dir avtomobila, s katerem se regent vozi po Ljubljani. Vse številno gledalstvo in ostali Sokoli so postali pozorni. Sokol Vcrovšek jc odšel s predsednikom Sokolskega Saveza dr. Oražrnom k vhodu, da pozdravi vsem ljubljenega regenta. Ostali netelovadci Sokoli so napravili špalir. Čirr se jc regent prikazal na vhodu, zaorile so navdušeno ovacije vsega občinstva. Po iskrenem pozdravu predsednika SZ dr. Oražma jc regent, nazdravljajoč Sokolom: »Zdravo Sokoli!«, odšel na zanj odločeno, z rdečo preprogo pregmjeno tribuno. Diveč se z velikim vzhičenjem izbornim vajam
—	Šumijcve moške sokolske vrste na drogu, ploskajoč z največjim zadovoljstvom vsem izvajanjem finske vrste, moške in ženske dece, občudujoč zlasti Sokole malčke je regent po tričetrturni prisotnosti zapustil športni prostor, zatrjujoč, da je bilo vse precizno in perfektno ter obetajoč vedno naklonjenost Sokolstvu.
(Sokol Ljubljana je zares paradiral pred regentom. Uspeh velik. Murnik je bil jako vesel. — Odlikovala se jc zlasti vzorna vrsta na drogu: Gostič, Kuščer, šumi« Jenko. Simončič ter še par drugih.
—	Zdelo sc je, da se jc regent zanimal zlatsi za Šumija; — ko je ta vrsta defilirala pred Aleksandrom, se je ta pri dr. Oražnu interesiral za nekoga, menda ravno za Šumija. Izvajali so nadalje pred njim: Naprej Marsiljcza. boks. proste vaje za Prago 1920: članice, člani, Hofmanove, tukajšnji naraščaj. — Aleksander sc je zanimal tudi zlasti za deco, žensko in moško. Odšel je izredno zadovoljen ter se je izrazil, da je presenečen, da kaj takega še ni videl ▼ svojem življenju.)
Na Gorenjskem,
Naša Gorenjska jc doživela — enega svojih najlepših dni. Pozdravljala je mladega jugosloven-skega vladarja, tako, kakor še nikdar nikogar. Vsa se je odele v praznično odejo od Št. Vida pa daleč gori do Jesenic in Tržiča. Vsaka hiša ob cesti je bila okrašena, če z durgim ne, pa vsaj s cvetjem in zelenjem. Raz cerkvenih zvonikov daleč naokoli, visoko gori na griče in hribe, so vihrale zastave in oznanjale veselo novico, da prihaja osvoboditelj in zaščitnik. Cela nad stokilometerska cesta je bila kakor en sam slavnosten drevored. Vsaka vasica je imela svoj slavolok, povsod so stali ponosni mlaji, visoko k nebu kipeči, simbol neugnanega veselja in navdušenja. Na mnogih mestih so bili kar celi po sto in več metrov dolgi špalirji iz mlajev in slavolokov.
In kar je glano: Ljudje, ljudje. Ne bi mislil, da je med Gorenjci, temi trdnimi korenjaki mogoče toliko oduševljenje. Ne samo otroci, to jc samo-posebi umevno po tem, kar smo doživeli v Ljubljani, tudi odrasli, kmetje in kmetice, dekleta in fantje so bili kakor v ekstazi. Vse življenje je imelo slavnosten značaj. Dopoldne jc bilo še mnogo ljudi na polju, popoldne skoraj nobenega, vse je hitelo domov, na ceste, da še enkrat pozdravi svojega Aleksandra.
Res, vsa pot je pokazala, da je Aleksander že naš, popolnoma naš. Če pomislimo, da se gotovi krogi dolgo dolgo časa niso mogli sprijazniti s Kara-gjorgjeviči, če pomislimo na zlodejsko zastrupljc-vanje našega ljudstva s strani avstrijske vlade med vojno — potem bomo tega pojava tem bolj veseli. Jugoslavija jc prešla ljudem v meso in kri; nihče jim je ne izruje več. In njen predstavitelj. kraljevič Aleksander, je pridobil sedaj še zadnje orna-hljivcc.
Gorenjska je občutila na lastni koži, kaj je tuja soldateska, ko so razgrajali, kradli in ropali po naših lepih vaseh madžarski in nemški divjaki. Ve še od takrat, kaj je tuja gospoda. Bržčas ravno vsled tega je zdaj tem oduševljeriejšc pozdravljala njega, ki je s svojo junaško armado za vedno rešil tujega gospodstva.
IZ LJUBLJANE DO KRANJA.
Dobre pol ure pred napovedanim časom, se je odpeljal regent s svojim spremstvom izpred vladne palače. Impozantna kolona skoro dvajsetih avtomobilov je zadrnela po Bleiiveisovi cesti, tudi to pot kakor vedno viharno pozdravljena od ljudske množice, ki tvori skoro neprestan špalir od deželne palače proti Narodnegu domu. Šiška sc je vsa okinčala za regentov pohod. Št. Vid jc bil v zastavah in zelenju, Sokoli in Sokoliće, Orli in Orlice, obojni naraščaj, gasilci, šolski otroci in množica drugega ljudstva — vse je vzklikalo, vriskalo, mahalo z robci, klobuki, šopki, metalo cvetje v avtomobile. Regent je izstopil, poslušal pozdravne govore, se prijazno zahvalil, pa zopet naprej.
In tako jc šlo skozi. Na vsakih par kilometrov gruča s slavolokom; vsi so hoteli pozdraviti, vsi si ogledati vladarja iz bližine. In ta je izstopil, kjer se je le dalo, drugače pa pustil voziti prav počasi. In deklice, male in velike, so ga obmetavale s cve-tjem1 da so mu kmalu zasule ves voz.
KRANJ.
Streli iz malega topiča so naznanjali gorenjski metropoli, da prihaja pričakovani kraljevič. Mesto je bilo vse srčkano v svojem bujnem krasu, trg proti cerkvi en sam velik cvetličnjak živih cvetk; nepopisno pestra slika narodnih noš, živih sokolskih in orlovskih barv, svitiih obleke male dece, raznih uniform. Špalir, ozek lesen, v kakršnega bi si kak Habsburžan nikdar ne upal, je bil ves posut s cvetjem. Regent je šel peš po njem, urnebesno pozdravljan, obsipan s cvetkami, ves dobre volje sam. Po pozdravih ljudskih zastopnikov iz mesta in okolice je nakrat imel okrog sebe pet, šest brhkih kranjskih deklet, pestrih v oblekah svojih prebalic, pa šel z njimi po špalirju in sc pomenkoval, kakor da je na pomenadi v Tivoli. Ogledal si je cerkev, se pomudil par minut, pa zopet tc-pot avtomobilov in naprej.
BLED.
Tudi med Kranjem in Radovljico je mora' regent še parki«-»t izstopili. Maklo. Podbrezjc in druvi kraji so kar tekmovali, kdo se bo bolje postavil. Vse vzhičeno, povsod ljubki malčki z zastavicami in svojim tenkim, a tem bolj navdušenim »Živio«, povsod kopa ljudi, društva z zastavami, slavoloki. Odlikovala se je Radovljica. Dolg. globok špalir meščanov, deklet in tepa, pristnih ^orgnik. Sokola
in Orla, šole, gasilci; serija slavolokov, dolga vrsta drevoreda iz mlajev. Regent jc izstopil, sc malo pogovoril in sc odpeljal dalje.
Onstran savskega mosta je čakal oddcJck Sokolov na konjih, 60 konjikov ali še več. Obsto-piil SO regentov voz in tako spremljali svojega brata na daljni poti deloma v galopu, deloma v ostrem trapu. Vrh klanca sc je odprl nepopisen prizor: ves drevored proti jezeru navzdol jc bil napolnjen od tisočev ljudi. V prvih vrstah špa-lirja narodne noše, med njimi mnogo starih, izredno zanimivih, za njimi globoke vrste preprostega ljudstva od blizu in daleč, deset tisoč ljudi in morda še več. Pa zopet sokolska garda, brhke Sokoliće, Orli, naraščaj, gasilci. Pestra slika, kakor povsod, a še impozantnejša. Oduševljenje je bilo nepopisno, zlasti pa, ko se je regent vozil med vrstami Korošcev, ki so prihiteli preko Karavank, da vidijo in pozdravijo svojega kraljeviča. Sedanjega že, ne le bodočega. Plebiscit je zanje samo formalnega pomena; jezi jih le to, da regent iz teh neumnih »mednarodnih ozirov« še ne sme Koroško. Pa so ga na Bledu tem iskreneje pozdravljali.
Avtomobilska kolona se je peljala po divni poti okrog jezera, regent vedno spremljan od sokolske kavalkadc. Ves zadivljen jc občudoval regent »o-tok bleški, kinč nebeški« in ves gorenjski raj. In ljudi vso pot polno, da bi človek mislil, da so se zbrali res vsi Gorenjci in Korošci do zadnjega.
Pred zdraviliškim domom jc regent izstopil. Pozdravili so ga župani in drugi ljudski zastopniki. Orli, gasilci in druge organizacije so tvorili kordon, ali vsi Gorenjci, vse Gorenjke bi rade videle svojega Aleksandra in kordona v hipu ni bilo več. Vse se jc gnetlo okrog regenta, ki je dobrovoljno prenašal gnečo, dokler naposled niso obnovili kordona, da jc lahko nadaljeval pot do hotela Mal-nerja, kjer je bil obed.
Po obedu jc šel regent s cclo družbo na čolne. Nepopisno krasna jc bila slika, ko je plulo okrog sto čolnov in čolničev, vsi divno okrašeni, proti otoku. Vsepovsod vriskanje, petje, ukanje; šale in vzkliki so švigali od čolna do čolna. Na velikem splavu so prepevali pevci in pevke, vsi v narodnih nošah.
Na stopnicah na otoku je čakala šolska mladina iz vse okolice in iz Koroške. Iz tisoč in tisoč mladih grl se je dvigal pozdravni živio do neba, morje zastavic in šopkov je migljalo po zraku. Šolski tamburaški zbori so svirali dobrodošlice.
V	cerkvici jc regent stopil k ^<rvi do čuJodel-nega zvonca. Razložili so mu njega moč. In regent je šel, prijel za vrv in zvonil. Kaj je želel, kaj molil in prosil? Mislil je pač na to, da je tako blizu naših mej, ki pa niso prave. In prosil gotovo, da nam usoda nakloni našo pravico...
Povratek je bil ravno tako slikovit in živahen. Pri Pelranu so vstopili vsi v avtomobile in se odpeljali med ponovnimi nepopisnimi ovacijanii.
PREKO TRŽIČA V LJUBLJANO.
Po krasni gorski poti ob vznožju Karavanških velikanov se je pomikala kolona proti Tržiču. V Begunjah in še parkrat jc regent izstopil, vso pot pa so sc panavljale iskrene ovacije. V Tržiču jc bil zopet krasen sprejem. Glavni trg je bil tudi poln pestrega živega cvetja mladine, deklet, fantov, množice ostalega prebivalstva. In zopet enako oduševljenje, isto slavnostno razpoložerje kakor povsod. Peš je šel regent skozi cel špalir do krasnega, z živkni kipi okrašenega slavoloka.
Naposled si je ogledal regent še Kozinovo tovarno za čevlje se izredno zanimal za njen mtroj in nato predilnico. Po krasni cesti se je nalo vrnil preko Kranja v Ljubljano, seveda šc s par ovirami v obliki zbranih množic, ki so hotele videti in slišati, pa je moral izstopiti.
Malo po šestih se jc vrnil prestolonaslednik z
vso družbo v Ljubljano.
• • •
Prod zaključkom lista smo prejeli kratko vest, da je zadnji dan regentove^a bivanja v Sloveniji — potovanje po štajerski -— vredno zaključil ta triumfalni paliod po zemlji naši. Povscdi sprejemi prisTčno-manifesiantni brez na;manje nevšečnosti. Tudi lepi Štajer je nr.ij-Lzraziteje manifestiral svojo pripadnost k državi Jugoslovenov,
Odgovor predsednika dež. vlstfs za Slovenijo er. Brejca na ooi/or regente.
Regentovcmu govoru na dineju prvega dne se je odzval predsednik deželne vlade dr. Brejc tako-le:
Vaša kraljevska Visokost! Pred 1100 leti so si naši pradedi izbrali zadnjega kneza svojega rodu, pred 506 leti se je na Gosposvetskem polju vstoli-čil zadnjikrat po našem starem slovenskem običaju karantanski vojvoda. Danes pozdravlja Slovenija v svoji sredi zopcl svojega narodnega kneza, ki ga je sprejela z vsem v danih razmerah mogočim zunanjim sijajem, gotovo pa z vsem tistim prekipevajočim navdušenjem, z vso tisto odkrito prisrčnostjo, vdano hvaležnostjo in globokim spoštovanjem, ki ga je zmožen narod, ko po tisočletnem robstvu prvikrat zopet pozdravlja simbol svoje svobode in svojga odrešenja.
Naše sanje so izpolnjene. Kakor feniks iz pepela se je dvignila iz razvalin svetovnega požara zlata svoboda ob združenju z brati Srbi Hrvati, pod vodstvom junaške narodne dinastije Karagjorgievičev. Beli orel je razprostrl svoja zmagoslavna krila nad vsem troedinim narodom, ki v svoji državni edinstvenosti vidi pogoj in jamstvo svoje moči in svoja bodočnosti. Trdna in nerazdružna je vez. ki smo jo sklenili po svoji svobodni odločitvi, baš zato tem trdnejša in vekovita, ker je izraz naše lastne proste volje. Zato pa smo tudi trdno odločili, da vse svoje duševne in materijelne moči zastavimo v ta namen, da neokrnjeno ohranimo, kar smo skupaj z brati srbskega in hrvatskega imena sami zgradili; zato je naš slovenski narod, četudi po številu najmanjši izmed treh enakovrednih in enakopravnih bratov, pripravljen, z vsemi silami braniti ta najdragocenejši zaklad fedaj in vsikdar in proti vsakomur.
V	trdni zavesti, da je to tudi volja tako naših bratov Srbov, predstaviteljev brezprimernega, v zgodovini narodov še nepoznanega junaštva, kakor tudi v stoletnih borbah za svoj obstoj preiskuše-nih bratov Hrvatov, posvečamo sedaj svojo največjo
pozornost in skrb notranji konsolidaciji naše države. Četudi v težkem položaju spričo dejstva, da teče demarkacijska črta sredi skozi naše ozemlje, da nam še odprta zeva naša koroška rana in da smo v razdrapanem stanju po boljševiškem gospodstvu prevzeli v svojo upravo naše Prekmurje — vendar napenjamo vse sile, da čim najhitreje in na najbolj praktičen in potrebam prikladen način uredimo in izpopolnimo upravni aparat in tako ustvarimo predpogoj, da sc v ljudstvu zopet vzbudi in ukrepi zaupanje v točnost javne uprave, nepodkupljivost in pravičnoat upravnih oblasti in orga« | ipva s tem pa tudi veselje do dela in čut »oodčfla, \
Sirarn IL
»EKMNbŠT« Um. 139.
V Trstu, dne 1. julija 192«.
govornosti in socijalne pravičnosti v smislu pravih demokratskih načel.
Uverjeni smo, da tako ustvarjamo najtrdnejši lu^am«nt nad vse ljubljeni državi, ki bo, zgrajena aa vzajemnem zaupanju vseh treh plemen in medsebojnem uvidevanju in uvaževanju posebnih potreb vsakega izmed njih — z lahkoto prenesla vse trenotne notranje neprilike in z uspehom kljubovala vsem morebitnim zunanjim viharjem.
Vaša kraljevska Visokost! • Ko te dni prvič stopate v neposredni stik s slovenskim narodom, se boste lahko uverili, da je ! ta narod vesel svoje politične svobode, za katero si je v mukah prizadeval, da je globoko veren, ! zavedajoč se, kako mu je ravno v varnih globinah vere zasidrana moč ohranjevala življenje v težkih ; vekih njegove preteklosti in da je ta nadnaravna
sila najzanesljivejša graditeljica in ohranjevalka naravnih, družabnih in državnih dobrin: Videli boste, da je ta narod delaven in da se pripravlja, kako bi si s svojimi pridnimi rokami popravil vse strašno zlo vojske, kakor si je le s temi svojimi rokami poprej sam ustvaril, kar ima.
V imenu tega slovenskega naroda, v imenu tudi naših Še neodrešenih bratov, ki so in ostanejo integralen del našega narodnega telesa in ki ne bomo nikdar pozabili nanje, kličem Njegovemu Veličanstvu našemu presvitlemu kralju Petru I. in Njega ; Kraljevski Visokosti našemu presvitlemu Preslolo-! nasledniku-regentu Aleksandru trikratni »živio!«
ministrski Predsednik pasku.
; ZAGREB. 28. Ministrski predsednik Vesnič je
poslal denes predsednika naše mirovne delegacije Pašiču brzojavko na:>>pne vsebine: \ eselim se, da Vam in Vašim tovarišem v delegaciji lahko I Izjavim, da je prvi službeni poset Njegovega kra-! ljevega Visočanstva v glavnem mestu Hrvatske in Slavonije bilo neprestano in z ničemer nemoteno slavje. Vzhičen sem nad ffcm sijajnim sprejemom. ki nedvomno predstavlja začetek lepših dni v naši mili domovini.
regentovo darilo zagrebškim ubogim.
ZAGREB, 23. Upravnik dvora je izročil vrhovnemu načelniku dr. Tončiču vsoto 50.000 kron kot dar Njeg. kralj. Visočanstva regenta Aleksandra za siromake mesta Zagreba. Dar se razdeli med ubožce na Vidov dan dne 28. junija.
OSNUTEK O IZENAČENJU URADNIŠKIH PLAČ.
BELGRAD, 27. Izgotovljen je zakonski osnutek o državnih uradnikih, da se jim izenači uradniška plača v vrej kraljevini. Komisija, ki je pod predsedstvom Marka Gjuričiča, predsednika državnega sveta, delovala na tem več mesecev, je v glavnem izvršila svoj posel. Četudi besedilo definitivno se ni določeno, je v glavnem gotovo. Sedaj se izdeluje motivacija in se bo v par dneh ves elaborat izročil ministru za konstilu^nto, ki je navedeno komisijo odredil. Misli se, da bo potem zakon rao- _ gel vstopili v veljavo 1. septembra. Glavne odredbe tega zakonskega naCria so: Vsi civilni in državni uslužbenci, razen ministrov se delijo: 1. na uradnike, 2. poduradnikev na sluge. Uradniki se delijo po plačah ▼ enajst razredov: I. razred ima 24.000 dinarjev letne plače in 48C0 dinarjev redne stanarine; II. razred 22.000 in 4200: III. razred 20.000 in 3600; IV. razred višja stopnja 18 000 nižja 16.000 dinarjev letne plače, obe stopnji pa 3000 dinarjev redne stanarine. V. razred višja stopnja 14.000, nižja 12.CC0, obe stopnji 2700 dinarjev stanarine; VI. razred višja stopnja ll.COO, srednja IC.000. nižja 90G0, stanarina 2400; VII. razred višja 8.400. srednja 7.8C0, nižja 7.200, stanarina 2100; VIII. razred višja 6.500, srednja 6.000, nižja 5.500, stanarina 1800; IX. razred višja 5.100, srednja 4.700, nižja 4.3G0, stanarina 1500; X. razred višja 3.900, srednja 3.6C0, nižja 2.400, stanarina 960, — Za poduradnike so predvidene plače in stanarina: 9. stopnja 3600 dinarjev, 8. stopnja 3400, 7. stopnja 3200, 6. stopnja 3600. 5. stopnja 2800. 4. stopnja 2600, 3. stopnja 2400. 2. stopnja 2200, 1. stopnja 2000 dinarjev; redna stanarina za vse stopnje znaša 600 dinarjev na leto. Poduradniki, posebno strokovnih kategorij morejo dobiti te plače povišane za 50 odstotkov. Za sluge so predvidene te plače in stanarina: 9. stopnja 3000, 8. stopnja 2850, 7. stopnja 2700, 6. stopnja 2500, 5. stopnja 2400, 4. stopnja 1800 dinarjev, stanarina pa znaša za vse stopnje po 700 dinarjev.
Kongres jugosloves^kega nčiteljstva ▼ Bel-gradu.
BELGRAD, 28. V «vc,'i poslednji se<ji je belgrajski občinski svet dovciil učiteljskemu društva 10.000 dinarjev za sprejem učiteljev, iti se udelc?.e jugoslovanskega učiteljskega kongresa v Eelgradu v dneh cd 17. do 19. jui:;-au Osnutek produktne borze v Eelgrtdu.
BELGRAD. 27. Borzna uprava je določila, da se razen efektne borze osnuje tudi preduktna borza za trgovino z dcmač:mi pridelki, posebno s hrano. Borzna uprava je določila svoja dva člana, da skupaj s trgovci strokovnjaki, izvozničarji in bankirji odrede vse potrebno, da se borza čimprej otvoru	_______k,
Đsčso'KGlski zlat v Prosi.
PRAGA, 25. jun. (Zakasnelo.) Praga je pod velikanskim vtisom Sokolske sla vnos ti. Pre-stoKca češkoslovaške republike ge vsa v zastavah. V Prago je dospela nesle vilo a množica gostov. Včeraj so dospeli v Prago zastopnik deželne vlade za Slovenrjo d*. Lubec, zastopnika mesta Ljubljane podžupan dr. Tritfer in magistratni svetnik Bleiweiss ter zastopništvo Sokolskega Saveza. Na vsem potu po češkoslovaški republiki so tih nad vse navdušeno sprejeli. Danes ob 15 je dospel posebni vlak s oficijelnim jugoslovenskim zastopstvom, katerega vodijo minister Ninčič, minister Pribiče-vtč in general 2ivojnovič. Nadalje so dospeli
PODLISTEK
Bfdnks«
Avgust Šenoa. — PosL M- C—č.
Marice v obrez se je med tem govorom iz-premr-nyal neprestano; sedaj je bil bled kot krpa; sed-r' žareče rdeč. Gr-zei si je brke, drsel z eno rogo po podu, oči pa brezobrazno up'ral v deklico; tu pa tam sc je celo nasmehnil ironično, kaker da sc vse strele Branlune odbijajo cd njegove kože. To je navada vsem brezobraznežem-
Brankina babica je st-ala med tem prizorom -v nemem začudenju. Razumela je sicer, da Maric grdi učiteljski poklic in da je končno zapreki Branko za ženo, in ona da ga je edb^a. Ali vse to dokazovanje in naglo razlaganje njene vnukinje je tiio slarki prehitro in previsoko, da fca jc ona mogla razumeti; marveč sc je le čaadiia, k^ko vešče priiigpije Branka. Stara je le zeveia in gledala in se ni najmanje TincšavaJfij v prerekanje. Branka je zvrši4a i» oefcakt na mestu, kakor Ida pričakuj« Mariee«-vega odgovora. Air, poparjenemu prt»i«r je
zastopniki jugoslovenskega parlamenta poslanci dr. Pestotnik, Večeslav Wđder, dr. Aiaupovič, dr. Lorkovič, dr. Budita vije vi č, Ha-mid Svrzo, Ante Jagič, Djuro Dfamonja in drugi. V Prago so dospeli tudi profesor dr. Stojanovčč, belgrareki župaci dr. Kost a Jova-novič, splitski župan dr. Tartagiia, sarajevski župan Gjakula, profesor dr. CvijiČ, dr. Žuno-vič, Marjanovih in drugi. N«a vseh krajih so bili navdušeno spremiti, zlasti na češkoslovaški meji, nadalje v Budejevicaii, v Taboru in v Be-neševu. Za prisrčna pcizdrav s<fca se v imenu Jugoslovenov zahvalila dir. Aiaupovič in dr. Budisavljevič. V Benešovu j« jugosiovenske zastopnike pc zdravil češkoslovaški jugoslo-venski polk, kateremu se je zahvalil minister Ninčič. Vlak z jugoeJovensicmi zastopniki Je dospel v Prago ob 15; na kolodvoru je bć-la postavljena častna stotnlja. Da pozdravijo jugosiovenske goste, so se zbrali na kolodvoru oficielni zastopniki češkoslovaške države in oblasti ter velikanska množica nareda. Pri prihodu vlaka) je vojaška godba zaigrala češkoslovaško in ijagoslovensko Kim no. V imenu češkoslovaške vlad« so pcsdk-avilf goste minister za zimanje zadeve dr. Beneš, nadalje praški župan dr. Baksa in starosta Ceske Qbce Sokolske dr. Sche;ner. V imena Jugoslovenov se je zaihvaiil mi-jnister Pribččevič. Ob ovacijah zbrane množice se je jvgosloven&ko odposlanstvo odpeljalo na Vaclavske Nacnesti, kjer bo stanovalo v hotelu pri »Zlati Husd<'. Večerna izdaja »Narodnih Listov« pozdravlja v trved-nern čkrnku kar najpr'srčneje Jtrgosiovene. Ped naslovom »J'jgoeloveni in mi« piše med drugim: Jugoslavija in Češkoslovaška morata korakati skupaj in tvoriti zvezno državo. Sokolski kongres bo še bolj utrdil prijateljske odneŠEije med obema: državama.
PRAGA, 26. jun. (Zakasnelo.) Vedno dohajajo rjovi gostje iz vseh evropskih držav. Tisočglava množica valovi po okrašenih cestah. Včeraj do pcldne so jugoslovenski gostje ogledovali mesto Prago. O pol trinajstih jih jc predsednik češkoslovaške republ:ke dr. Ma-saryk o£io':jelno sprejel na Hradžanih. Pri spre-jenra so bili navzoči jugosiovenski poslanik v Pragi Hribar, češkoslovaški poslanik v Bel-gradu Kalina, minister za trgovino dr. Ninčič, minister za prosveto Svetozar Pribičevič, dalje zastopniki parlamenta, juge si o venskih po-krajnskih vlad, mest, novinarjev, Sokolov in raiziičnih drdltev. Dr. Ninčič je pozdravil predsednika dr. Masaryka s 4oplami besedami in jc poudarjal, da se morajo prisrčne vezi med jugoslovenskim in češkoslovaškim narodom v bodoče še ojačiti. Za to, kar sc je deslej vršilo, ima velike zasluge predsednik dr. Masaryk, ki ni deloval za svobodo češkoslovaškega, temveč tudi ^ugcslovenskega naroda. Svoj nagovor je zaključi s trikratnim vzklikom predsedniku dr. Masaryku. Dr. Masaryk se je zahvalil v prisrčnih besedah in ije poudarjal, da je vedno, v Rimu in Švici in povsod deloval ne le za češkoslovaški, temveč tudi za jngosloven-ski naarod. Jug o slovenski interesi mu bodo vedno pri srcu, nato je predsednik dir. Masa-ryk priredil cerkle, h kateremu je bilo povabljenih kakih 60 -oseb. Ob 16 je praški župan dr. Baksa sprejemaj v Obe enem domu zastopnike mest. Dr. Baksa je najprej pozdravil tuje goste v francoščini, nato pa zastopnike jugo-slovenskih mest v srbohrvaščini. Govorili so različni zastopniki Francije, Anglije, Belgije ■in drugih držav. Pri govoru zastopnika iz mesta Rima je došlo do inesdenta. Ko je namrei italijanski zastopnik v deklama tori čnih besedah poudarjal, da se je Italija vpdno borila za svobedo vseh podjarmljenih narodov in da je držala svojo besedo, da! so se vsi narodi osvobodJli, kateri so to zaslužili, so jtigoslo-venski zastopniki demonstrativno in korporativno zapustili dvorano in se vrnili šele, ko je italijanski zastopnik svoj govor končal. V imenu Jugoslovenov je govoril še beograjski župan dr. Kosta Jovanovič. Govoril je najprej v francoščini, se zahvalil za »kren sprejem in pozdravil bratsko češkoslovaško ljudstvo ter prcstclno mesto Prago v imenu vsega j u gosi o venskega nareda. Pozdravil je demonstrativno češkoslovaški narod v imenu ne le osvobojenih, ne^o tudi zasedenih gosi o venskih ozemelj in je izrazil uverjenje, da bodo zasedena, podjarmljena jugoslovenska ozeml;a kmalu v svobodi združena z jugoskivensko očetnjavo. {Veliko cdobravamje pri Jugoslo-venih in Čehih.) Dalje je govoril v srbohrvaščini in prosil češkoslovaški narod, da sodeluje v boju za csvobojenje bratov v podjarmljenih ozemljih,, ko pride za to čas. Ob 18 ^e predsednik dr. MaGaryk priredil na Hradžanih vrtno veselico za tuje goste. Jugoskrvenski zastopniki so prišli korporativno. Vojaška godba je svirala češke napeve in melodije. Zbor moravskih učiteljev je pel slovanske pesmi. Zvečer se bo vršil v Obecnem domu ofkajelen pozdrav vseh gostov, s čimer se je pravzaprav otvorila sokolska slavnost. Zvečer bo Vltava slavnostno razsvetljena. Jutri zjutraj priča>-kuje Praga tisoče in tisoče sokolskih društev iz vseh slovanskih ozemelj. Navdušenje je nepopisno.
trebalo nekoliko odduška, da zbere svoje mi-silS, da se umtri, ker ga $e bila Branka nemilo obsuia z živimi iskrami. Slednjič ye odgovoril, C2felmo priklonivši se, zvijajoč ®e pO svo^a
navadi:
»Hvala! Hvaia gespioa! Vi ste zelo iskreni celo preveč iskreni. Obžalujem vendar, da mOraim p>o tem govoru nekoliko rzpreaniensti svoje mnenje o v?s.«
>To natvno mi je v«eea»o, gospe lime maji«
»V ves je nežnosti, fkiosti in stocij^iln« oiik« manje, nego sem misi!I poprej- Iz vašega govora iztćja cclo neka prostota, ka nćmtajo ne prisloja mlademu dekletu.« *
»Gospod, zdi se mi, da ste v hiši moje babice!«
»Sem, ali, vi sami ste me zaprosfti, naj bom
tsikren.«
»De, gospod, tudi jaz sem bila iskrena1. Vqm se resnica zdi žaljenje, aeefckancst, aH, faa vam ciisecn tno^a, nisem htffeia te grenke re«-ttace zaodeti v siadke, dvepuljire be»«des sem nalašč faetela, bošo grenkje, da oKbavšm do kn^sr. iootti m,	ift
gospod aof,	JMjlVCHijHfil «tvwi t Ur*
T« ne more, ne sme biti
Italijanska zbornica.
RIM, 29. Skandal v >osvobojenih krajih« (onstran stare avstrijsko - italijanske meje), v katerega so zapleteni rani visoki italijanski
dostojanstvenika, se ne more več skrivati. Tudi vlada sabh je na današsji seji zbornice prikrito priznala, da je bHa njena politik* v takozvanih x osvobojenih kraj'h ; precej umazana. Ko je socijalni demokrat Ccsettčni predložil resolucijo, ki se glasi: »Zbornica, slišavši za nezaslišane škandale, ki so se pojavili v civilnih in vojaških upravah v zasedenih krajćh, pri čemer so se odkrito žalile bolesti in bede onega nesrečnega prebivalstva, smatra, da se ti škandali zrso mogli izvršiti brez soudeležbe gotovih politično odgovornih oseb in poziva vcied tega vlado, naj predlaga, da se uvede parlamentarna preiskava, ki naj ima največji delokrog, ni vstal n'hče, ki bi si bil upal ugovarjati očitanjem prejšnjemu: ministrstvu v tej zadevo, pač pa jc ministrski predsednik izjavil, da vlada ne more sprejeti prvega dela resolucije zaradi njegove oblike, dočnn sprejema drugi del, v katerem se poziva vlada, da uvede parlamentarno preiskavo. Tako je Giolitti priznal upravičenost predlagane resolucije, a *ii je obenem zagotovil tudi nadaljno podporo
RevelucUoMino gibanje v Italiji
RIM, 30. Upor v Jakinu je bil samo začetek gibanja, ki se sedaq širi tudi po drugih pokrajinah, posebno po Romanji, Umbrrji, da ne govorimo še le o Markeh, kjer se je vstaija pravzaprav začela. Boji z uporniki v Jakinu, kjer je bilo, kakor javlja ^Epoca« čez 200 mrtvih, tra-jajo še vedno, čeravno so vladne čete še precej izčistile mesto, po jakinski okolici. Da ne gre za manjše izgrede in spopade med oboroženo vojaško siilo in več ali manje r.eofcoroženo množico, dokazuje že dejstvo, da mccrpro upo-ratlj a ti vladne čete v boju prc.ti upornikom celo — topove, ki so zelo poškodovali nekoliko hiš v Jakinu. Medtem je t»ii poščijamje enačenj z>elo težavno in nevarno, kajti uporniki so minirali nekatere moste^, razstrelili tupa-tam železniške proge in p^irej^jo prave naskoke na vlake, poseifcro če sumijo, da vozijo vojaštvo ali orožnike. Tako so včeraj napadli vlak v Chiiaravalli in prisilili orožnike, ki so bili v njem, da izreče vse oroz e postaj en a čelniku. Še le ko je zadnji orožnik zap-jftil voz, so dovolili, da vlak nadaljuje vožnjo. Revolucionarno gib^c/e se je (razširilo po vseh Markah. Letc.višoniki zapuščajo v nagiioi letoviška in bežijo v bolj varne kraje. Po vseh važnejših primorskih mestih se je proglasila v znak solidarnosti z cakinskimi uporniki splo-
tistih, ki so .pri stvari prizadeti vsaj dokler sc šna stavka, kateri sledijo krvavi spopedi
preiskava ne dokonča. In res je bal v glasovanju prvi del resolucije odklonjen, a drugi sprejet.
Nato se je razpravljalo o albanskem vprašanju. Socijalni demokrat in dnsgi so predložili to le resolucijo: »Zbornica kot tolmctč soglasnega mišljenja dežele, ki se je pokazala protivna vsakf vojni in vsaki vojaški pustolovščini, tudi potom vojaškega upoia, smatra z druge strani kot odkrito nesoglasje vladne izjave o albanski neodvisnost: in nadaljuje zadrževanje italijanskih zasedbenih čet v Albaniji ter je sklenila, naj se čete kratkomalo umaknejo iz Albance.«
Ministrski predsednik Giolitti, k: je že precej položil orožje glede tega vprašanja, ije iz-
cr-cžniis-tvom in naskoki na prodajalne. Mesto R -.mcni i e ■dobilo žalosten izgled. Železniška zveza z Rimom in Bclofifo je prekinjena in po mestu se sliši sirelj-an^c. Tudi po vfej okclicl je bila proglašena spiosna stavka. V Pesaru je prišlo do velikanrkih izgredov. Množica je naipadla smodoišnico in razorožila vojaško stražo ter odšla nato pred vojašnico in pozvala vojake, natj se ji pridruž-jo. V odgovor je pcikovnik* pDve^niik vcKja-šniioe, {u.l «zal Streljati na demonstrirate, ki so imeli pri tem nekoliko žritev. MrjcZica se je maščevala s tem, da je zažgala polkovnikov o stanovanje. V Močeradi e p-"iišlo do .krvavih spepadev z vojaštvom. Kmetje v okolici so se tudi up-li. V ForKju in okclioi so se uprli kmetje in delavci.
javil, da smatra za nepotrebno ponavljati i<z,a- V spopadih z orožniki in vojaštvom je patilo ve, ki jih je podal v minulih dneh o albanskem veliko žrtev
vprašanju. Kakšna $e vladna poditfka v tem vprašanju, ;e že jasno. Mi ne pošiljamo čet v Albanijo — je rekel mhmtrrki predsednik — delamo na vse načine, da postane neodvisnost Albanije pcpolna in se pogajamo sedaj neposredno z vlado, ki obstoja sedaj v Albaniji, da rešimo vse spore.
Ko se bedo ti spori cdpravili, kar smatra govornik za gotovo, ne bo s te strani nobene nevarnosti za vojno. V Maffi-jevi resoluciji se predlaga, naj zbornica kratkomalo sklene, da se čete umaknejo. Toda jasno ,je, da je vladi nemogoče brzoijaviti, naij čete odidejo, dokler •se tie dekonoajo po£ajaiva, ki so v teku; samo zaradi tega ne more vlada sprejeti te resolucije.
Vršilo se je nato glasovanje o Maffijevi resoluciji, ka je b:Ja odklonjena s 248 glasovi proti 108. Vidi se, da je Giolitti v zelo težavnem položaju: z ene strani je prisiljen priznati upravičenost zahteve po opustitvi albanske politike, a z druge strani noče popolnoma položiti orožja in si hoče zajamčiti prostost 'bodočega delovanja; vded tega so njegove izjave o albanskem vprašaju tako polne pridržkov in zavidanja. Giolittijeva vlada ima najboljšo vo-1>>, da bi postala odločna, a se — boji. Ta njen strah prihaja na dan pri vsakem kočljivem vprašanju. Tudi Lo je neki govornik tekom razprave protestiral proti temu, da se are ti-ranci v Jakinu streljajo, je Giolitti sicer zanikal to trditev, a istočasno tudi odklonil vsako odgovornost s strani vlade, češ da v Jakinu m bilo proglašeno obsedno stanje, pač pa da tam vladajo politične cblasti. In ni čuda, da se vlada boji, saj so dogodki, ki se vrše sedaj po Italiji, tako resni in grozilni, da bi mogli prestrašiti tudi mlajšega moža, nego je starec — Giolitti!
Kon-čno se je razpravljalo na današnji seji, ali naj se odobri začasni šesttedenski preračun. S socijalnodemckratične strani so bili odločno za to, da se ne .odobri šesttedenski proračun, ker ne odobravajo vladne politike in ker nočejo dati vladi možnosti, da bi zaključila, kadar se ji zljubi, zasedanje zbornice. Tajno glasovanje o tem vprašanju je dokazalo, da je 316 poslancev za odobritev šestmesečnega proračuna, a 91 proti odobritvi. Proračun je bil torej odobren z veliko večino glasov, kaose tolmači na različne načine. Na eni strani se smatra, da so mnogi poslanci, ki se v srcu ne strinjajo s stališčem svoje stranke, a so primorani, da tega ne povedo javno, izrabili tajno glasovanje za izraz svogega pravega mišljenja, docim se na drugi strani zatrjuje, da bo opozicija nastopila z vso odločnost jo še le po dokončam razpravi o vladnem programu, ki se bo nadaljevala na prihodnjih sejah.
V zadnji številki je bilo pomotoma javljeno, da se je prekinila razprava o vladnem programu. Glasiti bi se bilo moralo, da se je zaključala razprava o začasnem proračuna.
tanja, nikiake diplomacije. Zato sem hotela z j enim hipom napraviti konec v£l5«n ženitben-iro načrtom on odvzeti vam vsako nado. Se enkrat vam pravim: ne morem vas spoštovati, ne morem vas Ijubćtt in nikdar se ne zveiein s človekom, ki ni vreden mojega: spoštovanja, moje ljubezni. MiisJčm, gospod Maric, da sva dovršila svog posel.«
rZa sedaj sva.«
»Za sedaj? Nikakor. Z* vedno gospod!«
»Nikakor pravim jaz. Jaz vas seveda- ne morem siliti v tem hipu v ljubezen, ali radi tega se ne odrekam še vsake nade. Beseda »za vedno« -je b®U samo fraza v vaših *»tih.«
»Gospod Marici Vsako človeško bitje ima» * ®ebi neko meno potrpljenja in n^ttdoosti. Jaz sem -vtom, a&a&m, povsem pesno poverila; rekla sem vfekn, <$a -ras nikakor nočem, prtrtfan imm celo, »te vnS aatipfetrčm. Cenm se torej Se ttjSji^tc?«
»To £P*pica, jaz sem rtita^en. dosleden, prj&tiSca čio vek, ki zna dobro računati, m ■zpfo. <ye fafc&em sed»9 in se boja tudi »a-
lObapiA *ar Ote otr&vMrt
Tudi v Urobriiji se .je proglasila splošna stavka, ki jc imela posledice kakor po drug h krajih. Iz Imele in Temija prihajajo vesti o Ur-vam-h bojih med upom'ki in vci;aštvosn.
Tudi v Rimu in okclici se je proglasila v znak solidarnosti z dru^mi pokrajinami splošna stavka. Včeraj je bilo življenje v mestu pcpolncma mrtvo. Danes ,;e bilo mesto precej mirno. Prepovedano je vsako zborovanje, zbiranje na ulicah in vožnja z avtomobili.
Uradna poročila javljajo, da je v mestu Jakinu vzpostavljen mir in da se vrše spopadi le v okolici. Neuradne vesti o dogodkih v dru.^'H krajih so potrjene tudi v uradnih poroč lih, seveda, v kciikor teliko ublaženi obliki.
Vodstvo socifalisttčne stranke in delovne zveze ,je izdalo proglas na delavce in vejake, v katerem proslavlja jakinski upor in ugotavlja, da je vlada pod pritiskom socijalilistične stranke izjavila, da ne bo pošiljala vcia^tva v Albanijo, toda to ne zadostuje, zato se pozivajo prcletarci v vojašnicah, delavnecah in na poljih, naj oni pazijo in jamčijo, da) ne odide v Albanijo niti eden vojak.
Proglas poziva vlado, naj se ne dotakne ja-kinsk'h vojakov in prolelarcev, in zeklj-uču'e z besedami: »Preden se začnejo nove vojne; proti kaki novi vojni; pri prvi nevarnosti Jkake nove vojne je vaša dolžn-cs>t, o prcletarci, o vojaki, samo ena: Revolucija!«
Tcda zd5 se, da si ©tefita vlada in socijali-stična s Iranka nasproti kakor dva sovražnika, ki si ne upata eden na dirugega. Kakor se iz-ogjblje ministrski predsednik Giolitti odločilnega fcoja, tako se ga izogiblje tudi vodstvo socialistične stranke, ki ve, da -bi začetek odločilnega boja pcmenil tudi konec njene moči nad ogccčer.i.n in razburjenim ljudstvom. Tako je tudi danes na sc;i vodstev socijalisti one stranke in delovne zveze omagala zmernejša stranka. Ta;nik vodstva socijakstične stranke Gennari je predlagal, naj se takoj proglasi splošna stavka po celi Italiji, rjegov predle g pa je bil odklonjen in sprejeta Baraitonova resolucija ki pravi: rZ ozirem na voljen in podirajoč upor naroda in parlamentarne skup-ine, ki sta že zmagala v prvi bilki, prisilivši vlado, da opusti vsak vojni načrt, z ozirom na to, da zahteva položaj v Markah, Romanji, Benečiji in tudi drugod, kjer grozi najbolj divja reakcija proti splošnemu gibanju mas in upornih strank, podpiranje odpora proti reakciji z jasnim in prostim namenom, da se še bolj razširi in ojača, če meščanska vlada ne odstopi od svojih namenov, pozivata vodstvo uradne socialistične stranke in vodilni odbor splošne delovne zveze tudi organizacije, naj čafcpjo ukaz za splošn<~ stavko v slučaju, da se vladne obljube ne bodo držale, obvezujeta sccijali-stično parlamentarno skupino, naj bo tolmač te odločne volje in doJočata, da se bosta sestajala vsak dan v Rimu v svrho ukrepanja nu nib ukrepov, ki bi se smatrali za potrebne.«
Kakor se vida, se da sklepati iz tega proglasa dvojno: na eni strani se vodstvo socialistične stranke 4rudi, da bi zadržalo revolucijo, ki sili na površje, na dirugi strani pa se pripravlja na to, da bi ostalo na površju tudi v slučaju, če bi izbruha revolucije ne moglo zadržati.
Zdi se, da tudi vlada vidi nevihto, ki se bliža, in da bo spustila še pravočasno jadra na državni ladji, ki so se v zadnjem času nekoliko preveč napela.
Položatj je, kakor se vidi zelo resen, tako resen, da se mora človek naravnat čudrti, kako smešno majhni so nekateri l udjo vpnčo tako velikih dogodkov. Ali veste, Jedo je pripravil po mnenju nekaterih italijanskih listov jakinski upor? ... J«gosJavi»a p*Hom komuru-sta Scfcneiderja. ^ i« hd ubi* lekom
bojev v Jakinu!!	___
Vračajoč* «e vojni uietaiki aa Dimaju.
DUNAJ, 29. Na sprejemno pitajo za vojake-^t^Lke — Lecpoldau je včera7 dospelo rz
Gt Avstrijcev.	« 47
V HftHendorl-Hackmg pa je vče-
Ar^joev, 35 Jugoslovenov, 39 ,	19 Ukrajincev, 23 Poljakov in 206
Madžarov.
0 JUSOSlflVUI.
(Konec)
Iz gornjega sledi, da se da rešiti1) in sicer temeljito rešiti socijalno vprašanje -brez nasilia proti tistim, ki jih imenujemo katpitaiste ali delodajalce. Z drugimi besedami, eocijaJno vprašanje se da rešiti brez komunizma in še prej torej brez revolucije in diktatur. Samo stanovski ^parlament, kakor smo ga «goraj v načelih orisali, je v stanu zajamčiti društvu miren razvoj in ga obvarovati od omenjenih diktatur, bodisi > proJctarr.ke < bcd«"si buržnt-azijske« in drugih socijalnih zli, ki mudijo svet v sedanjem trenutku. Med temi zli je najbolj škodljivo brczkcinčno stavkanje, ki se vije od enega konca sveta do drugega. Nobe-na vlada na svetu, niti ona ne, ki si je ohranja še največji ugled med vsemi, t. j. vlaJa «c-vero-ameriških Zedinjenih držav, si r.e ivpa prepovedati stavko. Vlade nimajo namreč za to dovoljno moralne opore, ker so vzorasile iz pvarlainenta, Id je, kakor smo videli, le abstraktno predstavništvo številnega staajs prebivalstva in nima radi 'tega stvarne .podlage v gospodarskem življenju države. Gotovo jc tiadi da bi delavstvo take prepovedi ne si'.:-šalo. Nasprotno pa bi stanovski parlament imel stvarno podlago, na kateri bi lahko vseko stavko zakonski prepovedal, ko bi btio potrebno. Pravim, ko bi bilo potrebno, kajti stavkanje bi pestalo pri r.aši državni uredb" pravzaprav brezpredmetno, ker IS bilo metrdno vprašanje tako in tako rešeno in reseva.no z zakonom.
To je oni kompromis med d kita turo proletarijata in buržua<z.ije, med komunizmom ifl individualizmom, med evrcipskim ipa lamen-ta-rizmom in ruskim sovjetizmom. Izvedbi takšnega socijalnoga programa ni na poti ni Rog ni kralj, ni Kristus ni Mohamed. Na poti so mu le zarobljeni državniki, ki se socijalncga vprašanja plašijo, mesto da 'bi sc ga ipogumno lo-tevali. V kolikor se tiče Jugctlavvje, naj ob kcncu še enkrat ponovimo, da se je bati, in sicer resno bati, da pojdejo odJočiini jugoslo-venski činitoiji, kn ibodo hoteli krojiti Jugoslaviji ustavo, po (svo.jc 'deje v pole. ićarsko socijalno šolo zapadno-evmoprikoii držav. Te pripravljajo, ikakcr je znano, obvezno razsodišče za vsak npor med delcrn in ka,pr!talom. Pri tem mislijo, da !?o našli ključ >za pcrr. ritev modernega stanovskega gibanja. To tipanje ni pa nič ko velika rn nevarna iluzija. Stanovi fe bedo mcsjli med seboj ipomiriti le tedaj, Ko bcao skupno poklicani, da rkuipno vcdi;o državni voz v stanovskem parlamentu. Le tu boc'o tudi lahko prišli do jasnega spoznanja, kako so eden na drugega navezani in da jc njihovo dobro edino le v medsebojmi vzajemnost'.
Posnemanje z?padmo-evrcp®k!h držav bi b !o za Jugoslavijo usodepclna zmota, ki bi se ji prej ali slej maščevala. Edino polje, na katerem se labko ubere pravo in dobro seme trajne jugoslovc.:tke bodočnosii, je nova Rusija. Jugosloveri. !*i uDtavcdajalec bo seveda morati tudi tu razlikovati ljubko cd pšenice. Po kateri poti se p-ride do č?«tih in kor'atnjh plcdcv ruske revclucje, ne bo težko ugcn.iti na podilagi 'lega, kar je bilo rečeno v prej^jih vr:iticah. Ti pc!cdovi rastejo na polj i rezultante med evrc.pi'ko skraijno desnico in rucko skrajno levico.
Da sc omenjena socijalna rezultanta da doseči brez krvi in brez tocijalni-h revolucij, ako je še kaj debre volje pri narodčh in pesob-no pri državnikih, to mi je bil namen pokazati v tej-le razpravici. Ne more biti nobenega dvoma, da velja <ta ugotovitev še pesebno za države, ki sc komaj ustanavljajo, kakor n. pr. Jugoslavija.
• » •
In tako smo torej u,pamo povedali v teh -freh delih nćL^e studije o Ju-goi'aviji, kaj ni i.n kaj je prava jugoslovenska država, kaj je in kaj ni prava jugosloveiiska narodna in državna misel, pravi jugcslovenski patrijotize.n, ki re more biti ni snbizem, ni krcat'zem in karn jo-lizem, kakršni sc danes propagirajo i uveljavljajo. Pokazali smo tudi, da <ti b i t;;di najčistejši jugoslcvc-ski patr'jct'^cni prazen, ko bi se ne strnil s svojo od *. varj. >V-ćo socijalno primesjo v takšno spoiino, ki 1 • preJ-stavljala zares nekaj modcrno-kcnk.-e inegn. To jc s-plošni ZJnlsel, teme''ia ideja cc!e na.iu »jugosiovenske veroizpovedi , ki e formuli ran v posameznih delith te študije. Prep-'iČ.'.n' smo, da jc to prava, dosledna, pcšicna in <d-kritosrčna jugoslovenska ideja, brez ozira na lo, da ima ogromno število nasprrtiikov in sovražnikov v notranjosti, kakor jih ima Jugoslavija sama cel tisoč cd zunaj.
Vkljub nepobitnemu dejstvu, da se ona v sedanji jugoslovcnski državi (SMS) še re uveljavlja, bi bil pa vendar vsak resen pesimizem o bodočnosti Jugoslavije neutemeljen. Sedanje hipno zapostavljanje prave jugcsIove«uke dv/? ima svoje vzroke le v osebah, ki so živele še do včeraj v popolnoma različnih razmerrh. Toda osebe so minljive in kakor hitro sc povrne domov sedaj učeča se omJad r.a iz raznih evropskih središč in ko iz pregovori svoo besedo, se bodo morale te osebe uniekn tr, ker nove razmere naravnost vp'iejo po novc!i ljudehf To pa je ono osnovno čustvo, iz katerega so sc porodile vse moje gornje ideje o Jugcslovenstvu in Jugcslavji, in poln tc 't čustva pričakujem z veliko nepctrpežJjivcstjo bodoče volitve v jugoslovensko ustavodajno skupščino.
Jugoslavissimu^.
') Rešitev socijalnega vprašarja jc pravzaprav pretiran izraz. Socijalna vprašarta ie lahko samo rešuje;o, a celega kompleksa socijalnih vprašanj ne bo gotovo nikdar mog(če definitivno reiiti.
Jusoslovenskom rurodu Istre!
Na 5. jula tek. god. slavi naša crkva uspomenu slavenskih apcstoJa av. braće Cirila i Metoda, zagovornika naše »kolske »Družbe* za Istru.
Dužnoet je našega naroda, da se taj dan svim wc«tn tfteče zagovomai£tvu slavenskih apostola za spas svoje nevine dečtce, kojoj sada. pr«ti pegibel) narodne smrti mnogo viie nego li pri^e. Nu kika ie u našem naroda j«n«tflv-ta
V Trstu, dce 1. julija 1920.
»EDINOST« SUt. 138.
Stran m
i ufamo sc, da ova neće usahnuli, dok ima Sirarn sveta naše krvi.
Zd tvoreni s<u naši hramovi prosvete u Istri i utamničen i bijahu mnogi naši učitelji, a za-tkn
rastes-ani na sve moguće s-trane, kao što bij ah u raelerani i učenioi sv. apostoia pred više od 1000 godina u Moravskoj usled krivih obtužbi nemačkih popova. Ali ipak tada 'bijahu pra-dedovi sajdaJnnih naSih za<tiratel$a napredniji od Germana? i od njih samih, jer kada čuše slavensku reč sa oltara i propovedaonice u starodrevnom Rimu, cni blagoslovile dela naših apostola, priznaše slavensko bogoslužje i bla-gosl-oviiše knjige i pismo sv. braće Cirila i Metoda. A danas skoro nakon 11 steleća hoće se nama oteti ta prava! Ne će nikada! Naš je narod tu u svojian naravnim granicama i ostat će, j«r on ljubi svoju grudu zemlje i jezik svoj više nego li budikoji.
Ti, jugoslovenski narode Islre, koji si od osloboditelja ispod Germanskog zuluma, nadao se boljoj sreći i večej slobodi, uzda; se u pravednost SvevišE/jega i u zagovomičtvo sv. braće Cirila i Metoda, te ustrajaj u obrambi svojih svetih prava i svega vlastitoga poseda! Celomu svetu pokaži opravdanost svojih svetih zahteva, a u sramotu tvo'ih zabiralelja. Seli se taj dan one tvoje kulturne institucije, koja se u prvoj vrsti brine za tvoje krvnu sirotinju, što je najviše izležena tudijoj poplavi. Donesi običajni darak u prosved pro'i krivdi ć u ekrepu »Družbe-, da ova uzmogne odgovarali svojoj zadaći u ovom najkritičnijem času, što ga naš narod proživJju.'s. Podružnice, koje već obstoje, na noge, i na rad! Inače otvaraj, narode, svagde i u najmanjem mestancu nove podružnice i sakupljaj kamenčiće za popravke i pedigmiče tvojih skoro porušenćh liramova. Ne fcej se, ne straši se grožnja ni bajuneta, jer je tvoja stvar sveta i blagoslovljena već više cd 1000 godina cd one iste zemlje i isle crkve, ko^a te podjarmila i danas proganja.
Dr. Edvard Slavik, . , Jos. Svetličić,
predsednik.	. *	tajnik.
Politični pregled.
Potovanje regenta Aleksandra po Jugoslaviji je odpravilo še zadnje dvome o solidnosti -jugoslovenske države in ćckazalo notranjim in \ nanjim sovražnikom, da se motrjo, če ■upajo na razkosanje združenih jugoslovenskih plemen. Ta vtisk so dobili, kakor nam javljajo, tudi tujci, ki so bili te dni v Jugoslaviji.
V	Pragi vlada velikansko navdušenje zaradi poteka vsesekehke slavnosti. V nedeljo in ponedeljek je več od 100.000 gledalcev burno odobravalo ženskim m moškim vajam, katerih so se udeležili tudi francoski, amerikanski in švedski telovadci.
— Nemški nacionalisti dvigajo glavo. V Jit-lavi je prišlo do krvavega spepada med Nemci in legijonarji. Pogreb mrtvih legi.jonarjev, katerega -so se udeležili tudi češkoslovaški socijalni demokrati, je bil obenem manifestacija proti nemški buržuas ji. Tudi v Gablonzu in Duiu so se vršili nemški izgredi, ki p« niso imeli hujših posledic.
Ruska pogajanja z Anglijo se nadaljujejo. V kratkem se začnejo tudi pogajanja s Švedsko, v svrh® izpopolnitve dogovora za dobavljanje JolccHiTOtiv m drugega materijala Rusiji s strani Švedske. Položaj poljske vojske ni ravno ugoden. Po ruskih vesteh pripravljajo Poljaki izpraznitev vzhodne Galicije. I/. Baluma javljajo, da so boljševički zaprli kot talce 45 angleških in francoskih častnikov in vojakov in vse člane japonske miarije. Ruski oddelki so ba,je napadli romunske petrolejske kraje ob Dnjestru (Ko>-mires). Romuni so baje poslali preti Rusom eno konjeniško divizijo. Delajo se velike priprave za kongres tretje internacijonale, ki se bo vrsti 15. julija v Moskvi.
V	Nemčiji so se vršili hudi spartakovski izgredi. Vstaja je 'bila pcllačena z orožjem. V Kraljevcu se baje zbira vojaka, ki namerava, pripraviti protirevolucijonarno gibanje v Rusiji. Ta vojska namerava ba;c v kratkem korakati proti Litvi in Letiški. Da se v Nemčiji nekaj pripravlja, je verjetn-o, kajti pred kraikim so prišle vesti o zbiranju nemške vojske tudi proti Poljski.
Medtem ko se angleške čete bore proti Turkom, sc vstaja na Irskem vedno bolj širi. Sianfeinerci so ujeli angleškega generala Lu-casa, ki ga angleške oblasti ne morejo nikakor izslediti, čeravno so dobile pismo od njega, da mu se dobro godi. Smatra se, da se bo v kratkem ustavil ves železniški promet na Irskem. V obrambo Turčije sc je dvignila tudi Indija, ki grozi z bojkotiranjem vlade, če se turška mirovna pogodba ne izpremeni.
Grške čete se še vedno borijo s Mustafo Kemalem, ki je zapustil vlado v Angori in prevzel vrhovno poveljnlštvo nad turškimi nacionalističnimi četami.
Italija preživlja strašno krizo. Jakinska vstaja se je razširila di.leč naokrog. Po nekaterih mestih so se vi«iii prvi boji, v kateiili so morale vladne čete rab;ti tudi topove, Zu: se, da se bo z u čel odločil"! boj mci vlado in socialistično stranko, če se vlada ne umakne pravočasno z bojišča. Razpoloženje na ulici se je preneslo tudi v parlament, kjer se poslanci vsakotoliko med seboj pošteno — zlasnjo. Z Albanci so se začela pogajanja
Iz Jugoslavije.
* Redek jubilej. Danes slavi svojo osemdesetletnico ravnatelj mestnega uiilninskega zakupa gosp. Peter Graselli v popolni telesni m duševni čilosti. Gospod ravnatelj je bil prvi župan v Ljubljani, ko so leta 1882. Sloveaci po trdi borbi iztrgali presto-lico Slovenije iz nemških rok. Graselli se je aktivno udeleževal v časih taborov in kasneje vseh narodnih bojev in si pridobil za narodno stvar nevenljivih zaslug. Kako vsestransko je bilo njegovo delovaaje, kaže najbolj dejstvo, da je celo dlje JSasa opravljal tudi posle glavnega urednika pri »Slovenskem Narodu*. G. ospodu jubilantu kličemo: »Sc na mnoga leta!«
Sprejeta jugoslovanskih Sokolov v Pragi. Ob pri-kodu jugoslovanskih Sokolov v Prago so vsi večji UeSUi listi prinesli toplo pisane uvodnike s kateremi pozdravljajo Jugoslov.vnc in podbujajo njihovo ne-omajuo zvestobo v dneh najtežjih preizkušenj obeh narodov pod avatroogrskrm jarmom.
Do mate vesli.
Sokolske slavnosti t Pragi so se razvile tudi v veliko manifestacijo bratstva in aeporoJnih vezi med češkim in jugoslovenskim narodom. V Prago je pchiteJo tudi več gostov iz naSega zasedenega ozemlja, ki sta jim načelovftla dr. Josip \Vilfan in Miroslav Ambrožič. Praški listi so z navdušenimi članki pozdravljali brale s slovaaskega $uga, raduječ se, da je v Pragi zastopan ves jugoslovenki nared. »Narodni Listy« pravijo, da so imeli prilike za razgovor s prvaki Jugoslovenov, ki so povedali, da dobro razumevajo situacijo Čehov napram Italiji. S tem da ni nikakor kaljeno bratsko razmerje med Čehi in Jugosloveni. Rečeni list se raduje na tem, da mu je bila dana prilika razgovora s predstaviteLji Jugoslovenov z zasedenega ozemlja, ter vzklika: našli smo se zopet na skupni liniji! Ljudstvo — pravi nadalje »Narodni Listy< — ki bo pozdravljalo v sprevodu jugoslovenske brate, bi še posebej prisrčno pozdravljalo zastopnike iz primorskih zasedenih pokrajin. Koliko nas vedno z gao-otjem spominja na slovensko Gorico in Trst!
Italijanski jezik v sodnih spisih in registrih. Pod tem naslovom je priobčil »Piccolo« od 11. t. m. daljši članek, v katerem pripoveduje, kako da je svetovalstvo trgovske in obrtne zbornice — ker ni tu sedaj nobenega političnega predstavništva — vložilo pri generalnem civilnem komisarju protest proti dvojezičnosti — to je: rproti re<bi slovenskega in hrvatskega jez:ka. poleg italijanskega« — pri tukajšnjih sodnijah. Za danes se ne moremo spuščati podrobno v argumentacije, ki naj pedkrepijo ta protest. Le eno ugotovitev v italijanskem listu na; zabeležimo, ker z enim mahom izpedbija vse tiste argumente. Ugotavlja namreč — seveda živo obžalovaje — da vknjižbe ▼ zemljiški knjigi v Trstu v slovenskem in hrvatskem jezika tvorijo 30 odstotkov vseh vknjižeb!! No, za božjo voljo, cdkcd pa prihajajo te slovenske, oziroma hrvatske uknjižbe? Od Italijanov meda vendar ne! Ljudem, ki vladajo slovenske in hrvatske prošaje za uknjižbo, je menda — vsaj naš priprosti razum nam govori tako — slovenski, oziroma hrvatski jezik materini jezik, so torej Hrvatje fa Slovenci! Ugotovitev Piccc!ovih< 30 odstotkov vsebuje slovesno priznanje, dz tudi v Trstu in njega okolici — da niti ne govorimo o zaledju, ki je pcpolnoma hrvatsko in slovensko — živi naš rod kot stalno naseljeno prebivalstvo. In to prebivalstvo izvršuje le svojo neoporečno božjo in človeško pravico, če se v cbčevanju z oblastmi poslužuje svojega je*, k a in če zahteva tudi cd oblasti, naij občujejo ž njim v njegovem jeziku. Glavno pa, kar smo hoteli zabeležiti, je: da -Piccolo« priznava ekzistenco našega življa na tem ozemlju!! Ravno z ozirem na to neoporečno in neodpravljivo de/ftvo še besedo na naslov okupacijske oblasti. Ali niso še prišle do izpoznanja, kako grdo so jih zavedli iz-vesini neznani — znani saflerji v Trstu in Gorici?! Ktko so j-iai stvari — razmere v deželi, in ljudstvo, ki živi v nje* — prikazovali v povsem krivi luči, kako so jim zatemnjevali resnico! Ali še na-so prišle oblasti do izpoznanja, kako vse drugače bi stale zanje danes stvari, če bi bile sledile glasu pravice, pravičnosti, svobodoljubja, resničnih potreb tega liudstva, dolžnega spoštovanja do njega čustev?!! Sleparski sufler ji pa se oglašajo zopet in zopet? Ali jih bodo oblasti še hotele poslušati? Ali se bedo še nadalje puščale varati od tistih političnih rokovnjačev?! Če hočejo tako, bo neizogibna posledica ta, da bo voz, ki je itak že tako grozno zavožen, lezel še nižje v jarek in v — blato. Suflerji jih zavajajo v boj proti naravi — ker narod, ki živi in hoče živeti, je narava! In narava sc maščuje prej ali slej nad tistim, ki se ji hoče upirati. — S »Piccolom* pa se že še pomenimo. In to bo tem la-glje, ker ga bomo mogli pobrati tudi z njegovo lastno argumentacijo.
Ven z nedostojnim! Tako Idiče »Pučki Prijatelj« z ozirem na bivšega kapucina Michelangela, sedaj oženjenega Pasquale Giainnini.ja, učitelja v Cerovlju (v Istri), naduvezujoč na besede evangelija: »Kdor je pohujšal enega teh malih, ki verujejo vttma, belje bi bilo, da se mu obesi mlinski kamen na vrat in da potone v morsko globino.«« Žalostna resnica je, da je vojna nem;lo omajala mc-ralo. Še huje pa je v naših krajih škodovala morali okupacija. Najhcje, najpchujšljiveje, in najtežje ob-sodfhe vredno pa je nemoralno postopanje nekaterih častnikov — duhovnikov. T« so postali širitelji nemorale, zastruplevalci našega naroda, posebno pa naš« dece. Pazinski list navaja nekoliko imen, ki pa se noče baviti z njimi. Pač pa z gori omenjenim bivšim kapucinom. VojašLa okupacija je — gazeč vse zakone — odpravila neštevik> slovenskih in hrva trkih šol na zasedenem ozemlju. Tako tudi v Ccrovljah. Prejšnjega vrednega učitelja Mo-nasa je internirala, odprla italijansko šolo ter namestila tistega PasquaJe Giannini ja. In temu bivšemu fratru, sedaj oženjenem človeku, je šel vedno na roko profesor in duhovnik Vale-rijan Monti, ki je tudi maše val ob otvoritvi šole, na kateri poučuje duhovniški — renegat. In ta renegat je dal sežgati vse hrvatske in srbske knjige, vse zapisnike, spričevala, sploh vse spise, ki jih je našel ▼ Soli« Sežgal je celo vse zasebne hrvatske knjige društva sv. Je-ronina, več katol&kih molitveni kov in drugih knjig! In da dostojno ovenča to versko in narodno-kult urno £krimstvo, je priredil v isti, po duhovniku Mo«itiju blagoslovljeni šoli — javen ples za deco in odrasle! (Ali je Monti tudi plesal?) In vsemu temu so kumovale, ran zim Montija, vojaške oblasti in pazanski sin-daoo dr. Costantini.M Pod zaščito oblasti je Giannini živel na to povsem nemoralno življenje z nekim dekletom, ki ie imeia> že troje nezakonskih otrok z drugimi, a Gianniniju je povila — četrtege. Takemu »čitelju je .bila poverjeno naša deca v Cerovlfu! To pustolovsko življenje Gianninijevo je trajdo vse šolsko leto 1918-1919. Začetkom šolskega leta 1919-1920 pa je dovedel seboj mlado ženo, o kateri je rekel, da se je ž njo poročil v Italiji. In to svojo ženo je odvedel Giannini v hišo, sosedno iiiii, v kateri stanujete njegova »ijuibimka« in njegovo nezakonsko dete. In ta Giannini ni morda priprost samostanec-lajik brez zaobijtt-be, ampak pisavi tkibovnčk-j-edovnik iz kaf>*> cinekega reda v Neapiju, ki ga je progfauil kot
odpadnika-apostata in je bil kot tak izobčen iz katoliške cerkve. — »Pučki Prijatelj« se obrača do škofa Bartolomar^a in do vseh ci« vilnih oblasti z vprašanjem, ali ne mislijo pognati tega ex-kapucina od naših his, od naše dece?! Dvakrat že so Cerovljani prosili selsko in politično oblast, naj se jim povrne hrvatska šola in naj >!m dado učrtelfa našega jezika In naše vere. Obakrat so obetali, a storili niso nič do danes. Pač pa jim ista oblast, kakor v zasmeh, drži takega »učitelja«, kakršen je bivši kapucin, pater Michelangelo! Vnovič zar klinja pazinski list oblasti, naj v interesu miru in reda povrnejo vse hrvatske in slovenske šole na vsem zasedenem ozemlju. Saj kriči ta vlada na usta svojih uradnikov, da želi vsem narodom pod njeno upravo svobode in napredka. Radovedni vprašujemo: ali tudi ta naš glas ostane glas vpijočega v puščavi?!
S poti. Minoli teden so me opravki spravili v Sv. Križ na Vipavskem. Ob tej priliki sem se znova prepričal o suženjskem duhu našega naroda. Na openski postaji so popraševale naše žcnice po voznem listku »pr Trješte«, *pr Goricja«, in tudi dva gospoda, od katerih je bil nek narodni veljak, drugi pa star železničar, sta zahtevala italijanski. Ko sem prišel jaz na vrsto, sem slovenski dejal: -»Tretji razred. Sv. Križ-Cesta«. In uradnik mi je takoj postregel. Za hrbtom pa sem začul besede: »Bravo, tako je prav«. Človek božji, če odobravaš moj nastop, zakaj pa ga ne posnemaš?! Zakaj hlap-čujemo pred uradniki, ki jih mi plačujemo? Oni so sluge, mi gospodarji. — Tudi v Prvačini sem se ustavil. Oh, Prvačna, kako si ti tujcev lačna! Čim stopiš v vas. ti zablišče laški napisi »osteria« »macelleria«. Čemu to? Povejte mi razlog? — Mari mislite, da so Križani boljši? Po vseh hišah so laški ulični napisi. Škandali Odstranite sramoto. Saj sc g. Terčiču, čevljarju, ki ima samoslovenski nadpis, ni zgodila zato nobena krivica.
Duhovnik.
K članku »Furlanska Jugoslavija«: Ko je I. 1866.
slovenski del pod Čedadom padel pod Italijo, so našteli okoli 50.CC0 naših. Pri zadnjem ljudskem štetju so jih našli le še 35.000. Zdaj po vojni jih je Ic še manj. Nič čuda pri sistematičnem raznarodovanju — celo po cerkvah! Že v videmskem semenišču je prepovedano občevati slovensko. Na škofiji ne marajo veliko za Slovence. Saj je bil te dni vid. nadškof visoko odlikovan od kralja. Listi so pisali, da je bil pri tej priliki globoko ginjen: -as-sai comosso*. Samo v cerkvah se sliši naš »dijalekt*. Še njega preganjajo. Potem se javno trdi, da je zavladala svoboda za vse. Nekateri prerokujejo še slabše čase —, kar pa ni božja volja.
Quousqve tandem. Prejeli smo: Kako dolgo naj sc še poskuša naša potrpežlijvost! Škandal je to, kaj se to dela s potnimi listi v Jugoslavijo, oziroma ne dela. Nobeden, naj si bo ali uradnik, ali u-čitelj ali duhovnik ali trgovec (o pač ti že, če dobro — mažejo) ne doti in ne dobi potnega lista v Jugoslavijo. Nekateri podrejeni komisarijati (Koper, Volosko) ga ne. dajo pod nobenimi pogoji. Zakaj tako šikaniranje! To je neusmiljenje, da ga nima para kakor se dela z nami, ki imamo svojce tam v Jugoslaviji, pa nas ne puste do njih. Otrok ne more do slarišev, stariši ne do otrok, žena ne do moža, mož ne do družine. To je v resnici vnebo-vpijoč greh! Kaj imamo mi z vojsko opraviti? Če je kdo državi nevaren, so to vojaki, ne pa mi u-bogi civilisti. Naj se z vojaki tako dela in postopa, ne pa z nami, ki hočemo samo svoje domače obiskati in domače stvari urediti. Kakšno pravico si lasti okupacijska oblast? To naj oaredi mirovna konferenca, če ne, naj pa gre — rakom žvižgat. Pri tej priliki bi omenil še to-le Vsi, ki smo iz Jugoslavije po veliki večini in ki želimo v Jugosla-slavijo, nismo bogati. Ali ni taksa pri jugosloven-skem delegatu za goli podpis in pečat previsoka (15 lir?)
Polet Rim-Toldo — polam. Kdo se ne spominja vrišča, baharij, bombastičnih fraz, s katerimi so obsipali italijanski listi svojo javnost, ko se je pred nekoliko meseci pripravljal tisti glasoviti »raid«, avijatski polet iz Rima v Tokio. To je šumelo in bučalo po vsem gozdu italijanskega časb-pisja, kakor da stoji Italija pred največo kulturno in tehnično zmago, kakršnje še ni videl svet... Sedaj pa doznajemo, da se je ta polet zvršil z grom-skim polomom... financijelnim in moraličnim. Pripoveduje nam to klasična priča, povsem zanesljiva, ker je italijanska in strokovnjaška. Pred seboj na mizi imamo revijo: »Rivista dell'Aviazione, delle nuove industrie meccaniche, clettriche, sportive«, majniški zvezek št. 36. (Smotra zrakoplovstva, novih industrij, mehaničnih, električnih, športnih.) Na prvem mestu prinaša članek o rečenem poletu. Kar pripoveduje, bi bilo v glavnem to-le: Uspeh je na sploh mizercn, četudi treba priznavati posameznim zrakoplovcem, da so se odlikovali. »Generalno ravnateljstvo za zrakoplovstvo se je pokazalo popolnoma nesposobno, tako, da je Italija s poletom izgubila velik del svojega ugleda na polju zrakoplovstva. A polet v Tokio je stal državo (ki se bori s tolikimi financijelnimi težkočami) nad dvajset milijonov lir. A koliko milijonov je šlo za misijo v Kilaju, za nepotrebne uprave pri razstavi v Elta in v Parizu, misije za pripadnike zrakoplovstva v inozemstvu?! Denarja ni mankalo. A vse je šlo v zlo vsled nesposobnosti ravnateljstva. Kako morejo — vzklika rečena revija — sprejeti take naloge ljudje brez sposobnosti?! Žalostni so odnošaji v italijanski zrakoplovbi, ko je ta povsod drugod v polnem razvoju. Zaključuje: Polet v Tokio je bil slabo organiziran in slaba je bila volja ravnateljstva! — Da vse te tožbe niso brez podlage, priča dejstvo, da je vlada odredila strogo preiskavo.
Kdo ve kaj? Vecchiet Aaton, star 13 let iz Ro-cola na hribu 984 je odšel predzadajo soboto z doma in se ni več vrnil. Ker so ostala vsa poizvedovanja brezuspešna, se naprošajo vsi tisti, ki bi vedeli o njem, da to javijo očetu Antonu Vecchietu, Rocol na hribu št. 984. Deček je imel na sebi vojaške hlače, črn jopič, sivo čepico in rdečo majo. Polt mu je zagorela, lasje plavi, oči temne.
Slov. akad. dr. »Balkan« se zahvaljuje družinama Perhavec in Ternovec za darovane juridične knjige.	_
Uradm vtstf.
Podaljšanje moratorija. Tukajšnji generalni civilni komisarijat poroča: Rok, do katerega sodišče lahko odgodi plačan je denarnih posojil in ki ga določajo tozadevni ukazi in odloki, je podaljšan do 30. septembra 1920.
Organizacija obnovitvenega dela na Primorskem. Tukajšnje finančno ravnateljstvo nam je poslalo naslednjo okrožnico: Naznanja se radi vedenja, da je s 1. aprilom 1920. prevzel »primorski tehnični urad« vodstvo obnovitvenih del na zasedenem ozemlju in da je ustanovil v to svrho »obnovitveni oddelek« z vsemi prilastki in delokrogi, ki so pripadali prej »vojaškemu vodstvu javnih del na Primorskem.« Obnovitveni oddelek se deli na pet odsekov s široko avtonomijo, ki bodo delovali na sledečih ozemljih: 1. Tržiški odsek, ki obsega politični okraj tržiš ki, t. j. sodni okraj triiški ia červinjanski. Glavni sedež v Tržič«, — 2. Goriški odsek, U obsega goriški politični okraj, t. j. sodni okraj goriški, ajdovski in kanalski brez ozemlja na desnem bregu Soče (Brda). Glavni sedeš v Gorici. 3. — Gradiški odsek, ki obsega fradilki politični okraj, t j. gradiiki in krmiarki sodni okraj ia Brd^
ki so Usti del goriškega okraja, kateri sc nahaja desno od Soče. Glavni sedež v Gradiški. — 4. Tolminski odsek, ki obsega tolminski politični okraj, t. j. tolminski, kobaridski, bovški in cerkljanski sodni okraj in še trbiški predel. Glavni sedež v Tolminu. — 5. Istrski in kraški odsek, ki obsega Istro, Trst in seženski okraj (t. j. sežanski in komen-ski sodni okraj) in še zasedeno ozemlje onkraj teh mej. Glavni sedež v Trstu. Vsi prizadeti naj se o-bračajo od sedaj naprej na dotične odseke rabeč ta-le naslov: Tehničnemu uradu za Primorsko. Obnovitveni oddelek. Odsek......
Sprejemanje zasebnik brzojavk. Tukajšnje poštno ravnateljstvo naznanja, da je začel glavni poštni urad v Trbižu zopet opravljati službo z zasebnimi brzojavkami.
Premestitev v službi. Generalni civilni komisarijat poroča: S 1. julijem zapusti pristav za trgovino g. dr. vit. E. Mariani, načelnik avtonomnega oddelka za uvoz in izvoz pri tukajšnjem generalnem civilnem komisarijatu svoje službeno mesto, ker je določen in poklican v Rim v pisarnico Nj. E. ministra za industrijo in trgovino.
Cena konjskega mesa. Tukajšnji magistrat oznanja: V razprodaji konjskega mesa se določajo nastopne največje cene :mcso s kostmi po L 4'20 kg; zmleto meso po L 5 kg in meso brez kosti po L 5 80 kg.
Sladkor za viaorejce. Mestni magistrat nam je poslal naslednji oglas: Žc pod bivšo vladavino se je razdeljeval po zahtevi zemljcdclcev sladkor potreben za popravljanje mošta in pripravljanje pi-tijota. Po § 5. zak. o vinih od 12 aprila 1907. B. L. I. N. 210 in min. naredbi od 6. majnika 1918. št. 4C0 je dovoljeno popravljanje mošlov, ki knajo izpod 15% grozdnega sladkorja v svrho, da se doseže 15fo> Obenem dovoljuje § 9. istega zakona porabo 8 kg sladkorja na vsak hektoliter za napravljanje pitijota. Radi tega se vabijo poljedelska društva, konsorciji in meščani, naj vložijo najdalje do 15. julija t. 1. prošnje opremljene s potrebnimi listinami za sladkor, ki je potreben za mošt in za pitijot za domačo porabo. V prošnji je treba navesti število duš v družini, ki prosi sladkor, in tudi število poslov. Prošnje naj se naslavljajo na I. oddelek mestnega magistrata.
Lov tržaške občine. V zmislu § 10. zakona od 6. avgusta 1895. B. L. P. št. 21 se razpisuje javna ust-mena dražba občinskega lova na tržaškem ozemlju za dobo 6 let od 1. seplembra 1920. do 31. avgusta 1926. Dražba se bo vTŠila dne 15. julija 1920. ob 11. uri v uradu I. oddelka mestnega magistrata. Kot prva cena je določena svota 5000 lir. Vsak ponudnik bo moral položiti pred začetkom dražbe v roke dražbenega uradnika pobotnico, ki bo potrjevala, da se jc vplačala pri mestni zakladnici prvi ceni odgovarjajoča kavcija. Zakupnik bo moral doplačati k položeni kavciji v teku 14 dni po dražbi, kolikor bo primankovalo do svote zakupnine, in v istem roku bo moral tudi plačati zakupnino samo za prvo lovsko leto.
Iz ftrZaškega življenja.
Aretacija ponarejevalcev denarja. Policiji s£ je posrečilo te dni spraviti pod ključ nevarno družbo ponarejevalcev denarja ,ki so razpečavali po našem mestu stolirske bankovce. Ti bankovci so bili tako vestno posneti po pravih, da jih je bilo težko prepoznati celo blagajnikom posameznih bank. Vendar se je ugotovilo, da sc je pojavilo v teku meseca junija precejšnje število takšnih po-ponarejenih papirjev. Nevarnost je bila naznanjena kvesluri, ki se je takoj lotila dela, da bi odkrila prestopno družbo ponarejevalcev in razpečevalcev bankovcev te vrste. 2e po prvih dveh ali treh dnevih izsledovanja je obrnil nase pozornost policijskih agentov bufet nekega Nikolaja Camus v ul. Ginnastica Št. 9, in sicer radi tega. ker se je opazilo da zahaja tja neka stalna družba, ki je na neverjeten način zapravljala denar. To se je ponavljalo dan za dnem in policijski organi so prišli do prepričanja, da mora biti ta čudna družba stalnih gostov obenem tudi družba dotičnih ponarejevalcev denarja. Njihovo prepričanje se je bolj in bolj utrjevalo in nekega večera v prvi polovici meseca junija je bila cela družba aretirana in peljana na kvesturo. Tu so jih natančno preiskali, toda niso našli pri njih prav nič sumljivega in so jih zopet izpustili. Toda izpod nadzorstva te družbe oblasti Ie niso izpustile, temveč so se lotile proti njim sredstva zvijače. Ker je dotična družba še vedno zahajala v omenjeni bufet, se je sklenilo, da se jim bo poskušal kak agent pritihotapiti na tak način, da bi zadobil njihovo zaupanje. In zares je začel zahajali v isti bufet neki človek, ki je igral zelo vešče nesrečnika, ki ne more nikakor najti službe in ki je sposoben za vsak čin, samo da pride do denarja. Kot takšnega ga je omenjena družba tudi sprejela in ga začela pomilovati, seveda s prikritim namenom, da ga porabijo kot razpečevaka ponarejenih bankovcev. Posebno sc je ta nesrečni človek prikupil nekemu Furiu Landi, ki je vsako toliko časa šel v Italijo — po bankovce... Nesrečni človek brez službe in strehe je postal njegov zaupnik in zaupnik cele družbe. Pristal je na to, da mu dajo drugi dan 20 ponarejenih bankovcev, katere jim on razpeča. Drugi dan so zares prišli v bufet in tudi on. Čim pa je prejel >bankovce«, je vdrla policija v bufet in jih aretirala. Tcda ne vseh, temveč le že omenjenega Furia Landija in nekega Ferruccio De Luca, kajti dvema med njimi se je posrečilo zbežati. Oblasti ju seveda pridno iščejo. Ker ni izključeno, da je tudi gospodar bufeta posvečen v to zadevico, je bil tudi on aretiran in spravljen pod ključ. Naloga, ki jo ima policija še pred seboj, je ta, da najde tudi izdelovalnico in zalogo ponarejenih bankovcev. • VeČ ko 40 kvintalov bakra in drugega kovinaste-ga materijala je zaplenila policija predvčeranjim na stanovanju delavca Henrika Erenfreia. Ko je bil Erenfrei zaslišan, je izjavil, da je kupil dolični materijal od nekega Lucija Fonda, ki je drugače že precej dobro znan policijski oblasti. Oba • -Erenfrei in Fonda — sta bila aretirana, dasi ic ta poslednji odločno zanikal, da bi bil on prodal Erenfreiu najdeni vojni materijal.
Požar na postaji pri Sv. Andreja. Včeraj popoldne okoli* 4 se je užgal na razkladaliiču pri Sv. Andreju vagon, na katerem je bilo naloženo suho listje. Požar je povzročila iskra, ki je priletela na listje iz dimnika od lokomotive. Kmalu po tem sla začela goreti še dva druga vagona. Prihiteli so ognjegasci, ki so najprej izolirali goreče vagone od drugih a potem začeli gasiti ogenj. Pri tem opravilu jih je zelo ovirala velikanska vročina, ki jo je razvijal ogenj. Po dveh urah napornega dela se jim je vendar posrečilo ukrotiti plamen. Požar je napravil 10.000 lir škode.
Zopet pisalni stroj. Predvčeranjim so vdrli neznani lopovi v pisarnico Ivrdke Karla Lustardo v ul. Saverio Mercadante 14 in odnesli en pisalen stroj.
Voz so okradli predvčeranjim težaku Mariju Mojmarju v uL Geppa. Pustil ga je za hip na ulici in šel v neko trgovino. Ko sc je povrnil, voza ni bilo več.
Drago plačana aslaga. Tciak Mihael Križnic, stanujoč v uL Vittorio AKied iL 10, je pil včeraj v neki gostilni v ul. Scorzeria. Jopo je imel slečeno pri sebi. Ko je odhajal, fo je hotel obleči. Ker pa je pohabljaa na eai raki vsled rane, je prosil neko žensko, ki je bila tudi v forti)pf, naj mu pomafa se obkČL Ženska m« i* storila *o »uslugo« ia Križnic je rekel afeogom m šel. Kmalu pa je o-pazil, da je ualugo drago plačal, kajti v jopi ni
bilo več njegove listnice s 370 lirami. Nihče dr^fii mu je ni mogel ukrasti kot ona neznana žensk«, ki mu je pomagala sc obleči. Seveda tudi nje ni bilo več v goslilnici. Kriznič je šel naznaniti zločin na komisarijat v ul. Bachi.
Nesreča na delu. Na parniku t Rosa C!ary«, ki je vsidran v prosti Iuki, se je utrgala včeraj vreča polna blaga in je padla na 47Ietncga težaka Josipa Zaimica, uL Lconardo da Vinci 4. Vreča mu je zlomila levo nogo in reveža so morali spraviti v bolnišnico.
Olj« s parnika »Surrcnto«. Pred nekoliko dnevi je pripeljal angleški parnik »Surrento« med drugo robo tudi mnogo olja. Pred tremi dnevi pa so lo povi poselili ladjo in ukrali z nje 16 sodčekrv olja v skupni vrednosti 35.000 lir. Tatvina je bila naznanjena policiji, ki se jc lotila takoj zasledovati tatove. Predvčeranjim predpoldne se ji jc posrečilo najti ukradeno olje, ki je bilo skrito v skladišču št. 2 v prosti luki. V zvezi s to tatvino SiK aretirana težaka Ivan Markovič in Avgust Mar-telli.
Preprečena tatvina as glavnem razkladališču.
Prcdsnočnjim so zasačili orožniki dva človeka. K' sta bila skrita za nekim vagonom. Čudno se jima je zdelo, da se potepata po glavni postaji ob tej uri in tudi drugače sta se možakarja precej čuduo držala. Orožnika sta jih vprašala, kaj da delata tako pozno po noči zunaj. Nista dobila zadovoljivega odgovora in radi tega sta zahtevala cd pc-stopačev legitimacije, v toliko več, ker sta oba izjavila, da sta zaposlena na razkladališču. Iv h z legitimacijami jima nista mogla posireči in Oicž-nika sta ju bila prisiljena preiskali. Tedaj pa sta našla njuno pravo legitimacijo, kajti oba sta imela ovito okoli in okoli telesa neko zcfo fino in tkanino, skupaj kakih 50 metrov, ki sta jo fci!a u-kiadla iz r.ekega skladišča v prosti luki. Talova se imenujeta Josip Resman in Ivan Graves". O-rožnska sta ju odpeljala pod ključ.
Požar v vojašnici. Predvčeranjim popoldne sc j« vnel ogenj v neki sobi rojanske vojašnice. Užgalo sc jc, ker jc vrgel neki vojak žcplcnko na tla, ko še ni bila dogorela. Morali so posredovati ognjegasci, ki so pogasili ogenj v kake pol ure. škoda je neznatna.
Sin napade7 mater z nožem. Predvčcrar jim jc bil
rreliran An^el Berne, stanujoč v ul. Capitt*lil št. 17. Devetr.ajstletni Berne je razuzdan in rasilen mlao .'TtC, ki bi zraven tega hotel še živeti od in-Ijev svoje matere, mesto da bi jo sam podpiral. Skoraj vsak dan jc zahteval od nje denar in ako mu ni uboga mati takoj ustregla, se ji je vsaki krat prav nesinovski grozil. Tako sc je zgodilo tudi predvčeranjim predpoldne. To pot pa ga je mati karala in mu ni hotela ničesar dati, ali bolje mu nI mogla ničesar dati, ker r.i imela denarja. Nečloveški sin sc jc tedaj razsrdil in potegnil iz žepa velik ojster nož, s katerim jc planil proti lastni materi. Ta-le jc vsa prestrašena zbežala, a srditi sin sc je spustil za njo v stanovanje neke sosede. Dotekcl jo jc revico, in pri tej priči jc držal v roki stekleničico karbolne kiseline, ki jo je holel vreči materi v obraz. Ubogo mater so rešili pred zverinskim sinom drugi sostanovalci, a njega so naznanili policiji, ki ga jc spravila v zapor.
Petnajst kvintalov moke je bilo ukradeno iz nekega vagona na glavni postaji. Vagon so našli predvčeranjim zjutraj odpečaten, a po pregledu vagona, se jc ugotovilo, da manka 15 vreč. Tatvina j« bila naznanjena orožnikom. Misli, se, da je v tatvino vpleten tudi ta ali oni uslužbenec.
Proti skrivalcem drobiža. Posebna finančna pa-trula je preiskala te dni nekoliko stanovanj v svrho, da bi sc odkrilo, kje se nahaja tržaški drobiž. Preiskave so imele dober uspeh, kajti našlo se je za nekoliko sto lir zvenečega novca. V zvezi s tem korakom sta bila aretirana Ivan Cicuta in Franc Buron; dočim je bilo 9 drugih skrivalcev drobiža naznanjenih sodnim oblastim.
DruStvme vesti.
Glasbeni večer »GL M.« Naš na demokratični podlagi sloneči glasbeni zavod je velevažna naprava, kolikor v kulturnem toliko v narodnem pogledu, zato je dolžnost vsakega tržaškega Jugoslo-na, da se zanima za razvoj zavoda in da po svojih močeh pospešuje njegov napredek. Naši vena, da se zanima za razvoj zavoda in da po svojih močeh pospešuje njegov napredek. Naši redni člani podpirajo zavod gmotno z mesečnimi prispevki, a izvršujoči člani pevskega zbora in orkestra žrtvujejo poleg tega tudi svoje proste večerne ure v povzdigo narodne prosvete. Narodnega občinstva dolžnost pa je. da se tudi udeležuje tega kulturnega dela vsaj s tem, da z zanimanjem zasleduje delovanje zavoda in da se rado odzivMa vabilom k javnim prireditvam. Jutri sc nudi občinstvu zopet prilika, da vrši to svojo narodno dolžnost. Uverjeni smo, da se bodo tržaški Jugoslo-veni v častnem številu odzvali našemu vabilu. Spored glasbenega večera sc priobči v prihodnji številki.
Kolesarsko drufttvo »Balkan«. Podpisani vljudne vabi vse bivše člane kolesarskega društva »Bal« kan« na važno posvetovanje v nedeljo, 4. julija« ob 10 v prostorih »Trgovske obrtne zadruge« ul, Cesare Batlisti št. 21. — Iv. Počkaj.
Prijave za viaegradaiiki sladkor se sprejemajo samo še do 15. t. m. »Tržaška kmetijska družba«.
Slov. akad. fer. druStvo »Balkan« ima svoj redni, sestanek jutri ob 21. v prostorih Slov. Čitalnice.!
Dopisi.
Iz Sv, Ivana. — Naš sveti dom bil strt je v prah" vsi kamni razmetani! — Pred dvaindvajsetimi leti: smo ustanovili z velikim trudom in Žrtvami otroški vrtec pri Sv. Ivanu. Skromen jc bil začetek, a tekom časa se je zavod tako razvil, da je imel na razpolago najlepšo dvonadstropno hišo s krasnim senčnatim vrtom. Koncem svetovne vojne pa je zapihal tak vihar, da nam je vse porušil, vse kakoti pred dvaindvajsetimi leti. Začeti moramo znova. A, ker se s praznimi rokami nič ne more, zato prosimo naše rodoljubno občinstvo, da nam priskoči) na pomoč s kakinim darom za srečolov, bodisi predmet ali jcatvin«, ki bo v odfljo 4. t. m. v Narodne« doma pri Sv. Ivtsn. Erentadni darovi naj se blagovolijo poslali v Narodni dom istotam. Pomagajmo si sami, da vam pomor« Bog!
Podgrad je znamenito mulo. Postupajte in prepričajte se sami. Imamo svoj krajevni roman: Za nekatere je povest žalostna, drugim pa jc zabavna. Pa to nI še nič. Imamo tudi sv«jo državno dramo: prišel je v nai kraj kar očitno in drzno slaven bandit, ki se je skrival po Jugoslaviji, ker ni maral zadostiti svoji ioternirski dolžnosti. Budno oko pravice ga je zapazilo, neustrašeno je skočilo pokonci vse oroiništvo v tolažilni zavesti, da la lopov ni življenju nevaren in da bo lepo galantno podal roke njihovim verigam. Pa joj in prejoj, pred-co je priila pravica do svojega, Že ga je zman-kalo: noč ga je vzala, megla ga je popila, v zemljo se je udri. Zdaj se tresi Italija, ne ubežiš njegovi osveti. Vi pa, tatovi konj in krav in oblek itd. itd., prihajajte svobodno vsak v svoj briog večerjal spat, premalo ste olikani, da vas bi spodoben človek lovil. Pa to še ni nič, napnite ušesa in čujta o naši visoki politiki: iz daljne Romunija eo »« prt-' peljale dame iz ministrskih krogov (Jonescu td.) v, naso občjno, obkkat nas Žejen e, fla vidijo to slav»r no latinsko pleme. Ko so odhajale, so »e »legale, da so sc prav dobro rastmcle z tefaaJ. Kdo bf tudi po tolikem trud« ia daljpem palu priznal, da.
Stran IV.
»EDINOST« Mer. 138.
V Trstu, dne 1. julija 1920. >
so ga laiki Potcmkini za no« vodili. Čujemo da se zdaj v kratkem otvori v žejanab samostojna stolica za filozofijo oglarstva. Z ozirom na željo sluia-tcljcv bo učni jezik zaenkrat hrvaSki, kasneje se vpelje polagoma romunščina.
Dvajsetletnica draptva »Ladja< t Devinu. PteLresu/OČ je pogled na našo vas, slrafavo je đivijala tu vojna iurija. Človeku se kr6i srce ob pogledu na »te razvaline. Vae unič^o, vse razdejano, opustošeno. Vendar je vroča Iji&av r.aša do le grude mincle nedelje storila čudež: na razvalinah je bilo — življenje, pestro bujno. Iz neizmerne nesreče je švigal plamen slovenske ljubavi in slovenskega poštenja: na razvalinah je ilavilo naše društvo »Ladja^ svojo 20-leioico na na'dostlojne^ši način. 2e pred začetkom slavnosti nam je došlo preraidostno zadoščenje: bratje Barkovljani. ki so se jim pridružil še drugi gostje iz Trsta in okolice, so prišli v goste v nepričakovanem Mevilu. Zbrano množico — fcolo je gotovo do 1000 glav .— jc pozdravil v ieidrnatih besedah podpredsednik d ruši v«a/-j u.b ila-rvt a Ivan Pecikar. Že on je vžgal srca, a navdušenje se je povspelo na višek, ko je Josipina Legiševa deklamirala Gregorčičevo domovini — to morda n-a-jpri-mernejšo vez-ano besedo za sedanje čase. Srce dekla.mova.lke je čutilo in čutila so srca poslušalcev. Piakal bi človek ob tej žalostni zgodovini in radovalo benem na trdni veri. Pevske točke rta izvajala zbor »I.adje« in improviziran zbor barkovljanskih gostov, ob največjem navdušencu. Divili so se tudi navzoči italijanski gostje. Trcdejcmko »Tri sestre- so presenetljivo dobro uprizorili: Ivan Pecikar. Zanka Gabsovič, Joško Colja, Fran Peric, Alojzij Gruden, Pavla Legiša, Ivanka LegiŠa, Gabrijela Salve ter. Vse priznanje Mavliinjski godbi, Jti ni svirala le neutrudno amp^k tudi skoro izključno našo milo slovensko glasbo. Po predstavi je valovilo pestro življenje brez najmanja nepriličnosti, da-si so izvestni življi hoteli in želeli — drugače. Blago slovensko srce je tri-umfiralo nad črnimi naklepi in nc^ni dalo jam-«tvo. da bo na tej klasični grudi — ki jo je tako lepo opeval naš pesnik Aškerc — dalje klilo naše življen;e »n da bo zadobivalo raz-incha sorazmerno, kakor se bodo celile ljute rane. Društvu »Ladja* čestitamo še enkrat iz polnega srcal Naj bo nadalje naš — branik.
Bralno in pevsko društvo »>Ladjac. v Derinu se tcin potom kar najpri&ronejše zahvaljuje vsem obiskovalcem veselice minole nedelje; pjisebna hvala pa g e vrlim Barkovljancm za nepričakovani obisk kakor tudi za nastop toliko v mešanem zboru kakor moškemu zboru. Presenetili so nas za.res prav po bratski. Kli-ifemo ji-in iz hvaležnega srca: Bog živil £naka hvala bedi tudi gostem iz Trsta. Mimogrede 3>cdi povedano, da tudi tukaj pri nas nI morje vedno mirno. Na okrajni točki smo in vihar nam preti kar od več strani, posebno neprijetna sapa je pihala minole nedelje. Že poprej se je pripravi, ai vihar, kd je imel izbruhniti prav minole nedelje, vendar pa je vse kar v najlepšem redu poteklo. (No, to so stvari, ki bodo predmeten diru^ega posebnega dopisa.) Za danes kličemo dmgorodcem in onim — drugim: niso nas spečih, ne bodo danes bedečdb!!
Iz Rihemberka. Prihodnjo nedeljo dne 4. junija priredi naše »KrŠčansko-izobraževalno društv o t veselico, na kateri bo sodelovalo 8 pevskih društev in en tamburaSki zbor. A sedaj čujte! Neki tujci. prirandravci naznanjajo za isti dan »javen ples i. Na dlani jc: zakaj in v kak namen: naši prireditvi bi hoteli škodovati in ji čim največ skrčiti uspeh. Tudi ni težko uganiti, kdo je tistim prirediteljem plesa za hrbtom. Bivši žandar Cigoj je vedel, da je napovedana naša vcsciica in je menda ravno zato rad dovolil tudi javni ples. Mi pa sc vsi odzovemo vabilu Kričan&ko-izobraževalnega društva in med nami ne bo nobenega, ki bi šel na ples tujincev in odpadnikov. Po veselici zažgo naši zavedni fantje in dekleta — mesto da bi hodili na tisti ples — kresove v proslavo godu sv. Cirila in Metoda. Poudarjamo, da na naši prireditvi ne gre za nikake strankarske namere, ampak edino le za na£o narodno stvari Časi so taki, da sc moramo strniti v trdno vrsto vsi, kar nas je poštenih sinov in hčera slovenskega naroda, pa naj nam mnenja tudi gredo navskriž v tem in onem. Gre za bram-bo našega rodu in naše grude! To zavest morajo imeti vsi, ki ne žele pogube in smrti našemu redu na tem ozemlju. To zavest hočemo skupno manifestirati prihodnjo nedeljo! — Tujinci pa naj si za-: pomnijo, da smo mi tu domačini in da so oni le ! — gostje! Našemu cx-žandarmu pa pokličemo o j priliki v spomin marsikaj zanimivega. Vse pride) na rešeto. — Sokola.
Sv. Križ. Gostovanje članov tržaškega slovenskega gledališča pod vodstvom režišerja g. E. Kralja v Sv. Križu pri Trstu. Kakor že javljeno, priredijo gori omenjeni igralci dne 4. t m. pri nas gledališko predstavo. Igrali bodo krasno socijalno dramo v enem dejanju >T)on Pictro Carusos in istega pisatelja kemedifo. tudi v enem dejabTijn >Eden izmed poštenih«. Začetek ob 16ih. Po predstavi prosta zabava in ples.
DAROVI.
— Prigodom sastanka učitelja u Buzetu, dne 21.—23. 6. sakupilo se za Družbu sv. Cirila i Metoda za Istru lira 25'40. Novac jc poslan ravnateljstvu Družbe u Trst.
Za vojaike internirance na Prošeku darujejo: Milita Vodopivec L 7.50, Poldka L 7.50, Mila Ob-lokar L 5.—. J. S. k L 10—, Alojzij Urbančič, Bač I- 50.—. Josip Grašič, župnik, Bcrani L 30.—t Denar hrani uprava.
Plpčarstvo in pipčarji.
Pipčarji za CMD: Za usluge: Cerkvenik 2.—, Molar Natalija 10.—, Ivančič 2.—. Perhavc 4.—. Mozetič 2.—, Trusnovič 5.—, Verk 2.—, žiberna 5.—, Stegar 5.—. Valcntič 10—, Srebotnik 5.—, Pusnik 19.—, Tone iz obsedenega ozemlja 5.—. Prušič 5—, Hvala 10 —, Povšič 5.—, Briščck 2.—. Bernik 50.—; skupaj L 154.—. — Po pipčarju Val-ičinu za uslugo: Gruntar 10.—. Stern, Opatija 50.—, Žiberna 5.—, Karfž 5.—, Pegan 2.—. Caucig 6.—, .Franc ?.—. Kiaočič 5.—, Zega 2.—, de Rosa 5.—, Pazarinc 5.—, Feruccio C. 50.—; skupaj L 147.—¥
Zadnje vesti.
ITALIJANSKA ZBORNICA. Razprava o škandala v »osvobojenih krajih«
in vladnih izjavah. P- - Dejanski spopad aaod poslanci.
j RIM, 20. Razprava o škandalu v »-osvobojenih krajdi« se ;e nadaljevala luda v dojiašnji jsejt italijanske zbornice. Pri tem je prišlo do Judeja prerekanja med bivšim ministrom za (Osvofrcf ene kraje Pe Navo in sov«krlnodemo-
kratskim poslancem Cosattinijem, Id je izjavil, da pri lolikesn blatu ni mogel ostali popolnoma čist tudi bivii minister. Ker so se vmešali v razpravo z raznimi klici na naslov soci-jaldemokratov tudi poslanci ljudske stranke, so se duhovi tako razburili, da je prišlo do dejanskega spopada, ki je trajal nad četrt ure in imel za posledico nekoliko razbitih glav in raztrganih jopičev. Po spopadu se je vršila razprava o proračunu za izseljevanje, Id je bil odobren s 174 glasovi proti 80. Nato se je nadaljevala arzprava o vladnem programu.
ITALIJANSKI SENAT.
Govor generala Caviglie o jadranskem vprašanju.
RIM, 30. Razprave v italijanskem senatu so po navadi precej dolgočasne, toda današnja seja je bila, Če že ne važna, vsaj pomembna, ali bolje: zanimiva. Razpravljalo se je o jadranskem vprašanju. Govoril je o tem vprašanju general Caviglia, kakor pač more govoriti vojak o političnih vprašanjih. Vsebina njegovega govora bi se dala izraziti z enim stavkom: »Jugosloveni zasedenega ozemlja, zapustile svoje domove, sveja polja in svojo zemljo, odi-dite po svetu, da se morejo Italijani naseliti po vaši zemljiLepo, ka<j ne? Toda preidimo k njegovemu govoru!
Po kratkem <uvcdu je general Caviglia prešel na vprašanje vzhodnih meja. To vprašanje — je dejal general — ni znano vsemu narodu z ojvo točnostjo, kakor bi bilo zaželjivo, že zaradi same zemljepisne oblike Italije, zaradi katere se vprašanju nasčh vzhodnih meja ne pripisuje ista važnost v severni in fužni Italiji. Ta pojav ni samo od danes, kakor dokazujejo stari in novi zgodovinski zgledi. Osebe, ki so najbolj meredajne, da razpravljajo o vzhodnih mejah, so oni, ki so jim blizu. 31. minulega maj-nika je g. Nitti podal izjave, ki so bile podobne drugim njegovim izjavam, ki jiii je podal na sestankih z načelniki inozemskih držav, o splošni smeri naše vnan;e politike. Te izjave so bile do neke mere jasne, toda manjkala jim je ,jasno£t glede vzhodnih meja.
Če se proglašajo pravice drugih narodov do svobode in neodvisnosti, moramo zahtevati isto pravico, tudi za nas, in sicer, da nam se da;o meje, ki nam jih je začrtala narava in ki so ;.?h določili točno Riml*ani. Italijanske meje so Alpe in morje. Vrata naše hi?6, skozi katere je prihajalo skozi stoletja toliko barbarskih tolp, morajo pripadati naim do praga; drogi narodi naj ostanejo na oni strani, če so se tekom našega suženjstva drugi urodi vtisnili v naše ozemlje in so tam ostali, naj se vrnejo čez Alpe, ali pa naj se prilagodijo soživljenju z nami. (Živahno odobravanje.) Nobena vlada, pa naj pripada katerikoli stranki, ibi ne smela nikdar popuščati v vprašanju moja naše do movine (odc-br.J. Tudi Lenjin hoče meje velike Rurč-e in zato so <naše simpatije na njegovi strani (ubogi Lenjin!); tako moramo delati mi. To je najstarejši in najčistejši nauk, nauk, ki se strinja z -onim Monrojevim in francoskim.
Ker P'"" pogodbe, ki bi nam dala za vzhodno mejo greben Snežnika (zakaj ne Zagreba?), v kateri je vključena Reka, moramo spoštovati to pogodbo in zasesti meje, Id nam jih prisoja.
Tako bomo poenostavili vprašanje. Nihče nam ne bo mogel očitati imperijalizma (?!), ker gre za kršne kraje z malo prebivalstva, ki imajo to prednost, da nam dajo odduška v Trstu in nas rešijo stalnega vojaškega bremena, ki bi ga morali prenašati, če bi morali skrbeti za obrambo drugih nenaravnih in neugodnih meja.«
Govornik smatra, da= more Italija anektirati zasedeno ozemlje, ki ji ga primerja londonska pogodba. Ostane torej Reka. Govornik vpraša, ali se morejo dati koncesije v Dalmaciji za Reko. »Reka je zgodovinsko znamenje italijan-stva na Kvarneru, teda reška luka je izpopolnjena s številnimi napravami, ki miso več v ločenem »teles«« mesta. Brez reškega, predmestja in brez dela ozadja Reka ne more živeti.« Govornik smatra, da bi se lahko pogajalo z Jugoslavijo o svobodi Reke, ker tudi ona država {Jugoriavija) se nahaja v težavnem položaju. Proučevat je vprašan;« z reškimi meščani in je .prepričan, da Reka mora biti italijanska, toda ponavlja, da osamljena ne more živeti. Morala bi se ustanoviti svobodna in neodvčsna država. Govornik je zaključil z iz:avo, da mora vsaka vlada ohraniti vrata Italije varna in čvrsta.
General Caviglia bi bil še nadalje govoril, da ni tudš sam senat uvidel, da <je boljše, če umelkne. ZaLo ga je predsednik senata T it toni opozoril, da ne smatra za primerno nadaljno razpravo o te nt vprašanju, o katerem bi se maralo zaradi njegove velike politične važnosti razprav4'a.ti edinole v prisotnosti ministrskega predsednika'. Istega mnenja je bil tudi zakladni minister Meda, ki je izjavil, da ni mogel pričakovati, da se v prisotnosti njega in ministra za mornarico začne razprava o tem vprašanju, ki spada v mednarodno politiko.
Caviglia je izjavil, da ie moral govoriti danes, ker mora kmalu odpotovati v zasedeno
ozemlje.
Senat je nato odobril začasni proračun in
zaključil sejo.	,. 1
Poljska hoče mir z Rusijo.
BUKAREŠT, 39. Poljski poslanik v Buka-reštu Skozinski je izjavil uredniki lista »Ja-banda«', da poljski vojaški položaj ne zafhrtev* sedaj nobene pomoči s strani kake tuje vlasti. Tudi o romunski pomoči ni za sedaj govora. Glavno vprašanje, ki skrbi seda« poljsko vlado, je priprava miru r. Rusijo.	.
Nemiri v JeriU.	j
amsterdam, 29. »Times- poročajo te Jerihe, da je dospel tjakaj bataljon in-dfjskih čet. ki so bile poslane tja rad>i nemirov.
Francoski seaat odobril avstrijsko pogodbo.
pariz, 30. Senat jc odobril z 263 glasovi proti 22 zakonski načrt, s katerim se odobruje saintgermainska mirovna pogodba.
Sporazum med Francijo in papežem dosežen.
PARIZ, 30. Ha v asova agencija prav«: Komisija za vnanje stvari je izjavila po zasli&nju Cdortovega poročila, da smatra poganoga med Francko in Sveto Stolico za zaključena
Že s 17. junija, ker se je do«»gel sporazum, po katerem je Vatikan sprejel frageosko stališče glede predsecbiiških potovanj. Vatikan se ne bo nikakor vtikal v francosko notranjo politiko, in seda} veljavni francoski zakoni se bodo spoštovat, posebno v kolikor gre za obredna udruženja. Vatikan je dokazal tekom pogajanj najboljše razpoloženje za dosego sporazuma.
Noblemaire, poročevalec, bo prečrtal v torek finančni komisiji poročilo, v katerem predlaga, naj se vladi dovodi zahtevam kredit kot logična posledica doseženega sporazuma.
Vojaški upor v iervinjanu.
CERVINJAN, 1. Med vojaki 23. polka, ki se nahajajo že nekoliko časa tukaj, se je razširila vest, da so namenjeni za Albanijo. Ko je siroči okoli 17 prišlo povelje za odhcd v Trst, so postavili vojaki pred svoje barake strojnice in začeli streljat-i v zrak. Istočasno je vdrla skupina vojakov na postajo, kjer je vkazala posta-jenačelniku, naj ne pusti nobenega vlaka v Trst. Prihitel je med vojake njihov polkovnik, ki jim je zagotavljal, da ne odidejo v Albanijo, toda vsi njegovi poizkusi, da bi jih pomiril so bili zastonj. Tudi poveljnik brigade je posredoval zastonj. Vojaki so ustavili tudi viak, ki je prišel iz Milana in vlak iz Trsta. Preiskali so ju, ali se nahajajo v vozovih orožniki, in ko so videli, da jib ni, so dovolili, da smeta vlaka odpeljati. Nato so odšk v Delovno Zbornico, kjer so si dali izročiti rdečo zastavo, ped katero so priredili obhod po mestu, streljajoč v zrak. Vojaki so se vrnili v vojašnico, toda o odihodu v Trst nočejo slišati. En bataljon istega polka, ki je bil nastanjen v Palmanovi, je odpotoval danes v Trst, ker ni vedel, kaj se je zgodilo v Červiajanu.
Okoli 5,dancs zjutraj je prispel iz Tržiča, bataljon 11. bersaljerskega polka, da bi potlačil upor. Ta bataljon je zasedel mesto. Prispela je ludi baterija topov, oddelki z oklopnimi avtomobili in veliko število orožnikov.
Poslane*)
V nedeljo, 4. julija t. 1. se bo vršila v jami v Lokvi veselica z igro, petjem, plesom in srećkanjetii. Svira godba iz Sv. Ivana. Dobrodošla bratska d.uštva, ki za-pojo našo pesem v jami, katero je obiskalo nad 3000 učenjakov iz vseh delov 'sveta. 7a ure hodi človek po njej in občuduje pojave, katerih nima postojnska jama. Začetek ob 3 pop. — Preskrbljeno bo za jedačo in pijačo. — Ogrnite se, ker je v jami temperatura nižja.
•) Za članke pod tem caslovom odgovarja uredništvo le toliko, kolikor mu veleva zakon.
hali oglasi
se računajo po 20 stotink beseda. — Najmanjim pristojbina L 2.—. Debele črke 40 stotink besada Najmanjia pristojbina L 4—. Kdor Uče službo plača polovično ceno.
IŠČE SE zanesljiva oseba, kot oskrbnica stanovanja za eno osebo. Ponudbe na inseratni oddelek »Edinosti« pod »Oskrbnica«.
LONČENA POSODA vseh vrst, lonci, sklede, mo-dli itd. najboljše kakovosti, se dobijo v poljubnih množinah pri Julij-Ivanu Lenassi, Gor. Logatec. — Zaloga raonakovskega dvojnega mračnega piva (Bockbier).
KUPUJEM CUNJE po 45, železo po 33 slot. Skladišče Campo Belvedere 3.	709
SREBRN DENAR kupujem po najvišjih cenah v vsaki množini. Pridem lahko poi>j. Alojz Povh, Garibaldijev trg St. 3 (prej Barriera) Tel. 329. 3341
PLANINO ali glasovir, tudi potraben peprave, kupim v vsakem kraju po najvišji ccni. Miroddnica Zigon, Trst, ulica XXX. oktobra štev. 8. 527
KUPUJEM vreče in cunje. Babič, Molingrande 5t. 20. 789
Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je n3$a čez vse ljubljena mati, soproga itd. gospa
Karolfna Pahor
nenadoma včeraj mirno izdihnila svojo blago dušo.
Pogreb nepozabne pokojnice se bo vrJil v petek, 2. t. m., ob IG iz hiše žalosti nI. Gioacchino Rossini 10. TRST, 30. junija 1920.
Franc, soprog. Franc, Alojzij, sinova. Karolina por. Spazzal, hči. Marija roj. Ambrožič, nevesta. Boris, Evelina, Olga, nečaki.
Novo pogrebno podjetje, Trst, Corso V. E. 111. 47.

FOTOGRAF A. JERK1Č, Trst, uL Roma 24. Gorica JL 3$ na ^voriiča.	P 711'
t
S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš ljubljena sin, oziroma brat
\f
Ivan Cač
v 26. letu svoje starosti, 28. junija, nenadoma v Gospodu zaspal.
Pogreb blagega pokojnika se je vršil danes, 30. junija, ob 16 iz hiše žalosti v Dragi št. tO. V DRAGI, 30. junija 1920.
Žalujoči starši in sestra.
Po kratki ali mučni bolezni je izdihnil svojo blago dušo v 53. letu
IVAN SVK3EU
zapustivši v največji žalosli soprogo Marijo, pastorko Ivanko por. Dekleva, brata, sestre in vnuke.
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v četrtek, 1. julija, ob 16.30 iz mestne bolnišnice.	TRST, 30. junija 1920.
Novo pogrebno podjetje Corso V. E. III. 5t. 47.


Stroj a šivanja io vszaije pri ne-roki rcsni Seldel & Neumann In
Bogata zalo Mebaničn
,Singer' Gast & Oasser
1	^ » wix, Tvrdfca ustanovlj-n 5. 1873
rSurc«? FRMESCO BEDHflR
popf.vJi.oja.	Trstt ul (jampunile 19
Zobozdravnik dr. E. CLOHFERO
— in —
Stanbo Perhavec
Trst trg Goldonl štev. 11, II. nadstr.
sprejemata od 9-12 in od 15-19
Izdiranje zob brez bolečin, zobovja, zlati mostovi brez neba, reguliranje zob in zlate krone.
Vsa dela se izvršujejo po moderni tehniki
PRODAJO posestev, hiš, gostiln itd. v Jugoslaviji j posreduje koncesijonirana posredovalnica Zagor ski. Maribor, Bavarska ulica.
SLUŽKINJA, da govori tudi italijansko sc išče za majhno družino. Ul. Cologna 2, vrata 2.	830
PLANINO ČRN, križane strune, nemške tovarne, se proda po ugodni ceni. Ul. XXX. oktobra (ez Caserma) 13, L nadstr. levo.	827
DEKLNCA močna za službo v gostilni sc išče proti dobri plači. Obrniti se na g. Spanghcr. Bark ovije 42.	829
D«. MRACEK LEOPOLD
ZOBOZRAVNIK Trst, Corso Viitorio Emanuele Zli. 24, l
sprejema od 9-12 in od 19-11.
Brezbolestno izdiranje zob, zlate krone, zlati mostovi brez neba. — Vse po moderni tehniki, ameriški in švicarski sistem.
Riunione Adrlatlca di Slcurta u Trstu.
(Lastna palač;''.	Ustanovljena leta 1833.
Zav^rov. proti Škodi, povzročeni po ocniu. streli i a eksplozijah. Zavarovanja steklenih p!oš>; proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja pošiljatev na morju in po suhem. vllenfska zavarovanja v najrazličnejših kombinacijah — Zastopstva v vseh dcžekiih glavnih mestih in vainc?5Hi krajih.
Svetoivonsko gospodar, društvo „Nor. dom"
Sv. Ivan pri Trstu
■ vpisana zadruga z omejenim poroštvom----
razpišite službo
KRČMARJA
za društveno gostilno. Pogoji po dogovoru. Prošnje naj se naslovijo na društveni odbor najkasneje do 15. ju'ija.
JADRANSKA BANKA
Del. glav.: K 30,000.000. Rezerve K lO.OKJ.COO
BRIVSKI POMOĆNIK išče službe. Nastop takoj. Lovrenc Marinič, St. Mariin 83, Brdo pri Gorici.	828
IŠČEM SLUŽBE kot gozdni čuvaj, ali kot oglednik ali čuvaj pri kakšnem veleposestvu, ali kot delovodja pri kakšnem velepodjetju. Sem mlad, 30 let star, oženjen, z enim otrokom, ter bi potreboval tudi staaovanje. Veič sem slovenksega, italijanskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. Ponudbe pod »Oženjen« na inseratni oddelek »Edinosti«.	4425
Urar H. PefrII
Postojna, Glavni trg, poleg sele
Zaloga budilk in žepnih ur za birmo, verižic, uhano?, pntanov, poročnih obročkov ter drugih zlatih in srebrnih okraskom, očal, delov Šivalnih strojev in S(v2nk.
Izprašani OPTIK. — Popravljalni ca ur In zlatsnlna —
Belgrad, Celje, Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, Split. Šibenik, TRST, Za<
Zagreb
Obavlja vse v bančno stroko spadajoče nosle. Sprejema vloge
na hranilne knjižice ter Jih obrestuje po 3l 3V a v bancoglro prometu po 87»-
Vloge, ki sc imajo dvigniti samo proti predhodni odpoved!, sprejemi po posabno ugodnih pogojih, ki se pogodijo od slučaja do slučaja.
D.ije v najem varnostne predale (sa(es). Bančni prostori v Trstu se nahajajo :
uf. Cassa dl Rispacmio, ul. S. Klcolo
Telefon : Štev. 14G3. 1793, 267G
Blagafna posluje od 9 do 13
IIKETHIZOSJE
In brei čeljusti, zlate krone ln tudi obrobkl
VSUEM TOSCHEafcSS'ffiSr1
TRST, ul 30. oktobra (ex Caserma) 1 J, ir. Ordinira od 9 predp. do 6 zvečer.
SAMOSTOJNI GOSPOD NA DE2ELI išče služkinjo. Naslov pove ms. odd. »Edinosti«.	4424
IŠČE SE oskrbnica za vsa hišna dela. Dobi stanovanje, hrano in plačo. Settefontane št, 23, zaJoga vina.	826
VSAKOVRSTNE VREĆE knpujem in plačam po najvišjih cenah. Jakob Margon, Solitario štev. 19.	697
POPRAVLJANJE avtomobilov, motornih koles, dvokoles, strojev vsakovrstnega sistema, parnih in karbidsldh strojev. Delavnica ul. S. Cilino 54!, hiša Cescan.	824
KROJAČNICA Avgust Štular uL S. Francesco d'Asisi Štev. 34, III. j- edina dobroznana kro-jačnica v Trstu.	3367
IŠČE SE kovač da raztune tudi iožioalno delo za izdelavo poljskega orodja. Jože! Furlan, Svino 47. p. Šmarje, Goriško.	758
ČEVLJARSKI POMOČNIK, za zbito delo. išče shsSfee. Ponudbe na ins. odd. »Edinosti« pod » Čevljar«.	8C0
I3£EM pridno, polteno postreinico, ul. Ginnastica 37, vrata 8.	823
46LETNA VDOVA trgovka, milosrčna, vesele narave, z dvema deklicama, žali znanja v svrho že-nitve z inteligentnim gospodom primerne starosti, blagega značaja, ako mogoče trgovcem ali uradnikov, vtled raziirjanja trgovine, želeč nekaj preaurtenja. Le resne ponudbe, ako mogoče s sliko na naslov »Serenimius« po4tno ležeče, glavna pošla. Trst.	821
NA PRODAJ co štiri skladišča v mestu in zunaj mesta. Pojavila daje Franc Vodičar, ul. Giulia 73. V. nadstropja.	792
MIZARSKI POMOČNIK se išče. UL Tomaso Lu-ciani 5, v bližini ul. Ferriera.	813
......
VABILO
na
XIII. redni občni zbor
jadranske banke
ine U. julij
frg u
ki se bo vršil
(A 17. uri, v Zagrebu, pa
s sledečim dnevnim redom :
1.	Poročilo upravnega sveta o poslovanju leta 1918.
2.	Poročilo nadzorstvenega sveta o bilanci in računu dobička in zgube za leto 1918 ter podelftev absolutorija.
3.	Razdelitev čistega dobička za leto 1918;
4.	Predlog glede fuzije Jadranske banke z Banko i štediono za Primorje (delniška družba) Sušak, s Hrvatsko sveopčo kreditno banko (delniška družba) v Zagrebu in z Zagrebško industrijalno banko (delniška družba) v Zagrebu.
Dne 30. junija 1920.	,
Upravni svet iranske banke.
i