Postni urad !021 Coiove: — Voriagspostamt ?0!1 Kiaganfutt
iihajavCetovcu — ErtcheinungsortKiasenfurt
Posameini i:vod l.!0 Sii., mesečna naročnina S šiiingov
P. b. b.
Boj proti fašizmu
pomeni tisto osnovo,
na kateri temeiji suverenost repubiike Avstrije
V prostorih jugostovanskega generatnega konzutata v Ceiovcu {o prejšnji teden veteposktnik SFRJ na Dunaju ini. Gustav Viahov v imenu predsednika repubiike in partizanskega komandanta maršaia Tita izroči! skupini koroških Siovencev Spominske medaije, ki jih jim je .ob 20. obietnici zmage protifaiistične koaiicije, za sodeiovanje v osvobodiinem boju narodov tugosiavije in prispevek k skupni zmagi nad fašizmom, za zbiiževanje in prijatetjstvo med narodi" podeiii predsednik Tito .v znamenje priznanja in hvaiežnosti".
ZVEZA KOROSKiH ŠTUDENTOV POUDARJA
pPCti stct/M
Jbcr pravice manjainc ne mereje Mii ctivisne ed njenegra šieviia
Pred dnevi se je tudi sociaiistično usmerjena Zveza koroških študentov na Dunaju (Bund Kdrntner Studenten — BKS) odiočno izrekia proti nameravanemu štetju oz. ugotavtjanju manjšine.
V posebni resoiuciji BKS ugotavija, da je s svojo dosedanjo dejavnostjo vedno nedvoumno nastopat proti nemškonacionai-nim in protidemokratičnim krogom na Koroškem in se s tem zavzema! za pravice koroikih Siovencev. Spričo umikanja SP pred nemikimi nacionaiisti in spričo pristajanja v!ade na zahteve KHD bo dosiej vetjavno staiiiče BKS treba v isti smeri nadaijevati in okrepiti.
Ciij prizadevanj BKS je enakopravno in mirno sožitje obeh narnodnih skupin na Koroikem, je datje rečeno v resoiuciji. Zato se bo BKS tudi v bodoče izjavi! proti načrtovanemu ugotav-ijanju manjiine,
^ ker tako ugotavljanje za izpoinitev državne pogodbe ni predvideno,
O ker pravice manjiine ne morejo biti odvisne od njenega ite-viia,
$ ker bi itetje pomeniio priznavanje že ieta trajajoče hujska-ike gonje proti koroikim Siovencem, a ker bi utiranje poti nacionatističnim siiam nasprotovaio na-čeiom vsakrine sociaiistične poiitike.
Upravičena neučakanost
ker Avstrija ne izpoini svojih obveznosti
No prisrčni svečanosti, ki so se je udeiežili tudi generalni konzu! Rajon Lubej s sodelavci ter predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zwitter, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Joško Tisch-ter ki predsednik Zveze koroških partizanov Karel Prušnik-Gašper, je veleposlanik Vlahov opozoril, da je od dneva, ko ije predsednik Tito odlikoval skupino koroških Slovencev s spominsko medotljo v zahvalo in priznanje za udeležbo v skupnem boju zoper fašističnega zavojevalca, minilo ie deset let. Ves ta čas si ije Jugoslavija prek svojih najvidnejših predstavnikov prizodevala dobiti ustrezno soglasje avstrijske vlade za podelitev teh spomenic.
.Zatl pa to — iz vam poznanih razlogov — lahko storimo šele danes,* Ije poudaril veleposl. Vlahov. .Veseli nas, ker je avstrijska vlada, pa četudi z zakasnitvijo, dala soglasje za podelitev spominskih plaket, s čimer je pokazala svoje razumevanje za usada tistih njenih državljanov, ki so se skupaj z nami barih prati fašistom in njihovim pomagačem. Ta okoliščino si razlagamo kol izraz dobre volje za nadaljnje izboljševanje odnosov med našima državama In kot napoved reševanja odprtih in nerešenih vprašanj iz državne pogodbe. Brez takšnih prizadevanj pa našem mnenju ni mogoče razplesti nadaljnjega vsestranskega in dobrososedskega sodelovanja, ki je prav gotovo v življenjskem interesu obeh naših domovin, Avstrije m Jugoslavije."
Pogovor o odnosih
med Jugostavijo in Avstrijo
Jugoslovanski veleposlanik na Dunaju inž. Gustav Vlahov se je prejšnji teden v Ljubljani sestal s predsednikom predsedstva SR Slovenije Sergejem Kraigherjem, predsednikom republiške konference SZDL Mitjo Ribičičem, članico predsedstva SRS Vido Tomšičevo in podpredsednikom republiškega izvršnega sveta Rudijem Čačinovičem. V daljšem pogovoru so obravnavali problematiko odnosov med Jugoslavijo in Avstrijo.
Prav tako je ime! veleposlanik Vlahov z republiškim sekretarjem za mednarodno sodelovanje Marjanom Osolnikom in njegovimi sodelavci ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij daljši pogovor o nekaterih odprtih vprašanjih z Avstrijo. Tega pogovora se je udeležil tudi generalni konzul SFRJ v Celovcu Bojan Lubej.
Srečanja bivših borcev za svobodo moroijo — kakor je dalje menil veleposlanik Vlahov — izzveneti kot odločen pomnik na čase pred več kot 30 leti, ko se je hitlerjevski vojaški stroj tudi na koroških tleh zaklel, da izkorenini ne samo slovenski živelj, pač pa tudi vse napredne siile. .Naš skupen odgovor tem zahrbtnim nakiepom }e bii v oboroženem uporu s končnim ciijem, osvoboditi naši domovini — tako Jugosiavijo kot Avstrijo — izpod fašističnega jarma. Prispevek vas, dragi koroški soborci, je bii veilk.Veiik je bii tudi krvni davek, ki ste ga piačaii, da bi vaši in naši otroci iahko živeii v svobodi. !n ni odveč, če ob tej priiož-nosti spomnim tudi na dejstvo, da je osvobodiini boj avstrijskih anti-
fašistov — med njimi je biio veii-ko števiio vas, koroških Siovencev — pomenii tisto osnovo, na kateri so države čianice antihitierjevske koaiicije z Moskovsko dekiaracijo zgradite svojo vizijo o oživljeni Avstriji, o Avstriji, ki je biia s tem priznana kot prva žrtev nemškega osvajaiskega nacionaisoctaiizma. Tudi ta okoiiščina je bistveno prispevata k temu, da je ieta 1955 iahko prišio do skienitve državne pogodbe, ki je utemetjiia suverenost repubiike Avstrije."
Ob koncu je veleposlanik Vlahov dejal, da' ije naša skupna naloga, da vedno znova opozarjamo na nevarnost, kakršno lahko za svet pomeni fašizem ali njemu sorodne ideologije. Skupaj z generacijami, ki vstopajo v življenje, se zalo zoperstavljamo tudi vsem recidivom temačne preteklosti, ki se ponovno kažejo In ki groze, da skalijo našo demokratično družbeno stvarnost, pri tem pa v mno-gočem tudi kvarno vplivajo na dobrososedske odnose med našima dvema državama. .Danes, trideset tet po zmagi nad fašizmom, smo oprostili tistim, katerih roke niso bile umazane s krvjo nedolžnih žrtev, in sicer neglede na to, ali so si svesti zmote, ko so se vdimjali tedanjim režimom; toda preteklosti mi ne moremo in tudi ne smemo pozabiti."
V imenu odlikovanih se je zahvalil Janez Wutte-Luc, ki je spomnil, da so biili koroški partizani tisti, ki so prenesli baklo protifašističnega boija tudi med avstrijsko ljudstva. ,Žat pa moramo ugotoviti, da smo trideset let po zmagi nad fašizmom koroški Slovenci 'in zlasti partizani spet izpostavljeni napadom nacionalistov in neonacistov ter se moramo še vedno boriti za naše narodne pravice."
Pri tej priložnosti pa je treba opozoriti še na nekaj drugega, kar prav tako postavlja Avstrijo v zelo značilno luč. Gre za dejstvo, da je jugoslovanski predsednik Tito mnogim koroškim Siovencem, ki so se borili v vrstah jugoslovanske narodnoosvobodilne vojske, podelil poleg spominskih medalj tudi od-likovanjo za njihov doprinos v boju proti fašizmu — toda teh odlikovanj ne smejo sprejeti, ker avstrijska vlada že dolga leta zavlačuje Izstavitev potrebnega dovoljenja.
Za državo, ki ji je bii priznan status žrtve nacizma in ki se ima za svojo svobodo in neodvisnost za-
hvaiiti izkijučno ie žrtvam, ki so jih narodi Evrope doprinesti v protifašističnem boju, je tako zadržanje vsekakor značiino. Značiino toiiko botj, če pomisiimo, da v isti državi iahko nekaznovano nosijo odit-kovanja, pridobtjena v ziočinskem osvajaiskem vojnem pohodu Hit-ierjeve Nemčije.
V številnih krajih slovenskega In jezikovno mešanega ozemlja Koroške so se v noči od torka na sredo pojavila na občinskih in drugih javnih poslopjih različna gesla z zahtevo po uresničitvi člena 7 in z odklonitvijo ugotavljanja ali preštevanja manjšine; hkrati pa so bili premazani ati odstranjeni tudi enojezični nemški krajevni napisi odnosna smerokazi. Policija, ki je uvedla preiskavo, meni, da gre za organizirano akcijo.
Predsednika obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev sta v prvih komentarjih k tem dogodkom izjavila, da organizaciji nimata opraviti s to dejavnostjo, ki pa jo je razumeti kot spontan 'izraz upravičene neučakanosti ljudstva, ker Avstrija že tako dolgo odlaša in zavlačuje izpolnitev svojih mednarodnih obveznosti, ki jih je v državni pogodbi prevzelo glede zaščite slovenske In hrvaške manjšine.
Zelo značilno izjavo je podal koroški deželni glavar Leopold
Wagner. Med drugim je namreč menil, da v demokraciji take akcije niso potrebne, ker vsakdo lahko delainpiše, kar hoče. Očitno je ime) v mislih dogodke leta 1972, ko so nemški nacionalisti pred očmi varnostnih organov trgati uradne dvojezične napise. Kljub temu nihče ni bil kaznovan, marveč so nasprotno celotno akcijo proglasili za izraz .ljudske volje", kise jii je uklonita državna oblast, ko je s sistiranjem zakona priznala, da ni sposobna zagotoviti izvajanje svojih predpisov. Ali bi oblasti tako .širokogrudno* ravnate ludi tedaj, če bi izsledili sedanje storilce?
S tem pa nikakor ne mislima na kakršnakoli povezavo med obema akcijama. Nasprotno je med njima bistvena razlika: leta 1972 so bili potrgani dvojezični napisi, kakor jih za ta ozemlje predpisuje člen 7; tokrat so biti pomazani ali odstranjeni enojezični nemški napisi, kakršnih pa državni pogodbi v teh krajih sploh ne bi smela biti.
„Samovo]jma interpretacija"
Ah' je Izrdz sldbe vešč) dll pd je sldb ndmen — ne-kdj sldbegd je vsekdkor nd sčvdrl, kdddr sk«šdjo v Avsčrljl domdčo in medndrodno jdvnosč „preprlčdčl" o čem, dd je zd Izvdjdnje mdnjšlnsklh določi! člend 7 drždvne pogodbe predhodno črebd «gočovlč! ščevllčno moč fHdMjhMe In dd Imd Avsčrljd vso prdvlco rzvesd čdko preščevdnje. V posebno sldb! !«č! pd se to prl-Zddevdnje pokdže, če se pri čdkem „drgMmeMtlrdMjK" oplrdjo ?!d dozdevnd sčdllščd /«gos!dvlje.
Pdvno nd to rdvcM pd se je prejšnji teden spet en-krdč podd! č«dč dvsčrljskl z«ndnjl minister dr. Blelkd. V pogovor« z novlndrjl je menil, dd je v odnosih med Avstrijo In /dgosldvljo v zddnjem čds« opdzlč! spet določeno Izboljšdnje. Pri čem je omenil možnost, dd bo v krdčkem prišlo ponovno do končdkčov nd vlddnl rdvnl, In sicer v obliki srečdnjd trgovinskih dll kmetijskih ministrov obeh drždv, poleg čegd pd č«d! ne !z-k!j«č«je možnosti, dd hi v prvi polovici prlhodnjegd lečd ohlskdl Avstrijo j«gos!ovdnsk! z«ndnj! minister, „če hi to dovoljevdld dčmos/erd".
Glede te „dčmosfere" v dvsčrljsko-j«gos!ovdnsk!h odnosih je minister Plelkd menil, dd je hi! spor med Avstrijo In /«gos!dvljo „oml!jen čdko po Zds!«gl prlzdde-vdnj D«ndjd, koč Zdrdd! nldnslrdnlh redkelj Peogrddd". Pri čem pd je ^določeno nldnslrdnje" Reogrddd neposredno povezd! z jngoslovdnsklm sčdllšcem do vprdšd-
njd čdko Imenovdnegd ščečjd posebne vrsče, češ dd smdčrd /«gos!dv;jd čo zd nočrdnjedvsčrljsko zddevo, ki pd ne hi smeld vpllvdčl nd Izvdjdnje drždvne pogodbe.
Avsčrljskl člsk je Izjdvo mlnlsčrd Plelke čdkoj pogrd-bl! zd ponovno „dokdZovdnje", dd /«gos!dvljd ne nd-sproč«je Kgočdvljdnj« mdnjšlne ozlromd ščečj« posebne vrsče. Ajegovd IzjdVd pd je Izzvdld redkeljo č«dl v j«-goslovdnskem člsk«, ki v Plelkovl Izjdvl vidi „sdmo-voljno Inčerprečdcljo gleddnjd /«gos!dvlje nd reševd-nje mdnjšlnskegd vprdšdnjd v Avsčrljl " (npr. !j«b!jdn-sko Delo dne 17. J J. 73 J čer po«ddrjd, dd gleddnjd /«-gosldvlje nd vprdšdnjd slovenske In hrvdške mdnjšlne v Avsčrljl niso hlld nikoli „nldnslrdnd", dmpdk vedno zelo jdsnd.* /«gos!dvljd Zdhčevd Izpolnlčev vseh določi! drždvne pogodbe po .d«h« In črki", /n še posebej je v j«gos!ovdnskem člsk« ndgldšeno, dd /«gos!dvljd odločno ndsproč«je vsdkem« pogojevdnj« ščevlld mdnjšlne zd redllzdcljo drždvne pogodbe.
Tdko so se Izjdve mlnlsčrd Plelke čorej zelo blčro rdzkrlnkdle koč člsčo, kdr v resnici so,- „pobožne želje", dd bi sl s sdmovoljnlm Inčerprečlrdnjem j«gos!ovdnsklh sčdllšč pridobili „!eglčlmdcljo" zd «krep, <o kdčerem č«dl In še posebej v Avsčrljl dovolj dobro vedo, dd je v nd-spročj« z drždvno pogodbo, dd je nedemokrdčlčen In dd je «smerjen pročl Inčeresom mdnjšlne/

Hujskaška gonja proti Siovencem
v tuči sodne obravnave v Ceiovcu
Ugotovitve, da je ..pravni red", na katerem je zgrajena Avstrija, precej svojstven in zeio enostransko prikrojen, gotovo ni treba uteme-ijevati z znanstvenimi razgiabijanji in suhoparnim) dokazovanji; do-voij prepričljivo jih potrjuje vsakdanja praksa. Nemoteno smejo deio-vati najraziičnejše organizacije, ki sicer ne formaino s svojimi praviti, toda povsem odkrito s svojo opredetjenostjo za vsakogar vidno in razumtjivo koreninrjo v nedavni rjavi pretekiosti, njihova dejavnost pa sega od širjenja očitne nacistične miseinosti preko rasistčno-naciona-iističnih izpadov do ziočinskih atentatov. Na drugi strani pa so tisti, ki so morati zaradi svoje narodne pripadnosti aii politične opredeiitve skozi pekei nacističnega nasilja oziroma so se — kar je še posebno .pregrešno" — uprti temu nasitju in se z orožjem v roki boriti proti fašizmu, izpostavtjeni nesramnim in iaijivim napadom, medtem ko so spominska obeiežja in grobišča padtih borcev proti (ašizmu pogosto tarča brezvestnih skrunitcev.
Povsem razumljivo je, da takšno pojmovanje in prakticiranje pravice rodi tudi določene sadove, ki se v posebni meri in' v svojevrstni obliki pojavljajo zlasti pri nas na Koroškem. Če pomislimo, kako obsežen in pester je že seznam najrazličnejših izpadov in napadov na Slovence in njihove ustanove, pri tem pa se spomnimo, kolikokrat so biti storilci (da o resničnih krivcih v ozadju niti ne govorimo!) izsledeni in klicani na odgovornost, potem moramo pač ugotoviti, da pri takem .pravnem redu" nekaj ni v redu.
Da tukaj res nekaj ni v redu, smo doživeli tudi v petek minulega tedna, ko sta bili na celovškem sodišču kar dve .predmetni" obravnavi. Obakrat je šlo za hujskaški protislovenski transparent .Veliki strup — slovensko gimnazija"; prvič je bil obtožen predsednik koroškega Hermotdiensta dr. Joset Feldner kot odgovorni za zborovanje KHD 13. 10. 1974, kjer je bit razvit omenjeni transparent, drugič pa podpredsednik koroškega Abwehrkampferbundo inž. Franz Stourac ter odgovorni urednik Votkszeitung Inž. Eduard Pust zaradi dopisa, v katerem je inž. Stourac v zvezi z omenjenim transparentom navajat trditve, zaradi katerih so se profesorji slovenske gimnazije čutili razžaljene in so vložili tožbo; zastopali so jih odvetniki dr. Franci Zwitter, dr. Matevž Grilc 4n dr. Janko V/iegele.
Prva razprava ije bila zelo kratka. Čeprav je bilo s potrdilom po-iicijske direkcije dokazano, da je bil dr. Feldner tisti, ki je kot predsednik KHD prijavil zborovanje, na katerem je prišlo do hujskaškega tzpada zoper slovensko gimnazijo, je sodnik dr. Kaiser obtoženca oprostil, tožnike pa obsodil na plačilo stroškov. Svojo odloči-
tev je sodnik res .salomonsko* utemeljeval: sicer je res, da je dr. Feldner prireditev prijavil, vendar to še ni dokaz, da je bil tudi odgovoren za njen potek; pa tudi če bi bil, bi na tako veliki prireditvi ne mogel pregledati vseh transparentov, torej ne more odgovarjati za vse, kar se jes tam dogajalo; dvomljiva pa je tudi legitimacija tožnikov — profesorjev, kajti predmetni transparent se je nanašal zgolj na slovensko gimnazijo ne pa na njene profesorje (po tej dlakocepski logiki more biti užaljeno torej le poslopje gimnazije, učitelji in dijaki pa morajo očitno še naprej prenašati vse žalitve, ker nimajo .pravne legitimacije").
Ravno tok zaključek procesa proti predsedniku KHD pa je bil primeren .uvod" v drugo obravnavo, na katero je prišel obloženi podpredsednik KAB inž. Stou-
rac v družbi svojih borbenih ka-meradov; pridružil pa se jim je tudi predsednik KHD dr. Feldner (očitno je že zvedel za svojo .zmago") ki se kot obtoženec prve razprave sploh ni udeleži). Z rjavimi .domovinskimi uniformami" in značkami je bilo ustvarjeno primerno ozračje, v katerem sta Stourac in Pust tekom razprave večkrat pozabila, da se pred sodiščem nahajata kot obtoženca. Skupaj z odvetnikom dr. Mayer-jem so se prav po inkvizitorsko trudili, da bi .dokazali", kako na slovenski gimnaziji vzgajajo mladino v protravstrijskem duhu, da delujejo na gimnaziji levi radikalci, da uporabljajo na šoli komunistično literaturo, da so slovenski gimnazijci naščuvani in da sodelujejo pri raznih napisnih in drugih ilegalnih akcijah itd. Vsi taki .dokazi" nOj bi potrdili pravilnost Stouracove trditve v inkriminiranem članku, kjer je zapisal, da predstavlja' napis .Veliki strup — slovenska gimnazija" takorekoč .ljudski glas* — .ker je med koroškim prebivalstvom zelo razširjena temeljna resnica: brez naščuvanih supernacionalnih slovenskih gimnazijcev bi bil preostali del državne pogodbe glede manjšinske ureditve že zadovoljivo izveden za oba dela"; in potrdit naj bi pravilnost nadaljnje njegove trdi-
?M #. stran:)
Do praznika republike
bo dokončana proga Beograd-Bar
Prihodnji teden — 29. novembra — bodo v Jugoslaviji obhajali največji praznik, dan republike. Letos bo praznovanje v znamenju 30-iet-nice osvoboditve in uzakonitve nove državne skupnosti enakopravnih narodov, za katero so bili temelji položeni na zgodovinskem II. zasedanju AVNOJ 29. novembra 1943 v Jajcu.
Dan republike je v Jugoslaviji vsako leto tudi praznik pomembnih delovnih uspehov. Prav za ta dan širom po državi odpirajo nove industrijske in druge gospodarske objekte, šolske in kulturne zgradbe In najrazličnejše druge ustanove. Tako bo tudi letos. Med novimi pridobitvami, s katerimi bodo proslaviti dan republike, pa bo tokrat nedvomno
Potrebna so dejanja
proti izzivanjem fašističnih atentatorjev
Občinski spomenik podlim v narodnoosvobodiinem boju v Doiini pri Trstu je bi! v zadnjem času že drugič oskrunjen. Prvič so se fašistični ziikovci znositi nad spomenikom v noči med 24. in 2$. oktobrom, prejšnji petek pa so si ..neznani storiici" ponovno izbrati ta kraj za svoj vandaiizem. Kakor že pri prvem atentatu, ko so na spomeniku poškodovati siovenski dei napisa, tako so atentatorje tudi tokrat bodie v oči siavenske črke; poieg tega pa so še zažgati venec, ki je bi! položen k spomeniku ob nedavnih spominskih svečanostih za dan mrtvih.
Vest o ponovni skrunitvi spomenika borcem protifašističnega boja je povzročita veiiko ogorčenje med doiinskimi občani in vso demokratično javnostjo, siovensko in itaiijansko. Ob tej priiožnosti pa se ijudje — kakor poroča Primorski dnevnik — tudi povsem upravičeno sprašujejo, .do kdoj bodo iahko fašistični piačanci nemoteno počenja!) svoja hudodeistva po naših krajih in skruniii naše svetinje". Ugotavijajo namreč, da nič ne pomaga, če ob vsakokratnih podobnih primerih predstavniki javne varnosti zagotavtjajo, da so uvedi) preiskavo, ko pa gre potem že čez nekaj dni vse v pozabo in zti-kovci ostajajo nekaznovani.
Te ugotovitve bi iahko v potni meri prenesi! tudi na naše koroške razmere, kjer prav tako zadržanje obiasti pogostokrat naravnost daje pobudo za najraziičnejše tzpade proti Siovencem in zo atentate na vse tisto, kar spominja na boj proti fašizmu.
zavzemala posebno mesto nova že-iezniška proga Beograd—Bar.
Zadnje tračnice na tej 476 kiio-metrov doigi progi bodo predvidoma poiožiii 27. novembra, tako da bodo za praznik iahko že po četi trasi peijaii deiovni viaki. Redni promet na progi bo po načrtih steke] s 1. majem prihodnjega ieta, kajti graditelji morajo še učvrstiti spodnji ustroj proge, postaviti postajna posiopja in signalizacijo ter preizkusiti mostove. Elektrifikacija celotne proge pa naj bi biia izvedena do 1. maja 1977.
Proga Beograd—Bar, ki so jo s presledki graditi 20 iet, je izreden uspeh graditeljev. Povezovala bo doslej skoraj nepristopne predele ter na ieto prepeijaia — tako vsaj računajo — 20 milijonov potnikov in 8,5 miiijona ton tovora. Koliko naporov je biio treba, kažejo naslednji podatki: na ceiotni progi so morali zgraditi kar 245 predorov v skupni doižini 99 kilometrov in 214 mostov ter viaduktov, dolgih 16 kilometrov; samo na ozemiju Črne gore so zgradili 105 predorov v skupni doižini 44 kilometrov in 95 mostov, ki skupno merijo 7,7 km.
Na tej progi je bii zgrajen tudi najvišji železniški most v Evropi. Dviga se nad bregovi Male rijeke, dvajset kilometrov od Titograda, ob stari cesti proti Kolašinu. Ta .rekordni" most je dolg 500 metrov, višina stebrov od dna kanjona do žeiezniških tirov pa znaša 220 metrov. Pri gradnji tega velikana je bita treba izkopati 40.000 kubikov zemije in kamenja, vgraditi prav toliko betona in več kot 1000 ton žeieza v stebre, ki jih na vrhu povezuje 2,6 miiijona kiiogramov težka železna konstrukcija. Stebri so v temeijih debeti 26 x 19 metrov, na vrhu pa 10x4 metre.
Dograditev črnogorske .proge sanj", ki bo odpria Črno goro širnemu svetu, bo brez dvoma eden najtcpših in najdragocenejših prispevkov k praznovanju dneva republike.
!Z DRUGiH LiSTOV — !Z DRUGiH LiSTOV — !Z DRU
Strpnost in zakon
Avstrijski zvezni kancler dr. Bruno Kreisky je v programski izjav! pred novo izvoijenim pariamentom poudari!, da si bo Avstrija še naprej prizadevata izboljšati odnose z Jugostavijo in jih s potnim zaupanjem gojiti na vseh področjih. Ravnata se bo po načeiu, da je treba izpoiniti vse pogodbene obveznosti; treba je poiskati rešitve za pro-bieme, ki so dosiej obremenjevati dvostranske odnose.
Ta doigoročna napoved se po svoje ujema z nekaterimi najnovejšimi sporazumi in živahnejšim deiovanjem mešanih komisij izvedencev. Odpira boijše perspektive, četudi se ie težko znebimo tolikokrat preizkušene avstrijske prakse praznih obijub, ki naj končna rešitev premaknejo za nedoiočen čas in omogočijo vpiivu časa, da opravi svoje. Težke posiedice take poiitike seveda čuti tisto pogiavje nerešenih dvostranskih odnosov, ki je v svojem bistvu sicer dvostranske narave, vendar ga skuša uradna Avstrija ob podpori nacionaiističnih sii prikaza!) !ako doma kakor v !ujini ko! izkijučno nao!ranjeavs!r)jski probiem, ta-rej s!var avs!rijske zakonodaje, avs!rijske demokracije.
V	misiih imamo probtem siovenske in hrvaške narodnosšne skupnosti oziroma narodnostnih skupnosti na spioh.
Tudi teh vprašanj se je bežno dotakni) dr. Kreisky. Po njegovem se je treba, upoštevajoč strpnost, odtočno zavzeti za reševanje .neurejenih probiemov narodnostnih skupin".
Ni dvoma, da je pri tem misiii tudi siovensko in hrvaško narodnostno skupnost, kot mednarodno obveznost pa 7. čien državne pogodbe, ki zeio jasno terja od Avstrije kot države izpoinitev petih odstavkov, v bistvu doiočii za širšo zaščito in nemoten nacionaini razvoj ter napredek.
Najbrž ni nakijučje, da je zvezni kancier poudari) strpnost. Nanaša se iahko samo na predstavnike narodne večine, na njen odnos do manjšine v obdobju, ko potekajo pogajanja o zakonskih jamstvih za njo. Zat se je pri tem že nekako vgnezdiio prepričanje, da sodi ta materija boij na področje avstrijske uvidevnosti kot dokaz nove, demokratične, nevtraine Avstrije, a manj — dodatno k temu — kot mednarodna obveznost, posebej doiočena za drugo repubiiko zaradi dogodkov v neposredni pretekiosti, s katerimi so Avstrija in seveda Avstrijci tesno povezani.
tn vendar so te raziike bistvene, posebno še, če se pri reševanju manjšinskega vozia pojavijajo siie, ki očitno niso strpne, pa tudi ne demokratične. Nanje vztrajno in redna opozarjata tako Jugosiavija kot ena izmed najboij zainteresiranih podpisnic državne pogodbe kakor tudi prizadeta manšina sama.
Gre preprosto za dvoje pojmovanj in s tem v zvezi tudi dvoje raziičnih metod, ki sta si diametraino nasprotni. Moderni nazori o taka imenovanih manjšinah (poieg narodnostnih tudi verskih) nedvoumno terjajo od večinskega naroda, da v svoje ustavne in druge normativne akte usidra manjšinsko varstvo kar se da širokogrudno v prizadevanjih, da ohrani manjšino, njeno kuiturno, gospodarsko in paii-tično samonikiost in ji omogoči nemoten razvoj.
Druga po! je pot šovinizma, po! najraziičnejših predsodkov take aii drugačne vrste. Metoda siepega zatiranja nacionainega čustva in pravic manjšin je seveda najraziičnejša: od grobega zanikanja, ki uporabijo včasih tudi odkriti fizični genocid, do modernejših metod najraziičnejših omejitev, ki naj bi pravice manjšine in njenega varstva okrnile, s tem zmanjšate enakopraven razvoj, vpiivaie na števiio manjšinskih pripadnikov in siednjič pripravite pot popotni asimiiacijt z večinskim narodom, kar je enako fizičnemu uničenju.
Tu se torej metode neposrednega aii posrednega pritiska postav-ijajo nedvoumno po robu strpnosti. Koroški Siovenci so v svoji zgodovini biii deiežni obeh pritiskov: za časa nacizma poizkusa neposrednega uničenja, v črno-žoiti monarhij), še boij pa v prvi in drugi repubiiki, novejšim, boij prefinjenim metodam. To, kar se trenutno dogaja na Koroškem in deino tudi na Gradiščanskem, vkijučno s poizkusi narodnostne cepitve (vindišarji na Koroškem in neposredni pristaši asimiiacije na Gradiščanskem) sodi v drugo kategorijo, navziic posebnim doiočbam državne pogodbe, torej zunaj vse boij prodajajočih humanejših pogiedov sodobnega sveta giede manjšin na spiošno.
V	avstrijskem primeru se gesta o modernih nazorih, ki naj bi prevevata združeno Evropo (za sedaj seveda v okviru zahodnoevropskih žeija in hotenj), spopadajo s prizadevanj), da bi mimo njih obšii četa doiočiia državne pogodbe, oz. našii v njej vrzeii, ki bi jih biio mogoče pozneje v praks) obrniti — v škodo manjšine.
V	takem ravnanju seveda ne vidimo samo kršitev dotočit državne pogodbe in svečanih obijub vseh avstrijskih povojnih viad, marveč tudi kršitev morainih norm drugih meddržavnih dogovorov, konvencij, razvijajočega se manjšinskega mednarodnega prava. To počenjamo iz zavesti, da smo tudi v domači hiši storiti za manjšine — kar zadeva njihovo varstvo in nemoten), enakopravni razvoj v sociaiističn! skupnost) — zeio veiiko in da se trudimo še naprej odpraviti hibe, ki bi jih ugotoviti v nadaijnjem razvoju.
Opozori!) smo že na odiočitev vseh treh v avstrtjskem pariamentu zastopanih strank o .tjudskem štetju posebne vrste" kot izrazito težnjo po zožitvi avstrijskih mednarodnih obveznost) tz 7. čiena državne pogodbe kot tudi mednarodnega pospeševainega manjšinskega zako-nodajstva. Seveda pri tem ne misiima na primer žeija kake države, da bi z normainim ijudskim štetjem dobtia tudi podatke o narodnost). To pravico vsekakor ima na podiagi svoje suverenosti. Vprašanje je ie, čemu siuži tak popts. tn tu se mnenja razhajajo. Kazati s prstom na tugosiavijo in morda še na nekatere dežete, kt so manjšinski probiem vzorno rešiie, češ da tudi tu .ugotavijajo manjšino", so te odraz nečiste vest) zaradi dejanskih namenov, ki se skrivajo v ozadju, in ti so v avstrijskem primeru znani in dokumentirani.
Zato ni nakijučje, da proti takemu skiepu, kt je v nasprotju s hotenjem manjšine, pa seveda s težnjami 7. čiena, nastopajo tudi ugied-ni manjšinski izvedenci v Avstriji, posebno tisti, ki dejansko razmere na Koroškem, posebno pa še veiikonemško uravnanost in šovinistično miseinost, dobro poznajo. Dr. Theodor Veiter je v svojem predavanju v ceiovški gaieriji Hiidebrand potrdit misei, k) so jo izreki) koroški Siovenci v svojih protestih avstrijski viadi. Ce bi namreč jezikovno štetje posebne vrste (tj. predvideno preštevanje) dejansko izvedi), pa naj bi to storiit enkrat aii še kdaj v prihodnost), če bi torej to opravtii zunaj normatnih ijudskih štetij, k) stužijo, kot uradno zatrjujejo, zgoij v statistične namene in nič več, bi taka odiočitev vodita do narodnostnega boja, kjer bi manjšina ob sedanjih pogojih podiegia.
Po mnenju dr. Veiterja bi propadia že zaradi nezadostnega voitl-nega skiada za .tak voitint boj", pa tudi zaradi pomanjkanja vsakršnega vpiiva na medije množičnega obveščanja. Naj bi biio štetje Še tako tajno, resnične podobe ne bt daio.
Dr. Veiter odsvetuje tako preštevanje in se zavzema za širokogrudno manjšinsko varstvo, npr. po finskem vzorcu. Teden dni pozneje se je v dnevniku Kieine Zeitung ogiasii vodja Kdrntner Heimatdiensta dr. Feidner in tinski primer odkionii, skiicujoč se na moč švedske manjšine in .neiočijivo povezanost finske tn švedske kuiture" (kot da bi na primer nemška in siovensko kuitura ne biii povezani, seveda pri ijudeh, k) niso šovinisti). Temu se seveda nihče ne čudi, ker predstavijo organizacijo, ki žeit zdesetkati manjšina in ja asimiiiratt. Na drugi strani je nekdanji avstrijski kaneter dr. Kiaus v tedniku Die Fur-cho 8. novembra v manjšini nakionjenem čianku Nitt germanizacija — niti iredenta odkionii obvezno preštevane ko! sredstvo za doiočanje obsega manjšinskega varstva.
5reč&o
(Sedem dni, Maribor)
!Z DRUGiH LiSTOV — !Z DRUGiH LiSTOV — !Z DRU
Beseda o Božidarju Jakcu v Ceiovcu
Po datjšem času Ima Celovec ponovno v gosteh svetovno znanega umetnika — stikarja in grafika, profesorja Božidarja Jakca iz Ljubijane. Tokrat v slovenskih razstavnih prostorih. V petek 14. novembra je biia v Auii siovenici v navzočnost) umetnika in njegove soproge ter Meviinih (jubitetjev siovenske umetnosti — med njimi so biii jugosiovanski konzu) Peter Zupančič, predstavniki osrednjih narodnih in kuiturnih organizacij koroških Siovencev ter ziasfi miadina — svečano odprta Jakčeva razstava, ki obsega 42 grafičnih iistov. Retrospektivni izbor se razpenja od grafik, ki so nastaie v praškem obdobju (1921), do najnovejših rešitev v raziičnih grafičnih tehnikah. Grafike prof. Božidarja Jakca so tista ,visoka pesem", s katero se je slovenska umetnost povzpela na svetovno višino. Zato bi bito žeieti, da bi si njegovo razstavo ogiedalo čim več naših rojakov.
Umetnik, ki je bil na otvoritveni svečanosti zeio topio pozdravijen, !e je prisrčno zahvaiit za sprejem in izrazi) zadovoljstvo, da krhko preživi ta večer „med zelo dragimi koroškimi Siovenci, v mestu, ki je bito dotgo časa srce stovenskega naroda", izrazi) pa je tudi svojo pretresenost nad vsem, kar se na Koroškem dogaja danes ter hkrati poudari) žeijo in upanje, da bi kmatu prišio do pravične rešitve odprtih vprašanj, .da bi dosegii vse tisto, kar je vaša in noža gioboka ietja". Svojo tesno povezanost s koroškimi Siovenci pa je umetnik izpriča) tudi s tem, da je nekatj svojih de) poktoni) Au!i s)oven:ci in Sio-venski prosvetni zvezi.
au!a
stovenica
Ceiovec
Pautitschgasse $-7
vabi na
razstavo grafike-retrospektive
BOŽiDARJA JAKCA
ki bo odprta od 14. novembra do 6. decembra 1975, in sicer od ponedetjka do petka med 13. in 17. uro.
Prisrčno vabijeni!
Pri otvoritvi razstave je umetnika in njegovo delo z izbranimi besedami predstavi) univ. prot. dr. Luc Menaše, katerega izvajanja objavljamo v celoti.
V trenutku, ko smo stopili v te prostore, v Auto slovenico, se je vsemu tistemu velikemu, kar nas že poldrugo tisočletje povezuje na tej na-Ši zemiji, pridružilo še majhno tiho spoznanje neke umetnosti, ki je zrasla in se raznesla med nami. Delo mojstra Božidarja Jakca nam kajak ni tuje, saj je že mnogo let tega, ar je postalo eden izmed vogelnih kamnov sodobne slovenske likovne tvornosti. Toda vsako novo srečanje z njim kar neogibno zbuja nove odmeve, nova občutja in nove misli.
Nadvse široko je mojster razpel svoj lok skozi čas, prostor in doživetja. Lok časa je ves v sodobnosti. Toda ta Jakčeva sodobnost sega tam od prve svetovne vojne skozi dvajseta in trideseta leta, skozi mogočno dobo narodnoosvobodilnega boja, skozi vsa poznejša obdobja prav do tega hipa, ki ga umetnik živi z nami. Prostorski lok se ves pnč v svetu resničnosti. Toda ta Jakčeva resničnost sega prek mnogih celin, zaobjema neštete znane in neznane kraje in ljudi, morja, oblake in zvezde, ob vsem tem pa je čudno močno zakoreninjena v slovenski zemlji. Lok doživetij je na prvi pogled zakrit. Toda začenja se v skrivnosti prvih vzorov in bojev, v tesnobi mladostnih negotovosti, se vzpenja v tisoč in tisočkrat pritrjujoči sončni poldan ter se spet in spet nagiba k skrivnostim, ki se modro vedččemu zdaj razkrivajo kot temeljna življenjska spoznanja. Obenem pa je tudi ta lok nenehno določan z izbirč-
nim izročilom v lepotnost ubranega okusa.
Vsaka razstava je sad zbiranja in izbora, prav takšno pa je tudi umetnikovo delo v razmerju do sveta. Jakac se zdi nenasiten v zbiranju dogodkov, krajev, ljudi, del in doživetij, hkrati pa ravno tako neizprosen v zavračanju vsega, kar ne sodi v okvir njegove lepote. Po svoje naj bo lepa ali pomembna že izbrana snov upodobitve. Umetnik naj to izbranost zajame v primernem izrezu in okviru, okrepi naj ti-
sto, kar ima za posebno tehtno, sicer pa naj se tudi v svojih izraznih sredstvih izogiba vsemu, kar bi prvotni vtis zameglilo ali spremenilo!
S temi svojimi lastnostmi nam je Jakčeva umetnost živo izročilo, svet očiščenih spominov. Ogledalo je, v katerem se že današnji in včerajšnji dan spreminjata v svetlo obžarjeno pripoved iz davnih časov.
Lesorez in drugi načini teh izrezanih, izjedkanih in odtisnjenih risb so si samostojno in kot spremljevalci tiska že od početka utirali pot med sime ljudske množice. Sledili so utripu časa mnogo hitreje kot ostale likovne umetnosti. Voljno so stregli vsakterim potrebam trenutka, nemalokrat kot jedka in spačena podoba, ki je šibala, obtoževala in napadala. Reševanje takih nalog pa je bilo Jakcu vedno na moč tuje. Tudi v najtežjih trenutkih, ko je vse naokrog njega divjal boj na življenje in smrt, mu je bila umetnost vzvišena gospa, ki se odziva samb vzvišenim čustvom. Upodabljal je požgane hiše, nikdar pa požigalcev; ranjence, nikdar pa rabljev! obraze, ki sta jih trpljenje in bridkost samo poveličala. Moralna moč jugoslovanske in posebej slovenske partizanske umetnosti, ki že sama ob sebi predstavlja izreden spomenik tudi v svetovnem merilu, se kaže navsezadnje tudi v dejstvu, da je lahko eden izmed njenih najodločilnejših predstavnikov celo sredi vojne ohranil vso svojo nežnost in občutljivost. V tem neomajnem vztrajanju za lepim
in vzvišenim pa se skozi umetnika slej ko prej izraža nezlomljiva moč njegovega naroda, ljudstva, ki se je vsem pritiskom in preganjanjem navkljub ohranilo in dvignilo ravno s s svojo umetnostjo in omiko srca.
Božidarju Jakcu pa bi delali krivico, če bi ga slikali samo kot pesnika, ki se z glavo med oblaki predaja mislim o vzvišeni lepoti. Ob vseh njegovih razpetostih v času, prostoru in doživetjih se nam v njegovem liku riše tudi najbolj presenetljivi razpon, lok med sanjačem in smotrnim načrtovalcem. Ta drugi
Jakac se je s svojo dejavnostjo prav tako krepko zapisal v našo zgodovino. Bistveno je pripomogel, da je dozorela in se uresničila misel o prvi slovenski visoki šoli za likovno umetnost, in ko je ta nova slovenska visokošolska ladjica splula, ji je bil dolga leta zaupanje zbujajoči krmar. Vzgojil je več rodov učencev in naslednikov in tudi drugače podprl razvoj, v katerem je Ljubljana naposled postala mednarodno pomembno umetnostno središče. In mislim, da ne zmanjšujemo njegovih zaslug, ampak mu laskamo, če trdimo, da tudi s temi svojimi prizadevanji ni ostvarjal samo svojih osebnih zamisli, da tudi s to svojo dejavnostjo ni uresničeval samo sebe, ampak je bil obenem glasnik vseh nas.
Tako se nam tudi v imenitni zgodbi Božidarja Jakca razodeva stara modrost, da je vrednost, pomembnost in trajnost posameznikovega dela ravno v tem, kako verno, naravno in močno izraža najboljše težnje njegovih rojakov in drugih svobodoljubnih ljudi. Motili bi se, če bi trdili, da je Božidar Jakac uspel sebe, nemirni čas in nas z njim izraziti kljub svoji mnogostrani dejavnosti. Ne .kljub njej", ampak ravno zaradi nje, v njej in z njo se je lahko izpovedal. So ljudje in umetniki, pri katerih tudi količina pomeni kakovost. Jakac je eden med njimi. Čeprav je delal in naredil čudno veliko skladovnico, pa se zdi, da ta njegov tovor ni okrepčal in razveselil samo nas, ampak da se je pod njim tudi mojster utrdil in zrasel. Spodbudno je, da njegova zgodba še malo ni končana in da radovedni čakamo njenega nadaljevanja.
.. ; . . .. . ' .
... .... . . ... .
.: '
'
' '




.
" * , - . ' ' . . '



U
"'-.d'-
m.
Boitdar Jakac: Avtoportret, lesorez (1M5)
ANTON SVETINA:
!z zgodovine Piiberka in okoiice
Ob podpisu pogodbe je prejel odvetnik 50 goldinarjev na račun.
Da bo delo teh pravnih zastopnikov bolje razumljivo, naj bo prikazana vsebina pogodbe, ki jo je dne 24. aprila 1655 sklenil škof Oton Friderik grof Puhaimb z dr. Martinom Bttenauerjem, registratorjem pri kranjskih deželnih stanovih: Prisostvuje naj škofijskemu konzistoriju, vodi naj seznam spisov, ki se nanašajo na pravde pred konzistorijem in če bo potrebno, naj prevaja latinske spise na nemščino, predvsem v primerih pritožb. Honorar znaša polletno 25 goldinarjev, odpovedni rok pa je trimesečni. Da bo delo teh pravnih zastopnikov lažje razumljivo, naj bo navedena še vsebina pogodbe, ki jo je sestavil dne 11. februarja 1609 odvetnik Gregor Zur-ler med škofom Tomažem Hrenom in rezbar-skim mojstrom (Bildschnitzer) Petrom Hoffer-jem v Ljubljani: Mojster naj ostane še nadalje na delu pri škofu za tedensko plačo 1 goldinar 30 krajcarjev, tri hlebce belega kruha in dva hlebca črnega kruha, razen tega bo dobival redno dnevno hrano ter vsak dan po tri Poliče vina; to vino lahko ali vsak dan popije ali ga dobi skupaj po vedrih v sodčku.
V dobi, ki jo opisujemo, so vse župnije pli-berškega in beljaškega okrožja upravljali vikarji, ker je imel v pliberškem okrožju župnijske pravice škof sam, v beljaškem okrožju Pa škofijski kapitelj. Edina izjema je bila aupnija Vogrče. Za to župnijo je imel nam-
reč deželni knez ob priliki namestitve novega župnika prezentacijsko pravico. Ker je bil deželni knez tudi rimski cesar, so se župniki v Vogrčah vedno podpisovali parochus cae-sareus — cesarski župnik. V pliberškem okrožju je nastavljal vikarje škof, v beljaškem pa škofijski kapitelj v Ljubljani. Ker so bili vikarji le namestniki župnika, jih je lahko škof ali kapitel odstavil, če so se pregrešili ali nemoralno živeli. Kakor bomo videli v nekaterih primerih, je lahko vikarja, ki se je kakorkoli pregrešil, odstavil tudi lastnik gospoščine, ki je imela nad dotično župnijo patronatske ali odvetniške pravice. Dotični vikarji pa so imeli v takih primerih pravico do pritožbe na škofijski ordinariat. Vikarji so morali plačevati škofu oziroma škofijskemu kapitlju letno dotacijo, ki je bila odmerjena po dohodkih dotične župnije in so morali vsako leto polagati obračune o svojem gospodarjenju, ki so jih morali prinesti s seboj na škofijske sinode. Škofijske sinode so se obdržavale, če ne vsako leto pa vsaj vsako drugo leto za štajerske župnije in za pliberško okrožje v Gornjem gradu na dan sv. Doroteje, to je tretjo nedeljo po veliki noči, za kranjske župnije in za beljaško okrožje pa v Ljubljani. Župniki in vikarji so se morali obvezno udeleževati teh sinod in prinašati s seboj razen gospodarskih obračunov tudi statistične podatke o številu svojih faranov ter o številu rojstev, smrti in porok v posamezni župniji, ko so bile pri žup-
nijah za vpisovanje teh podatkov vpeljane matične knjige. Ti podatki so v demografič-nem pogledu tako zanimivi, da bodo prikazani za vsako župnijo posebej.
Posebno vlogo in to bolj važno in odgovorno kot danes so imeli pri posameznih župnih in podružničnih cerkvah in cerkvenih ustanovah cerkveni ključarji, ki so skupno z župnikom oziroma vikarjem upravljali premoženje dotične cerkve ali cerkvene ustanove. Vsaka župna cerkev, vsaka podružnična cerkev in vsak cerkveni beneficij je imel svoje premoženje, ki je obstajalo po navadi iz dohodkov ene ali več podložnih kmetij. Dohodke v denarju so shranjevali v posebni skrinjici, v katero so shranjevali tudi urbarje in druge listine, ki so bile v zvezi z dotičnim cerkvenim premoženjem. Ključi za te skrinjice so bili dvojni; en ključ je hranil župnik ali vikar, enega pa eden obeh ključarjev. Če je bil patronat ali odvetništvo cerkve v rokah gospoščine, v katerega okoliš je spadala dotična župnija, je ta gospoščina soodločala pri upravljanju dotičnega cerkvenega premoženja in je imel v teh primerih upravitelj te gospoščine shranjen tretji ključ za cerkveno skrinjico. Cerkveno premoženje je bilo namenjeno za popravilo cerkve in za nakup mašnih potrebščin. Upravitelji cerkvenega premoženja so se morali vsako leto enkrat sestati k obračunu in so škofijski vizi-tatorji imeli ob priliki vizitacij župnij strogo nadzorstvo nad tem, ali so bili cerkveni računi vseh ustanov dotične župnije obračunani.
Medtem ko je bila služba cerkvenih ključarjev več ali manj častna, le ponekod so jim priznavali manjše dohodke v denarju ali na-turalijah, je bila služba cerkovnika plačana.
Dolžnost cerkovnika je bila, da je bil navzoč pri službi božji kakor tudi pri vseh drugih cerkvenih opravilih, kot pri krstih, porokah in pogrebih. Farani so morali plačevati za ta cerkvena opravila določeno štolnino v denarju ali naturalijah tako župniku kakor tudi cerkovniku. Tako bogatejše župnije so imele tudi svojega organista, ki je bil po navadi učitelj dotičnega kraja.
Uradni jezik za dopisovanje med škofijskim ordinariatom in med župnijami je bil latinski, zato so se morali mladeniči, ki so se posvetili duhovniškemu poklicu, tega jezika dobro naučiti. Pred ustanovitvijo ljubljanske škofije je mnogo mladeničev iz naših krajev študiralo na univerzah v Italiji, v Padovi, Bolonji in drugih italijanskih mestih, pa tudi na Dunaju, po ustanovitvi ljubljanske škofije pa so se mladi bogoslovci usmerili bolj na študij v alpskih deželah. Ljubljanska škofija je imela svoje semenišče za duhovniški naraščaj v Ljubljani, proštija in samostan jezuitov v Dobrli vasi na Koroškem je od leta 1601 dalje vzdrževala svoj duhovniški seminar v Celovcu, kjer je, kakor bomo videli, študiralo razen Korošcev tudi mnogo dijakov iz Kranjske in štajerske, mnogo Slovencev iz vseh treh dežel pa je nadaljevalo svoje študije teologije in filozofije v Gradcu in na Dunaju. V kapiteljskem arhivu ljubljanske škofije je ohranjena kopija ustanovne listine škofa Tomaža Hrena z dne 28. januarja 1628, s katero je podaril znesek 2000 goldinarjev z namenom, da se naj od letnih obresti tega kapitala v znesku 120 goldinarjev vzdržuje šest dijakov iz ljubljanske škofije, ki naj na dunajski višji gimnaziji študirajo retoriko.
(NdtMjefdnje v prihodnji števi/^i)
V cetovški Auti stovenici:
Večer slovenske besede in umetnosti
Auta siovenica, prikupna razstavna in prireditvena dvorana v novem siovenskem zadružnem centru v Ceiovcu, je biia v petek prejš-nji teden prizorišče izredno bogate manifestacije siovenske umetnosti — od iikovne preko besedne do giasbene. Svečani otvoritvi razstave Božidarja Jakca jo kateri obširno poročamo na posebnem mestu) je namreč siedii večer doienjskih pesnikov, ki sta ga priredita Stoven-ska prosvetna zveza v Ceiovcu in Doienjski kuiturni festiva) Kostanje-vica na Krki, torej organizaciji, ki že doiga ieta vzdržujeta prijateijske stike in gojita sodetovanje ziasti na področjih pevske dejavnosti in književnosti.
Za uvod je spregovoril prof. Jože Škufca', ki je dejal, da prihajajo gostje iz Dolenjske ,'iz tiste slovenske pokraljme, iz katere je vzniknila tiskana slovenska beseda naše skupne materinščine, katere rojstvo ji je biio sicer usojeno na
Slovenji Piajberk
Kot je znano Slovenska prosvetna zveza vrti že skoro celo leto slovenski barvni film Cvetje v jeseni. V vseh treh naših dolinah si je ta film ogledalo že na tisoče ljudi, kar dokazuje kako privlačen je za naše slovensko prebivalstvo, ki ima tako priložnost videti filme tudi v domačem slovenskem jeziku.
Pred nedavnim je tudi Slovensko prosvetno društvo .Borovlje" zaprosilo tajništvo Slovenske prosvetne zveze, da bi film predvajali tudi v Slovenjem Plajberku. Prošnji je SPZ z veseljem ugodila in tako so tudi Plajberžani prišli do tega užitka, da vidijo slovenski barvni film Cvetje v jeseni, ki je bil posnet po istoimenskem romanu Ivana Tavčarja.
V soboto 15. novembra zvečer se je pri Lausegarju pd. pri Foltu kljub slabemu vremenu, saj je snežilo in kljub temu, da je v sosednji gostilni bila neka prireditev, nabralo toliko ljudi, da je Lausegarjeva dvorana bila nabito polna. Še posebno razveseljivo pa je bilo, da je med gledalci prevladovala zlasti mladina.
Številno publiko je v imenu Slovenskega prosvetnega društva .Borovlje" pozdravil Feliks Wieser pd. Ša-šelj, tajnik SPZ Andrej Kokot pa je na kratko razložil vsebino filma, ki se odvija v podobnem planinskem okolju, kot ga najdemo v plajberških robeh. Lepa vsebina in Čudoviti
Slovensko prosvetno društvo .Borovlje" vabi na veseloigro v treh dejanjih
LJUBEZENSKA
ZMEŠNJAVA
v nedeijo 7. decembra 1975 ob 14.30 uri v dvorani pr) Cingeicu na Trati.
Gostujejo: igraici KUD .Tone šifrer" iz Žabnice pri Kranju.
Režija: Siivo Ovsenk
Ljubiteiji zdravega smeha in vesetega razpoioženja prisrčno vabijenii
Odbor
barvni planinski motivi tvorijo harmonično celoto, tako da je bil ogled tega filma res pravi užitek, ki je napravil pri ljudstvu globok vtis. Večina gledalcev je na koncu filma izrazila željo, da bi takšne in podobne prireditve še večkrat radi videli v Slovenjem Plajberku.
Dovolite, da ob tej priložnosti ponovno naglasimo, da bo SPZ film Cvetje v jeseni še dalj časa imela na razpolago. Seveda je pri tem treba upoštevati, da se vsako željo o predvajanju filma pravočasno sporoči tajništvu, ki takšne večere načrtuje in jih koordinira v sklopu ostalih prireditev krajevnih prosvetnih društev.
fujih tleh, svojo nadaljnjo rast in svojo večno mladost pa je ponesla v srca Trubarjevih sodobnikov in v srca dolge vrsfe njegovih naslednikov, ki so ji kar cela stolefja znati kazafi pota v nezmotljivo prihodnost kijub viharjem nenasitnih sovražnih sit, ki so tako ali drugače usodno posegale v zgodovino slovenskega naroda". Spomnil je na obisk koroških slovenskih književnikov v Kostanjevici na Krki ter na gostovanje moškega zbora .Dušan Jereb" iz Novega mesta na Koroškem, nato pa med drugim naglasil:
Občudujemo vaš ponos m vašo nezlomljivo vero v resnico in pravico. Do zadnjih spoznanj in hotenj ste se z neugasljivim notranjim Imperativom postavili po robu vsemu tistemu, kor negira ali spodkopava osnovno In temeljno izročilo našega skupnega sopotnika, od nekoč do danes, ki se mu pravi slovenski jezik, slovenska kultura, slovenski ponos in človeško dostojanstvo z neugasljivo pravico, da se lahko kerkoli brez poniževanja predstavimo kot Slovenci. Sleherna slovenska pokrajina je prispevala v skupno zakladnico slovenske umetnosti In slovenske kulture svoj delež; tako tudi Koroška, saj je bil pred nekaj več kot sto leti Celovec celo neke vrste kulturno središče slovenskega naroda.
Ko je spomnil na povezavo med Koroško in Dolenjsko — ki sega vse od Megisserjeva poročila leta
V sredo 12. novembra smo na starodavnem gorskem pokopališču na Obirskem pokopali 71-letno Uršulo Olip pd. Jerebovo mater. Pokojnica je bila trdoživa gorjanska kmetica, ki se je skupno s svojim možem iz preprostih selshih malokmečkih razmer priborila do obsežne Jerebove kmetije na Obirskem, kamor sta z možem Tomažem prišla v medvojnih letih. Uršula je izhajala iz znane Coflove družine v Selah. S številno družino (8 otrok) sta se Uršula in Tomaž prebijala skozi gospodarsko kritična leta tik pred 2. svetovno vojno.
Leto 1943, krvavo leto koroških rodoljubov in antifašistov, je pahnilo tudi Jerebovo družino v grozno nesrečo. Očeta Tomaža so nacistični krvniki ubili v ječi, kajti bil je tudi med na smrt obsojenimi selksimi žrtvami. Tomaž Olip je bil 14., ki jih je hitlerjanski krvnik Freissler obsodil na smrt z obglavljenjem. Mater Uršulo so pravtako pognali z Jerebove domačije. V letu nasilne smrti svojega moža je porodila v taborišču Aichstiitt najmlajšo hčerko Ano. Tako je hčerka stopila v življenje, ko je njen oče že žrtvoval svoje življenje za svojce in svoj narod. Slava takemu očetu!
Nacistični nasilneži so raztrgali vso Jerebovo družino: hči Pavla je na poti, ko so jo z brati gnali od doma policisti, v temni noči ušla v partizane. Nekaj let po vojni, je na posledicah napora v partizanih umrla v Sloveniji. Hči Mici je okusila grenko usodo gestapovskih zaporov in nacističnih taborišč. Trem sinovom je po zamotanih okoliščinah le
1612 o kmečkem uporu na Mehovem pri Novem mestu preko tiskanja Haderlapovih .Koroških buk-vic" v novomeški tiskarni pa vse do šolanja številnih narodno zavednih koroških Slovencev na kmetijski šoli Grm v Novem mestu — 'je prof. Škufca orisal velikanski doprinos Dolenjske za razvoj slovenske kulture, literature in znanosti. Tozadevni lok znanih imen se pne od Primoža Trubarja („k'i je prižgal plamenico naši književnosti") preko Trdine, Levstika, Jurčiča, Stritarja in .nedosegljivega mojstra siovenske besede" Otona Župančiča ter .nepogrešljivega poeta dolenjske pokrajine" Božidarja Jakca tja do .umetnosti novega časa, novega zanosa, novih pričakovanj in novega hrepenenja med narodnoosvobodilnim bojem v okolju roških gozdov in svobodne Bele krajine rasla' v ponos slovenskim osvoboditeljem".
Današnjo besedno umetnost te za skupno slovensko umetnost in kulturo tako .zaslužne" pokrajine so potem predstavili dolenjski pesniki in pisatelji Vladimir Bajc, Jože Dular, Avgust Gregorčič, Janez Kolenc, Lado Smrekar in Ivan Zoran. Odlomke iz njihovih del so mojstrsko interpretirati gledališki igralci Neža Simčič, Kristijan Muk in Miha Baloh (zadnji je skrbel tudi za povezavo), glasbeno spremljavo no klavirju pa je prispeval prof. dr. Andrej Jarc.
Predaleč bi vodilo, če bi hoteli podrobno spregovoriti o posameznih avtorjih in njihovem literarnem ustvarjanju. Naj zadostuje splošna ugotovitev, da j,e nudil večer izredno pester prerez skozi bogato knjiiževno žetev skupine ljudi in njihove ožje domovine — od prešerne pesmi preko doživljajsko mehke izpovedi in trde delavske besede do glasnega klica upora in borbe. Za; ta lepi in dragoceni dar, ki so ga nam poklonili dragi gostje iz Kostanjevice, smo jim iskreno hvaležni!
uspelo uiti nemškim krempljem, tako da so se kot partizani borili za svobodo svojega trpinčenega naroda.
Pokojna Uršula Olip je bila pri domačinih Obirčanih in sosednih Selanih ter Korčanih zelo priljubljena. Vsa povojna leta je gojila stike in poznanstva z bivšimi sojetnicami in sotrpini. Zadnje čase svojega zemeljskega trpljenja je menjaje prebivala v krogu sinove in hčerine družine v Lobniku in nazadnje na Obirskem. Prav posebno pa je treba naglasiti, da je bila Jerebova hiša med prvimi, ki je v temnih vojnih letih vžigala upanja luč na rešitev izpod velenem-škega suženjstva. Na tej Jerebovi kmetiji je našel koroški prvoborec Žnidarjev Hanza (ki je že leta 1938 pobegnil v Jugoslavijo, ker ni hotel služiti Hitlerjevemu uničevalnemu vojnemu stroju) zatočišče in prve zveze z domačimi narodnjaki. Pri Jerebovih je Zupanca Hanza spremljevalec Stane Mrhar našel prve zavedne, pogumne koroške Slovence. Preko Jerebovih je odšel v partizane tudi Tavčmanov Franci, ki je aprila 1943 padel kot komandant prvega koroškega bataljona in bil po vojni proglašen za narodnega heroja. Jerebova mama je vedno pomagala, bodisi s hrano, dobro besedo in pogumnimi, tveganimi dejanji.
Čudno spreleti Človeka ob tako žalostnem pogrebu, ko med številnimi venci, ki obdajajo krsto ljubljene matere na poslovilnem pohodu na domače obirsko pokopališče, najdeš tudi napise, ki niso v materinščini blage pokojnice in njenega pred leti grozovito usmrčenega moža. Slava takim staršem! Slava Jerebovi materi!
V spomin Jerebovi materi
Pred dnevi se je znani Siovenski oktet vrnii z uspete koncertne turneje po Norveški. Kot že večkrat, tako so se čiani Sio-venskega okteta tudi tokrat spomniti koroških Siovencev in z Norveške Siovenski prosvetni zvezi v Ceiovcu posiaii pozdravno razgiednico. Števiine razgiednice, ki smo jih že prejeti, dokazujejo, da se je med koroškimi Siovenci in Siovenskim oktetom, ki rad poje koroške narodne, razvito tesno prijateijstvo. Sio-venskemu oktetu gre zahvaia, da je siovenska koroška pesem postaia znana po ceiem svetu in za to posianstvo smo mu izredno hvaieini. Nasiednja koncertna turneja bo vodita v Mehiko in na Kubo.
Zgubiti smo ugtednega občana
Pred MfddVMUM TMs je globobo pretres/d vest, d% je v 6*0. let# st%-rosf:	po d%Jjše7w trpljenj# #wr!
France Obllčnlh pd. Lipej v Leš#b pri 5t. /#bob# v HoŽ#.
Ze v w!#dlb letih je FrdHCe Obličjih r#zvlj#l Izredne sposobnosti, bi so z/dsfl prlš/e do IzrdZd nd prosvetnem, zddrKŽnen? In družbenem področja. Zdrddl Izredne ndddrjenost! so gd dd/1 v z#ctr#ŽHo šolo v Lj#b-Ijdno, hjer se je Izšoldl zd spretnegd zddmznlbd, bi je pozneje s svojim strobovnlm zndnjem mnogo pripomogel domdčl posojilnici do njene-gd seddnjegd ngledd. Dve leti po rdzsnln cesdrsbe d vstrije je bil bot slovensbl mdnddtdr Izvoljen v šent-jdbobsbl občlnsb! odbor, v bdterem je bil do prlbljnčltve Avstrije b nd-clstlčnl Nemčiji. V teb težblb čdslb, bo je v ndšl deželi vldddl strdšen teror, so se Lipejev! vbljnčlll v protifašistično borbo s tem, dd so pod-plrdll pdrtlzdne. Prdv Zdrddl tegd so Trancet# Obllčnlbn tdboj po vojn! zddpdl! odgovorno mesto žapana. Zd čdsd njegovegd žnpdnovdnjd so zgrdd!!! tnd! obč!nsb! dom, b! ddnes od!!čno slnžl svojemu namen#.
V (po drngl svetovn! vojn! obnovljen!) brdnllnlc! In posojilnic! je b!l predsedmb nddzornegd odbord. To jdnbeljo je oprdvljdl do pred dvemd letomd, bo gd je bolezen prlblenlld nd bolnlšbo posteljo. Poleg vzornegd
bmetovdnjd se je bdv!l tnd! z lesno trgovino. Pred dvemd letomd m# je nmrld žend Iz rod# Strelčevih nd Svdtndb, tdbo, dd mn je seddj v bolezni stregld bčerbd Pezlbd.
Lipejev oče je po dolgem trpljenj# ndšel svoje poslednje počlvdllšče nd šentjdbobsbem pohtopallšč#. Ogrom-nd množlcd je obrobljdld njegov odprti grob In tdbo Izprlčdld vellbo priljubljenost !n spoštovdnje pr! pre-blvdlstVK. Pogrebni obred je ob asl-stenc! domačega ž#pn!ha Aarlclja oprdvll pobojmbov nečdb dr. Aajž-nlb, b! se je ob tej priložnost! za-bvdlll zd gmotno pomoč pr! njegovem štadlj#. V Imen# domdče posojilnice se je zd njegov dolgoletni brezpldčn! doprinos Zdbvdlll pred-sednlb posojilnice /ozej Stornlb, v Imen# občine pd domdčl ž#pdn rdv-ndtelj Cressl, b! je pobojnegd Obllč-nlbd prlporočd! vsem ž#pdnom v posnemdnje.
S smtrjo Prdncetd Obllčnlbd je bi! ndsem# življenj# nd Norošbem za-ddn b#d #ddrec, b! gd bomo le tež-bo prebole!!. Z njim smo zg#b!!l človebd, b! je bi! t#d! v ndjtežjlb čdslb trden In zvest svoji ndrodn! sbnpnostl. Prdv Zdrddl teb njegovih Idstnostl pd je bi! globobo spošto-vdn pr! vseh brez rdzllbe. To je dobdZdld t#d! ndeležbd nd pogreb#.
Llpejevegd očetd bomo obrdn!!! v lepem spomin#, žd!#joč!m svojcem pd veljd ndše Isbreno soždlje.
Sotidarnostno branje v Ktubu slovenskih študentov
120 ljudi — takega navala naši prostori menda še niso doživeti — se je odzvalo povabilu na solidarnostno branje, k'i ga je organizira) Klub za razširitev in poglobitev svojega dela med nemškimi demokrati na Dunaju. Nastopili so štirje avstrijski avtorji, za katere na splošno ve'ja, da se v svojem pisateljskem delu ne zatekajo v varno območje tzolirano-subjektivnih vprašanj, temveč se spoprijemajo z družbeno resničnostjo, z njenimi perečimi problemi. Pisatelji, o katerih je govor, so: koroška Slovenca Florijan Lipuš in Janko Messner ter na Dunaju živeča pisatelja Peter Turrini lin Wilhelm Pevny.
Dela, iz katerih so ob tej priložnosti brati, obravnavajo nacionalno vprašanje v Avstriji v dveh historičnih obdobjih: 1. čas tik pred prvo svetovno vojno, 2. dogajanja v drugi svetovni vojni.
Prvo (azo sta osvetila Peter Turrini in Wilhe!m Pevny z odlomkom iz skupnega osnutka za televizijsko serijo .Alpensaga". V tem odlomku je zajeto nacionalistično ozračje nižjeaustr. podeželja ob pripravah na 1. svetovno vojsko: vojaška uprava centralizira oskrbo vojaščine in s tem onesigura celo vrsto manjših kmetijskih proizvajalcev. Reakcija te socialne skupine je agresivno ravnanje s slovaškimi delavci in nostopanje proti Srbom 'i)n Bosancem, ki jiih je treba spokoriti.
Janko Messner je prebral koroško razglednico Leningrad — Globasnica, Florijan Lipuš pa svoje .Škornje* — bestiatično divjanje fašistov nad Peršmanavo družino. V diskusiji, ki ije sledila', sta Turrini in Pevny izrazila potrebo, do se nemški demokrati skupno z zatiranimi Slovenci uprejo oživljanju nacionalizma in šovinizma.
K!#b slouenshlh št#dentov

Kapelski prosvetaši gostovali v Mežici
Predstavili so koroški prospekt
Pred dnevi so v poslopju koroške deželne vlade v Celovcu slavnostno predstavili prospekt dežele Koroške. Vodja takoimenovane koroške Ring-Werbung Repar je prvi izvod tega prospekta predal deželnemu svetniku koroškemu referentu za tujski promet dr. Ferrari-Brunnenfeldu, le ta pa nato koroškemu deželnemu glavarju Wagnerju.
Novi koroški prospekt, katerega lepe barvne slike s koroško reliefno karto in kratkimi teksti, naj bi mnogo prispeval, da bi Koroška postala bolj znana, privlačna in še bolj obiskovana.
Prospekt je izdal koroški tujskoprometni urad, tiskalo pa ga je tiskarna Carinthia. Izšel je v 350.000 izvodih, stroški pa so znašali 700.000 šilingov.
Poleg v nemškem, je bil prospekt tiskan tudi v drugih jezikih, v angleškem, francoskem, nizozemskem, italijanskem in morda še v kakšnem drugem, ne pa v jeziku soseda, ali baje enakopravnih koroških sodeželanov — v slovenščini.
Odrski nastop bHčovskih prosvetašev
.Prve vezi med prosvetaši iz Že-tszne Kcrpie in prebivalci Mežiške doiine, predvsem Mežice same, so bite vzpostavljene že v NOB pred več kot tridesetimi teti, sa(j se 'je takratni predsednik SPD .Zarja" 'e poznejši narodni heroj Franc Pastark-Lena rt boril v Mežici in prctv tam daroval svoje mlado življenje."
Tako je povedal sedanji predsednik SPD .Zarja" Peter Kuchar ob gostovanju moškega pevskega zbora .Mežiški knapi" v Železni Kapli letos meseca aprila. Da bi se stiki še boltj poglobili, je DPD Svoboda Mežica skupno z zborom "Mežiški knapi" povabilo SPD .Zarjo* na protiobisk v Mežico, ktjer nosita ime slovenskega koroškega borca Franca Pasterka-Le-Oarta, tako obmejna karavla, kot tudi osnovna šola.
Minulo nedeljo so Zarjevci v spremstvu nekaterih domačih borcev gostovali v Mežici. Bili so deležni zelo prisrčnega sprejema. Tovarišica Vida Hrobat predsednica
DPD Svoboda je koroške brate pozdravila na odru z zelo ganljivimi besedami, medtem ko je svojo povezanost s koroškimi Slovenci pokazalo tudi hvaležno mežiško občinstvo, katerega se je nabralo v Narodnem domu do zadnjega kotička. Še prav posebej pa Ije predsednica pozdravila Pavla Zovcer-ja-Matjaža, Karla Prušniika-Gaš-petija in ostale navzoče bivše borce. Dobrodošlico je pevcem izrekel tudi predsednik pevskega zbo-ba .Mežiški knapi".
Po pozdravni pesmi moškega zbora, se je v imenu SPD .Zarja" za povabilo zahvalil predsednik SPD .Zarja" Kuchar Peter in dejal, da hoče biti .Zarja" živ spomenik Francetu Pasterku-Lenartu in vsem padlim borcem iz Železne Kaple. Nadalje je povedal, da je no Koroškem še vedno potrebna borba za narodne pravice koroških Slovencev in opozoril na člen 7 državne pogodbe, katerega izpolnitev bi nujno privedla tudi do zbolj-
šanja odnosov med obema sosednjima državama.
Po pozdravnih besedah je nadaljeval s sporedom moški zbor pod vodstvom Joška Wrulicha in ubrano zapel celo vrsto pesmi. Povezovalne besede in spremne besede je odlično podajal Srienc Marjan. Še posebej pa so navdušili publiko mladi plesalci folklorne skupine, saj jih je ljudstvo nagrajevalo z aplavzom kar med plesanjem. Tu moramo ponovno ugotoviti, kako nujno potrebna je vsakemu posameznemu društvu — mladina in kako nujno jo je treba pridobiti na njej primeren in ustrezajoč način.
V drugem delu koncerta pa je nastopil mešani zbor, ki je doživeto zapel svoj program in zaključil s Polanškavo .Pozdrav Koroški".
S pionirčkoma, ki sta izročila cvetje našemu predsedniku in zborovodji, je ob koncu prišel na oder še tovariš Pavel Grubelnčk-Pajo, ki se je v imenu krajevne skupnosti Mežica zahvalil nastopajočim za obisk in lep kulturni užitek. Pro-svetašem SPD .Zarje" je pri njihovem poslanstvu zaželel mnogo uspeha In jim v spomin podaril album s slikami spomenikov NOB iz Mežiške doline.
Po prireditvi so nastopajoči, bivši borci 'i)n osebnosti javnega itn kulturnega življenja Mežice ob obilni pogostitvi prebil) skupaj še nekaj prijetnih uric, ter se ob slovesu razšli z željo po ponovnih in trajnejših stikih.
Slovensko prosvetno društvo .Zarjo" v Železni Kapli vabi na
KULTURNO PR!RED!TEV
v nedeljo 23. novembra 1975 ob 11.00 uri v farni dvorani v Železni Kapli.
Gostuje: prosvetno društvo .France Prešeren" Iz Vojnika
Spored: godba na pihala pod vodstvom Ivana Kar-iovšča, pevski zbor pod vodstvom Toneta Voiaska In dramska skupina z recitalom: Ljubim mladost
K številni udeležbi vabi
odbor.
Mlada igralska skupina domačega Slovenskega prosvetnega društva .Bilka" je v nedeljo 16. novembra na društvenem odru pri Miklavžu nastopila z današnjemu času primerno dramo — Jezusovi apostoli, ki je bila napisana po motivu romana Leonharda Franka.
Vsebina drame se dogaja v nemškem mestu Wurzburg tik po drugi svetovni vojni. Bili so zelo slabi časi. Večina ljudstva je živela v veliki bedi in pomanjkanju. To pomanjkanje pa so izkoriščali razni črnoborzijanci in se pri tem pošteno bogatili.
V tem splošnem kaosu pa se je našla skupina nepokvarjenih, poštenih ljudi, ki je skušala ta brezupni položaj vsaj nekoliko ublažiti. Skupina si je nadala ime .Jezusovi apostoli". Člani te tajne družbe so se zbirali na skrivnem kraju v neki lopi, kjer so tudi shranjevali razno blago, ki so ga nabrali ali tudi skrivaj vzeli tistim, ki so imeli vsega v izobilju. Vse te dobrine so delili najbolj potrebnim soljudem. Temu početju je prišla na sled policija in člane te tajne družbe postavila pred sodišče, češ da kradejo. Pred sodnikom so se zagovarjali, da ne kradejo za sebe, ampak da skrbijo za tiste, ki ne po lastni krivdi trpijo pomanjkanje, ker oblasti niso v stanju, da bi nevzdržne razmere zboljšale. Vodja Jezusovih apostolov Peter je jasno izpovedal, da nosi krivdo za vso mizerijo družba sama, ki ne zna ali noče rešiti tega problema. Končno tudi sodišče uvidi, da pravzaprav spada pristojna družba na zatožno klop, ker ne izpolnjuje za svoje ljudstvo prevzetega skrbstva, in oprosti oziroma spusti .Jezusove apostole" na svobodo.
Družba ni v redu, do tega zaključka so prišli takrat v Wiirzbur-gu. Na žalost velja to še danes. Upravičeno se sprašujemo, zakaj v Južni Ameriki Tupamarosi ugrabljajo bogataše? zato da za ceno izpustitve pridejo do denarja za lačno
prebivalstvo. Ali če pogledamo še bližje? zakaj so mladi ljudje pred leti dopolnjevali nemške krajevne napise s slovenskimi. Tudi tu prideš do zaključka da pristojne oblasti niso v redu, ker bi morale že majnika 1955 pristopiti k uresničevanju zadanih obveznosti. Ali naj se čudimo mladim nepokvarjenim ljudem, da jih boli krivica, ker oblast noče dati, kar bi že zdavnaj morali imeti. V tem smislu se odvija drama Jezusovi apostoli in žigosa družbo, da ni v redu.
Jezusove apostole so naši mladinci igrali v nedeljo dvakrat in obakrat je bila dvorana polna navdušenih gledalcev. Navdušen aplavz je bil izraz zahvale številne publike. Tem potom izrekamo vso pohvalo in zahvalo sodelujočim, zlasti režiserju Hanziju WeiSu iz Št. Janža v Rožu za njegovo veliko požrtvovalnost in trud, da je prireditev tako vzorno in dovršeno znal postaviti na oder. Igro bodo naši igralci ponovili še na drugih odrih.
Siovensko prosvetna društvo .Bitka" v Biičovsu vabi na
KONCERT
v soboto 22. novembra 1975 ob 19.30 uri pri Mikiaviu v Biičovsu.
Gostujejo: Miadinski zbor jeseniške gimnazije .Blaž Arnič" ter recitatorji, ki bodo predvajati dekr književnika Toneta Čufarja. Miadinski zbor .Biaž Arnič" je gostova) tudi v inozemstvu. S samostojnim koncertom se na Koroškem predstavijo prvič.
Ljubiteiji iepe pesmi in recitacij prisrčno vabijenii
Občinska seja v Borovljah
Na zadnji občinski seji v Borovljah (12. novembra) ki je bila ena najkrajših, saj je trajala komaj 40 minut, so med drugim razpravljali o drugem dodatnem proračunu za leto 1975. Le-tega so v okviru rednega proračuna razširili za 1,7 milijona na 34,5 milijona šilingov in v okviru izrednega za 2,6 milijona na 40,5 milijona, tako da bo skupni letni proračun sedaj znašal 75 milijonov šilingov. Do dodatnega proračuna je moralo Priti zaradi tega, ker so se občutno zvišali personalni stroški in stroški vzdrževanja cest, parkov, pokopališča itd. Vsi ti stroški so bili mnogo višji, kot so jih prvotno ocenili.
Kot neka posebnost na zadnji seji je bil izstop mandatarja Volilne skupnosti Borovlje Francija Poganitscha, ki je, kakor je izjavil župan ^oschitz izstopil iz boroveljskega občinskega odbora iz privatnih ozirov. Njegov novi naslednik je Feliks Wieser pd. Šašelj v Slovenjem Plajberku. Feliks Wieser je star borec za pravice koroških Slovencev in član upravnega odbora Zveze slovenskih organizacij na Koroškem. Pri nadaljnjem delu v občinski sobi želimo Wieserju srečno roko in mnogo uspeha pri njegovem odgovornem delu.
V smislu utrjevanja avstrijske zavesti je bil vsekakor predlog zastopnika KPA Ewa!da Grabnerja, da bi eno novih cest v Borovljah poimenovali po boroveljskem delavcu Pavlu Kelichu, ki je v boju proti Hitlerjevem fašizmu žrtvoval svoje življenje. Pavel Kelich je bil leta 1943 v bližini svojega doma ustreljen od SS-ovcev. Zastopnika SPU (podžupan Rantitsch) in dVP (Urbas) sta obljubila, da bosta predlog upoštevala.
Med drugimi vprašanji, ki so bila na dnevnem redu, so občinski odborniki soglasno sprejeli predlog, da se letalskemu športnemu klubu Borovlje podeli pravico, da se lahko poslužuje boroveljskega mestnega gr-ha, nadalje, da se ugodi 16 prošnjam za spremembo namembe zemljišča ter da se občina obveže, da se bo prizadevala, da bo športni prostor glavne šole ostal v normalni velikosti, za kar pa bo potrebna malenkostna korektura zazidalnega načrta.
Župan ravnatelj Woschitz je v svojem poročilu zelo obžaloval, da Pri mladini ni zanimanja za praznovanja .mladih državljanov" (Jung-burger). Od 131 vabljenih se je slovesnosti udeležilo samo 53 mladincev. Zupan je bil mnenja, da bo treba tozadevno dobro premisliti in najti nove ideje, kako bi mladino pritegnili in navdušili za takšne in podobne prireditve.
JOŽE KROFUČ	2
Skozi smrt v življenje
Protiletalski žarometi so obsvetljevali nebo. Iskali so sovražna letala. Tam visoko se je združilo kar nat desetine žarometov in so skupno usmerili razsvetljevanje tja daleč Proti Manakovemu.
V	temnem kotu barake je kričal v sanjah pripornik *— Vebrov Polde.
.Janez, stoj, počakaj, greva skupaj!"
Sosed ga je potresel tin prebudil in Polde je povedal, da se mu je sanjalo o bratu. Janeza je pred dnevi ubil ^ctpo, ko je omagal pri delu.
V	baraki je ležalo na majhnem prostoru do štiri sto Izmučenih in sestradanih teles. Po trije, štirje na ozki postelji, kii so bile poslovljene v tri nadstropja. Zaduhel zrak is komaj prodiral skoz odprta okna in čistemu ni pustil vdiiroti. Le kadar je potegni) močan veter, je udaril v prenapolnjeno sobo vonj po ožganem mesu in kosteh.
Tak vonj: večni strašni spomin na mrtve.
Veter je trosil njih pepel po širni taboriščni plantaži in dalje in dalje in vmes grozno tulil.
Iz krematorijskih dimnikov se je kadilo in sinji dim s Pepelom je grabil veter in ga nesel visoko s seboj proti slovenski domovini. Kakor bi nosit s seboj pozdrave požgani in trpeči rodni zemlji. ..
Žarometi so ugasniti. Od blizu in daleč se je slišalo žalostno jokanje alarmnih siren. Glasovi so prihajali vedno Bliže, bliže.
Ze se je zaslišalo povelje taboriščne policije o bližajoči se nevarnosti. Jok siren je postajal neznosen. Čez ne-
koliko trenutkov so zapeli nad tujo zemljo veselo pesem I motorji ameriškega zračnega brodovja. Okrog taborišča so ojačili straže in slišalo se je rožljanje bajonetov, pušk in strojnic. Nekatera letala so se spuščala prav nizko nad barake smrti in zdelo se je, kakor bi vozita po strehah.
Grmelo je iz topov in izstrelki so se kadili okrog letal; motorji so ropotali enakomerno, ne hitreje ne počasneje, vmes pa so spet peli pesem drobci granat.
.Saj taborišča ne bodo!" je dejal neki Čeh. .Dobro vedo, kje smo mi."
Toda ... Ze se zasliši strašno tuljenje 'in žvižganje po zraku. Priporniki so se potuhnili, nekateri so se pokrili s suknjiči, češ takole te drobec ne rani pregloboko. Nekateri so poskakali pod postelje, nekateri pa so ostali hladni In se predali usodi. Saj zaklonišč za politične zločince ni bilo.
Ropotanje je bilo strašno. Grmenje, streljanje, pokanje. Na desetine In desetine bomb je zagrmelo — padalo je na bližnjo plantažo. Najbrž so hoteti uničiti gospodarska poslopja^
Padale so zažigal ne bombe.
Manakovo so napadalci razsvetlili in .božična drevesa" so visela dolgo nad mestom. Grmelo je in butalo, da so dachauske barake kar škripale. Uro, dve, tri...
S kratkimi presledki je prihajalo brodovje — val za valom. Čez nekoliko ur je sirena zapeta za politične ujetnike prav za prav žalostno pesem o prenehanju napada ...
Esesavci so kajpak spet korajžno hodili po taboriščni ulici, od barake do barake. Klicali so pripornike, ki so bili v .kazenski kompaniji".
Avtomobili so bili pri glavnih vratih že pripravljeni in brnenje in izpuh je napolnjeval ozračje s smradom.
.Veber Leopold, Veber Leopold!" je klica) esesovec.
Polde je stopil predenj in se mu javil.
.Ti greš z menoj! Odkopaval boš mine In slepe bombe, ki niso eksplodirale. Takoj marš!"
Polde je pobrat nekaj svojih stvari in jih zmetal v škatlo. Žalosten je bil, saj je vedel, kako nevarno je tako delo. Malokdo se je s takega deta vrnil med tovariše.
Poslovit se je in dejal: .Grem za Janezom." Še je nekoliko pomislil, a ni mogel povedati drugega kakor edino besedico ,ZbogomI*
Takih .Poldetov* so natepli na dotočen prostor od vseh strani.
Kazenska četa je odšla proti Monakovemu.
Strašno razdejanje nekdaj, velikega in cvetočega mesta! Trepetanje ubogih in nedolžnih otrok, vik in krik ranjenih in zasutih ...!
Mesto smrti!
Ljudje so obstopili oddelke cebraste kazenske čete in jih prositi za pomoč. Toda esesovci so bili ostri, osorni in nedostopni.
V ozkem in tesnem predelu mesto je jokala deklica, stara kakih deset let. V rokii je držala kos kruha), namazanega z margarino. Debele solze so ji polzele po prašnem in umazanem licu. In jokaje je prosila oddelek kazenske kompanije za pomoč.
.Mater mi je zasulo, tu, poglejte, tu! Nihče ne mara pomagali, nihče odkopavati! Vsak rešuje svoje, vsak, jaz pa sem tako slabotna in ne morem!"
Punčka je ponudila najbližjemu priporniku namazan kos kruha.
.Nate, to imam, to vam dam. Pomagajte! Vem, ubogi ste in lačni in bičani! Tudi moj očka je bil med varni, v dachauskem taborišču — pa je umrl, moj očka Sepp Bau-riedt. To je bil maj očka. Jaz sem njegova Marija, in glejte, sedaj naj Izgubim še mater — edino mater, dobro, zlato mater! Pomagajte, prosim!"
21. november 1975
V — Štev. 47 (1737)

Civilizacija more biti sovražnik
Zg pero /ero orro&ovegg žZu/jen;d prgvZ/o, r/g ;e z/gro /ero zg orro^g /w rrgrre. A/er/rew ^o ;e št/r//ctw/^ vrs vznew/r;eM, /?Mrew, rgz-M^M;oč, /):rwg wporg/;g, ^/ ^e pogosto s^regg z r/owgč/r?r/, ;e pet/etm'& grn/r/eM, pn;ereM Mg/g/en. Močno /e ngvezgn ng svojo rngmo. L//?ogd jo /n jo /wc rgJ. Ong ;e W(zj/?o/j po-menr/^ng osebnost n/egovegg soerg. Pet/eren otro^ /g^o do/go čgsg ostgne ng /srem mesrg g// pg pr/ /sr/ /gr/, ce/o v Zstern po/ožg;g. Nad opgzg/e o</rgs/e pr/ Je/g, posebno mgmo, /n
Življenje petletnika
potem še sam pos^gšg ncred/fZ /sto. Nad pre-r/sg;e čr^e /n šreo//^e /n Z?arva ^grvan^e. Pr/ tem se močno trgr/Z, da ne /n z /?grv/co še/ pre^o črte.
/mg ng sp/ošno do/?er te&. Če z/?o//, se te^ /e zgčgsno zmgn/šg /n se po /'o/ezn/ ^mg/g spet povrne. Pg j /mg preproste jed/.* krompir, meso, sadje, m/e^o. Od^/anja ^omp//c/-rgne jed/, ce/o pgr//ng pogosto or/^/on/. Posebno nepr/Z/g^Z/eng je pr/ pet/etn/^g ^gAgng ze/enjava. Do vse/? nov//? jed/ je do^aj zadr-žgn /n p/? /e nerad po/z^gs/.
Več/ng pet/etn/^ov /?od/ spgt meJ ser/mo /n osmo gro. Mnog/ vzgme/o s se/*oj v poste/jo medvedja g// pgnč^o, drag/ pg so to navado že opgst/Z/, ^gr pg ne pomen/, da tegg v poznejs/Z? /et//? ne /?odo ponovno poče/Z. Pet/etn/^g je naj/?o/j všeč, če gg dene v postečo mgmg /n mg ong gggsne /gč. Ne^ater/ tg^o; zasp/jo, drag/ rad/ /ež/jo m/rno v tem/, ne^gter/ po;e;o a// se pogovarjajo s ^g^/m ngm/š/;en/m pr/;gte/;em. Pred spgn/em nekateri rad/ g/edajo s//ke. Če je /?// dan preveč rgz/?gr/;/v g/Z če je otrok pregtrg/en, se zgod/, da ne more zgspgt/. 7*gkrgt pomggg, če gg denemo v mgm/no postečo, /n ko zgspi, gg prenesemo ng njegovo /ež/šče. Nekateri otroci presp/jo noč m/rno, tor/g pr/ več/n/ je spanje prek/n;eno zargr/Z Z?g</iZ? san; a/Z ker morajo na mg/o potreko. Pet/etn/k Zrna mnogo Z?gJiZ? san;. Zarad/ tegg se mnogokrat s kr/kom zkg-d/ g/Z pa v spanjg kriči. No se predrami, je takoj pomirjen, če /mg starše o/? se/?/.
Zjgtraj poskrki sam zase, ce/o za m/ajšega kratca /akko poskrk/. Pet/etn/k gre navadno enkrat dnevno ng ve/Zko potreko, /n to po jed/. Čeprav pet/etn/k že /a/?ko kontro/Zra me-Z?gr, ga je treka taJ/ podnevi včasi/? opozorit/, naj gre /g/at. Otrok namreč včasi/? vodo zadržuje. Ponoči morajo mnog/ starš/ še pre-kgjat/ pet/etnega otroka, Ja ga (Ženejo na nočno poso<Zo. Nekateri še pomočijo poste/jo, nekateri pa se sam/ z/?ad/jo, gredo na stranišče, poročajo o tem staršem /n potem spet zaspijo.
Pet/etn/k pomaga pr/ kopanja, vendar drg-ne navadno ves čas eno /n /sto mesto. Zato ga je treka opozorit/, naj se am/je ta</i (Zrago<Z. Mnog/ se ra<Z/ med kopanjem /grajo s p/a-stičnimi igračkam/. Pet/etn/k se zna s/cer sam ok/eč/ /n s/eč/, ven<Zar raje počaka, (Za to stori mama. Na ok/eko še ne zna pazit/. Ce/o (Zek/Zce, k/ so ra(Ze /epo ok/ečene, še ne znajo skrket/ za svojo garaeroko.
Opisa// smo nekaj znači/nost/ /z ž/v/jenja pet/etnega otroka. Vsak otrok se razvija po (Zo/očenZ/? naravni/? zakonitost//?, k/ so /z /eta v Zeto (Zragačne. Poznavanje otrokovega razvoja omogoča staršem ko/jše razamevanje /n pravZ/nejše ravnanje.
Voda iz vaših vodovodnih pip, ki je potna mineratnih šoti, klora, organskih sestavin in še česa, suši kožo, razburja jo in dela atergično.
Mašine sestavine v zraku velemest se zbirajo na obrazu, laseh, jih mažejo in mastijo. Umazan zrak pušča sledove na naših dihalih, kri ni dovolj prečiščena, pa ne hrani tkiva tako, kot bi morala. Tako se koža kvori odznotraj. Živčnost, strah in napačna uporaba suhih sredstev povzročajo izpadanje las in ustvarjajo gube.
Pogosto delamo ali sploh prebijemo čas sede: odtod težke noge in bolečine ter deformacije v hrbtu. Doma nimamo dovolj volje in ne časa, da bi opravljali vsa domača dela. Sicer pa imamo za to že mnoge stroje. Torej nismo več tako aktivni in gibčni, kot so bile naše matere.
Če smo zaposleni, jemo največkrat na hitrico, kosilo pojemo takorekoč na nogah, ker nas že spet čaka — to in ono. Že v prvih popoldanskih urah se počutimo neprijetno, mlahavo, usta nam postanejo grenka, drema se nam. Centralna kurjava v stanovanju prav nič ne pripomore lepoti: suši zrak, suši tucti našo kožo, od nje nam pokajo ustnice ...
Ker povratek k naravi ni vedno tako enostaven, je treba razmisliti, kako bomo ukrotili civilizacijo z vsemi njenimi posledicami.
Da bi zaščitili kožo, moramo uporabljati vodo, ki je ne draži in ne suši. Koža terja
prav toliko skrbi kot akumulator v vašem avtomobilu! Malo mineralne vode, tiste iz vodnjaka ali deževnice, ki jo bomo razmehčali še z boraksom ali glicerinom, zadostuje, da si popravimo kožo na obrazu za ves dan. Zvečer je treba kožo krepkeje očistiti zavoljo saj, maščobe in prahu, ki jih je poln mestni zrak. Sredstva s proteinom, mila ali mleko so imenitni pomočniki v boju zoper umazano kožo.
Podobno nego potrebujejo tudi lasje. K šamponu s proteinom ne pozabimo dodati čiste vode za izpiranje. Če bi si radi ohranili lase dolj časa čiste, ne hodite na cesto brez pokrivalo. Končno pa ne smemo pozabiti na dober lotion, ki bo pripomogel k svežini las.
Ni lepote brez kisika. Kisik čisti kri, hrani mišice. Zdravo dihanje hrani kožo, jo krepi, odpira prsni koš. čist zrak je nekaj najnujnejšega! Toda ne kisik v steklenici, kabini, stroju, temveč tisti v parku, ob reki, v naravnem zelenju. Zato namenimo zjutraj in zvečer malo časa počasnemu in globokemu dihanju! Navaditi se moramo na to, da bomo imeli takšne .dihalne odmore" tudi čez don, v kratkem predahu med delom: uspeh bo hitro viden, okrepljeni bomo, bolje se bomo držali za pisalno mizo in bolje bomo delali.
Hrbet nas boli zato, ker smo nenehno v zvitem položaju zo mizo, strojem. Če nimamo ustreznega stola, si pomagajmo čez noč z rovno in trdo žimnico (jogi), spati pa
moramo brez blazine. Kratka telovadba zjutraj in zvečer pred spanjem bo koristilo našim mišicam.
Sodobno življenje s toliko urami, ki jih presedimo za mizo, je eden največjih sovražnikov ženske lepote. Zoper njegove neprijetne posledice se moramo boriti s preprosto dejavnostjo: s hojo, predvsem z vožnjo s kolesom, z ročnim delom ali delom v hiši. Nasploh, pravijo izvedenci, je ročno delo imenitno zdravilo: dovolj je enolično, da nas pomirja, pa dovolj raznovrstno, da nas pritegne, da se ga lotimo.
Seveda ni treba vsega tega dramatizirati. Upanje na lepoto je z vsakim dnem bolj ii* razito — in upravičeno. V letu 1975 imamo več možnosti ostati mladi, vitki in ženstveni tudi v petdesetem ati šestdesetem življenjskem letu, kot so je imele ženske leta 1900 ali tudi leta 1950!
Koroški recepti
KOROŠKA SMETANOVA JUHA
Potrebujemo: 1 kg svinjskih nog, jušna, zete* njava, sol, V: I kisle smetane, 5 dkg moke, 1 do 2 rumenjaka.
Svinjske noge skuhamo z jušno zelenjavo vred v slani vodi. Ko je meso prav mehko, juho odcedimo. Nato jo ponovno zavremo in ji dodamo kislo smetano, v kateri smo razžvrkljali moko. Podkrepimo še z enim ali dvema rumenjakoma. Meso oberemo od kosti, lično zrežemo, vložimo v juho in postrežemo-
MAVŽLJi
Potrebujemo: V? svinjskih pljuč, s/4 kg svinjske glave, '/4 I riža, */4 I juhe od svinjske gla* ve, zelen peteršilj, majaron, poper, 1 do 2 jajci, malo kruhovih drobtin, sol, svinjska mrežica, mast za pečenje.
Svinjska pljuča in glavi skuhamo vsako zase. Ohladimo in zmeljemo. Riž dušimo z juho. Biti mora gost, ne premehak. Meso in riž zmešamo, odišavimo s sesekljanim peteršiljem, majaronom in poprom. Dodamo še 1 do 2 jajci. Po okusu solimo in vse skupaj dobro premešamo. Najprej ravnamo kot je opisano v prejšnjem receptu. K mavžljem serviramo kislo repo ali zelje.
KOROŠKI AJDOV! ŽLSNKROF!
Za testo potrebujemo: 50 dkg moke, 2 jajci, sol, vode po potrebi, za zabelo surovo maslo in drobtine.
Nadev: '/z I smetane, 10 dkg surovega masla, s/4 kg ajdove moke, sol.
Iz jajc, moke, soli in vode naredimo gladko, bolj mehko testo za rezance. Ko se spočije, ga razvaljamo malo debeleje kot za široke rezance. Krpa naj bo čimbolj pravokotna. Približno za tri prste vsaksebi naložimo kupčke nadeva. Testo zrežemo v kvadrate, robove kvadratov stisnemo čez nadev in lepo obrežemo s kolescem. Paziti moramo, da so žlinkrofi polni.
Nadev: V smetani razpustimo surovo maslo. Ko zavre, solimo in zakuhamo ajdovo moko. Mešamo tako dolgo, da se testo loči od posode. Ohlajeno uporabimo za nadev.
Zlinkrofe kuhamo 15 minut. Zabelimo jih z drobtinicami, prepraženimi na surovem maslu. Po vrhu lahko še sladkamo.
O zdravilnosti šipka
V	prvih mrziih tezenskih dneh se no živiiskcm trgu pojavi rdeči piod šipka.
iz šipka iahko napravimo zeio okusno marmeiado, iz posušenih piodov pa fopei čaj; teta je tudi zdraviio za nekatere boiezni (prot) kaštju, iedvičnemu in žoičnemu pesku). Matere bi morate otrokom redno kuhati šipkov čaj, sa) je tudi preventivno sredstvo proti nekaterim boieznim, med drugim proti tuberkuiozi.
Za razliko od drugega sadja in zeienjave se piodovi zreiega šipka odiikujejo po tem, da vsebujejo reiativno maio vode (20 do 2$ odstotkov), a mnogo koristnih suhih sestavin. Veiika škoda je, da šipkovih piodov ni mogoče uporabijati surovih, temveč jih je treba prekuhati, pri čemer izgube nekaj vitaminov.
V	šipku je precej zeio kvaiitetnega siadkorja (oko)i 15 odstotkov) in betjakovin-skih substanc (2,8 odstotka). Masti in eteričnih oij ne vsebuje v večjih koiičinah, a dovoij, da mu dajejo prijeten vonj in okus.
V	tem piodu so tudi mineraine snovi, vitamini in karotin. V 100 gramih šipka je gram vitamina C, to pa je dvakrat več, kot znaša dnevno potreba odrasiega čioveka po tem vitaminu.
šipek najpogosteje uporabtjamo zo pripravo marmeiade (na po) kiiograma premočenega šipka damo kiiogram siadkorja). Zrete ptodove dobro očistimo, iziuščimo peške, noto pa jih kuhamo, dokier se ne zmehčajo, in kuhane prettačimo skozi sito. Potem jih ponovno kuhamo, dokier se sok ne zgosti. Ko je marmetada skuhana, jo še vročo naiijemo v kozarce, ki jih predtem segrejemo. Ko se vsebina ohiadi, kozarce nepredušno zapremo in jih hranimo v suhem in hiadnem prostoru. Marmeiado iz šipka je odiična za otroke; ie-ti na) jo jedo vsak don. Koristi pa tudi starejšim ijudem, posebno tistim, ki boiehajo za ioičnimi aii iedvičnimi kamni.
Za čaj uporabtjamo posušeni šipek. Sušimo ga iahko na soncu, vetru aii v topii pečici (najboijši je čaj iz šipka, ki smo ga sušii) na prepihu). Suhe piodove hranimo v piatnenih vrečkah a!i dobro zoprtih posodah v suhem prostoru.
Morija je vHa roke in pokleknita. Soj to so moji pri-jotetji, je razmišijevota, ti tjudje v cebrostih obtekoh! Očetovi sotrpini so biti in so tudi moji. Ti mi bodo pomagali in nihče drug!
Kralj, kjer je bito zasuta moti, je bi! zaznamovan. Tom se je bita zarila v zernijo nerazstretjeno bomba, ki iahko še eksptodira.
Potde ni več premišljeval. Njegov odred je priskoči) in zočet izkopavati pri zasutem kraju. Odkop je bii težok, ker je bito vse zeio na tesnem. V dobri uri deta so izkopati zasiien izhod iz zakionišča. Voda je naraščata in nevarnost utopitve v zakionišču je biia velika. Komaj zavestno moter so z Marijo vred spraviti na varno.
Ko so se oddaljiti nekoiiko desetin korakov, je strašno rogrmeto. Bomba je eksplodirata in pognata vse stovbe nookrog v prah.
Tovariši Marijinega očeta, ki je dat svoje živijenje v kazenski kompaniji prav pri takem de)u, so rešili mater.
Več oddetkov kazenske kompamje je reševato in odkopavalo nerazstreljene bombe. Ves dan. Brez počitka. Kramp in motika sta peta.
Zvečer ob šestih je bH zbor. Četa je šteta dvajset skupin po šest mož. Komandant kazenske čete je stat na zbornem mestu in čakal. Ko je zagtedat prvo skupino, je zaktet m vprošat, kje so drugi. Seveda, vprašanje tjavdan. Saj ie-ti zanje niso vedeti. S seboj so nositi ranjenenga tovariša. Pri eksptoztji mine ni pravi čas odskočit in zadet ga je drobec v glavo. Ni ga sicer ranilo do smrti, toda kljub temu je čez nekoj dni umri; rana se mu je bita zastrupita.
Za prvo skupino je prileze) na zborno mesto Poide-tov oddelek. Izmučeni in blatni, raztrgani in lačni so posedli kar na cesto. Ves dan nič hrane, nič počitka In težko doto. Ljudje jim niso postregli, taboriščno vodstvo tudi ne.
Cakoli so in čakali, loda od nikoder niso videti prihccjoti tjudi v cebrastih obtekah.
Komandant je spet zaktet. Mudilo se mu je — kamor koli že — ali v bar, v gostilno ati kdo ve kam ...!
Od nekod je prikrevslja) brez puške starejši eseso-vec, komandantov adjutant, in raportiral:
.Sto osem pripornikov ubitih pri odstranjevanju min."
Komandant se ni začudil. ,Ma<rš, marš!" je zapovedal in priporniki so moroli na kamion.
Ranjenega tovariša so položili na deske.
Kolona kamionov se je odpeljala proti taborišču.
V	tuksuznem avtomobilu se je prvi vozit komandant kazenske kompanlje.
Toda, hudimana, gtej, nenadoma se je kot strela z jasnega nad kolono prikazolo ameriško tovsko letalo. ,Brrr, brrrt* je zaregljolo. Sipe so zažvenketate, karoserija je zacvilita.
Komandantov avto je obtežat v obcestnem jarku. Oba, komandant in šoler, sta bita mrtva.
.Marš, moršt" je tiho dajat Potde svojemu tovarišu, ko je natagot mrtvega komandanta. Vrgli so ga kar počez na kamion. Za tega čtoveka Potde ni naše) tepe besede. Saj se tudi njemu sto osem mrtvih ni smitito. Kvečjemu pljunit je na lot Potem so odšti.
V	taborišču so priporniki nestrpno čakati svoje prijatelje.
Zatost je tegta med tovariše v taborišču. .Sto osem tovoršev dones, sto jutri, dve sto po jutrišnjem," tako so si mistili.
tn res: sto, dve sto, tri sto, štiri sto vsak dan. Kar jih rti pobit esesovski bič, jih je vzeta jetika, kar ne jetika, pa tegar, griža, kotera, pegavica — kar ne botezen pa stra-dež, pa mine, bombe ...
Toda Potde ni šet za Janezom pri kopanju bomb in
min. Druga usoda ga je zadela. Ustrelili so ga pri transportu v drug krdj, ko je tvegot odtočiten korak v svobodo.
SLEPEC
Ko so prišli v naše kraje Nemci, so izselili v Srbijo Veržejevo družino. Sin Zvonko je bit pri vojakih v jugo-stavanski vojski in so ga Nemci Ujeti netcje na Hrvotskem. Odpetjan je bil v ptombiranem vagonu mimo rodnego kraja v nemško Ujetništvo. Od svoje družine ni dobit nikdar pošle. Ni vedel, kaj je z njo. Toda znat si je pomagati. Kmatu je bit izpuščen iz Ujetništva in je prišel v svojo rojstno vas v okolioi Celja. Pripeljat se je domov ponoči. Na cesti ga je ustavit policaj, ki je imet okrog sebe še nekaj pomožnih civilnih stražnikov iz vasi. Vprašat ga je, od kod prihaja.
,tz ujetništva sem odpuščen in grem domov," je odgovorit Zvonko, tn je šet svojo pot. Domači policaji so začudeno gtedati za njiim, rekli po niso nič.
Zvonko je obstat pod oknom pritlične hiše In postu-šat. Luč je goreta v sobi in te prav na tenko metala žarek v temo. Postušat je In ni moget razumeti besed. Saj je neznana govorica v hiši, to vendar ni oče, ne mati, to vendar ni govorica sester. Morda je kdo na obisku, s<i je mislit, lin govori v tujem jeziku.
Opogumit se je in potrkat na okno. .Odprite! Od-prltet* je zaktica). GtasoVi v sobi so utihniti. .Odprite! Odprite)' je spet ponovil in stopi! k vežnim vratom.
Skozi tlnico je nekdo pogtedat in ga v nemškem jeziku vprašat, kaj hoče.
,V nošo hišo hočem, v našo hišo. Jaz sem vendar Zvonko Veržej. Tu sem doma. Očeta in mater in sestre imam v hiši. Domov sem prišel."
(Nd(/(!/jev4H;f v pr/Z?o(/n;t ItfvZ//:/)
Oče in sin
-Poslušaj, SaHy!"
Sat}y Edwar& je dvignila pogied knjige in pogiedaia svojega tasta Johna, profesorja sociologije.
dajain
Šim in najdražjim odvetnikom v mestu.
.Zanima me, Juha!, od kod skromnemu trgovcu s pijačami de-. Jacka Ogilvyja, lastnika	pro-	nar, da	iahko	najame	za branilca
me s pijačami, so včeraj na- tebe?" je vprašal profesor.
Padti. Vlomilec, mladoletnik pri .Tudi jaz sem se začudii. Morda osemnajstih, ni računai na sprejem, ima prihranke." kakršnega mu je pripravil trgovec. .Glej!" je nenadoma rekel profe-Ogilvy je prestrašil fanta z revoi- sor. Gledal je moža, ki je pravkar Verjem. Ko pa je fant zbežai na uii-	stopil v	kiub.	.Ati ni	to Winston
oo, je stekel za njim. Ustrelil je	dva-	Baker, skrbnik	ubitega	fanta? Stokrat. Kr, ir ^„r,t rmr!e,] <79 ,r-	piva za	točilno	mizo! Rad bi se po-
trgovca, in pre-
oat. Ko je fant že padal, ga je tretji Daboj zadel naravnost v čelo. Deset hodi je bilo priča dogodku, ki se je Ugodil sredi belega dne ..."
. "Slišala sem že o tem Ogilvyju,"
Jo Sa!iy zmignila z rameni. .Presedlo mu je, da ga napadajo. Pred Hesecem ga je napadel nekdo, ki mu Policija ni prišla na sled. Človek se lo pripravil za vsak primer. Bržko-oo pa je moral ponoreti, ko je stresal trikrat..."
. .Toda vlomilec je bil otrok .. .,"
10 dejal profesor.
. Popoldne je Frank sporočil Sally m očetu, da je državni tožilec zahteval preiskavo o umoru v prodajalni s pijačami. Primer naj bi kot član tožilstva prevzel Frank.
. "Mislim, da je neopravičljivo, ker jo Ogilvy streljal na fanta še potem, ko je bil že ranjen," je rekel profesor.
"Primer ni preprost," je pojasnjeval Frank. .Pred časom je neki vlomilec udaril Ogilvyja po glavi. Nekaj tednov je ležal v bolnišnici. Ko lo Ogilvy zagledal novega vlomilca, Jo povsem izgubil glavo. Zdravniki mislijo, da je bil v tistem trenutku od strahu in jeze čisto iz sebe. Ne moremo obsoditi poštenega tr ker je branil svoje življenje i moženje."
.Kako je ime fantu?"
"Wayne Baker. Brez staršev. Njegov oče je bil kirurg. Oče in mati sta mu umrla v avtomobilski nesreči pred desetimi leti."
.Ubogi otrok..."
.Kakšen ubogi otrok!" je nasprotoval Frank. .Doraščal je pri stri-f", ki mu je dajal vse. Njegov stric le bogat človek. Prav gotovo si slišal zanj. Piše se Winston Baker ..."
"Upam, da imaš prav, sin," je zamišljeno rekel profesor. .Vseeno mi
je fanta žal.--"
"Poslušal sem Ogilvyja. Ta človek mi ni všeč..."
"Ne sme te zapeljati videz. Pognal sem moža, ni ga bilo bolj prijaznega na svetu. Pozneje pa so ugotovili, da ima dušo črno kot zemlja. So pa tudi nasprotni primeri..."
Naslednje jutro je John Edwards odšel v prodajalno Jacka Ogilvyja:
"Slišim, da ste imeli prejšnji te-den preglavice z nekim vlomilcem."
"Tako je," je Ogilvy pokimal z glavo. Bil je pripravljen ponovno razložiti gododek. .Sredi belega dne!"
.Mislim, da je bilo to neumno. Dopoldne je kupčija navadno majhna ... Ta fant je prav gotovo amater..."
"Saj nisem neumen, da bi razmišljal še o tem. Ali veste, da me je neki klatež pred dvema mesecema mahnil po glavi? Ves mesec sem le-zal v bolnišnici. Hvala lepa!"
.Toda fant je bil že zadet v koleno in je padel, ko ste ga ustrelili v glavo..."
"Kdo ste? Iz policije?"
. „Ne ... Zanimam se za vprašanja kriminalistike. Nisem povezan s Policijo..."
"E, če je tako, vam bom razložil. Poslušajte! Kadar začnete streljati, Je težko nehati, verjemite mi. Nisem vedel, da sem ga zadel v koleno. Pred očmi sem imel samo to, da je vzel iz blagajne ves izkupiček."
.Zdim vam veliko sreče na sodišču."
"Ni mi mar za to," se je nasmehnil Ogilvy. .Ne morejo me obsoditi. Samo branil sem se. Za vsak primer Pa sem najel branilca Jubala Hardi-na."
.Čez pol ure je sedel profesor v
govarjalznjim."
Baker je zelo dostopen mož. Vzra-dostil se je, ko je zagledal profesorja, ki ga je poznal. Pogovor se je razumljivo zasukal okrog njegovega nečaka. Da, fanta je imel zelo rad
D0M!SL!CE
Pretkan pe: vedno ve, kdaj mora tajati in kdaj mahati z repom.
Za poiitika je protest proti krivici zmeraj boij koristen kot pa kompromis s krivico, pa naj je to s sta-iišča poiitike videti še tako nepopoino.
Pogumni si ne odpira okna v svet, ker zakoraka kar skozi vrata.
Mi bitja brez ijubezni, ne prave ijubezni brez ijubo-sumnosti, ne ijubosumnosti brez varanja, ne varanja brez vzroka.
Pogum je posaditi siivo in čez mesec dni povabiti prijateije na siivovico.
Mi nujno, da se vračamo po izhojenih stezah. Reakcionar je mesečnik, ki hodi nazaj.
Ljubezen je nekaj, kar iahko prav doiočeno občutiš, a kijub temu ta občutek težko razioiiš.
Sodobni siikarji bi iahko prepričati ie takrat, ko bi se poročiti z ženo, ki je res videti takšna, kot so jo na-siikaii.
Srca ijud) postojajo vedno manjša.
in njegova smrt ga je strašno prizadela.
Ko je odšel iz kluba, se je profesor namenil k hiši Winstona Baker-ja. To je bila velikanska stavba, ki jo je obdajal park. Po parku je tekel potok, čezenj pa so postavili tri kitajske mostičke. Bakerjevi so očitno živeli na veliki nogi. Zakaj je potemtakem bogati fant kradel denar iz blagajne trgovca s pijačami? Morda mu skrbnik ni hotel dajati niti drobiža?
Frank je hitro zajtrkoval in neprestano pogledoval na uro.
.Povej mi," ga je vprašal oče, .ali je Wayne Baker vzel denar iz blagajne prej, preden je bil ubit?"
.Več kot tristo dolarjev so našli razsutih okrog njega na pločniku."
.Hm ... Tristo dolarjev je veliko za tako majhno trgovino, in to dopoldne ... Raztreseni bankovci po pločniku? To mi ni jasno. Kaj je fant počel z njimi? Ali jih je jemal iz žepov? Ali jih je hotel vrniti Ogil-vyju?"
.Bankovci so mu padli iz žepov, ko je tekel."
„In vsi so padli na en sam prostor — na prostor, kjer je bil ubit?" je Edwards zmajeval z glavo. .Slišal sem, da želi stric pričati. Zakaj?"
.Bržkone je imel fanta rad, pa bi želel kako pomagati_____"
Ko je Frank odšel, je Sal!y očitala tastu:
.Zakaj mu ne pustite svoje? Zakaj ne dovolite, da bi sklepal sam?"
.Kaj pa sem mu rekel?" se je smehljal profesor. .Navrgel sem le nekaj idej... Njegov oče sem. Moram mu pomagati. Frank misli kandidirati za javnega tožilca. Dotlej pa se mora dosti naučiti... Slutim nekaj. Ko sr bo Frank zvečer vrnil domov, ti bo prinesel rože. Najbrž rože. Potem te bo povabil na večerjo. Zato ti ni treba ničesar pripravljati."
.Kako veste?"
.Zato, ker bo Frank doživel danes velik uspeh, ki bo njega samega presenetil. Franku se niti ne sanja, kaj vse bo prišlo na dan, zahvaljujoč podrobnostim, na katerih bo zasnoval obtožbo. Jaz sem ga samo opozoril na nekatere podrobnosti..."
.V redu, v redu," je nestrpno re-
Za dobro voljo
Ko se je Peter vrt::/ dofKof, je ves rdzkKrjen pr/pocedo-M/ sfoj: žen:, ^%^o je njegov prijate/j Maše/ ženo z /jM^/MtceMt.' ^er je i?ne/ v/to^ ^rvni pritisk, je š/a kr/ v g/avo m je k// takoj mrtev.
Petrova žewa odgovor/; „Ti s/ /akko srečen. Tek/ se ne more kaj takega zgoditi."
.Seveda, draga, t/ s/ m/ zvesta."
./a, seveda, predvsem pa t/ nimaš visokega krvnega pritiska/"
Tarist se adokno namesti v nekem Jote/ja pariškega mazeja.
— Gospod, to je Jote/j Tadvika A/V...., se razkari čavaj.
— Nič ne skrkite. Ko ko priše/, ma kom takoj odstopi/ mesto, odvrne tarist.
Srečata se dve prijate/jici in reče ena dragi;
.Vidim, da si ze/o atrajena, draga moja/"
,Kaj kočem? Mož je že več kot mesec dni ko/an in moram paziti nanj noč in dan."
.Zakaj pa ne vzameš neko ko/ničarko, da ki ga negova/a?" .5aj sem," reče atrajeno prijate/jica, .saj v tem je prok/em/"
#
— Pog/ejte, kaj pa mig/ja v moji so/cti/ pok/iče v restavraciji gost direktorja kote/a.
Direktor pomirjeva/no odgovori;
— Kaj gospod še nikdar ni s/iša/, da so v sio/ati vitamini/
Na terasi kavarne sedi gospod srednjik /et in kere časopis. Naenkrat vzame iz žepa nož in izreže č/anek. Natakar, ki to vidi, vpraša gosta;
„A/i je kaj zanimivega/"
.Govori o moža, ki je pretepe/ svojo ženo, ker ma je vedno stika/a po žepik."
.Ampak zakaj ste to izreza/i iz časopisa/"
.Zato, da kom da/ v svoj žep .. .*
.Kaj se je zgodilo?" je vpraša! profesor.
.Nikoli ne bi uganil! Presenečen boš. Neverjeten preobrat."
.Naj slišimo, Frank."
.Najprej sem omenil vprašanje denarja. Ogilvy je osupnil. Vsi smo bili presenečeni, ko je nenadoma za-pripovedovati neverjetne stvari.
čel.
.	-	Aretiran je Winston Baker, fantov
k.a Sally. .Poznamo veliko^moc va- $trlc, ki je med pričami razlagal, kako dober fant je bil Wayne, čeprav
šega logičnega razmišljanja.
Zvečer se je Sally lepo oblekla.
Vsakih pet minut je pogledovala na uro in se smehljala staremu profesorju.
Pozvonilo je.
.Zdravo, draga," se je razlegel Frankov glas. .Zdravo, papa. Prine- denar za odvetnika. Precej raztrga-sel sem rože in šampanjec, da pro- no pripovedujem. Vznemirjen slavimo."	sem ... Poglejte, kako je bilo: Way-
je imel navado .sposojati si' tuje avtomobile. Spomnil sem se, da si me vprašal, zakaj sploh hoče pričati. Baker je zahteval, naj morilca Ogil-vyja obsodijo na smrt, pozneje pa so ugotovili, da je dal istemu morilcu
na je stric poslal k Ogi!vyju kupit pivo. Ko je Wayne vstopil, je začel Ogilvy kričati, kakor da je napaden. Fant se je ustrašil in zbežal na ulico.
.Toda čemu je Baker storil prav to, ko je bogat in več kot bogat in bi lahko poslal Wayna, če ga že ni maral, kamorkoli bi hotel?" je vprašala Sally.
.Zato, ker je Wayne podedoval za očetom velikansko premoženje. Tisti, ki imajo veliko, hočejo še več." Trgovec je stekel za njim, streljal, ko pa je pritekel do njega, je vrgel na pločnik denar. Ko so se okrog mrtvega fanta zbrali ljudje, je bilo že vse končano. Baker je Ogilvyju za to ,delo' plačal pet tisoč dolarjev. Izbral je prav njega, ker je pred dvema mesecema v časopisu bral o vlomu, pri katerem je bil Ogilvy poškodovan."
klubu z Jubalom Hardinom, najbolj- ramena in dejal:
Žena je pogledala moža, ki je klečal na Meh zraven kovčka in go vprašala:
.Torej odhajaš?*
.Kakor vidiš,* je odgovoril mož in se trudil, da bi zaprl do vrha napolnjeni kovček. .Življenje s teboj je postalo neznosno, pravi pekel."
.Prav," je dokaj neprizadeto rekla žena. ,Če je tako, potem je res najbolje, da greš. Toda... pazi, kaj boš vzel s seboj! Glej, da ne boš odnesel slučajno kaj mojegal"
.Tvojih reči ne potrebujem. Sicer pa niti vseh svojih ne morem vzeti, ker imam samo ta kovček."
Stal je in se zamislit...
.En sam kovček, po sedmih letih zakona! Saj to je neverjetno! Pa sem ti, punčka, vedno govorit, da kupi še enega. Potem ne bi moral ..."
.Kar pošlji nekoga po ostale reči. Ni treba, da bi sam hodil ponje, če ti je življenje z menoj postalo že tak pekel."
Njegov obraz je kar zasijal od zadovoljstva.
.Odlična ideja, ljubica. Inteligentnejša si, kot sem si mislit. Toda, koga naj pošljem? Kaj, ko bi prosil... na primer, Marka? Poslal ga bcm jutri okoli pete popoldne. Ti pa glej, da bodo moje reči pripravljene."
.Nikar Marka!" je prosila žena. .Ta človek mi ni niti najmanj simpatičen. Preveč domišljav je. Pa tudi drugače ni kaj prida. Ce bi bil, ne bi dovolil, da ga žena že dve leti vzdržuje. Takih tipov ne prenesem!"
Ženi so se kar na lepem ulile solze po licu.
.No prav, bom pa posla! koga drugega." Potem ji je pomirjevalno položil roke na
.No, le pomiri se. Bom pa poslal Filipa po maje reči. Velja?"
,Ne, nikar!" je zavpilo žena. .Pri tem tipu sploh ne pridem do besede. Pripoveduje, kot bi bil navit, in to vedno eno in isto... o industrijski psihologiji, kot da je to edina zveličavna znanost na svetu. On sploh ni noben
Ločitev
moški. Bolje bi bilo, če bi se rodil kot ženska. Ko sva se midva spoznala, je bi! v naši družbi. Se spominjaš? Bil je takorekoč nekakšen posrednik med nama. Ne maram, da bo še zdaj posrednik, ko se ločujeva!"
.Kaj pa, ljubica, ko bi poslal Duška?"
.Ah, ne, tega tudi ne," je spet histerično zavpila ženo. .Ne maram, da bi videl to revščino pri nas. Saj veš, kak lepo urejen dom ima. Potem bi doma pripovedoval Veri, ki je največja opravljivka, kar jih poznam. Vse mesto bi vedelo, kaj si odnese! in kaj si pusti! doma."
Začela je jokati, mož pa se je ves zmeden vrtel okoli nje. Potem je potegnil iz žepa robček in ji začel brisati solze.
.Kaj ndj storim?" je vprašal.
Žena je pogledala v kovček na tleh in se očitno nečesa domislila.
.Veš kaj, ljubi? Tvoje reči ti bom poslala! po Miri. Ona je moja nazbo!jša prijateljico in čudovito dekle."
.Nikar ne pošiljaj prav nje," je bi! mož odtočno proti.
.Saj vem, da je ti ne maraš," se je spomnita žena. .No, vedi, da tudi M nisi njej najbolj po godu. Ni ji všeč tvoje obnašanje do nje."
,Le kdo se še slabše obnaša kot ona? Pride kot veter, se vrže v naslonjač, dvigne krilo kar se da visoko in potem kadi cigareto za cigareto!"
Mož je globoko vzdihnil. .Ne, res nočem, da bi mi ona prinesla moje reči."
.Toda, dragi, jaz ji neomajno zaupam. Predvsem ni opravljivka in klepetulja. Mira je poštena in značajna žena."
.Misliš?"
.Seveda, Mira je duša. Le verjemi mi, dragi!"
,Ne trpim je in pika."
,Ti sploh nimaš občutka za ljudi. Tiste, ki so slabi, imaš za dobre in obratno. Mira je biser med prijateljicami. Tako dobro je, nežna, skrbna .. .*
,Če ije torej tako... pa naj bo," se j,e mož nazadnje vdal.
Naslednjega dne je na vratih njegovega novega stanovanja pozvonilo. Trikrat v zaporednih presledkih.
Pred vrati je stala lepa, vtika ženska, z dolgimi lasmi in velikimi črnimi očmi. Ko jo je mož zagledal, je spreletel njegov obraz zadovoljen nasmeh in oči so se mu kar zasvetile.
.Vstopi, Mira!" jo je povabit.
Sredi sobe je odložila na tlo dva precej velika kovčka in ga objela:
,Si me kaj pogrešal ta dva dneva?"
.Neizmerno, ljubica moja," ji je odgovoril in jo poljubil.

Hujskaška gonja proti Siovencem...
(WgJd/;etw:;e z 2. strdMz)
tve, da .prebivalstvo dvomi, da se učencem slovenske gimnazije posreduje avstrijska državna miselnost".
Ob rztjavah, ki so jih dali kot priče dolgoletni predsednik deželnega šolskega sveta Joset Outtenbrunner, vodija manjšinskega šolskega oddelka okratjni nadzornik Rudi Vouk in strokovni nadzornik dvorni svetnik dr. Valentin Inzko, so se upanja obtožencev in njunega odvetnika, da bi .dokazali" kakršnokoli protizakonito ati protidržavno dejavnost slovenske gimnazije oziroma učiteljev in učencev, razblinili v nič. Vsi trije so namreč jasno in nedvoumno izpovedo ii, da se pouk na slovenski gimnaziji odvija povsem v smislu avstrijskih zakonov in učnih načrtov, ki veljajo tudi za vse druge sorodne šote v Avstriji!
Obtožena stran je ostala povsem brez dokazov za svoje žaljive in hujskaške trditve, ktjub temu pa je sodnik razpravo preložil, da bodo zaslišane nadaljnje priče.
Ne da bi se kakorkoli vmešavali v tekoči proces, lahko ugotovimo, da so klavrno propadli vsi poskusi, da bi za neodgovorne izpade zoper slovensko gimnazijo in preko nje zoper slovensko narodno skupnost v ce-
RAD!0 CELOVEC
SOBOTA, M. H.: 4.00 Jutranja telovodba — 8 10 Družinski obzornik — 9.00 V žarišču — 10.30 Lepa domovina — t1.05 Zeleni magazin — 13.30 Lepi glasovi, priljubljene melodije — 14.00 Voščila — 16.00 Servis — 17.10 ..Govorilna ura pri dr. Wel0u" —
18.00	Deielni razgledi — 20 05 Vašo številko prosim) — 22.10 šport — 22.20 Plesna glasba po naročilu.
NEDELJA, H. M.: 4.10 Igra na orgle — 8.15 Kaj je novega? — 9.00 Pesem o sreči in zvestobi — 10.50 Radijska pravljica — 11.00 Dopoldanski koncert — 13.16 Iz mestnega gledališča — 14.30 Voščila — 16.00 ..Oddam sobo" — 17.05 Veselite se življenja — 19.00 Nedeljski šport — 19.30 Veselo zaigrano — 20.05 Avstrijska raliye— 21 30 Satirični tedenski obzornik — 22.10 šport.
PONEDELJEK. M. 11.: 6.00 Jutranjo telovadba — 8.05 Oddaja za starejše ljudi — 9.30 Avstrijska ljudska glasba — 10.00 Zadovoljni z glasbo — 11.05 Iz dežele, za deželo — 13.00 Deželni razgiedi — 14 30 Z zvenečo glasbo — 15.00 še vedno priljubljeno —
16.00	..čudežno dežela glasba" — 17.10 Kaj radi slišimo — 17.56 Oddaja zbornice obrtnega gospodar-
loti doprinesli vsaj najmanjši dokaz. Hujskači so se razkrinkali; javnost je spoznala, kako pertidna ije proksa protislovenske gonje: sklicevanje na razne časopisne vesti je namreč odkrito tisti .začarani krog", kjer se v enem listu objavi hujskaški članek samo zato, da se potem drugi list lahko sklicuje nanj, vse skupaj pa je brez vsake osnove, brez vsakega dokaza. Vse to pa očitno v zaupanju na uvodoma omenjeni .pravni red", po katerem se — kakor kaže dolgoletna izkušnja — določenim krogom na Koroškem ni treba bati, da bi za svoja kazniva dejanja prejeli tudi zasluženo kazen.
In še nekaj se je pokazalo: če se hujskači enkrat le znajdejo pred sodnikom, potem v sredstvih obrambe prav nič niso izbirčni, tudi očitna laž jim je prav. Tudi Pust je enkrat moral lagati — ali na prvi obravnavi, ko je zanikal, da bi bil inkriminirani članek bral in dal v tisk; ali pa tokrat, ko je prvotno izijavo preklical In priznal, da je članek le bral in ga tudi dal v tisk. Njegova .pozabljivost* je prav taka značilna kot pa .slepota" Feldnerja, ki hujskaškega transparenta baje ni videl, čeprav je bil le-ta oddaljen le nekaj metrov od tribune, na kateri je poleg drugih stal In govoril tudi predsednik KHD.
stva — 18.00 Deželni razgledi — 19.07 Melodija za vsaki letnik — 20.05 ..Oddam sobo" — 21.05 Sedaj se lahko smejimo — 21.30 Udarec za udarcem — 22.10 šport.
TOREK, 25. 11. 4.00 Jutranja teiovadba — 4.55 Dobro jutro na Koroškem — 9.05 šolska oddaja — 10.00 Zadovoljni z glasbo — 11.05 Iz dežele, za deželo — 13.00 Deželni razgledi — 14.45 Iz ljudskega življenja — 15.00 še vedno priljubljeno — 16.00 ..Diana". Pasja zgodba — 17.10 Avstrijci o Avstriji — 17.56 Oddaja delavske zbornice — 19.07 Ljudska glasba s prispevki v narečju — 20.05 Kaj rod! slišimo —
„POŠL!NJA NEDELJA"
v Globasnici pri SoMarju 23. novembra 197$. Zo ples bodo poskrbeli .Veseli Roianl".
Vsi prisrčno v^Kjezj:/
21.10 )z koroškega giasbenega živijenja — 22.10 šport.
SREDA, 26. 11.: 6.00 Jutranja te!ovadba — 6.55 Dobro jutro na Koroškem — 9.05 šotska oddaja — 9.50 Dunajska fiiozofija — 10.00 Zadovoijni z giasbo — 11.05 !z deže!e, za dežeto — 15.00 Deieini razgiedi
—	14.50 Na obisku pri koroških zborih — 15.00 še vedno priijubijeno — 16.00 Za potrošnike — 17.10 V dunajski kavarni — 17.56 Oddaja kmetijske zbornice
—	19.07 Mednarodne ijudske pesmi — 19.50 Za pri-jateijo pianin — 20.05 Srečanje pevcev in godcev v Horbranza — 21.50 Kriminaika — 22.10 Šport.
ČETRTEK, 27. H.: 6.00 Jutranja teiovadba — 6.55 Dobro jutro na Koroškem — 9.05 šoiska oddaja — 9.50 Avstrijska tjudska giasba — 10.00 Zodovoijni z giaisbo — 11.05 iz deieie, za deieio — 15.00 Dežei-ni razgiedi — 14.45 Koroške šege in navade — 15.00 še vedno priijubijeno — 17.10 Zveneči operetni vodič — 17.56 Oddaja sindiikaine zveze — 18.00 Deieini razgiedi — 1P.07 Avstrijske pihaine godbe — 20.05 Lovska oddaja — 21.00 „Opornitki družbe — 22.10 šport.
PETEK, 28. 11.: 6.00 Jutranja teiovadba — 6.55 Dobro jutro na Koroškem — 9.05 šoiska oddaja — 9.50 Koroške ijudske viže — 10.00 Zodovoijni z giasbo —
—	11.05 !z dežeie, za dežeio — 15.00 Deieini razgiedi — 14.50 Pridite in pojte — 14.45 Koroški avtorji: Heimut Scharf — 15.00 še vedno priijubijeno — 17.10 Za konec tedna — 17.56 Oddaja združenja indu-strioicev — 19.07 Dunaj, meiodija mesto — 20.05 Koncert Avstrijskega miadinskega orkestra — 22.10 šport.
SLOVENSKE ODDAJE
SOBOTA, 22. 11.: 9.45 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
NEDELJA, 25. 11.: 7.05 Duhovni nagovor — Po vaš! ieiji.
PONEDELJEK, 24. 11.: 15.45 Ceiovški radijski dnevnik — Za našo va<s.
TOREK, 25. 11.: 9.50 Domače pesmi in viže — 15.45 Ceiovški radijski dnevnitk — šport — Rdeče, rumeno, zeieno.
SREDA, 24. 11.: 15.45 Ceiovški radijski dnevnik — Popevke — iz koroške iiterarne deiavnice: Heimut Scharf, pesnik ponotranjene ijubezni in tihe prisrčnosti (Ob 60. rojstnem dnevu).
ČETRTEK, 27. 11.: 15.45 Ceiovški radijski dnevnik — Družinski magacin.
PETEK, 28. 11.: 15.45 Ceiovški radijski dnevnik — Koroški bukovnik Andrej šuster-Drabosnjak in njegova deia. (nadaijevanje siavnostnega govora dr. P. Zabiatnika na kuiturni prireditvi SPD „Drobosnjak" 9. 11. v Vrbi)
KrManska kulturna iveia v Celovcu vabi na gostovanje Slovenskega narodnega gledalUča v Mariboru i Bratka Krefta komedijo
KRANJSK! KOMEDtJANT!
v ponedeljek B. decembra 197$ ob 14.30 url v Mestnem gledalHču v Celovcu. Vstopnice v predprodaji pri krajevnih prosvetnih druMvih, voditeljih Farne mladine, v pisarni KKZ jtel. 0 42 22 - 84 3 $8) In eno uro pred predstavo v Mestnem gledaHMu.
ŠPORTNI
^ Jesensko nogometno prvenstvo: 3.SAK, 5.Seie
Preteklo nedeljo je bilo na sporedu zadnje kolo koroškega nogometnega prvenstva v 2. razredu E. Slovenska zastopnika Slovenski atletski klub in ŠD Sele sta se ob zaključku jesenskega dela nogometnega prvenstva proslavila z zmagama in na ta način še v zadnjem hipu izboljšala svoj položaj v lestvici.
Slovenski atletski klub je mora! nastopiti v Pokrčah/Pogersdorf, kjer je zmagal z najtesnejšim rezultatom, namreč 1:0. Zadetek je SAK dosegel že kar ob začetku igre, ko je Janko Woschitz ukanil nasprotnikovega vratarja. Rezultat se zdi nekolikov skromen, a je povsem zaslužen, čeprav je nasprotnik po nevarni akciji zadel le prečko. Poleg Wo-schitzevega zadetka pa je tudi Peter Wald-hauser zadel regularen zadetek, ki pa ga je stranski sodnik razveljavil. Tekma je bila povsem ostra, sodnik je mnogokrat pokazal rumeni kartonček, Woschitza pa je tik pred koncem celo izključil, ker mu je le-ta ugovarjal.
VESTNIK
Z zmago in polnim izkupičkom točk se je Slovenski atletski klub vrinil na 3. mesto za Porečani, ki so z zmago 9:0 proti Galiciji osvojili spet 1. mesto, in Škof jim dvorom (v nedeljskem kolu igrali 0:0 proti Hortendor-fu).
Čeprav Slovenski atletski klub v preteklem jesenskem obdobju prvenstva ni povsem izpolnil naših pričakovanj, smo lahko z njim zadovoljni. Ž dvema točkama zaostanka zaseda v lestvici dobro 3. mesto in to kljub temu, da je kot že leta prej izgubil točke na zeleni mizi. Tokrat po pravici, saj je SAK zakrivil v prvenstveni tekmi s Krivo Vrbo pri stanju 2:2 predčasno prekinitev. Če pomislimo, da si SAK nikdar ne bi privoščil podobnih spodrsljajev, bi vsekakor zastopal slovenski nogomet v kvalitetnejši nogometni skupini, v 1. razredu. Kljub Izgubljenima točkama, rezultat je bil overjen 0:3, je verjetno izhodiščno stanje za SAK slej ko prej ugodnejše od vodečih klubov, saj bo v spomladanskem delu najtežje nasprotnike sprejel na domačem igrišču.
Veliko vlogo v boju za prvenstveno lovoriko pa bo spomladi igralo tudi moštvo iz
V jesenskem prvenstvu so igrali naslednji mladinci:
Richard Diopst, Marko Kupper, Make Emavcnr, Albert Smrečnik, Marjan Velik, Justin Poianšok. Marjan Techerteu, Joško Gregorič, Marko Gregorič.
Juri) Pori, Kristijan Zelchen, Make Domej, Rudi Benotik In Jane* Britsman.
Miodinsko ekipo je vodil Walter Gutovnik.
Sel, pred katerim trepetajo vsi favoriti. V nedeljo so v Št. Janžu premagali tamkajšnjo ekipo 5:1 in zasedajo s štirimi točkami zaostanka 5. mesto v lestvici. V dobro si Selani lahko zapišejo, da imajo verjetno najboljši napad v 2. E razredu. V jesenskem delu so selski napadalci namreč kar 29-krat zadeli v nasprotnikovo mrežo, kar pomeni, da zasedajo po zadetkih drugo mesto za napadalci iz Poreč.
Rezultati nedeljskih prvenstvenih tekem: Kriva Vrba — Šmarjeta 2:2, Gospa sveta — Techelsberg 3:0, Škofji dvor — Hortendorf 0:0, Poreče — Galicija 9:0, Št. Janž — Sele 1:5, Pokrče — SAK 0:1.
Lestvica 2. E razreda:
1.	Poreče	12	9	1	2	34:17	19
2.	Škofji dvor	12	8	2	2	25:17	18
3.	SAK	17	7	3	2	24:11	17
4.	Hortendorf	12	7	3	2	22:11	17
5.	Sele	12	7	1	4	29:19	15
6.	Gospa sveta	12	4	5	3	21:15	13
7.	Šmarjeta	12	4	4	4	23:15	12
8.	Kriva Vrba	12	4	3	5	17:18	11
9.	Galicija	12	4	2	6	16:38	10
10.	Pokrče	12	2	4	6	10:16	8
11.	Št. Janž	12	2	4	6	12:19	8
12.	HSV	12	1	3	8	13:37	5
13.	Teholca	12	0	3	9	6:28	3
^ Tudi miadinci uspešni
Tudi mladinci Slovenskega atletskega kluba so prejšnjo nedeljo končali 1. del nogometnega prvenstva 1975/76. Mladina SAK je letos drugič prijavljena k mladinskem nogometnem prvenstvu in vse kaže, da je bila zamisel udeležbe izrednega pomena. Z nedeljsko zmago 7:0 v Škofjem dvoru je sledila 8. zmaga v minulem prvenstvenem delu. Iz moštva se čedalje bolj izluščijo Igralci, ki bodo kmalu lahko nadomestiti igralce iz članskega moštva. Med te štejeta nedvomno nadarjena Justin Polanšek in Marjan Velik izmed napadalcev, v obrambi pa lahko imenujemo Rudija Benetika. Proti Škofjem dvoru je Polanšek 3-krat zadel nasprotnikov mrežo, Velik 2-krat, Kupper pa enkrat (prvi gol so si dali domačini sami).
RADIO LJUBLJANA
SOBOTA, !!. 11.: 4.50 Beseda na današnji dan -8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik -9.35 Glasbena pravljica — 9.50 Naši umetniki mladi"* poslušalcem — 11.03 Sedem dni po radiu — 12 40 0** bistrem potoku — 14.10 S pesmijo in besedo P° Jugoslaviji — 15.45 ..Vrtiljak" — 17.20 Gremo v ki"" — 18.05 Pogovor s poslušalci — 18.15 Čustveni sv"* računalnika Ropreta — 19.40 Z ansamblom Jožet" Privška — 20.00 Spoznavajmo svet in domovino ** 21.15 Za prijetno razvedrilo — 21.30 Oddaja za noš" Izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi t"' den.
NEDELJA, M. 1t.: 6.50 Danes za vas — 8.07 RodljsM igra za otroke — 8.47 Skladbe za mladino — 9.05 S" pomnite, tovariši ... — 10.05 Prvi oplavz — 11 10 N"* deljska reportaža — 11.30 Voščila — 14.05 Nedeljsko popoldne — 17.50 Radijska igra — 19.40 Glasbe"" razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Skup"' program JRT — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 V !"* Čeh semalorjev.
VABILO na uprizoritev drame
JEZUSOV! APOSTOL! ki jo uprizorijo biičovski prosveta!!.
#	v nedeljo 30. novembra 197$ ob 14. uri pri Schwarzlu v Pliberku prireditelj: SPD .Edinost" v Pliberku
#	v nedeljo 30. novembra 197$ ob 19.30 uri v Kulturnem domu v Dobri) vosi
prireditelj: SPD .Srce* v Dobrli vasi.
Ljubitelji odrske umetnosti
prisrčno vaMjen;/
Krščanska kulturna zveza v Celovcu prireja obisk operne predstave Rimskega Korsakova
BOŽ!ČNA NOČ
v četrtek 4. decembra 197$ ob 19.30 uri v ljubljanski oper!. Avtopodjetje Sienčnik vozi Iz Dobrle vasi ob 16.00 Iz Celovca pa ob 16.30 uri. Prevoz in vstopnina stane 100.— šil. Prijave sprejema Krščanska kuiturna zveza v Ceiovcu, Viktringer Ring 26 (te!. 0 42 22 - 84 3 $8) do ponedeijka 1. decembra 197$.
Ljubiteiji odrske umetnosti
prisrčno udM;enj/
A V S T R ! J A 1
SOBOTA. M. 11.: 15.30 koncertna ura — 16.30 Rdeči ovtobus — 17.00 Rksati. slikati, oblikovati — 17.30 Lassie — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads — 18.25 Prizma — 1850 Pregled sporeda — 19.00 Slike Iz Avstrije in Južne Tirolske — 19.30 čas v sliki in kultura — 19.55 šport
—	20.15 O devici — 22.05 Panoptlikum — 22.30 Smrtni sovražniki.
NEDELJA. M. 11.: 15.30 Stop — 16.30 Oddaja z miško — 17.00 Živalski leksikon — 17.30 Viki in močni možje — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18 00 Klub seniorjev — 18.30 Glasba v sliki — 19.00 Stike H Avstrije — 19.30 čas v sliki In kultura — 19.50 šport
—	21.55 Jour tixe — 22.25 Poročita.
PONEDELJEK, 24. 11.: 900 Za predšolske otroke —
9.30	19. stoletje — 10.00 šolska oddaja — 10.30 Smrtni sovražniki — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Živalski raji — 18.25 Ml — 18.50 Pregled sporeda —
19.00	Slike iz Avstrije — 19.30 čas v sliki, kultura In šport — 20.00 Ponedeljski šport — 20.50 Ceste San Frančiška — 21.45 Pošta z raja v steklenici — 22.10 Poročila.
TOREK, 25. 11.: 9 00 Za predšolske otroke — 9.30 Avstrijski iznajditelji — 10.00 šolska oddajo — 10.30 Zadnji pešec — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Kara ben Nemsl etendi — 18.25 Mi — 18.50 Pregled sporeda — 19.00 Slike Iz Avstrije — 19.30 čas v sliki, kultura In šport — 2000 Beri z nami — 20.15 Kaj sem joz? — 21.05 Festival režiserjev — 23.40 Potočila.
SREDA. 26. 1).: 9 00 Za predšolske otroke — 9.30 Kmetijstvo danes — 10.00 šolska oddaja — 10.30 Agent) — 17.00 Deževni dan — 17.30 Callmero — 17.35 Sealab 2020 — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Vsi moji dragi — 18.25 Mi — 18.50 Pregled sporeda — 19 00 Slike Iz Avstrije — 19.30 čas v slik!, kultura In šport — 20.00 Teleobjektiv — 2100 Svet knjige —
21.30	Woltonovi — 22.15 Poročila.
ČETRTEK, 27. 11.: 9 00 Za predšolske otroke — 9.30 Organizacija podjetja — 10.00 Obroz stoletij — 10.30 Ulovite lisico — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Fol!ytootova farma — 18.25 Ml — 18.50 Pregled sporeda — 19 00 Slike Iz Avstrije — 19.30 čas v sliki, kulhtura In šport — 20 00 O pustolovskem Simpii-zissimusu — 21.40 Umor Heydrlcha 1942 v Pragi — 23.50 Poročila.
PETEK. 28. 11.: 9.00 Za predšolske otroke — 9.30 Umetnostne tehnike — 10.00 šolska oddaja — 10 30 2lvljen)e z Uwe-jem — 17.55 Otrokom za lahko noč
—	18.00 Jetsonovi — 18.25 Ml — 18.50 Pregled sporeda — 19.00 Slike Iz Avstrije — 19.30 čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Plankvodrat — 21.20 Nekateri imajo radi vroče — 23.15 Poročila.
Izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In upro-va: 9021 Klagenturt — Celovec. Gasometergosse 10, tel. 32-5-50 — Tiska: Založniška In tiskarska družbo z o. j. Drava, Celovec — Borovlje.