St. 229
V	Ljubljani, pondeljek dne 7 oktobra 1918
Leto II
Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan popoldne.
Uredništvo in npravnlitvo t Ljubljani, Frančiškitnsk* ulica Štev. 6, L nidat*.
Učiteljska tiskarna.
Naročnina: po poStl * dostavljanjem na dom za celo leto K 42-—, za pol let* K 21’—, za četrt leta E 10-50, za mesec K 3 50. Za Nemčijo celo leto K 46, za ostalo tujino in Ameriko K 54.
Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojen prostor K 1'—; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratne objave po dogovom primeren popust.
Reklamacije za list »o poštnine proste.
Posamezna številka 20 vinarjev.
Ponudba premirja in miru.
Ne varajmo ne sami sebe ne javnost. Govorimo raje previdno o bližnjem miru. Ne dvomimo sicer več, da prihaja zažcljeni mir, ki ga diktirajo razmere. Toda ponudba premirja še ni mir. Že čitamo vesti iz Italije in Francije, da tam imperialisti še ne marajo miru. Te vesti sicer niso merodajne, toda ponudba je v sedanjem vojnem položaju sporazumu neprijet-'i kc^vojaško še ni dosegel popolnega uspeha,
S,L J,c ta * P°A°mom Bulgarije in v bojih na zahodnem bojišču obrnil na njegovo stran. Bulganji je sporazum diktiral mirovne pogoje ne da bi se pogajal, češ, da se naj Bulgarija zanese na pravičnost sporazuma. To je vse in to je popolna kapitulacija. Sedaj so Avstro-Ogrska, Nemčija in Turčija sprejele Wilsoijova načela. Le Nemčija ne pritrjuje osmi točki Wil-sonovih načel, ki jih je objavil dne 8. januarja 1918. Sicer pa centralne države sprejemajo vse, kar je Wiison povedal kot podlago, na kateri bi se utegnil sklepati mir.
Potrebno se nam zdi, da ponovimo tukaj še enkrat vse tri izjave \Vilsonove.
Wllsonova poslanica z dne 8. januarja 1918 obsega teh-le 14 točk:
k Vse mirovne pogodbe so javne, kakor so se tudi sklepale javno in da torej ni dovoljeno sklepati kakršnihkoli tajnih mednarodnih dogovorov, nego da naj se vrši diplomacija vselej odkrito in pred vsem svetom.
2.	Popolna svoboda ladjeplovstva na morjih izven teritorijalnih voda v miru in ob vojni, izvzemši ona morja, kj se kakim mednarodnim dejanjem v svrho izvršitve mednarodnih pogodb zapro deloma ali popolnoma.
3- Čim najbolj naj sc odstranijo vse gospodarske zapreke ter ustanovi enakost trgovskih razmer med vsemi narodi, ki se priklopijo miru in združijo za vzdr-žanje te enakosti.
'h Zahteva se primerna jamstva, ki naj se dajo in spiejmejo, da sc oboroževanja narodov znižajo na najnižjo mero, ki je mogoča glede na notranjo varnost.
5. Svobodna, odkritosrčna in popolna ureditev vseh kolonijalnih zahtev, ki naj temelji na strogem izpolnjevanju načela, da morajo Pii odločanju vseli suvereni-tetnih vprašanj imeti interesi v poštev prihajajočega Prebivalstva isto veljavo, kakor upravičene zahteve vlad. katerih pravice je omejiti.
'F Izprazni naj se vse rusko ozemlje in tako uredi \ sa Rusije se tičoča vprašanja, ki zagotavljajo trdno in vai najbolj svobodno skupno delovanje drugih narodov Meta, da sc za Rusijo doseže neovirana prilika, da moro neodvisno odločati o svojem lastnem političnem raz-vitku in nacionalni politiki ter pod zakoni, kakršne hoče sama, zagotoviti Rusiji odkrit, prijazen sprejem v družbo narodov, da, še več, podporo v vseh stvareh, ki jih Rusija potrebuje in si jih želi sama. Ravnanje, ki ga bo v bodočih mesecih deležna Rusija od svojih bratovskih narodov, bo jasna preizkušnja nje dobre volje in nje razumevanja za stike Rusije v razliko od nje lastnih interesov.
7.	Ves svet pritrdi, da je Belgijo izprazniti in obnoviti. ne da bi se poskušalo kakorkoli, omejevati nje suverenost, ki jo izvršuje v družbi z vsemi drugimi narodi. -Njeno drugo dejanje ne bo tako kakor to, služilo namenu, obnoviti zaupanje narodov v zakone, ki jih za ureditev svojih razmer določijo sami med seboj. Brez luga spravijivCga dejanja bi za vselej bila oškodovana ' S ' s*K V abU llr Sila meclllar°dnega narodnega prava.
■ sc francosko ozemlje naj se osvobodi iu zase-
deni deli postavijo
v prejšnje stanje. Popravi naj se zo-
pet krivica, leta 1871. 0(i d	■	,	.	..	,	.
,	,	ou	bhusov	prizadeta	f rancoski v
alzasko-loretiskem vprašanji, v,.;, •	,	-	,	,	.
vznemirja svetovni mir, da se Z *	°	^
gotovi	mir.	-	pet y,.,uitercsu	vSeh	za-
9.	Poprava italijanskih meja	naj se
razvidnih narodnih čitah.
10. Avstro-ogrskim narodom, katerih prostor med narodi	želimo videti	zaščiten in	zagotovljen,	naj	se	da
prilika	za avtonomni	razvitek.
U. Rumunija, Srbija in črna gora naj se izpraznijo
izvrši po jasno
in zasedeno ozemlje obnovi. Srbiji naj se zagotovi svoboden in varen dohod do morja. Razmere različnih balkanskih držav med seboj naj se s prijaznimi dogovori določijo primerno zgodovinsko danim črtam pripadnosti k raznim narodom. Ustvarijo naj se jamstva za politično in gospodarsko neodvisnost ter teritorijalno nedotakljivost balkanskih držav.
12. Turškim delom sedanje osmanske države naj bi se zagotovil varni užitek suverenosti; pravtako pa naj bi sc drugim narodnostim, ki se sedaj nahajajo pod turško oblastjo, zagotovila nedvomna sigurnost življenja ter absolutno neovirana prilika za avtonomni razvitek. Dardanele nuj se pod mednarodnim jamstvom odpro kot svoboden prevoz za ladje in trgovino vseh narodov.
13. Ustanovi naj se neodvisna poljska država, ki mora obsegati vse nedvomno od poljskega prebivalstva naseljeno ozemlje; dobi naj prost dohod do morja. Ašed-nar od n a pogodba bi morala jamčiti za nje gospodarsko neoc v.snost in teritorijalno neodvisnost.
14. Ustanovi naj se splošna zveza narodov. Speci-a ae pogodbe naj v enaki meri velikim in malim drža->..i.m pris r e jamstvo politične neodvisnosti ter terito-i i.ia ne nedotakljivosti. Glede na te javne poprave krivico in uveljavljenje pravice, se čutimo tesno spojene z vladami in narodi, ki so se združili proti imperialističnim listam.
Dne 12. februarja je Wilson izrekel ta štiri načela:
1. Vsak del končne pogodbe mora biti zgrajen na pravičnosti in v vsakem slučaju na takem sporazumu, o katerem je verjetno, da bo dovedel do miru, ki bo trajen.
2. Narodov in provincij ne sme državna suverenost pi estavljati sem in tja, kakor da gre za stvari ali kamne v kaki igri, četudi v veliki igri ravnovesja moči, ki je sedaj za vse čase diskreditirana.
3. Rešitev vprašanja pokrajin, v kolikor je vojna spravila to vprašanje v tek, je najti v interesu in v dobro prizadetega prebivalstva in ne kot del kakega sporazuma ali kompromisa med zahtevami tekmujočih delov.
4. Vse jasno začrtane narodne zahteve naj se rešijo kolikor mogoče v zadovoljnost ter naj se ob tein ne sprejmejo novi elementi niti naj se petrificirajo stari elementi spora m nasprotstva, ki bi najbrže v kratkem zopet motil mir Evrope in obenem vsega sveta.
In končno je VVilson v svojem novojor-skeni govoru dne 27. septembra 1918 navedel še teli pet točk kot mnenje svoje vlade:
1.	Nepristranska pravičnost, ki se mora dodeliti, ne sme vsebovati nobene razlike med onimi, katerim hočemo biti pravični in med onimi, katerim nočemo biti pra-vični. Biti mora pravičnost, ki ne pozna nobenih prlvile-giraiiccv tr. nobenih stopenj, marveč samo enake pravico udeleženim narodom.
-. Noben poseben interes, kateragakoli naroda ali katerekoli skupine narodov ne sme tvoriti podlage, ka-koršnegaknli dela pogodbe, če to ne odgovaria skupnemu interesu vseh.
3.	V skupni družini narodov ne more obstojati nobena vez, nobena zveza, nobena posebna pogodba in noben poseben dogovor.
cn ,4' zv,ezi '1C snici0 obstojati posebne egoistične go-
S° ne S,ne izvaiati gospodarski bo kot v kateregakoli obliki, niti ne sme biti kateri na-
•	od izKljučen, izvzemst glede suverenosti, ki se bo priznala zvezi narodov, da diktira gospodarsko kazni z izključitvijo s svetovnih trgov in to zopet samo kot sredstvo discipline in kontrole.
5. Mednarodni dogovori in pogodbe vsake vrste se morajo v celi vsebini sporočiti ostalemu svetu.
To so torej zahteve, ki jih naglasa Wilson in s katerimi se vsaj navidez strinjajo tudi drugi državniki sporazuma. Vprašanje pa nastane, kakšen vtisk je napravila ponudba na narode! na ljudstvo v deželah sporazuma. Ne smemo namreč prezreti, da so tudi na strani sporazuma enaki podaljševalci vojne kakor pri nas. Ni vseeno potemtakem ali bo ponudba vplivala ugodno na ljudstvo ali ne. Na ponudbo bo sporazum odgovarjal, o tem ni dvoma, toda odgovor ne more biti v tem trenutku kratko pritrdilen, marveč sporazum bo zahteval tudi trdno podlago,
na kateri bo šele hotel obravnavati. Skoro gotovo je, da se bo sporazum upiral pogajanjem, dokler bodo zasedena tuja ozemlja, dokler ne bo izvedena v Nemčiji parlamentarizacija, dokler ne bodo rešena v Avstriji zlasti tudi na O-giskem notranjepolitična vprašanja v taki obliki, da bodo narodi sporazuma prepričani, da v centralnih državah sprejemajo res narodi odgovornost in jamstvo za sklepanje premirja in miru ter ustanovitev svetovne zveze narodov.
Pot do miru torej še nikakor ni tako uglajena, kakor nekateri mislijo, vendar ni težka. Ce bo«!o centralne države ustregle tudi pogojem, ki jih bo nedvomno sporazum stavil, potem je mir prav blizu, če pa jih ne bodo sprejele pride sicer mir tudi kmalu, toda dovedli ga bodo važnejši politični dogodki, ki trkajo z vso vehemenco na duri.Državniki, ki so doslej vodili usodo, so neodgovorni; zato morajo priti na njih mesto zastopniki narodov, ki prevzamejo odgovornost in jamstvo ter zbude zaupanje za izvedbo demokratičnih načel. To je najkrajša in tudi najugodnejša pot k miru.
Mirovni program nemških večinskih strank.
Iz Berlina so brzojavno poroča: Program nemških večinskih strank, ki tvori podlago politiki nove nemške vlade, vsebuje v bistvu naslednje točke:
1. Pristop k odgovoru na papeževo noto in k mirovni resoluciji državnega zbora.
2. Nemčija izjavlja. Ja je pripravljena, vstopiti v zvezo narodov,
3. Posedaj sklenjene mirovne pogodbe ne smejo tvoriti ovne za splošni mir. V ruskih obmejnih državah se ustvaro ljudski zastopi na široki podlagi. Usoda teh držav sc medi po željah prebivalstva.
4. Alzacija-Lorena se proglasi takoj kot avtonomna zvezna država, kakor to želi prebivalstvo.
\ Splošna pruska volilna pravica se takoj izvede.
■>. /akt v o	obsednem stanju se omili.
7. Odstrani	se	politični vpliv vojaških krogov.
8. Cenzuta	se	omeji na strategična vprašanja	in	na
ona vprešarja,	ki	se tičejo odnošajev napram inozem-
stvu.
Značilna vest.
V sobotnem »Slovencu« čitamo tole vest:
Ustanovitev »Narodnega odbora«.
Danes so sc sestali v Zagrebu odposlanci političnih strank >z LOvatskc iti Slavonije, Dalmacije, Bosne in Hercegovine, Istre, Slovenije in južne Ogrske, da ustanove "Nau čim odbor«. V »Narodnem odboru« bodo imeli Slovenci 1-1 glasov, od katerih odpade na V. L. S. 8, I D. S. 4, Trst I in Istro L Od strani V. L. S. bodo v teni odboru- dr. Anton Korošec, dr. Lovro Pogačnik, dr. Ivan Benkovič, Bogumil Remec, dr. Izidor Cankar, dr. Anton Kobal, Fran Smodej in dr. Josip Jerič.
K te, vesti ne dostavljamo nič drugega, kakor da je značilna za slovenske »demokrate«. Mislimo pa. da to ni zadnja bi seda o tej stvari.
Vojna poročila.
Z balkanske fronte.
Dunaj, 5. oktobra. Pri Vranji (ob srhskn macedonski meji so trčili srbski oddelki?av stro-ogrske sprednje straže.
Boji na italijanski fronti.
r „ P U n.a:!’ okt°hra. Na benečanski gorski ronti so boji znatno oživeli. Južno od Asiaga in na Monte Perticaso Italijani vdrli v naše sprednje erte, a so bili s protisunki vrženi zopet nazaj. Severovzhodno od Monte Pertica smo iztrgali sovražniku tamkajšnje obrambne naprave ter v zavzetih jarkih odbili tri močne protinapade. Vjeli smo 6 častnikov in 170 mož ter vplenili 18 strojnih pušk ter mnogo bojnega Orodja.
Dunaj, 6. oktobra. Uradno se razglaša: Nobenih večjih bojev. Italijanska zračna flotilja je z bombami napadla Neumarkt na južnem Tirolskem. Več bomb je padio na taborišče vojnih vjetnikov. Mnogo italijanskih vojnih vjetnikov je bilo ubitih.
Z balkanskega bojišča.
Dunaj, 6. oktobra. Južno reke Skumbi boji zadnjih oddelkov. Na srbski fronti so se naše sprednje čete pri Vranji umaknile.
Veiika bitka na zapadu.
Berlin, 5. oktobra. (Uradno.) Armadna skupina kraljeviča Ruprechta: Proti našim črtam vzhodno od Annentieresa je sledil sovražnik čez Bois Grenier, Fournes in čez železnico vzhodno od Lerisa. Pred Cambraijem je topniški boj zopet oživel. — Armadna skupina generala Boehna: Na obeh straneh'Le Chateleva s<> Angleži nadaljevali svoje napade ter vzeli Le Chatelet. Višine severno mesta smo obdržali. Sovražnika, ki je vdrl v Beaurevoir, smo s protinapadom vrgli nazaj. Severno St. Ouentina so napadli Francozi. V Lesdinu in Morcourtu so se ustalili. Na ostali fronti so se sovražni napadi izjalovili. Armadna skupina nemškega cesarjeviča in generala Gallwi.tza: Francozi in Italijani so napadli naše pozicije na Chemin des Dames in ob Aisni. Napadi so bili odbiti. Vzhod-v predzadnji noči neopaženo mirno zapustili naše sprednje pozicije med Prunayjem in no Reimsa so bili odbiti. Vzhodno Reimsa smo St. Marie a Py; sovražnik je zjutraj sledil čez Jontrieu in St. Souplet. Na bojišču v Churnpa-gni je sovražnik v široki fronti napadel na obeu straneh od Somme Py proti severu vodeče ceste. Napadi so se vb velikih izgubah ponesrečili. Med Argono in Mozo so napadli Ameri-kanci brez uspeha. Vzhodno od Aire je sovrazž nik napredoval do Egremonta. Posebno srditi so bili ameriški napadi na obeh straneh ceste Montfaucoii = Bauteville. Zavrnili smo ga s pro-tisunkom. Amerikanci so v boju postavili izredno mnogo oklopnih vozov,, artiljerije in pehote. Krvave izgube so bile zelo velike. Sestrelili smo 65 sovražnih letal.
Berlin, 6. oktobra. (Uradno.) Armadna skupina generala Boehna: V predzadnji noči smo izpraznili zapostavljeni del naše črte med Crevecourtom in Beaurevoirom ob kanalu. Čete so se umaknile v zadaj ležeče pozicije. Angleži in Francozi so nadaljevali svoje napade med Le Chateletom in St. Quentinom. Beaurevoir in Montrehain sta ostala v njihovih rokah. Na ostali fronti so se sovražni napadi izjalovili.
—	Armadna skupina nemškega cesarjeviča: Na Chemin des Dames smo zavrnili ponovne ljute napade Francozov in Italijanov. Nadaljujoč naše dne 3. oktobra pričeto gibanje smo zadnjo noč izpraznili tudi naše pozicije ob Brimontu in pri Ben u ter se umaknili na zadnje črte. Sovražnik nam je sledil. Ob cesti, ki vodi od Somme Py peroti severu so Francozi in Amerikanci napadli znova z močnimi silami. Po srditih bojih smo obdržali naše pozicije. — Armadna skupina generala Gallvvitza: Med Argoni in Mozo so Amerikanci z močnimi silami nadaljevali svoje napade. Prodrli so do gozdnatih višin pri Exermontu, kjer smo jih ustavili. Napadi ob cesti Charpentry-Romagnes so se zrušili pred našimi črtami; vzhodno od tod pa so Amerikanci vdrli v gozd Fays. Sestrelili smo 37 sovražnih letal. — Jugovzhodno bojišče: Izločili smo naše v okviru bolgarske armade bojujoče se čete ter jih umaknili v naše zbirališče. — Z azijskega bojišča: Naše čete, ki so se v Palestini borile ob strani maloštevilnih turških oddelkov, so se orgomni sovražni premoči morale umakniti preko Damaska proti severu.
Angleži prebili Hindenburgovo črto.
London, 5. oktobra. Pri včerajšnjem napadu severno od St. Ouentina so Angleži v-drli osem milj daleč v nemške pozicije. Zadnja linija Hindenburgove utrdbe je prebita.
Napad na Drač
D u n a j, 6. oktobra je velika italijanska flotilja, obstoječa iz 4 oklopnih bojnih ladij, 4 križark in 20 torpedovk napadla Drač v Albaniji. Obstreljevala je več ur mesto in pristanišče. Naš podvodni čoln U 31 je torpediral eno križarko, ki se je potopila.
Grške čete zasedle Seres.
P a r i z , 5. oktobra. Agence Havas poroča iz Soluna: Grške čete so zasedle Seres in De-mirlisar v Macedoniji.____________________
Politični pregled.
—	Posvetovanje socialno demokratičnih poslancev,
ki se ;e vršilo včeraj teden na Dunaju, je bilo sklicano
na prpuročilo sodruga Daszynskega. Seja ie bila zaupna. Šlo je v prvi vrsti za skupno akcijo za mir. L)o enotnega sklepa pa ni prišlo, ker češki in poljski sodrugi zahtevajo prej svojo svobodo kot mir. Dalje zahtevajo Čehi /. meščanskimi strankami vred ne le samostojnost češkega tiaroda, marveč zgodovinsko češko kraljestvo (s trenu milijoni Nemcev), kar sc no ujema s samoodlo-čevanjem narodov. To so tako bistvene razlike, da niso mogle dovesti do skupnega nastopa. V avstrijski internacionali je to v tem trenutku žalosten pojav, zlasti je žalosten zaradi tega, ker se posamezniki pridružujejo v toliko meSčanskim programom, da s tem nastopajo proti programu socialne demokracije, ki bo morala, čim se ponudi '•gci'eu tuenutek, svoje vrste prav temeljito pregledal. Prepričani smo, da bo zavedno delavstvo rešilo to nalogo temeljito. Zdelo se nam je potrebno omeniti to posvetovanje, ker so meščanski listi poročali o tej zaupni seji. — K' posvetovanju so bili povabljeni Slovenci, Hrvati :n Ogii.
—	Zahteve ogrskih socialnih demokratov se glase:
1.	Sestav: naj se vlada izmed mož, ki uživajo zaupanje ogrskeg.i naroda, kakor tudi narodnosti. 2. Takojšnja izvedba spiošne, enake in tajne volilne pravice. 3. Takojšnji razpust parlamenta in razpis novih volitev z namenom, naj bi novi državni zbor uredil razmere med mad-žarstvom in narodnostmi, kakor tudi do novih sosednjih držav.
Zagrebška cenzura je zaplenila v tamošnjih listih izjavo Jugoslovanov o mirovnih pogajanjih, ki jo je prebral v avstrijskem parlamentu dr. Korošec.
Konec militarističnega sistema v Nemčiji. Londonske »Daily Ne\vs« sc bavijo s parlanientarizacijo v Nemčiji ter zastopajo stališče, da bi mogla taka nova ureditev pod gotovimi pogoji imeti za posledico zbliža-nje med obema vojskujočima sc skupinama. List ie mnenja, da pomeni odgovornost vlade napram parlamentu konec militarističnega sistema v Nemčiji. V zvezi z da-lekosežno reformo zveznega sveta bi nova vlada v Nemčiji v splošnem odgovarjala predpogojem, ki jih smatra predsednik VVilson za potrebne, da se konča vojna.
“■ Nemci niso hoteli v letu 1915. miru? Med »malimi interpelacijami«, predloženimi nemškemu državnemu kanclerju, je tudi naslednja zanimiva interpelacija poslanca Bauerja: »V seji bavarskega deželnega zbora z dne 24 julija 1918 je trdil neki poslanec, da je ententa ponudila že leta 1915. Nemčiji mir, kar ie pa ta odklonila. Ali je gospod kancler tako prijazen, da zavzame k temu naznanilu, ki je vzbudilo toliko hrupa in nemirov, kako stališče?« Poslanec, ki je to trdil, je bil Oaudorfer. Odgovora oziroma stališča k temu še ni.,
— Junkerska zvijača proti demokraciji. Pruski jun-kerji so začeli igrati na čisto druge strune, kakor je bila doslej njih navada. Prisiljeni po političnem preobratu, ki se je pojavil vsled bolgarske katastrofe, katera je močno presunila nemški narod in vsled neugodnih vojaških akcij na zapadnem bojišču, so se naenkrat odločili v gosposki zbornici za splošno in enako volilno pravico! Kakšen preobrat, bo vzkliknil vsakdoI Pa ne le to, izrekli so se tudi za parlamentarizacijo državne zbornice — kako je vendar to, da so postali ti pruski junkerji naenkrat tako demokratični? Čudili bi se temu, ako bi ne poznali teh vsenemških gospodov in ne vedeli, da se poslužujejo v trenotkih stiske zvijač, potom katerih potem vladajo. Ker ne morejo zabraniti parlamentarizacije, hočejo koalicijsko vlado vseh strank, ki bodo — tako menijo — izrabljalo svoje moči v nasprotujočih strankarskih tendencah, dočim bodo oni lepo ob strani resnično vladali. Na listi novega državnega kanclerja stoji princ Maks. Ali naj res hoče usoda, da bo vodil Nemčijo do demokracije ravno nemški princ? Ali bo hotel nastopiti proti vladi in stremljenju vsenemških, aneksionističnih junkerjev? In neob-hodno potrebno je, da pade v Nemčiji junkerstvo. Parla-inentarizacija je le lepa oblika, vsebino pa dobi tedaj, ko bo za vse čase strmoglavljena junkerska politika.
— Italijanski parlament se je pretečeni četrtek zopet josjhI. Ministrski predsednik Orlando se je spominjal l.ajpM j uspeh italijanskih čet ob Piavi kakor tudi naj novejših zmag zavezniških čet. Italija zasleduje s simpatijo stremljenja drugih narodov po neodvisnosti. Minister se jo spominjal ustanovitve češko-slovaške legije v Ital,ji in naglašal, da mora med Italijani in Jugoslovani obstojati odkrito in prisrčno prijateljstvo, ali pa težke diference. Italija je lojalno izbrala svojo pot in je prepričana. da obstoja tudi na drugi strani enako razpoloženje, tak) da zamorejo nastati med obema narodoma iskreni cuiošaji. Nc da bi se vdajali prevelikemu optimizmu, lahko rečemo, da so veliki dogodki zadnjih dni pribt/fli rarbde pravičnemu miru. Debata o političnem položaj.1 ie bila na željo ministrskega predsednika odgo-dena do 1 >. oktobra, ker je Orlando odpotoval na posvet državnikov entente.
— Venizelos v Sofiji. Iz Sofijo se poroča, da je pretečeni četrtek prispel tjekaj grški ministrski predsednik Venizelos, ki je imel z Malinovom dolgo komerenco, o katerj se varuje stroga tajnost.
— Ententna vojska v Macedoniji. V avstro-ogrskih vojaških krogih računajo, da šteje srbska vojska, pomnožena z jugoslovanskimi legijami, približno 120.000,
grška vojska okrog 200.000 mož. Angleži, Francozi in Italijani pa razpolagajo tudi. z znatnim številom do .550.000 vojakov.
Francija odklanja mirovna pogajanja. Vnanji odsek fr;. . iske poslanske zbornice ie~z veliko večino odobril stališče vlade, da v sedanjem trenotku nikakor ni v interni, Francije pričeti z. mirovnimi pogajanji.
V	zaželjeni deželi.*
Pr. pl. Šuklje.
I.
, Prelep, uprav veličasten je dandanes pogled na vz-dramujoči se narod slovenski! Kaka globoka sprememba od onega zgodovinskega trenotka sem, odkar je nepozabni naš voditelj Jan. Ev. Krek o pravem času in z mogočno i oko med trpeče naše ljudstvo vrgel odrešilno besedo, jugoslovansko deklaracijo! Užc je ideja pripravljena bila v naših srcih. Ko je tedaj stopila na dan, razširjala se s čudovito hitrostjo po celem slovenskem ozemlju ter zmagovito prodrla do najoddaljenejše gorske koče. V jednern glasu strnile so se vso naše želje in strankarska prizadevanja: »Dajte nam Jugoslavijo!« In tako silna je narodna volja, tako izrazita njena odločnost, da so v naprej brezuspešni vsi poskusi, ustavljati se mogočnemu ugledu narodne duše. Jugoslavijo hočemo in — dobili jo bodemo!
I lekiasno pač bode upravno ozemlje jugoslovansko, blagrovano z vso prirodno lepoto ter obdarovano z vsem naravnim bogastvom. Gorski velikani našega planinskega sveta iu divje razklano kraško gorovje na Črnogorski in srbski meji, čar gorenjskih in koroških jezer in nepopisna krasota plitviških jezer v Liki — morda najlepše, kar turistu nudi Evropa — podzemeljska čuda naših jam in sanjava krasota jadr&nskegA obrežja
— katera dežela na celem svetu se bo pač mogla meriti z našo Jugoslavijo, kar se tiče naravnega lepotičja! In prirodno bogastvo! V hrvaški in slavonski nižavi najrodovitnejše polje, po bregovih in gričkih od slovenskih goric iu znamenitega Pohorja dolj do blagoslovljene Fruške gore najlepši vinogradi, velikanske šume z neizčrpnim bogastvom hrastovega, smrečjega iu bukovega lesa, pod zemljo deloma še nedvigneni zakladi železa, premoga, svinca, živega srebra, asfalta in drugih porabnih rud in kopanin, blagotvorne toplice in zdravilni vrelci v izobilju, poleg teh naravnih bogastev pa
— sinje morje z celo vrsto izbornih pristanišč, morje jadransko, katero direktno drži proti sueškemu prekopu kot najkrasnejša cesta med evropsko celino in južno in vzhodno Azijo, vzhodno Afriko in daljno Avstralijo!
To je naše ozemlje in kako je ljudstvo, katero tod prebiva? Poznamo ga in lehko se nanj zanašamo! Skozi dolga, mračna stoletja zasužnjen in teptan ohranil je tro-imenski naš narod navzlic robstva in bolečini vendar neupognjeno svojo moč in žilavost. Le zavedal se ni svojo sile in potrpežljivo klonil je svoj tilnik pod težki iaim, ki so mu Ka nakladali sosedje, prevzetni Madžar m nemški »Herrenvolk«. Danes pa je vstal naš narod, vzbudil iz zaspanosti ga je bojni vihar, kateri sedaj pretresa vesoljni svet, zaveda se sedaj svoje lastne moči in nikdar več se ne bode klanjal nepoklicanim lerobom in neopravičenim tlačiteljem. Ves narod naš, Slovenci. Hrvatje in Srbi, združeni smo v jedili želji in zahtevi, vočigled celega sveta terjamo svojo državno in uprav no samostojnost, svojo lastno streho, svojo Jugoslavijo. Nič več, a tudi — nič manj! Tu nima mesta za kramarsko barantnje, tu ni več prostora za ono pohuljeno psevdo-diplomatiško prekanjenost, katera bi najrajši pod krinko državniške modrosti zadušila sveti plamen narodne navdušenosti s prozornim namenom, da bi dotic-nik v vročem pepelu zgorelih narodnih nad sam si pražil in cvrl svojo mastno pečenko!
Toda baš ker jc tako ornamljivo lepa ideja našega upravnega združenja, se čujejo — in to včasih s prav resne strani — pomisleki in dvomi o njeni praktični izvedljivosti. »Kako bomo pod svojo lastno upravo mogli shajati mi Slovenci, Hrvatje in Srbi,« — vprašajo oni — »mi, ki smo razdvojeni po tisočletni zgodovini, razdeljeni celo po svojih veroizpovedanjih, že dolga stoletja brez ožjega stika iu prometa, da, celo nahujskani in na' ščuvanj eden proti drugemu?« In z druge strani se zopet kdo oglasi: »No, pa recimo tudi, da so nam posreči, omisliti si tako državno in upravno obliko, s kate'ro se da shajati —• kako jo pa bomo mogli plačati sami, mi sinovi zanemarjenih in sedaj zaostalih dežel, večinoma opustošenih in osiromašenih P° grozotah svetovne vojske? Mar ne bo finančni polom naravna posledica naše samostalnosti?!«
To so pomisleki in ugovori, k torih ne kaže ošabno in prezirljvo odklanjati »a liinine«. Iz njih se poraja dolžnost, resno premišljevati o načinu, kako in pod katerimi pogoji utegnejo najbolj shajati naše dežele in njih prebivalci pod svojo novo domačo streho. Nikoli se ne bomo prerano bavili s temi temeljnimi pisanji. Torej sem opravičen i jaz, ako se lotim naloge, v tetT' članku in njegovih nadaljevalnih načrtati osnutek o bodoči naši
*	Clanko priobčujemo, ker so stvaini in utegnejo služiti za nadaljna razmotrivanja o tem vpiašanju. Seveda si pridržujemo sodbo o nacitu.	Uredn.
upravi. In ker sta uprava in ustava ozko spojeni med
seboj, se bom moral nehote dotakniti, dasi lo z mazin-cem, pfekočljivega ustavnega problema. Predobro znam, da bo moje delo nepopolno in površno stesano, polno peg in marog, nn premnogih mestih nezadostno in pomanjkljivo. Ali to me ne plaši! Dovolj, če sprožim diskusijo o stvari, ki nujno zahteva javni interes in vsestranski resni študij!
Moje razmotrivanje o upravni in ustavni obliki bodoče samostalne Jugoslavije se pa naslanja, na dvojno načelno postavo.
7. ene strani skušam namreč kot pripadnik zgodovinske smeri navrhu omislenih upravnih reform sezidati na temelju onih upravnih zasnov, katere smo prejeli od svojih prednikov ter o ^katerih znamo, da so sc istinito bile obnesle v upravni praksi. Po nepotrebnem nobenih novotarij! A žalibog, v danem slučaju, ko zidamo s tal svojo Jugoslavijo, najdemo bore malo porab-nega stavbnega gradiva v ostalinah prejšnje uprave. Kai potrebujemo? Moderno, točno, preprosto, ceneno in pošteno upravo! In kaj nahajamo? V Avstri.fi zastarelo, prekomplicirano, počasno, predrago in — vsaj v zadnjih letih ■ dokaj nagnjito upravo. Madžarska in hrvatska uprava, dasi v nekaterem pogledu morda boljša od svoje avstrijske tovarišice, ste v drugih ozirih še manje na dobrem glasu. In kaj naj porečem o oni administraciji, s kojo je avstro-ogrska monarhija bil oblagodarila s krvjo pridobljeno Bosno in Hercegovino? Ako bodo kasnejši zgodovinopisci kdaj v stanu, natančno pojasniti, iz katerih razlogov je nastala grozovita vojska, kaj vse je povzročilo največjo nesrečo, katera je sploh mogla kdaj zadeti trpeči človeški rod — morajo sc ustaviti tudi pri bosanski upravi in njenih pogubnih posledicah!
Ne, 7. upravno organizacijo, katero imamo dandanes še v naših jugoslovanskih pokrajinah, si bomo kaj malo mogli pomagati. Morda ie zgolj sodna uprava — vsaj v Avstriji — katero bomo mogli prevzeti preccj nospremenjeno. Skoraj povsod drugod trebalo bo korenitih sprememb.
Tako torej s prvim načelom, na koje se naslanja moja razprava. Drugo in poglavitno načelo se pa glasi* Hočemo demokratsko upravo in ustavo, v istini prežeto z novodobnim demokratskim duhom! Vse to pa je absolutno nemogoče brez avtonomije, brez narodne samovlade. Avtonomijo povsod: v deželi, okraju, občini! In istinito, nehlinjeno, nespačetio avtonomijo, nikakor pa ne ono spakedrano skrpucalo, kakor ga je na primer v Avstriji bila uvedla Schmerlingova nesrečna roka. Pobeljen grob ie te baže lažnjiva samouprava in za tem blestečim imenom se vam lahko skriva in gnije celo oni upravno-ustavni škandal, katerega dan za dnevom v ljubljanskem deželnem dvorcu vprizarja kranjskega deželnega odbora četveroperesna deteljica!
A kako si predstavljam to avtonomijo?
Dnevne vesti.
Oblastveno odredbe glede kurjave v letošnjem zimskem času. Odredba glede kurjave z dne 2. t. m. razglaša, da se ukrenejo varčevalni ukrepi z ozirom na u-porabo plina, elektrike in kurilnih sredstev. Množine plina, elektrčne sile in kurilnih snovi za razsvetljavo ali kurjavo prostorov itd. bodo tem potom primerno ure-iene.
~ Doktorat poljedelstva. Poljedelska šola v Berlinu iu dobila od naučnega ministrstva dovoljenje za podeljevanje poljedelskega doktorata.
Vojaško nastanitvene pristojbino bodo izplačevali "a ljubljanskem magistratu začenši s četrtkom, dne 10. °ktobra. in sicer v mestnem vojaškem nastanjevalnem uradu.
— Samomor vojaka. V ljubljansko bolnico so prepe-' bolnega infanterista Floreja. Toda, ko so ga hoteli v-iKniti z rešilnega voza, so opazili, da si je prerezal vlat *n vsled izkrvavljenja že umrl. Ugotovilo se je, daje *"a a v°iaka v smrt prevelika žalost, ker mu niso dovo-11 dopusta, da bi bil obiskal bolno ženo.
<l,f>m~i ,0t,vorltev šol na Goriško-Gradiščan-
mpcpL ^ s,e °bjavlja, da se v pevi polovici
meseca novembra t. l. otvorijo vVkneženi
Lv ^ K !°nradl^anski vse ljudske in sred-jt sole z neruskim, italijanskim in slovenskim učnim jezikom. Vpisovanja se bodo vršila potom dopisnice na ravnateljstvo dotične šole ka-rohtvf ,10ie obiskovati- z navedbo podatkov o šole O^pristojnosti in zadnje doslej obiskovane /.ene srednjfJg- °ktobra 1 •• v konvikte, pridrti-z nemškim c £	’ j- c. kr. realna gimnazija
skim učnim jezikn Jeah!a gimnazija z italijan-slovenskim učnim •’ c' kr- državna gimnazija s teljišče z mešanim Jezikom> c. kr. žensko uči-slovenskim učnim ie^ii moško učiteljišče s moško učiteljišče z itS" ki£°!d ter c; kr' v Gradišču) se bodo sprejemaff ie^n^1 nega zavoda. Prošnji, katero je vložit"?ri ?av" "ateljstvih konviktov v Gorici oziroma v Gradišču, je priložiti zadnje šolsko izpričevalo iti Potrdilo o obisku šole v šolskem letu 1918/19. ^r ubožni list. Roki za izpite se bodo naznanili
— Stavka vseh dunajskih gledaliških igralcev. Na
petkovem shodu krajevnih zvez dunajskih gledališč so igralci sklenili, da prično stavkati v vseh privatnih dunajskih gledališčih. V soboto pa so se pobotali s podjetji.
— Poslanec Stančk in sodrng Mabcrinann častna meščana mesta Prage. Iz Prago poročajo: Praški mestni svet predlaga na prihodnji seji občinskega sveta, da izvoli poslanca Stančka in sodruga Habermanna za čdstna občana mesta Prage.
— Streli na ženitovanjsko družbo. Na
- Zgornjem Avstrijskem so irneli v neki gostilni tri ženitovanja. Odigral se je tamkaj tudi neki krvni prizor, ki še ni pojasnjen. Popoldne je popivaj malo preveč poljski orožnik Avsterliuber. Zvečer je prišel ravnotisti s puško in ženito-vanjski gostje so opazili, da ima petelina pri puški napetega. Ko je gozdarski pristav Dittelba-clier izpodil orožnika iz hiše, je ta oddal strel, ki je pristava zadel v levo rame. Drugi strel je oddal v kuhinjo in tretjega na družbo, nahajajočo se v sobi. Gostilničar je bil pri tem ustreljen. Po tem dejanju je šel orožnik k svoji ljubici in se ulegel. Zjutraj so ga zaprli.
— Skupščina zagrebških uradnikov, učiteljev in nameščencev. Minulo nedeljo sc je vršila v Zagrebu skupščina mestnih uradnikov, učiteljev in nameščencev. Po dolgi debati, v kateri sc jc oglasila cela vrsta govornikov, je bila sklenjena resolucija, ki zahteva, da se poviša omenjenim uslužbencem temeljna plača za 100 odstotkov, vojna doklada pa na 100 odstotkov. Poleg tega se jim mora dovoliti posojilo za življenjske potrebščine, ki naj se vrne po vojni.
— Boji na ogrski meji. »Budapesti Hirlap« poroča iz Sopronja, da je hotela ogrska obmejna policija med Vimpacom in Neufeldom ustaviti avtomobil, v katerem sta sedela neki nadporočnik in neki civilist, da bi ga preiskala radi živil. Auto se pa ni ustavil in častnik je zaklical finančnemu stražniku: »Cesarski častnik! Mi ne-tihotapimo!« Ker se auto še ni ustavil, je ustrelila straža proti pneumatiki koles, da bi ustavila avtomobil na ta način. Zadela ni; a v odgovor je dobila od nadporočnika pet strelov po vrsti iz revolverja, ki pa tudi niso zadeli. Stvar so naznanili ministrskemu predsedniku, laki boji se dogajajo na meji dnevno ...
— Brezžična zveza s Sidneyent. Znamenitemu fiziku Marconiju se jo posrečilo vzpostaviti med Italijo in mestom Sidneyem v Avstraliji direktno brezžično zvezo. Oddaljenost znaša več kot 20.000 kilometrov.
Razne male vesti. Po poročilu »Daily Expressa« se more ceniti število med vojsko padlih na 10 milijonov mož. — V Ztlrichu je sedaj ktirs marke za 40 in kurs krone za 60 procentov nižji kot pred vojno. Nemci so torej povsod na boljšem! — Po poročilu nemškega di žavnega statističnega urada doseže le ena četrtina i industrijskih delavcev starost 40 let, drugi umrejo pre- i ie. — Prva vojna kuhinja je bila otvorjena te dni v du- j najskem Pratru. Nahaja se v prostorih gostilne »Pri bc- j icrn volu«, in jesti sme v ujej vsakdo, kdor to pravočasno ; naznani. Priglasiti se more tudi telefonično na št. 43.119.
— Prva številka novega lista tinskih socialistov je izšla, j
*	I o finskih poročilih jc doslej 26.000 oseb radi revolucijskega delovanja v zaporu, 22.000 jih je bilo že obsojenih, 4000 pa še ne. — Berlinski listi poročajo, da so
j našli v bruselskem gozdu umorjene častnike nemške j armade. Pri truplih so našli listke z naslednjimi napisi: j | »Gott strafe Deutschland! Die Belgen tun dasselbe!« ! j Nemški poveljnik v Bruslju je izdal ukaz, da naloži me- I i stu koutribucijo, če sc ne oglasijo morilci sami. — Nemci I so iztisnili iz Belgije po kontribucijah že 2000 milijonov mark. Potem ni čuda, da jih Belgijci sovražijo. Iz Berlina poročajo: V uradu za zatiranje vojnega oderuštva so ugotovili, da so prodali pomožni uradniki cele vagone blaga pod roko. Torej to berlinsko zatiranje vojnega oderuštva se je popolnoma posrečilo...?!
— Razne drobne vesti. Pri letošnjem zapisovanju v nemško šolo v Nemili-Filipovu se ni Priglasil niti eden učenec. Solo so morali zapre-
K nekemu moravskemu kmetu je prišel ganski jud ter mu ponudil za cent pšenice 1200 kron (čitaj in pomni: dvanajststo kron!). Kmet ga je spodil iz hiše. Prav je imel! Tako .‘n morali podpirati povsod kmetje boj proti vojnim oderuhom. A ti so bele vrane... — Iz Sonje poročajo na Dunaj, da je proglasil vodja kmetov Stambulovinski, ki je bil izpuščen te dni skupaj z mimstiom Genidievom iz ječe, v Vidina bolgarsko republiko. Vest se še ne potrjuje.
Peti dnevnik češko-slovanske socialne demokracije začne izhajati od Novega leta v Ostravi. Tamošnji tednik »Dueli Času« izpremene po sklepu zadnje zaupniške konference na Ostrav-skem v dnevnik. Drugi štirje dnevniki so še: »Prdvo Lidu« v Pragi, »Nova Doba« v Plznju, >Dčlnicky Dennik« na Dunaju in »Rovnost« v Brnu. — Češkoslovanska stranka je kupila tudi svoj drugi hotel — v Ostravi. Kupljen je bil ho-1 el Guittuera in sosedni objekti na kolodvorski
cesti v Ostravi. Prvi hotel se nahaja v Pragi. — »Vorwarts« prinaša oklic finskih socialistov /. ozirom na kraljevsko komedijo na Finskem. Ta pravi, da ne morejo priznati Finci kralja, ki bi prišel na tak način na prestol. Apelirati se mora na ljudstvo. Kralj brez soglasja ljudstva ni in ne bo vredno ničesar. Deželni zbor ne zastopa ljudstva, v njem ni z eno izjemo, nobenega socialnega demokrata in ta ne more odločeval o ustavnem vprašanju.
Iz govora državnega kanclerja.
Berlin, 5. oktobra.
V dai ašnji seji državnega zbora je imel novi državni k i.icler, badenski princ, naslednji govor:
Ne da bi kaj pred javnostjo prikrival, hočem razložiti v državni zbornici načela, ki bodo za moje odgovorno uradovanje merodajna in po katerih hočem voditi svojo vlado. 1 a načela sem sprejel sporazumno z zveznimi vladami in voditelji večinskih strank. Ne vsebujejo le mojega lastnega prepričanja, ampak tudi prepričuje velikega dela nemškega ljudskega zastopstva, torej nemškega naroda. Ramena posameznikov so prešibka, da bi mogla nositi strašno odgovornost, ki jo ima v sedanjem času vlada. Le, ako sodeluje pri tvorbi svoje usode v kar največjem obsegu tudi narod, more prevzeti vodilni državnik svoj delež pri vladanju v službi naroda in domovin'’:. Za tak način vladanja sem se odločil še posebno zato, ker so prišli v novo vlado tudi merodajni zaupniki delavstva. V tem vidim poroštvo, da je vlada nositeljica zaupanja širokih slojev naroda, in kar danes tukaj izjavljam, je govorjeno v imenu nemškega naroda.
Program večinskih strank, na katere se opiram, vsebuje naj d rej točko, po kateri priznavajo večinske stranke odgovor bivše državne vlade na papeževo noto z dne 1. avgusta 1917 in ki vsebuje dalje nepogojno priznavanje sklepa državne zbornice z dne 19. julija istega leta. Program izreka pripravljenost, pridružiti se splošni zvezi narodov na podlagi enakopravnosti vseh, močnih in -šibkih. Brlgijo je treba popolnoma obnoviti in da naj se ji tudi odškodnino. Doslej sklenjene mirovne pogodbe ne smejo biti nikaka ovira za splošen mirovni sklep. V baltiških deželah, v Litovski in Poljski naj se izvolijo na široki podlagi ljudskega zastopstva.
Glede notranje politike sem zavzel jasno in trdno stališče. Na moj predlog so bile poklicane večinske stranke za moje neposredne svetovalke. Največ važnosti sem i polagal te nu, da stoje člani nove vlade na stališču pra-i vičnega miiu, neodvisno od vojnega položaja. Gospodje.
1 prepričan sem, da ustroj današnje vlado ni začasen, in j da so tudi v miru ne bo mogla več sestaviti vlada, ki se i no bo opirala na državni zbor in ki ne bo Jemala iz tega j vodilno može. Vprašanje volilne pravico na Pruskem Je j obenem tudi nemško vprašanje in ne dvomim, da bodo | sledile tudi druge zvezne države, ki še zaostajajo v raz-| V0J11 svojih ustavnih razmer, odločno pruskemu zgledu.
Nemška vlada bo delala pri mirovnih pogajanjih na | to, da se sprejmejo v pogodbe predpisi o delavskem var-st\u in dela>skem zavarovanju, ki bodo obvezni za pogodbo sklepajoče države v tem zmislu, da uvedejo v svojih deželah v najkrajšem času minimum istovrstnih ali ■ vsaj istovrednili uredeb v varstvo življenja In zdravja j kakor tudi preskrbo delavstva v slučaju bolezni, nezgod In invalidnosti. Pri posvetovanjih v tem vprašanju računam na strokovnjaške svete delavskih zvez kakor tudi j podjetnikov.
2e več kot štiri leta divja krvavi ples, ki nas je za-| Pletel proti svetu številnih sovražnikov in strašne so i žrtve, duševne in telesne, ki jih je doprinesej in pretrpel nemški narod v obrambo nemške svobode. Vendar smo pripravljeni doprinašati za svojo čast in svobodo še na-daljne težke žrtve. Na zapadu divja že cele mesece strašna. morilna bitka. Toda zahvala gre le neprimernemu junaštvu naše armade, da je ostala fronta nezlomljiva.
Sporazumno /. vsemi poklicanimi činitelji v državi in s pritrditvijo naših zaveznikov sem naslovil v noči na 5. oktobra na predsednika Zedinjenih držav s posredovanjem Švice noto, v kateri ga prosim, naj povzame iniciativo za dosego miru in naj v to svrho stopi v zvezo z vsemi vojujočimi državami. V svojih resolucijah Je podal predsednik Zedinjenih držav program za splošni mir, in ta program tudi mi lahko vzamemo kot podlago za pogajanja.
Vse, kar hočem, je pravičen trajen mir za celokupno človeštvo. Verujemo, da bo tak mir tudi za blagor naše lastne domovine najtrdnejši steber. Med narodnimi in mednarodnimi obveznostmi ne vidim z ozirom na mir nobenih razlik. Upam, da bo razumel predsednik Zed -njenih držav našo ponudbo tako, kot jo razumemo sami. in čo se zgodi to, potem se odpro za nas kakor tudi naše nasprotnike duri skorajšnjega častnega miru.
Zadn e vesti.
Mirovna ponudba centralnih držav.
Dunaj, 5. oktobra. Avstro-Ogrska, Nemčija in Turčija so sklenile v svrho, da se sklene splošno premirje, in da se uvedejo mirovna pogajanja, stoj)iti potom vlad, katerim je pover-
jetio interesno zastopstvo v Zedinjenih drža-vah severoameriških do predsednika Zedinjenih držav. V izvedbi tega sklepa je dobil av-stroogrski poslanik v Stockholmu včeraj od vnanjega ministra brzojavno naročilo, da naj zaprosi švedsko vlado, da odpošlje dne 4. oktobra to-le brzojavko gosp. predsedniku Wil-sonu: »Avstroogrska vlada, ki je vodila vojno vedno le kot obrambno vojno ter pokazala opetovano svojo pripravljenost, končati krvo-prelitje ter priti do pravičnega in častnega mini, se obrača do predsednika Zedinjenih držav ameriških s predlogom, da naj z njo in njenimi zavezniki sklene takojšnje premirje na kopnem, na morju in v zraku ter neposredno nato prične s pogajanji o sklepu miru, za kateri naj bi tvorilo podlago 14 točk poslanice g. predsednika Wilsona na konvresu dne 8. januarja 1918 ter štiri točke iz govora g. predsednika Wil-sona z dne 12. februarja 1915, pri čemer naj bi sc oziralo tudi na izvajanja gosp. predsednika z dne 26. septembra 1918.«
Dunaj, 5. oktobra. Napovedani mirovni korak centralnih držav je bil danes izvršen. Centralni državi sta storili ta korak v medsebojnem sporazumu in se jima je pridružila tudi Turčija. Avstro-ogrska je potom španske vlade, Nemčija preko Nizozemske storila demaršo pri Wilsonu ter izrekla pripravljenost, sprejeti njegovih 14 točk ter se pogajati na tej podlagi in na podlagi poznejših teh njegovih točk. Obenem so centralne države predlagale premirje.
Veliko češko narodno zborovanje.
Praga, 6. oktobra. Za prihodnji torek je sklicano v Prago velevažno zborovanje češkega Narodnega sveta. Zborovanja se udeleže vsi češki državni in deželni poslanci s Češke, Moravske, Slezije in iz Slovaške, nadalje češki člani gosposke zbornice, vsi okrajni zastopi, učenjaki, literati in časnikarji. Pričakuje se, da se bo razprava vršila v zmislu zadnjih govorov čeških poslancev v parlamentu. Z ozirom na to zborovanje je načelnik Češkega svaza, poslanec Stanek, interveniral pri zborničnem predsedniku dr. Grossu, da se za torek sklicana seja poslanske zbornice odgodi. Dr. Gross tej želji ni mogel ustreči, ker je seja že sklicana, pač pa bo seja zgolj formalna. Praškega zborovanje se udeleže tudi jugoslovanski in poljski poslanci..
Cesar Viljem armadi in mornarici.
Berlin, 6. oktobra. Cesar Viljem je izdal oklic svoji armadi in mornarici. Zahvaljujoč se obema za izredno hrabrost v boju za domovino, pravi cesar nadalje: Sredi težkega boja se je zrušila macedotiska fronta. Vaša fronta je neupogljiva in bo taka tudi ostala. V sporzumu s svojimi zavezniki sem sovražniku še enkrat ponudil mir. A sklenili bomo le časten mir; to smo dolžni junakom, ki so dali svoje življenje za domovino, to smo dolžni tudi našim otrokom. Je-li bomo odložili orožje, še ne vemo. Dotlej pa ne smemo omagati. Trenotek je resen. A v zaupanju na našo moč smo močni dovolj, da branimo našo ljubljeno domovino.
General Franchet hoče prodreti do Budimpešte.
Ženeva, 6. oktobra. Poveljnik ententne balkanske armade, general Franchet, se je v razgovoru z dopisnikom »Secola« o svojih načrtih izjavil tako-le:	Proti	Bulgariji končane
operacije bomo z isto silo nadaljevali proti Avstroogrski ter upamo na enak uspeh. Prodirali bomo v smeri na Budimpešto. Moje -ezer-ve so še intaktne. Armada hrepeni po tem, da bi postala deležna slave srbske armade.
Dogodki v Buigariji.
Sofija, 5. oktobra. Včerajšnja seja sobranja, na kateri so govorili zastopniki vseh strank, je trajala do poznega večera. Ministrski predsednik Malinov je podal zahtevana pojasnila. Končno je bil soglasno sprejet naslednji dnevni red: Ker je ministrski predsednik obrazložil vzroke, vsled katerih se je sklenilo premirje z ententniini državami, odobrava sobranje postopanje vlade in prehaja na dnevni red. Sobranje se je na to odgodilo do 15. oktobra.
Sofija, 6. oktobra. Predno je kralj Ferdinand podpisal listino za odpoved, je sprejel voditelje strank, ki so vsi odobravali njegov sklep, da se odpove prestolu. Kralj Ferdinand je včeraj zapustil Bulgarijo. Novi kralj Boris III. je podpisal svoj prvi ukaz, ki odreja demobilizacijo bulgarske armade.
Novi možje v Nemčiji.
Berlin, 5. oktobra. Wolffov urad poroča: Državni poslanci Grober, Scheidemann in Erzberger so imenovani za državne tajnike
brez portfelja. Poslanec Bauer je imenovan za državnega tajnika v novo ustanovljenem državnem delovnem uradu. Državno tajništvo vnanjih zadev in tajništvo državnih kolonij je poverjeno dr. Solfu.
Rusija odpovedala brest-litovsko pogodbo.
Berlin, 6. oktobra. Ruska sovjetska vlada je poslala Nemčiji noto, v kateri izjavlja, da brest-1 itovska mirovna pogodba več ne obstoja. Nemčija se ne pomišlja, da se vzhodno vprašanje uredi na splošni mirovni konferenci. Ruski vladi pa se priporoča, da se naj dotlej drži gospodarskih dogovorov brest-Iitovske pogdobe.
Upanje na skorajšen splošen mir.
Rotterdam, 6. oktobra. Londonski »Daily Tclegraph« poroča iz Newyorka, da so v nadi na skorajšen splošen mir mirovni papirji na tamošnji borzi izredno poskočili, vojni papirji pa rapidno padli. Množe se stave, da bo mir sklenjen še pred božičem. »Newyork VVorld« pa svari, naj sc prebivalstvo nikar ne udaja upanju na skorajšen konec vojne.
Grey zopet na političnem torišču.
London, 6. oktobra. Bivši ministrski predsednik lord Grey bo dne 10. oktobra govoril na velikem shodu v Londonu o Wilsonovi politiki z ozirom na zvezo narodov. To je prvič, da Grey po svojem odstopu leta 1916. zopet nastopi v javnosti.
Italijanski vojni cilji.
Lugano, 6. oktobra. »Tribuna« piše: Stojimo pred koncem vojne. Za Italijo je samo-obsebi umevno, da mora obdržati svojo najvažnejšo kolonijoTripolitansko.Naši vojni cilji so v principu isti kakor leta 1917.; v praksi pa niso več isti.
Boji na azijskem bojišču.
London, 6. oktobra. S palestinske fronte se uradno poroča: Severno Damaska je naša kavalerija vjela 15.000 Turkov in Nemcev. Od početka operacij dne 18. septembra smo vjeli 71.000 ter vplenili 350 topov. Med ujetniki se nahajajo poveljniki 16., 19., 21. in 53. divizije, 206 nemških in avstroogrskih častnikov ter 3000 nemških in avstrijskih vojakov.
Atentat na nemško policijo v Varšavi.
Varšava, 5. oktobra. Neznani storilci so na javni cesti ustrelili vodjo nemške policije komisarja Schultzeja. Tudi na druge policijske funkcionarje so streljali.
Strašna eksplozija v Morganu.
N e w y o r k , 6. oktobra. Danes zjutraj se je v skladišču granat pri Morganu pripetila strašna eksplozija. V okolici več milj daleč se je stresla zemlja. Požar je bil tako grozen, da se požarna bramba ni mogla približati mestu. 60.000 prebivalcev je ubežalo iz mesta. Vse ceste so polne beguncev. Detonacija granat se je slišala do Ne\vyorka. Število ponesrečenih ni znano.	__________
Umetnost in knfiževnost.
Narcdno gledališče v Ljubljani. V soboto zvečer so v tretje igrali »Divjega lovca«. Kar srno povedali o prvih dveh predstavah, velja tudi za to tretjo predstavo. Igralci so se potrudili, da so vlogam primerno prav dobro igrali. Sinoči je bila na odru, tudi že v tietje, »Morala gospe Dulske«. Tudi o tej smo že pisali. To je satira, igra, ki bo ponovno napolnila gledališče in vzbujala splošno pozornost pri našem občinstvu. Igra je, kakor nalašč zanj. Danes zvečer se predstavlja »Laterna«, delo slavnega češkega pisatelja Jiraseka.
Akademija. V torek, dne 8. t. in. zvečer sc za C abo-nement ponovi »Akademija« s popolnoma novim sporedom. Fr v. kr at poje pri naši operi anganževana pevka gdč. Rezika Thalerjeva in sicer domačega skladatelja Oskarja Deva »Ptičko«« in »Kanglllco« ter arijo iz opere »Manon«. Prvikrat nastopi članica orkestra gdč. A. Dou-bravska, absolventinja praškega konservatorija. Predna-šala bo na harfi Trnečekove: Varijacije na »Veseli tema«. O. operni pevec .Jcsip Drvota, ki ga dosedaj tudi še nismo čuli, poje znano »Serenado« Antona Lajovica in Malatovo skladbo: »Což ne reki ti zrak muj...« O. Debevec poje: Ar.ijo iz Verdijeve opere »Traviata«. 1. Ira-viata. 2. Lajovic: Mesec v izbi. 3. Schumann: Hidalgo. Gdč. Pirkova-Igorova poje: Škerjanc M. »Pesem«. Caj-kovskij: »To bilo jo v prvi pomladi« in Viteslav Novak: »Slovaška pesem«. Gounodovo »Avo Marija« bosta pred našala gdč. Doubravska na harfi in g. Franzot na gos i . Pela bo gdč. Thalerleva. Domačin g. Levar poj »Skoz okno moje...« in Zajc »Sala magglore (ve.mcuan-ska pesem) gdč. Cirila Medvedova: Novak V. “Gorska balada« in Karl Love »Zvonarjeva hči« in g. Zathey:: Rublnstcin »iskri so rosa« in Musorgskij »Balada Me-fista o bolhi«. Vodstvo Narodnega gledališča, ki želi s
prirejanjem takih akademij poglobiti v občinstvu ume-vanje_ glasbene umetnosti in predvsem domačih skladb ter s tein tudi našim umetnikom dati priliko širšega udejstvovanja, se zaveda, da je tudi s to drugo akademijo ostalo v pravi smeri. Nadeja se, da bo občinstvo gotovo znalo ceniti njegov cilj. Akademija se prične točno ob pol 8. zvečer. — \ sredo zvečer za abonement A »Morala gospo Dulske«.
Aprovizacija.
Krompir za II. okraj. Stranke H. okraja prejmejo krompir v torek, dne 8. t. m. in v sredo, dne 9. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je ta-Ie red: v torek, dne 8. t m. dopoldne od 8. do 9. štev. 1 do 130, od
9.	do 10. št. 131 do 260, od 10. do II. št. 261 do 390, popoldne od pol 2. do pol 3. št. 391 do 520, od pol 3. do po!
4.	št. 521 do 650, od pol 4. do pol 5. št. 651 do 780, od pol 5. do poi 6. št. 781 do 910. V sredo, dne 10. t. m. dopoldne od 8. do 9. št. 911 do 1040, od 9. do 10. št. 1041 do 1170, od 10. do 11. št. 1171 do 1300, popoldne od pol
2.	do pol 3 št. 1301 do 1430, od pol 3. do pol 4. št. 1431 do 1560, od pel 4. do pol 5. št. 1561 do 1690, od pol 5. do pol 6. št. 1691 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 5 kg krompirja. Kilogram stane 34 vinarjev.
Zeljnate glave za V. okraj. Stranke V. okraja prejmejo zeljnate glave na zelena nakazila za krompir, v torek, dne 8. t. m. v deški šoli na Ledini. Določen je ta-Ie red: dopoldne od 8. do 9. št. 1 do 160, od 9. do 10. št-161 do 320, od 10. do 11. št. 321 do 480, popoldne od pol
2.	do pol 3. št. 481 do 640, od pol 3. do pol 4. št. 641 do 800, od pol 4. do pol 5. št. 801 do 960, od pol 5. do pol 6. št. 961 do konca. Stranke dobe lahko do 500 kg zeljnatih glav. Kilogram stane 56 vinarjev. Stranke, ki žele več k^t 500 kg zeljnatih glav, naj se prijavijo v uradu mestne aprovizacije na Poljanski cesti št. 13, L nadstr.. da, se mu dostavi na to zelje na dom.
Trgovci se vabijo naj se zglase v torek dne 8. t. m. ob devetih dopoldno v mestni posvetovalnici na magistratu, kjer dobe nakazila za moko.
Razno.
* Na potu v Damask. Angleži so prišli na svojem zavojevalnem pohodu proti Turčiji v Palestini že v okolico Tiberijskega jezera. Tam doli ob Genezareškem jezeru so živeli ob Kristusovem času samotarski tihi ribiči, ki so hodili pozneje po svetu in zgovorno oznanjali nove nauke. Od večerne strani jezera pelje pot gor v Nazaret, v rodno mesto odrešenikovo. Sedaj se bije tam osma križarska vojna proti Turkom in zopet bo enkrat zavojevana sveta dežela, kakor za časa Barbarosse in Riharda Levosrčnega. Angleži so pravkar zavzeli Damask. V času apostolov je šel Savel v Damask, »bruhal je smrt in grozo proti apostolom gospodovim«, toda tu ga je osvetlil naenkrat žarek z neba in padel je na zemljo. Od te ure datje jc bil Savel Pavel in kristjani so imeli mir pred njim. Tako^ nam pripovedujejo v zgodovini apostolov. Sedaj pa divja vojna od Gene-zareškega jezera severno Kafarnavma v smeri proti Damasku. Človeštvo ne bi imelo prav nič proti temu, ako bi se zgodil tudi sedaj tak čudež in bi se spremenil vsak vojni Savel v mirovnega Pavla. Celo človeštvo naj se spremeni v Pavla, da bi imeli vsi narodi mir pred zlobnimi Savli.
: Kaj so lahko zasluži pri bonbončkih. Trgovec Krnil Gross je bil obsojen od šlezi.iske davčne oblasti na denarno kazen 378.664 kron, kor je naznanil svojo dohodke pri bonbončkih na le 80.000 kron in jc hotel torej ogolju-fati državo pri osebni — in vojni dohodnini. Gross se je pritožil na upravno sodišče, češ, da je imel na Ogrskem velike izgube, ko ni mogel dobiti mnogoštevilnih zahtev iz predvojskinih časov nazaj. Davčna oblast je bila pa tega mnenja, da so Grossovi dohodki, tudi če bi se ozirali na one izgube, še vedno veliko večji kot naznanjenih 80.000 kron in upravno sodišče je pritožbo zavrnilo.
*	»Očenaš kapitalistov. Francoski socialist Pavel Latargue je napisal za agitacijo med delavstvom naš kapitalistov«, ki se glasi: »Oče naš, kapital, ki si na zemlji, vsegamogočni bog, ki menjavaš rokam tek in prc-dirjaš skale, ki deliš posamezne svetovne dele m vežeš narode s skupnimi verigami, tvoritclj blaga m življenja, ki ukazuješ delavcem in kapitalistom, naj sc zgodi tvoja volja in tvoje kraljestvo naj pride na zemljo! Daj nam danes'mnogo kupovalcev, ki naj pokupijo naše dobro in slabo blago! Daj nam lačnih delavcev, ki bodo delali najslabša dela za najnižje mezde, ne da bi k;.' zinili! Daj nam neumnežev, ki se bodo vsedli na limanice naše reklame! Daj, da bi nam poplačali svoje dolgove vsi naši dolžniki! Ne pripelji nas v ječe, ampak osvobodi nas od hudega bankerota in daj nam večne rente! Amen
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip P e t e i a n.
Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani.