Konec klavrne zgodbe o prispevkih za manjšino Nova slovenska vlada prihodnji teden? Z obnovo starega pristanišča v Trstu ne bo nič Primorski št. 50 (20.678) leto LXIX. Veliko dejanje skromnega papeža Martin Brecelj Sinoči je papež Benedikt XVI. odstopil. Kot je sam pojasnil, se je s položaja poglavarja Rimskokatoliške cerkve umaknil zaradi starosti in šibkega zdravja. Sicer pa se najbrž ni v tej vlogi nikoli popolnoma znašel. Joseph Ratzinger je pač po svojem nagnjenju bogoslovec in učitelj, medtem ko krmilo Cerkve zahteva predvsem voditelja. To še zlasti v sedanjih zgodovinskih razmerah, v katerih katolištvo in sploh krščanstvo po eni strani doživljata zmagoslavje, po drugi strani pa globoko krizo. Po podatkih ameriškega Pew Foruma so kristjani danes največja verska skupnost na svetu. Štejejo približno 2,2 milijarde ljudi ali 32 odstotkov svetovnega prebivalstva, Rimskokatoliška cerkev pa združuje približno polovico vseh kristjanov. In vendar je mogoče v krščanskem in še zlasti v katoliškem svetu ta čas zaznati vse obsežnejše pojave verske mlačnosti ter nevere. To je najbrž treba povezati z usodo zahodne civilizacije, ki je po eni strani osvojila planet, po drugi strani pa v svetu, katerega je vodila k združitvi, vse bolj izgublja vodilno vlogo. Sicer pa zakaj bi jo morala obdržati? Mar ne bi bilo to v nasprotju z njej lastnimi načeli? In kakšen naj bo v takšnem svetu odnos krščanstva, ki je duša Zahoda, do drugih verstev? Kaj pa do neverujočih? Mar ni preraščanje stare religioznosti posledica splošnega človekovega kulturnega razvoja? Kristjani večkrat dajejo vtis, kakor da se ne znajdejo v svetu, ki so ga sami pomagali zgnesti. Tako je krščanska resnica o bo-gupodobnosti slehernega človeka nedvomno pomagala zgodovinsko uveljavljati načelo o svobodi in enakopravnosti vseh ljudi ne glede na vero, prepričanje, narodnost ali spol. In vendar kaže, da ima zlasti Rimskokatoliška cerkev težave z uveljavljanjem tega načela v svoji sredi, ko recimo zavrača žensko duhovni-štvo, pa tudi ko ohranja togo mo-narhično ureditev ... Na te in podobne probleme je najbrž mislil lani umrli kardinal Carlo Maria Martini, ko je v svojem poslednjem intervjuju zatrdil, da je Cerkev 200 let za časom in da mora na pot korenitih sprememb. Vse to dobro pozna tudi Joseph Ratzinger. S svojim odstopom s papeževega prestola je povedal, da izzivom ni kos. A s tem dejanjem je po drugi strani tudi pokazal, da Cerkve ne vodi nujno dosmrtni monarh. Bo to dovolj za nov začetek? dnevnik PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu PETEK, 1. MARCA 2013 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , vatikan - Začelo se je t.i. obdobje praznega papeškega sedeža Benedikt XVI. uradno sklenil vodenje Cerkve VATIKAN - Papež Benedikt XVI. je včeraj ob 20. uri uradno zaključil svoj pontifikat. Kot prvi papež po 600 letih je odstopil s položaja. Prav ob tej uri so se tudi zaprla vrata papeške rezidence v Castel Gan-dolfu, kamor se je umaknil nekaj ur prej, zapustila ga je tudi švicarska garda. V Vatikanu se je začelo t.i. obdobje praznega papeškega sedeža. Prav tako ob 20. uri je kardinal kamerleng, državni tajnik Tarcisio Bertone zapečatil papeško stanovanje v tretjem nadstropju apostolske palače ter dvigalo, ki vodi do njega. Tako bo ostalo do izvolitve novega papeža. Na 11. strani Gabrovec o Slovencih, ki so volili Grilla Na 3. strani 1 | • v • • V primežu recesije Na 4. strani Združitveni kongres tržaške in goriške CISL Na 12. strani Kaj nam pomenita Glasbena matica in SCGV Emil Komel? Sestavljenja prikazuje papeža, kako blagoslavlja vernike v Castel Gandolfu, in obred zapiranja vrat ob koncu pontifikata ansa šepet ulice Montecchi / 18 vileš-gorica - Včeraj obisk gradbišča Avtocestni odsek bo nared do jeseni sporočilo uredništva in založnika Grafične spremembe PD in zahvala raznašalcem Na današnjem Primorskem dnevniku vsakdo lahko opazi manjše grafične spremembe. Gre za odločitev založniškega podjetja, da se dimenzije časopisa prilagodijo drugim dnevnikom, ki izhajajo v tako imenovanem formatu »tabloid«. Odločitev so narekovali tehnični razlogi, med temi predvsem format papirja, ki je na razpolago na tržišču in na katerem je tiskan dnevnik. Podjetje pri tem računa tudi na pomemben prihranek, kar je v kritičnem trenutku, ki ga doživljamo, vse prej kot zanemarljivo. Poleg navedenih se v časopis postopno uvajajo še druge grafične spremembe, z namenom, da se dnevnik osveži in čim bolj prilagaja potrebam bralcev in naročnikov. Spremembe se bodo uvajale postopno, v skladu z zmogljivostmi redakcije in osebja tiskarskega oddelka, ki je zaradi krize neizbežno okrnjeno. Izkoriščamo priložnost, da se ob tem javno zahvalimo vsem mnogim raznašal-cem Primorskega dnevnika, ki so v neprijaznih zimskih razmerah v zadnjih tednih vestno skrbeli za to, da so naročniki prejeli časopis na svoje domove. Ni šlo brez zatikanj, vendar se moramo predvsem požrtvovalnosti raznašalcev zahvaliti, da so bili problemi omejeni na minimum. Podjetje DZP-PRAE in Uredništvo Primorskega dnevnika 9771124666007 2 Petek, 1. marca 2013 ALPE-JADRAN / zaščitni zakon - Pričakovana odločitev deželne vlade »Okleščeni« prispevki za slovensko manjšino TRST - Deželna vlada je dokončno odobrila državne prispevke slovenski manjšini iz sklada manjšinskega zakona. Šlo je le za golo formalnost in dejansko za potrditev predloga posvetovalne komisije za slovensko manjšino, ki je na zadnji seji še zadnjič ugotovila, da Dežela FJK s svojim denarjem ne bo pomagala manjšinskim kulturnim ustanovam. Sklep deželnega odbora, ki ga je predlagal odbornik Elio De Anna, je zadnje dejanje klavrne zgodbe s prispevki za lansko leto, ki sta jih prej Berlusconija in nato Montijeva vlada krepko znižali. Ne samo to. Dežela je tudi »vnovčila« 400 tisoč evrov, ki jih je svoj čas anticipirala Slovencem spričo proračunskega reza, za katerega se je odločil finančni minister Giulio Tremonti in ki ga je Montijeva vlada v celoti potrdila. Prispevkom t.i. slovenskim primarnim organizacijam je treba dodati denar za srednje in manjše organizacije ter 300 tisoč evrov (vsaki po 150 tisoč), ki jih kot referenčni manjšinski zvezi v skladu z deželnim zakonom (denar je sicer državni) dobita Svet slovenskih organizacij ter Slovenska kulturno-gospodarska zveza. Enaindvajset slovenskih kulturnih ustanov, organizacij in zvez je stopilo v leto 2013 s primanjkljajem, ki skupno znaša okoli 1,3 milijona evrov. To se že krepko pozna v delovanju organizacij in njihovih uslužbencev (nekateri od njih so v dopolnilni blagajni). V tem letu se manjšini s finančnega vidika morda obetajo nekoliko boljši časi, seveda če ne bo zamud in zapletov pri izplačevanju 5,3 milijona evrov javnih prispevkov. RAZDELITEV PRISPEVKOV IZ ZAŠČITNEGA ZAKONA USTANOVE PRISPEVEK 2011 v evrih PRISPEVKI 2012 v evrih Prae (Primorski dnevnik) 482.400 373.860 Goriška Mohorjeva 211.700 164.066 Novi Matajur 180.000 139.500 Mladika 71.000 55.025 Most (Čedad) 111.100 86.125 Založništvo tržaškega tiska (ZTT) 63.500 49.213 Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) 241.700 187.318 Slovensko stalno gledališče (SSG) 560.000 434.000 Narodna in študijska knjižnica (NŠK) 322.000 249.550 Glasbena Matica 798.000 618.450 Glasbeni center E. Komel 231.800 179.654 Zveza slovenskih kulturnih društev 199.800 154.845 Slovenska prosveta 66.900 51.848 Zveza slovenske katoliške prosvete 66.900 51.848 Združenje slovenskih športnih društev v Italiji 202.700 157.093 Kulturni dom-Gorica 100.400 77.810 Kulturni center Lojze Bratuž-Gorica 100.400 77.810 Dijaški dom S. Kosovel-Trst 167.100 129.503 Dijaški dom S. Gregorčič -Gorica 99.600 77.190 Kinoatelje-Gorica 56.000 43.400 Inštitut za slovensko kulturo - Čedad 50.000 38.750 slovenija - Po besedah sodelujočih konstruktiven začetek pogovorov o sestavi nove vlade Vlada že prihodnji teden? LJUBLJANA - Vodje PS, DeSUS, SD in DL so včerajšnji sestanek, na katerem so govorili o poteku nadaljnjih pogajanj o novi vladi, ocenili kot konstruktiven. Po besedah mandatarke Alenke Bratušek se vsi zavedajo, da bodo morali stopiti korak nazaj in predlagati kompromise. Koalicijsko pogodbo in sestavo vlade bi lahko dorekli do konca prihodnjega tedna. Po njenih besedah so se dogovorili tudi, da do konca pogajanj oz. usklajevanj ne bodo dajali izjav o vsebinskih pogovorih oz. morebitnih problemih, saj se želijo v miru pogovarjati o vsebini. Predsednik SD Igor Lukšič je izrazil veselje, da je Bratuškova dobila veliko podporo v DZ za preobrat, ki je v Sloveniji potreben. Po njegovih besedah so se včeraj pogovarjali bolj o formalnih stvareh, kako bodo vodili pogajanja in kako se bodo sestajale programske skupine, da bi čim prej pripravili koalicijsko pogodbo in šli Alenka Bratušek »čim prej z novo vlado pred naloge, ki nas čakajo«. Glede vsebinskih razlik s stranko DL pravi, da to ni problem, ker so bili ljudje nezadovoljni z rešitvami, ki jih je ponujala prejšnja vlada. »Treba je iti radikalno v drugo smer,« je poudaril in pojasnil, da je treba začeti reševati banke in treba je v Slovenijo povabiti dolgoročne investitorje. Predsednik DL Gregor Virant tudi pravi, da je vzdušje na usklajevanjih dobro in zelo konstruktivno. »Vmesenih rezultatov pogovorov« pa po njegovih besedah ne bodo javno komentirali. Ko se bo rok za sestavo vlade zaključil, bodo javnost obvestili, ali so se dogovorili in - če se bodo - tudi kaj so se dogovorili, pojasnjuje Virant. Tudi predsednik DeSUS Karl Erjavec je po sestanku potrdil, da so se dogovorili o poteku pogajanj glede koalicijske pogodbe in glede zasedb ministrskih mest v vladi. DeSUS pa se bo začela pogajati v ponedeljek, saj imajo danes volilni kongres. Erjavec in Virant sta komentirala tudi informacije, da so ponoči v hišo Bratu-škove metali jajca. Erjavcu je žal, da se to dogaja in upa, da se ne bo nadaljevalo. Po njegovih besedah ni potrebe, da se na takšen način manifestira nezadovoljstvo. Kot je dejal Virant, Bratuškova sicer na današnjem sestanku tega ni omenila, se bo pa morala po njegovem mnenju na takšne stvari navaditi. »Vsi, ki smo se kakorkoli postavili po robu SDS in Janši smo bili v neki fazi deležni anonimk, blatenja in vsega tega. To je pač način delovanja te stranke in to te ne sme zlomiti, s tem se moraš sprijazniti,« je dejal. Včeraj se je oglasil tudi predsednik Slovenije Borut Pahor. Odločitvi za izvolitev Janka Vebra za predsednika DZ in Alenke Bratušek za predsednico vlade po njegovem mnenju »vzbujata upravičeno upanje, da smo na koncu politične negotovosti, ki je pestila Slovenijo vse od začetka tega leta«. Glede na razpravo v DZ Pahor od vlade pričakuje ukrepe za oživitev gospodarske aktivnosti.Čvrsta podpora novi predsednici vlade vzbuja tudi upanje, da bo vlada oblikovana čim prej in da bodo s tem dokončno vzpostavljene stabilne politične razmere v državi«, je še dejal Pahor. (STA) manjšina SKGZ in SSO sta čestitala Janku Vebru TRST - Predsednik Rudi Pavšič je v imenu Slovenske kulturno-gospodarske zveze poslal čestitke Janku Vebru ob izvolitvi za predsednika Državnega zbora Slovenije. Pavšič je v pismu med drugim napisal: »Prepričan sem, da boste v funkciji prvega med enakimi uspeli z modrostjo in pozitivno energijo voditi najvišji institucionalni izraz slovenskih državljank in državljanov v teh nelahkih časih, ki jih zaznamuje huda družbeno-go-spodarska kriza. SKGZ si prizadeva, da bi tudi pri nas proces reformnega obnavljanja potekal v skladu s potrebami in željami naše skupnosti ter da se uokviri v širšo strategijo, ki naj postane skupni imenovalec celotnega slovenskega prostora. Parlamentarna komisija za Slovence po svetu in v zamejstvu naj postane forum medsebojnega soočanja in razpravljanja o skupnih interesih in načrtih. Mnenja smo tudi, da bi bilo primerno nadgraditi dosedanje izkušnje z večjo participacijo predstavnikov Slovencev v sosednjih državah v delovanju DZ. Posebej je treba biti pozorni do obmejnega prostora, ki je prvi občutil pozitivno energijo brisanja mej in evropskega povezovanja. Prepričani smo, da so za skupno dobro in še posebej za dobrobit naših narodnih skupnosti, slovenske v Italiji in italijanske v Sloveniji, dobri bilateralni odnosi najvišje jamstvo za vse nas. V tem smislu izražam željo in pričakovanje, da bi se dogovarjanje in prijateljstvo med Italijo (še posebej s FJK) in Slovenijo nadaljevalo in bogatilo. In če sodimo po težavah in finančnih zagatah, ki jih doživlja naša narodna skupnost zaradi določene brezbrižnosti italijanske vlade in predvsem Dežele, potem lahko trdim, da je treba v tem procesu še nekaj doreči.« Vebru je čestital tudi predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka. »Časi, v katerih živimo so izredno zahtevni in kot ste zatrdili, da je potrebno sedanji negativni trend zaustaviti in obrniti, želim opozoriti, da tudi Slovenci izven meja Slovenije še kako čutimo to potrebo. Zato je potrebno primerno povezovanje, ki naj upošteva vse dejavnike širše slovenske narodne skupnosti v matični državi kot izven nje. Tudi tak način je dobra pot, zato da se vsem Slovenkam in Slovencev povrne upanje in zaupanje. Prepričan sem, da boste posvetili vse svoje energije za brezhibno delovanje Državnega zbora in pri tem upošteval tudi slovenske rojakinje in rojake, ki živimo v zamejstvu in po vsem svetu. Komisija, ki na tem področju deluje v sklopu Državnega zbora je zmeraj izkazala posebno pozornost in to potrdila tudi na zadnjem obisku, ki je potekal na začetku februarja letos. Na Vas polagam tudi upanje, da bo tudi nastajajoča vlada upoštevala pomembnost tesnih stikov in sodelovanja s Slovenci izven meja republike Slovenije in v za to področje ohranila samostojno ministrstvo in dosedanji Urad, ki je to nalogo zelo dobro upravljal,« je zapisal Štoka. V Podbonescu danes predstavitev knjige Od Idrije do Nediže / Dal Judrio al Natisone PODBONESEC - Inštitut A. Tellini iz Manzana in Inštitut za slovensko kulturo iz Špetra pod pokroviteljstvom Občine Podbonesec prirejata v dvorani občinskega sveta v Podbonescu danes ob 18. uri predstavitev XII. knjige iz zbirke »Miti, pravljice in legende iz zgodovinske Furlanije«, ki jo pripravlja Inštitut A. Tellini in ki jo bo na koncu sestavljalo 20 knjig. Tokrat jer na vrsti knjiga »Od Idrije do Nediže / Dal Judrio al Natisone«, ki jo je uredila Ada Tomasetig in je izšla pri založbi Chiandetti, vsebuje 578 zgodb oziroma mitov, pravljic in legend, ki jih je zbralo 68 informatorjev v 47 krajih v Nadiških dolinah, v Idrijski dolini in v vaseh Tamoris in Čanebola. Zgodbe je zapisala Ada Tomasetig v slovenski govorici, ki so jo uporabljali informatorji, prevedene pa so bile tudi v italijanščino. Po uvodnih pozdravih predsednice Inštituta za slovensko kulturo Brune Dorbolo in predsednika Inštituta za raziskovanje in promocijo Furlanskega ljudstva A. Tellini Luigija Gerometa bosta spregovorila župan Občine Podbonesec Piergiorgio Domenis in začasni upravitelj Gorske skupnosti Ter, Nadiže, Brda Giuseppe Sibau. Knjigo bodo nato predstavili profesor na Univerzi v Vidmu Roberto Dapit, ravnateljica Državnega dvojezične večstopenjske šole v Špetru Živa Gruden in urednica knjige Ada Tomasetig. Nekaj zgodb iz knjige bosta pripovedovala Renzo Gariup in Giovanni Coren, ki sta omenjena tudi v knjigi, za glasbeni utrinek, ki bo posvečen skladbam za harmoniko, ki so se prenašale iz roda v rod, ne da bi bile zapisane in so del ljudske kulture Nadiških dolin, pa bo poskrbela Anna Bernich. avtomobilski tatovi - Koprski policisti uspešni Pri kontrolah odkrili v Španiji in Italiji ukradena avtomobila FERNETIČI - Včeraj nekaj čez polnoči so policisti na bencinskem servisu na Fernetičih ustavili osebni avto, ki ga je vozil 35-letni državljan Romunije. Policistom je povedal, da je vozilo kupil v Španiji. Policisti so ugotovili, da je bilo vozilo ukradeno v Španiji aprila lani. Vozilo so zasegli, voznika pa pridržali. Vozilo je prevzel sodni izvršitelj. Skoraj ob istem času je na mejni prehod Sečovlje z osebnim avtom Mercedes ML250 pripeljal 48-letni državljan Italije, ki je bil namenjen na Hrvaško. Pri pregledu vozila je bilo ugotovljeno, da je tipska nalepka v vozilu ponarejena oziroma pripada drugemu vozilu ter da je številka šasije pretolčena. Ugotovljeno je bilo tudi, da je vozilo v sistemu zabeleženo kot Zaplenjeni mercedes na mejnem prehodu Sečovlje pu koper ukradeno 22. 2. 2013. V razgovoru so policisti prišli do zaključka, da je voznik v resnici kurir, ki je dobil plačilo za prevoz avtomobila od Milana do Dubrovnika. Vozilo so zasegli, voznika pa pridržali. Sledila je kazenska ovadba za kaznivo dejanje prikrivanja. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Petek, 1 . marca 2013 3 politika - Deželne volitve Montijevi pristaši tvegajo razkol VIDEM - Parlamentarne volitve so močno »premešale karte« pred aprilskimi deželnimi volitvami. Prva žrtev, če jo tako lahko imenujemo, novih scenarijev zna postati Montijeva koalicija, kjer je zaznati prva politična razhajanja glede morebitnih zavezništev in povezav. Medtem ko novoizvoljeni senator Alessandro Maran predlaga programsko soočenje s predsedniško kandidatko leve sredine Deboro Serracchiani, je Gianfran-co Moretton drugačnega mnenja. Sodelovanje z demokrati bivši član stranke pogojuje z umikom Ser-rachianijeve iz predsedniške tekme, kar marsikdo v DS ocenjuje kot izsiljevanje. Moretton bi torej podprl predsedniškega kandidata DS pod pogojem, da to ne bi bila deželna tajnica stranke. Za sedaj so to taktične igre in igrice, prava pogajanja se bodo začela prihodnji teden, ko bodo stranke oblikovale kandidatne liste (rok za predložitev je 16. in 17. marec). Volilni sistem brez drugega predsedniškega kroga bi moral spodbuditi predsedniške kandidate in stranke k sklepanju predhodnih za- Gianfranco Moretton arhiv vezništvev, v resnici pa ne bo tako. Predsedniških kandidatov bo kar nekaj. Že znanim kandidatom Ser-racchianijevi, Renzu Tondu, »čričku« Saveriu Gialuzziju in predstavniku gibanja LAltra Trieste Francu Bandelliju se bosta morda pridružila še kandidata Montijeve koalicije in levice, ki je z listo Ingroia na parlamentarnih volitvah doživela polom. Na levici je spričo bolečega volilnega poraza pričakovati nove razkole in odcepitve. volitve - Igor Gabrovec »Nekateri Grillovi predlogi sprejemljivi, drugi pa nori« TRST - »Volitve so postavile politične stranke in gibanja pred ogledalo, ki nikdar ne laže. Naravnost osupljiv je podatek, da vsak tretji Italijan še vedno zaupa desni koaliciji in torej podpira Silvia Berlusconija,« pravi deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec. »Vitez« po njegovem še vedno pooseblja pogled in pričakovanja desno-sredinsko usmerjenega srednjega italijanskega sloja. »Glede zavezniške Demokratske stranke pa naj rečem le, da sem svoj čas javno navijal za Mattea Renzija, ki bi se najbrž kot premierski kandidat bolje odrezal. A to je že zgodovina in je ne gre pogrevati,« meni Gabrovec. Protest, ki skoraj že meji na prave izraze nestrpnosti širokih družbenih slojev zaradi splošne gospodarske krize in izkazane nesposobnosti vodilne politike, se je najbolje pokazal v nadvse visoki volilni podpori Grillo-vemu gibanju, za katerega se je opredelil vsak četrti in ponekod celo vsak tretji volivec. Sporočilo je jasno, poudarja zastopnik SSk, in ni opravičila, ki bi to resnico lahko prikrilo. Glede Beppeja Grilla lahko na dolgo razpravljamo o primernosti pristopa in o programskih smernicah. Dejstvo pa je, da so ljudje izbrali njega, zato da iz- Igor Gabrovec arhiv razijo svoj jasen in nedvoumen ne sedanjemu stanju. Nekateri predlogi Gibanja 5 zvezd so po Gabrovčevem mnenju sprejemljivi in zaslužijo širšo podporo. Pri tem omenja zahtevo po koreniti varčevalni politiki v državnem aparatu in v izvoljenih organih, pa tudi na potrebo po poenostavitvi birokracije in spodbujanju mladih in podjetništva. Nekateri Grillovi predlogi pa se deželnemu svetniku zdijo enostavno nori, kot denimo zamisel o izstopu Italije iz območja evra. Že sama napoved re- ferenduma v tem smislu bi v danih razmerah verjetno spravila državo in njen finančni sistem na rob bankrota. Gabro-vec vsekakor spoštuje Slovence, ki so volili za Grilla, njihov glas tolmači predvsem kot poziv k splošni prenovi. »Kdor v politiki in tudi izven nje tega ne razume, je že danes pogorel. In prav je, da je tako«. Deželne volitve so popolnoma nova tekma. Veljajo povsem različna in lahko rečem tudi pravičnejša volilna pravila. Sistem je dejansko predsedniški in zmaga prvo uvrščena predsednikova stranka ali koalicija, tudi v primeru, da ne doseže polovice glasov. Deželni svetniki kandidirajo na listah z lastnim obrazom, z imeni in priimki. Gabrovec verjame, da bo volilna kampanja predvsem v zadnjem obdobju po veliki noči zelo živahna. Slovenska skupnost v teh dneh dopolnjuje svoje liste, ki bodo vsebovale številna nova in tudi mlada imena. »Za mano je prvih pet let mandata, med katerimi nisem nikdar miroval. Svoje delo bom tudi v volilni kampanji nadaljeval v tesnem stiku z ljudmi. Volivcem se bom predstavil z obračunom opravljenega dela, na katerega sem ponosen, in s programskim seznamom še odprtih vprašanj in novih izzivov,« je za Primorski dnevnik še povedal Gabrovec. Predložitev tega kupona omogoča vstop po znižani ceni 4,00 evre od 1. do 4. marca 2013 POMORSKA POSTAJA V TRSTU Molo dei Bersaglieri 3 v petek, soboto in nedeljo, od 10. do 19. ure / v ponedeljek od 10. do 14. ure CAPITALE 7. sejem tipičnih in kakovostnih ekstradeviških olj Emilio Cuk v sodelovanju z italijansko kuharsko zvezo Federazione Nazionale Cuochi PETEK, 1. MARCA 12.00 / 12.40 Svinjsko ledje, kozji sir, hren in ekstra deviško oljčno olje. Velika tržaška tradicija šef kuhinje Hnjdure Abdul Hadar Restavracija Suban predstavlja Anna Fast, tržaška zastopnica združenja Cordons Bleus de France 12.45 / 13.25 mešanica stročnic capriata. Tradicija Matere šef kuhinje Stane Puzzer predstavlja Angelo Tortorelli, predsednik Trgovinske zbornice v Materi 13.30 / 14.15 Aromatiziranje in mariniranje z nepraženim praženjem. Inovacija v gastronomiji. šef kuhinje Raffaele Visciano Restavracija Raffaele Visciano predstavlja Furio Baldassi, novinar dnevnika Il Piccolo 14.20 / 15.00 Sredozemlje Vincenzo Vittola Restavracija Al Faro predstavlja Fabiana Romanutti, založnica QB FVG 15.05 / 15.45 Raviol iz krompirja in sir Jamar s kremo iz pora. Okusi Krasa šef kuhinje Satko Sardoc Restavracija Sardoc predstavlja Paola Gustin, predsednica gostincev SDGZ 15.50 / 16.30 Domača hobotnica s pirejem artičok in krompirjevo gaufrette šef kuhinje Roberto Ubaldini Restavracija Ego Marino Vocci, (član Slow Food 16.35 / 17.10 Timballo (testenica) s tofujem in veganskim ragujem šef kuhinje Katarin Ilie Restavracija Vegano predstavlja Eva Trinca, Project & Marketing In Your Pocket Italy 17.15 / 18.00 Fižolova krema z opraženo (čebulo šef kuhinje Paolo Verbaz Vodena degustacija Tergeste Dop , z Mariso Cepach in Luigijem Caricatom predstavlja Antonio Ghersinich, podžupan Občine Dolina SOBOTA, 2. MARCA 11.00 / 12.00 Fižolova krema z opraženo cebulo šef kuhinje Paolo Verbaz Vodena degustacija Tergeste Dop , z Mariso Cepach in Luigijem Caricatom predstavlja Antonio Ghersinich, podžupan Občine Dolina 12.00 / 12.40 Školjke in raki iz Barkovelj šef kuhinje Michele Grandi Restavracija Pepe Nero Pepe Bianco predstavlja Armando Rinaldi, gastronomski novinar 12.45 / 13.25 Polenovka, pire iz fižolov borlotti in hrustljava slanina šef kuhinje Daniele Valmarin Restavracija Ai 3 Magnoni predstavlja Anna Fast, tržaška zastopnica združenja Cordons Bleus de France 13.30 / 14.15 Carpaccio mecarice, palicice cebule Tropea in oljke taggiasche šef kuhinje Roberto Capassi Restavracija Antica Ghiacceretta predstavlja Bruno Vesnaver, predsednik združenja FIPE 14.20 / 15.00 Polenovka v olju, v katerem je kuhana šef kuhinje Alessio Cazzador Restavracija Al Bagatto predstavlja Furio Baldassi, novinar dnevnika Il Piccolo 15.05 / 15.45 Čokoladna torta z vaniljevo omako za obolele za celiakijo šef kuhinje Stefano Amorosi Zoe Food predstavlja Fabiana Romanutti, založnica QB FVG 15.50 / 16.30 Dimljeni oslic, kandirana pomaranca in sladoled z oljem šef kuhinje Stefano Blasotti La Risorta Muggia predstavlja Germano Pontoni, deželni predsednik italijanske zveze kuharjev FIC 16.35 / 17.10 Tatarski biftek rdece lisaste krave V priredbi Deželne agencije za podeželski razvoj ERSA šef kuhinje Federico Esposito Restavracija Ai Fiori predstavlja Luigi Silvestrelli 17.15 / 18.00 Krema lignjev z opraženim komarckom in opraženim crnim kruhom šef kuhinje Luca Gioiello Collegio Cocorum 2013, Restavracija Arco di Riccardo predstavlja Mario Mirasola, režiser Rai NEDELJA, 3. MARCA 12.00 / 12.40 Kruhova juha šef kuhinje Walter Clarich Restavracija Foresta di Sherwood predstavlja Piero Tomei, Colline Pontine dop 12.45 / 13.25 Zelenjava v listnatem testu na fondueju iz bivolje mozzarelle in bradač v olju, v katerem je kuhan šef kuhinje Manuel Arceri Restavracija Antica Trattoria Le Barettine predstavlja Andrea Bulgarelli, odgovorni tiskovnega urada Trgovinske zbornice Trst 13.30 / 14.15 Pan brioche, dimljene račje prsi in majoneza s pomarančo šef kuhinje Igor Peresson Restavracija Etna predstavlja Vesna Gustin, pisateljica in izvedenka za kraško kuhinjo 14.20 / 15.00 Cvrtje v kositrni foliji šef kuhinje Marc Pavel kuhar leta mesta Trst 2012 predstavlja Marino Vocci, clan Slow Food 15.05 / 15.45 Frascatole z brokoli in hrustljavo pančeto v priredbi Občine Ficarra, Sicilija. predstavlja Pippo Ricciardo, Regione Sicilia šef kuhinje Ezio Zanon Restavracija Nettare DiVino 15.50 / 16.30 Marinirani sardoni s panzanello šef kuhinje Claudio Rosso predsednik itaiijanske zveze kuharjev FIC, Restavracija Scabar predstavlja Eva Trinca, Project & Marketing In Your Pocket Italy 16.35 / 17.10 Čokoladni bomboni z nadevom kostanjeve pogače. (čokoladni bomboni s pomarančo in ingverjem cokoladna mojstrica Antonella Varotto predstavlja Emilio Cuk, mojster kuhinje 17.15 / 18.00 Croissant z zmrznjenim ekstra deviškim oljčnim oljem. Krhko testo s torto Sačher in skuto. Desideri di zucchero (sladkorne želje) Valentina Graniero šef kuhinje Alessandro GIudici Slaščičarna Giudici PONEDELJEK, 4. MARCA 10.30 DELAVNICA: Ekstra deviško oljcno olje iz Kalabrije med spretnostmi in dobrimi praksami v priredbi Dežele Kalabrija posegi: Luigi Caricato, Maurizio Pescari, Francesco Saliceti, Maurizio Nicolai, Giuseppe Zimbalatti in Michele Trematerra STOTINE BLAGOVNIH ZNAMK, VODENE POKUŠNJE, PRIREDITVE, MOŽNOST NAKUPA, KUHARSKI TEČAJI C_J ]c_✓ PROVINCIA G comune di trieste niiuiAHiA 6 Petek, 1. marca 2013 TRST / APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu Staro pristanišče: z obnovo ne bo nič! S prenovo Starega pristanišča ne bo nič. Družba Portocitta je prekinila vse dejavnosti za obnovo Starega pristanišča. Tako sta v tiskovnem sporočilu zapisali gradbeni podjetji Rizzani de Eccher in Maltauro ter banke Biis Intesa Sanpaolo, Carifvg in Sinloc), ki imajo v koncesiji območje Starega pristanišča in ki so nameravale zapuščeno območje prenoviti v mestno središče z investicijo v višini milijarde evrov. Območje zavzema 44 hektarjev površine, razteza pa se ob 3,5 kilometra obale. Družba Portocitta je nadalje sporočila, da bo zaščitilo lastne materialne interese z uvedbo sodnih postopkov na deželnem upravnem sodišču. Sklep, ki ga je družbe posredovala pretekli petek pristaniški oblasti, je bil »težak«, družba pa ga je sprejela, potem ko je postalo jasno, da ji je onemogočeno vsako delovanje in razvoj obnovitvenega načrta zaradi vse večjih negotovosti, ki zaznamujejo obnovo Starega pristanišča.« Družba Portocitta je predstavila načrt o obnovi Starega pristanišča leta 2011. Vanj je investirala kakih 10 milijonov evrov. Po predstavitvi pa se je morala soočiti s celo vrsto težavami in zamudami. Največ preglavic jim je povzročila nejasnost o ohranitvi oziroma premestitvi prostega pristanišča na drugo lokacijo. Zaradi tega se je družba znašla pred veliko negotovostjo, ki je odvrnila druge investitorje od sodelovanja pri obnovi tako velikega območja. Družba si je na vse načine prizadevala, da bi premostila težave in upravno-pravne ovire, ki so zaustavile obnovo. Vse pa je bilo zaman. Zato se je odločila, da prekine s svojim delom. Dokler ne bodo razrešene vse pravne zanke, ki onemogočajo uresničitev ambicioznega načrta, ne bo mogoče območja obnoviti, je bila ocena družbe Por-tocitta. Prekinitev obnove Starega pristanišča pomeni dejansko nezaupnico krajevnim političnim oblastem, ki v nekaj desetletjih niso uspele rešiti dileme o lokaciji prostega pristanišča. Tržaško Staro pristanišče kroma pristaniška oblast - Sodelovanje pri projektu INWAPO Iz EU 138 tisoč evrov V projektu, pri katerem sodeluje tudi Luka Koper, bodo preučili transportne zveze z zaledjem Pristaniška oblast bo prejela 138 tisoč evrov za izdelavo študije o možnostih uporabe vodnih oz. rečnih poti, ki bodo alternativa za cestne povezave s tržaškim pristaniščem. Evropsko financiranje bo v okviru evropskega projekta INWAPO (Upgrading of Inland Waterways and Sea Ports), katerega namen je nadgraditev celinskih vodnih poti in morskih pristanišč za izboljševanje dostopnosti območja Srednje Evrope in znotraj nje. Tržaško pristanišče bo na tej podlagi iskalo nove poti za razvijanje prometa. Projekt INWAPO, katerega vrednost je 3,8 milijona evrov, jemlje v poštev nove vodne poti na treh oseh, in sicer Severni Jadran (Benetke, Trst, Koper), Donava (Dunaj, Budimpešta, Bratislava) ter češka in poljska pristanišča do Baltskega morja. Projekt, pri katerem sodeluje tudi Luka Koper, se bo zaključil septembra leta 2014 in sledi naslednjim ciljem: pregledati in analizirati transportne količine v zaledju vsakega pristanišča z vidika možnosti preusmeritve na rečne poti, oceniti ra- zlične potrebe izboljšav posameznega pristanišča za doseganje boljše in-termodalnosti in operativnosti med rečnimi in morskimi pristanišči, planiranje novih transportnih servisnih povezav (integriranih z železniškimi in rečnimi potmi). Predsednica tržaške Pristaniške oblasti Marina Monassi je ocenila, da je sodelovanje pri projektu pomembno tudi glede na izmenjavo izkušenj med sodelujočimi partnerji, ter poudarila, da je potrebno ovrednotiti rečni sistem severne Italije. občina trst Brezžično omrežje se vse bolj širi V Trstu so pred kratkim zagnali prvo fazo brezžičnega omrežja, ki omogoča štiri ure dnevno brezplačnega brskanja po spletnih vsebinah. Projekt Občine Trst pa se je razširil še na akademski in raziskovalni svet, katerih pripadniki bodo lahko preko svojih univerz in omrežja Eduroam uporabljali internetne točke v našem mestu. Več o novi storitvi sta včeraj na tiskovni konferenci povedala občinska odbornika za izobraževanje AntonelIa Grim in za inovacijo Emiliano Ede-ra, ki sta spomnila, da so v okviru omrežja WiFi TriestefreeSpoTS, postavili nove dostopne točke, ki z brezžičnim signalom pokrivajo dele širšega mestnega središča. To je za zdaj omejeno s trgi Goldoni, Oberdan in Dalmazia, parkom vile Revoltella in sv. Jakobom. Ta mesec pa bodo brezplačni dostop do spleta aktivirali tudi na Proseku, v Ljudskem parku, na Drevoredu XX. septembra in v naselju sv. Sergija. Ob tem pa je treba povedati, da je dostop do spleta od vsega začetka omogočen na Velikem in Borznem trgu in na Trgu Hortis ter v mestnih knjižnicah in nekaterih muzejih. Uporabniki lahko prosto brskajo po spletu do 4 ure na dan oz. dnevni promet je omejen na 100MB. Povezati se morajo s storitvijo Trieste-freeSpoTS, so pojasnili na tiskovni konferenci in povedali, da se bodo sistema po novem brezplačno lahko posluževali tudi študentje, pedagogi, raziskovalci in drugi z različnih koncev Italije in tudi iz tujine. Ti bodo v Trstu lahko uporabljali brezžično omrežje Eduroam (education roaming), za uporabo pa bodo morali le odpreti prenosnik. Preko TriestefreeSpoTS bodo uporabniki lahko brez dodatnega vpisa počeli tudi na različnih točkah v našem mestu, sta sporočila občinska odbornika, ki sta napovedala tudi, da nameravajo omrežje razširiti tudi na druga mestna območja. Število dostopnih točk se bo tako še povečevalo, kar bo bržkone prav prišlo tudi turistom, ki bodo v prihajajočih spomladanskih mesecih začeli ponovno prihajati v Trst. (sč) gospodarstvo - Nazadovanje tudi v zadnjem četrtletju 2012 V primežu recesije Potem ko se je krajevno gospodarstvo krčilo že v predzadnjem lanskem trimesečju, se je v zadnjem lanskem trimesečju lani skrčilo še za nekaj odstotkov, kar pomeni, da smo še vedno v recesiji. Statistični urad deželne ustanove Unionca-mere je na včerajšnji novinarski konferenci na sedežu Tržaške trgovinske zbornice objavil izsledke, ki so še naprej ne- gativni. Anketo so opravili med 7. in 28. januarjem letos na vzorcu 1573 vprašanih deželnih podjetij (preko spleta, telefona in faksa). Včerajšnje srečanje je uvedel predsednik ustanove Unioncamere FJK Giovanni Da Pozzo, ki je izpostavil, da kljub slabi situaciji v gospodarstvu verjame v vse podjetniške sektorje, ki bodo prej ali Zaposlovanje na Tržaškem rahlo raste Zaposlovanje na Tržaškem se bo v prvem tromesečju rahlo izboljšalo in se bo saldo povečal za 60 enot. To izhaja med drugim iz podatkov raziskave družbe Senaf v okviru priprav na mednarodni sejem tehnologij za inovacijo MECSPE, ki bo v Parmi od 21. do 23. marca. Študija je tudi pokazala, da se bo lahko na industrijskem področju v tržaški pokrajini zaposlilo 130 ljudi, in to večinoma na osnovi pogodb za nedoločen čas. Največje povpraševanje velja za specializirane delavce ter upravljalce strojev in naprav z določeno izkušnjo. Spol ni pomemben, prednost pa bodo imeli najmanj 29 let stari kandidati z vsaj višješolsko izobrazbo. V ta namen bo na sejmu tudi poseben urad, v katerem bodo sprejemali morebitne prošnje. slej poplačani za svoj trud in vsa svoja odrekanja. Predsednik je tudi spomnil, da na izboljšanje razmer v regionalni gospodarski politiki slabo vplivata tudi bližina Avstrije in Slovenije; držav torej, ki imata po mnenju Da Pozza veliko bolj ugodne pogoje za podjetništvo, zaradi česar sta njuni gospodarstvi veliko bolj konkurenčni. V nadaljevanju smo nato še slišali, da so se v zadnjem trimesečju leta 2012 v gospodarstvu nadaljevala gibanja iz predhodnih trimestrov. Izpostavljen je bil podatek, ki pravi, da je italijanski BDP zadnjih šest mesecev negativen. Pomembna je tudi ugotovitev, da se je deželni izvoz lani vsak trimester zniževal. Nič bolj spodbudnih podatkov pa statistiki niso zabeležili tudi na področju politike (ne)zaposlovanja. Negativen trend so statistiki zabeleži v industrijski dejavnosti, trgovini na drobno, storitvenih dejavnostih in gradbeništvu. Edino svetlo točko v naši regi- ji predstavlja vinogradništvo, kateremu je kljub gospodarski krizi uspelo povečati prihodek od prodaje. V hudi gospodarski krizi pa so se znašla zlasti mala in srednja industrijska podjetja, za katera je značilno tako zmanjšanje proizvodnje (-1,3 %) kot tudi prihodek od prodaje (-2,9 % brez izvoza in -2,3 % z izvozom). V statistiki so tudi navedli, da skoraj polovica vprašanih podjetnikov napoveduje še nadaljnje zmanjševanje prihodka od prodaje. Šibko domače trošenje je zaznamovalo tudi trgovino na drobno, ki beleži negativne številke, skoraj 70 % vprašanih pa meni, da se bo prihodek od prodaje v prvem trimesečju novega leta še zniževal. Podobnega mnenja so tudi lju- dje, ki delajo v storitvenem sektorju. Največji upad fakturiranja pa je zaznati v gradbeništvu, ki se je znašlo v hudi krizi. V zadnjem trimesečju lanskega leta se je prihodek znižal (-16,3 %) skoraj za polovico v primerjavi s tretjim trimesečjem. Negativni podatki pa so tudi na trgu dela, saj se število prijavljenih brezposelnih vztrajno zvišuje. Predsednik Unioncamere FJK Giovanni Da Pozzo pričakuje, da si s trenutno politično situacijo v naši državi skorajšnje ponovne rasti ne moremo obetati, a kljub temu je podjetnike naše regije pozval, naj še naprej verjamejo v preobrat, ki nas bo prej ali slej potegnil iz te gospodarske krize. (sč) / TRST Petek, 1. marca 2013 5 demokratska stranka - Po kandidaturah za deželne volitve in Sardočevem izstopu iz DS »Slovenec že mori Slovenca - kandidata« »Najprej volitve! O vsem ostalem bomo razpravljali pozneje.« Tako je koordinator slovenske komponente Demokratske stranke Massimo Veronese pred slabim tednom obšel takrat aktualno vprašanje o izstopu Mirka Sardoča in drugih šestih občinskih upraviteljev in svetnikov iz Zgonika in Repentabra iz Bersa-nijeve stranke, potem ko je pokrajinska skupščina DS izločila zgoniškega župana s kandidatne liste za deželne volitve. Odločitev je bila odgovorna: zadeva je bila vroča, najbolj preudarno je bilo začasno zamrzniti jo in počakati na čas po volitvah za možno razčiščenje. Pa se je zgodilo, da so volitve s svojimi presenetljivimi številkami vso zadevo še bolj zapletle. Pričakovanega uspeha Demokratske stranke ni bilo. Leva sredina je prav v Zgoniku letos prvič izgubila absolutno večino in to kljub volilnemu zavezništvu s Slovensko skupnostjo, ki je pozvala svoje volilce, naj na volitvah za poslansko zbornico podprejo Tamaro Blažina. Že pred slabim tednom je Veronese dal razumeti, da bi bila morala slovenska komponenta Demokratske stranke nekoliko drugače obravnavati vprašanje slovenskega kandidata na deželnih volitvah. Mnogo je bilo nerodnosti, nesoglasij, nedoslednosti, kar je nazadnje privedlo do izstopa Sardoča in sopotnikov iz stranke. Veronese je namignil, da bi se bili morali soočiti z vprašanjem slovenskega kandidata na deželnih volitvah mnogo prej. Takoj po zmagovitih občinskih volitvah v Trstu. Kar pa se ni zgodilo. Zakaj? Po tem, kar je bilo mogoče izvedeti, naj bi se vprašanje evidentiranja slovenskega kandidata zastavilo nekje lansko jesen. Kaže, da naj bi Sardoč predlagal, naj o kandidatu odločajo izvoljeni slovenski občinski svetniki. Kar pa ni prodrlo, ker bi bili iz odločitve izločeni tako senatorka kot izvoljeni pokrajinski in rajonski svetniki. Izbrana je bila druga rešitev. Na sestanku vidnih slovenskih predstavnikov stranke s pokrajinskim tajnikom Russom (prisotni naj bi bili Tamara Blažina, Massimo Veronese, Štefan Čok, Stefano Ukmar, Igor Dolenc, Sandy Klun, Nadja Debenjak in morda še kdo ...) naj bi se domenili, da bodo koordinator komponente Veronese, Čok in De-benjak pripravili nekakšne smernice za določitev kandidata. Trojica je opravila svoje delo in sklicala novembrsko skupščino članov komponente v Nabrežini. Vabila so poslali vsem članom komponente. Skupščine naj bi se udeležilo 67 članov, manj kot polovico vseh članov komponente. Krožek Zgonik-Repentabor je predložil kandidaturo Mirka Sardoča. Na dan je prišla tudi avto-kandidatura Stefa-na Ukmarja. Razpravi je sledilo glasovanje. 45 članov naj bi podprlo Sardočevo kandidaturo, 22 naj bi se jih vzdržalo. Na skupščini je eden od uglednih članov zgoniško-repentabrskega krožka omenil možnost tudi drugih kandidatur. Ukmar je po glasovanju ocenil, da je Sardoč prejel skoraj izključno glasove članov krožka Zgonik-Repentabor. Mnogo teh članov je bilo novih. Sardoč je potrdil, da se je pred koncem leta vpisalo v stranko več novih članov. Očitno, da bi ga podprlo. Podobno je storil tudi Stefano Ukmar. Po podatkih, ki jih je sam posredoval, naj bi Sardoču »uspelo vpisati« 25 novih članov, njemu pa 39. Med temi naj bi jih bila kaka polovica iz Zahodnega Krasa (od koder Ukmar izhaja), preostali pa z območja drugih krožkov: Doline, Devina-Nabre-žine, iz mestnih krožkov. To naj bi dokazovalo, da uživa podporo širšega pokrajinskega ozemlja. Ukmarju je uspelo prepričati tudi Walterja Pertota, predsednika nabrežinskega jusa in kandidata Retove li- Stefano Ukmar, kandidat kroma ste na lanskih občinskih volitvah v Devinu-Nabrežini, naj se ponovno vpiše v stranko. S tem naj bi stranki »prispeval« kopico novih glasov, je ocenil Ukmar. Po novem letu se je zadeva zapletla. Mnogo nejasnosti je bilo ob vprašanju, kdo naj kandidira na deželnih volitvah. Pokrajinsko vodstvo je najprej odločilo, da bodo postali potencialni kandidati za deželne volitve tisti, katerih kandidaturo bo podprlo od 40 do 50 članov stranke. Na kandidatni listi naj bi bilo sedem kandidatov, ki bi jih »požegnala« pokrajinska skupščina, preostala dva pa naj bi določila predsedniška kandidatka Debora Serracchiani. Svojo kandidaturo je predstavilo 12 kandidatov, a le petim je uspelo zbrati potrebne podpise (Stefano Ukmar, Mirko Sardoč, Franco Codega, Sergio Lupieri in Gianni Torrenti). Pokrajinsko vodstvo se je znašlo v škripcih in spremenilo pravila igre: o kandidatih naj bi odločali člani stranke, in sicer na primarnih volitvah 13. februarja. Tako je bilo odločeno na pokrajinski skupščini 6. februarja. Dan prej je Ukmar izjavil, da se bo umaknil iz »bitke za deželo«, če bo dobil en glas manj kot Sardoč. Kajti zavedal se je, da bi bila dva slovenska kandidata za deželo pravi boomerang, ker bi se slovenski glasovi porazdelili in kandidata bi imela minimalne možnosti za izvolitev. Sardoč je istega dne v izjavi za Primorski dnevnik napovedal: »Seveda se tudi jaz zavedam, da ne bi bilo pametno imeti dva slovenska kandidata in sem pripravljen na Mirko Sardoč, ni kandidat kroma ustrezno gesto. A počakajmo na sejo skupščine in na razvoj dogajanj.« Dan po skupščini je Ukmar potrdil, da se bo umaknil, če bo prejel manj glasov kot Sardoč. Zgoniški župan (ki je za svojo kandidaturo predložil čez 80 podpisov, za kar so mu nekateri somišljeniki na skupščini celo očitali, da jih je predložil preveč ...) je menil drugače. Omenil je sklep slovenske komponente, ki je na novembrski skupščini podprla njegovo kandidaturo. To naj bi bilo po njegovem bistveno izhodišče, »ki ga nekateri skušajo sedaj zamegliti ali celo izničiti.« Skratka: Sardoč je dopustil možnost dveh slovenskih kandidatur. »Slovenec že mori Slovenca - kandidata,« bi morda zapisal Prešeren ... Na volitvah po krožkih 13. februarja je zasedel Ukmar drugo mesto, Sardoč tretje. Prvi je prejel 99 glasov, Sardoč 85. Glej naključje: 14 glasov razlike, prav toliko, kolikor naj bi znašala razlika med novimi člani, ki naj bi jih »vpisala« v stranko Ukmar in Sardoč pred iztekom lanskega leta ... Odločitev o kandidaturah je padla na seji pokrajinske skupščine DS 15. februarja. Skupščine se je udeležilo kakih 35 članov stranke. Pokrajinska skupščina šteje 22 članov, med katerimi je Stefano Ukmar edini slovenski predstavnik. Le-ti so imeli volilno pravico, a niso bili vsi prisotni. Kandidature je podprlo 14 članov. »Nekaj več kot 50 odstotkov,« je ocenil eden od zelo visokih predstavnikov Demokratske stranke. cerkev - Mašo daroval nadškof Crepaldi Tržaški verniki molili v slovo papežu, ki odhaja Odločitev je znana: Sardoč (tretji po preferencah) je bil izločen s kandidatne liste, na njegovo mesto je bil vključen Amilcar Luciani (24 glasov, 61 manj kot Sardoč ...). »Odstrel« zgoniškega župana je imel dve posledici. Najprej je odstopil tajnik krožka Zgonik-Repentabor Aleks Milič, po skupščini članov krožka pa so iz stranke izstopili Sardoč in ostali upravitelji in svetniki Bersanijeve stranke v zgoniškem in repentabrskem svetu. Sedmerica je dva dni pred volitvami izdala tiskovno sporočilo, v katerem je izjavila, da bo vsekakor podprla stranko. Dan pred volitvami bi se bil moral Sardoč sestati z Deboro Serracchiani in pokrajinskim tajnikom Russom, a srečanje je - zaradi družinskih razlogov Ser-racchianijeve - odpadlo. Doslej ga še ni bilo. Stefano Ukmar ostaja kandidat Demokratske stranke na deželnih volitvah. Sardoč pa od izstopa iz stranke ni še slišal niti pokrajinskega tajnika Russa, niti deželne tajnice Serracchiani, niti nekdanje senatorke, sedanje poslanke Ta-mare Blažina. Za določitev kandidatov so bila trikrat spremenjena pravila igre. Slovenska komponenta je pri vsem tem odigrala povsem podrejeno, obrobno vlogo. Očitno obstaja v Demokratski stranki (in, seveda, tudi v slovenski komponenti) kak kratek stik ... Marjan Kemperle Številni tržaški verniki so se sinoči zbrali v cerkvi sv. Antona, da bi se na slovesnem obredu simbolično poslovili od papeža Benedikta XVI. na dan, ko je zapustil vodenje cerkve. Mašo je daroval škof Crepaldi (na sliki Kroma), ki se je odhajajočemu papežu zahvalil za vodenje Cerkve in nagovoril vernike, naj z molitvijo pomagajo kardinalom do modre izbire na bližnjem konklavu. gledal. miela Danes izbor za znanstveni »talent show« V času raznih resničnostnih šovov in tekmovanj med tako ali drugače talentiranimi mladimi, so si svojevrstno tekmovanje zamislili tudi ljubitelji znanosti. V gledališču Miela bo danes med 9. in 13. uro deželni izbor mladih znanstvenikov: vsak bo imel na voljo tri minute, v katerih bo moral občinstvu in strokovni žiriji predstaviti poljubno znanstveno temo. Predstavitve morajo biti čim bolj izvirne in razumljive odraslemu občinstvu. Najbolj prepričljiva tekmovalca ali tekmovalki se bodo maja udeležila državnega finala v Perugii, italijanski prvak pa bo junija odpotoval v Veliko Britanijo. V Cheltenhamu bo namreč potekal FameLab International, mednarodni šov, na katerem se bodo pomerili najboljši znanstveni komunikologi iz 25 držav. Sporočilo izletnikom Primorskega dnevnika Saldo za potovanje v Oman in Emirate bo mogoče poravnati danes in v ponedeljek, 4. marca, v agenciji Aurora med 9.00 in 12.30 ali 15.30 in 18.30. Agencija Aurora obvešča tudi, da so se na razpolago mesta za avtobusno potovanje na Lago Maggiore. Za potovanje v London so vsa razpoložljiva mesta zasedena, če je kdo še zainteresiran pa se lahko prijavi na "čakalno listo". Giacomelli predsednik komisije za prozornost Svetnik Ljudstva svobode Claudio Gia-comelli je novi predsednik tržaške občinske komisije za prozornost. Prevzel je mesto, ki ga je doslej zasedal svetnik Gibanja 5 zvezd Stefano Patuanelli. Stefanu Zuganu Nagrada Perini Navi Predsednik republike Giorgio Napolitano je 19. februarja na kvirinalu podelil Stefanu Zuganu, ki je diplomiral na tržaški univerzi, nagrado Perini Navi 2012. Nagrado je Zuganu dodelil Odbor Leonardo-Italian Quality Commitee za diplomsko nalogo z naslovom Optimizacija procesov za načrtovanje in gradnjo izletniških ladij. Odbor Leonardo je nastal leta 1993 na pobudo senatorjov Giannija Agnellija in Sergia Pininfarine, Confindustrie, zavoda ICE ter skupine podjetnikov z namenom spodbujanja kakovosti italijanske proizvodnje. Odbor sestavlja danes 148 ljudi, med katerimi so podjetniki, umetniki, znanstveniki in kulturniki. Chiara Valenti Omero v upravnem svetu AFIC Združenje italijanskih filmskih festivalov AFIC je obnovilo svoje vodstvene organe. Za predsednika je bil imenovan Giovanni Spagnoletti (predstavnik mednarodnega festivala Nuovo cinema), v upravni svet pa je bila ponovno izvoljena tudi Chiara Valenti Omero. Tržačanka bo v združenju italijanskih filmskih festivalom zastopala Maremetraggio. Mednarodni festival kratkometražnih filmov in italijanskih prvencev bo v Trstu ponovno potekal med 30. junijem in 6. julijem 2013. V muzeju Revoltella danes srečanje o redkih boleznih V muzeju Revoltella bo danes ob 16. uri javno srečanje na temo redkih bolezni, ki ga prireja združenje Azzurra onlus. Srečanje bo uvdela tržaška občinska odbornica za socialne politike Laura Famulari, nato bodo govorili zdravniki Bruno Bembi, Egidio Barbo in Irene Bruno, zadnjo besedo pa bo imel duhovnik Mario Vatta. V Glasbenem domu o Trstu in boju proti bolečini V Glasbenem domu (Ul. Capitelli št. 3) bo kulturni delavec Edoardo Kanzian v sodelovanju z združenjem Il pane e le rose danes ob 18. uri govoril na temo Trst, mesto boja proti bolečini. Pobuda bo v okviru Delavnice idej, sodelovali pa bodo tudi Licia Serra, Emiliano Bazzanella, Stefano Sodaro, Augusto Debernardi, Silvia Bon in Carla Carlo-ni Mocavero. Za glasbo bo poskrbel Aleksander Vodopivec, Liliana Saetti po bo prebrala nekaj odlomkov. Pet Therapy v zdravstvu V dvorani Tessitori na Trgu Oberdan št. 5 bo danes ob 10. uri okrogla miza o zdravljenju bolnikov s pomočjo t.i. Pet Therapy in o tem, kako se lahko uporabo kužkov in drugih ljubljenčkov ovrednoti na zdravstvenem oziroma na socialnem področju. Vstop je prost. 6 Petek, 1. marca 2013 TRST / pokrajina - Projekt ManifeTSo2020 za višje srednje šole Kako obnovimo staro poslopje Na sedežu pokrajinske uprave so včeraj predstavili drugi del projekta-workshopa o obnovi starejših poslopij, ki ga je spodbudilo Združenje Ma-nifeTSo2020 in ki je namenjen dijakom in dijakinjam tržaških višjih srednjih šol. Workshop se bo začel v ponedeljek v veliki dvorani šole Oberdan in se bo zaključil z razstavo, ki jo bodo odprli 3. in 4. maja. Projekt sta predstavili pristojni pokrajinski odbornici Adele Pino in Mariella De Francesco. ManifeTSo2020 je naslov projekta, ki združuje in navdušuje skupino mlajših arhitektov v Trstu. Kot smo že poročali, je namen projekta v tem, da se kot družba izognemo zapuščanju starejših stavb. Veliko je takih, ki naj bi sodile v kulturno dediščino, kljub temu pa se zanje odredi rušenje ali se jih prepusti postopni degradaciji. Arhitektom so se v mestu pridružili tudi mlajši urbanisti, pa tudi ekonomisti in konceptualni ustvarjalci, ki za take stavbe iščejo nove vsebine in možnosti za »preživetje«. Skupina Ma-nifeTSo2020, ki je nastala pred poldrugim letom, hoče biti posrednik med lastniki stavb, morebitnimi vlagatelji in interesenti, ki bi preurejena poslopja uporabljali. Skupina je podpisala dogovor s Pokrajino Trst, ki ne bo samo dala mladim na razpolago delovne prostore Foruma mladih, temveč jim namerava tudi zaupati prve nepremičnine. Pri projektu sodelujejo zavod za geometre Max Fabiani, gradbena šola Edilmaster, šole Nordio, Oberdan, Da Vinci, Carli, De Sandrinelli in tehnični zavod Žige Zoisa. V tem okviru bodo od ponedeljka dalje sledili predavanjem in v delovnih skupinah izdelali projekt za obnovo oz. preureditev neke približno 180 kvadratnih metrov velike enonadstropne stavbe. Po končanem načrtovanju bo stekel nov workshop, ki ga bo izvajala v aprilu šola Nordio in katerega namen bo širjenje informacij o opravljenem delu. Projekt se bo zaključil, kot rečeno, v začetku maja s predstavitvijo izdelanih načrtov. boljunec - Danes javno srečanje Varujmo dvoživke Avtomobili največji sovražnik za kmetijstvo nadvse koristnih žab Občina Dolina kot upraviteljica Deželnega naravnega rezervata Doline Glinščice, v sodelovanju z združenjem Varuhov mokrišč in kalov v deželi Fur-laniji Julijski krajini, prireja danes javno srečanje na temo Dolina in njene dvoživke: možnost je, da jih zaščitimo. Srečanje bo ob 18. uri v Sprejemnem centru naravnega rezervata Doline Glin-ščice v Boljuncu. Vsako leto se meseca februarja in marca na območju med Dolino in Mačkoljami začenja množična selitev krastač in žab do kalov (mrestišč), kjer odložijo jajca. To je dogodek optimizma in upanja, ki nam priča o dejstvu, da to območje ohranja svojo naravno dediščino in da tu lahko ljudje in živali živijo skupaj. Obenem se krajevno tipično kmetijstvo še vedno dobro po- vezuje s prvotno biotsko različnostjo, ki je dandanes tako dragocena. Poleg tega ne gre prezureti dejstva, da so žabe in krastače koristne za kmetijstvo, saj se hranijo z žuželkami, ki lahko škodijo pridelkom. Na žalost tlakovane ceste prekinjajo te starodavne selitvene poti, avtomobili pa vsako leto povzročajo prave pokole teh tako koristnih in dragocenih živali. Predvsem v prvih treh do štirih urah, ki sledijo mraku (med 18. in 22. uro), v vlažnih ali deževnih večerih, lahko avtomobilisti v par minutah povozijo na stotine dvoživk, ki prečkajo cesto. O tem bo govor na današnjem srečanju, podrobnejše informacije pa lahko interesenti piščejo tudi na: www.tutoristagni.it (web) info@tutori-stagni.it (mail) ssg - Nocoj zadnji dogodek modrega abonmajskega sklopa Hommage a Stravinsky Gostuje baletni ansambel SNG Maribor - Edward Clug v projekt vključil tudi delo Boruta Kržišnika Modri abonmajski sklop Slovenskega stalnega gledališča se bo zaključil s plesnimi koraki nocoj ob 20.30 z enkratnim gostovanjem baletnega ansambla SNG Maribor. Projekt Hommage a Stravinsky Edwarda Cluga predstavlja umetniški poklon Igorju Stravinskemu, s katerim je mariborski Balet obeležil 130-le-tnico skladateljevega rojstva, pri tem pa je skozi novo koreografsko podobo približal estetiko njegovih glasbenih in baletnih del širši slovenski javnosti. Clugovo koreo- grafsko izhodišče je baletna umetnina Le sacre du printemps (Posvetitev pomladi) ob letošnji stoti obletnici premiere. Umetniški direktor mariborskega Baleta je pripravil baletno kreacijo, ki pre-tanjeno reflektira eksistencialno realnost odtujenega posameznika v sodobni družbi. Ob Posvetitvi pomladi se je odločil, da v projekt vključi delo slovenskega skladatelja Boruta Kržišnika z naslovom Songs for the mating season (Pesmi za paritve-no obdobje), in sicer kot aluzijo na moj- Včeraj danes [I] Lekarne strovino Stravinskega in kot ritual slehernega 'heroja' srednjega razreda, ki se ne more upreti prvinskemu nagonu v obdobju 'parjenja'. O svoji umetniški zamisli je Clug povedal: »Moja interpretacija Posvetitve pomladi ostaja na vsebinski ravni zvesta glasbeni strukturi in prvotnemu libretu, ki izhaja iz legende iz predkrščanskega (poganskega) časa v Rusiji. Legenda pripoveduje o ritualu žrtvovanja device, ki mora plesati do smrti v poklon pomladnemu božanstvu, da bi povečal rodovitnost zemlje. V ikonografskem smislu se predstava navezuje na etnografske simbole starodavne ruske legende: ženske z dolgimi pletenimi kitami in z rdečimi ličnicami ter moški z bradami - dva spolna simbola moškega in ženske, izolirana v sodobnem času in prostoru, v katerem želim 'posvetiti' današnjo pomlad«. Posvetitev pomladi je kultno glasbeno delo 20. stoletja, skozi katero spremljamo evolucijo plesa od prve postavitve Nižinskega v Parizu leta 1913 do interpretacij Mauricea Béjarta in Pine Bausch. »Iniciacijo moje postavitve predstavlja izvirna plesna kreacija Nižinskega zaradi njene hermetične koreografije in 'moteče' naprednosti za tedanji čas«- pravi Edward Clug in nadaljuje: »svojo interpretacijo zato doživljam tudi kot poklon Nižinskemu in njegovemu razvpitemu (ne)uspehu ob pariški premieri, ki je postala dinamični temelj razvoja modernega plesa v 20. stoletju.« Scenograf predstave je Marko Japelj, kostumograf pa Leo Kulaš. Za nakup vstopnic bo blagajna Slovenskega stalnega gledališča odprta uro in pol pred začetkom predstave (tel. št. 040 362542). U Kino Danes, PETEK, 1. marca 2013 ALBIN Sonce vzide ob 6.43 in zatone ob 17.52 - Dolžina dneva 11.09 - Luna vzide ob 22.22 in zatone ob 8.05 Jutri, SOBOTA, 2. marca 2013 JANJA VREME VČERAJ: temperatura zraka 9,5 stopinje C, zračni tlak 1023,4 mb ustaljen, vlaga 59-odstotna, veter 13 km na uro severo-vzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,3 stopinje C. fjPP SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Modri abonmajski sklop V sodelovanju z Glasbeno matico Balet SNG Maribor Do sobote, 2. marca 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Costa-lunga 318/A - 040 813268, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Dante 7, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Giulia 14, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Pro-sek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 14 - 040 572015. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Igor Stravinsky/ Borut Kržišnik HOMMAGE A STRAVINSKY koreograf: Edward Clug danes, 1. marca, ob 20.30 v Veliki dvorani rezervacija in nakup pri blagajni SSG (vsak delovnik od 10. do 15.ure) Tel. št. 800214302 (brezplačna) ali 040 362542 www.teaterssg.com srečniki«; 16.10, 18.30, 20.45, 22.55 »Podkupljeno mesto«; 11.20, 13.30, 16.05, 18.20 »Razbijač Ralph 3D«; 13.20 »Samova pustolovščina 2 3D«; 20.25, 22.45 »Tatica identitete«; 18.15, 20.20 »Umri pokončno: Dober dan za smrt«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Upside down«; Dvorana 2: 16.30, 20.15 »Tutti con-tro tutti«; 18.20, 22.15 »Il principe abusivo«; Dvorana 3: 16.30, 20.15, 22.15 »Gambit - Una truffa a regola d'arte«; 18.00 »Vita di Pi«; Dvorana 4: 16.45 »Pinocchio«; 18.15, 20.15, 22.15 »Non aprite quella porta«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 19.50, 22.10 »Anna Karenina«; Dvorana 2: 17.40, 20.00, 22.10 »Edu-cazione siberiana«; Dvorana 3: 17.45, 20.00, 22.15 »Gambit«; Dvorana 4: 20.00, 22.10 »Gangster squad«; Dvorana 5: 17.30, 20.10, 22.10 »Il principe abusivo«. S Izleti AMBASCIATORI - 16.30, 19.00 »Lincoln«; 21.30 »Argo«. ARISTON - 16.30 »Quartet«; 18.30, 21.00 »Qualcosa nell'aria - Apres mai«. CINECITY - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Educazione siberiana«; 16.30, 21.30 »Upside down«; 20.15, 22.15 »Non aprite quella porta«; 19.00 »Argo«; 16.30 »Vita di Pi«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Tutti contro tutti«; 18.00, 22.15 »Gangster squad«; 16.00, 20.20, 22.15 »Gambit«; 17.50 »Anna Karenina«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Il principe abusivo«; 16.00, 20.15 »Die hard - Un buon giorno per morire«. FELLINI - 16.00, 20.15, 22.00 »Noi sia-mo infinito«; 17.45 »Les Miserables«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Educazione siberiana«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.45, 21.00 »Anna Karenina«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 20.10 »Re della terra selvaggia«; 18.15, 22.00 »Viva la liberta«. KOPER - PLANET TUŠ - 13.30, 16.00 »Čudovita bitja«; 22.25 »Django brez okovov«; 11.30, 12.30, 14.10, 15.30 »Ernest in Celestina«; 20.40, 22.40 »Film 43«; 18.30, 20.45, 22.50 »Hitchcock«; 17.20 »Lincoln«; 16.20 »Lovca na čarovnice 3D«; 12.00 »Mali veliki panda«; 18.50, 21.00, 23.10 »Mama«; 12.50, 15.50 »Ne- SO SPDT prireja avtobusni izlet v Bad Kleinkirchheim 3. marca. Odhod iz trga Oberdan ob 6.45 in iz Sesljana ob 7.00. Vpisovanje in informacije na smucanje@spdt.org, mladinski@spdt.org in na tel. 3487757442 (Laura). Toplo vabljeni! KLEKLJARSKA SEKCIJA SKD Lipa iz Bazovice vabi na dvodnevni izlet v Rapallo in Genovo, ki bo 20. in 21. aprila. Informacije, program in vpisovanje na sedežu društva v Bazovskem domu ob torkih od 17. do 20. ure. DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA organizira izlet z letalom v Andaluzijo od 5. do 9. maja, v Tunizijo od 1. do 7. maja ter v London od 27. do 30. aprila. Informacije in prijave na tel. 00386-41800938 (ga. Minka). POPOTNIKI IZ GABROVCA se odpravljajo z avtobusom na Slovaško v Bratislavo in njeno okolico ter s katamaranom po Donavi do Dunaja. Odhod v petek, 14., povratek v nedeljo, 16. junija. Informacije in vpisovanja na tel. 340-2741920 (Mirela). Id Osmice FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-299442. OSMICO sta odprla Andrej in Ivan Antonič, Cerovlje št. 34. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-299800. OSMICO je v Mavhinjah 58/A odprla družina Pipan - Klarič. Toplo vabljeni! Tel. 040-2907049. PRI DAVIDU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Tel. št.: 040-229270. Vabljeni! V LONJERJU je odprl osmico Damjan Glavina. Tel. št.: 348-8435444. / TRST Petek, 1. marca 2013 7 SKD BARKOVLJE Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete, vabi na FILMSKI VEČER slovenskega programa deželnega sedeža RAI Mario Magajna Fotograf svojega časa DANES, 1. marca, ob 20.30 Režija in scenarij Marko Sosič, tehnično vodstvo Roberto Calligaris, snemalec Sergio Ferrari, uredništvo Nataša Sosič. □ Obvest ila Bari 62 35 20 22 40 Cagliari 37 90 26 57 16 Firence 84 90 57 56 68 Genova 62 31 19 69 51 Milan 23 33 86 26 11 Neapelj 5 55 3 63 81 Palermo 10 19 52 55 1 Rim 11 31 63 80 32 Turin 88 20 33 82 34 Benetke 67 86 75 54 7 Nazionale 90 10 9 45 19 Super Enalotto Št. 26 4 24 62 66 76 84 jolly27 Nagradni sklad 1.875.567,62 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 48.848.213,73 € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 4 dobitniki s 5 točkami 70.333,79 € 634 dobitnikov s 4 točkami 448,37 € 27.119 dobitnikov s 3 točkami 20,85 € Superstar 19 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 1 dobitnik s 4 točkami 44.837,00 € 163 dobitnikov s 3 točkami 2.085,00 € 2.742 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 17.792 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 43.171 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € CCYJ - KulturniCenterYogaJnana-kanda - vabi na konferenco »Yoga za tretjo pomlad« danes, 1. marca, ob 19.00, Ul. Mazzini 30, 3. nadstropje. Info 333-4236902, 040-2602395. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Na-brežina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga L'Albero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne 16.00-18.00 in ob sobotah 10.00-12.00. Ludoteka je namenjena otrokom od 1. do 6. leta starosti. Za mesec marec so predvidene delavnice oblikovanja: Voščeni grafiti in Otoki s krete. Informacije: Igralni kotiček Palček tel. št.040-299099 od ponedeljka do sobote 8.00-13.00. POZOR POZOR! AŠD SK BRDINA vabi člane, da se množično udeležijo društvene tekme, ki bo v nedeljo, 3. marca, v Forni di Sopra. Prosimo, da potrdite vpis do danes, 1. marca, po tel. št. 348-8012454 (Sabina). Ob priliki društvene tekme, v nedeljo, 3. marca, bo možen avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. 335-5476663 (Vanja). Loterija 28. februarja 2013 SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST potopisno predavanje o SOKOTRI (Jemen) Predavala bo biologinja MARUŠKA LENARČIČ. DANES, 1. marca, ob 20.30 v Razstavni dvorani ZKB na Opčinah (Ul. Ricreatorio 2) SOCIALNA SLUŽBA OBČIN Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor, ter Zadruga La Quercia organizirata za predšolske in osnovnošolske otroke bivajoče v treh občinah v soboto, 2. marca, od 15. do 18. ure delavnici: »Pomladanske vazi-ce« v Briščikih št. 77, v prostorih Krd Doma Briščiki, ter v Naselju Sv. Mavra 124, v Sesljanu. Prost vstop. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV, vabi v ponedeljek, 4. marca, v Peterlinovo dvorano, Donizet-tijeva 3, na srečanje z Vilmo Purič ob izidu romana »Brez zime«. O avtorici in njenem delu bosta govorili prof. Marija Cenda in prof. Loredana Umek. Začetek ob 20.30. KRU.T vabi na peto srečanje na temo »Premagajmo spomladansko utrujenost« iz sklopa Zdravje je naša odločitev, v ponedeljek, 4. marca, ob 17.30 na sedežu krožka. Predavala bo Marija Merljak, inženir živilske tehnologije. Dodatna pojasnila in prijave na sedežu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. BIOTERAPIJA v Bazovici bo v Ba-zovskem domu (Ul. I.Gruden 72/1) 5., 6. in 7. marca, od 17.00 do 19.00. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, javljamo, da moramo zaradi tehničnih razlogov prenesti redni občni zbor v torek, 5. marca, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju. TABORNIKI RODU MODREGA VALA vabimo tržaške osnovnošolce in njihove starše na informativno srečanje, ki bo v torek, 5. marca, v Dijaškem domu S. Kosovel v Trstu. Predstavili bomo letošnje delovanje taborniške družine v mestnem središču. Informacije na 339-4120280 (Andrej) ali 348-9863127 (Nina). Taborniški srečno! TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 5. marca, ob 20.45 v sedežu na Padričah redna pevska vaja. LJUDSKI DOM TREBČE: vaška društva in združenja vabijo vse vašča-ne na skupni sestanek o predlogu postavitve antene Tim. Sestanek bo v Ljudskem domu v Trebčah, v četrtek, 7. marca, ob 18. uri. Vljudno vabljeni! BABY BAZEN Šc Melanie Klein prireja tečaje v bazenu za dojenčke in otroke od 1. meseca do 4. leta starosti. Tečaji, ki se bodo začeli v soboto, 9. marca se odvijajo na Pesku ob sobotah popoldne. Koledar srečanj: 9/3, 16/3, 23/3, 6/4, 13/4, 20/4, 4/5, 11/5. Vsako srečanje traja 45 minut in predvideva vstop za oba starša. Za urnike in vpisovanja: info@melanieklein.org, tel: 345-7733569. KRU.T obvešča prijavljene dedke, babice in vnuke, da je 2. srečanje v sklopu projekta »Obiščimo Kru.t« preneseno na soboto, 9. marca, ob 10. uri v društvenih prostorih. Info na tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. LETNIKI 1968 POZOR! Vabljeni na skupno večerjo, ki bo v soboto, 6. aprila, v znani gostilni na Krasu. Informacije in prijave na tel.: 3476849308 (Igor); 339-2241221 (Tamara); 347-0741740 (Ervin). 13 Prireditve DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira in vabi na otvoritev fotografske razstave Miloš Zidarič: Na valovih Barkovljanke danes, 1. marca, ob 18. uri v prostorih Bar Nanos na Razdrtem. Ob otvoritvi bo pogovor in predstavitev jadralcev očeta in sina Janka in Mitje Kosmine. Razstava bo na ogled do konca marca. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi danes, 1. marca, ob 20.30 na filmski večer slovenskega programa deželnega sedeža RAI »Mario Magajna - Fotograf svojega časa«. Režija in scenarij Marko Sosič, tehnično vodstvo Roberto Calligaris, snemalec Sergio Ferrari in uredništvo Nataša Sosič. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST prireja danes, 1. marca, v Razstavni dvorani ZKB na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2, ob 20.30 potopisno predavanje o Sokotri (Jemen). Čar tamkajšnje posebne in nedotaknjene narave bo predstavila biologinja Ma-ruška Lenarčič. FINŽARJEV DOM IN PEVSKI ZBOR SV. JERNEJ vabita na »Večer slovenske pesmi in besede«, ki bo v Fin-žgarjevem domu na Opčinah v soboto, 2. marca, ob 20.00. Nastopajo MlDPS Vesela pomlad, tenorist Marjan Štrajn, moški in mešani pevski zbor Sv. Jernej, pianistka Jana Zupančič ter glasbenika Rok Dolenc in Niko Trento. Kratke govore bodo imeli Metka Šinigoj, Vilma Purič, Majda Artač in Aleksander Furlan. Otroška igralska skupina Tamara Petaros bo podala odlomke iz njihovih del, ilustrirale pa jih bodo tudi likovne podobe Irine Tavčar, Mateja Susiča, Jasne Merku in Edija Zerja-la. Toplo vabljeni! OB 69. OBLETNICI SMRTI Sergia Cermelia bo v soboto, 2. marca, ob 11. uri krajša spominska svečanost v Parku spomina pri sv. Justu. VZPI-ANPI, ANED in ANPPIA vabijo an-tifašiste, da s svojo prisotnostjo potrdijo ideale, za katere je daroval svoje mlado življenje tržaški antifašist in partizan Sergio Cermeli. DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vabi na Dan slovenske kulture, ki bo v nedeljo, 3. marca, ob 16.30 v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu v Trstu. Nastopa gledališka skupina SKK in MOSP-a z igro »Razbojni-ce«. Režija Patricija Jurinčič in Ma-ruška Guštin. KK ADRIA s sodelovanjem SKD Lo-njer-Katinara prireja, namesto vsakoletne mednarodne kolesarske dirke, večer z naslovom »Slike in spomini na 36 let dirke v Lonjerju«, v nedeljo, 3. marca, ob 17. uri v prostorih ŠKC v Lonjerju. Toplo vabljeni vsi sodelavci dirke, prijatelji in vaščani! L'ARMONIA v sodelovanju z Zadrugo Kulturni dom Prosek Kontovel predstavlja v tržaškem narečju »Mici moci quatro oci... e pastecreme« v nedeljo, 3. marca, ob 17. uri v kulturnem domu na Proseku. Vabljeni! SKD IGO GRUDEN vabi na prireditev ob prazniku slovenske kulture in ob 120-letnici rojstva Iga Grudna »Pozdravljeni, bratje in sestre«, ki bo v nedeljo, 3. marca, ob 17. uri v Kulturnem domu v Nabrežini. Sodelujeta šoli OŠ Virgil Šček in NSŠ Igo Gruden; slavnostni nagovor prof. Tatjana Rojc; ob tej priliki bo izobešen nabrežinski pevski prapor. SKD TABOR - Openska glasbena srečanja, v nedeljo, 3. marca, ob 18.00 v Prosvetnem domu na Opčinah koncert pihalnega kvinteta Anemos. Vabljeni! SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi vse otroke iz vrtca in prvih razredov osnovne šole na pravljične urice »S pravljico na potovanje... Feliksove sanje« (Annette Langen in Costanza Droop). Šesto srečanje bo v torek, 5. marca, ob 16.30 v društvenih prostorih na stadionu 1. Maj. Vabljeni! VLJUDNO VABLJENI na ogled dokumentarnega filma o slovenski gleda- liški in filmski igralki ter pesnici Mili Kačič. Film z naslovom »Mila, naša Mila - Z okusom po grenkem« bomo v sklopu Svetovnih dnevov slovenskega dokumentarnega filma predvajali v torek, 5. marca, ob 17.00 v Narodnem domu v Trstu (Ul. Filzi 14). Vabljeni! OBČINA ZGONIK, v sodelovanju s Kd Rdeča zvezda, vabi ob mednarodnem dnevu žena v sredo, 6. marca, ob 20.00 v prostorih Kd Rdeča zvezda v Saležu na srečanje ob knjigah Emozioni in Cossa femo, dove andemo?, ki jih je napisala Annamaria Grego. Ob pogovoru in branju poezij bo za glasbeni intermezzo poskrbel Aljoša Starc. PREŠERNO SKUPAJ 2013 - KD Kraški dom, SKD Krasno Polje, SKD Skala, SKD Slovan, SKD Primorec, SKD Lipa, SKD Tabor, SKD Grad: četrtek, 7. marca, v Prosvetnem domu na Opčinah Prešerno za šole: gledališka predstava »Zivalske novice«, v izvedbi srednješolske skupine SDD Jaka Štoka s Proseka in Kontovela, režija Vesna Hrovatin; sobota, 9. marca, ob 20.00 v Prosvetnem domu na Opčinah, osrednja Prešernova proslava društev vzhodnega Krasa z odprtjem razstave risb dijakov srednje šole S. Kosovel, plesno gledališka predstavo »Prost bo vsak?«, idejni koreografski projekt Daše Grgič, sodeluje gledališka igralka Nikla Pe-truška Panizon, video Luca Quaia; glasbeni utrinek Eva Škabar (harfa) in Vera Sturman (violina), gojenki Glasbene matice iz Trsta; sobota, 23. marca, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah Primorska poje. SKUPINA 35-55 SKD France Prešeren iz Boljunca vabi na predavanje s projekcijo fotografij Katje Kjuder »Zen-ske in islam«, v četrtek, 7. marca, ob 20.30 v društveni dvorani gledališča France Prešeren. DRUŠTVO ZVEZDA vabi v petek, 8. marca, od 19.30 v Ljudski dom v Podlonjerju na tradicionalni večer ob mednarodnem dnevu žena s kulturnim programom v izvedbi Tatjane Malalan in Irene Pahor ter večerjo in glasbo. NERAZVEZLJIVE NITI umetnice Magde Starec Tavčar: Ad forman-dum in združenje Juliet vabita na otvoritev likovne razstave v petek, 8. marca, ob 18.00 na Ad formandumu v Trstu (Ul. Ginnastica 72). PRIMORSKA POJE 2013 - ZCPZ -Trst, ZSKD Trst-Gorica-Videm, ZPZP, ZSKP - Gorica in JSKD RS vabijo na koncert revije Primorska poje: petek, 8. marca, ob 20.30 v cerkvi sv. Jerneja ap. na Opčinah. Nastopili bodo: Združeni zbor ZCPZ - Trst, Oktet Aljaž - Sv. Anton, ZeCPS Zgonik, DePS Kraški slavček-Krasje - Nabrežina, ZePZ KD Korte, MePZ Lipa - Šempas, VoS Radost - Godo-vič; sobota, 9. marca, ob 20.30 v Marijinem domu v Ul. Risorta v Trstu. Nastopili bodo: MePZ Klasje - Bu-kovica-Volčja Draga, MePZ Maestral - Koper, MoPZ Srečko Kumar - Koj-sko, MoPZ Lopar, Oktet Pr'farci -Idrija, MoPZ Provox. SLOVENSKI KLUB vabi na predstavitev in pogovor ob izidu knjige Bogomile Kravos o delovanju izjemne amaterske gledališke skupine SAG v Trstu. Govorila bosta direktor SGM Ivo Svetina in avtorica, prisotni pa bodo tudi člani vodstva te skupine Sergej in Ivan Verč ter Boris Kobal. Srečanje bo v petek, 8. marca, ob 18.00 v Gregorčičevi dvorani (Ul. S. Francesco 20/II). SKD VESNA v sodelovanju z VZPI Evald Antončič Stojan priredi praznovanje ob Dnevu žena v nedeljo, 10. marca, v Ljudskem domu v Križu: ob 17.30 aperitiv; ob 18.00 komedija v izvedbi KD Brce iz Gabrovice pri Komnu Vse o ženskah (avtor Miro Gavran, režija Minu Kjuder in Sergej Verč); družabnost. Toplo vabljeni! SKD VIGRED sklicuje v ponedeljek, 11. marca, v Štalci v Šempolaju občni zbor, 1. sklic ob 19.00, drugi ob 20.30. Ob zaključku o.z. praznik včlanjevanja. OTROŠKE URICE v NŠK, Ul. Sv. Frančiška 20, ob 17. uri v četrtek, 21. marca, »Hiša čarovnic«. Pripoveduje Biserka Cesar. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta! ZSKD vabi na niz koncertov Primorske poje 2013: Prosvetni dom na Op-činah v soboto, 23. marca, ob 20.30 - v sodelovanju z vzhodno - kraškimi društvi. Kulturni center Anton Ukmar - Miro pri Domju v petek, 12. aprila, ob 20.30 - v sodelovanju z društvi dolinske občine. V društvenih prostorih KRD Dom Briščiki v Briščikih v nedeljo, 14. aprila, ob 17. uri - v sodelovanju s KRD Dom Bri-ščiki. V Cerkvi sv. Florijana v Za-varhu v nedeljo, 28. aprila, ob 15.30 - v soorganizaciji s Centrom za kulturne raziskave Bardo. V Cerkvi sv. Roka v Nabrežini v nedeljo, 28. aprila, ob 17. uri - v soorganizaciji SKD Igo Gruden. S Poslovni oglasi RESTAVRACIJA PESEK prireja v soboto, 2. marca, TIROLSKI VEČER z DENISOM NOVATOM. Za informacije 040/226294 Vabljeni! 0 Mali oglasi DAJEM V NAJEM stanovanje blizu Kulturnega doma v Trstu, kuhinja, spalnica, garderoba, shramba, kopalnica, centralna kurjava, 6. nadstropje z dvigalom. Cena: 500,00 evrov mesečno in 100,00 evrov stroškov. Tel. 339-5840600. DAJEM V NAJEM zagrajen vinograd, opremljen z vodo, primeren tudi za vrtnarstvo. Tel. 040-231578. GOLF GTI 2000, v dobrem stanju, letnik 1993, 220.000 prevoženih kilometrov prodamo; tel. 348-0412729 ob uri obedov. PRODAM hišo pri Domju s 600 kv.m. zazidljivega zemljišča. Tel. št.: 349-5477622. PRODAM štiri ljubeznive osličke (samo ljubiteljem živali!). Zainteresirani pokličite tel. št.: 339-2622683 ali 338-8961853. PRODAM 5 hektolitrski sod iz inoxa. Cena po dogovoru. Tel. na tel. št. 349-2374635. PRODAM drobilnik (biotrituratore) bosch axt rapid 2000. Malo rabljen, v odličnem stanju. Tel. št.: 040281887 (ob uri kosila). PRODAM ekstradeviško dalmatinsko oljčno olje, lastne pridelave. Tel.: 339-8201250. UGODNO prodam opremljeno prikolico z baldahinom in parcelo v neposredni bližini odkritega bazena in plaže v kampingu Adria v Ankaranu. Tel. št.: 328-9077215. V NAJEM dajem stanovanje blizu Burla, zadnje nadstropje, prib. 68 kv.m., najemnina 435,00 evrov, stroški 165,00 evrov. Tel. št.: 3493626187. Prispevki V spomin na Valentino Pangos daruje Elvira Ivančič 30,00 evrov za OŠ V. Šček v Nabrežini. V spomin na Edija Kapuna darujeta Mario in Boženka 30,00 evrov za Godbeno društvo Prosek. V spomin na Ninkota Kanteja daruje Angel z družino 50,00 evrov za vzdrževanje »plošče« padlim v NOB v Repniču. Namesto cvetja na grob dragega prijatelja Albina Clariča daruje Radovan Legiša 40,00 evrov za MPZ Fantje izpod Grmade. V spomin na Ančkota Tenceja darujeta Olga in Henrik 25,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa. 6 Petek, 1. marca 2013 TRST / tržaška knjigarna - Predstavili nov roman Dušana Jelinčiča Človek je kljub vsemu nagnjen k dobremu in lepemu Protagonist romana Nocoj bom ubil Chomskega je študent, ki odide v tujsko legijo nabrežina Dan kulture Dušan Jelinčič pravi, da ne more pisati sredi miru in o linearnih zadevah. Zato so njegovi literarni junaki postavljeni v večkrat zelo dramatične situacije. Tako je tudi z Denisom, protagonistom njegovega najnovejšega romana Nocoj bom ubil Chomskega. Roman, ki je izšel pri ljubljanski založbi Sanje, so sinoči predstavili v Tržaški knjigarni. Po njegovih vsebinah se je tržaški novinar in pisatelj sprehodil v družbi Robija Šabca, ki je uvodoma ocenil, da se Jelinčič z vso energijo zakoplje v vsako zgodbo, ki jo želi obdelati, pa naj bo to zgo-dovinsko-ljubezenska zgodba Bela dama devinska ali alpinistični roman Biseri pod snegom. Rad sem natančen, ne glede na to, o čem pišem, mu je odvrnil Jelinčič, ki se je na primer med pisanjem Bele dame devinske poglobil v srednjeveško zgodovino Trsta, odkrival takratno mestno podobo, imena prebivalcev ... V njegovem najnovejšem romanu je veliko Afrike, ki jo tržaški pisatelj dobro pozna, saj je prepotoval marsikatero njeno deželo. Sierra Leone je v njegovih očeh najlepša dežela na svetu, senegalska dežela Ziguinchor je prav tako očarljiva. V teh krajih, ki jih je kot pravi prepotoval »precej na divje«, je Jelinčič srečal ogromno ljudi, prisluhnil marsikomu, na lastne oči videl posledice državljanske vojne. V teh krajih glavni junak - študent medicine, ki se odloči za tujsko legijo - srečuje dobro in zlo, ta dualizem pa je stalno prisoten tudi v njegovi notranjosti. Ampak kjer je največ krutosti, tam je tudi veliko resnične ljubezni: človek je še vedno nagnjen k dobremu in lepemu, pravi Jelinčič, ki sicer priznava, da je po naravi »blazen optimist«. Zakaj bi pa Denis rad ubil Chom-skega, je še zanimalo Šabca. Ameriški lingvist je bil v 80. letih eden naših največjih junakov, neke vrste Che Guevara brez puške v rokah, ki se je odločil zapustiti akademski svet in stopiti v akcijo, je dejal Jelinčič: postal je največji borec proti glo-balizaciji ...in tudi največji sovražnik ZDA (zato naj bi ga CIA hotela celo ubiti). Od takrat neutrudno ponavlja, da sta svet in družba, ki nas obdajata, odvisna od vsakega posameznika. Chomsky je skratka zagovornik akcije, opozarja nas, da pritoževanje ni dovolj. Za (vojaško) akcijo se je odločil tudi Denis, človek akcije pa je tudi Jelinčič, ki neutrudno piše svoje romane. O bodočih knjigah sicer nerad govori, priznal pa je, da ima »v predalu« vsaj sedem ali osem potencialnih knjig. Pisateljevanje je zanj predvsem sinonim za svobodo: literarna teorija ubija roman, če bi se držal pravil, ne bi napisal niti ene knjige, pravi tržaški pisatelj. Tistim, ki bi se radi preizkusili v pisanju, lahko da en sam nasvet: preberite štiri tisoč knjig, kot sem jih jaz. (pd) Z Dušanom Jelinčičem (desno) se je pogovarjal Robi Šabec kroma Za ljubitelje čokolade Čokolada različnih barv, okusov in oblik kraljuje od včeraj na Trgu sv. Antona, kjer so ob prisotnosti občinske odbor-nice za trgovino Elene Pellaschiar odprli sejem CioccolaTiamo. Čokoladni sejem bo odprt do nedelje, dobrote pa so na voljo med 9. in 21. uro. Pod šotorom se predstavlja osem »obrtnikov« iz različnih krajev Italije, ki ob bolj tradicionalnih čokoladnih bombonih in tartufih ponujajo tudi čokoladne živali, glasbene inštrumente in celo pametne telefone, a tudi čokoladne napitke in še marsikaj. Nekateri zagotavljajo, da je čokolada tudi učinkovito protidepresivno sredstvo ...tudi v primeru povolilnih razočaranj. rojstva Iga Grudna V nedeljo bo ob 17. uri v na-brežinskem Kulturnem domu na vrsti najbrž zadnji od letošnjih praznikov slovenske kulture pri nas. V Nabrežini se Prešernov praznik povezuje s 120. obletnico rojstva pesnika Iga Grudna in v društvu so pripravili večjo proslavo, na kateri bodo sodelovali dijaki tamkajšnje nižje srednje šole in osnovnošolski učenci, baletna skupina Relevé in trije društveni pevski zbori. Skupna tematika prireditve je Grudnova poezija in njeno humanistično sporočilo miru v obliki recitacij in zborovskih interpretacij. Slavnostni nagovor bo imela prof. Tatjana Rojc. Zanimivost recitalov je v tem, da bodo na sporedu same neznane pesmi Iga Grudna, take namreč, ki so ostale v zapuščini po nenadni pesnikovi smrti in so še danes tam. Med temi je npr. pretresljiva Ustreljenim v Bazovici, ki je prišla na dan med raziskovanjem avtorstva besedila Vstajenje Primorske. Grudnova pesem je bila objavljena v Primorskem dnevniku na dan postavitve spomenika, 6. septembra 1945. Dijaki nižje srednje šole bodo recitirali pet takih domoljubnih him-ničnih pesmi, medtem ko so učenci osnovne šole Virgila Ščeka pripravili splet prav tako neznanih otroških pesmi. Zborovski program prireditve bo obsegal same uglasbitve Grudnovih besedil. Napoveduje se torej zanimiva prireditev, ki je pomembna tudi zato, ker povezuje kulturna prizadevanja krajevnih šol z društvom in s celotno domačo skupnostjo. (vrt) salež - Prešernova proslava SKD Rdeča zvezda Dan kulture v režiji mladih Ob domačem zboru, duu Feri, igralcih V. Hrovatin in A. Rismondu tudi vokalna skupina Male malice Slovensko kulturno društvo Rdeča zvezda je svojo letošnjo Prešernovo proslavo, ki se je odvijala v soboto v društvenih prostorih v Saležu, organiziralo nekoliko drugače. Prvič so jo namreč organizirali mladi člani društva. Zgo-niška občinska odbornica za šolstvo, kulturo, šport in mladino Monica Hrovatin je v pozdravu v imenu Občine Zgo-nik poudarila dinamičen pristop mladih do letošnje proslave. Ob tem je še dodala pomen povezovanja s Slovenci iz matice tudi na kulturnem področju, saj je v obdobju velike ekonomske krize pomembna izmenjava izkušenj tudi v kulturi. Sobotni kulturni večer je v nabito polni saleški dvorani uvedel domači mešani pevski zbor Rdeča zvezda z Zdravljico. Duo Feri, ki ga sestavljata pevka Martina in njen Nastop skupine Male malice na kulturnem večeru v Saležu brat, kitarist Marko Feri, sta predstavila glasbene priredbe nekaterih Prešernovih pesmi. Večer sta popestrila tudi Vesna Hrovatin in Andrej Rismondo, ki sta nastopila v dveh krajših gledaliških prizorih Na sprehodu in Konec Sveta v režiji Vesne Hrovatin. Prava roža v gumbnici letošnje proslave slovenskega kulturnega praznika pa je bil nastop slovenske vokalne za-bavnoglasbene skupine Male malice. Tenorista Miha Ravnikar in Davor Zemljič ter baritonista Tadej Vasle in Gregor Zorko zajemajo gradivo iz slovenske, jugoslovanske in svetovne glasbene zakladnice, ki ga po svoje priredijo, da nastanejo povsem druge melodije. Nekdanji pevci Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič so tako navdušili tudi številno občinstvo v Saležu. (and) milje - Z mladimi društva K. Ferluga Kulturni praznik v vrtcu Mavrica Slovenski kulturni praznik je pomembna priložnost, da se s slovensko kulturo in slovenskim jezikom soočijo vse starostne skupine, ki oblikujejo našo stvarnost. S to mislijo sta vzgojiteljici mlajše sekcije miljskega otroškega vrtca Mavrica, Barbara Moho-rovičič in Valentina Bandi, 21. februarja tam priredili dogodek ob kulturnem prazniku, namenjen najmlajšim otrokom in njihovim staršem. V prvem delu so malčki ob ritmih slovenske pesmi zaplesali in skupaj za- peli. Kmalu so se plesu pridružili tudi starši otrok. V drugem delu slovesnosti pa sta predstavnika mladinske skupine Društva Slovencev milj-ske občine Kiljan Ferluga D-smo mladi prebrala in pripovedovala otrokom pravljico. Za zaključek sta staršem, ki po večini ne govorijo slovenščine, podala nekaj informacij o slovenskem kulturnem prazniku, pomenu tega dneva pri Slovencih ter orisala lik Franceta Prešerna, kateremu je slovenski kulturni praznik posvečen. / MNENJA, RUBRIKE Petek, 1. marca 2013 9 ŽARIŠČE »Pridem več ks'no« ali privozim kasneje Erika Jazbar Priznam, da sem se glede objave tega zapisa precej obotavljala. Kot članica slovenske manjšinske skupnosti se namreč zavedam svojega dokaj nepopolnega znanja slovenskega jezika, zato se le izjemoma spuščam v debate o čisto tehničnih jezikovnih vprašanjih. Jezikovne kotičke, ki jih piše vestalka naše največje draginje, ki jo predstavlja slovenski jezik, gospa Le-lja Rehar, prebiram z mešanimi občutki hvaležnosti, negotovosti, nemoči, včasih mi vlijejo tudi novega elana, da bi izpopolnila svoje jezikovne vrzeli oz. sproti popravljala svoje napake. Mislim, da vsi cenimo njeno delo na tem področju tudi zato, ker je pogosto donkihotsko, kar je jasno vsakomur, ki prebira, posluša ali analizira jezikovni nivo v naši manjšinski skupnosti. Pomanjkljivosti ali napake so prisotne tako pri mladih kot pri bolj odraslih ali starejših, pri bolj ali manj izobraženih, bolj ali manj strokovno podkovanih. Vsaka generacija ima tudi svoje jezikovne posebnosti, ki so izraz časa in okolja, v katerem je tudi jezikovno odraščala, k temu se dodajajo čisto osebne in individualne zgodbe, ki puščajo tudi jezikovne sledove. V kotičku, ki je bil objavljen v sredo, 13. februarja, avtorica opozarja na našo tukajšnjo stalno napako, in sicer na uporabo glagola »privoziti«, ki da s pomenom, ki mu ga dajemo, v slovenskem jeziku ne obstaja. »Skovali smo ga pri nas v Trstu,« še pristavlja, »v vsej Sloveniji se je vedno in povsod uporabljal samo glagol pripeljati (se).« Ob tej ugotovitvi sem se zamislila in se vprašala, če je glagol »privozi-ti« po svoji naravi in iz čisto teoretičnega vidika res tako zgrešen. Kolikor poznam tukajšnja narečja, ne gre za narečno obliko, ne zveni mi, da bi bil preveden iz katere izmed italijanskih besednih zvez ali besed, kar nezavedno delamo ob vsakem koraku. Gre torej za slovensko skovanko, ki je nastala tu pri nas. In sem se vprašala: Ali ne bi bil lahko glagol »privoziti« naš mali doprinos k bogatitvi slovenskega knjižnega jezika? Če smo enakopravni člen enotnega slovenskega prostora, lahko tudi mi sodelujemo pri razvoju jezika, ki je živa gmota in se stalno obnavlja, saj sledi življenjskemu utripu naroda. In, nenazadnje, ali ne dokazujemo, da smo živa skupnost tudi s tem, da ponujamo osrednji Sloveniji prvine svojega jezikovnega sveta, ki je - hočeš nočeš - prežet z melodioznostjo latinskega elementa, ki vpliva na našo formo mentis ter obliko izražanja? ukve - Pri SZSO so se spomnili ustanovitelja Badna Powella Skavtski dan spomina »Bodite vedno pripravljeni z oklepom na sebi razen, ko spite.« Prvi viteški zakon je bil kot nalašč napisan na kožo skavtom in skavtinjam Slovenske zamejske skavtske organizacije, ki se v nedeljo, 24. februarja, niso prestrašili ne snega ne slabih vremenskih razmer in so izpeljali načrtovani Dan spomina na skavtskega ustanovitelja Lorda Badna Powella. Letošnja osrednja tema je bila namreč»viteštvo« in z njim povezan lik sv. Jurija, ki je zavetnik vseh skavtov sveta. Kanalska dolina, kamor so se odpravili na enodnevni izlet s tremi polnimi avtobusi, je bila še posebej bogato obdarjena s snegom in je tako ponudila enkratno priložnost, da so lahko skavti doživeli nepozaben dan v objemu pravljične zasnežene narave, prijetne družbe in ob razmišljanju na svoje vrednote. Potem ko so udeleženci izleta prisostvovali sv. maši v Žabnicah, ki jo je daroval domači župnik Dionisio Ma-teucig in jo s svojo mladostjo in svežino še posebej obogatili, so se člani razdelili v tri starostne skupine. Najmlajši volčiči in volkuljice so izvedeli, da je hudobni čarovnik začaral grad kralja Arturja v Ukvah in njihova naloga je bila, da bi rešili kralja in dokazali svoje viteške vrednote sledeč zakonom, ki so jih spoznavali: »Bodite pripravljeni bojevati se za Domovino in Cerkev. Karkoli delate, delajte dobro in branite vaš ponos. Ne prelomite nikoli dane besede. Rešite ponos vaše države tudi za ceno svojega življenja.« V jutranjih urah so si mladi vitezi iz odpadnega materiala izdelovali ščite, sablje in oklepe, da bi se pripravili na boj. Potem ko so se okrepčali s kosilom, pa so se odpravili v zasneženo pokrajino in morali so prestati štiri preizkušnje, preden so prišli do začaranega Arturjevega grada: na prvi postojanki so tako s svojim na novo izdelanim orožjem mladi vitezi dokazovali svojo povezanost in bratski duh v skupini, na drugi so morali dokazati svojo vztrajnost pri premagova- Zamejski skavti v zasneženih Ukvah nju težav, na tretji postojanki so reševali življenja šibkejših, na zadnji pa so morali dokazati svoj pogum. Na koncu pa jim je le uspelo in začarani Ar-turjev grad je bil rešen. Tudi izvidniki in vodnice (srednja starostna veja) so svoje aktivnosti am-bientirali v viteškem duhu in so se odpravili v zasneženo gorsko naravo. Poleg že omenjenih viteških zakonov so odkrivali tudi tiste, ki so narekovali vitezom braniti revne in pomagati tistim, ki si sami ne morejo pomagati, uriti se v opravljanju tudi najbolj ponižnih in težavnih del z veseljem in dobro voljo ter delati dobro drugim. Po vzoru teh zakonov, ki so vodili viteze v srednjeveških časih, so se tudi skavti preizkusili in v naravi izdelovali hiše za uboge ljudi, oz. igluje, kamor so se lahko zatekli pred slabim vremenom. Med raznimi preizkušnjami so morali dokazovati tudi svoje zdravje, moč in pripravljenost na boj. Nadalje pa so se ob pogovoru o časti in zvestobi, še zavedali njihovega pomena in jih skušali aktualizirati v današnjem svetu, ob koncu pa so se tudi izvidnik in vodnice pripravljali na boj, tako da so izdelali pravi katapult. TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI V prejšnjih letih smo lahko tudi v Ljubljani poslušali matične Slovence, kako so pravili, da pridejo »več k'sno«. Iztok Mlakar je s svojimi vsebinami, glasbo in primorskim melosom zelo priljubljen tudi v prestolnici, ki ni ravno znana po tem, da radodarno sprejema karkoli in kogarkoli. No, če je ta kvalitetni hudomu-šno-satirični način izražanja biti, ki je nam, ki živimo v državi Guzzantijev, Crozze in Litizzettove, takorekoč pisan na kožo in ga Ljubljana, ki je prežeta z germansko zadržanostjo, težje premore, ali bi ne mogli prepričati osrednje Slovenije, da lahko tudi pravopisni slovenščini posredujemo nekaj namigov in da je tudi »privoziti« zanimiv glagol? Pri tem se seveda odpira vprašanje učinkovitega posredovanja oziroma pretoka vsebin in pa posrednika (književnost, mediji, gledališče, glasba, televizija itd.), ki bi matičnega Slovenca prepričal, da nismo le obrobna deželica, posejana s slovenskim življem, ki začuda govori neko spakedrano slovenščino, temveč enakopravni ud slovenskega naroda in del njegovega kulturnega prostora, da torej sedimo pri isti mizi in lahko občasno tudi mi dvignemo roko ter kaj predlagamo sogovornikom. Edinost je v teh dneh poročala o nepričakovani stavki v tržaški umobolnici pri Sv. Ivanu. »Stavka vsega pomožnega osebja v umobolnici je izbruhnila nenadoma in iz neverjetno malenkostnega vzroka, ki se nikakor ne more opravičiti v tako vzvišenem zavodu, kjer je interniranih štiristo nesrečnih umo-bolnih. Informirali smo se na kompetentnem mestu, ker se nam je prvotna vest o vzroku te stavke zdela neverjetna. A tudi tam se potrjuje, da je vse službujoče osobje stopilo v stavko popolnoma nepričakovano, zgolj radi tega, ker je direktor umobolnice odslovil nekega stražarja, ke se je kljub temu, da je bil pos-varjen, brez dovoljenja oddaljil. Ker z ozirom na disciplino direktor ni hotel preklicati odpovedi, ko je pri njem posredovala neka deputacija strežarjev, so se isti kar obrnili na župana in na - namestništvo češ, da se mora takoj preklicati odpoved, sicer da po viziti, to je ob enajstih predpoldne, stopijo v stavko. Ker pa ni mogel župan sprejeti nikakih pogojev od strani grozeče deputa-cije in je obljubil le, da tekom štirih dni, ko se zadostno informira, ukrene primerne korake, so strežaji - moški in ženske - zapustili svoje opravilo že ob sedmih zjutraj, torej že pred vizito; in odtedaj je, izvzemši po enega strežaja na bolniško sobo, vsa umobolnica brez postrežbe. Direktor je za silo našel še toliko osobja, da se je moglo ta dva dneva izhajati. Uradniki in zdravniki so ostali nepretrgoma v službi, da osebno vodijo najnujnejše posle in preprečijo kako nesrečo. Značilno je, da to naravnost zločinsko stavko vodi proslula Camera del lavoro. Mislimo, da je ta frivolni štrajk pravi unikum, da se postavlja v nevarnost življenje in že itak oslabelo zdravje nesrečnih internirancev. Ne glede na to, da se stavka s tako malenkostnim vzrokom ne da upravičiti, je vrh tega proti najelementarnejšim pravilom humanitete, ker se tu radi dozdevne krivice, ki da se je dogodila enemu posamičniku, stavlja v nevarnost in izpostavlja trpljenju toliko nedolžnih in najnesrečnejših bolnikov.« TA TEDEN A PHIMOBSf DHEVHIK T BI... Ill JLIL . II ■ m ■ I k I I ■ ■ . I i -'■■-■ I I ■ I I I ■ I . . I PRED 50 LETI »Nedvomno so slovo od letošnjega pusta najlepše oziroma na najbolj originalen način praznovali v Boljuncu. Že v prvih popoldanskih urah so na boljunškem trgu postavili veliko raketo, ki je nekaj ur kasneje izstrelila pusta v vesolje. Na »izstrelišču« je bilo poleg rakete, ki se je imenovala »Boljunik II-1963«, videti številne druge aparate, astronomske daljnoglede in druge naprave, ki so bile potrebne za uspešno izstrelitev pusta. Okoli rampe so bile postavljene televizijske kamere in v nebo so molele številne radijske in televizijske antene. Okolje je bilo tako, kot da bi bili na »Cape Carnevalu« in že prizor sam na sebi je bil vreden, da si ga ljudje ogledajo. Savnostne ceremonije so se začele praktično okoli 14. ure, ko so začeli v Boljunec prihajati prvi gostje iz mesta in okolice. V tem času so v krošnji dveh dreves postavili soda z vinom in tako kar na trgu odprli osmi-co, kjer so obiskovalcem zastonj ponudili kozarec vina. Nedaleč proč je bila »ljudska kuhinja«, kjer so prav tako zastonj delili repo. Okrog 16. ure je na trg prikorakala godba iz Brega. Godbeniki so bili v slavnostnih uniformah z rdečimi kapami na glavi. Postavili so se pred raketo in zaigrali nekaj poskočnic, potem pa so odšli do Žerjalovega bara v Gabrnje, kjer je bila zbrana komisija in številno tehnično osebje. Tu se je formirala povorka: na čelu povorke so hodili stražarji, za njimi je igrala koračnice godba, takoj za njo pa je na iskrem konju jahal predsednik pustne komisije Josip Ota, ki je bil oblečen v frak in s cilindrom na glavi. Konja in predsednika je obdajala častna straža, za njim pa je hudo in pretresljivo vekala pustna vdova. Ko je povorka prispela do raketne rampe je predsednik imel krajši govor. Nekaj pred 17. uro so tehniki začeli »šteti nazaj«, ob ničli pa se je raketa odprla in iz nje je zletel pust, vdova pa je ostala sama ... « Najstarejši člani, roverji in popotnice so imeli na programu vzpon do koče Grego s krpljami; ker pa snežne razmere tega niso dovoljevale, so svojo pot preusmerili v dolino Zajzere, kjer je bila hoja po sveže zapadlem snegu prav tako naporna. Viteški zakoni so spremljali tudi najstarejše člane, ki so ob njih razmišljali in ob koncu tudi po skupinah predstavili prizore, s katerimi so postavili vrednote viteštva v današnjo družbo. Vsi člani organizacije so se ob koncu dneva še srečali v Ukvah, kjer jim je bodisi Društvo Planika kot domače društvo ponudilo prostore, da so lahko izvedli še taborno luč, in drug drugim predstavili to, kar so čez dan delali. Zaključno sporočilo taborne luči je bilo ob prizorih, skečih, plesih in pesmih vsem na dlani: viteški zakoni niso pokopani v pretekli zgodovini, temveč živijo še danes, seveda v današnji družbi primerni obliki; skavti lahko dokazujemo viteške vrednote, kot so pomoč bližnjemu, pogum, vztrajnost in jih lahko tudi prenesemo v okolja, kjer študiramo, delamo in živimo. (cer) PISMA UREDNIŠTVU Goriški SSO zavrača tolmačenja mladih SKGZ Goriški člani izvršnega odbora Sveta slovenskih organizacij zavračajo tolmačenje dogodkov, ki so ga mladi pri SKGZ-ju zapisali v poročilu o njihovih srečanjih za spoznavanje povojne zgodovine slovenske organiziranosti na Goriškem in je bilo objavljeno na Primorskem dnevniku dne 7. februarja in na Novem glasu dne 14. februarja. Čeprav se v zaključku poudarja potrebo po neobremenjenem delu v korist manjšine, se v poročilu SSO-ju nalaga krivdo za današnje nesodelovanje, ki naj bi izhajalo iz neizvajanja zaključkov Programske konference in iz zavračanja sestankov vodstev obeh krovnih organizacij. Z mnenjem goriškega SSO-ja se strinja tudi Damjan Paulin, ki je mladim pri SKGZ-ju predstavil povojno zgodovino katoliškega dela slovenskih organizacij in ni podal ocen glede sedanjega stanja. Tak pristop in izjave gotovo ne morejo na noben način prispevati h temu, da bo mladina na Goriškem imela jasnejše pojme in manj vrzeli. Stvari, odločitve in potek dogodkov so veliko bolj zapleteni, zato so tako izrečena mnenja površna ter ne pomagajo h boljšim odnosom znotraj naše narodne skupnosti, kvečjemu jih m še dodatno zaostrujejo. Goriški člani SSO-ja tudi ne vidijo nesodelovanja krovnih pri kljubovanju finančni krizi. Obe krovni organizaciji in ostale komponente v skupnem predstavništvu so s skupnimi nastopi naredili potrebne korake, žal pa so vzroki in odločitve glede financiranja slovenske organiziranosti drugje, na pa v rokah SSO-ja in SKGZ-ja. Podpisani goriški člani izvršnega odbora SSO sicer pozitivno ocenjujejo prizadevanje mladih za zgodovinski spomin. Cilj tega pa mora biti boljša prihodnost, ne pa kazanje ali iskanje namišljenega krivca. Goriški del SSO-ja potrjuje sedanje izbire deželnega vodstva in izraža solidarnost predsedniku Dragu Štoka, ki si je vedno zavzemal za enakovredno sodelovanje, a je bil večkrat tarča neumestnih, javnih napadov. Walter Bandelj, Bernard Spazzapan, Irene Ferlat, Albert Devetak, Julijan Čavdek, Marco Braini, Aldo Jarc 10 Petek, 1. marca 2013 KULTURA / tržaška stolnica - Žlahten glasbeni večer v sodelovanju z Verdijevim gledališčem Boccherinijev Stabat mater v izpiljeni in tankočutni izvedbi Tržaška stolnica je za postni čas pripravila vrsto srečanj pod naslovom »La porta della fede« (Vrata vere), ki vabijo k razmišljanju o krščanski veri: med temi je bil tudi žlahten glasbeni večer, ki je nastal v sodelovanju z opernim gledališčem Verdi. Bogata zakladnica nabožne glasbe nudi nič koliko umetnin, izbira pa je padla na biserček, ki ga je l.1781 skomponiral Luigi Boccherini, imeniten čelist in skladatelj, ki je večji del svojega življenja preživel na Španskem. Tržaški škof Giampaolo Crepaldi se je zahvalil gledališču za dragocen prispevek, zahvalil se je tudi tržaški Občini, Pokrajini in Deželi FJK za pokroviteljstvo, nato je predstavil skladbo, ki jo je toskanski mojster uglasbil na tekst, ki ga je po mnenju izvedencev spisal Jaco-pone Da Todi: Stabat Mater, presunljiva tožba matere ob križanju sina, pa tudi molitev vernika, ki se želi pridružiti njenemu trpljenju in deliti globoko bolečino. Škof je menil, da smo kar potrebni poduhovljenih trenutkov po kaotičnem volilnem obdobju, glasba pa je sredstvo, ki nas lahko približa verskim skrivnostim, kot so dokazali mnogi veliki skladatelji, ki so uglasbili Jacoponejev tekst, od flam-skih polifonskih mojstrov preko Pergo-lesija in Rossinija do sodobnikov. Partiture so si zelo različne, tako po slogu kot po zasedbi, ki gre od preprostih zborov a cappella do mogočnega simfoničnega orkestra, Boccherini pa je izbral komorno dimenzijo godalnega kvinteta, ki spremlja sopranistko. Mojster je spisal tudi različico za tri glasove, poslušali pa smo original, ki ga je avtor opisal kot »lahko, preprosto skladbo...«, v resnici pa zahteva izvajalce, ki so ne samo natančni in tehnično izpiljeni, temveč tudi senzibilni in glasbeno bogati interpreti. Lepo je bilo poslušati prepletanje in podajanje tem med sopranistko in kvintetom kroma Te pogoje so izpolnili tako so-pranistka Gemma Bertagnolli kot go-dalci, ki imajo nosilne vloge v orkestru tržaškega opernega gledališča: violinist Glauco Bertagnin kot koncertni mojster, Valentino Dentesani kot predstojnik drugih violin, prva viola David Briatore, prvi čelist Tullio Zorzet in prvi kontrabas Angelo Colagrossi. So-pranistka se pretežno posveča baročnemu repertoarju in je izoblikovala tehniko, ki daje njenemu glasu instrumentalno gibčnost, neoporečno čistost in izostren občutek za fraziranje, ki se prekrasno spaja z barvami godal. Go-dalci so se zedinili za toplo in ekspre- sivno muziciranje, ki se ni oziralo na baročno prakso, kajti Boccherinijeva doba pomeni že poln razcvet klasike, vzporeden z Mozartom in Haydnom. Lepo je bilo poslušati prepletanje in podajanje tem med sopranistko in kvintetom, ki je bilo vseskozi zaznamovano s plemenitim in nikoli samovoljnim izražanjem: Gemma Berta-gnolli je v interpretacijo vlila močan ek-spresiven naboj, toliko bolj hvalevreden, v kolikor se ni poslužil retoričnih sredstev opernega petja. Med godalci je imel Glauco Bertagnin nosilno vlogo, ki jo je izpeljal s suverenostjo in veliko pozornostjo do solistke, obenem je brezhibno vodil dialog s kolegi, ki so se zlili v prijetno sozvočje. Stabat Mater je v cerkev sv. Justa privabila polnoštevilno občinstvo, ki je zbrano poslušalo dragoceno umetnino, na koncu pa nagradilo glasbenike z dolgimi aplavzi. Nadzornik in umetniški vodja gledališča Verdi Claudio Orazi se je zahvalil tržaški škofiji za vabilo ter poudaril vlogo glasbe v duhovnem življenju, umetniki pa so se navdušenim aplavzom zahvalili z res lepim dodatkom, arijo Tu del ciel ministro eletto iz Haendlovega Oratorija Il trionfo del tempo, čudovito melodijo, ki je blago zaokrožila večer. Katja Kralj V sredo je za posledicami kostnega raka umrl svetovno znani pianist Van Cliburn, ki je leta 1958 v Moskvi s prejemom mednarodne nagrade Čajkovski pripomogel k mehčanju odnosov za časa hladne vojne. Cliburn je imel status glasbene zvezde in mi-rovnika. Van Cliburnova zmaga na glasbenem tekmovanju je postala legendarna, saj je takratna Sovjetska zveza nedavno izstrelila satelit Sputnik in tako v vesolju premagala Američane. Vsi so bili v pričakovanju, ali bodo premoč pokazali tudi v polju kulture. Organizatorji glasbenega tekmovanja so bili po odličnem nastopu Van Cliburna zmedeni. Ali lahko Američan zmaga, so vprašali voditelja Nikito Hruščova. Ta je odvrnil, da če je bil najboljši, naj zmaga. Ameriški glasbenik je tako postal simbol za možnost preseganja političnih meja. Njegovo virtuoznost so občudovali tako v ZDA kot v takratni Sovjetski zvezi. Ves čas je bil vabljen tudi na sprejeme, pa naj jih je zanj pripravil Dwight D. Eisenhower ali Hruščov. Pesmi Rudyarda Kiplinga Ameriški akademik je na različnih lokacijah odkril 50 še neobjavljenih pesmi britanskega avtorja Rudyarda Kiplinga. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP je profesor angleščine na kalifornijski univerzi Thomas Pinney odkritje označil kot "neverjetno navdušujoč trenutek za akademike in oboževalce". Novo odkrite pesmi bodo objavljene v prvi popolni izdaji Kiplingove poezije, ki naj bi izšla 7. marca. Med novimi pesmimi v Indiji rojenega avtorja, ki je spisal dela kot sta Knjiga o džungli in pesem "Mandalay", so tudi pesmi iz prve svetovne vojne. Nekaj del so našli v hiši na Manhattnu, nekaj pa med dokumenti nekdanjega lastnika ladijskega prevoznika Cu-nard Line. Po mnenju Pinneya pa še vedno ostaja precej del, ki jih je potrebno najti. "Čaka nas še zaklad nezbranih, neobjavljenih in nepoznanih del," je dejal in dodal, da je ravno nedavno odkril še eno delo. (STA) knjiga - Mala Sončna Žarkica in zajčja družina Terapevtska slikanica v pomoč otroku ob izgubi starša glasba@primorski.eu piše Rajko Dolhar NA VES GLAS Društvo Ozara Slovenija - Nacionalno združenje za kakovost življenja je izdalo knjigo Mala Sončna Žarkica in zajčja družina. Gre za terapevtsko slikanico, namenjeno otrokom, ki so utrpeli izgubo starša. Avtor zgodbe je nemški otroški psiholog Christof Lehmann, avtorica ilustracij in oblikovalka knjige pa Maja Čuk, ki je tudi vodila projekt. Knjiga Mala Sončna Žarkica in zajčja družina, ki je izšla v 700 izvodih, je namenjena predšolskim otrokom, ki se spopadajo z izgubo ljubljene osebe, v tem primeru očeta. Majhnemu otroku skuša olajšati travmatično izkušnjo s pomočjo tolažilno-razla-galne pripovedi. Knjiga naj bi zato na otroka delovala pomirjujoče. Zgodba in njene informacije se počasi razpredajo pred bralcem. To je razlog, zakaj je knjiga za otroško slikanico neobičajno obsežna. Strani so med seboj konceptualno povezane, tako da ima bralec občutek minevanja časa. S tem občutkom, da čas vztrajno teče, želi knjiga otroku približati idejo, da čas zaceli vse rane. "Pripoved o zajčji družini, ki je izgubila očeta, je tako topla in sočutna, in so ilustracije tako nežne, da vsi postanemo kakor otroci in je naše nebeško kraljestvo," o knjigi pravi publicistka Manca Košir. Po njenih besedah je presežna vrednost knjige prav v njeni izjemni občutljivosti. Vodilo Čukove pri ilustriranju in oblikovanju knjige so bila čustvena stanja otroka, ki doživlja travmatične izkušnje. "Na subtilen način sem knjigo pustila nedokončano, da lahko starš ali otrok doda svojo zgodbo," pravi Čukova. Po njenih besedah je pri tem knjiga v celoti grajena tako, da otroku ponudi pozitiven razplet zgodbe. "Izkušnje pri psihoterapevtski pomoči žalujočim kažejo, da so člani družine ob smrti pogosto v stiski, kako se o izgubi pogovarjati z otrokom. Prizadetost in stiska pri odraslih pogosto vzbudita težnjo, da o smrti z otrokom ne spregovorijo, mu povedo samo nekatere podatke in ga odmikajo od obredov žalovanja," opozarja klinična psihologinja Anka Zavasnik. Po njenih besedah zato smrt bližnjega za otroka ostane prepovedana tema, proces žalovanja pa ne prinese olajšanja boleči- m Legend Witchcraft Hard rock, doom, folk rock Nuclear Blast Records, 2012 ' ■ Ocena: *** ne in pomiritve. Kot meni Zavasnikova, knjiga svetuje, kaj in kako otroku sporočiti v primeru izgube starša, zato se lahko uporabi kot pomoč v obdobju čustvene krize, ki jo prinese smrt bližnjega. Društvo Ozara Slovenija - Nacionalno združenje za kakovost življenja, ki je poskrbelo za izdajo knjige Mala Sončna Žar-kica in zajčja družina, je humanitarna organizacija, ki deluje na področju skupnostne skrbi za osebe s težavami v duševnem zdravju. Posebno pozornost društvo namenja informiranju in izobraževanju javnosti o naravi duševnih motenj. (STA) Danes se selimo na Švedsko, v deželo, ki nam je v svoji glasbeni zgodovini postregla s številnimi imenitnimi bendi. Nov »revival« roka iz sedemdesetih je tudi tu obrodil zaželene sadove. Med najboljše izvajalce te glasbene zvrsti spada prav gotovo skupina Graveyard, o kateri smo že marsikdaj pisali, danes pa prihaja na vrsto njen starejši brat, bend Witchcraft in njegova plošča Legend. Švedski »Čarovniki« so se po petih letih le zbrali v glasbenem studiu in izdali nov album. Ploščo so fantje tokrat posneli z nemško neodvisno glasbeno založbo Nuclear Blast, ki velja za eno najvažnejših metal »label« (založb) na svetovni glasbeni sceni. Lider in pevec benda Magnus Pelander je postavo nekoliko spremenil. Stare člane skupine so nadomestili kitarist Tom Jondelius, bobnar Oscar Johansson, drugi kitarist Simon Salomon, bas pa še vedno visi okrog ramen Ola Henrikssona. Sound švedskega benda je posebna mešanica hard in folk rocka, metala ter doom in ponekod stoner glasbe. Pelander in ostali so očitno pravi oboževalci glasbene scene iz sedemdesetih, saj se njihova glasba odločno navdihuje pri takratnih izvajalcih, na primer pri skupinah Led Zeppelin in Black Sabbath. Legend je torej četrta plošča švedske zasedbe, ki je izšla septembra lani. Počasnega doo-ma je tokrat malo manj, zato pa so pesmi bolj melodične. Album sestavlja deset komadov za malo manj kot uro glasbe. Najprej je na vrsti uvodna Deconstruction, ki nas spočetka nekoliko zavede, saj izpade kot mirna doom skladba, po prvih taktih pa se spremeni v izredno hard &heavy pesem. Sledi harmonična Flag of Fate, nato pa še single It's Not Because of You, kjer je jasno, da so Pelanderjeve vokalne sposobnosti še vedno na visokem nivoju. An Alternative to Freedom je dokaz tiste prej omenjene prijetne rok melodičnosti, medtem ko zaznamo v naslednji White Light Suicide doom odtenke. Kitare igrajo glavno vlogo v komadu Democracy, medtem ko se doom v Black Sabbath stilu spet pojavi v izredni in na pol akustični Dystopia. Dvanajstminutna (!!) Dead End je poslovilni glasbeni kolaž, v katerem se posamično izkažejo prav vsi člani švedskega benda in s katerim ponovno potrjujejo svojo glasbeno mnogovrstnost. 16779397 / ITALIJA, SVET Petek, 1. marca 2013 1 1 vatikan - S helikopterjem je poletel v Castel Gandolfo Papež Benedikt XVI. se je sinoči poslovil z vrha Katoliške cerkve VATIKAN - Papež Benedikt XVI. je včeraj ob 20. uri uradno zaključil svoj pontifikat. Kot prvi papež po 600 letih je odstopil s položaja. Prav ob tej uri so se tudi zaprla vrata papeške rezidence v Castel Gandolfu, kamor se je umaknil nekaj ur prej, zapustila ga je tudi švicarska garda. V Vatikanu se je začelo t.i. obdobje praznega papeškega sedeža. Prav tako ob 20. uri je kardinal kamerleng, državni tajnik Tarcisio Ber-tone zapečatil papeško stanovanje v tretjem nadstropju apostolske palače ter dvigalo, ki vodi do njega. Tako bo ostalo do izvolitve novega papeža. Benedikta XVI., ki po novem nosi naziv papež emeritus, so poleg tega ob 20. uri zapustili pripadniki švicarske garde, ki so bili odgovorni za njegovo varnost. Slekli so svoje uniforme in se v navadnih oblačilih vrnili v Rim. V Vatikanu se je sedaj začelo t.i. obdobje sede vacante oz. izpraznjenega papeškega sedeža. Sveti sedež začasno vodi kardinal kamerleng, čigar naloga je tudi pripraviti konklave, na katerem bodo kardinali izvolili naslednika Benedikta XVI. O datumu naj bi se kardinali začeli pogovarjati v ponedeljek. Ob njegovem odhodu iz Vatikana so papeža pozdravili številni kardinali, duhovniki, nune in zaposleni, švicarska garda pa mu je izkazala vojaške časti. Papež si je ob odhodu iz apostolske palače pomagal s palico, ob njegovem prihodu na notranji trg Vatikana San Damaso pa se je zaslišal dolg in glasen aplavz. Papež se je od zbranih poslovil, nato pa sedel v protokolarno vozilo, ki ga je odpeljalo do helikopterske ploščadi. Ob njegovem odhodu iz Vatikana je trikrat zazvonil starodavni zvon na rimskem Kapitolu, kar se je ponovilo tudi ob 20. uri zvečer, ko se je končal njegov pontifikat. Ob prihodu do helikopterja se je poslovil od tam zbranih, nato pa skupaj z najtesnejšimi sodelavci sedel v helikopter in ob 17.07 poletel proti kraju Castel Gandolfo, v katerem so zaz- vonili zvonovi, da bi naznanili papežev odhod iz Vatikana. "Hvala vam za vašo ljubezen in podporo. Želim vam, da bi vedno občutili veselje, ki prihaja iz postavljanja Jezusa v središče vaših življenj," se je papež Benedikt XVI. v svojem zadnjem tvitu poslovil od sledilcev na tem socialnem omrežju. Dobrih 15 minut trajajoč polet helikopterja so v Rimu spremljali številni ljudje. Ko je helikopter preletel enega od rimskih trgov, so tam zbrani zaploskali in v zrak dvignili napise: "Vedno boš z nami. Hvala!". Na trgu je bil tudi rimski župan Gianni Alemanno. Helikopter s papežem je v kraj Castel Gandolfo, kjer bo preživel prihodnja dva meseca, prispel ob 17.24, ko se je znova zaslišalo zvonjenje zvonov. Ob prihodu do njegove nove začasne rezidence so ga bučno pozdravili številni zbrani verniki in zvonjenje zvonov, na mnogih plakatih pa so se mu zbrani zahvaljevali za njegovo delo. Zbrano množico je nagovoril z balkona rezidence v Castel Gandolfu. Trg je, ko se je papež pojavil na balkonu, eksplodiral v navdušenem ploskanju in klicanju njegovega imena ter kričanju "hvala, hvala". Zbrane je naslovil z "dragi prijatelji, vesel sem, da sem z vami, hvala vam za prijateljstvo in naklonjenost". "Veste, da je to zame drugačen dan. Papež bom do 20. ure. Sem le romar v zadnji fazi mojega romanja po tej zemlji," je dejal papež. "S svojimi molitvami in vso svojo notranjo močjo in moralo bi rad delal za dobro Cerkve. Hvala!" so bile zadnje besede pozdrava papeža Benedikta XVI., preden se je umaknil v notranjost rezidence. Benedikt XVI. je 11. februarja sporočil, da bo zaradi pešanja zdravja 28. februarja odstopil z mesta papeža ter se posvetil premišljevanju in molitvi. To je sicer prvi odstop kakega papeža po papežu Celestinu V. konec 13. stoletja. Papež je s helikopterjem zapustil Vatikan ansa vatikan - Na srečanju s kardinali Benedikt XVI. obljubil poslušnost nasledniku Večina podpira upokojitev papežev SPLETNA ANKETA www.primorski.eu ■"1*- \ VATIKAN - Benedikt XVI. se je včeraj dopoldne v Vatikanu sestal s kardinali. Ti so se mu zahvalili za njegovo vodenje Cerkve, papež pa je obljubil poslušnost svojemu nasledniku. "Med vami je tudi bodoči papež, ki mu obljubljam brezpogojno pokorščino in poslušnost," je kardinalom dejal Benedikt XVI., ki se je osebno poslovil od vsakega kardinala. Mnogo kardinalov je ob tem jokalo ali so bili na robu joka, ko so mu poljubili papeški prstan ter dali roko in z njim izmenjali nekaj besed. Benedikt XVI. je dejal, da je na papeškem prestolu preživel "zelo lepe trenutke in tre- nutke, ko je bilo na nebu nekaj oblakov", pri čemer je verjetno imel v mislih škandale, ki so v tem času pretresali Cerkev. Srečanja so se udeležili vsi kardinali, ki so že v Rimu pred za marec napovedanim konklavom, na katerem bodo izvolili naslednika Benedikta XVI. Vodja kardinalskega zbora Angelo So-dano se je v kratkem nagovoru zahvalil papežu: "Dragi naslednik svetega Petra, zahvaliti se ti moramo za zgled, ki si nam ga dajal zadnjih osem let." Kardinalom pa se je zahvalil tudi Benedikt XVI.: "Vaša bližina in nasveti so mi bili v veliko pomoč." Anketa o tem, ali naj bi odslej tudi za papeža veljala starostna upokojitev, je naletela med našimi spletnimi bralci na veliko zanimanje, kar kaže na to, kako odmevna je bila poteza papeža Benedikta XVI. Odgovorov je bilo namreč kar 401. Le 21 odstotkov bralcev pušča papežev odstop ravnodušne, velika večina, to je 57%, pa se je pritrdilno opredelilo za »modernizacijo« papeškega poslanstva. Za papeževanje do smrti pa se je jasno opredelilo le 18 odstotkov sodelujočih. Da 57% (219) 18% (74) Ne Ne vem 4% (20) J Me ne zanima 21% (88) papež upokojiti po določeni starosti, kot velja za škofe in kardinale? italija - Predsednik na obisku v Nemčiji Napolitano zavrača skrbi glede politične negotovosti RIM - Italijanski predsednik Giorgio Napolitano je v Berlinu zavrnil pretirano skrb glede politične krize v Italiji zaradi razdrobljenih volilnih rezultatov na zadnjih parlamentarnih volitvah. Izrazil je tudi trdno prepričanje, da se bo v naslednjih tednih oblikovala nova vlada, dotlej pa bo na oblasti ostala vlada premiera Maria Montija. Italijanski predsednik se mora sicer še odločiti, komu bo poveril mandat za sestavo nove italijanske vlade. Napolitano je po včerajšnjem srečanju z nemškim predsednikom Joac-himom Gauckom v Berlinu prav tako poskušal pomiriti finančne trge, da bi lahko rezultati volitev območje evra ponovno pognali v krizo. "Italija ni izgubila kompasa, zato ni nevarnosti morebitne okužbe. Saj vendar nismo bolni," je zatrdil Napolitano. Italijanski predsednik se je v Berlinu sestal tudi z nemško kanclerko Angelo Merkel, ki je po srečanju dejala, da ima zaupanje v občutek odgovornosti italijanskih političnih sil, ki morajo v trenutni zapleteni situaciji izoblikovati za de- lovanje sposobno vlade. Poleg tega je Mer-klova Napolitanu zaželela srečo pri izpolnitvi njegove vloge v procesu oblikovanja nove vlade. Napolitano se je odzval tudi na opazke vodje nemške opozicije Peera Steinbrücka, kanclerskega kandidata socialdemokratov na jesenskih volitvah v Nemčiji, ki je v torek dejal, da "je do neke mere presenečen, da sta na italijanskih volitvah slavila klovna", pri čemer je mislil na nekdanjega italijanskega premiera Silvia Berlusconija in komika Beppeja Grilla, voditelja gibanja Pet zvezd. "Jasno je, da to ni prav. Vsakdo lahko sicer misli, kar želi, vendar mora biti pri komentiranju izidov volitev zelo pazljiv pri izbiri besed," je dejal italijanski predsednik, ki je prav tako odpovedal za v sredo načrtovano večerjo z Steinbrückom. Steinbrücka pa so kritizirali tudi v njegovi stranki SPD. "Ni diplomatsko dostojno, da se politike prijateljske države opisuje s takšnimi izrazi," je dejala poslanka SPD Ulla Burchardt. (STA) Kerry v Rimu obljubil dodatno pomoč sirski opoziciji RIM - Ameriški državni sekretar John Kerry je včeraj v Rimu dejal, da bodo ZDA sirski opoziciji zagotovile 60 milijonov dolarjev pomoči. Po srečanju skupine držav prijateljic Sirije s predstavniki sirske opozicije je tudi napovedal, da bo Washington sirskim upornikom zagotovil tudi neposredno pomoč v obliki hrane in medicinske opreme. "ZDA bodo zagotovile dodatnih 60 milijonov dolarjev v ne-smrtonosni pomoči v podporo prizadevanjem sirske opozicije v prihodnjih mesecih," je dejal Kerry. "Poslali bomo medicinsko opremo in hrano vrhovnemu vojaškemu svetu, tako da bodo dobili neposredno pomoč," je dodal. Predstavniki 11 držav prijateljic Sirije in sirske opozicije so se sestali v vili Madama iz 16. stoletja na griču nad Rimom. Kerry se je sestal tudi z vodjo sirske opozicije Ahmedom Moazom al Hatibom, s katerim sta govorila približno eno uro. Vodja ameriške diplomacije je že pred tem izjavil, da bo sirska opozicija potrebovala več pomoči v boju proti režimu predsednika Bašarja al Asada in da želi Washington pospešiti politično tranzicijo v tej razrušeni državi. Pogovori v Rimu so potekali dva dni pred pomembnim srečanjem glavne sirske opozicijske nacionalne koalicije v Carigradu, kjer bodo izvolili premiera in vlado, ki bosta vodila dele države pod nadzorom upornikov. Berlusconi osumljen podkupovanja senatorja NEAPELJ - Neapeljsko tožilstvo je zoper dolgoletnega italijanskega premiera Silvia Berlusconija uvedlo preiskavo zaradi suma podkupovanja senatorja Sergia De Gregoria. Berlusconi naj bi senatorju leta 2006 plačal tri milijone evrov, da bi ta prestopil v njegovo stranko. De Gregorio je na desnico prestopil iz leve stranke Italija vrednot, polemike okoli prestopa pa so se začele že kmalu po nastopu nove levosredinske vlade Romana Prodija leta 2006. De Gregorio je namreč glasoval proti nekaterim zakonskim predlogom vladajoče koalicije in kasneje tudi proti zaupnici Prodijevi vladi, s čimer je pripomogel k padcu vlade. Poleg Berlusco-nija neapeljski tožilci preiskujejo tudi De Gregorija in tesnega Berlusconijevega sodelavca Valterja Lavitolo. Neapeljski tožilci so informacije o podkupovanju dobili iz zaslišanja de Gregorievega komercialista Andree Vetromila februarja lani. I I I ZLATO (999,99 %%) za kg 38.756,40 € -474,32 SOD NAFTE (159 litrov) 111,87 $ +0,12 EVRO 1,3129$ +0,20 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 28. februarja 2013 valute evro (povprečni tečaj) 28.2. 27.2. ameriški dolar 1,3129 1,3097 japonski jen 121,07 120,06 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 25,637 25,637 danska krona 7,4560 7,4566 britanski funt 0,86300 0,86405 madžarski forint 295,80 295,55 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7007 0,7006 poljski zlot 4,1515 4,1648 romunski lev 4,3588 4,3712 švedska krona 8,4475 8,4352 švicarski frank 1,2209 1,2177 norveška krona 7,4870 7,4670 hrvaška kuna 7,5855 7,5928 ruski rubel 40,0833 40,0240 turška lira 2,3580 2,3640 avstralski dolar 1,2809 1,2842 braziljski real 2,5871 2,5950 kanadski dolar 1,3461 1,3434 kitajski juan 8,1720 8,1563 indijska rupija 71,3860 70,5210 južnoafriški rand 11,7550 11,6220 6 Petek, 1. marca 2013 TRST / APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu tržič - Kongres tržaške in goriške sekcije sindikata Cisl Danes združitev sekcij Za gospodarstvo ni vizije Umberto Brusciano bo SKORAJ GOTOVO TAJNIK ZDRUŽENE TRŽAŠKO-GORIŠKE SEKCIJE ClSL, KI BO NASTALA NA TRŽIŠKEM KONGRESU bumbaca V tržiškem Kinemaxu se bo danes zaključil združitveni kongres tržaške in goriške sekcije sindikata Cisl, ki se je začel včeraj ob prisotnosti okoli 150 delegatov, predstavnikov gospodarstva in sveta dela ter politikov in upraviteljev. V teku današnjega kongresnega zasedanja, na katerem je napovedana prisotnost vsedržavne sekretarke Anne Marie Furlan, bo prišlo do spojitve tržaške in goriške sekcije ter izvolitve novega skupnega tajnika, ki bo skoraj gotovo dosedanji goriški pokrajinski tajnik Cisl Umberto Brusciano. Prav Brusciano je včeraj podal tudi uvodno poročilo, v katerem seveda ni mogel mimo sedanje težke gospodarske krize, ki je prizadela vse gospodarske panoge, zaradi česar mora sindikat konkretno in dosledno poseči za reformiranje države. Pri tem je Brusciano poudaril potrebo po resnični poenostavitvi birokratskih postopkov, resnični zakonitosti, kontrolah in po socialni pravičnosti, kar je naloga politike, stremeti je treba k skupnim ciljem ter v središče pozornosti postaviti delo, podjetništvo in socialno skrbstvo. Poenostavitve ne bi smeli izvesti izključno zaradi prihranka denarja, ampak spričo zavesti, da je poenostavitev mogoča, če pride do nove institucionalne ureditve z odpravo pokrajin in združevanjem občin, kar bi bilo vodilo za razvoj Furlanije Julijske krajine. Doslej je manjkala skupna strateška vizija, kar je preprečilo ponovni zagon lahke industrije, kmetijstva in storitev, drugače je kriza močno prizadela tudi FJK, saj so za stotine delavcev sprožili postopek dopolnilne blagajne, potrošnja se je zmanjšala, vlada negotovost glede ohranitve družinskega dohodka, do izgube delovnih mest je prišlo tudi v panogah, ki so povezane s tretjim sektorjem, je opozoril Brusciano, ki je pri tem omenil težaven položaj podjetij, kot so npr. Eaton, Ansaldo, škedenjska železarna, Sertubi, Duke in Bertolini, medtem ko svetlo izjemo predstavljata npr. tržaška tovarna Velikih motorjev in tržiška ladjedelnica Fincantieri. V FJK bi morali spodbujati in podpirati tudi turizem in eno-gastronomsko ponudbo, kjer pa Bruscia-no opaža inercijo, kar velja tudi za področje infrastruktur, saj severnojadranska pristanišča, intermodalni vozlišči v Červinjanu in pri tržaškem Sv. Andreju ter ronško letališče živijo vsako svoje življenje in nikomur ni še uspelo jih povezati. Na sindikalnem področju je bodoči tržaško-goriški tajnik Cisl poudaril dosego pomembnih pogodb, zlasti v kovinar-stvu in kemijski industriji ter pri tem poudaril, kako je soudeležba delavcev pri odgovornosti za podjetje lahko dodana vrednost. Za sindikat pa je prioriteta vrniti se na teritorij, obogatiti delovni načrt z vsebino, razširiti in dati legitimnost sindikalnemu predstavništvu ter ciljati k temu, da združena tržaško-goriška sekcija postane druga največja organizacija Cisl v FJK. trzic - A2A Dopolnilne blagajne ne bo Flaei-Cislpričakuje investicije Skupina A2A-Edipower, v okvir katere spada tudi tržiška centrala na premog, v Tržiču verjetno ne bo odpuščala ali uvedla dopolnilne blagajne za zaposlene. To izhaja iz včerajšnjega zasedanja deželnega vodstva sindikata delavcev na področju električne energije Flaei-Cisl, kateremu je uspelo prepričati družbo o strateškem pomenu tržiške centrale. Deželni tajnik Flaei-Cisl Gigi Sedran zdaj pričakuje, da bo prišlo do predvidenih investicij, ki bi prinesle koristi na okoljskem in zaposlitvenem področju za celotno goriško ozemlje. goriška - Senaf Zaposlitvena raven rahlo navzgor V goriški pokrajini se bo zaposlitvena raven v prvih treh mesecih letošnjega leta rahlo zvišala, in sicer za dvajset enot. To na podlagi podatkov Excelsior, ki jih je izdelala družba Senaf, ki se ukvarja s prirejanjem sejmov, salonov in kongresov o panogah, kot so npr. specializirana mehanika, logistika, gradbeništvo, zdravstvo idr. in bo od prihodnjega 21. do 23. marca v Parmi priredila mednarodni sejem inovativnih tehnologij MECSPE. Na podlagi omenjenih podatkov naj bi na Goriškem samo v industriji zaposlili 120 oseb večinoma s pogodbami za nedoločen čas. Najbolj iskani poklicni profili so specializirani delavci ter vodje obratov in strojev s specifičnimi kompetencami. gorica - Turistična promocija V mestu tri nove spletne kamere Na pobudo deželne ustanove Turismo FVG bo goriška občina v mestnem središču namestila tri spletne kamere, ki bodo služile za promocijo mesta, goriških prireditev in razvoj turizma. V sklepu, ki ga je včeraj sprejel goriški občinski odbor, piše, da je občina že ocenila primernost različnih lokacij za namestitev spletnih kamer, izbrala pa je Travnik (napravo bodo namestili na drog na začetku Ulice Roma) ter mestno hišo (ena naprava bo usmerjena proti goriškemu gradu, druga pa proti trgu pred županstvom). Kamere bo občina Gorica prejela brezplačno, za inštalacijo, električno energijo in druge stroške pa bo porabila 1.800 evrov. Spletna kamera bo gledala na Travnik gorica Na čezmejnem maratonu preko 800 tekačev Mitja Kosovelj Malega maratona, ki bo potekal v nedeljo med Gorico, Novo Gorico in Šempetrom-Vrtojbo, se bo udeležilo preko 800 tekačev. Dosedanjega števila prijav se veselijo organizatorji pobude - glavna sta društvi Grup-po marciatori iz Gorice in Mak iz Šempetra -, ki napovedujejo, da se bodo ob rekreativcih udeležili maratona tudi številni »top runnerji«, med katerimi sta Slovenca Mitja Kosovelj in Robert Kotnik, ki sta se izkazala že lani, Kenijec Edwin Kemboi in Ma-ročan Mourad Haibel. Predstavili jih bodo jutri ob 18. uri v telovadnici UGG, kjer bodo tekači med 15. in 18. uro lahko dvignili tudi štartne številke. Istočasno se bo mogoče prijaviti na netekmovalni pohod (7 km), vpisovanja pa bodo potekala še v nedeljo med 8.30 in 9.45 na Travniku, kjer bo start. Tekmovanje po 21 km dolgi progi bodo tekači pričeli teči ob 9.30 v Gorici, ob 10. uri pa se bo začel ne-tekmovalni pohod. Tondo v Števerjanu Jutri bo predsednik dežele FJK Renzo Tondo obiskal občino Števerjan. Ob 13.30 se bo na županstvu srečal z občinskim odborom in načelniki svetniških skupin. Upravitelji mu bodo predstavili prioritete občine, projekte, ki so jih izpeljali, in načrte, ki bi jih s pomočjo dežele še radi izvedli. Beseda bo tekla tudi o reformi javnih uprav. V Tržiču spoštujejo zelenice »Spoštujmo zelenice in parke v našem mestu!« To je sporočilo risb osnovnošolskih otrok šole Toti iz Tržiča, ki so sodelovali pri projektu, v okviru katerega so skupaj z občinsko vrtnarko Angelo najprej uredili zelenice na šolskem dvorišču, nato pa so med poukom okolj-ske vzgoje pripravili tudi več risb, ki pozivajo k spoštovanju okolja. Le-te je občina natisnila na table, s katerimi so opremili mestne parke in zelenice. Klepetalnica o 50-letnici FJK V Kulturnem domu v Gorici bo drevi ob 18. uri klepetalnica Goriškega loka z naslovom »50 let FJK: ne-koriščena avtonomija?«. Z Aljošo Sosolom in Davidom Peterinom se bodo pogovarjali Ivan Bratina, Bojan Brezigar, Miloš Budin, Ivo Jevnikar in Igor Kocijančič. Kriminalisti z novim vodjo Včeraj se je upokojil dolgoletni vodja no-vogoriškega sektorja kriminalistične policije Milovan Ipavec. Danes ga je na delovnem mestu nadomestil Fabjan Kontestabile. Ipavec je omenjeni sektor vodil od leta 1989. Od sodelavcev se je včeraj poslovil na krajši slovesnosti, kjer mu je priznanje za korektno in uspešno delo izrekel direktor novogoriške policijske uprave Alojzij Mohar. (km) FUDŠ z novo knjižnico Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici je včeraj na svojem sedežu na Gregorčičevi 19 odprla nove prostore fakultetne knjižnice. Zbirka knjig in podatkovnih baz bo na voljo njihovim študentom in tudi drugim uporabnikom. (km) Start:up Slovenija Primorski tehnološki park je sklenil partnerstvo s Tehološkim parkom Ljubljana, Tovarno podjemov in Razvojnim centrom za informacijske in komunikacijske tehnologije Kranj ter tako postal četrti nosilni steber Iniciative Start:up Slovenija. Kot strateški partner iniciative bo zagotavljal infrastrukturo in organizacijsko podporo pri skupni organizaciji dogodkov in programov za start-up podjetja in talente za celotno Primorsko. Danes je v okviru programa Start:up Leta potekal Start:up Roadshow Nova Gorica, ki je v tehnološki park privabil številne podjetnike in talente. »Iniciativa Start:up Slovenija je odgovor na vse večji zaostanek, ki nam grozi v evoluciji slovenskega start-up ekosistema. V okviru iniciative se najpomembnejši deležniki povezujemo in zavezujemo, da bomo še naprej z vsem svojim znanjem, voljo, vizijo in družbeno odgovornostjo aktivno soustvarjali podjetnikom prijazno slovensko okolje,« je poudaril mag. Iztok Lesjak, direktor Tehnološkega parka Ljubljana. Izpraznili tovornjak Novogoriška policija je bila v sredo obveščena o vlomu v tovorno vozilo, ki je bilo parkirano v Solkanu. Neznani storilec je iz tovornjaka Fiat Ducato ukradel več delovnih strojev (kotne brusil-ke, akumulatorski vijačnik in drugo orodje) ter lastniku povzročil za približno 2000 evrov škode. / GORIŠKI PROSTOR Petek, 1. marca 2013 1 3 vileš-gorica - Predstavniki Dežele, krajevnih uprav in družbe Autovie Venete so si ogledali gradbišče Avtocestni odsek nared do jeseni Strateški projekt za FJK, Italijo in Evropo Ključne infrastrukture: krožišči pri Vilešu in Štandrežu ter most čez Sočo - Jutri odprtje nove cestninske postaje pri Vilešu Avtocestni odsek med Vilešem in Gorico bo nared do letošnje jeseni, s tem pa bo dokončan projekt strateškega pomena ne samo za Furlanijo-Julijsko krajino, ampak za celotno Italijo in tudi za srednjo Evropo, saj bo s tem italijansko avtocestno omrežje dodatno povezano s slovenskim in posredno tudi z avstrijskim, poleg tega je upati, da bo izgradnja avtocestnega odseka Gorico rešila osamljenosti. To je bilo med drugim rečeno med včerajšnjim ogledom gradbišča, kjer nastaja novi odsek, ki so se ga poleg novinarjev udeležili predsednik deželne vlade FJK in sočasno komisar za gradnjo tretjega avtocestnega pasu Renzo Tondo, predsednik in direktor družbe Autovie Venete Emilio Terpin in Enrico Razzini, predsednik Pokrajine Gorica Enrico Gherghetta in goriški župan Ettore Romoli ter vodja del inž. Luca Vittori. Tri pomembna gradbišča Skoraj 17 kilometrov dolg odsek gradi 97 podjetij (na čelu s skupino, ki jo sestavljajo podjetja Icop, Friulana Bitumi in Tomat iz Vidma ter Valle Costruzioni iz Enemonza in Sioss iz Gorice) s preko dvesto delavci in kakimi tridesetimi tehniki, investicija pa znaša 147 milijonov evrov. Na odseku so tri posebej pomembna gradbišča: prvo se nahaja prav pri Vilešu, od koder je štartal dveurni avtobusni »izlet« po nastajajočem odseku. Tam nastaja veliko »trojno« krožišče z nadvozom, dalje krožiščem, ki bo služilo krajevnemu prometu ter s podzemno povezavo z nastajajočim Ikeinim trgovskim središčem (Ikea je tudi odkupila dva pasova nove cestninske postaje pri Vi-lešu). Drugo pomembno gradbišče je 334 metrov dolg most čez reko Sočo, ki sloni na vrsti železobetonskih stebrov, tretja pomembna točka pa je krožišče pri Štandrežu z dvojno visečo strukturo nadvozov, ki tvorita t.i. »vrata Italije«. To pa še ni vse: star železni most opuščene železniške proge Redipulja-Krmin bo zdaj služil drugemu namenu: po njem bodo namreč speljali kolesarsko stezo, služil pa bo tudi prometu traktorjev krajevnih kmetovalcev. Poleg tega celoten odsek opremljajo s pregradami za protihrupno zaščito, cestišče pa so oz. bodo prekrili s posebnim plaščem, ki bo omogočal odvajanje odpadlih voda v posebne zbiralnike, kjer bodo vodo očistili, pri gradnji vseh infrastruktur pa uporabljajo protipotresno tehniko. Skoraj milijardna investicija Kot že rečeno, so za gradnjo avtocestnega odseka Vileš-Gorica namenili 147 milijonov evrov. V treh letih gradnje (dela so se začela ob koncu leta 2009) so izvedli posege za skupnih sto milijonov evrov, od katerih jih je 88 milijonov zagotovila komisarska uprava za avtocesto A4, deset milijonov zasebniki, poldrugi milijon pa družba Sdag za integrirane logistične storitve, občina in deželna uprava. Celotna investicija v gradnje na avtocesti A4 od Mester do Gorice in Trsta, ki so v pristojnosti družbe Au-tovie Venete (med že dokončanimi deli gre omeniti npr. novo cestninsko postajo pri Ronchisu in povezavo med cestninsko postajo pri Redipulji in državno cesto št. 14, medtem ko poleg odseka Vileš-Gorica gradijo tudi prvi odsek tretjega avtocestnega pasu med krajema Quarto D'Altino in San Donà di Piave), pa znaša preko 909 milijonov evrov, katerim je treba dodati še preko dvajset milijonov evrov za posege, ki jih na krajevnem cestnem omrežju izvaja deželna uprava, tako da bo po Tondovih besedah mandat deželne uprave, ki gre h koncu, ostal v gorica-nova gorica - V Hiši filma predstavili projekt GoNGlab S čezmejno izmenjavo filmskega znanja do zahtevnih in občutljivih gledalcev Izmenjava znanja in združevanje ustanov, ki delujejo na področju filma na obeh straneh nekdanje meje, predvsem pa usposobitev skupine mentorjev, ki bodo znali mladini učinkovito posredovati ljubezen do sedme umetnosti ter iz njih ustvariti zahtevne, občutljive in razmišljujoče gledalce. S temi cilji so se ustanove, ki delujejo znotraj Hiše filma na goriškem Travniku, odločile za pripravo projekta GoNGlab, enega izmed zmagovalcev razpisa, preko katerega bo FJK financirala vrsto pobud, ki so namenjene mladim in spodbujanju njihove ustvarjalnosti. Pri projektu GoNGlab bodo s Kinoate-ljejem, Videmsko univerzo, družbo Transmedia in društvom Amidei sodelovali tudi partnerji iz Slovenije, in sicer Zavod Kinoate-lje, Ustanova Silvana Furlana in Zavod Otok, ki jih prav tako družita ljubezen do filma ter strokovno delo na področju raziskovanja, izobraževanja, produkcije in promocije filma, vizualne umetnosti in novih medijev. V okviru projekta, ki so ga predstavili v pokrajinski me- diateki v Hiši filma ob prisotnosti deželne funk-cionarke Anne del Bianco, bodo za delo z otroki in mladimi izurili dvajset slovenskih in italijanskih mentorjev med 22. in 35. letom. Udeleženci bodo pridobili znanja in veščine, ki jih zahteva delo z mladimi pri širjenju filmske kulture, poudarek pa bo tudi na spodbujanju raziskovanja in poglabljanja znanja na področju zgodovine, sociologije, umetnosti in splošne kulture. »Formirali bomo skupino motiviranih ljudi, ki bodo nato znali približati kulturo filma in avdiovizualno umetnost mladini,« je povedal predsednik društva Hiša filma Roy Me-narini, o vsebinah projekta, njegovi čezmejni vrednosti ter pomenu, ki ga bo imel tako za sodelujoče ustanove kot za udeležence, pa sta spregovorili Mateja Zorn in Martina Humar. Dejavnosti se bodo začele že 22. marca, ko načrtujejo ekskurzijo in ogled Muzeja slovenskih filmskih igralcev v Divači, 11. aprila pa bodo na vrsti šolska dopoldanska projekcija filma Otroci z gore Naph, predstavitev publikacije God save the Green in večerna projekcija istoimenskega filma God save the Green režiserjev Alessandra Rossija in Micheleja Mellare. 12. aprila bodo udeleženci spoznali svežo mladinsko filmsko produkcijo v čezmejnem prostoru, dobili pa bodo tudi vpogled v zgodovino filmskega ustvarjanja s projekcijo filmov iz 60. in 70. let, nastalih znotraj filmskega krožka na OŠ Solkan in Cinecluba Gorizia. Sledila bo predstavitev dobrih praks razširjanja filmske kulture med mlade v Sloveniji in Italiji, medtem ko bosta med 3. in 6. junijem potekala seminar in delavnica za strokovne delavce v osnovnih in srednjih šolah na festivalu Kino Otok v Izoli. Julija bosta na sporedu seminar in delavnica za strokovne delavce v osnovnih in srednjih šolah na nagradi Amidei, med šolskim letom 2013/2014 pa filmske delavnice in projekcije za šolsko mladino. Hu-marjeva je povedala, da želijo s tem navezati stike s šolami, Zornova pa je izpostavila pomen filma in avdiovizualne umetnosti pri spodbujanju ustvarjalnosti mladih. V smeri urinega kazalca: gradbišče pri Vilešu, most čez reko Sočo in del krožišča pri Štandrežu spominu kot mandat infrastruktur, katerih gradnja ne bi bila mogoča brez uvedbe komisarske uprave. Predsednik deželne vlade in ostali so med drugim tudi poudarili pomen takih velikih javnih del v sedanjem kriznem trenutku, saj zagotavljajo delo stotinam delavcev in tehnikov ter preživetje njihovih družin, obenem na gradbišču delajo domači tehniki, ki si na ta način pridobivajo izkušnje, prav tako pa je bilo na srečanju z novinarji poudarjeno, kako dela potekajo absolutno transparent-no in brez afer ter ob podpori krajevnih skupnosti. Vileš: jutri odprtje nove cestninske postaje Med že dokončanimi deli je tudi nova cestninska postaja pri Vilešu, ki jo bodo slovesno predali namenu jutri ob 12. uri. Takoj zatem bodo avtocestni izhod oz. priključek ob 14. uri zaprli za promet, da bi uredili še zadnje stvari glede prometa in odprave stare postaje. Zaprtje bi moralo trajati do 22. ure, ni pa izključeno, da bo promet skozi novo cestninsko postajo stekel že pred to uro. Ivan Žerjal gorica - Filmski niz Animamente Ženske in delo Ženske in delo. To bo tema letošnjega filmskega niza Animamente, ki ga že sedmič prireja združenje proti nasilju nad ženskami SOS Rosa iz Gorice. Letošnji niz sta predstavnici združenja predstavili včeraj v pokrajinski mediateki Ugo Casiraghi ob prisotnosti Marjete Kranner in Antonelle Gallarotti, ki sta pozdravili v imenu goriške pokrajine in Fundacije Goriške hranilnice. Le-ti sta skupaj z bančnim zavodom Banca di Cividale, podjetjem APT, družbo Transmedia in zvezo Coop pokroviteljici filmskega niza, ki je iz leta v leto bolj priljubljen. Filmske večere, ki bodo potekali ob ponedeljkih v goriškem Kine-maxu, bodo kot v preteklosti obogatili s komentarji izvedencev, ki bodo ob koncu projekcij razpravljali s publiko o psiholoških, zgodovinskih in drugih temah, ki jih obravnavajo iz- brani filmi. Prvi celovečerec »We want sex« bo na ogled 4. marca, predavala bo Cristina Bertogna. Od 11. marca do 15. aprila bodo sledili filmski »The help«, »Norma Rae«, »Tutta la vita davanti«, »Irina Palm« in »Mar nero«, s publiko pa se bodo pogovarjali Majda Bratina, Anna Di Gianan-tonio, Cristina Ziani, Caterina Di Dato in Andrea Bellavite. Projekcije se bodo začele ob 17. uri, za opise in tehnične podatke filmov pa bodo poskrbeli Martina Pizzamiglio, Marta Co-retti, Manuela Mersecchi, Anna Tonini in Giuseppe Fidotta. »Film je zelo učinkovito sredstvo, preko katerega lahko opozorimo na razširjenost nasilja nad ženskami in povečamo občutljivost ljudi v zvezi s tem vprašanjem,« sta povedali predstavnici društva SOS Rosa, ki bo 8. marca predalo namenu nov sedež v Ulici Diaz. 14 Petek, 1. marca 2013 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Urejanje mesta Sivi Kitajski zid - • • V postaja mavričen Stolpnice se odevajo v pisane barve Sivi novogoriški Kitajski zid na Grad-nikovi ulici se počasi odeva v pisane barve. Niz petnajstih stolpnic, ki je nastajal med letoma 1978 in 1983 in so ga domačini poimenovali kar po enem od svetovnih čudes starega veka, predstavlja arhitekturno značilnost mesta z nekaj več kot 60-letno zgodovino. »Moja osnovna ideja je takrat bila, da bi bila to 'hrbtenica' Nove Gorice,« se spominja arhitekt Tomaž Vuga, avtor zazidalnega načrta stolpnic na Gradnikovi ulici. »Tedaj smo skušali postaviti v mestu nekaj, kar bi ga označevalo. Brez Kitajskega zidu bi bila Nova Gorica ravna kot Sibirija, omejena le na 4-nadstropne bloke. Tedaj se je porodila ideja, da moramo postaviti nekaj močnega. Ta hrbtenica sedaj postavlja smer in orientacijo v mestu. Če dosežemo to še z barvami, bo to močan element in še večji simbol Nove Gorice,« je prepričan Vuga. Doslej so se v nove barve odele tri od petnajstih stolpnic, v pripravi pa so načrti še za km nadaljnjih šest. Lastniki stanovanj v posameznih stolpnicah se za prenovo fasad v prvi vrsti odločajo zaradi izboljšanje toplotne izolacije objektov, kar sicer v začetku predstavlja strošek, na dolgi rok pa pomeni energetski prihranek. »Bivanje v preurejenih blokih je bistveno drugačno. Ne gre le za energetski prihranek, ampak tudi za občutek topline v prostoru. To ljudje že opažajo. Tudi glede barv sem doslej slišal le pohvale, ljudje želijo, da bi se ta ideja samo še nadaljevala,« opaža Vuga. Koliko objektov bo še dobilo novo toplotno izolacijo in se obenem odelo v nove barve, je odvisno predvsem od stanovalcev oziroma lastnikov stanovanj ter od tega, koliko časa bo še ekološki sklad imel finančna sredstva kredite, namenjene za obnove fasad. »Prenova je odvisna od odločitev etažnih lastnikov,« potrjuje David Kavčič, direktor Doma, podjetja, ki upravlja z nekaterimi stavbami v mestu. »Ti odločitve glede vzdrževanja enot sprejemajo s 50-od- stotno večino, glede izboljšave, kot je dodatna toplotna izolacija, pa 75-odstotno večino. Sredstva se zbirajo v rezervnih skladih, ko jih bo zbranih dovolj, se lahko začne obnova. Strošek fasade je 50 do 60 evrov na kvadratni meter. Istočasno pa je treba urediti še strehe, žlebove, odvode klimatskih naprav nadstreške, kar predstavlja za posamezni objekt še okoli 150.000 evrov. Stanovalci so zaenkrat pozitivno sprejeli tak pristop k izgradnji, saj se zavedajo prihrankov pri ogrevanju. Pa tudi občutek ugodja je večji v izolirani stavbi,« je prepričan Kavčič. Ob preurejanju podobe največjega stanovanjskega kompleksa v mestu - v omenjenih stolpnicah prebiva okoli 2200 ljudi, kolikor je prebivalcev na vsej Trnovsko-Banjški planoti - je predvidena tudi ureditev tamkajšnje okolice in kolesarskih poti. Te bi ustrezno razširili, da bi to postala res dvosmerna kolesarska pot - kar je doslej urejeno bolj za silo, pa tudi nivo vozišča bi uskladili z nivojem pločnika. Evropska sredstva v ta namen so že pridobljena, a tako kot večino ostalih investicij v mestu tudi to ovira zemljiški spor med Gorica SGP in občino. »Vsa zemlja razen fundusa je od SGP Gorica. Občina razen pometanja ne more drugega,« dodaja Vuga. Na novogo-riškem sodišču glede tega pravkar poteka postopek mediacije. Če bodo uspešni, bi lahko omenjene načrte uresničili kmalu. Kot je znano, se mestu obetajo še druge spremembe. Najdlje so projekti za ureditev območja med Erjavčevo ulico in Bevkovim trgom, kar bo veljalo okrog dva milijona evrov. Niko Jurca, načelnik občinskega oddelka za okolje, prostor in javno infrastrukturo pojasnjuje, da so za ureditev tega dela mesta že pridobili gradbeno dovoljenje, potegujejo se tudi za evropska sredstva. »Načrtujemo pa še preureditev celotne magistrale, kjer smo zdaj v fazi izdelovanja idejnih projektov. Tudi tu računamo na evropska sredstva, v nasprotnem primeru pa bomo zagotovili lastna, a bo šlo bolj počasi in v več fazah,« pravi načelnik. (km) šmartno - Novo društvo Martinc bo skrbel za turizem in kulturo Ustanovitev društva dolgoletna želja številnih Bricev in drugih, ki poznajo Brda Minuli teden so v Šmartnem v Goriških Brdih ustanovili Kulturno turistično društvo Martinc. »Društvo bo odslej združevalo vse, ki si želijo kulturne podobe Brd in kulturnih vsebin, dobro- Šmartno km došlih za kulturo bivanja domačinov in zanimivih za kulturno in trajnostno naravnani turizem kot razvojno priložnost Brd,« pojasnjuje predsednica društva Tatjana Šundovski Bašin. Ustanovitev društva je bila dolgoletna želja številnih Bricev in drugih, ki poznajo Brda, njihovo kulturno bogastvo in potenciale tega območja. V novoustanovljenem društvu si bodo zato prizadevali za kulturo bivanja v Brdih, še posebej v Šmartnem, ki ga razumejo ne le kot kulturni spomenik, pač pa kot kulturno središče Brd. Ime društva izhaja iz briškega vinogradniškega oziroma kle-tarskega izročila. Martinc je jabolko, v katerega je gospodinja dan pred Martinovim nabodla vejice lovorja, brina, pelina, sivke in rožmarina ter ga postavila na sod v kleti. Martinc je prerokoval naslednjo vinsko letino: če je zgnil, je napovedoval slabo, če pa se je posušil, dobro nasled- njo vinsko letino. Drugi pomen te besede je povezan z grozdjem, ki je dozorelo šele ob Martinovem. »V Šmartnem želimo vzpostaviti kulturno turistično središče, ki bo skrbelo za razvoj odličnosti in konkurenčnosti, tako na področju kulture kot turizma ter tako v Šmartnem kot v celotnih Brdih. Središče, ki bo koristilo vsem, najprej domačinom in Bricem, pa tudi obiskovalcem od blizu in daleč, vsem generacijam. Neposreden povod za ustanovitev društva je tudi pozitivna izkušnja z organizacijo martinovanja v Šmartnem novembra lani, v organizacijo katerega je bilo vključenih veliko število domačinov, pa tudi zelo dober obisk jaslic, ki jih je oblikovala skupina ustvarjalnih domačinov iz Šmartnega in s pomočjo katerih so zbrali sredstva za Fundacijo Vrabček upanja - za pomoč otrokom v Bolnišnici Stara Gora,« dodaja predsednica. Osrednje delovanje društva temelji na ustvarjalnem odnosu do spoznavanja, ohranjanja in razvijanja kulturne in naravne dediščine Brd, predvsem s ciljem razvijati kulturo bivanja domačinov in drugih Bricev, pa tudi za razvoj okolju prijaznega in trajnostno naravnanega turizma - kot primerne razvojne priložnosti za celotna Brda. Zato bodo v Kulturno turističnem društvu, v Šmartnem in drugod v Brdih razvijali številne dejavnosti, si prizadevali za organizacijo prireditev, predvsem tistih, povezanih z briškim etnološkim izročilom, različnih predavanj s področja kulture in turizma, različne delavnice s področja kulture bivanja, različnih oblik izobraževanja, pa tudi razstav, koncertov in drugih dogodkov, s katerimi bodo bogatili življenje domačinov in obenem turistično ponudbo Brd. »Društvo združuje številne domačine, strokovnjake zelo različnih področij, z bogatimi izkušnjami s področja izročila, kulture, turizma in organizacije dogodkov. Vse možnosti imamo, da Šmartno v resnici postane biser Brd, Brda pa pokrajina, v svetu dobro znana po številnih oblikah kulturnega turizma,« še dodaja Šun-dovski Bašinova. (km) srečanja z avtorji - V Kulturnem domu predstavili zbirko novel Jasne Jurečič Pasji dnevi tudi v Gorici S predstavitvijo knjige Pasji dnevi se v goriškem Kulturnem domu nadaljuje niz zelo lepo sprejetih srečanj z avtorji, ki ljubitelju pisane besede postrežejo z različnimi tematikami, predvsem pa mu omogočijo, da spozna razne avtorje in njihov literarni naboj. Tako je bilo tudi pred dnevi v mali dvorani doma, ko se je goriški in no-vogoriški publiki predstavila Jasna Ju-rečič, literarna ustvarjalka, ki živi in dela v Saležu pri Zgoniku. Jurečičeva je opozorila nase že pred leti, ko se je s krajšimi prispevki pojavljala na valovih Radia Trst A, v pravi literarni prostor pa je vstopila leta 2008, ko je izdala knjižni prvenec Prerokuj mi še enkrat. Ta roman so na ljubljanskem Knjižnem sejmu uvrstili med finaliste za najboljši prvenec leta. Goriška predstavitev zbirke novel Pasji dnevi je bila že sedma po vrsti, prvič pa so avtorico in njeno zadnje delo spoznali na Goriškem. Ob raznih predstavitvah tega prvenca so avtorici ob boku stali različni literarni kritiki in poznavalci leposlovnih zvrsti, na goriškem srečanju pa je delo Jasne Ju-rečič razčlenil Zoltan Jan, novogoriški slavist, politik in kulturni delavec. Pravzaprav ni šlo za klasično predstavitev literarnega izvedenca, temveč za Poleg avtorice Jasne Jurečič sta na predstavitvi spregovorila še Zoltan Jan (na levi) in Igor Komel dokaj posrečen dvogovor z avtorico, v katerem sta poglobila dogajanje v predstavljenih novelah, niso pa manjkali niti drugačni pogledi in drugačna interpretacija opisanih zgodb. Daljšo razlago je potreboval že naslov knjige. Od kod in zakaj Pasji dnevi? Ta izrek se je uveljavil v slovenskem in drugih jezikih, opredeljuje pa najtoplejše dneve v letu, tj. v juliju in avgustu. O pasjih dnevih se govorili že v starem Egiptu, ko je razpored zvezd napovedoval hudo vročino. Gre torej za izrek, ki ima opravka z ozvezdji in mitologijo. V nadaljevanju prijetno zasnovanega literarnega večera sta umet- nostni kritik in avtorica prečesala vseh pet novel, ki jih vsebuje knjiga. Vsak iz svojega zornega kota sta razložila, da pri opisanih zgodbah gre za splet zgodovinskih dejstev in avtoričine fantazije. Vezna nit vseh novel pa je nasilje, zlasti tisto nad ženskami. Kraji dogajanja so različni: avtorica se pomudi med krutostmi arabskega sveta, obrednih dejanjih črne Afrike, brezbrižnosti nad stisko bližnjega, osamljenostjo, nazadnje še pri večnem vprašanju: kam nas bo odpeljal življenjski vlak? Avtorica je tudi prebrala nekaj odlomkov iz svoje knjige, skupaj z Zoltanom Janom pa sta obraz- ložila ilustracije Jasne Merku, ki še dodatno bogatijo pripovedi. Večer je uvedel ravnatelj Kulturnega doma Igor Komel, ki je srečanja z avtorji postavil med pomembne pobude kulturnega hrama, zlasti ko gre za domače literarne ustvarjalce. Knjigo Jasne Jurečič pa je primerjal s podobno zbirko novel bosanske pisateljice Enise Bukvic, ki je svoje delo pred dvema mesecema predstavila v Ron-kah ob sodelovanju Kulturnega doma. Obe knjigi se namreč posvečata nasilju nad ženskami, nizkotnim in aktualnim dejanjem, ki žal vsak dan polnijo stolpce časopisov. (vip) znanost Nobelovec med gosti univerze v Novi Gorici Laboratorij za astrofiziko osnovnih delcev Univerze v Novi Gorici od 4. do 8. marca tret'ič po vrsti organizira mednarodno konferenco »Čas in snov 2013«. Predsednik mednarodnega programskega odbora konference, ki se tokrat odvija v prostorih Univerze v Novi Gorici v Benetkah, je prof. dr. Danilo Zavrtanik. Poudarek srečanja, katerega iztočnice so problematike mase, časa in prostora na vseh velikostnih skalah v naravi, bo v luči najnovejših eksperimentalnih odkritij mednarodnih kolaboracij na trkalniku LHC v Evropskem centru za fiziko delcev CERN na mehanizmu izvora mase v naravi in z njim povezanim odkritjem Higgsovega bozona. Predavali bodo priznani predavatelji, med drugimi prof. dr. Peter Higgs, ki je prvi napovedal obstoj Higgsovih bo-zonov, ter prof. dr. Gerard 't Hooft, prejemnik Nobelove nagrade za fiziko za pojasnitev kvantne zgradbe elektro-šibke interakcije v fiziki osnovnih delcev. Rezultate mednarodne kolabora-cije ATLAS iz CERN-a bo predstavil vodja slovenske skupine v kolaboraci-ji prof. dr. Marko Mikuž z Odseka za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev Instituta Jožef Stefan. / GORIŠKI PROSTOR Petek, 1. marca 2013 1 5 CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, Ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341. ä Gtedališče ut Kino Razstave 19.00, ob sobotah in nedeljah 10.3012.30, 16.00-19.00; vstop prost. RETROSPEKTIVA DANILA JEJČIČA bo do 15. marca na ogled v Ajdovščini v Pilonovi Galeriji od torka do petka 8.00-17.00, ob nedeljah 15.0018.00, v Lokarjevi galeriji od torka do petka 16.00-18.30, ob sobotah 14.00 -17.00, ob nedeljah 14.00-18.00 in v MC Hiši mladih od ponedeljka do petka 8.00-22.00, ob sobotah in nedeljah 8.00-13.00. V GALERIJI SPAZZAPAN v Gradišču (Ul. Marziano Ciotti 51, spazza-pan@gmail.com) je na ogled razstava Wertherja Toffolonija z naslovom »Per sedersi«; do 14. aprila ob torkih, sobotah in nedeljah 10.00-19.00, ob sredah, četrtkih in petkih 15.00-19.00. SKD HRAST prireja v soboto, 2. marca, ob 20.30 v župnijski dvorani v Doberdobu gledališko predstavo Do-berdobski di(v)jaki v izvedbi mladinske gledališke skupine SKD Hrast in v režiji Jasmin Podveršič. V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: v soboto, 2. marca, ob 20.45 »Questi fantasmi« (Edoardo De Filippo), nastopa Carlo Giuffre; informacije in predprodaja pri blagajni gledališča v Ul. Garibaldi, 2/a - tel. 0481383601/383602, več na www3.co-mune.gorizia.it/teatro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: 7. marca, ob 20.45 koncert en-sembla pihal Initium. 12. marca, ob 20.45 »Ribellioni possibili« v sklopu niza »contrAzioni«; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Tržiču (tel. 0481-494664), v Ticketpointu v Trstu, v knjigarni Antonini v Gorici in v uradih ERT v Vidmu; več na www.teatromonfalcone.it. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: v soboto, 2. marca, ob 20. uri »Sljehrnik« (Iztok Mlakar); informacije na blagaj-na.sng@siol.net in po tel. 0038653352247. À Koncerti DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »Anna Karenina«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 »Argo«; 22.10 »Viva la liberta«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Edu-cazione Siberiana«. DANES V NOVI GORICI KULTURNI DOM: 20.15 »Pogovoriti se morava o Kevinu« (Filmsko gledališče). DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »Anna Karenina«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Edu-cazione Siberiana«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Gambit«. Dvorana 4: 20.00 - 22.10 »Gangster Squad«. Dvorana 5: 17.30 - 20.10 - 22.10 »Il principe abusivo«. »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem domu v Gorici: 8. marca, ob 20.45 koncert harfistke Patrizie Tassini; informacije na lipizer@lipizer.it in www.lipi-zer.it. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI 8. marca, ob 20.15 koncert z naslovom »Sto srčnih koncertov«, nastopata Manca Izmajlova, mezzosopran in Benjamin Izmajlov, violina; informacije po tel. 003865-3354013, www.kulturnidom-ng.si. ZSKD IN AŠKD KREMENJAK vabita na koncert zborovske revije Primorska poje, ki bo potekal v Kulturnem domu v Jamljah v soboto, 16. marca, ob 20.30. H Šolske vesti ENOLETNO ŠOLANJE V SLOVENIJI za dijake višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji organizira SLOVIK v sodelovanju z Gimnazijo Poljane in z Dijaškim domom Ivana Cankarja. Program omogoča zamejskim dijakom šolanje in bivanje v Sloveniji pod pogoji, ki veljajo za dijake s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji: to pomeni, da zanje ni predvideno plačevanje šolnine, bivanje v dijaškem domu, prehrana in prevozi pa so subvencionirani; informacije v uradih SLOVIKa na Korzu Verdi 51 v Gorici, tel. 0481-530412, info@slo-vik.org, www.slovik.org. M Izleti V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA na Trgu Edvarda Kardelja 5 v Novi Gorici je na ogled razstava slik in video Ane Sluga in Marjana Gumilar-ja; do 8. marca, 9.00-13.00 in 15.0019.00, več na www.kulturnidom-ng.si, mestnagalerija@kulturnidom-ng.si. STUDIOFAGANEL na Drevoredu 24. maja 15/c v Gorici vabi na ogled razstave z naslovom »Franco Dugo. Picasso e altri maestri« (Franco Dugo. Picasso in drugi mojstri); do 9. marca od torka do petka 9.30-13.00, 16.00-19.30, ob sobotah 10.00-13.00, 16.00-19.30; več po tel. 0481-81186, www.studiofaganel.com ali info@stu-diofaganel.com V PALAČI LOCATELLI V KRMINU je na ogled razstava slikarja Maurizia Ma-cija z naslovom »Macinamenti«; do 10. marca ob četrtkih in petkih 16.00- SPDG priredi v nedeljo, 3. marca, društveno tekmovanje v Forni di Sopra; prijave za tekmovanje in avtobus po tel. 0481-22164 (Marta). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško obvešča člane in prijatelje, da je za izlet v Pariz od 18. do 24. maja prostih še nekaj mest, prijave so možne do polovice marca. Vpisovanje ob sredah od 10. do 11. ure na društvenem sedežu v Gorici na Kor-zu Verdi 51/int. do zasedbe mest na avtobusu. Na račun 300 evrov. Udeleženci morajo imeti ob vpisu veljavni dokument za tujino. NOVI GLAS prireja potovanji na Sardinijo od 23. do 29. aprila in v Gruzijo od 20. od 28. junija; informacije po tel. 0481-533177 ali mohorje-va@gmail.com. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da je za izlet v Bassano del Grappa ob dnevu žena v petek, 8. marca, prostih še nekaj mest in prijave so še možne do konca februarja. Vpisujejo po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 048120801 (Sonja K.), 0481-884156 (Andrej F.), 347-1042156 (Rozina). Na račun 20 evrov. Avtobus št.1 bo odpeljal ob 6.30 iz Gorice s trga na Go-riščku/Medaglie d'oro, nato s postanki pri vagi, v Podgori pri telovadnici, Štandrežu pri lekarni in na Pi-lošču. Avtobus št. 2 bo odpeljal ob 6.45 iz Štandreža s Pilošča, nato s postanki v Sovodnjah pri lekarni in cerkvi, na Poljanah in v Doberdobu pri cerkvi. Priporoča se točnost! SKRD JADRO iz Ronk prireja v sklopu projekta »Po rekah in po vodah Slovenije« v sodelovanju s CTS enodnevni izlet s kosilom v Škofjo Loko in Kranj v nedeljo, 17. marca; informacije in prijave po tel. 0481-82273 (Roberta ali Sara). Ü3 Obvestila K.d. Briški grič - Fotoklub Skupina75 OB DNEVU ŽENA organizira KD So-vodnje večerjo v priznani gostilni v okolici Sovodenj. Vabljene vse gospe in dekleta! Za vpisovanje in informacije: tel. 0481-882215 (Maura) in 3493017831 (Patricija). DRUŽBA se dobi v nedeljo, 3. marca, ob 13. uri. KNJIŽNICA DAMIRJA FEIGLA v Gorici je odprta od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure. OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE obvešča, da je odprta ob torkih in četrtkih med 15. in 18. uro, ob ponedeljkih in sredah med 10.30 in 13. uro. RIBIŠKI ZAVOD ETP prireja čistilno akcijo na bregovih reke Soče v nedeljo, 3. marca, zbirališčem ob 8.30 na parkirišču pevmskega parka. SMUČIŠČE KAL NAD KANALOM je odprto med 9. in 16. uro, Smučarski klub Salonit Anhovo organizira smučarske tečaje; informacije po tel. 00386-51310553. TRŽNICA V KANALU poteka vsako 2. in 4. soboto v mesecu med 8. in 12. uro. Lokalni ponudniki prodajajo zelenjave, moke, čaje, med, mleko in mlečne izdelke, izdelke iz gline, lesa in tekstila, naravne kozmetike; informacije in prijave po tel. 0038653981213 (Turistično informacijski center Kanal). ZMAGOVITE SREČKE KARNIVALOVE PUSTNE LOTERIJE: 7428 (križarjenje »Klasična Grčija in otoki« za dve osebi z ladjo Costa Magica), 0250 (19-palčni led televizijski sprejemnik), 3170 (mikro glasbeni stolp Hi-Fi), 1317 (večerja za dve osebi v znani domači gostilni), 8420 (digitalni fotoaparat), 2156 (naprava za kavo), 8331 (MP4 predvajalnik), 7101 (večfunk-cijski tiskalnik Wi-Fi), 7779 (opekač kruha) in 5460 (košara z gastronom-skimi dobrotami). Za prevzem nagrad, ki so bile izžrebane 21. februarja, se morajo lastniki zmagovitih srečk zglasiti na gabrskem sedežu društva v roku tridesetih dni od objave rezultata žrebanja; informacije po tel. 380-6335315. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča včlanjene zbore, da je na spletni strani www.zpzp.si objavljen razpored koncertov revije Primorska poje. KD OTON ŽUPANČIČ iz Štandreža vabi ob dnevu žena na večerjo v Domu Andreja Budala v soboto, 2. marca, ob 19. uri; informacije in vpisovanje po tel. 0481-21407 in 347-2620204 (Marta). »TRENIRAJMO KOMUNIKACIJO« s psihologinjo in psihoterapevtko Jano Pečar: srečanja bodo ob četrtkih, 14. in 21. marca ter 4. in 11. aprila, od 20. ure do 21.30 na sedežu krožka KRUT v Gorici, Korzo Verdi 54/int.; ROK PRIJAVE DO 5. MARCA, informacije na sedežu krožka KRUT v Gorici ali po tel. 0481-530927 vsak torek in četrtek od 9. do 12. ure ali na krut.go@tiscali.it. KROŽEK KRUT vabi na delavnico »Ra-zgibajmo možgane« s psihologinjo in psihoterapevtko Jano Pečar od 7. marca do 11. aprila na sedežu krožka, Korzo Verdi 51/int v Gorici. Urnik: od 9. do 10.30. Prijava in dodatne informacije vsak torek in četrtek v goriški pisarni, po tel. 0481-530927, na krut.go@tiscali.it ali pa vsak dan na sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. SKRD JEZERO organizira praznovanje dneva žena, ki bo na sedežu društva v Doberdobu v soboto, 9. marca, ob 19.30 z večerjo in družabnostjo; informacije in vpisovanje po tel. 0481784021 in 338-2127942 (Katja). BRIŠKA POROKA: organizatorji zbirajo prijave do 13. marca, prijavnice Kulturni dom na Bukovju (v uradih TIC po Sloveniji) ali prijavnice natisnjene s spleta (www.brda.si) je potrebno poslati na ZTKMŠ Brda, Trg 25. maja 2 - 5212 Dobrovo, s pripisom »Briška poroka«. 13. REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV ZLATA GRLA: PD Vrh sv. Mihaela v sodelovanju z Združenjem cerkvenih pevskih zborov Gorica, razpisuje 13. revijo otroških in mladinskih pevskih zborov »Zlata grla 2013« v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Revijski del srečanja bo v soboto, 13. aprila, ob 18. uri, tekmovalni del pa bo v nedeljo, 14. aprila, ob 16. uri. Prijavnico je treba poslati najkasneje do 15. marca na faks 0481-882964 ali po elektronski pošti na naslov pdvrhsvmihae-la@yahoo.it. Informacije po tel. 3471425443 ali 00386-31807036 (Mateja Černic) ali pdvrhsvmihaela@ya-hoo.it. Prireditve KLEPETALNICA GORIŠKEGA LOKA z naslovom »50 let FJK: ne-koriščena avtonomija?« bo danes, 1. marca, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici (ul. Brass 20). Z Aljošo Sosolom in Davidom Peterinom se bodo pogovarjali Ivan Bratina, Bojan Brezigar, Miloš Budin, Ivo Jevnikar in Igor Kocijančič. V KNJIGARNI LEG (Libreria Editrice Goriziana) na Korzu Verdi 67 v Gorici bodo danes, 1. marca, ob 18. uri Fabio Amodeo, Roberto Covaz in Sandro Scandolara predstavila knjigo »La lista di Eichmann« Fabia Amodea in Maria José Cereghina; več na www.leg.it. MOSTOVA ČITALNICA 2013 bo v Pi-lonovi galeriji v Ajdovščini danes, 1. marca, ob 19. uri. Predstavili se bodo članice in člani krožka ustvarjalnega pisanja pri društvu Most, univerze za 3. življenjsko obodbje. OD PREŠERNA DO MIMOZE: umetniški poklon ob dnevu žena bo v kulturnem domu na Bukovju v soboto, 2. marca, ob 20. uri. Večer prirejata KD Briški grič in Fotoklub Skupina 75. Vabljeni! SLOVENSKI VERNIKI se bodo poklonili višarski Materi Božji, ki bo gostovala od 2. do 4. marca v Gradišču v soboto, 2. marca, ob 15. uri v tamkajšnji stolni cerkvi sv. Petra in Pavla. V KNJIGARNI LEG (Libreria Editrice Goriziana) na Verdijevem korzu 67 prireja združenje Psicheducando srečanje z naslovom »S psihologom v knjigarni« v soboto, 2. marca, ob 10.30 na temo starševstva s psihologinjo Eli-sabetto Cochietto, z vzgojiteljem Christopherjem M. Cossovelom, s psihologi in psihoterapevti Marcom Finiziom, Caterino Di Dato in Anno Mario Pacorini; vstop prost. V CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia (Ul. Vittorio Veneto 174) v Gorici bo 4. marca, med 16.30 in 18. uro srečanje v sklopu niza »Linea di sconfine« z naslovom »Il cerchio delle donne«. Vodila bo Flavia Donado-ni; vstop prost. OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE pod pokroviteljstvom Fundacije Goriške hranilnice vabi na predstavitvi knjig v občinski knjižnici v Sovodnjah: 5. marca ob 18. uri Emilija Pavlič » Mamica, nauči me kuhati« in 16. apri- Sto Ivan Bratina, Bojan Brezigar, Miloš Budin, Ivo Jevnikar, Igor Kocijančič 50 let FJK: ne-koriščena avtonomija? danes, i. marec 2013, ob 18. uri Kulturni dom - Gorica la ob 18. uri Branko Marušič »Sosed o sosedu«. ZDRUŽENJE ARTEINCONTRO prireja srečanja sodobne zgodovine umetnosti z Lucianom de Gironcolijem na sedežu združenja v Ul. San Giovanni 7/1 ob 17.30: 7. marca »Nuove forme di pittura e di scultura«; 14. marca »La scuola di Gorizia«; vstop prost. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA vabi na »Predavanja 2013« v domu Franca Močnika v Svetoivanski ul. 9 v Gorici ob 20. uri: v petek, 8. marca, specialni pedagog in vzgojitelj za otroke z motnjami vedenja osebnosti Marko Juhant o otrokovih dolžnostih; v petek, 15. marca, psihologinja, psihote-rapevtka in imago terapevtka Lidija Kociper na temo »Konflikt, priložnost za duhovno rast v zakonu«; v petek, 22. marca, raziskovalec, pisatelj, publicist in naravovarstvenik Anton Komat z naslovom »Hormonski motil-ci, največje tveganje človeške vrste«. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo 8. marca, ob 18. uri Cinzia Lacalamita predstavila svojo knjigo »Volevo un marito. KULTURNO REKREACIJSKO DRUŠTVO PAGLAVEC iz Podgore prireja ob dnevu žena v nedeljo, 10. marca, ob 17. uri na sedežu društva Paglavec v Podgori večer na temo »Ženski lik v slovenski kulturi«. Predavala bo Tatjana Rojc, nastopili bodo ženska vokalna skupina Danica z Vrha, skupina učencev pevmske osnovne šole Josip Abram ter učenca Glasbene matice Štefanija Šuc (flavta) in Giacomo Zotti (klavir). »VEGETARIJANSKI PROSTOR« v parku Basaglia, Ul. Vittorio Veneto 174 (stavba A) v Gorici: 26. marca, ob 18.30 srečanje na temo vegetarijanske Velike noči; vstop prost, več na www.ve-getariani.it in www.veganima.it. V CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia (Ul. Vittorio Veneto 174) v Gorici bo 26. marca, ob 17.30 srečanje v sklopu niza »SOS cervello« na temo meditacije; vstop prost, več na www.sos-cervello.it. Pogrebi DANES V GORICI: 10.30, Carla Pausig vd. Marini iz splošne bolnišnice v cerkev Pija 10. in na glavno pokopališče. DANES V RONKAH: 11.00, Nerina Battistella vd. Gracalich (iz bolnišnice v Tržiču) v cerkvi Sv. Lovrenca in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 9.20, Silvana Fait vd. Loredan s pokopališča v cerkev Device Marcelliane, sledila bo upepeli-tev; 10.50, Libero Gropuzzo iz bolnišnice v cerkev Sv. Jožefa, sledila bo upepelitev. DANES V KRMINU: 13.50, Alcide Brai-da iz bolnišnice v cerkev v Bračanu, sledila bo upepelitev. DANES V KOPRIVNEM: 14.00, Giu-seppina Mauri vd. Russian (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. 6 Petek, 1. marca 2013 TRST / APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu sp v nordijskem smučanju - Na veliki skakalnici Prevc po bronu osvojil tudi srebro Prevčeva medalja je osma za Slovenijo na svetovnih prvenstvih v nordijskem smučanju. Šest so jih osvojili skakalci, dve pa tekači ca Petra Majdič. Zlato sta osvo jila Rok Benkovič leta 2005 in Franci Petek 1991 prav na tej skakalnici v Val di Fiemmeju. ansa Norvežanke in Nemec VAL DI FIEMME - Na SP so podelili včeraj še dva naslova. Norveška ženska tekaška reprezentanca Heidi Weng, Therese Johaug, Kristin Stoermer Steira in Marit Bjoergen (1:00:36,5) je zmagovalka štafetne preizkušnje. Druge so bile Švedinje (+26,2), tretje pa Rusinje (+45,8). Italijanke so pristale na 8. mestu, Slovenke pa so razočarale, bile ujete za krog in so ostale brez uvrstitve. Nemški nordijski kombinato-rec Eric Frenzel (24 let) je drugič svetovni prvak na veliki skakalnici. Vodilni v seštevku svetovnega pokala je bil najboljši že po skoku, nato pa je v desetkilometrskem teku prednost še povečal. Na koncu je za 37 sekund premagal Avstrijca Bernharda Gruberja, tretje mesto pa je zasedel svetovni prvak z male skakalnice Francoz Jason Lamy Chappuis. Od danes do nedelje dvoransko EP v Göteborgu GÖTEBORGU - Švedski Göteborg bo od danes do nedelje tretjič gostil evropsko dvoransko prvenstvo v atletiki. Na njem bosta Italija in Slovenija nastopili s pomlajenima reprezentancama. Italijanska šteje 40 tekmovalcev, med njimi je tudi Videmčanka skakalka v višino Ales-sia Trost, ki se bo za medaljo borila v nedlejo, Italija pa zelo računa tuid na sprinterja Michaela Tumi-ja, ki tekmuje že danes ob 19.45. Slovenijo bo zastopalo le sedem atletov. Največ možnosti za visoko uvrstitev ima v nedeljo Žan Rudolf v teku na 800 m (šesti izid sezone v Evropi), med mladinci pa je vrhunske uvrstitve dosegal tudi Robert Renner (Kladivar Celje) v skoku s palico, ki bo nastopil jutri. Tina najhitrejša v smuku, že danesv superveleslalomu GARMISCH-PARTENKIRCHEN - Tina Maze ja na dosegla najboljši čas drugega treninga smuka pred jutrišnjo tekmo na progi Kandahar v Garmisch-Partenkirchnu. Drugi čas treninga je postavila Italijanka Daniela Merighetti (+0,26), tretja je bila Avstrijka Regina Sterz (+0,29). Že danes bo v Garmisch-Parten-kirchnu na sporedu supervelesla-lom, ki je bil prvotno predviden v Val d'Iseru. Začel se bo ob 11.15. PREDAZZO - Slovenski skakalec Peter Prevc je na svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju v Predazzu osvojil srebrno medaljo. Prevc je bil z 289,7 točke (130,5 in 130,5 metra). slabši le od Poljaka Kamila Stocha (131,5/130/295,8), tretji pa je bil Norvežan Anders Jacobsen (129/131/289,1). Za 20-letnega Prevca je to druga medalja na svetovnem prvenstvu v Italiji, potem ko je na mali skakalnici osvojil tretje mesto, na SP v Oslu leta 2011 pa je osvojil ekipni bron. »Vse skupaj se je poklopilo v pravem trenutku. Zame omejitve ne obstajajo. Pred drugim skokom sem bil kar malce živčen, a ko se je enkrat začela procedura za skok, sem padel v svoj svet in lahko sem se povsem osredotočil na skok. Med čakanjem na objavo rezultatov sem upal, da se bo ob mojem imenu prižgala številka dva. A se je kar ena. Poljaku Stoc-hu sem privoščil zmago, saj je imel na mali skakalnici veliko smole,« je bila prva, zelo fair izjava mladega slovenskega šampiona. Prevc je po tekmi doživel tudi pravi šok. Po slovesnosti z rožami je komisija pri kontroli dresov dolgo premlevala, ali naj ga diskvalificira. Prevc si je namreč prehitro slekel dres in s tem prekršil tekmovalna pravila. Po dolgem čakanju se je tekmovalna komisija odločila, da bo slovenskemu asu tokrat pogledala skozi prste, tako da jo je odnesel le z zelo resnim opozorilom. Na tekmi so nastopili še trije slovenski skakalci. Robert Kranjec je osvojil 21. mesto (123/126/264,5), Jaka Hvala je bil 25. (122/125/259,8) in Jurij Tepeš 28. (122/124,5/258,1). Pred slovenskimi skakalci je na svetovnem prvenstvu še ena preizkušnja. Jutri ob 16.30 je na sporedu ekipna tekma, na kateri Slovenija odkrito naskakuje novo medaljo. Če bi bila zlata, bi bila bera na prvenstvu popolna. EL SHAARAWY - Mladi nogometni as Milana je podaljšal pogodbo s svojim klubom do leta 2018. EVROLIGA - Siena - Ulker 87:69 nogomet - Trener Triestine Costantini o amaterskem nogometu »Razlika ni v tehniki« Trener Triestine Maurizio Co-santini je oktobra meseca, po povprečnem začetku tržaške ekipe pod taktirko Fabia Sambaldija, prevzel trenersko mesto Triestine. Po štirimese-čnem delu smo se s profesionalnim trenerjem pogovorili o izkušnjah na amaterskem nivoju Začniva s prvim obračunom teh mesecev na klopi Triestine. »Mislim, da je pozitiven. Odkar sem prišel smo precej zrasli na številnih področjih. Začenši kot društvo, a tudi kot ekipa, tako s tehničnega kot orgni-zacijskega vidika. Gotovo je pozitivno tudi to, da smo na lestvici odščipnili kar nekaj točk tržiškemu UFM-ju. Obračun vsekakor ni dokončen. Najtežje šele prihaja. Z dobrim delom fantov nam uspeva dobro prikrivati naše največje hibe.« Zaostajate dve točki za Tržičani, tik za vami je Azzanese. Menite, da bodo vse tri ekipe do zadnjega kroga v boju za prvo mesto? Prepričan sem, da bo tako, ker vsaka od treh ekip ima določene prednosti. UFM Tržič je že poleti zgradil ekipo za napredovanje v D-ligo. Triestina ima na svoji strani tradicijo in tudi ambicije, Azzanese je najmanj obremenjen s psihološkega vidika. Počasi bodo prišli toplejši meseci in mislim, da bo takrat tudi odločilno, kdo je najbolj polnil baterije v tem zimskem obdobju. Tudi mirni živci bodo imeli svoj pomen. Kakšen je bil vaš prvi stik z amaterskim prvenstvom? Moram priznati, da sem v preteklosti zelo malo spremljal amaterska prvenstva. Med igralci so vsi tisti, ki so že igrali v elitni ligi, prepričani, da je letos vsaj šest ekip veliko boljših kot v preteklosti. Sam take primerjave ne morem delati. Društvo nam je omogočilo, da imamo profesionalen pristop, zahvaliti pa se moram posebno tistim igralcem, ki imajo ob nogometu tudi službo, a jim Maurizio Costantini zelo celi delo svojega pomočnika Miloša Tula kroma vseeno uspe združiti obe stvari, čeprav je na primer trening v popoldanskih urah s tega vidika za njih hud zalogaj. A zame je popoldanski trening velika prednost pred drugimi ekipami. Bistvena razlika med igralci višje kategorije in tistimi, ki so vedno igrali na amaterski ravni, je interpretacija trenutka. Profesionalni nogometaš je zmožen razumeti prej, kako in kam se premikati po igrišču, kako in komu ali kam podati žogo. Prav zaradi tega se večkrat po krivem kritizira igralca višje kategorije. On namreč naredi določeno izbiro, soigralec običajno razume njegove namene prepozno in zato akcija splava po vodi. Kdor misli, da je bistvena razlika v višjih kategorijah tehnična sposobnost posameznika, se moti. Večkrat gre bolj za »branje« igre in za princip »naredi pravo stvar ob pravem trenutku«. Ob tem v višjih ligah veliko bolj tekaš po igrišču brez žoge, česar ne vidiš med amaterji. Težave naše ekipe so tudi v tem, da moramo združiti igralce višjih in nižjih lig. Moram pohvaliti tudi ti- ste igralce, ki so sprejeli igranje na nižjem nivoju, čeprav so se zavedali, da bodo imeli kar precej težav. Tudi ali zlasti proti slabšim ekipam, ki imajo popolnoma različen koncept igranja nogo- meta. Mi poskušamo igrati nogomet, nekateri nasproniki se skoraj izključno poslužujejo dolgih podaj. Za pomočnika ste želeli imeti Miloša Tula. Čemu ta izbira? Ste zadovoljni z njegovim delom? Z njim se poznava že veliko let in v vseh teh letih je prihajalo do stalnega izmenjavanja informacij. Večkrat sva se pogovarjala o nogometnih zadevah. On je pavi nogometni navdušenec in plodna izmenjava idej je stalna in dvosmerna. Prijateljski odnos je tudi prispeval k temu, da sem ga želel imeti ob strani. Potreboval sem osebo z globokim poznavanjem telesne priprave. On prihaja iz sveta telesne vzgoje, tako da je bila prava oseba na pravem mestu. Skupaj poskušava doseči napredovanje in pri vsakodnevnem Miloševem delu se vidi navdušenje in zagnanost, saj gre zanj za zelo pomembno izkušnjo. Zame velja isto, ker je to ekipa mojega mesta. Po rodu nisem Tržačan, po tolikih letih bivanja v Trstu pa imam to mesto za svoje. (I.F.) Že drevi tekma kroga Napoli - Juventus »Potihem bom navijal za Napoli» pred današnjim derbijem kroga v A-ligi med Napolijem in Juventuosm (20.45) pravi trener Triestine Co-stantini in dodal: »Ne samo zato, ker sem za kratko obdobje igral za mladince Napolija, a tudi za samo nadaljevanje tega prvenstva bi bilo dobro, da slavi Mazzarrijevo moštvo. V obratnem primeru bi bilo prvenstva že skoraj konec. Ekipi sta si med sabo precej različni. Juventus je brez dvomov bolj »ekipa«. Vse rezultate je dosegel ravno po zaslugi organizirane in skupinske igre. Menim, da znajo igralci Juventusa tudi odlično voditi tekmo v taktično smer, ki jim najbolj ustreza. Nikoli ne porabijo preveč energij, kar bo bistvenega pomena v zadnjem delu sezone. Nasprotnika pričakujejo že na njihovi polovici igrišča in zaradi tega so lahko nevarni vsakič, ko prestrežejo žogo. Prav zato bo imel Napoli trdo delo. Neapeljčani so v tem trenutku s tehničnega vidika nekoliko šibkejši, a lahko računajo na vsaj tri-štiri vrhunske posameznike, ki sami odločijo tekmo. Napoli jezdaj nekoliko v težavah, zato dajem rahlo prednost Juventusu, kljub temu, da igra v gosteh.« / ŠPORT Petek, 1. marca 2013 17 odbojka - Dekleta Zaleta C, sedem zmag v zadnjih 10 tekmah »Boljši smo, kot smo mislili« Edi Bosich (desno) je zadovoljen z igro, rezultati in dejavnostjo svojih igralk kroma Med našimi odbojkarskimi ekipami so igralke Zaleta C zdaj med najbolj v formi. V zadnjih desetih nastopih so dosegle sedem zmag in le enkrat izgubile brez osvojene točke. Uspešno obdobje se je začelo v decembra, ko ni manjkalo dosti, da bi po slabem začetku sezone »ujele« uvrstitev v skupino za napredovanje, v skupini za obstanek v deželni C-ligi pa so zdaj na dobri poti, da obdržijo status tretjeligašic. »Ja, morda je res značilnost mojih ekip, da vedno začnejo malo bolj počasi. To opažam že nekaj let. Najbrž je to odvisno od tega, da v začetku sezone dajem prednost kondiciji in manj uigravanju. Na to gledam letos tudi z določeno mero avto kritike. Sedanja C-liga, ki je ločena na dva kratka dela, bi namreč verjetno zahtevala zgodnejše tempiranje forme, poleg tega pa so dekleta nekaj časa potrebovala tudi prilagoditvi spremembam obrambne postavitve, za katero sem se letos odločil,« pravi trener združene ekipe Edi Bosich. Kakorkoli že, že dobra dva meseca ne manjka ne rezultatov ne dobre igre. »Veliko smo delali na psihi. Če so dekleta motivirana, pokažejo na igrišču dosti. Z rezultati je zrasla tudi samozavest. Polomili smo ga le na pustno soboto proti La-tisani. Zdi se mi, da je ekipa precej boljša, kot smo vsi mislili na začetku sezone, manjka ji le zadostno število menjav.« Uspešno obdobje sovpada z odsotnostjo Bukavčevce zaradi poškodbe gležnja. Ali ste brez nje celo boljši? »Ne. Srečo smo imeli v tem, da se je malo pred poškodbo Sabrine ekipi pridružila Giulia Spanio, ki jo zdaj, ko ji je forma zrasla, zelo dobro nadomešča. Sabrina je za nas pomembna igralka. Če bi jo imeli na dodatni tekmi proti Libertasu, bi zdaj morda celo igrali v skupini za napredovanje.« Kdaj se bo vrnila? »Počasi že trenira, upam, da bo prihodnji teden začela tudi skakaki.« Je napredek ekipe odvisen tudi od napredka posameznic? »Je. Sam ugotavljam in tudi drugi pravijo, da je zelo napredovala Fulvia Gridelli. Shujšala je, fizično je močna, veliko trenira.« Ko že govoriva o najmlajših. Kaj pa Petra Grgič? Imela je smolo s poškodbami. »Ni še dovolj samozavestna, lahko pa bo igralka za to raven. Ima dober skok, a ni visoka, zato bi se lahko uveljavila tudi kot libero. Mora se sicer izboljšati v obrambi. V tem elementu individualno vadi z Andrejem Pertotom. Katere druge igralke bi še omenil? »Poleg izkušenejših morda Vero Balzano. Na treningih je zagnana, pravi stroj. Jessica Štoka je bila na začetku morda preobremenjena, čutila je odgovornost biti tudi kapetan. Zdaj igra v napadu zelo dobro. Posebej pa bi se zahvalil Staški Cvelbar, ki se je po tolikih sezonah v vlogi centra žrtvovala v vlogi libera.« Je vaš cilj, da v skupini za obstanek osvojite prvo mesto? »Ne, naš cilj je, da se čim prej rešimo. V naslednjih šestih tekmah igramo proti petim nasprotnikom, ki so v našem dometu, in štirikrat doma. Dve ekipi (na osem) izpadeta direktno, dve igrata play-out. Zato ocenjujem, da potrebujemo 25 točk (zdaj jih imajo deset, op.ur.), da se rešimo že po koncu te faze.« Ekipa Zaleta v D-ligi naj bi bila rezervoar igralk za vašo vrsto, a je v ligi na zadnjem mestu. Zdi se, da je to lahko problem tudi za prihodnost članske vrste. »Igralke Zaleta D trenirajo tudi z nami, zato jih dobro poznam. Klobas, Moro, Preprost, Cabrelli, Kneipp, potencialno tudi Rudesova, so perspektivne tudi če kot ekipa ne delujejo. Toda vedeli smo, da bo za njih težko igrati na tej ravni, medtem ko v prvenstvu mladink zmagujejo. Igrati v D-ligi je vsekakor pomembno, da vidiš tudi, koliko so pripravljene trenirati. Če igraš na višji ravni in ne samo v Trstu, si tudi nabereš veliko več izkušenj. Poleg tega je nekaj dobrih igralk pri Sokolu in Slogi tudi v še mlajši kategoriji under 16.« (ak) Zalet C jutri v Repnu proti Majaneseju Spored v deželnih ligah ta teden okrnjen Spored v deželnih odbojkarskih ligah bo ta teden za nas zelo okrnjen. Igralke Zaleta C čaka jutri v Repnu (ob 18.00) domača tekma proti Majaneseju, s katerim so se pomerile že v prvem delu. Najprej so v gosteh doživele pekoč poraz s 3:0, na povratni tekmi pa so se nasprotnicam oddolžili z gladko zmago. Trener Bosich bo spet lahko računal tudi na Giulio Spanio. V moški C-ligi bodo proste vse naše ekipe, razen Vala Soče Imsa, ki bo gostoval v Casarsi. Nasprotniki so v skupini za napredovanje že izločeni iz boja za prvo mesto. Skupna ekipa Vala in Soče mora jutri obvezno zmagati, če se v povratnem delu še želi boriti za sam vrh lestvice. Okrnjen bo tudi spored v ženski D-ligi, saj je združena ekipa Zalet D tokrat prosta, igrala bodo torej le dekleta Govolleyja. Gostovala bodo v Por-denonu pri ekipi, ki je v skupini za obstanek po štiri krogih še brez točk. Go-volley mora torej nujno zmagati. tpk sirena Peter Sterni potrjen za predsednika Peter Sterni ne bil na prvi seji novoizvoljenega odbora TPK Sirena potrjen za predsednika. Ostale funkcije so, podpredsednika: Livio Pertot in Alex Perosa. Tajnik: Robert Mozetič in Goran Košuta. Blagajnik: Erica Ferfoglia, sodelavca Peter Klobas in Igro Civardi. Športni direktor: Andrej Mocilnik, sodelavca Andrea Gregori in Alessandro Sancin. Stiki z javnostjo: Claudia Ferluga. Rekreativne in kulturne dejavnosti: Silvia Milič. Upravnik sedeža: Danilo Matijacic. Upravnik morskih dejavnosti: Alex Matijacic. Nadzorni odbor, predsednik: Igor Košuta. Člana: Edoardo Filip-cic in Alessandra Zivec. Suplenta: Erika Hrovaitn in Sara Pertot. Razsodišče, predsednik: Peter Suha-dolc. Člana: Miran Dolhar in Giorgio Mocilnik. Smučanje: Učenci šole Trinka na deželni fazi V okviru dijaskih športnih iger je bilo na Zoncolanu goriško pokrajinsko smučarsko prvenstvo v veleslalomu. Tekmovali so tudi učenci in učenke NSŠ Ivana Trinka pod vodstvom prof. Aleksandra Kodriča (na sliki). Moška ekipa je dosegla odlično prvo mesto (z najboljšima posamičnima rezultatoma Enrica Roziča in Tomasa Cudiza) in si tako priborili nastop na deželnem fazi, ki bo 13. marca na Trbižu. Dekleta so osvojila 3. mesto. Izidi, dečki: 1. Enrico Rozic 59,30; 2. Tomas Cudiz 1: 01,75; 5. Ivan Sosol 1:05,43; 24. Matija Malic 1:18',46. Izidi,deklice: 4. Sofia Semolič 1:07',72; 11. Ilaria Pacori 1:13,35; 13. Petra Bauzon 1:13,85; 23. Sara Bric 1:20,94. Višješolci niso dosegli vidnejših uvrstitev, razen Giulie Cargnel (Cankar, Ve-ga.Zois), ki je bila med dekleti četrta. Karin Vižintin je zasedla 11., Mara Guada-gnino (obe Trubar, Gregorčič )pa 13. mesto. V moški konkurneci je bil najboljši Tadej Pahor na 12. mestu, Tom Guadagnino (oba Trubar Gregoričič) pa je bil 14. balinanje - Ekipna B-liga Nasprotnik je bil za Gajo pretrd oreh Calzi v igri enojk skoraj spravil na kolena A-kategornika Balinarsko prvenstvo B lige se bliža h koncu, manjka le še en krog. Upajmo, da bo Gaja končno nastopila z najboljšo postavo, saj se zna zgoditi, da se utegnejo posloviti od letošnjega vse prej kot uspešnega prvenstva z domačo zmago proti četr-touvrščenemu Quadrifogliu. Proti močnemu Mugnaiu, ki se poleg Canove poteguje za prestop v višjo ligo (omenjeni ekipi zasedata na lestvici prvo mesto s 25 točkami in se bosta v soboto pomerili med seboj) so bili igralci Gaje tudi tokrat v podrejenem položaju. Še posebno, ker sta manjkala brata Rosati. Premoč domačinov jasno potrjuje tudi končni rezultat 18:2 in nekateri odlični rezultati posameznikov. Tu mislimo na obe igri v krog, kjer sta oba domačina s številnimi zadetimi balinčki dosegla rekordnih 32 točk. Odlični D' Ago-stini je na najboljši način izkoristil slab start Calzija, tako da je imel večkrat priložnost pokazati domačim gledalcem svoje izredne balistične spretnosti (32:17). Nekaj podobnega velja za Slovenca Severja, ki je bil veliko boljši od sicer solidnega Capitania (z 32:22). Vso pohvalo udi tokrat zasluži kapetan Calzi, ki je v enojkah skorajda spravil na kolena A kategornika D' Ago-stinija. Uspelo mu je nadoknaditi razliko 6 točk in res je škoda, da ni svoj trud kronal z zmago, ki je na koncu s tesnim 13:11 vendarle pripadla izkušenejšemu tekmecu. Edini par točk je za Gajo dosegel San-cin, ki je v tehničem zbijanju s 15:8 premagal slabega Sbarra. Tudi Gabrielli je v omenjeni disciplini dobro zbijal, a razpoloženi Piccolo je dosegel še enkrat toliko točk (26:14). V hitrostnem zbijanju je zadovoljil tudi Leghissa, a tudi njegovih 28 točk je bilo veliko premalo, da bi ogrozil Hrvata Opresnika (40:28). Pekoča poraza sta utrpela M. Rosati in Gabrielli ter Natural, Capitanio in Žagar(3:13), nekoliko večji odpor sta nudila nasprotnikoma Leg-hissa in Sancin (6:13). Ostali izidi 17. kroga: Quadrifoglio - Dolada 20:0, Noventa - Pederobba 14:6, Snua-Villaraspa 10:10. Vrstni red: Cano-va in Mugnai 25, Noventa 20, Quadrifo-glio 17, Pederobba 16, Snua 13, Villaraspa 10, Dolada 8 in Gaja 2. Prihodnji krog (2.3.): Gaja -Quadrifoglio. (Z.S.) košarka - Under 19 Jadran še utrdil drugo mesto Interclub - Jadran 61:78 (10:21, 28:39, 48:58) JADRAN: Žerjal 5, Valentinuz, Daneu 22, Majovski 10, Sternad 2, Gregori 6, Leg-hissa, Ridolfi 15, Batich 14, Mattiassich, trener Oberdan. Jadran je tekmo 9. kroga odigral že v sredo, na njej pa proti neugodnemu nasprotniku osvojil enajsto zaporedno zmago in utrdil drugo mesto na lestvici. Jadra-novci so si odločilno prednost priigrali že v prvi četrtini. Z »dvojnim dvojčkom« se je izkazal se je Daneu (22 točk, 18 skokov). V ponedeljek čaka Jadran pomembna tekma proti videmski ekipi ABU. Z zmago bi bili še bližji uvrstitvi v play-off. UNDER 17 DEŽELNI Bor ZKB - San Vito 39:93 (8:29; 20:45; 31:73; 8:29; 12:16; 11:28; 8:20) Bor: Pettenati 2, Mervich, Gruden 3, Pearson 3, Mandič 11, Skoko, Kocijančič 20. Nasprotnik je bil za razred boljši od močno okrnjenega Bora. San Vito razpolaga z vsaj desetimi enekovrednimi košarkarji, ki so zelo uigrani in predvajajo do-padljivo in učinkovito igro, verjetno pa bi ne utrpeli tako visoke koš razlike. Dejansko so naši igralci odigrali dobro le drugo četrtino.Zaradi lastne površnosti in zgrešenih enostavnih polaganj so zapravili vsaj deset točk. NOGOMET Zarja ob 15. uri Zaostala tekma 2. amaterske lige med Zarjo in Mosso v sredo, 6. marca se bo začela ob 15. uri. Športni sodnik je med nogometaši ekip naših društev tokrat za en krog kaznoval samo Simoneja Barbata (Primorec). □ Obvestila AŠD SK BRDINA vabi člane, da se množično udeležijo društvene tekme, ki bo v nedeljo, 3. marca, v Forni di Sopra. Prosimo, da potrdite vpis do petka, 1. marca, na tel. št. 348-8012454 (Sabina). Ob priliki društvene tekme, v nedeljo, 3. marca, bo možen avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. 335-5476663 (Vanja). SK DEVIN vabi tečajnike alpskega smučanja in deskanja vseh zamejskih smučarskih klubov na tekmo "Kekec na smučeh", ki bo v soboto 16.marca v kraju Forni di Sopra. Informacije na spletni strani: info@skdevin.it, ali na 340 2232538. šepet uli Petek, 1. marca 2013 ce ontecchi Št. 9 (2) Šepetajo: Agata, Barbara, Daniel, Eva, Ilja, Katerina, Lucia, Lucija, Mateja, Nika, Patrizia, Tjaša in Vesna. Vinjete: Carolina sum@primorski.eu Kaj nam pomenita Glasbena matica in SCGV Emil Komel? Glasbeni šoli Glasbena matica in SCGV Emil Komel sta pomembni del zamejskega kulturnega življenja in nenadomestljivi ustanovi predvsem pri vzgajanju mladih našega prostora v glasbeno podkovane in razgledane osebke. V zadnjih mesecih pa veliko šumi o prispevkih, ki ne prihajajo, o financah, ki se krčijo. Bi težave lahko rešili s tem da bi šoli združili, ali pa, če bi končno udejanjili to, kar nam po zakonu pripada - ustvarili slovenski konservatorij? O izkušnjah na naših dveh glasbenih šolah, njihovih sončnih in senčnih plateh ter o morebitnih rešitvah za finančno stisko smo povprašali gojence, ki so, kljub temu, da se nanje večkrat pozablja, razlog in namen obstoja šol. Vsem smo postavili sledeča tri vprašanja: 1) Kaj ti je bilo dano? Si kaj pogrešal? Bi kaj dodal? 2) Katera je po tvojem vloga šole oz. katera bi morala biti? 3) Katera bi lahko bila rešitev iz kriznega stanja šole? Ime: Carlo Venier Starost: 21 Iz: Trsta Inštrument: prečna flavta Glasbena šola: začel pri GM, danes na tržaškem konser-vatoriju Giuseppe Tartini 1) Dokler sem bil vpisan na GM, sem čutil veliko zanimanje profesorjev do mene, do mojega znanja in do mojega načina igranja, zato mi je bilo veliko dano, predvsem kar se tiče flavte. Pogrešal sem skupno igranje v orkestru mladih, kar zadeva razred prof. Erike Slama, pa je bilo vse zelo dobro, od solističnega igranja, do duetov in komorne skupine flavt. 2) Mislim, da je prva vloga GM učenje glasbe bodisi v slovenskem kot v italijanskem prosto- Ime: Michele Schincariol Starost: 22 Iz: Štandreža Inštrument: klasična in električna kitara Glasbena šola: Emil Komel 1) Dano mi je bilo res veliko. Od prvih stikov z glasbo v DO-MI-SOL-u, do važnejših izpitov na kon-servatoriju, so me profesorji SCGV Emil Komel spremljali na glasbeni poti, naučili petja, solfeggia, zgodovine glasbe in igranja kitare. Pod vodstvom krasne osebnosti, kakršen je bil pokojni ravnatelj Silvan Kerševan, ki je z lastnimi močmi uspel ustvariti tako kvalitetno didaktično in družabno okolje, se je na SCGV Komel vršilo veliko projektov, od otroškega pevskega zbora pri pouku solfeggia v začetnih letih, do dopolnjevanj tehnike igranja inštrumenta in interpretacije glasbe, t.i. masterclass-ov, ki so jih vodili priznani profesorji v go-steh na naši glasbeni šoli. Ne morem reči, da sem kaj pogrešal ali da bi kaj zamenjal. Zdaj, ko sem se zaradi študijskih obveznosti pred tremi leti oddaljil, res pogrešam družinsko okolje SCGV. 2) Ni dvoma, da vloga šole ni samo for-mativna. Kot sem že povedal, je zame - prepričan pa sem, da to velja tudi za marsikaterega drugega gojenca in profesorja - okolje šole Komel postalo pravo družabno in družinsko okolje. Če pa se omejim na formativni potencial te šole, lahko iz izkušnje zagotovim, da je zelo velik. To se kaže v doseženih rezultatih, v projektih in prireditvah, ki jih šola omogoča ter številu gojencev. Pri slednjih je treba omeniti, da prihajajo bodisi iz zamejstva, kot iz italijanskih družin in iz Slovenije. 3) Nedvomno bi bila šola Komel dobra osnova za sestavo goriškega konservatorija, morda v povezavi z J Glasbeno matico in ita- | lijansko šolo Istituto di ^ Musica, o katerih pa premalo vem, da bi zanesljivo trdil, da je to mogoče iz- j vesti. Iv Ime: Karen Klobas Starost: 18 Iz: Proseka Inštrument: kitara Glasbena šola: Glasbena matica - Trst 1) Dana mi je bila primerna glasbena izobrazba. Pogrešam predvsem nove pobude in večjo iniciativo s strani mentorjev (npr. organizacija igranja v duetih, sodelovanje z gojenci iz razredov drugih profesorjev ...). Sicer pa je pri izobrazbi glasbenika nujno potrebna tudi samostojna gojitev lastnih interesov, oz. ljubezni do glasbe, ki grejo tudi izven šolskih okvirov. Osebno se zelo zanimam za glasbo šestdesetih in sedemdesetih let. 2) GM nudi gojencem možnost, da igrajo inštrument, ki si ga izberejo; ne odpira pa širših možnosti in ne nudi širše glasbene vzgoje, ki jo mora gojenec samostojno pridobiti, predvsem na osnovi lastne iniciative in zanimanj. Ljubezen do glasbe je gotovo individualna izbira, ki je šola ne more nuditi. ru, saj je prav to moč GM. GM mi je dala veliko možnosti igranja predvsem v slovenskem kulturnem svetu, malo pa v italijanskem, kar je škoda. Seveda moramo gojiti slovenske korenine, vendar je tudi stik z italijanskim svetom zelo pomemben. 3) Glede kriznega stanja GM sem mnenja, da bi morala šola širiti možnost učenja vsem, tudi starejšim osebam in nuditi mnogo drugih novih možnosti, npr. plesne delavnice ali tečaji. Kvaliteta učnega osebja je zelo dobra, vendar je to, da se moraš, če želiš dokončati študij, obvezno preseliti na konserva-torij totalno nesmiselno. Odločil sem se za kon-servatorij prav zaradi tega, ker nisem imel več možnosti, da bi študij zaključil na GM, za kar mi je zelo žal, saj bi me veselilo diplomirati s prof. Eriko Slama, ker mi je podala ljubezen do flavte in glasbe. Ime: Marta Carlesso Starost: 18 Iz: Krmina Inštrument: violina Glasbena šola: Emil 3) Tehničnih rešitev iz kriznega stanja šole ne bi podajala, ker organizacijskega področja ne poznam. Kritično bi pa presodila delo nekaterih mentorjev, ki se omejujejo le na lekcijo, ki jo morajo nuditi gojencu; pri tem pogrešam iniciativni duh, večjo požrtvovalnost in željo, da bi se gojenci primerno izkazali tudi izven ožjega šolskega kroga. Komel 1) Glasbeno šolo obiskujem od drugega razreda osnovne šole. Spremljala me je torej skozi razne faze mojega doraščanja in mi nudila možnost, da sem spoznala svet glasbe. Poleg tega me je vedno postavljala pred nove izzive. Tako sem pridobila tako učno metodo, ki temelji na pazljivosti in podrobnosti. Po drugi strani pa taka izobrazba vodi k svobodnemu dojemanju bodisi glasbe kot življenja. V glavnem ne bi vedela, kaj sem pogrešala v svoji glasbeni izkušnji, saj si je ne bi mogla predstavljati drugačne od tiste, kar je bila do danes. 2) Vloga glasbene šole ni samo ta, da nudi glasbeno izobrazbo, pač pa tudi, da se mladi in ljubitelji glasbe soočajo in združujejo z enim in edinim skupnim ciljem: glasbo. 3) Mislim, da nisem zmožna predvidevati, katere bi lahko bile možne izhodne poti iz kriznega obdobja. Prepričana pa sem, da bi bilo treba v današnji situaciji upoštevati naslednje: glasba je univerzalno umetniško izražanje, ki mora doseči vsakogar in presegati jezikovne, politične ali kulturne ovire. Šepeta se ... Šepeta se ... Šepeta se ... Šepeta se ... Šepeta se ... Šepeta se ... Na robu preživetja Kot dobro vemo, se slovenske ustanove letos spopadajo z velikimi finančnimi težavami, ki pa so se v primeru slovenskih glasbenih šol Glasbene matice in SCGV Emil Komel povezali še z drugimi nerešenimi vprašanji. Pogovorili smo se s profesorico Jagodo Kjuder iz Glasbene matice in profesorico Damjano Čavdek Jug iz šole Komel. Zaradi zaskrbljujočega finančnega stanja, nekatere profesorje na šoli Komel od meseca decembra bremeni dopolnilna blagajna. Profesorica Čavdek nam je zaupala, da se kljub temu trudijo, da bi ohranili čim boljšo kakovost šole. Edino z dobro opravljenim pedagoškim delom lahko kljubujejo krizi. Tudi Glasbena matica se spopada s hudo finančno stisko. Profesorica Kjuder poslavlja na prvo mesto dialog: razjasnimo si, kakšno šolo hočemo in moramo imeti. In to zahtevajmo. "Naša šola je odraz določenega prostora in razmer. Združitev GM in šole Komel, po mo- jem mnenju, ne bi prinesla plodnih sadov, oz. bi enostavno ukinila dobro delujočo vzgojnoiz-obraževalno ustanovo, ki je specifična za Goriško. Tudi iz finančnega vidika združitev ne bi prinesla olajšav, saj bi število učencev in profesorjev ostalo nespremenjeno. Profesorje in prostore pa je treba tako ali tako plačati!«, meni Čavdkova. Profesorica Jagoda Kjuder je mnenja, da bi morali skupaj analizirali in predebatirati krizno stanje obeh šol; glavno besedo bi imeli v prvi vrsti seveda naši glasbeniki, naprej pa bi jo nesli naši politični predstavniki. Najbolj primerno bi bilo, da bi obstajal odbor, ki bi se za to zavzemal. Razjasniti si moramo pojme o vlogi obeh šol in najti skupno stališče o združitvi ali ne. Ko si bomo med sabo razjasnili pojme, bomo lahko nastopili tudi pred predstavniki italijanske in slovenske vlade in zahtevali raven šole, ki nam po zakonu pripada. Ne moremo v nedogled čakati na reforme, ki nam ne prinašajo nič dobrega. Dosegli smo stopnjo, ko je v Italiji glasbena izobrazba priznana le na univerzitetnem nivoju, za kar se morajo dijaki v višjih letnikih vpisati na državni konservatorij. Za univerzitetno raven pa po zakonu ni predviden pouk v slovenskem jeziku. Kjudrova meni, da bi morali kljub temu pravno postopati, da bi imeli vsaj po 15.čle-nu naše zaščite (zakon št.38, z dne 23.2.2001) predvideno državno glasbeno šolo oz. avtonomno sekcijo tržaškega glasbenega konserva-torija s slovenskim učnim jezikom. Eden od primarnih ciljev obeh šol je seveda, poleg glasbenega izobraževanja, tudi gojenje slovenskega jezika. "Otroci začutijo povezovalno moč, ki je živa v šolskih zborih in orkestrih in v sami šoli. Pri individualnem pouku skrbimo, da dobi vsak učenec primernega učitelja, ki ga vodi od prvih korakov do morebitnega mojstrskega obvladanja instrumenta, o čemer pričajo veliki uspehi naših gojencev tako na državnih in mednarodnih tekmovanjih, kot lepo število dobro opravljenih izpitov na sloven- skih državnih glasbenih šolah in na italijanskih konservatorijih', meni Čavdkova. Italijanski sistem glasbene vzgoje je zelo slab, če ga primerjamo s slovenskim, kjer privilegirajo predvsem glasbeno vzgojo pri otrocih, kar je za razvoj glasbenika bistveno. Po tem se tudi Glasbena matica zgleduje in je zaradi tega kvalitetna, o čemer pričajo tudi številna visoka priznanja nekaterih gojencev. Zanimivo in žalostno je dejstvo, da se v zadnjih letih ponavlja fenomen in časa fašizma. Ogromno profesorjev je takrat zapustilo Glasbeno matico in odšlo v Jugoslavijo. Danes se podobno dogaja s Slovenijo. Namesto, da bi si prizadevali za svoje pravice, se naši profesorji oddaljujejo, šola pa životari in umira na obroke. / RADIO IN TV SPORED Petek, 1. marca 2013 19 Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi V ospredju 21.05 Pogum - pesmi Danila Kocjančiča 1. del, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due 6.40 Risanke 8.05 Nan.: Le sorelle McLeod 9.30 Tgr - Montagne 10.00 Dnevnik: Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Nan.: Seltz 14.45 Nan.: Senza traccia 15.30 Nan.: Cold Case 16.15 Nan.: Numb3rs 17.00 Nan.: Las Vegas 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 19.35 Nan.: Il commissario Rex 20.30 23.30 Dnevnik 21.05 Nad.: Rex 22.45 Nan.: NYC 22 23.45 Aktualno: L'ultima parola ^ Rai Tre 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Odd.: Quarto grado 23.55 I bellissimi di R4 0.00 Film: Mai con uno sconosciuto 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 La telefonata di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chiesa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: Centovetrine 14.45 Show: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.15 Resn. show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Igra: Avanti un altro (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'in-solvenza (v. E. Iacchetti, E. Greggio) 21.10 Nad.: Il clan dei camorristi 23.20 Rubrika: Supercinema C/ Italia 1 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Odd.: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Verdetto finale (v. V. Maya) 15.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Af-fari tuoi (v. M. Giusti) 21.10 Red or Black? Tutto o niente 23.35 Tv7 0.35 Odd.: L'ap-puntamento 6.40 Risanke 8.45 Nan.: Everwood 10.35 Nan.: E.R. - Medici in prima linea 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Simpsonovi 14.35 What's my destiny Dragon Ball 15.00 Risanka: Lupin 15.50 Nan.: White collar - Fascino criminale 16.45 Nan: Chuck 17.40 Nan.: La vita secondo Jim 18.05 Športna oddaja 18.30 Dnevnik 19.25 Nan.: CSI - Scena del cri- 21.10 Film: Penelope (kom., ZDA, '06) 23.10 Le Iene - Seconda serata La 7 6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 6.30 Il caffe 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Dok.: La Storia siamo noi 10.50 Codice a barre 11.30 Buongiorno Eli-sir 12.00 Dnevnik 12.45 Aktulano: Le sto-rie - Diario italiano 13.10 Nad.: Lena, amo-re della mia vita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 15.10 Nan.: La casa nella prateria 15.55 Rubrika: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Per ridere insieme con Stanlio e Ollio 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Film: Arthur e il popolo dei Mini-mei (anim.) 22.55 Glob Therapy u Rete 4 6.20 Mediashopping 6.50 Nan.: T. J. Hooker 7.45 Nan.: Miami Vice 8.40 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: Carabinieri 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum (v. R. Dalla Chiesa) 15.35 Nan.: My Life 15.45 Nad.: Tierra de Lobos 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore ^ Tele 4 Jr Slovenija 3 6.00 9.00, 19.55, 22.00, 23.25 Sporočamo 6.05 Dnevnik Tv Maribor 6.35 Primorska kronika 7.25 9.25 Evropski premislek 7.35 20.00, 22.35 Aktualno 8.00 Poročila 8.10 Žarišče 8.25 19.25 Beseda volilcev 17.45 19.30, 21.55, 23.30 Kornika 19.00 Dnevnik 20.15 23.10 Tedenski pregled 20.45 Slovenija in Evropa 21.25 Beseda gledalcev 21.30 22.50 Žarišče 23.40 Odmevi Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vesolje je... 15.00 Glasb. odd.: In Orbita 15.50 Kino Premiere 16.00 Avtomobilizem 16.15 Nordijsko smučanje: 4x10km (M) 17.15 23.45 Športna odd. 18.00 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.15 Vse-danes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vse-danes aktualnost 20.00 Ciak Junior 20.30 Effe's Inferno - Peklenski izbor 21.15 Eno življenje, ena zgodba 22.30 Arhivski posnetki 23.15 Potopisi Tv Primorka 8.00 19.30, 21.30 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 8.35 10.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 18.30 Naš čas 10.30 Video-strani 17.30 Bodimo zdravi 18.00 Besede miru 20.00 Odbojka - Salonit Anhovo : Maribor, posnetek tekme v Kanalu 22.00 Glasbeni večer, sledi TV prodajno okno, videostrani LA 7.00 7.50 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 12.30 18.50 Rubrika: I menù di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Kronika 14.40 Nan.: Le strade di San Francisco 15.30 Nan.: McBride 17.10 Nan: Il Commissario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Crozza nel Paese delle Meraviglie 22.20 Odd.: Zeta 23.55 Omnibus Notte pop Pop TV 6.55 Risane in otr. Serije 8.15 Nad.: Biser 9.0010.10, 11.35 Tv prodaja 9.15 17.55 Serija: Larina izbira 10.40 16.45 Nad.: Kot ukaže srce 12.05 Nan.: Blue Bloods 14.00 Serija: Lepo je biti sosed 14.45 Nad.: Ko listje pada 15.45 Nad.: Srčna strast 18.55 24UR - vreme 19.00 21.55 24UR - novice 20.00 Film: Predobra zame (rom., ZDA, '10) 22.25 Film: Nora ljubezen (rom., ZDA, '03) 23.00 Eurojackpot 7.00 8.30, 13.20 Deželni dnevnik 7.25 12.45 Aktualno: Musa Tv 7.40 Dok.: Il Museo storico navale di Venezia 13.00 Le ri-cette di Giorgia 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.00 Dnevnik 17.30 23.30 Trieste in diretta 19.30 Dnevnik 20.00 Aktualno: Happy Hour 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Rubrika: Ring 23.02 Deželni dnevnik in vremenska napoved {T Slovenija 1 6.15 Odmevi 7.00 Dobro jutro 10.10 Odd.: Martina in ptičje strašilo 10.20 Lutk. nan.: Bisergora 10.35 Nan.: Potujoči škrat 11.00 Odd.: Firbcologi 11.25 Nan.: V dotiku z vodo 12.00 Sveto in svet 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Pogledi Slovenije 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.50 16.30, 18.35 Risanke 16.05 Dok. odd.: Megabi-ti energije 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.00 Infodrom 18.10 Moja soba 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Na zdravje! 21.30 Na lepše 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Polnočni klub |lf- Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.00 Nad.: Erazem in potepuh 8.35 Nan.: Sejalci besed 8.50 Infodrom 9.00 Lutkovna predstava: Sneguljčica 10.05 Dobro jutro 11.1015.30 Alpsko smučanje - svetovni pokal: super-veleslalom (Ž), prenos 12.30 Knjiga mene briga 12.50 Migaj raje z nami 13.20 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: smučarski teki 4x10km (M), prenos 16.55 Atletika - evropsko prvenstvo v dvorani, prenos 20.00 Dok. odd.: Putinov poljub 21.00 Nan.: Miranda 21.30 Nad.: Scott in Bailey 22.20 Film: Nočni poslušalec Kanal A 7.55 Risane serije 9.05 13.45 Nan.: Skupaj s tabo 9.3014.15 Nan.: Dokler naju smrt ne loči 9.55 17.05 Nan.: Alarm za Kobro 11 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 18.55 Nan.: Na kraju zločina 14.45 Film: April prihaja 16.30 Nan.: Igrače za velike 18.00 19.45 Svet, Novice 20.00 Film: Policaj z Beverly Hillsa 21.55 Film: Ljubezenski trikotnik 23.35 Film: Tatovi teles RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan; 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Kulturne diagonale; 11.00 Studio D; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.25 Otroški kotiček; 14.35 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Marko Sosič: Balerina, Balerina - 19. nad.; 18.00 Kulturni dogodki; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 0.00 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.45 Kronika; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditve danes; 10.00 Evropa osebno; 11.00 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Rekel in ostal živ; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Bla bla radio; 19.00 Dnevnik; 19.30 Rončel na obali; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Ari Zona. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00-10.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40 Robe del mio VREDNO OGLEDA r Petek, 1. marca 2013 mM Rai 3, ob 21.05 Arthur e il popolo dei Minimei Francija 2006 Režija: Luc Besson Igrajo: FreddieHighmore, Mia Farrow, Madonna, David Bowie, Robert De Niro Leta 1960 v Connecticutu mali Arthur preživlja svoje poletne počitnice pri babici na podeželju. S psom Alfredom zgradita zapleten namakalni sistem za babičine redkvice, ob večerih pa Arthur sanja o afriških pustolovščinah, ki jih je v svoji knjigi opisal njegov dedek. Dedek je pred štirimi leti skrivnostno izginil, vendar je pred tem na vrtu zakopal čisto pravi zaklad. Ta zaklad mora zdaj Arthur nujno odkriti, ker bo drugače vaški hudobnež zaplenil babičino lepo hišo. Na vrtu pa ni skrit samo zaklad. Tam je tudi čudovita dežela Minimojčkov, drobcenih bitij, ki bi lahko Arthurju pomagali pri njegovi nalogi. Deček mora čimprej doseči ta mala bitja in jih zaprositi za pomoč. Animirana in hkrati igrana pravljica francoskega režiserja Luca Bessona je namenjena otrokom a tudi odraslim. Arthurjeva zgodba se namreč ob ekoloških temah loteva tudi sprejemanja različnosti. (iga) ArthuR ' ífc PA^l A frf I HlMisHl ' orto; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Nel pae-se delle donne; 9.35 Appuntamenti; 10.10 Vremenska napoved; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.3512.28, 20.30-22.30 Il vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Sulla via delle Indie; 13.35 Ora musica; 14.00 La biblioteca di Ba-bele; 14.35, 20.00 My radio; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Etnobazar; 19.30 Večerni dnevnik; 22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 The magic blues; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.009.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 5.50, 19.40 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40, 16.15, 19.30 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.05 Radio Ga-ga; 11.15 Radi imamo Radio; 11.45 Od muhe do slona; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Radijski dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Info. odd. v angleščini in nemščini; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme - Agencija RS za okolje; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme - podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Kulturne prireditve; 8.50 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 9.55-12.30 Svetovni dan srca; 10.00, 10.45, 11.10 Izvidnica; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Izvidnica; 12.45 Minute za rekreacijo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Centrifuga; 17.00 Vreme; 17.10 Evrotip; 18.00 Express; 19.00 Dnevnik; 19.30 Stop pops 20 in novosti; 20.30 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Petkov poudarek; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Povabilo na koncert; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). /•'Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Petek, 1. marca 2013_VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. Danes bo v višjih plasteh pritekal suh zrak; v prizem-Iju pa bo stopnja vlage višja. Od sobote bo v vseh slojih atmosfere dotekal suh severovzhodnik. Nad zahodno in srednjo Evropo je obsežno območje visokega zračnega tlaka. Od jugovzhoda še priteka k nam razmeroma vlažen zrak. Ob morju in v Alpah bo pretežno jasno vreme. V nižinskem pasu in na območju Predalp pa bo delno oblačno do spremenljivo. V spodnji nižini se bodo ponoči lahko pojavljale meglice. Danes bo pretežno jasno, le na Primorskem zmerno oblačno. Ponekod po nižinah bo zjutraj in dopoldne megla ali nizka oblačnost, ki se lahko na severovzhodu države zadrži večji del dneva. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do 1, v alpskih dolinah do -6, najvišje dnevne od 6 do 12 stopinj C. V nižinskem pasu in ob morju bo jasno vreme; pri morju in na Kraški planoti bo pihala okrepljena burja. Na Trbiškem bo zjutraj prisotna kratkotrajna nizka oblačnost. V noči na soboto se bo v notranjosti Slovenije prehodno pooblačilo. Čez dan bo sončno, le ponekod v osrednjih in jugovzhodnih krajih bo več oblačnosti. Na Primorskem bo zapihala šibka do zmerna burja. I ¡2 Sonce vzide ob 6.43 in zatone ob 17.52 □ Dolžina dneva 11.09 Luna vzide ob 22.22 in zatone ob 8.05 Vreme ne bo pomembneje vplivalo na počutje večine ljudi. Danes: ob 6.14 najnižje -32 cm, ob 11.46 najvišje 11 cm, ob 17.24 najnižje -25 cm. Jutri: ob 0.11 najvišje 42 cm, ob 6.59 najnižje -29 cm, ob 12.30 najvišje 1 cm, ob 17.24 najnižje -13 cm. Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 9,3 stopinje C. Kanin - Na Zlebeh . . .330 Vogel ................250 Kranjska Gora .......140 Krvavec .............. 210 Cerkno ............... 170 Rogla ................180 REKA 3/7 jutri i? Piancavallo . . . . ......200 Forni di Sopra .......200 Zoncolan............170 Trbiž .................150 Osojščica ............150 Mokrine .............210 Prvi vesoljski turist načrtuje misijo na Mars WASHINGTON - Prvi vesoljski turist, ameriški multimilijonar Dennis Tito je predstavil načrte za prvo človeško misijo do Marsa in nazaj. Po njegovih načrtih dva vesoljska popotnika na Marsu ne bi pristala, vstopila ne bi niti v njegovo orbito, temveč bi zgolj letela v bližini rdečega planeta in se nato vrnila na Zemljo. Misija bi trajala 501 dan. Ameriška vesoljska agencija Nasa do leta 2030 načrtuje vrsto projektov, povezanih z Marsom, med drugim tudi človeško misijo, do takrat pa bo tja pošiljala robote, kakršen je bil Curiosity. Danes 72-letni Tito je bil leta 2001 prvi turist, ki si je privoščil polet v vesolje. Za sedež na ruskem vesoljskem plovilu za polet do Mednarodne vesoljske postaje je odštel 20 milijonov dolarjev. Bodo perujski nogometaši posegli po viagri? LIMA - Vodilni nogometni klub iz Peruja Alianza Lima razmišlja, da bi igralcem v lokalnem prvenstvu na tekmah ponudil viagro. Nekatere tekme se v Peruju igrajo na visoki nadmorski višini med 2700 in 3000 metri, viagra pa naj bi igralcem omogočila boljše prečrpavanje krvi po telesu. Viagra, ki je sicer namenjena odpravljanju težav z erekcijo, je v raziskavah pokazala, da omogoča boljše prečrpavanje krvi po telesu, s čimer dobi športnik več kisika, zdravilo pa ni na seznamu prepovedanih poživil. Nekateri klubi, npr. Gremio, že uporabljajo viagro pri igranju na visoki nadmorski višini. (STA) zgodovina - Vdova nekdanjega jugoslovanskega voditelja Jovanka Broz: Stane Dolanc je bil nacistični agent ZAGREB - Vdova nekdanjega jugoslovanskega voditelja Josipa Broza Tita Jovanka Broz je izrazila veliko zadovoljstvo z odzivi na njene izjave, ki jih je v sredo objavil beograjski časnik Večernje novosti. V včerajšnji izdaji pa je bivšega jugoslovanskega notranjega ministra Staneta Dolanca obtožila, da je bil nacistični agent, ki je hotel prevzeti oblast. Brozova je dejala, da sta Dolanc in general JLA Nikola Ljubičic grozila Titu s pištolo na vratu in zahtevala, da se loči. Kot je dodala, je bil nekoč nedotakljivi Tito takrat zaradi bolezni že slaboten. "Bila sem ovira, predvsem za Dolanca, v velikem delu pa tudi Ljubičica, ki sta nameravala prevzeti vso oblast v Jugoslaviji in se ob tem skrivati za Titom," je beograjski časnik na spletni strani povzel izjavo Brozove. Titova soproga je zatrdila tudi, da jo je Dolanc poskušal umakniti za vsako ceno, ker je "vedela, da je bil pripadnik Hitlerjeve mladine in da je sodeloval z nemško obveščevalno službo". Kot je dodala, sta bila s Titom konec 70. let prejšnjega stoletja v "hišnem priporu", njuni nasprotniki pa naj bi s pomočjo "velikih sil" skušali zrušiti Jugoslavijo. Večernje novosti včeraj povzemajo tudi izjavo enega redkih prijateljev Brozove Milana Šarca, ki je beležil spomine nekdanjega šefa protiobveščevalne službe JLA Doka Jovanica. "General Jovanic je imel dokumentacijo o tem, da je bil Dolanc pripadnik 'Hitlerjugend' in ene izmed obveščevalnih služb Tretjega rajha. Dolanc je za to izvedel ter začel rušiti Jovanica in njemu zveste generale, kot tudi Jo-vanko," je povedal Šarac. Stane Dolanc in Josip Broz Tito arhiv Dodal je, da je Dolancu uspelo kompromitirati Jovanica in Brozovo z objavo zgodbe o državnem udaru, ki naj bi ga pripravljala s skupino generalov iz Like. Josip Broz je umrl maja 1980 v ljubljanskem kliničnem centru. Z Jovanko Broz sta bila poročena od leta 1952, v razmerju pa sta bila od konca druge svetovne vojne. Zadnjih nekaj let pred Titovo smrtjo sta živela v ločenih rezidencah v Beogradu in takrat so se pojavile tudi različne zgodbe o vlogi Jo-vanke Broz v tedanji jugoslovanski politiki. Brozova je bila rojena decembra 1924 v hrvaški Liki z dekliškim priimkom Budisavljevic. Večernje novosti so v sredo objavile sume Brozove, da nedavni vlom v beograjsko vilo, v kateri živi, ni bil naključen. Trdila je, da so ji poleg dragocenih predmetov načrtno ukradli pomembne beležke, ki govorijo o povojnih hrvaško-srbsko-slovenskih odnosih. Med drugim naj bi ji ukradli tudi pisma pokojnega slovenskega partizanskega borca, generala in politika Ivana Dolničarja. V včerajšnji izdaji časnika pa je potrdila ugibanja, da se je vlom zgodil med postopkom za razdelitev Titovega nasledstva, ki ga spremljajo burne razprave v srbski javnosti. Poudarila je, da so za vlomom isti ljudje, ki so jo pred tremi desetletji pospravili v izolacijo. (STA) Azija je postala celina z največ milijarderji PEKING - Azija je celina z največ milijarderji, sledita pa ji Severna Amerika in Evropa, v raziskavi ugotavlja kitajska revija Hurun Report. Od 1453 oseb, katerih premoženje je januarja presegalo milijardo ameriških dolarjev, jih je 608 živelo v Aziji, 440 v Severni Ameriki in 324 v Evropi. Med državami vodijo ZDA s 408 milijarderji pred Kitajsko, ki jih ima 317. Sledijo Rusija, Nemčija in Indija. Najbogatejši Zemljan je Mehičan Carlos Slim, ki je po podatkih kitajske revije "težak" 66 milijard dolarjev. Slim je bil prvi tudi na lanskem seznamu najbogatejših revije Forbes. Na drugem in tretjem mestu sta ameriški vlagatelj Warren Buffett in ustanovitelj znamke Zara, Španec Amancio Ortega, ki imata pod palcem 58 oz. 55 milijard dolarjev. Skupno premoženje vseh dolarskih milijarderjev po ocenah revije Hurun znaša 5500 milijard dolarjev; približno toliko je v letu 2012 znašal bruto domači proizvod Japonske, tretjega največjega gospodarstva na svetu. Po poročanju revije se je bogastvo najpremožnejših lani še precej povečalo. Premoženje desetih najbogatejših se je povečalo za 22 odstotkov, kar pomeni 250 milijonov dolarjev na dan. Skupni geni najpogostejših duševnih bolezni WASHINGTON - Znanstvena študija, objavljena v medicinski reviji The Lancet, je pokazala, da imajo ljudje z eno izmed petih najpogostejših duševnih motenj nekaj enakih nepopolnih genov. To po navedbah znanstvenikov sicer še ne razkriva vzroka teh motenj, bodo pa izsledki raziskave pomembni pri postavljanju diagnoz. Znanstveniki so v največji tovrstni raziskavi doslej preučili genetske zapise 33.332 ljudi z avtizmom, hiperaktivnostjo, bipolarno motnjo razpoloženja, depresijo ali shizofrenijo ter jih primerjali z dednim materialom 27.888 ljudi, ki takšnih motenj nimajo. Ugotovili so, da imajo ljudje z duševnimi motnjami napake na kromosomih dva in deset ter na dveh genih, ki vplivata na regulacijo tokov kalcija v možganskih celicah. Skupni geni pa so del širše slike in sami po sebi ne pojasnijo niti vzrokov tovrstnih motenj niti zakaj so simptomi od človeka do človeka različni, so zapisali v študiji. Duševne motnje je sicer težko razvrščati v kategorije, saj njihovi simptomi pogosto niso popolnoma jasni ali pa so celo protislovni, nanje pa vplivajo tudi okoljski dejavniki. EU denarno podprla raziskave o redkih boleznih BRUSELJ - Evropska komisija je ob včerajšnjem dnevu redkih bolezni sporočila, da je 26 novim raziskovalnim projektom o redkih boleznih namenila finančna sredstva v skupni višini 144 milijonov evrov. Cilj projektov je prispevek k izboljšanju kakovosti življenja okoli 30 milijonov Evropejcev z redko boleznijo. Novi raziskovalni projekti, ki zajemajo širok spekter redkih bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, presnovne in imunološke motnje, bodo usmerjeni v izboljšanje razumevanja teh bolezni in iskanje ustreznih metod za njihovo zdravljenje. Z novimi projekti se bo tako število skupnih raziskovalnih projektov, ki jih v zadnjih šestih letih na področju redkih bolezni financira EU, povečalo na skoraj 100. Skupaj gre za naložbe v višini skoraj 500 milijonov evrov. Bolezen ali motnja je sicer opredeljena kot redka, kadar prizadene največ eno osebo na 2000 ljudi. Ker pa je različnih redkih bolezni od 6000 do 8000, skupaj prizadenejo pomemben delež prebivalstva. (STA)