10Z. štnllta. I Llrtllitl, i ptrt. I. m|i 1117. I. Irio. .Slovenski Narod" 7el£a po pottl: sa Antro-Ogrsko: celo Icto skupa; naprej . K 28 — pol leta „ „ ... 14 — četrt leta » „ . . . 7 — na mesec • „ . . . 2 50 | za Nemčijo: I ćelo Icto naprej . . . . K 33-— I zi Ameriko in vse druge dežele: I celo Icto naprej . . • . K 38.— Vprašanjcm glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamlca. virivniStro (spodaj, dvorišne ievo*. EnallOTa ulica tt 5, teltfoa it 89. IzJtai« Tsak đaa st3&?t \znt&mk\ aola;;« ta praiolk*. Inserati se računajo po porablj ?ncm prostoru in sicer: 1 mm visok, ter 63 mm širok prostor: enkrat po 8 vin., dv.ikrat po 7 vin., trikrat po 6 v. Poslano (enak prostor) 16 vin., oarte in zahv.ile (e.nak prostor) 10 vin. Pri večjih insercijali po dogovora. Na pismena nvočila brez ist-idoh;ie vno^'atr? nsrjČnfrie se ne ozira. Upravništvu naj se nošiljajo niročnine, rekli-nacije, inserati i. t d., to je administrativne stvari. .Slovenski Narod* velja ▼ Ljubljani dostavljen na dom ali če se hodi ponj : celo leto naprej . . . . K 2vV40 I pol leta......13-2D | I četrt leta „ ..*.•. 6*60 na mesec „ . • • . w 2*20 Posanieina ttevilka Teija 10 vloarlev. • Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uraintttvo: B&allora alloa SL 5 (v prltHčjj I evo,) telsfo* SL 34, Mo nrHilnn noii Po DunaJ, 3. maja. (Koresp. urad.) j Uradno se razglaba: VZRODNO BOJIŠCE. Armadna fronta general, polkovnika nad. Jožefa. Zavrnili smo s krvavimi izgu-bami za neprijatelja sunek već so-vražnih stotnij proti našim poziciiam v dolini Putne. Na ostalih delih fronte živahno deiovanje artiljerije. JUGOZAPADNO IN JLGOVZHOD-NO BOJIŠČE. Nobenfh posebnih dcsodkov. Ntaicjtnik načelnika generaineta štaba pi. ti 0 f t r, fml. Hi uli moIb. Beroiin, 3. maja. (Koresp. urad.) VVolfiov urad poroča: Veliki glavni stan: ZAPADNO EOJfSCE. 'Armadna skupina oresto« ionaslednika Rnprehta. Vztrainim arterijskim bojem zadnjih dni je na obeh brezovih Scarpe siedH danes ziutraj bobnajoči ogenj. Potem so se na široki fronti priče!! novi angieški napadi. Armadna skupina nemške-ga prcstolonaslednika. Pri dobrem opazovanjhi |e bojno delovanje artHierifr in metalčev min j včeraj sihio naraslo. Zlasti ob gorski j fronti med Vauxai!lcnom in Craoa- i nom, ob kanalu A!sne - Marne in ob , pozicijah v hribovju pri Prosnesu Je bil topovski boj ljut. Armadna skupina gfm. Albr e h t a. Nobenih pesebnih dosodkov. j Delovanja !et?'cev Je bilo nad in za poziciiami dan in noc jako živahno. Sovražnik je izgubi! v zračnem boju 8, vsied prisilnega pristanja 1 ta vsled obrambnega ognja 7 letal in 1 privezni balon. VZHODNO EO.H^ČE. Celokupni položaj je nežzpreme-njen. Med dolinama Susita in Putna se je v našem ognju razbii ruski na- I pad z velikim! izgubami za sovraž- | nika. MAKEDONSKO BOJIŠCF, Živahno streljanje pri BiioJiu, na zapadnem bregu Vardarja ia iu^o-zapadno Dojranskega jezera. Prvi generalni kvartirni mojster v*. Ludcndorff. Angieški velenapsd zopet odbit. NrMSKO VECERNO POROClLa Beroiin, 3. maja. (Koresp. urad.) Wolfiov urad poroča, dne 3. maja z večer: Na fronti pri Arrasu se je nov angieški prebitni poskus ponesrečil s kar najtežjimi izgubami za sovraž n i k a. Ob Aisni severno od Reimsa trajno močen artiljerijski boj. Na vzhodu ničesar bi-stvenega. Beroiin, 3. maja. (Koresp. urad.) \Volffov urad poroča: Prav izredno težke izgube Francozov v prostoru pri Reimsu se potrjujejo z dopolnil-nimi poročili. Pri nizki cenitvi je izgubi! nasprotrrik na tem delu fronte najmanj 2000 mrtvih, kar odgovarja skupni izgubi 8000 mrtvih in ranjenih. Ker so postavili Francozi, kakor se je dognalo, do 28. aprila najmanj 47 divizij v boj ter so imeli na 60 km Široki fronti naravnost neobičajno visoke izgube, bo dosegla skupna franeoska izguba prve dni velike če ne to številko celo presegala. Pri gostem marširanju angleških napa-dalnih čet so bile angleške izgube so-razmerno večje. Upoštevajoč velike franeoske in angleške izgube v bojnih dneh od 28. aprila do 3. maja je treba ceniti skupne izgube Angležev in Francozov od početka dvojne ofenzive na najmanj 300.000 mož. Curih, 3. maja. »Štampa« piše dne 2. maja v bitki na zapadni fronti, da so Angleži in Francozi močno podcenjevali pomen ljudi v boju proti strojem. ANGLEŠKO URADNO POROCILO 1. maja. Tekom meseca aprila smo vjeli 19.343 Nemcev, med njimi I 393 častnikcv, ter vplenili 257 topov ! in havbic, med njimi 98 topov in riavbic tcžkcga kalibra, t:r 227 metal min in 470 strojnih pušk. 2. maj a. Naša in sovražna artiljerija sta bili po noči nn več točkah fronte med St. Onentinom in Lensom uclavni. Pri Fauoiii^sartu smo zavrnili snnek. Sicer ničesar važnega. FRANCOSKO URABNO POROCILO. 1. maja. V Champaijni je iz-vršil sovražnik dvakrat moćne proti-napade pri Moronvilliersu na pozicije, ki smo iih včeraj zavzeli severno od Visokega vrha. Naš zaporni ogenj in ogenj strojnih pušk je oba-krat zlomil napadalne valove ter pri-zadcjal sovražniku težke izgube. Steviio od nas v bojih 30. aprila ne-mnjeno vjetih znaša 520 mož. Vple-niii smo tuđi pet topov. 2. maja popoldne. V okolici Chemin des Damesa močno obo-jestransko artiljerijsko delovanje na fronti Cernv - Nurtebise - Craonne. Sovražnik je izvrsil večkrat delne napade na naše jarke in male posto-janke, ki pa smo jih z ognjem strojnih pušk in z ročnimi granatami zavrnili. V Champagni je bil artiljerijski boj ponoči v odsekih gore Cor-rillet in ob Visoki gori precej živa-hen. Boji z rcčmrni granatami v goz-du zapadno od gore Corninolet.V po-teku teh bojev smo močno napredo-vili. Pri Epargcsn so v.'rii na^i od-delki na več točkali v nemške crte. V Lotaringiji delovanje Štrahmov* v smeri Nancel - Embermenil. Vjeli smo več mož. POTOPLJENE ANGLEŠKE TORPEDOVKE. Berolia, 3. maja. (Koresp. urad.) Wo!nov urad poroča: V n o č i o d 2. n a 3. m a j so na§e stražne ladje pred flandrsko obalo potop il e sov razno torpedo v k o. Drugo torpedovko so poško-dovale tako, da se je naj-brže potopila. Šef admiral, štaba mornarice. NEMSKI HIDROPLANI STRELJA- JO S TORPZDI. London, 2. maja. (Kor. urad.) Reutcr. Admiraliteta sporoca: Angieški parnik »Gena« (27S4 ton) je bil v torek pri Al- denbourghu potopljen s torpedom, izstreljenimod nemškega h i d r o p 1 a n a. Vsa posadka je bila rešena. Ladja »Gena« je bila zbila s topovskim ognjem drug hidroplan, ki se je udelcžil napada. Letalci s tega hidroplana so bili vjeti. mirovno vprašanle. NOVA MIROVNA PONUDE A? BeroUn, 3. maja. Glasom pcročila Reuterjevega urada je izbrulmiia na borzi v Chicagu prava panika. Razsirila se je govorica, da je imel švicarski poslanik dolgo konferenco z Wilsonom in da mu je poveda!, da bo Bethmann Hollweg v svojem pri-hodnjem govoru iznova ponudi! mir. Nemski glasovi o mirovnem vpra-šanju. »M. N. N.« pišejo: Nesporno Avstro - Ogrska iskreno želi miru. Ako pa bi v ententf iz tega dejstva črpali nado, da je Avstrlja pripravljena vplivati na BeroHn. da naj skle-ne prenagljen mir. se motijo. Voja-ški in gospodarski položnj tega ne zahteva in prav gotovo ns misli no-ben vodilni državnik mt>narhije na tak korak. V Parizu in Londonu naj se ne motijo: Ako ss bodeio tuđi to-krat nespemetno upirali in ako ne prenehajo gororiri o tmičenlu Av-stro-Ogrske ter Nemčije, r>otem so na Dunaju, kakor v Berolinu in v jMonakovem odločeni se boriti naprej, dokler ne prepriča sovračnika meč, če ga razlomi pameti in human i-tarnosti ne prepričajo. Berolinska aneksijonistična »Post« pravi: Niti zlohotni opazova-lec ne more izslediti stvarne diferen-ce med avstrijskimi in nemškimi na-meni; eduotnosti na bojisčih odgovarja ednotnost v ciljjh. Taktika že sedaj oddajati obvezne izjave, pa je pogrešna. Novi mirovni pogofi entente. Stockholm, 3. maja. »R]e6< poroča, da bo ententa najpozneje koncem maja objavila svoje nove mirovne pogoje. Za nemški mir. Berlin, 3. maja. Listi objavljajo izjavo velikih nemških gospodarskih korporaeji, v kateri je rečeno: Mi potrebujemo odškodnine za ogromne žrtve, ki jih je doprincscl naš narod, da si na ta način zboljša-mo po vojni svoj gospodarski, kulturni in socijalni položaj. Naše m e -je mora jo biti bolje zava-rovane kakor dosedaj, naša pozicija na morju mora biti ojače-na, naša industrija se mora pospe-ševati z razširjenjem dobave suro v i n. Mi potrebujemo k o 1 o n i j za pomnožitev živeža. Naš narod si more zasigurati svojo eksistenco in svoj razvoj le s tem, da o j a č i svojo moč in pridobi novih d e ž e 1. Podpisani so Kmečka zve-za, Zveza poljedelcev. Centralna zveza nemških industrijalcev, Nem-ška zveza za srednje sloje, Vsenem-ške zveze in Neodvisni odbor za nemški mir. STOCKHOLM SKA KONTERENCA POKOPANA? Monakovo, 3. maja. »M. N. N.« javlja iz Haaga: Socijalistične konic-renca v Stockholmu bo ostala brez-uspešna ali pa se s p 1 o li ne b o vršila. Smatra se za gotovo, da ruski socijalisti ne pridejo na konferenco; ker tuđi angleškim socijalistom ni dovoljeno, priti h konferenci, smatrajo avstrijski in nemški socijalisti, da nima pomena iti v Stock-hohn. Zsstcpnikl centralnih držav v Stoclt-hoiir.u. DniHij, 3. maja. Nemška socijalna demokracija posije na konferenco v Stockholm 11-delegatov, avstrijski socijalistični zastopniki, med njimi tuđi več čeških poslancev, odpo-tujejo 12. maja. Bolgarski socijalisti zmerne struje pcšljejo 6 delegatov. Francozi pridejo vendar? Ženeva, 3. maja. Francoski mi-nister Thomas je dal nemškim socijalnim demokratom sporočiti, da se bodo francoski socijalisti vendarle udeležili stockhclmske konterence. Ententa in Avstro- Ogrska. »Aligemeen Handelsbladett« poroča iz Petrograda. da sovražniki presojajo bocločnost Avstro - Ogrske le s čisto vojaškega stališča. Zato naj bi ententa delovala na separatni mir z Avstro-Ogrsko ter nai bi zahteva-la garancije za razne narodnosti. Po-ročevalec ?>Daily Exi3ressa« pravi, da se razpoloženje ni preokrenilo iz sirrrpatij do Avstro-Ogrske, marveč samo ker ententa upa, da ji bo tako ložje prrina^rati Nemčijo. LISTEK. Polkovnik Chabait Francoski spisal Honore de Balzac. (Dalje.) Derville je. ne da je vedel, polo-žil svoj prst na skrito rano. ki je razjedala gospo Ferraud. Sprejela Pia je v lični zimski obednici, kjer je za-juterkovala igraječa se z epico, ki je bila priklenjena na količek, skozi ka-terega so bili vtaknjeni železni drogi. Grofica je bila oblckla eleganten )u-tranii plašč; nemarno zatakneni ko-dri njenih las so ji vhajali izpod čepiće, ki je dajala njenemu obrazu iz-zivajoč izraz. Bila je sveža in dobre volje. Srebrno, pozlačcr.o in biserna-to namizno oredje se je svetilo po mizi, okoli nje pa so se vrstile prekrasne rastline, zasajene v čudovitih porcelanastih vazah. Ko je Derville zagledal ženo grofa Chaberta, oboga-telo od tega, kar mu je uropala, sredi razkošja. na višku družabnega ugle-da, dočim je nesrečni možživel pri revnem živinorejcu sredi živali, si je dol sam pri sebi: Morala vsega tega je, da lepa ženska *ikdar ne bo hotela spoznati svojega moža niti svoje-ga ljubimca v človeku. ki je oblečea | v staro suknjo - dopetačo, ki nosi | umazano vlasuljo in strgane čevlje. Zaničljiv in zloben posmeh je izražal te na pol filozofske, na pol zbadljive misli odvetnika, ki je po svojem pokliču poznal resnico kljub lažem, s katerimi je većina pariških rodbin zakrivala svoje poČetje. — Dobro jutro, gospod Derville. ga je pozdravila in še nadalje pitala opico s kavo. — Milostljiva, Je odvrnil odvet-nik na kratko, zakaj jezil ga je mrlo-marni ton. s katerim ga je pozdravila: »Dobro jutro, gospod Derville. govoriti imam z vami v zelo resni zadevi. — Vsa obupana sem, grof, moj mož, je odsoten. — To me naravnost veseli, mi-lostliiva. Bilo bi obupno, če bi bil na-vzoč pri najinem pogovoru. Sicer pa vcm iz ust Delhecqa, da svoje zade-ve najrajše urejate sami in ne nadle-gujete ž njimi gospoda grofa. — Torej pokličem Delbecqa, ga je prekinila grofica. — Ne koristil bi vam nič. kljub svojim zmožnostim, je odvmil Derville. Poslušajte, milostljiva, ena sama beseda bo zadostovala. da me resno poslušate. Orof Chabert živi. — Mari hoćete s takhni buda-Iostmi doseći pri meni resno razpo-Io^enje? je odvmfla grofica in pras-nila v smeh. | Tcda, takoj jo je ukrotil nena- | vadno ognjeviti pogled Der\illov, ki ji je trdno zri v oči in jo izpraševal, kaker da bere na dnu njene duše. — Milostljiva, je odgovori! s hladno in zbadljivo resnobo, ne poznate nevarnosti, ki vam grozi. No-čem vam govoriti o neoporekljivi pristnosti listin in o točnosti doka-zil, ki izpričujejo, da grof Chabert /ivi. Nisem človek — to veste — ki bi se zavzel za slabo stvar. Izgubili pa hoćete, če se nstavite našemu pri-zadevanju, ra7Areljaviti grofove mrtva ške Ii5f;ne, to prvo pravdo; kakor hitro pa je to vpraŠanje rešeno nam v prilog, zmagamo tuđi v vseh na-slednjih pravdah. — O čem mi hoćete torej govoriti? — Niti o polkovniku, niti o vas sami. Tuđi vam ne bom govoiil o tem, kaj vse bi duhovit odvetnik. ki nožna čudovite zapletljaje te prigod-bc, vedel povedati o sodnfh vlagah in kako spretno bi mogel izrabiti pisma, ki ste jih prejeti od svojega prvega moža še pred poroko z drugim možern. — To je laž! je vzkliknila z vso srditostjo strastem udane ženske. Nikdar nisem prejela nikakega pisma cd grofa Chaberta. In če kđo trdi, da je pnlkovnik Chabert, tedaj more to biti le kak go!iiif, kak izpuščen kažnjenec, morebiti kak Cogniard. | Groza me obiđe, če le na to mislim. | Mari se more polkovnik od mrtvih prebuditi? Bonaparte mi je sporočil njegovo smrt po svojem pobočniku in zdaj uživam penzijo po tritisoč frankov na leto, ki ste jo obe zbornici dovolili njegovi vdovi. Dovolj razlogov imam torej, da zavrnem vse Chaberte, ki so prihajati k meni, kakor bom zavmila vse, ki še pridejo. — Na srečo sva sama, milostiva. Moreva torej lagati, kolikor se nama poljubi, je odvmil Derville kladno in se zabaval s tem. da grofi-co še bolj razljuti in ji izvabi kako nepremišljeno besedo; pri odvetni-kih, ki so navajeni obraniti mir, med-tem ko se njihovi nasprorniki ali klijenti razburjajo, običajna taktika. — Dobro, počakaj malo, si je del sam pri sebi in hitro nastavil past, da ji dokaže vso njeno slabot-nost. — Dokaze imam v rok ah. je na-daljeval glasno, da ste prvo grofovo pismo prejeli. vsebovalo je vred-nostne papirje ... — O, kar se tiče vrednostnih papirjev, teh ni bilo v njem. — ToreJ ste prejeli to prvo pismo, je odvrnil Derville smele. Vjeli ste se v prvo zanjko, ki vam Jo je nastavil odvetnik in vi mislite, da se morete spustiti v boj z iustl-co . ..? ' f Grofica je zarudela, prebledela in si zakrila. obraz z rokami. Potem se je otresla svoje sramežljivosti in nadaljevala s hladnostjo, ki je lastna ženskam te vrste: — Ker ste že zastopnik tega ta-kozvanega grofa Chaberta, bodite tako ljubeznivi in . . . — Milostljiva, jo je preklnil Derville, v tem trenotku sem prav tako * še vaš zastopnik kakor oni polkovnika Chaberta. Mari mislite, da ho-čem izgubiti tako dragoceno klijenti-njo kakor vas? Toda ne poslušate me . . . — Govorite, gospod, je odvrnila ljubeznjivo. — Vaše premoženje vam priha-ja od grofa Chaberta, vi pa ste ga odgnali. Vaše premoženje je ogromno, vi pa ga pustite beračiti. Milostljiva, odvetnikom je lahko biti zgo-vornim, kadar govorć stvari same: ta zadeva vse1)uje stvari, ki bi mogle proti vam dvigniti vse javno — Toda f ospod, je odvrniki tr»-ftea ražćrsisme^ da jo DerviDe obra-fa sem m tja kakor na raćtiiu, mu t vaš trof Chabert tuđi živi, socttfca bode že radi mofih otrok ohranfla hmj drtgi zakon v velfrnri im eda zadera je za-me rešena s ttm, da vrhem gospoda Chaberru i^egovih dVfestopetđfeseftisoč frankov. Stran 2. .SLOVENSKI NAROD«, dne 4. maja 1917. Wć Stcv. Z ostalih bojiši. BOLGARSKO URADNO POROĆILO. 1. maja. Makedonska ftr*> nta. V loku Crne in na desnem liregii Vardarja živahen, na ostali ironti osamljen topovski ogenj. V lo-ifcl crne in v okolici Moglene smo ašbili dve letali. — Romunska ^onta. Mir. ^TURSKO URADNO POROĆILO. Lp 2. maja. Fronta v Iraku. Ip^ne 30. aprila so napadli Angleži na ^em bregu Edhema neki naš pred našimi pozicijami stojeći pešpolk. Ko žno ta napad zavmili v naši pripravljeni sprednji poziciji, smo sami izvršili protinapad na sovražno desno krilo ter se nam je posrećilo vjeti 4 častnike in 161 mož. Neki ruski ko-njeniski polk je skušal s podporo đveh infanterij.skih stotnij in nekaj artiljerije prekoračiti severno Dijalo. £*oskus smo s svojim ognjem prepre-ičfli. — Kavkaska fronta. So-vražnik je zopet nameril brezuspe-šen ogenj na naše levo krilo. Sicer je •^iadal na fronti mir. — Sinaj ska f t o n t a. Neko naše letalo je napad-to oboroženo sovražno ladjo z Ognjem strojnih pušk ter jo prisililo, da je odplula proti jugo - zapadu. Na ostali fronti nobenih posebnih do-godkov. ITALIJANSKO URADNO POROĆILO. 2. maja. Artiljerijske akcije so trile včeraj posebno živahne na asi-ažki visoki planoti in na Krasu. So-vražne vpadne poskuse na naše crte na pobočjih hriba Sperone v do-Jmi Ledro in Vodila severozapadno Tolmina so naše čete hitro zavrnile. -Na obeh straneh živahno letalsko de-lovanje. Dve naši letali sta obstrelje-lyali preteklo noč kolodvor na Op-činah in sta se nato neposkodovani vrnili na svoje postaje. Albanija 2. maja. 30. aprila zvečer je skupina 6 sovražnih letal vrgla 10 bomb na okolico pri Valo-nl, ne da bi provzročila žrtve ali škodo. Italijanska ofenziva? >K61nische Volkszeitung- meni, Ča prihod več francoskih časnikar-jev na italijansko fronto, o katerem smo ež poročali, kaže. da je priča-kovati skorajšnie ofenzive z italijan-ske strani. Preko Lugana poročajo, da »Tribuna« beleži govorico, da bo y kratkem sklican italijanski parlament; list pravi: mi se nahajamo pred bližnjimi velikiml dogodki. Zbornica mora videti pred seboj dovršena dejanja in jasen položaj. Letalskl boji ob AdriiL Rim, 2. maja. (Kor. urad.) Poro-Čilo »Agenzie Stefani«: V noči na 1. maj je metala skupina sovražnih ietaJcev bombe na Villo Vicentino. Takoj se je dvignila skupina italjjan-skih hiđroplanov z gorenje Adrije in ,oddelek armadnih letal. da so bombardirali z vidno učinkovitim uspe-ftom sovražne hangarje v okolici Tr-^ta. Vsi italijanski aparati so se vrnili neposkodovani nad svoje postaje. Dne 30. aprila proti 9. uri zvečer je skupina sovražnih letal napadla Valono. Neznatna škoda na poslop-jfh. nihče mrtev ali ranjen. (Sklicu-jemo se na uradni poročili o dogod-&ih na morju 1. in 2. maja t. 1.) Eksplozivni streli pri itallianskih četah. Iz vojnoporočevalskega stana se naznanja, da italijanski listi večkrat trde, da se avstro - ogrske čete po-fiiužujejo patron z eksplozivnimi streli in da jih rabijo tuđi letalci. Tr-ditev ni resnična, pač pa je res, da rabijo eksplozivne strele posebno v zračnih bojih Angleži, Francozi in Rusi. Kar se tiče posebej Italijanov, je ugotovila naša bojna skupina na Seikoflu neoporečno, da so rabili Ita-1 Kjani 15. in 16. marca pri obstrelje-vanju naših predstraž eksplozivne naboje. Takih nabojev je bilo izstre-ljenih 15. in 16. t. m. kakih štirinajst. Po izjavah nekega vjernika vis je ga korporala p. 162. brigade Ivrea in nekega vjetega narednika 68. p., brigade CagHari, se rabijo v italijanski armadi infanterijski naboji posebne vrste, ki provzročijo razdrobljenje kakor karteče, kamor udarijo. Naboj eksplodira 200 do 250 metrov po iz-strelbi. Z uporabo teh nabojev se ima navadni infanterijski ogenj ćelo početvoriti. Podčastniki so instruirani tako, da je uporabljati to municijo samo v posebno kritičnih slučajih na sovražna ojačenja, ki hite na bojišče. Tako municijo je bil dobil v avgustu 1916. na hribu Sv. Mihaela 4. bat. ital. polka 37. Podmorska vojna. Bern, 2. maja. (Kor. urađ.) Poslanec Tissier je v francoslu zbornici ovrge! noročilo o delovanju podmorskih čolnov, glasom katerega je bilo do konjem 1916. leta prnopijeiesra 3*5 irito>nf'-v ton la^uskf^i prostora, od tega 2,168.000 ton leta 1916. hi 1.228.000 ton leta 1915. Računati pa je, da je bilo potopljenih 6 milijonov ton, pri čemer pa niti računati ni, da se ie delovanje podmorskih čolnov z nastopom boljšega vremena zelo stopnjevalo. Resnosti podmorske vojne ne gre več zanikati. Tissier je nato napada! mornariško ministr-stvo, Ki da ni storilo nićesar, da bi se ob pravem času mojlo boriti proti nevarnosti, katero je moralo spoznati. Velika moč podmorskih čolnov je v tem, da je treba proti njim velikanskih obrambnih sred-stev, ki stanejo ogromne vsote. Tissier je zahteval končno, da se naj vrše pomorski transporti zaradi večje varnosti pod skupnim spremst%rom. ^Petit Parisicn« pa je mnenja, da je edino uspesno sredstvo proti delovanju podn:orskih Čo!novr gradba novih ladij. Žal je veliko vpralanje, aH bo mogoče ententi zgraditi toliko ladij. kakor se jih potopi. Angleško tedensko porocilo o p!ovbl. Rotžerdani, 3. maja. Tedensko poročilo angleške admiralitete poro-ča, da je pretekli teden dospelo v angleška pristanišča 2716 trgovskih ladij in odplula 2690 ladij. Od teh je bilo potopljenih 38 ladij z več nego 1300 tonami, 24 ladij pa 1e bilo za-man napadenih. Razne vojne vesti. Angleške finance. London, 3. maja. V poslan-ski zbornici je minister Bonar Law pojasnil, da so bili izdatki lansko leto za 372 milijonov fimtov večji, nego je bilo v proračunu. Za 100 milijonov je bil prekoračen proračun za posojila nevtralcem in kolonijam. Predujmi zaveznikom so znašali 540, predujmi kolonijam pa 54 miliionov. skuDai 823 milijonov. Narodni dolg znaša 3854 milijonov Minister Bonar Law je osvetlil zadovoljivo raz\roj državnih dohodkov. \lada ni predlagala novih davkov, nego le zvišanje do-klad na veselice, na tobak in na iz-redne dobičke. .Minister je končal svoj govor z besedami: Vstop Amerike v vojno preminja financijalni položaj. Ameriška vlada nam bo razmeroma pomagala, nositi financi-jalna bremena naših zaveznikov. No-beno pomanjkanje denarja nas ne bo oviralo, iz vo je vati zmago. Pomanjkanje na Angleškem. Haag, 3. maja. Angleški živilski kontrolor je odredil zaplembo graha in fižola. Vsega skupaj je bilo zaple-njenih kakih 60 tisoč ton graha in fižola. Mnogo rodbin na Angleš. že strada. Zlasti težavna je baje prehrana otrok. Dne 2. maja je izdal angle-ški kralj sam oklic na narod, v katerem ga pozivlja, da naj prostovolino štedi s kruhom, da ne bo treba uvesti izkaznic. Sam dvor se drži predpisa-nih količin. Drobne vesti iz Italije. Komisar za živila odreja popis vseh zalog riža, pšenice, komze in moke po vsej Italiji; kdor bi kaj za-tajil, bo strogo kaznovan. — Societa di navigazione transatlantica italia-na v Genovi je postavljena pod državno nadzorstvo. Zadnje čaše je časopisje oštro napadalo to družbo, ki je bila ustanovljena največ z nem-škim kapitalom. — V artiljerijskem materijalnem skladi^^u pri Mantovi je nastal požar, kakor poroča »Agen-zia Stefani«; človeških žrtev ni bilo. Zamorci iz Konga. Rotterdam, 3. maia. »Daily Tele-graph« poroča: Prevoz zamorskih polkov iz Konga v Evropo se je pričel. Amerika v vo'ni. Ameiiska ekspedicija. WasMng:ton, 2. maja. (Kor. ur.) Reuter poreča: Vlada je pripravHe-na, poslati ekspedicijo v Evropo, kakor hitro ce V> za%eznikom zc'elo primerno porabiti transportne lalje, ki se sedaj rabijo za dovoz živil, za čete. Nerr.sk i interesi v GuartemafL BeroUn, 2. maja. (Koresp. urad.) Zastopstvo nemških inter^sov v Guartemali je prevzela španska vlada. Lansing za iz^tradanie. Berolln, 3. maja, »Vossische Ztz* poroča iz Zeneve: Washing:-tonski poslaniki nevtralnih evropskih držav so skupno obiskali dr-žavnegra tajnika Lansinga ter mu razložili, da bi morala imeti izvedba nameravane ameriške izvozne utes-nitve za posledico izstradanje malih nevtralnih držav. Zastopnika Nizozemske in Sviće sta opczorila dr-žavneira tajnika, da dajejo od entente uvedene izvozne organizacije že vse garancije. Kakor roroća »Morning Post«, so bili poslaniki zelo hladno prejeti. Lansing je izjavil, da je za to vpra^anje komnetenten skupni sklep odjeka državnegg departcimuta m entiotnlh Mpotlaiutev. WasUac* tonska vlada pa se ne bo dala spraviti niti s patetičnimi prošnjami, niti od simpattj, od svojesra namena. da z lakotno blokado prisili centralne države k hitremn miru. Joffre v Chlcasu. Đtrolin, 3. maja. »Lokalanzel-ger« poroča iz Kodanja: »Berlingske Tidendc« poročajo Iz Londona; Župan v Chicagu, Thompson, se je bra-nil sprejeti Joffra v Chicagu ter je opozoril, da je Chicago po svojem številu šesto veliko nemško mesto na svetu. Italijanska misija za Zjectlnjene države, Rim, Z. maja. (Kor. urad.) »Agenzia Stefani« poroča: Italijanska misija cdpotuje v kratiičm v Zjc-dinjene države. Anglija in Rusija. SiGckhoiui, 3. maja. (Kor. urad.) vAftenbladet« prijavlja podučen spis o nasilnem gospodstvu Anglije nad Rusijo. V njem je rečeno, da so se najprej le počasi upala na dan an-fcleška prizadevanja, preprečiti sepa-ratni mir med Rusijo in med Nein-cijo, zdaj pa da se to kar očitno de-la. Neštete svote angleškega zlata — piše list — so potekle v ruske žepe. Angleži nadzorujejo ruske brzojavne proge. Potom dobro organi-ziranega sistema se je dalo doseći gotove uspehe in s sumničenjem prijateljev miru doseči odklonitev separatnega miru. Angleska oblast-va so Šla tako daleč, da so dala v Halifaxu zadržati ruske revolucijo-narje in jih natančno zasliševati. Na ruske pritožbe so odgovorili z izgovori o prometnih težavah na Angle-škerrL Tako se je posrećilo pripraviti delavce do izjave, da morejo odobravati Ie splošen mir. Nadaljevanje vojne je edino v interesu angleških velekapitalistov, ki se hočejo z uni-čenjem Nemčije napraviti za gospo-darje vsega sveta. Za ta namen morajo zavezniki prellvati kri in vzdržati za vsako ceno. Nekaj časa sem skušajo delati s strašili. Zdaj slikajo Rusom japonsko strašilo s tem, dasi se Japonska ne misli vti-kati v evropska vprašanja. Demokratizirana Rusija ni ovira za impe-rijalistična prizadevanja Japon-ske, docim pomeni preprečenje separatnega miru zmago imperijalistič-nega Miljukova, čigar politika zna postati Japonski še bolj neprijetna, kakor politika prejšnjega carja. Drugo strašilo so zlagane vesti o opera-cijah nemškega brodovja in zbiranja vojaštva na vzhodni fronti, ki naj bi bilo namenjeno za ofenzivo na Pe-trograd. Obenem se London živahno trudi, da si pridobi rusko ozem-Ije ob Baltiškem morin. Znano je. da nakupujsjo angleški agent je velika posestva okrog Revala. kakor pri Calaisu. Ko se je to izvedelo, so hi-teli tajiti. To je posebno značilno in kaže, da dogovora ni utajiti. Kakor poročajo nevtralni opazovalci, vla-da v londonskih bogatih krogih pravo predpustno razpoloženje, tako gotove in zmagovestne se čutijo v prepričanju. da je ruski velikan bolj kakor kdaj privezan na AngleŠko. Ni pa izključeno, da bodo morali Angleži kmalu spoznati minljivost vse-PTa posvetnega. Gotova znamenja kažejo, da zna priti prej kakor se misli dan, ko bo konec angleškemu gospodstvu nad Rusijo. Vesti o težavnem položaju v Petrogradu. StocKholni, 2. maja. (Kor. urad.) »Aftcnposten« izve Jz Petrograda: Tukajšnji franeoski in angleški krogi zasledujcjo razvoj dogodkov v novi Rusiji z rastočim vznemirjenjem. Posebno narašča nevolja proti Angle-žem, vsled česar pričakujejo nepri-jetnih dohodkov. Za skrajni slučaj le pripravlien posebni vlak za angle-?ko poslaništvo. AnglcŠko poslani-stvo v Petrogradu straži 800 angle-skfh vojakov in mornarjev \n nad 1000 ruskih vojakov, ki imajo tuđi težko artiljerijo. StocVholm, 2. maja. (Kor. urad.) Zastopnlk »Nva Daglicht Allehande« izve iz na?boljše^a vira, de ja anere-ški poslanik v Petro^radu v ruskem zunanjem ministrstvu zahteval. da se v inozemstvu živeči Rusi ne sme-jo več vračati domov. SiocVholni, 3. maja. Splošni položaj na Ruskem postaja tako re-sen, da časopisje ne more več prikrivati skrbi, da bo izbruhnila sploš-na meščanska vojna. Lenin hujska delavce proti premožnim slr.jem. Zadnje tedne je prišlo do divjih revolt. Demonstranti su demolirali opravo angieških klubov ter poško-dovali elektrarno in vodovod. Ple-hanova protiagitacija Je brezuspeš-ria, njegovi pristaši od dne ■; do dne m?.lo5tevilnejš-. — Pa- j cifistične demonstracije so se ! razširilc tuđi v Moskva in ceu- ! tralno Rusijo. V Moskvi je nri«1o do j tadib spopidov • policija Na asgto-1 Ocem sreneralnetn konzulatu so demonstranti razbili sipe, demolirali so tuđi poslopje rusko-angleške trgov-ske zbornice. V tovarnah so izbmh-nlli štrajkL Vedno bolj se razSirja go-vorica o odstopu ministra Miljukova. Pripoveduje se, da je KerenjskI zahteval Miljukovo demisijo. Stockholm, 3. maja. Posadke finske trgovske mornarice štrajkajo. Zeneva, 3. maja. Zadnji nemiri v Petrogradu so imeli izraziti anar-histično • pacifističen značaj. Narodnostno vprašanje na Ruskem. Berolia, 3. maja. »Lokalanzei-ger« javlja: Ruski kabinet bo v naj-bH*rcjt?m ča«>u raz^irjen. Organizirani bodo posebni resorti za poljsko, ukrajinsko in mohame-dansko vprašanj-3. Tuđi v ri!?ki vojski bodo setavljene nosehne na-rodno!ovenec«> glede — ožiih somišlje-nikov mariborske »Straže«. = Nemškl listL »Politische Kor- rMpoodens« javlja, da niti Avstrija niti NemČija ništa prepovedali uvoza nemskih listov v avstrijske dežele. Listi da so le radi tega izostali, ker so nemške poštne oblasti neko novo nemško poštno odredbo napačno tolmačile. Nesporazumljenje da je bilo med tem že odpravijeno. — Včeraj so dospeli v Ljubljano nekateri nemški listi z 2. maja. Danes so listi zopet izostali. Listi od 28. aprila do 2. maja sploh nišo prišli. = Kongres srbskih socijalnih dernokratov. »Frankfurter Ztg.« poroča preko Basela: Te dni se je vršil v Marziliji kongres srbskih socijalnih demokratov. Sprejeta ie bila re-solucija, ki pozdravlja rusko revolucijo in izjavlja, da pričakuje srbsko-hrvatsko - slovenski narod svojo svobodo od revolucijonarne Rusije in od proletarijata entente. Nadalje je bi'a sprejeta resolucija, ki protestira proti prisilni rekrutaciji v oku-niranem srbskem ozemlju s strani Ro^arov. V zvezi z gospodarskim r:f!^n Srbije, ki ga sistematično vrši avstro - ogrska vlada, groze bolgarski ukreni popolnoma uničiti srbski narvod. (Temu nasproti je znano, da se avstro - ogrska uprava trudi okupirano ozemlje gospodarsko čim bolj rovzdigniti.) = Plehanov za provizoriCno vlado. Kakor smo že poročali je pre-vzel voditelj ruske socijalnodemo-kratične večine Plehanov ministrski portfelj, da bi tako zbližal provizorič-no vlado in radikalne revolucijonarne kroge. Plehanov je istočasno tuđi član delavskega in vojaškega Odbora. On in Kerenjski se trudita na vso moč spodkopati ekstremistu Leninu tla ter spraviti radikalno delavstvo popolnoma v smer oficijalne politike. Zanimiv dokaz Plehanove agitacije je njegovo v »Ruskem Slovu« objavljeno pismo, v katerem pravi: Ako b! proletarijat odrekel provizorični vladi svojo podporo, Češ, da je to vlada buržoazije, bi s tem prav izredno ojačil izglede protirevolucije. Ako živi v naši državi se reakcijonarni Katilina in kuje naklepe, stoji nemški Hanibal pred našimi vrati. Tega moramo na vsak način pregnati, kar bo pomenilo zmago naše mlade svo-bode. Zmagovita Nemčija se ne bo pomišljala nas vpreči v gospodarski jarem ter obnoviti naš stari politični režim. Ruski proletarijat je šlep, če te nevarnosti ne vidi. Ne le piše polu-anarhistično časopisje, da se mora ruski proletarijat izolirati, tuđi vodja nemških soc. demokratov Scheide-tnann se čudi da sodeluje Kerenjski z liberalci, kakršen je Šingarjev. Scheidemann, ta vemi sluga Beth-mann - HoIKvega, z dušo in telesom udan nemškemu imperijalizmu, bi bil želei, da bi se naš proletarijat popolnoma ločil od napredne buržoazije. Kar govorijo poluanarhisti iz naivnosti, to ponavlja Scheidemann iz pretvaranja. V6 dobro, da bi izolacija proletarijata oslabila našo domovino in na§o obrambno silo — kar je tuđi njegov pravi namen. — Preveč je imperijalist in gleda »od zgoraj« na ruski narod in se ne vpraŠa, ali bi taktika, ki jo nasvetuje ruskim de-lavcem, ne povzročila škode naši svobodi.« teti i; primi deiel. Pred goriško izpitno komisijo za ljudske in meščanske sole ▼ Ljubljani so se vršile vsposobljenostne iz-kušnje od 23. pa do dne 28. aprila ter so jih prebili z ugodnim uspehom na-stopni učiteljski kandidati, oziroma kandidatinje: Za ljudske sole s slovenskim 1 n nemškim učnim jezikom: B r a t o v ž Doroteja (z od-liko) in Čuček Valerija; za ljudske sole sslovenskim učnim jezikom: B a t i č Antonija, B r a t u ž Karei, B u d a 1 Pavla, Č o k Albert, Fuhrmann Emilija, K o m a v I i Valerija, L a p a j n e Marija, M i -klavčič Friderik, Tor kar Olga in U r h Ljudmila; za ljudske sole z nemškim učnim jezikom: A i c h-ner Helga in Oioppo Olga. Goriška spomenica. Na kratko smo že poročali, da je bila pri trža-škem namestniku deputacija gori-Ških županov pod vodstvom dežel-nega glavarja dr. Faiduttija. V deputaciji so bili: renški župan Stepa n č i č, nabrežinski župan C a -h a r i j a in dornberski podžupan Budin. Izročili so namestniku spomenico, ki pojasnjuje položaj gori-škega prebivalstva in se med drugim zavzema za to, da bi se družinam vpoklicancev podpora za preživlja-nje povišal?, in onim, ki nimnjo svoj-cev pri vojakih, pa žive v deželi ali na Kranjskem, naj bi se podpora zenačila oni, ki jo dobivaju be^unci na Štajerskem, Nižjeavstrijskem itd. Župan Stepančič je nagovoril na-mestnika slovensko, nakar je sledil razgovor o potrer^h in težnjah ljudstva in kako naj bi se kar najhitreje pomagalo. Narnestn'k je z živim zanimanjem sledil razlaganju deputacije in kazai toplo sočutje xa trpeit 102 štev. .SLOVENSKI NAROD-, dne 4 maja 1917. Stran 3. prebivalstvo. NaglašaJ je: čim več nas bo delalo, tem uspeSneje se bo razvijala pričeta akcija. Namestnik je na to iz lastnih sredstev izročii v roke župana Stepančiča 1000 kron za goriške begunce in ga zaprosil, naj sporoči njegov pozdrav prebival-stvu, posredovalnici v Ljubljani in vsem, ki se trudijo za pomoć -ljudstvu. Deputacija je z najboljšimi vti-iki zapustila namestniško palačo. Županstvo občine Vogersko, se-daj v Zdenski vaši, pošta Videm-Dobrepolje, prosi tem potom vsake-ga kdor bi znal za naslove tu navedenih občinarjev iz Vogerskega, da mu )fh prijavi in sicer: Breščak Mihe št. 4, Terčič Anton št. 8, Nardin Jušt-ka št. 12, Terčič Simon št. 18, Nardin Gotarda št. 19, Marvin Ivan št. 20, Beltram Ivan št 21, Gerželj Vin-cenc št. 30, Zižmond Juštk št. 37, Hvalič Andrej št. 47, Gorjan Jožef št. 53, Gorjan Jožefe št. 66, Černe Anton št. 121. Gregorič Ivan št. 144, Figelj Fran št. 160, Zižmond Marija št. IĆI, Francetič Ivanka št. 162 in Hvalič Anton št. 166. — Vsi tu navedeni imajo dobiti plačilo za oddano kotlovino, nekateri med nji-mi za vojaško stanarino. Umri je v Trstu posestnik Jakob Klemenc. Pisma iz italijanskega v*etnistva. Pri Posredovalnici so tildi nastorma pisma: Josip Klanjšček. begunec v Ljubljani; Marija Mladovan, Šem-pas št. 132; Anton Tomažič. c. kr. rezervna bolnišnica št. 2, odd. 4.. soba 2, Celovec; Andrej Gabrijelčič, k. u. k. Holzbeschaffungsgmppe Ravnik. p. Planina; Karei Zigon. vikar, Vojščica: Katarina Cučič, Gor. Vrtojba št. 133; Andrej Dugar, k. k. Landwehrregiment Nr. 36, Kctnp. 4.; Marija Velikonja, Crnice št. 42, Selo pri Gorici; Felicita Štekar, Ježića-CrnuČe pri Ljubliani. Pisma Iz ruskega vjetništva. Pri »Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani« se nahajajo pisma iz ruskega vjetništva na sledeče naslove: Petean Ivan. Peč, št. 3, Rubije; Marija Cotič, Štandrež, št. 96; Le-opold Humar, vas Brcg, p. Grgar pri Gorici; Valentin Sedevčič. Breg, p. Grgar pri Gorici: Ursula Lukežič, Renče št. 48; Ursula Padovan, Gorica, ulica de! Bosco št. 36: Henrik Padovan, Gorica, u!, del. Bosco št. 36; Jožef Skočir, Ravne št. 2 pri Kobaridu; Jožef a Kome!, Kromberg št. 70; Marija Hvalič, Kromberg št. 14; Alojzija Balič, Št. Peter pri Gorici; Marija Žbogar. Solkan. ulica Sv. Katcrine št. 12: Jožefa Golob, Solkan, ulica Sv. Katerine št. 12; Marija Velikonja. St. Mihael pri Sempasu; Marija Paškulin, Vrtojba št. 49; Julija Kačič, Hudilog št. 4 pri TržiČu; Frančiška Lakovič, Dober-dob. p. Tržic; družina Pisk. Ravne št. 66, p. Grgar: Marija Bregar, Ljubljana, MikloSičeva ulica št. 8; Marija Vfžin, Kromberg št. 28; Ge-novefa Delpin, Renče št. 37; Ivana Pemovic, Grgar; Karolina Padovan, Gorica, ulica del Bosco št. 36; Ivana Cernic, Št. Peter; Ivana Ka-karovič, Avče št. 63; Alojzij Fer-folja. Sela št. 32. p. Tržič: Rozalija Zavadlal. Vojščica, p. Rubije; Neža Madon, Bate. Zabrdo št. 34, p. Gr-grar; Jožefa Krasan, Šempas, št. 15; Antoniia Krasan. Šempas št, 15: Mihael Skočir. Tolmin št. 12; Marija Špacapan, Gornja Vrtojba; Julija Banko vi č. Šempas: Marija MJekuž, Bovec. Koritnica, št. 33: Katarina Gormlšček, Solkan, ulica Simona GregorČiČa: Jožefa Lakovič, Dober-dob: Ivan Bozič, Hudajužna št. 55; Terezi ja Brajnik, Gorica, ulica Barka št. 10: Bernardina Brankovič, Vclčjadraga: Karolina Petejan. Gorica, hotel »Tri Krone«: Jožefa Vi-žin, Kromberg. št. 29: Jožef Brajnik, Gorica, ulica B2rka št. 10; Marija Komel, Kromberg št. 91: Ludevik Trpin. Podsabotin št. 13; Marija Ažman, Ljubljana: Angela Vižin, Solkan; Ana Kaligaris, Tržič, vila Ana; Frančiška Figrel, St. Mavcr št. 51; Emilija Peršolja, St. Maver št. 24; Alojzija Masten, Vojščica št. 43; Karei Maraž, Gorica, ulica Formika št. 17; Marija Humar, Banjščica-Kr-vavc; Frančiška Makuc, Solkan, ulica Sv. Katarine št. 5; Marija Leban, Grgar št. 1; Marija Budin, Volčja-dras^a; Marija Leban, Žalce št. 1 pri Tolmimi; Jožefa Lukežič. Vrtojba št. 92: Katarina Pičulin. Solkan; Simon PiSulin, Solkan: Valentin Fili-pič. Gorica, ulica Capella Št 44; Ana Nemec. Št. Peter; Ivana Rožfč, Osek št. 13, p. Šempas; Marija Mura vec, Solkan: Avgrust Pregel, Renče št. 182: Ivan Cerkovnik. Dol. Vrtojba št. 86; Andrej Zavadlav, Dol. Vrtojba št. 90; Ivan Pavlin, Gorica, ulica Cappella št. 19; Magdalena Cncancigr, Gorica, ulica Strazig št M; Elvira Gomilšček, Solkan; Ste-fan Oomilšček. Solkan; Jožef Suli-K'\j\ Pevma: Marija Velikonja, Gorica, ulica Barka št. 24; Košuta Ju-*tina„ Kromberg št. 27; Marija Ko-niel, Kror berg št. 91; Ivan Marte-lanc, St. Peter št. 132 alf 261; Dora r>oižel, Šempas št 15; Franc Roja, k. u. k. Unterstabstation, Marinefo., Pola; Neža Madon, Bate, Zabrđa št. 34; Lucija Madon, Podgrič It 16; Alojz Ferfoija. Sela St 32; Rozalija Zavadlal, Vojščica; Ivana Makaro-vič, Avče, št. 63; Ivana Pernovic, Grgar; Ivana Cernic, Št. Peter; Ka-rolina Padovan, Gorica, ulica del Bosco Št. 36; Oenovefa Delpin, Ren-Ce št. 37; Marija Vižin, Kromberg št. 38; Marija Bregar, Ljubljana, Ml-klošičeva ulica št. 8; družina Pisek, Raune št. 66; Ivan Puc, korp„ Arb. Abt., Feldpost št. 202. Slike z bojišl. Pri naših pomorskih letaldh. Dolgo časa že sem želei, da se se seznanim z našimi vrlimit vedno drznimi in bojaželjnimi pomorskimi letald. Ko sem se mudil ob morju, se mi je ta želja izpolnila. Bil sem predstavljen poveljniku naših pomorskih letalcev, gospodu poročni-ku linijske ladje M„ pravemu šport-niku, ki kaže z vsako kretnjo gioč-nost in eneržijo. Ljubeznivo, kakor so ljjbeznivi vsi naši pomorski čast-niki, me je obvestil nekaj dni pozneje, da se izvrši večja akcija proti Gra-dežu, kjer se nahajajo veliki hangar-ji italijanskih bojnih letalcev in ita-lijanske bojne ladje neprestano do-hajajo in odhajajo. Start ob določeni uri. ločno sem došel, letalci so še točnejši. Vse velike rdeče - belo-rdeče ptice so že tu, motorji brnijo, da se aparati tresejo kakor bi bili nepotrpežljivi. Povsodi pregledujejo piloti in opazovalci točno aparate. Današnji večer bo vroč, v^aka malo-marnest bi ute^nila imeti najtežje poslec-ice. Vse poteka v najpopolnej-šem miru, nikakega razburjenega tekanja sem in tja, in vendar ali bolje baš radi tega je na sekundo točno pripravljeno vse. Zadnja minuta pred odletom poteka, tu je že prva ptica na poševnici, s katere zdrči v morje na vozičku. »št. X., odlet!« Hitro stečejo momarji, ki vlečeio voz na dolgih vrveh, zadaj in drugi vstav-ljajo vsako prehitro gibanje. Pilot in opazovalec, zavita v gosto meglo in v usnje, s plavalnim oprsnikom, ma-hata z rokami v pozdrav. Letalo plava v vodi, pilot izpusti plin in poprej že brneči motor zatuli nadzemeljsko. Vetcr zapiha na nas gledalce, morje se vzburka temno kakor pod moč-nim viharjem, nekaterim mornarjem zlete čepiće z glav. Naglo buci aparat skozi vodo, ki se peni in ki jo je pro-peljerjev veter razpihnil v prah. Da-nes se ne vrši vzlet tako hitro, kakor sicer. Letala so vzela s seboj najtežje bombe, take, ki učinkujejo kakor 30 cm granate. Počasi se dviga letalo fz vode, tu in tam se drkalnice še malo zadenejo ob morje. potem se pojavi iz vode tuđi rep in ptica vzleti hitro proti večernemu nebu. V odmo-rih dveh minut sledi aparat aparatu, vedno ista slika, vsi gre točno. Tuđi zadnji aparat visi v zraku. Preteče dolgo časa. Vsi gledajo tja proa Gra-dežu. Večer je miren, jasen in mesec sije. Kar se zablisči ogenj tam v Ora-dežu. To se bliska in sveti po zraku kakor svece po Vožičn^m are^esu — šrapneli. Naši 'etaici so r.ad Oraoe-žem. Nad en:> urr iraja te biiskanje, tam mora biti hudo, Hali; ^i so postavili ćelo vrste odbijalnih baterij, 6 do 8 srapnelcv zasveti istočasno. Ali se vrnejo srečno vsi letalci? Noč se temni, viseča zvezda zasveti, znamenje, da se vrača prvo letalo. Vedno nižje in nižje se spušča ptica, potem sedi na morju,, voziček se spusti v morje na vrveh in aparat se potegne na suho. Pilot in opazovalec se zgla-sita pri poveljniku. Vse je šio gladko in bombe so bile dobro položene. Zadovoljno pokima poveljnik. Vedno se še posveti v zraku, letalec za letal-cem se vrača, vsi nepoškodovani. Vsi so tu, razven enega. Caka se Še eno uro, potem hitijo ven torpedni čolni pregledat progo, letalo se je moralo ponesrečiti. Početje. ki ne obeta uspeha. Morje je veliko, eden plava-lec tako strašno neznaten proti njemu. Zjutraj zgodaj se vrnejo torpedni čolni, iskali so zaman. Sedaj gredo letalci iskat tovariša. Skrbno krožijo, pa zaman. Morje ne da svojega ple-na. Nikdar ne izve noben človek, kaj in kako je bilo z vrlimi letalci, koliko časa so se obupno borili z valovi, dokler ni mrzla voda použila njihove življenjske sile. Usoda pomorskih letalcev! Le maio dni kasneje, dne 17. aprila, je vzletela druga skupina pomorskih letal, da rekognoscira Be-netke podnevi. Na povratku so bila letala ljuto zasledovana in eno je bilo zadeto v bencinsko shrambo. V zdrč-nem letu se je moral pilot spustiti na morje. Zasledovalec se je obrnil in je izginil. Ob razburkanem morju sta sedela letalca na majajočem se le-talu in gledala, ođkod priđe rešitev. Ali torpednih čolnov kar ni. Zato pa je prišel veliki italijanski letalec po zaželjeni p!fn. Kakor se je poVazalo. je bil poveljnik italijanske letalske postaje. Letalca brez orožja ništa mogla storiti oičesaz vzuričo na nju naperjene strojne puške, nego vda-ti &e usodi. Sprejelo ju Je italllansko letalo, ki pa je bilo vsled razburkane-ga morja pri tem poškodovano. Sedaj so bili štirje v istem položaju kakor poprej dva. Nato le pri?lo še eno italijansko letalo, ki je sprejelo vse štiri pomorske ponesrečence. Ali breme je bilo ob valovitem morju pre-težko in letalo ni moglo vzleteti. Poveljnik je vozil torej po vodi proti Benetkam. Nenadno se opazita dva stebra dima, bližata se neki rušilec in torpedni čoln. »Ecco un nostro«, je menil italijanski poveljnik, naša letalca pa sta se na tihem radovala, ker sta tak oj spoznala, da sta ladji naši. Italijan je tekel proti njima, napra-vil pa dolg obraz, ko je prepozno zagledal rdečo - belo - rdečo zastavo. Vso družbo sta sprejela naš rušilec In torpedni čoln in ker so se vi-deli od daleč italijanski rušilci, priha-jajoči v premoči, sta bili letaJi demolirani, ko se je z njih vzelo strojne puške, nato pa so v naglem tempu odbrneli proti domu. nač v jezo Itali-janov. (Dr. A. von Mori v »Oesterr. ung. Kriegskorr.«) ^nevne vestL — Odlikovanie vojnega ministra. Cesar je podelil vojnemu ministru generalu von Stoger-Stet-n e r j u za uspesno vodstvo nekega armadnega zbora pred sovražnikom Leopoldov red I. razreda z vojno dekoracijo in meci. — Generalnoštabnl zdravnik g. dr. Edmund G e d u 1 d i g e r , garni-zijski šef - zdravnik v Ljubljani je odlikovan s cesarjevim pohvalnim priznanjem. — Odlikovanie. Srebrno hra-brostno svetinjo 1. razreda je dobil infanterist 87. pp. Franc VrtaC-n i k. — Zamenjava vseh nad 60 let starih avstro - ogrskib armadnih pri-padnikov. Ruska vlada je privolila zamenjavo vseh nad «60 let starih vojnih vjetnikov. Svojci takih vjet-nikov morejo prositi za zamenjavo in iniajo v to svrho podati nekolekova-ne prošnje na 10. Kriegsgefangenen Abteilung vojnega ministrstva in istočasno natančno naznaniti, pri ka-terem polku je služil dotičnik, šaržo, ime, starost in kraj, kjer je interniran. — Z visokih hribov na laški fronti nam pošiliajo slovenski fantje-lovci daljšo vojaško pesem, ki je dokaz, kako so si v najhujših ćasih obranili veselo razpoloženje. Slovenski fantje pozdravljajo iskreno »Slovence in Slovenke vse, znance stare in prijatelje, zlasti naše gospi-ce« in obljubljajo: »Kadar vojne bode konec, se pa zopet vidimo, ker v Ljubljano belo krasno, prvo Žene nas sreč.« Cetovodja Alojz Skarza. podlovca Anton Niefergall. Franc Potočnik, lovca Franc Gole in Karei Fischer. — Iz seje deželnega odbora kranjskesa dne 3. maja 1917. Okrožni zdravnik i — zvi-šanje potnih pristojbin. Potne Dristojbine okrožnih zdravni-kov se v smislu izjav velike večine zdravstvenih zastopov primerno zvi-šajo za čas od 1. maja t. 1. dalje in dokler trajajo izredne draginjske razmere ter stavijo c. kr. dežeini vladi tozadevni predlogi. — Aprovi-začne zadeve. Odobre se so-glasno razne pomožne odredbe de-želnega glavarja. — Rekvizicija žita v pol. okraju K r a n j. Toza-devno storjeni koraki deželnega glavarja se odobre in sklene primeren dopis dežeini vladi. •— Občinske zadeve — pobiranje nad 100%n ih d o k 1 a d. S pridržkom posledobnega odobrenja deželnega zbora se nekaterim občinam na Kranjskem dovoli za leto 1917 pobirati nad 10% ne doklade na direktne davke. — Osobne zadeve. Ime-nujejo se: dež. koncipist Venčeslav P o 1 a k . deželnim komisanem; računski revident Henrik Peternel, rač. svetnikom; muz. praktikantinja dr. Angela P i s k e r n i k , muzejsko asistentko: zadružni pristav Ivan Lazar se pomakne na 1. stopnjo VII. plač. razreda dež. uradnikov: provizorni ravnatelj dež. banke Qju-ro Ralica in provizorni koncipis* dr. Ovidon Z b a S n i k se potrdita definitivno na njim dosedanjih službenih mestih. — Pogovor o ustanovitvi L kranjskega društva za nabavo suro-vin, dne 2. maja t. 1. v nekdanji Tri-deinovi restavraciji, se je vršil ob udeleibi članov in članic krojaške Zadruge. Gospod Polheimer je na« tančno razodel važen pomon takega društva posebno v tem resnem Času. Za ustanovitev društva so posebno energično nas topile navzoče dame, kf so pozivljate člane, da se na] po-primejo dela v Iastno korist.Obrtniki, ne zamudimo Časa. lotimo se dela ter pristopaimo društvu, časa je še 14 dni; na poaoftSnJ« priglasitve m mi ba oziralo. Priglase sprejema zadružni načelnik g. Jelocnik. Pristoj-bina znaša 10 K. — Prijave obratov, ki m pecalo s sušenjem zeienjave. V ta namen, da se izvede organizacija glede sušenja zeienjave, se pozivajo vse to-varne, ki morejo sedaj sušiti zeienja-vo, da prijavijo kraj svojega obrto-vališča na naslov: Vom k. k. Amte fOr VoiksernShrung autorisierte Ue-miise- und Obstversorgungsstelle, Wien I. Kohlmarkt 1. V poštev pnha-jajo prave sušilnice in take tovarne, ki so se za vojske adaptirale za su Šenje; izvzete so pivovarne in sla-darne. Popis obratov v pivovdiaah in sladarnah, ki prihajajo v poštev za sušenje zeienjave, izvrši posebej Centrala pivovarjev in Centrala za slad. — Gostovanje praskega Narod-nesa divadla v Ljubljani. V ponede-ljek zvečer priredi tukajšnje vojaško poveljstvo v deželnem gledališču predstavo, pri kateri nastopijo kot gostje elani praskega Narodnega divadla. Iz 6 dani in 9 gospodov šesta-jajoča družba članov tega veleodhč-nega gledališča bo na korist Soške-mu zakladu vprizorila Vaclav $ie-ehovo trodejanjsko veseloigro »Treli zvoneni« (Tretje zvonenje) pod vodstvom režiserja Narodnega divadla. g. Karla Duška. Družba potuje ob italijanski fronti in vprizarja bojev-nikom ^ledališke predstave, med potom a se za en večer ustavi v Ljubljani. Predprodaja vstopnic se vrši v nedeljo dopoldne in v ponedeljek od 10. do 12. ure dopoldne ter od 3. ure popoldne pri dnevni blagajnici dežei-nega gledališča. Igralo se bo seveda v ceškem jeziku. Podrobnejša nazna-nila slede. — Nove znamke po 15, 20, 25 in 30 vinarjev s podobo cesarja Karla pridejo v najbliži em času v promet. Stare znamke veljajo še do konca oktobra. Smrtna nezgoda. Po stopnicah je padla posestnica Terezija VoljŠak v PotoŠki vaši in se tako poškodovala, da je četrt ure na to umrla. Tat. V Vasenem pri Lokah je po-sestnikova hči Frančiška Burja do bila v veži nekega neznanega člove ka, kl je hitro pobegnil. Pokazalo se je, J'i je možakar izpil dva litra tab-ka Jn odnesel hleb kruha in 15 jaj^c. Požar. V Nemški vaši pri Št. Petru je pogorelo deset hiš, zgoreli sta tuđi dve kravi in eno tele. Pogo-reici so sicer zavarovani ali škoda ni krita. Ci&anl. Mariji Kemčevi v Dolc-nji vaši so pobrali cigani vec ženske obleke. moke, denarja 16 K, tri koko-š. in razne druge reci. Koncert v korist oslepeltm vojakom se je vršil na Polzeli v Saviuski dolini dne 15. mal. travna. Poleg pev-skih točk sta nastopila z izbranim sporedom mojstra, g. Anton N s r a t, nadučitelj iz Zg. Ponikve, na goslih in ga. M. Kokotova iz Ceb'a na klavirju. Lastne klavirske točke je proizvajala ga. Kokotova in čvetero-ročne z gdč. hčerko BI. — Mnogošte-vilni obiskovalci iz Celja, Laškega trga, Spodnje in Zgornje Sav. doline so imeli res umetniški užitek; gmot-ni uspeh koncerta pa je bil raznie-ram primerno nadvse sijajen, saj je prinesel čistega dobička, namenjene-ga oslepelim vojakom, okroglm 800 kron. — Posebna zasluga za to pri-reditev grre g. Ant. Neratu, polzel-skima nadučitelju, ozir. učitelju gg. Farčniku in Tušaku, ge. Tu-S a k o v i, ki je v blagi namen brez-plačno posodila svoj klavir, gg. 10-varnarjema inž. K u r k i in dr. W i !-d i j u , ki sta dala drage volje na raz-polago delavce za prireditev odra, gg. Tecku, Kaluschki in R i e d 1 u , ki so dvorano okusno okrasili in g. č m a k u za brezplač-no dajatev desk za oder. — Obisk je bil vzlic najslabšemu vremenu do-ber in vočigled dobrodelnemu name-nu se je razpečalo po koncertu še šopkov iz pomladanskih cvetic za 152 K. tri licitirane žemlje, dva rožica in dve presti pa so dale 109 K; gotovo tuđi znamenje želje po pre-teklih dneh . . . Na privatnem ucnem zavodu Legat v Mariboru na Dravi se prićno z 1. jur'iem 1917 novi tečaji za ste;s> grafijo, strojepisje, pravopisje in ra-čun&ivo. Tečaji trajajo 4 mesece in uudijo priložnost, se v kratkem času priučiti za sedanji čas potrebnemu znanju in ročnostim. Prospekti za-stonj Na zavodu je tuđi tečaj za un-učenje nemškega jezika. Prijave od 11.—1^. ure, Maribor, Viktringhof-gasse 17. I. nadstr. »Lov za 4ofar)eni« Je ve"Ha senzacija iz znane amerikanske se rije, katere filmi so želi pri našem ob« činstvu največji uspeh. V tem per-dejanskem igrokazu, ki se predvaja od dants do ponedeljka, igra glavno vlogv> simpatični in nadarjeni umei-nik Robert Warwick, ameriški Psi landtr. Prihodji teden zopet velika zanimivost: »Noč osvete«, z Benj. dirisicflseiionL ICino I^IaaI* Izgubljena je bila denarnica s 100 K in nekaj računskimi listi nh poti od Martinčičeve hiše do proda-jalne Ješe na Rimski cesti. Kdor ;e denar našel naj ga prinese v naše upravništvo.______________________ Aprovizaciia. + Oddaia cenejš^aa mesa na modre izkaznice. V soboto, dne 5. maja bo mestna aprovizacija odda-jala iz cerkve sv. Jožefa za one nove priglašence, ki imajo male modre \z-kaznioe, a še ta teden nišo dobile mesa, meso po znižanih cenah in sicer 1 kg a 2 K. Rodbine z 2 ali 3 ose bami dobe pol kg, rodbine s 4 in 5 osebami 3/4 kg, rodbine s 6, 7 in 8 osebarni po 1 kg, rodbine z 9 in več oseba.ri a 1 in pol kg. Da se omogoči odđaja : ■ cz nepotrebnega čakanja, se dclcLr. naslednji red: Na vrsto pridejo gg 2.—3. ure stranke, ki imajo modre izkaznice s štev. 7250—7450, od 3.—4. ure stranke, ki imajo modro izkaznico s Štev. 7451—7650, od 4.—5. ure stranke, ki imajo modre izkaznice s štev. 7651—7850, od 5. do 6. nre stranke, ki imajo Štev. 7851 do 8't.MJ, od 6.—7. ure stranke, ki imajo izkaznice s štev. 8051—8250, od 7. ure napi ej pridejo na vrsto modre izkaznice s štev. od 8251 naprej. Stranke, ki Li se ne ravnale po tem redu in ki bi se nastavljale ob času, ko nišo poklicane, ne dobe mesa. Tuđi naj ^sakdo prinese s seboj droblž ter 12-kaznice za meso, ki so se oddajaie zadnji petek pri krušnih komisijaji. Razne sM, * Tridenski župan obtožen veleizdaje. Viktor Zippel, ki je bil ob iz- bruhu vojne Župan mesta Tridenta, je obtožen veleizdaje. Njegovo pre-moženje je bilo konfiscirano. * O knezu Lvovu in ministru Miljukovu poročajo iz Splita: Oba ruska državnika sta potovala po ju-goslovanskih krajih ter govorita srb-sko - hrvatski. Profesor Miljukov pozna dobro Hrvatsko, Bosno in Dalmacijo, kjer se je mudil 1. 1904. ćeli mesec. * O potvarjanju živa. \ isokošol-ski profesor Roman Zaloziecki je nedavno predaval na Dunaju o tehniki odpadkov in nadomestil v vojni obrt-nosti. Pri tem predavanju je govoril tuđi o tehniki potvarjanja živil sledeče: Vojna je vzbudila poleg drugih stvari tuđi najnižje instinkte. Priva-bila je ne le hijene na bojnem polju, marveč tuđi najostudnejše hijene v zaledju iz njihovih skrivališč. Z naj-potrebnejšimi stvarmi ljudstva se uganja najnesramnejše oderuštvo; spekulacije na blagovnem trgu, ki presegajo vse meje, izkoriščanje pre-bivalstva z ozirom na vrednost, ka-kovost in množino, hvaljenje in ponu-janje malovrednih ali ćelo nerabnlh nadomestil, z eno besedo organiziran sistem izkoriščanja konsumentov otež^je že itak težko življenje v zadnjih letih, kar silno otežkočuje vzdr-žanje do konca. S polja nadomestnih predmetov je navedel le nekatere slučaje takih iznajdh. Človek ne ve, a'i bi bol] občudoval nesramnost iz-delovalcev. ali pa netimnost konsumentov. Tu hočemo navesti le nekatere teh cvetk. katero izbornost Je preizkusil že marsikdo sam. Umetna marmelada iz poslajene želatine, esenc smrdljivega fuzla, in anilin barve: kakava in čokolada iz praže-nih kakavinih lupini, dfvjega koštanja, fižola in umetne vanilije: kavino nadomestilo Iz koruznih storžev in nesinih oštružkov. nič vredne. po- * harvane drože kot moka: soda z je-lenorožno soljo rumeno barvo kot nadomestilo mic: milo zmešano z ilovco: podplati iz poklejenega in prešane^a papirja; zmes moke, škroba, gipsa in krede kot kondenzirano mlekn itd. Použivalc? so v veliki sti- -ski, kar iih opravičuje: na noben način pa ni odpustljivo za izdelovalce in nrodaialce teh nesnagarij. Zaledje, ki že itak dosti trpi vsled vojne, ima pravico zahtevati, da se ga varuje pred tako nesramnim izkoriSčanjem. Ljudstvo ima pravico zahtevati. da se ga onrosti takih občemu blagm škodljivih sleparjev. Gospoilorslvo. — Češka industrija! na banka, Denarne vloge so znašale koncem meseca a^r^ 1917 K 170,819.315*02. Darila. Marijina Družba Krize pri Trži- ču, je darovala 40 K In nekaj obleke za goriSke begunce. Posredovalnica izreka tem potom svojo najtoplejšo zalivalo z željo, da bi častlta Marijina Družba našla obilo posnemoval- < cev. Izđaiatel] In odgovorni nrednlk: Valentin Kopitar. Stran 4. .SLOVENSKI NAROD«, dne 3, maji 1917, 102. fitev. Opremljena SOBA ▼ bHžini glavne poSte. •• #dda» Kje, pove upra*n»Štro »Slov. Naroda«. 1479 —— Sprefara a* vct —^— (STfiSiill JSiilOt tuđi invalide, na stalno del© proti dobri plači, siccr na boljSa ni 'tragična dela, Icakcrr tud- za r opravi"!*. ITAII 1(H, derlfarskl meštar, Itogors« ofc Ssrt itev. lift. PlAHiNO M TSaUM ▼ BafttB- Pismene ponudbe pod yvPlania« 1466M na upravništvo »Slovemkega Naroda«. 1466 V kadetu prijazneni trgu alt mestu na Spod. Štajerske*) fcoptm s vrSMi ta neka] f—•**<*• 1439 Vpraša naj se do IO. maja pod „Ta-k«|M|» plattto 14*9* na upr. »Slov. Nar.c Brifdt w ihAu = IH MCHIIML = apr*|a.a tatoj lafctrt lw|iii, jj™ pianino Naslov se izve pri upravoištvu »Slovenskega Naroda«. 1472 trsooiiisko "opravu tehtmca, nekaj pohiStva, 1 pliSasta jopa, ; zimska dolsra iopa. Zelezne peči, nekaj sodov j in vreč, svetiljka, nekaj kangelj, mlečnih i pletenih fltS in blagajna. Naslov pove upravniStvo »Slovenskoga Naroda€. 1467 Blagajničarka za večjo trgovino, se tako] sprefm«, istotam se sprejme tuđi učenica. ! Poouđbc pod „Ste*. 1113 1252" na I upravništvo »S ovenskega Naroda«. Bavnatelfttro trgovah«*« b*tnlik«g» fa paupera f/a itrrtti« v LfuMjanl javlja tužno vest, da je njegov mnogoletm redni član, gospod JOSIP POSCH posfOT#d|a trrdko J. C Mmjmr dne 1. maja 1917 mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bode v četrtek dne 3. maja ob 5. uri popoldne iz hige ftlosti Danajska cesta St. 17 na pokopafi^Če k sv. Križu. Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin. LJUBLJANA, dne 3. maja r9t7. 1464 --------------------- -- —■------------— - - - - ------- —■— _ -___________________________ , Najlepši kras ženske •o lapa obilkoTsa«, trafn«, trđm frađt. Gospe, ki se v tem oziru ne Čutijo popolne, naj pišejo na Ido Krause, ki jim posije brezplačno na podlagi od nje pmskuSene metode, diskreten svet v svrho prtđobftve iđeaTnih. okrogHh obTfk. 1455 Ida Krauie, Polun, (Prettburg), Osnko, === Takoj se vzame =—===—= uečje STANOVANJE za pisarnffke prostore, obstojete is 10—12 sob. Ponudbe na upravni&tvo nSloveo«kega Naroda". 1470 Največfe slovenska hrannnlca t Bflflpfiioi nvsmliiipoi liiinnviiiPMd iESIi inili IlUdilfl LJUBLJANA Prešernova ulica stev. 3 je imela koncem leta 1916 vlog . . . . K 55,000.000* - hfpotečnih io občinskih posojil.....K 30,600.000 — rezervnega zaklada........„ 1,500.000- — Spreiema vloge vsak delavnik in jih obrestuje najviiie po . 47. we£je in nestalne vloge pa po dogovoru. Hranilnica je papUarao vanui ia stoji pod kontrolo o. kr. de*elne vlade. Za varčevanje hm vpc^ane lične iomita hranibiike. Pm«)« ■> MMpita te pwMB m gifjaliM praa f% ..«—« 1 7« •aBa^MaMI '4 /• #SpOM9W^'l aW flMfa ^■^■■■■■■la^ ■J *^ ■Jf^V^Baa^kaHp^B' aa^iBWyW™^a?w aai waW^aaal—/w aaaaa*waa^aaaa^nFw^|^^BPlF ■■ p»- Kreditno društvo. -«■ ■**" kolo i dobro obranjenim gumijem. Ponudbe pod §9fgmmd 14ST1* na apraTO. »SioT. Naroda«. 1457 —— Kupi se —— molzna koza. Naslov pove upravništvo »Slov. N»ro