' tostato! tli^Mi v {Btortal
Leto XVIII., St. 167
Ljubljana, sreda 21. folija 1937
Cena I Din
UpravniStvo, Ljubljana, änafljeva nuca S — Telefon ftt 8122, 8128, 8124, 8128, 8126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen* burgova uL 6 — TeL 3392, 8492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11 — Telefon «t 2455.
Podružnica Celje: Kocenova uL 8t 2 Telefon fit 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih! Ljub* ijana št 11.842, Praga čislo 78.180, Wien St 105.241.
Izhaja vaak das razen ponedeljka Naročnina mafia mesečno Dia 28.— Za inozemstvo Din
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva uttea S,
8122, 8128, 8124, 8126, 8196. Gosposka ulica 11, teleCoa i lÖelje, Stroaamayerjeva ulica telefon fit 65.
rnm. i.
lisi ae ne vračajo.
Eno leto španske tragedije
V	nedeljo je poteklo že celo leto, odkar besni španska državljanska vojna, pa se še vedno ne da niti približno slutiti, koliko časa bo še trajala in kakšen bo njen nadaljnji razvoj. V španski zadevi je tudi po enem letu še vedno toliko neznank, da je pogled naprej kaj nejasen. Načelni uspeh poslednjega angleškega kompromisnega predloga je sicer spet vzbudil nekaj nad vsaj v začetek likvidacije španskega vprašanja kot mednarodnega vprašanja, vendar pa si nihče ne prikriva ovir, ki zavirajo napore za uresničenje resničnega nevmešavanja v španske zadeve,
Ob žalostni obletnici španskega klanja se nam vsiljuje bežen pogled nazaj, da si vsaj v glavnih obrisih prikličemo v spomin dogodke, ki so v dnevnem poročanju zdrknili mimo kot slike grozotnega filma. Španska tragedija se od vsega početka odigrava na dveh navidezno ločenih bojiščih: vojnem in diplomatskem, ki pa nista brez medsebojne zveze. Dogodki na bojiščih posredno neprestano plivajo na diplomatske odločitve, kakor spet vplivajo te na razvoj vojaških operacij. Diplomatske napore za rešitev španske krize smo na tem mestu sproti registrirali, zato se bomo ob obletnici omejili samo na kratek prikaz dogodkov v Španiji sami.
Državljanska vojna se je začela 18. julija 1936. Tega dne je namreč general Franco prenesel svoj upor, ki ga je dan poprej začel in srečno zaključil v španskem Maroku, v Španijo samo. Povod za ta Franco v nastop je dal umor enega izmed znanih nacionalističnih voditeljev Španije, monarhista Calva So-tella, ki so ga dne 13. julija lanskega leta našli ubitega na madridskem pokopališču. Dogodki so se nato razvijali s filmsko brzino. Vojaške garnizije v Maroku in v južni Španiji so se uprle vladi v Madridu; v Cadixu, Santanderju, Ceu-ti, Barceloni, Burgosu, Pampelunu, Se-villi in drugod pa so izbruhnili veliki nemiri in prišlo je do prvih resnih spopadov. Na čelu nove republikanske vlade v Madridu je bil tedaj Martinez Bario, katerega pa je že 31. julija zamenjal Girai.
Burgos, Valladolid in nekatera druga važna središča so prešla na stran franko vcev že 19. julija, torej takoj prve dni upora. Vendar pa se Francu udar ni povsem posrečil in je med tem tudi vlada začela polagoma organizirati svojo redno vojsko. Po padcu Badaioza (9. avgusta) je inozemstvo začelo posvečati dogodkom v Španiji že splošno pozornost. Že v avgustu je Francija stavila prve konkretne predloge o nevmešava-nju v španske zadeve ,ki jih je Anglija takoj sprejela, ostale zainteresirane države (skupno 27) pa so se jim pridružile kasneje, ko je bil na francoski predlog ustanovljen najprej odbor za koordinacijo predlogov, ki se je prvič sestal v oktobru in se potem spremenil v stalni odbor za nevmešavanje v španske zadeve.
Ze v tej dobi se začne tudi prvi pritok tujih prostovoljcev obema taboroma v Španijo. V začetku septembra so fran-kovci izvedli prvo zračno bombardiranje Madrida, dočim so istočasno republikanska letala bombardirala Burgos. Ze tedaj se je pokazalo, da bo letalstvo v španski državljanski vojni igralo izredno vlogo. V istem čaus je prišlo tudi do hudih bojev pri Toledu in Oviedu. Pri Oviedu se boji nadaljujejo še danes, v Toledu (Alcazar) pa se je v novembru odigrala ena izmed najbolj stranših epizod španske državljanske vojne, ki je vsem še v živem spominu.
Odločilni dogodki na španskih bojiščih, ki se raztezajo od severa do juga, so se izvršili v dobrih dveh mesecih od septembra do novembra lanskega leta. Potem so ostale pozicije obeh strank v glavnem nespremenjene do maja in junija letos, ko je spet prišlo do nekaterih važnih sprememb.
Irun so frankovci zavzeli 5. septembra, nekaj dni kasneje pa so vdrli v San Sebastian. Madrid je tedaj preživljal hudo vladno krizo, ki jo je rešil Largo Caballero 4. septembra s prevzemom oblasti in imenovanjem Alvareza del Vaya za zunanjega ministra. Istega dne se je pojavila v španskih vodah prva nemška bojna ladja, križarka »Nürnberg«. Prve borbe v bližini Madrida so se pričele 20. septembra. Tedaj je Alvarez del Vayo vložil prvi protest republikanske vlade pri Društvu narodov. Prvega septembra je bil general Franco izbran za poveljnika svojih čet, 30. septembra pa za vršilca dolžnosti državnega poglavarja nacionalistične Španije.
V	začetku oktobra so se začeli prvi boji pred samim Madridom. Tedaj je Largo Caballero izvedel delno rekonstrukcijo svojega kabineta, v katerem je poleg ministrskega predsedništva prevzel tudi ministrstvo vojske, v vladi pa sta odslej tudi po en zastopnik Baskov in Kataloncev. Osnovan ]e bil tudi odbor za obrambo Madrida, ki ga vodi general Miaja, vlada sama pa se je preselila v Valencijo. Skoro desetmesečne borbe za Špansko prestolnico ao poka-
VOJNA MED KITAJSKO IN JAPONSKO
Včeraj so se pričele prve večje sovražnosti — Japonci so ie začeli
s prodiranjem v kitajsko ozemlje
šanghaj. 20. julija, o. Menijo, da se bo vojna med Japonsko in Kitajsko pričela brez napovedi, kakor se je to zgodilo v Mandžuriji 1. 1931. Za sedaj sodijo tu, da bodo Japonci najprej osvojili Peking, nato pa okupirali Tiencin, kjer so že itak gospodarji. V Tiencinu so zasedli poštno poslopje, kjer izvršujejo strogo cenzuro nad vsemi poštnimi pošiljatvami. Prav tako so davi zasedli občinsko poglavarstvo in še nekatere druge strateško važne zgradbe. Kitajske oblasti v Tiencinu so popolnoma pasivne, kar je razumljivo, ker je v mestu zbranega mnogo japonskega vojaštva.
Z druge strani poročajo, da se je kitajska vojska pričela pripravljati za spopad na vsem prostoru, kjer so zbrali Japonci svoje vojaštvo. Pričeli se kopati rove tudi v okolici samega šanghaja. Po vesteh iz japonskih službenih virov, so se danes ob 14. pričele prve večje sovražnosti med kitajsko in japonsko vojsko. Kitajska vojska je pričela korakati s svojih oporišč pri Papa-čanu in Lukousiau.
Tokijo, 20. uLija. o. Japonsko vojno ministrstvo je objavilo ,da se je opoldne pričela japonska protiofenziva, in sicer pri mestu Papacanu. Prav tako je na drugi
strani japonska vojska pričela kazensko ekspedicijo proti 29. kitajski a^iji.
Kitajski vojaki, ki So zaposleni pri delih za ojačenje utrdb okoli Lukou Shiao so pričeli že včeraj ob 17. streljati na neko japonsko patruljo. Pri tem je bil ranjen poveljnik kapetan Jamazaki. Včeraj ob 21. ter danes ob 2. in 4. so kitajske čete bombardirale Japcnce z rovskimi mož-narji. Kitajoi so prerezali tudi brzojavne žice, ki so jih napeljali Japonci med Pekingom in Tiencinom.
Po vesteh agencije Domej iz Pekinga so pričele japonske čete ob 14.30 lokalnega časa bombardirati Vanping ter prisilile kitajske baterije k molku, živahen topniški dvoboj pa se vodi še vedno z drugo skupino kitajskih čet, zbranih v okolici Vanpinga.
železniška zveza med Pekingom in Tiencinom je prekinjena.
Peking, 20. julija. AA. Japonci so pričeli ob 19.35 obstreljevati vanping -z vso silo. Po ponesrečenem napadu so posegli v boj s težkimi topovi. Tudi na drugih točkah se je vnel boj in obstoja nevarnost, da se bodo spopadi razširili.
Pet milijonov Japoncev mobiliziranih
Tokio, 20. julija, d. Japonska mobilizacija je v polnem teku. Po mikadu odrejena mobilizacija 5,000.000 mož se v vseh 48 japonskih pokrajinah nadaljuje z vso naglico. Pred železniškimi postajami v To-kiju in drugih japonskih mestih so zbrani veliki kontingenti vojaških čet, ki čakajo na prevoz z vlaki. Med japonskim prebivalstvom vlada veliko vojno navdušenje, kakršnega še ni bilo po svetovni vojni. Velike množice se zbirajo pred železniškimi
postajami ter prirejajo odhajajočim četam navdušene ovacije.
Japonski odgovor
nankinški vladi
Tokio, 20. julija. AA. Japonsko zunanje ministrstvo je poslalo danes vladi v Nan-kingu' odgovor na kitajsko noto od 19. julija. Agencija Domej je objavila, da zahteva Japonska v tej svoji noti od kitajske
Nova Francova ofenziva pred Madridom
Bojišče pred Madridom pravi pekel — Proti republikancem se bore na Francovi strani tudi že aSriški črnci
Madrid, 20. julija, o. že od včeraj zjutraj je na vsem osrednjem bojišču, kjer so dobili nacionalisti zadnje dneve velika oja-čenja, v teku silna bitka, o kateri se more reči, da je ena izmed najsrditejših, kar jih je bilo po pričetku državljanske vojne. Vodstvo nacionalistične vojske je razumelo velik pomen izgube postojank pred Bruneto in Villanuevo del Pardillo vse do univerzitetne naselbine, zaradi česar poskuša sedaj z neprestanimi napadi ponovno osvojiti izgubljene postojanke.
Dosedanji poizkusi nacionalistov so sicer ponekod rodili manjše uspehe, ker so prodrli po par sto metrov, vendar pa so jih republikanci po večini zavrnili na prvotne postojanke. Boji na bojišču pred Villanuevo del Pardillo, Las Rozasom in Villanuevo dela Canada so trajali neprestano 24 ur ter so nacionalisti začeli omahovati šele davi. Republikanci so pustili maroškim četam, da so se približale tik do njihovih črt, nakar so otvorili nanje ogenj iz strojnic. Vse bojišče predstavlja od včeraj pravi pekel. Zemlja je pokrita s človeškimi trupli in ponekod so celi kupi mrtvih belcev in črncev. Sedaj so se namreč pričeli na madridskem bojišču pojavljati tudi italijanski askari, ki so preoblečeni v uniforme španskih Maročanov. Trdijo, da so bili republikanci zaradi tega tako besni, da so v boju s črnci postopali izredno brutalno.
Bitka je v teku tudi na središču okoli Poadila del Monte, kjer skušajo nacionalisti najti najslabše republikanske točke, da bi jih predrli. Republikanci izjavljajo, da so bili doslej vsi napadi odbiti z velikimi izgubami nacionalstov.
Na aragonski fronti je bilo odrejeno 13. republikanski armiji, naj se umakne s prostora izpred Albarasina in Bronhalesa.
Iz Francovega tabora
3Iadridsko bojišče, 20. julija. AA. Protinapad nacionalistov v odseku prj Gijornu in Bruneti se razvija z uspehom- Odpor vladnih čet očitno popušča. Tudi danes so nacionalne čete zavzele več kvadratnih kilometrov ozemlja. Sovražnik je med umikom pustil precejšen vojni material.
Pred odločitvijo?
St. Jean de Luz, 20. julija, w. Kakor se doznava, so borbe za Madrid tik pred odločitvijo. General Franco razpolaga z 20.000 možmi v Naval Gamella, 10.000 v Bondilli de la Monte in 8.000 v Sevilla la Kuev. Vseh nacionalističnih vojakov na Sierri je 160.000. V zadnjih 48 urah so borbe okoli Madrida zavzele velik obseg. Nacionalistične akcije so se v soboto pričele z napadom proti Villanuevi del Pardilio. Nacionalistične čete so obkolile Brnneto ter zavzele prve hiše tega kraja.
Gospodarski sporazum med Nemčijo in generalom Francom
Berlin, 20. julija, b. Kakor je mogoče razbrati iz nekega uradnega sporočila nemške vlade, so pogajanja za sklenitev gospodarskega sporazuma med Nemčijo in Fran-covo vlado dovedla do popolnega uspeha. Pogajanja so se vodila od padca Bilbaa da-
zale, da je Madrid lažje braniti, nego ga osvojiti, kajti od novembra lanskega leta pa vse do danes se položaj v bližini Madrida ni bistveno spremenil.
V novejšem razpletu vojaških operacij je velikega oomena samo padec Bilbaa 19. junija ìetos in pa smrt enega najboljših Francovih generalov, generala Mole. Za položaj republikanskega tabora pa ni brez pomena nova rekonstrukcija valencijske vlade. Na čelu ji je sedaj stopil zmernejši Negrin, ki se mu je vsaj deloma posrečilo zadušiti neprestane anarhistične nemire.
Bolj ko na bojiščih pa se je med tem španska vlada zadeva zapletala na diplomatskem polju, posebno odkar sta Italija in Nemčija 18. novembra priznali Francovo vlado v Burgosu. Uvedba pomorske mednarodne kontrole v marcu letošnjega leta, ki naj bi pripomogla k omejitvi španske državljanske vojne, se zaradi neprestano ponavljajočih se incidentov ni obnesla. V zvezi z njo je tudi politika tako zvanega nevmešavanja v španske zadeve zašla v hudo krizo, iz katere jo skuša sedaj rešiti-Anglija s svojim znaayp diplonjatgkim po-
lje, to je od 19. junija tega leta. Ze preje med obema državama dogovorena klavzula o največjih ugolnostih bo ostala še naprej povsem neokrnjena v veljavi. Poleg nekaterih mani pomembnih prilagoditev starega trgovinskega sporazuma iz leta 1926 novim razmeram je bilo podpisanih še nekaj važnejših dodatnih protokolov, ki se v glavnem nanašajo na dobavo rud iz baskovskih rudnikov. Ko je namreč ljudska fronta zavladala v Bilbau, je baskovska vlada ustavila ves izvoz rud iz baskovskih rudnikov v Nemčijo. Ker jf šlo v glavnem za železno rullo, je bila zaradi tega nemška industrija zelo prizadeta. Nemški listi, ki smatrajo, kakor rečeno, da ie to zakrivila vlada ljudske fronte, so se sedaj postavili na stališče, da bi moral Franco Nemčiji nadoknaditi izgubo vseh onih količin železne rude, ki bi jo Nemčija po pogodbi iz leta 1926 morala redno prejemati. V kolikor bi to morebiti prizadelo Anglijo, ki je izkoristila zadržanje ljudske fronte proti Nemčiji in sama jemala Nemčiji namenjeno količino železne rude, naj si Anglija ßama pripiše posledice.
Angleški kralj
obišče Francijo
Pariz, 90. julija, b. Iz poučenega vira se doznava, da pričakujejo v pariških uradnih krogih protii koncu tega leta obisk angleškega suverena. Angleški kralj bo prišel k slavnostni otvoritvi spomenika padlim Avstralcem pri Amiensu. Spomenik bo postavljen ne mestu, kjer so avstralski vojaki 1. julija 1916 prvič poeegü j boje gròti Nemcem.
vlade, naj ne ovira izvajanja lokalnega sporazuma v severni Kitajski in naj ustavi vse neprijateljske ukrepe proti Japonski. Istočasno odklanja Japonska kitajske zah-hteve po umiku obojestranskih čet ter zahteva ponovno, naj Kitajska osrednja vlada takoj umakne svoje čete, ki jih je poslala na severno Kitajsko. Japonska nota poudarja, da Kitajska sama onemogoča rešitev nastalega spora po diplomatskem potu. Izredna številčna premoč kitajskih čet v severni Kitajski ogroža življenje japonskih kolonistov in japonskih posadk in sama po sebi zanikuje trditve nankinške vlade, da je bilo pošiljanje čet na severno Kitajsko odrejeno samo zaradi lastne obrambe. Zahteva kitajske vlade, da mora sama potrditi vse lokalne sporazume, je v nasprotju z organizacijo samostojnosti političnega sveta pokrajin Hopej in čahar. Na koncu poziva japonska vlada Kitajsko, naj ponovno prouči ves kompleks vprašanj.
London. 20. julija. AA. Po zadnjih vesteh z Daljnega vzhoda so Japonci odbili vse kitajske protipredloge. Ob 17. so se že začele sovražnosti okoli Lukousiaoa. Po tem bi se moglo reči, da so pogajanja prekinjena. Japonsko vojno poveljstvo je objavilo, da bo vsako potezo kitajske armade odbilo z orožjem.
šanghaj, 20. julija. AA. Po dosedanjih vesteh je kitajska vlada v svoji noti utemeljila, zakaj je poslala svoje čete v Hopej in Cahar. Vse to je storila samo iz razlogov samoobrambe. Kitajska nota predlaga, naj obe strani umakneta svoje čete in poravnata spor po diplomatskem potu.
Japonske obtožbe
proti Kitajski
Tokio, 20. julija, d. Zastopnik zunanjega ministrstva ie obdolžil v neki izjavi kitaj-
sko osrednjo vlado, da je «čiteo prcfcrtfta
Japonsko-kitajßki dogovor iz L 1996. Japonsko zunanje ministrstvo razpolaga a tornimi podatki o velikih transportih kitajskega vojaštva v severno Kitajsko kamor prihajajo neprestano novi transporti čet, mp-nicije, oklopnih vozov, topov, strojnic metalcev min i. t d. 30 kitajskih divizij, M gi je Cangkailek poslal proti severu, je že pripravljenih za boj. S takim postopanjem nankinške vlade je bil ustvarjen položaj v katerem nadaljnja svarila Japonske ne morejo priti več vpoštev. (Pripomniti ie treba, da se vse to premikanje čet. zaradi katerega se Japonci razburjajo», vrši na ozemlju suverene kitajske država. Op- ur.)
Posebnemu Havasovemu dopisniku so v vojnem ministrstvu izjavili:
Mi ne moremo trpeti kitajskih izrivanj-Tudi bi bilo napačno čakati na to- da bodo prišla V6a japonska ojačenja v severno Kitajsko, ker kitajske čete stalno napredujejo in je nevarnost- da naše oddelke obkoftjb. Prednje čete kitajske osrednje vlade so v ostalem že vkorakale v Hopej. Cangkaišek je nazadnje pokazal svoje prave karte.
Havasov dopisnik dostavlja, da ne more reči, da pomeni ta izjava že napoved vojne Kitajski. Tudi ne ve, če bodo Japonci takoj začeli z vojno vendar pa ni mogoče več dvomiti, da bj bil spor proglašen samo za krajeven. Na kitajski strani je samo letalstvo nevarno- toda Japonska to vse storila, da v tem takoj doseže Kitajsko. Tudi ni nobene nevarnosti, da bi Rusija posegla v spor, ker ima sedaj preveč opraviti s svoji™ notranjepolitičnim delom. Najbrže bodo drugi Kitajski prodajal; samo orožje in munt-cijo in preko tega ne bodo šli-
Japonsko poslaništvo v Nankingn se pripravlja za odhod
Tokio, 20. julija. Agencija Domej Javlja lz Nankinga ,da se družine nameščence* japonskega poslaništva In japonskeg® konzulata že pripravljajo za odhod. Odpotovale bodo iz Nankinga na Japonsko 2H t m.
Zavlačevanje razprav londonskega odbora
Zaradi nesoglasij v podrobnostih so navzlic načelnem« sporazumu konkretni sklepi nemogoči
London, 20. julija- w. V odboru za nevmešavanje je bil na dopoldanski seji dosežen v vprašanju kontrole na celem sporazum glede pristanišč. Delegati so se sporazumeli tudi o imenovanju tehničnega pododbora za pojasnitev vseh vprašanj, ki so s tem v zvezi, med njimi o nadzornih častnikih v španskih pristaniščih. Izmed vseh v odboru zastopanih držav je samo ruski delegat izraail svoje pomisleke. Najprej je zahteval, naj se s kontrolo pristanišč zveze tudi kontrola v zraku. Ko je bil preglasovan, je zahteval razširjenje pristaniške kontrole na vso špansko obalo. Ta predlog je bil končno izročen pododboru. V ostalem je kljub sporazumu o tehničnih vprašanjih usoda pogajanj še vedno negotova. V debati je Anglija vztrajala na zahtevi po sporazumu o celotnem načrtu kot pogoju za obnovo pogajanj s španskima strankama. Italijanski zastopnik Grandi je kot prvi zahteval ureditev kontrolnega vprašanja, torej ureditev obnove kontrole na kopnem, ukinitev dosedanje pomorske kontrole in uvedbo pristaniške kontrole. Nemški poslanik Ribbentrop je podpiral splošno stališče Anglije ter poudarjal, da je glavna naloga odbora vzpostavitev nevmešavanja. Pri tem je kontrola najvaž-
nejša zadeva Končno je opozarjal na poseben pomen priznanja pravic vojskujočih obema strankama v Španiji, in sicer ▼ okviru kontrole.
Seje odbora za nevmešavanje so bile v večernih urah zopet odgodeme za nedoločen čas. Predsednik odbora lord Plymouth je vztrajal na zahtevi, naj se angleški načrt sprejme po vrstnem redu, namreč:
1. imenovanje kontrolnih opazovalcev v španskih pristaniščih, 2. odpoklic prosto, voljcev. 3- priznanje obeh španskih stranic kot vojskujočih se su.
Italijanski poslanik Grandi, ki ga ja podpiral portugalski delegat Monteiro, je izjavil, da se mora o angleškem načrtu razpravljati kot o celoti ter je odklonil izjavo glede vprašanja povratka prostovoljcev. Nemški poslanik Ribbentrop se sploh mi udeležil veóeirne seje. Italijanski portar nik Grandi je nadalje zahteval, naj Francija pred nadaljevanjem pogajanj vzpostavi mednarodno kontrolo na španski meji. Poslanik Majski in poslanik Corbin sta odklonila to zahtevo. Odboru ni preostalo drugega, nego da odgodl svoje nadaljnja delo na nedoločen čas. Lond Plymouth bo sedaj poizkušal po diplomatskem potu doseči sporazum.
Napoveduje se Cianov
v Londonu
Dunaj, 20. julija, b. Rimski dopisnik vladne >Reiehs,postc poroča svojemu listu: Načelni italijanski pristanek na angleški kompromisni predlog v zadevi politike nevmešavanja v španske zadeve, je razbremenil odnošaje med Londonom in Rimom. Na motilne poskuse nekaterih inozemskih listov, ki so hoteli že vedeti o nekakšni dogovorjeni igri med Mussolinijem in generalom Francom v vprašanju odpoklica tujih prostovoljcev, je italijanska vlada odgovorila z uradno izjavo, ^a ne moTe v tem pogledu nikakor vplivati na Salamanco. Na odločitev Francove vlade glede morebitne odpustitve tujih prostovoljcev bi italijanska vlada tudi zato ne mogla vplivati, ker so
prostovoljci popolnoma podrejeni španska» vojaškim in upravnim oblastem. V rimskih in angleških krogih izjavljajo, da je Italija ponudila s tem nov dokaz svoje dobre volje, da se glede sredozemskih vprašanj sporazume z Anglijo. Upravičeno je mnenje, da ae ta dobra volja kaže tudi v pogledu vzhodnega Sredozemlja in vse one angleške politike, ki se da spraviti v sklad z italijansko in ki bi mogla za daljši čas zagotoviti mir.
Spričo vsega tega smatrajo v rimskih diplomatskih krogih za povsem verjetne go_ v ori ce o angleškem povabilu grofu Cianu, da Obišče London, čim bi se odstranila pereča snov konflikta v Španiji.
Patriarhovo stanje lahno zboljšano
Beograd, 20. julija, p. V bolezni patriarha Varnave niso natopile nikaksne vidnejše spremembe. Včeraj se je njegovo stanje nekoliko poslabšalo in je dobil precej hud živčni napad, danes mu je nekoliko odleglo hi zopet lažje diha. Včeraj je imel bolnik povišano temperaturo, danes pa je temperatura zopet padla, tako da mislijo, da ne bodo nastopile nikake komplikacije. Okrog patriariiove rile se stalno zbira množica, ki nestrpno pričakuje obvestil o patriarhovem zdravju. V beograjskih cerkvah so bi'e tudi danes molitve za njegovo ozdravitev.
Naš novi poslanik na Dunaju
Dunaj, 20. julija. AA. Na Dunaj je prispel novi jugoslovenckj poslanik Branko Lazare-vAkMebä imenovan a$j^-ojetavagp
Pred rešitvijo češkoslovaške vladne krize
Praga, 20. julija o. Ob 16. je češkoslovaški tiskovni urad objavil naslednji komunike:
Pogajanja ,ki jih je vodil designlrani ministrski predsednik dr. Hodža z zastopniki koalicijskih strank, so dovedla do popolnega sporazuma. Zaradi tega bo jutri dr. Hodža odšel k predsedniku republike ter mu predložil pozitivne rezultate svojih pogajanj. Vlada bo sestavljena v svoji dosedanji sestavi, le dosedanji minister za šolstvo dr. Franke bo začasno prevzel re-sor finančnega ministrstva. V ostalem ne bo v vladi nobenih Izprememb.
Hitra rešitev vladne krize temelji o rešitvi spornega vprašanja o žitnih cenah, o katerem se je dosegel sporazum med mono-polsko družbo za žito in med zastopniki zadrug komsumentov. Cene pešnice in rži se bodo povišale, toda le toliko, da bo mogla cena kruha ostati nespremenjena. Določitev cen ovsa in drugega žita jg SÉÈk
»JUTRO« Si '167.
Sre3ä. 2T, »D. WL
Seja senata
Nov senator - Ribanki zakon sprejet
k
Beograd, 20. julija, p. Senat je imel danes kratko Jejo. Po odobritvi zapisnika je bil prečitan ukaz, s katerint je imenovan za senatorja bivši ban moravske bariovine Svetozar Paunovič. Nadalje je predsednik di-. Mažuranič sporočil, da je odbor za proučitev zakona o gospodarskih zadrugah končal svoje delo in predložil poročilo. Po prečitanju raznih prošenj in pritožb ter po raznih manjših sporočilih je senat prešel na dnevni red in brez debate Odobril zakon o sladkovodnem ribarstvu. Po poročilu senatorja Voje Protiča, ki je prečital poročilo odbora, je podal kmetijski minister Stankovič ekspoze, sličen onemu, ki ga je
imel pred par dnevi v narodni skupščini. S 47 glasovi je bil nato zakon v načelu ln podrobnostih sprejet, nakar je bila seja zaključena.
Prihodnja seja bo v četrtek 22. t. m. Na dnevnj red pride zakon o gospodarskih zadrugah.
Zakon o prekrških
Beograd, 20. julija, p. Odbor senata za proučitev zakona o prekrških, ki mu je bil stavljen rok do 21. t. m. je imel snoči kratko sejo, na kateri je brez debate izvršil svojo nalogo in predložil danes predsedstvu senata kratko poročilo. >
Drugi dan skupščinske razprave o konkordatu
Zanimanje javnosti je še narastlo — Odklonjen predlog za odgoditev razprave — Tudi včeraj dve seji
Beograd, 20. julija, p. Ob še večji pozornosti vse javnosti, kakor včeraj je danes narodna skupščina nadaljevala razpravo o konkordatu. Sto in sto ljudi, ki so želeli dobiti dostop na galerije. je bilo zavrnjenih ker so vse vstopnice za občinstvo že za par dni v naprej oddane.
Današnja dopoldanska seja je biila še vedno pod vtisom včerajšnjih dogodkov, o (katerih se je razvila obširna razprava in je predsednik narodne skupščine Čire obljubil, da bo poskrbel za točne informacije, da bo skupščina praviilno poučena o poteku dogodkov. Pred prehodom na dnevni red je bil stavljen predlog, naj bi se razprava o konkordatu prekinila za nekaj časa, vendar pa vlada na predlog w pristala in ga ie zato odklonila tudi vladna večina v skup-ščini.	g
Seja se je danes zavlekla pozno v noč, uro, se je nadaljevala debata o konkordatu Glavni govornik je bil danes poslanec JNS Jos>ip Cvetic, ki je v obširnem govoru orisal zgodovinski, razvoj verskih odmoša-jev v Jugoslaviji vse do današnjih dni. Podrobno se je bavil tudi z vprašanjem uporabe glagolice v cerkvi ter nato analiziral določbe koiVordata z notranje in zunanje političnega vidka. Izjavil je končno, da bo glasoval proti odobritvi konkordata.
Seja e je danes zavlekla pozno v noč, splošna razprava pa se bo še jutri nadaljevala, čeprav je bila prvotno preračunana le na dva dni.
Potek seje
Seja bi se morala pričeti že ob 8. zjutraj, začela pa se je šele ob 10.30. Vsi poslanski klubi so imeli namreč poprej svoje seje in posvete, na katerih so razpravljali o včerajšnjih dogodkih in o nadaljnjem delu narodne skupščine. Posveti, klubov so trajali nad eno uro. Nato pa jc predsednik skupščine g. Cirič sklical v svoj kabinet konferenco šefov vseh parlamentarnih klubov. Ta konferenca je trajala zopet več ko eno uro. Posvečena je bila izključno včerajšnjim dogodkom, glede katerih je bilo vloženih na predsedstvo skupščine več nujnih vprašanj.
Ob 10.30 je predsednik Cirič končno o tvoril sejo skupščine. Navzočih je bilo več ministrov, ministrski predsednik dr. Stoja-dinovič in notranji" minister dr. Korošec pa sta prišla šele kasneje. Tudi na današnji seji je bilo veliko število senatorjev, galerije pa so bile nabito polne. Po dolgem času je bil enkrat brez debate odobren zapisnik včerajšnje seje. Predsednik Cirič je sporočil, da jc narodni poslanec Aleksander Lazarevič (Delovni klub) predložil nujen zakonski predlog, s katerim zahteva
Vkinitev celibata za učiteljice
Poslanec Lazarevič je v daljšem govoru utemeljeval svoj predlog. S tako zvanim ceFbatnim amandmanom finančnega zakona so omožene učiteljice razdeljene v dve skupini, v one. ki so omožene z učitelji, in one, ki so poročene z neučitelji. Prve lahko ostanejo v službi, druge pa morajo dati ostavko, čeravno so odlično kvalificirane. Dejansko predstvalja to omejevanje državljanske svobode, vrhu tega pa škoduje šoli in prosveti. Possi. Lazarevič zaradi tega zahteva, da se ta določba finančnega zakona ukine.
V odgovoru je prosvetni minister Sto-šovič odklonil nujnost predloga in zagovarjal določbo finančnega zakona, ki služi v glavnem cilju, da se dobe prosta mesta ra učiteljske kandidate, ki že po več let čakajo na namestitev. Z omoženimi učiteljicami ima prosvetno ministrstvo sploh križe in težave. Mnogokrat je težko namestiti ženo in moža na isti šoli in v istem kraju. Zato je mnogo iz službenih ozirov raztrganih učiteljskih zakonov. V teku svojega ministrovanja mu je uspelo združiti okrog 1.500 takih učiteljev in učiteljic na istih službenih mestih. Zato smatra, da ni krivica, če mora učiteljica, ki se poroči z neučiteljem in si tako zagotovi eksistenco, napravi prostor mlajšim močem.
Predlagatelj posi. Lazarevič se s tem odgovorom ni zadovoljil in je opozoril na to, da je danes v državi še vedno okrog 2.000 nezasedenih učiteljskih mest. približno toliko pa je še potrebnih učiteljev v krajih, kjer še ni šol. Tod bi se dalo namestiti vse učiteljske kandidate, ne da bi bilo treba zaradi tega omejevati pravice in državljanske svoboščine omoženih učiteljic.
Vladna večina je pri glasovanju odobrila stališče prosvetnega ministra in je zahtevano nujnost predloženega zakona zavrnila.
Debata o beograjskem incidentu
Predsednik Čiric jc nato objavil, da sta mu narodna kostanca Rista Grdjič (JNS) in Mihajlo Djurovič (staroradikal) dostavila nujno vprašanje v zvezi z včerajšnjim incidentom v Beogradu. V svojem odgovoru je predsednik Cirič izjavil, da je to zelo delikatna zadeva, zaradi česar prosi vse narodne poslance naj mirno poslušajo njegov odgovor. Vsem nam je do tega, da izvemo pravo resnico. Dokaza svoji miroljubnosti pa bomo dali najbolje na ta način, da bomo vsakega govornika o tej stvari mirno poslušali. Že včeraj na seji šefes
parlamentarnih skupin sem izrazil svojo pripravljenost, da to zadevo do kraja pre-iščem in vsestransko proučim. Zato smatrajte tudi mojo voljo, da takoj odgovorim na postavljena vprašanja, za dokaz, da želim narodno skupščino vsestransko obvestiti o vseh dogodkih. Če je bila pri včerajšnjih dogodkih kršena tudi imuniteta narodnh poslancev, se razume samo po sebi, da bo predsedništvo skupščine zahtevalo zadoščenje. Na vprašanje, ali more narodna skupščina pod takimi okoliščinami sploh nadaljevati svoje delo. smatram, da je to njena dolžnost in da na njeno delo ne sme vplivati nihče drugi, ker morajo narodni poslano: postopati le po svoji lastni vesti in po svoji zavestni odgovornosti.
Poslanca Grdjic in Djurovič sta nato obširno opisala razvoj in potek včerajšnjih dogodkov. Med njunima govoroma je prišlo do hudega prerekanja med nekaterimi poslanci vladne večine in opozicije. Vendar so govornikoma pritrjevali tudi mnogi poslanci vladne večine.
Pred prehodom na dnevni red je bila preči tana še interpelacija poslanca Vasilija Kostiča (zemljoradnk) na notranjega ministra glede otvoritve obmejnega prometa z Bolgarijo. Minister pravde je sporočil, da bo odgovoril na interpelacijo nar. posi. Milana Mravljeta glede postopanja državnega tožilca v Ljubljani pri cenzuriranju opozicijskega tiska, čim bo dobil potrebne podatke.
Odklonjen predlog za odgoditev konkordata
Nato je zahteval besedo predsednik Jugo-slovenskega narodnega kluba dr. Janko Ba-ričevič, ki je v imenu svojega kluba predlagal, naj se razprava o konkordatu odgo-d: za nekaj časa. Obširno je utemeljeval ta predlog. Predsednik Cirič. -je izjavil, da smatra predlog, za spremembo-dnevnega reda, o čemer pa se mora izjavit" Vlada. V imenu vlade je minister Dragiša Cvetkovic predlog odklonil, vladna večina pa mu je pritrdila.
Po govoru narodnega poslanca Voje La-ziča, ki je govoril o kršitvi poslovnika, je skupščina naposled prešla na dnevni red in nadaljevala razpravo o konkordatu.
Govor dr. Kumanudija
Prvi je danes govoril o konkordatu nar. posi. dr. Kosta Kumari u di (JNS), ki je končal svoja včeraj pričeta izvajanja ter je analiziral predlog konkordata s pravnega in političnega stališča. Njegov govor je skupščina poslušala z veliko pozornostjo in je bil često prekinjen s pritrjevanjem. Med drugim je izvajal:
Od obstoja Jugoslavije ni še noben zakonski predlog "zzval tako velike in vsestranske pozornosti, kakor sedaj predloženi zakon o konkordatu z Vatikanom. To zanimanje za konkordat se je manifestiralo na razne načine: v obliki predstavk in resolucij, brošur in interpelacij, brošur ter novinarskih in revijskih člankov, eni pisani resno in objektivno, drugi polemično, eni navdahnjeni iskrenih verskih in cerkvenih pobud, drugi pa iz politično sfcrankarskh ozirov, eni izpopolnjeni z ostro kritiko, drugi s tendenciozno reklamo.
Ali je bilo potrebno sklepati konkordat, ali pa primernejše, da se je postopalo z rimsko katoliško cerkvijo kot da gre za notranje pravo ter da se je izdal medver-ski zakon ali pa poseben zakon o rimsko katoliški cerkvi v Jugoslaviji, kakor se je to zgodilo za srbsko pravoslavno cerkev, za židovsko in muslimansko cerkev in za evangeljske kristjane v Jugoslaviji, če se je za glavne veroizpovedi uredil položaj s posebnim zakonom, bi bilo brez dvoma mnogo bolje, da se je to zgodilo tudi v pogledu rimsko katoliške cerkve, ne glede na mnoge druge razloge. Čeprav je velika ve-čina držav, tudi najbolj katoliških, izbrala drugo pot in uredMa svoje odnošaje do rimsko katoliške cerkve s posebnim zakonom, sem vendar mnenja, da se dajo vsa vprašanja s sveto stolico pravilnejše rešiti s konkordatom. V Jugoslaviji je vsega 37.45 odstotkov rimokatoličanov napram 48.70 odstotka pravoslavnih, dve plemeni, hrvatsko in slovensko, pa sta izključno rimskokatoliške vere. Ne sme pa se tudi pozabiti, da je to mednarodna cerkev z močno organizirano hierarhijo in da je papež, poglavar te cerkve, dejansko na čelu vatikanske države ter da razpolaga z veliko duhovno in posvetno si'lo po vsem sve<tu.
Konkordat brez dvoma proži boljše možnosti za razvoj dobrih in normalnih odno-šajev med državo in Vatikanom, kakor pa običajni zakon. Zato sklenitvi konkordata ni mogoče resno ugovarjati, če je ravno-praven za obe stranki. Drugo pa je vprašanje, na kakšen način je to rešeno s predloženim predlogom konkordata, ali ta rešitev odgovarja interesom našega naroda in naše države. Nato vprašanje je mogoče odgovoriti le s podrobno analizo glavne vse» bine tega konkordata.
Govor posi. Cvetica
V imenu Delovnega kluba je nato povzel besedo poslanec in bivši minister Nikola Preka (Delovni klub), ki je prečital izjavo o stališču Delovnega kluba do konkordata. Z njegovim govorom je bila dopoldanska seja končana.
Na popoldanski seji je prvi govoril poslanec Artur Mahnik (JRZ), ki jo zagovarjal yakorda^ ge| dé salsi državni interdi
nujbo zahtevajo njegovo rattfrkaidjo. Z«
njim je poldrugo uro govoril posi, Joeip Cvetid (JNS). Najprvo je obrazložil stališče JNS do konkordata, nato pa podvrgel konkordat stvarni analizi jn opozarjal zlasti na one odredbe, zaradi katerih je njegov klub eklenil glasovati proti. Med drugim je izvajal:
Naša država je sklenila ž« mnogo mednarodnih pogodb, Narodna skupščina je vse te pogodbe ratificirala brez vsakih težav. Nobena teh pogodb pa ni izzvala tako velikega odmeva v široki javnosti kakor konkordat. Pred 6. januarjem 1029 ie imela narodna skupščina svoje jasno določeno stališče v pogledu zunanje politike- Zato takrat tudi nismo imeli posebnega zunanjepolitičnega odbora. Pač pa so takratni zunanji ministri in preiisedniki vlade ob vsaki važnejši stvari razpravljali s šefi parlamentar, nih skupin in z njimi dogovorili o vseh takih zadevah. Tako s'a bi'i sprejeti tudi rapallska pogodba in nettunia konvencija, čeravno sta bili to dve pogodbi, ki sta bili tako zelo ugodni za ves naš narod in vso našo državo.
Predsednik vlade je že ponovno izjavil-da konkordata ni sestavil on, ne sedanja vlada- marveč da sta ga prevzela od prejšnjih vlad. To je res, toda to še ne ukinja odgovornosti sedanje vlade in narodnega predstavništva za ratifikacijo konkoniata.
Parlamentarni klub -INS in vsa stranka ne gledata na konkordat ß stališča kakih strankarskih vidikov. Daleč smo od tega., da bi to zadevo strankaisko izrabljali. Mi 1© mirno ugotavljamo dejstva in gledamo na ta. konkordat s stališča splošnih nacionalnih in državnih interesov, zvesti stališču, da mora vse naše politično delo služiti zgolj
Suvanju interesov jugoslovensko nacionalne
celine in jugoslovenske dräayne integriteto. JNS ee n« bori proti nobeni veri in cerkvi, ker noče ovirati svobodnega razvoji katerekoli vere. JNS zavzema glede vere in cerkve stališče kakor ga je formiral zediinitelj italijanskega naroda, slavni Cavour, ki je rekel: Svobodna cerkev v ßuvereni državi. To je tudi stališče naše stranke, ko motri vso materijo, ki jo vsebuje predloženi konkordat. Jugoslovenski nacionalisti hočejo tudi v tem pogledu ostati zvesti svojemu jugoslovanskemu načelu, ki pomeni pravico in enakopravnost za vsakogar.
V drugem delu svojega govora je posi. Cvetdč podrobno obravnaval posamezne določbe konkordata in na konkretnih primerih, utemeljeval, zakaj poslanci JNS ne morejo glasovati za konkordat v taki obliki, v kakršni je predložen, čeprav so v načelu za sklenitev konkordata z Vatikanom.
Nadaljnji govorniki
Nato so govorili še poslanci Milovan Grba (JRZ), kl je zagovarjal predloženi konkordat, Ljuba Jovanovič (staroradikal), ki je govoril proti, in Jovan Kašanin (JRZ), kl je govoril za konkordat. Kašanin je v svojem govoru razpravljal tudi o stališču pravoslavne cerkve in dokazoval, da so ravno s pravoslavne strani vse bojazni zaradi konkordata neutemeljene. Poslanca JRZ Stevan Bubič in Karlo Gajšek sta govorila za konkordat, nakar je bila seja ob 21.30 zaključena in se bo debata nadaljevala jutri dopoldne. Predvidoma bo splošna debata o konkordatu trajala še dva dni, tako da bo prvo načelno glasovanje najbrže šele v četrtek zvečer.
Laž ima kratke noge
že pred par dnevi smo opozorili, kako bi »Slovenec« z zlorabo svojega privilegiranega stališča, ki ga ščiti pred zasluženim odgovorom, rad izrabil tudi parlamentarno debato o konkordatu za gonjo proti JNS in zlasti proti njenim slovenskim poslancem. V ponedeljek se je začela pred narodno skupščino razprava o konkordatu. Za uvod svojemu poročilu o tem važnem dogodku »Slovenec« zopet ni znal napisati drugega, kakor lažnjive napade na JNS. Med drugim pravi:
»Posebno JNS izvaja na člane svojega kluba neverjeten pritisk, da morajo glasovati proti konkordatu. Ta pritisk JNS posebno močno izvaja na poslance katoliške vere. Maloštevilni Slovenci JNS so seveda med njimi, ker si ti v svojem sovraštvu proti vsemu ,kar je katoliškega, še domišljajo, da bodo z glasovanjem proti konkordatu izpričalj svoje naprednjaštvo in junaštvo.«
Na ta način govoriči Se dalje o »pritisku«, o »terorju« itd. Pa še to pristavlja, da so poslancem, ki so branili konkordat, »vpadali v besedo« samo poslane; JNS.
A že v istem poročilu je postavil »Slovenec« samega sebe na laž. Navaja par medkllcov, ki so padli med debato, a n'ti enega medklica od kakega poslanca JNS! Zato pa obširno poroča o govoru poslanca Pavla Matice, ki je govoril kot katoliški župnik za konkordat. In še sam pristavlja, da je posi. Matica član JNS. Re9 je tako in res je govoril za odobritev konkordata, a kljub temu ni bil izključen iz kluba JNS, kakor sta bila iz kluba JRZ izključena ona dva poslanca, ki sta v skupščinskem odboru glasovala proti konkordatu. Za velike backe mora imeti »Slovenec« svoje čitate-lje, če se jim upa po vsem tem dokazovati, da se »pritisk« in »teror« na poslance izvajata v JNS.
Dalekosežni topovi
pred Gibraltarjem
Angleške skrbi zaradi topov, ki morejo zapreti pot W Skozi Gibraltarski preliv
prto. To naj ne pomeni, da hočemo sedaj v Španiji intervenirati na eni ali drugi strani, pa<5 pa moramo skrbeti, da bo za demokratske sile tamkaj »fair play«.
Zunanji minister se pripravlja, da bi uveljavil nov načrt. Trije so se že ponesrečili. Kakšna jamstva imamo za besedo teh ljudi? Predvsem 6e mora zopet obnoviti v mednarodni javnosti dobra vera, preden se sklepajo kakšni nadaljnji pakti. Ministrski predsednik se je hvalil, da nam zaupa vsa Evropa, res pa je, da nas lahko v četrtič pusti na cegilu. Če vprašuje, kaj naj bo alternativa. potem je treba reca, da ni vojna, temveč točno to, kar sam pravi: Prepustite Špancem, da sami urede svojo usodo, na-mestu da bi izvajali pritisk, ki se more pokazati samo na eni strani in ki more dovesti do konflikta. Zato roke proč od Španije!
London, 20. julija, d. Med,včerajšnjo zunanjepolitično debato v spodnji zbornici so zbudile posebno senzacijo Churchillove ugotovitve, ki se tičejo ene izmed najvažnejših postojank britanskega imperija, Gibraltarja. Churchill je izjavi lmed drugim:
Churchillova vprašanja
Opozoriti moram na zadevo izredne važnosti, namreč na vprašanje težkih havbic, ld so bile baje montirane okoli Gibraltarja. Vem, da so v tem pogledu tudi na vladni strani v skrbeh. Prejel sem informacije od svojega lastnega sina, kl je videl meseca februarja, kako so te težke havbice montirali na betonske podlage. Pozneje so vojno ministrstvo informirale o tem tudi vojaške oblasti v Gibraltarju. Ce se ti topovi namerijo proti dokom v Gibraltarju, jih morejo naglo porušiti ter onesposobiti ladjedelnico v zalivu Algecirasa.
Vprašujem samo, ali morejo te havbice zapreti Gibraltarski preliv, koliko jih je in na čigavo odredbo so bile montirane? Ce to vladi nI znano, bi pomenilo zelo veliko napako v naši tajni službi, če pa ve, ni nobenega vzroka, zakaj ne bi informirala o tem tudi spodnje zbornice. Topovi te velikosti in dalekosežnosti niso potrebni za namene španske državljanske vojne. Bilo bi tudi absurdno meniti, da je general Franco s svojimi slabotnimi denarnimi sredstvi odredil postavitev teh ogromnih topov.
V splošni tišini je nato vprašal Churchil; Rad bi vedel, ali je te topove dobavil Krupp ali kdo drugi? Če je topove dobavila katera izmed znanih tvorni« v inozemstvu, ni samo jasno, da nimajo nobene zveze s špansko državljansko vojno, temveč, da so bili postavljeni zaradi namenov, ki so veliko večjega in dalekosežnega pomena. Ali bi ne bil že čas, da se to vprašanje postavi naravnost generalu Francu, pod čigar oblast spada sedaj to ozemlje? Ali je morda to plačilo za pomoč, ki jo je prejel od ene ali druge eile?
Obstoja tudi še drugo resno vprašanje na katerega je treba opozoriti. Inozemoi so prihajali doslej v Anglijo kot individualne osebnosti, sedaj pa ee öuje, da morajo pripadati n. pr. vsi Nemci, ki žive v inozemstvu političnim organizacijam in sicer na-rodno-6ocialistični stranki. V Angliji živi sedaj pribliižno 30 do 40 tisoč Nemcev in drugih inozemcev, ki so vsi vezanj na svoje vlade r strogo disciplino. Oni morajo pogosto na gotovih mestih podajati poročila ter prejemajo navodila, kaj imajo storiti v primeru potrebe. Ali W ne bil že čas,, da bi minister Eden uredil to vprašanje tako s koraki v inozemstvu kakor z odredlxmij doma?
Lloyd George:
Roke proč od Španije !
Ohurchilove navedbe je izpopolnil še Lloyd. George, ki je izjavil, da so bili topovi postavljeni na kraju, ki ni oddaljen nari 8 milj od Gibraltarja, in da morejo služiti za zatvoritev Gibraltarskega preliva. To je dejstvo, ki ga največ vznemirja. Med španskimi nacionalističnimi oblastmi in nekaterimi tujimi velesilami obsto;a tesno sodelovanje, ki vzbuja zaskrbljenost. Vsi pošiljajo tjakaj svoje eile iz povsem očitnih vzrokov, med vsemi evropskimi državami pa predstavlja Španija najvažnejšo strateško postojanko za nas, ker obvladuje Sredozemsko morje, če se bomo znašli pred sovražno Španijo, ki bo oborožena z najboljšimi tojjovi, bo Sredozemsko morje
Povratek Ruždija Arasa iz Moskve
Carigrad, 20. julija. AA. Turška ministra dr. Ruždj Aras in Šukrikaja sta prispela včeraj na povratku iz Moskve preko Odese e parnikom »Gruzija«- v Carigrad. Parnik jima je dala na razpolago ruska vlada. Zunanji minister dr. Ruždi Aras je izjavil novinarjem: Vračamo ee s potovanja v Bagdad. Teheran in Moskvo zelo zadovoljni Ko bom predložil poročilo ßvojim šefom, mi bo v posebno zadovoljstvo, da dam vam novinarjem obširnejše izjave o tem- — Snoči je Ruždija Arasa in Šukrikajo 6prejei predsednik republike Kemal Alaturk.
Amerika : Nemčija 3:2
London, 20. julija, g. V Wimbledonu so se danes nadaljevale in zaključile finalne teniške tekme v medpasnem srečanju za Davisov pokal med Nemčijo in Ameriko. Na sporedu sta bila zadnja dva singla, glede katerih so strokovnjaki že v naprej napovedovali izide tako, kakor sta se končala prva dva s po eno točko za vsakega ideleženca. Kot prvi par sta nastopila Henkel in Grant in je Henkel zmagal v štirih setih s 7:5, 2:6, 6:3 in 6:4. Stanje točk je bilo izravnano (2:2); V zaključnem singlu sta se nato srečala oba »kanona« Budge in v. Cramm, kjer je Budge ponovil svojo nedavno zmago na wimbledon-skem turnirju in odpravil Cramma v petih setih z 6:8, 5:7, 6:4, 6:2 in 8:6. Med-pasni finale med Ameriko in Nemčijo se je končal torej s 3:2 za Ameriko.
Amerika se je s to zmago kvalificirala za finalista v glavnem finalu, ki ga mora koncem prihodnjega tedna na istih igriščih odigrati z Anglijo, lanskim zmagovalcem in braniteljem Davisovega pokala. *
Pariz, 20. julija. V okviru svetovne razstave se vršijo v Parizu te dni tudi tekme za svetovno prvenstvo v sablanju, v katerih sodeluje z nekaterimi tekmovalci — ! med njimi tudi Pengovom in Marionom lz Ljubljane — tudi Jugoslavija. Danes so ! bile izločilne tekme v floretu, v katerih je med devetimi državami nastopila v drugi skupini skupno z Avstrijo in Nemčijo tudi Jugoslavija. V prvem srečanju z Avstri- , jo so naši izgubili z 2:14, v drugem proti | Nemčiji pa z 0:9, tako da so zaradi teh ; dveh porazov izpadli iz nadaljnjega tekmovanja. Finali v "tej disciplini bodo že jutri, in sicer med Avstrijci! Italijani, • Francozi is Ne^cjp ^---- "	~~
I Beležke
Potreba medverskega , zakona	\
V svojem ekspoze ju o konkordatu > n£» nister pravde dr. Nlko Subotič aa koncu poudaril, da bo z uveljavljen jem konkordata postala nujna potreba čim prejfinjega uveljavljanja posebnega interkonfesional-nega (medverskega) zakona in pa potreba skorajšnje kodifikacije na zakonske (bra-čne) odnose se nanašajočega dela splošnega državljanskega zakonika. Minister je a tem izjavil:
»Kot minister pravde smatram na svojo dolžnost, da že sedaj Izrazim svoje zaskrbljenost, ali ne bodo odredbe konkordata o zakonu (braku), o bračnem sodatvu in o mešanih zakonih izzvale pravne smede v naši državi. Te motnje se ne bodo občutile na področju apelacijskih sodiSč v Beogradu in Skoplju ln ne na področju velikega sodišča v Podgorici. Razmeroma neznatno bodo reperkusije na področju zagrebSke ln sarajevske apelacije. Najtežje bo prizadeto področje novosadske apelacije, za njim pa področji ljubljanske ln splitske apelacije.
S tem je izzvana potreba brze kodifikacije zakonskega (bračnega) prava, no glede na dosedanje delo, ki je prišlo do izraza v znanem predlogu splošnega državljanskega zakonika.
Na dnevni red pa stopa tudi potreba fto ene kodifikacije. Nujno bo treba sprejeti dober zakon o medverskih odnosih. S tem bomo popravili tudi greh dosedanjih Ta mud v tem pravcu.c
„Primate tatu!"
Po tem starem pravilu grešnih <SuS aa rad ravna »Slovenec«, posebno ▼ zadnjem času. ko si z vsemi silami prizadeva, da bi zabiisal spomin na grde laži in klevete, ki jih je število ze število gomiti zlasti v zadnjih dveh mesecih. Včeraj se je spravil nad interpelacijo senatorja <Sr. Alberta Kramerja, namašajočo se na znano dogodke v Sloveniji po obisku predsednika živkoviča. Iztrgal je iz te interpelacije par stavkov, pa jih označuje za laž ta kleveto. Seveda pa naša javnost .že dovolj dobro ve, da je navadno res ravno na^ sprotno od tega, kar trdi »Slovenec«.
Pomen zagrebških svečanosti
Proslavi rojstnega dne dr. Mačka poawo-ča »Hrvatski dnevnik« poseben uvodnik, ▼ katerem ugotavlja, da hrvatskega pokret« ne tvorijo menda kaki tamburati, temveč strumno organizirani hrvatski kmetje, ki so se pod njih koraki v nedeljo tresle zagrebške ulice. Potek proslave je pokazal, da je biia v zadnjem času navideznega zatišja ia-vedena širokopotezna organizacija hrvatskega naroda, ki je Zagrebčane z adi vila Proslava pa je bila tudi zgovoren doka«, da se ni avtoriteta dr. Mačka v dnevni politiki prav nič iz trosi la: »Njegova avtoriteta je ostala nedotaknjena v prav tisti veličini, kakor tistega dne, ko je prevzel vodstvo hrvatskega naroda. Vsi tisti, ki so na tem zainteresirani, so se mogli v nedeljo prepričati, cfa je beseda dr. Mačka besed« hrvatskega naroda. Dr. Maček je predsednik HSS. Ta pa je postala danes predstavnica organiziranega hrvatskega naroda tn tako je njen voditelj tudi edini voditelj hrvatskega naroda. In to ne po firerekem načelu, ker je dr. Maček nasprotnik vsake avtokracije, nego po načelih demokracije kot predstavnik moči in volje svojega naroda. Dr. Maček ne propoveduje avtoritativnega sistema, kljub temu pa ni njegova avtoriteta nič manjša, ker je edini legitimni predstavnik hrvatskega naroda.«
Končno pravi »Hrvatski dnevnik«, da so bo hrvatska politika nadaljevala tudi v bodoče v rsti črti, kakor do sedaj, to je do končne zmage programa, ki ga je po-stavil dr. Maček kot minimum zahtev hrvatskega naroda.
Marš dr. Mačka
ZagrebSki listi poročajo med obširnimi poročili o poteku proslave rojstnega dno dr. Mačka, da so tega dne prvič igrale zdn>-žene zagrebške godbe pod vodstvom dirigenta M uh vita »Marš dr. Mačka«. Nova koračnica je potpuri raznih hrvatskih budni« in davorij. Prične se z budnico »Jo4 Hrvatska ni propadla«, nadaljuje pa z »Oj Hrvati«, ki so jo kakor pravi »Hrvatski dnevnik« navzoči tisoči spremljali z grmenjem nog na tribunah in burnih udarcih ro* ke na roko. Dr. Mačkov marš se končuje s staro »Junak sam iz Like« in prehaja končno v Starčevičevo himno.
Nov član državnega sveta
Beograd, 20. julija. AA. Imenovan jo »a člana državnega sveta 2. skupine 2. stopnje dr. Rudolf Steinmetz Sorodolski, načelnik ministrstva za trgovino in industrijo v p.
Iz državne službe
Beograd, 20. julija, p. Vpokojena sta nadzornik proge Jože Zoreč in prometni uradnik Franc 0?ek.
Silne nevihte v vzhodni Srbiji
Beograd, 20. julija, p. V južno-vzhodni Srbiji je divjalo preteklo noč hudo neurje. Na mnogih krajih je prišilo do preloma oblakov in so trajale ponekod plohe po več ur. Vse reke so narastle in marsikje prestopile bregove. Tudi železniške proge so na več Krajh prekinjene, tako da j« ustavljen delema tudi železniški promet Na prog: Niš—Skoplje je železniška proga na šitirih mestih poplavljena in deloma porušena. Telefonske in brzojavne zveze so z vso vzhodno Srbijo prekinjene. V okolici Kruševca so nastale velike poplave, ki so povzročile milijonsko škodo.
Vremenska napoved
Zeinunsko vremensko poročilo: Oblačnost
z deževjem sredi države in v vzhodnih krajih, delno oblačno v ostalih delih države. V moravski, zetski in dunavski banovini je močno deževalo. Temperatura brez velikih izprememb. Minimalna temperatura Kraljevo 11, maksimalna Skoplje 32 stop.
Zemunska vremenska napoved: Pričakuje se razvreditev po vsej državi. Možne so lokalne nevihte s plohami kot posledica močnega solnčnega segrevanja mokre zemlje. Temperatura bo nekoliko narasla-
»JUTRO« it a
3
Naši kraji in ljudje
Spomini na Armiča
Ljubljana, 20. julija. Ob smrti mnogih naših mož omenjamo v glavnem njihove vrline, pozabimo pa na njihova posebna svojstva, ki so bila zanje najbolj značilna. O pokojnem nadučitelju Josrpu Armiču, ki se ga je včeraj toplo spominjalo »Jutro«, velja prav gotovo poudariti nekatere posebne zanimive lastnosti. Armič je bil izvanreden mimik, da bi ga bilo lahko veselo sleherno gledališče. Nenavadno je znal vsakogar posnemati v kretjah in govorici Že na učiteljišču se je izkazal pravega mojstra v tem pogledu. Vse profesorje, posebno pa one, ki so imeli kaj čudaškega na sebi v kretjah ali govorjenju, je znal tako ljubeznivo predstaviti, kakor da bi bili oni sami. Posebne vrste mož v manjrah :n prednašanju svojega predmeta je bil tedanji profesor verouka, že postaren gospod, dobričina. Armič ga je znal posnemati v vsem njegovem^ svoj-stvu. Tn če se ie to dogajalo v družbi, kj je profesorja Klemenčiča poznala, se^ pač nihče ni mogel dovolj načuditi Armičeve-mu talentu.
Armič je bil tudi izboren risar karikaturist. Z neprisiljenim humorjem je znal odlično zabavati sleherno društvo. V njegovi naturi je bilo. da se je toplo vnemal za folkloro. Zlasti se je v tem izkazal, ko je služboval v Sorici v Selški dolin* več let. V tem kraju se je govorila v davnih časih »pakedrana nemščina. Za njegove dobe so jo govorili le še starejši ljudje Armič se 'je z vnemo lotil opisa tega jezika in izrazov ter je izbral lepo gradivo o tem. zraven na je orisal posebnosti kraja. Precej obsežno snov je potem izročil germanistom na naši univerzi g. prof. Kelemini. Iz Sorice je opravljal pouk tudi dvakrat tedensko v Davčah, kjer je imel priliko spoznati mnogo starih šeg ;n posebnosti govorice. Tu se je dobro seznanil s slikarjem Groharjem, ker je bil Grohar ondukai doma. Še njegovo prijateljstvo je vredno opombe. Tz Sorice je Armiča zapeljala pot ob prostih dneh čez Jelovico v Bohinj. Tu je kapla-novail pesroik Tone Medved. Obe dobri duši je zvezalo iskreno prijateljstvo. Poma-gaia sta si, kakorkoli sta s5 mogla. Ni ju zadrževalo visoko gorovje, posebno ne poletni čas, da se ne bi obiskovala Med po-čitnicama sta jo kar skupno • ihnila kam dalje, če je bilo le kaj cvenka za daljšo pot.
Armičeve posebne sposobnosti so znala vpoštevati tedanja šolska oblastva, ki so ga poslala na Dunaj, da se izpopolni za vzgojo gluhoneme dece, ker se je ravno 'takrat obetala otvoritev prepotrebnega učnega zavoda za gluhoneme. Arnrč je bil v polni meri usposobljen za ta zavod. Toda zaradi posebnih razmer, ki so v začetku vladale na zavodu, mu je rajši dal slovo in se spet vrnil na deželo. Kot vojak je Armič služil pri 17.poiku. Ker pa je bil kot rezervist precej obilen in velik, niso '-meli zanj primerne obleke in jo je bilo treba posebej odmeriti. To je bilo eno izmed posebnih poglavij, ki se ga je znal Armič spominjat?, s posebnim humorjem. Ko je opravljal vojaške vaje, je zabaval vse vojaštvo, od prostaka do stotnika Ker je moral k vajam večkrat v Celovec in ker je znal nenavadno dobro posnemati nemški dialekt, je kajkrat izborno potegnil kakšno nemčursko omizje.
Armičev sošolec in prijatelj je bil prof. Sič. Čez dve leti bi Armič obhajal 50-letnv co svojega poklica. To mu žal ni bilo dano. Veselega, dobrohotnega stanovskega tovariša ohranimo vsi njegovi dobri znanci v najlepšem spominu.
Tujski promet ob Vrbskem jezeru
Celovec, 19. j Z letošnjim obiskom Vrbskega jezera letoviški kraji niso preveč zadovoljni. Sicer se giblje število gostov približno v enakih mejah, kakor lani. vendar so tudi lansko leto glede tujskega prometa šteli za zelo slabo. Kakor v mnog'h drugih letoviščih, se opaža tudi v onih ob Vrbskem jezeru, da pada število domačih gostov iz Avstrije tem bolj, čim bolj narašča pritok tujcev. Ker stanujeta v bližini bivši španski kralj in vojvoda Windsorski z vojvodinjo» so letovišča ob Vrbskem jezeru privabila večje število Angležev, domačini pa si iščejo cenejša kopališča in letovišča, ter odhajajo letos zlasti v Italijo. Zaradi devalvacije lire so italijanska kopališča tako poceni, da konkurirajo tudi onim v Jugosla-^ viji. Lastniki letoviških podjetij ob jezeru in v Celovcu samem se pritožujejo, da vozijo z Dunaja in drugih krajev severne Avstrije vsak dan nabito polni brzovlaki, a le redki potniki izstopijo, vse drugo se pelje naprej čez mejo. Lastniki hotelov so zaradi tega vložili pri vladi na Dunaju spomenico z zahtevo, naj se omeji letovanje v inozemstvu.
Pozdrav z Raba
To dobro ve Slovenec vsak,
da sonce, morje in pa zrak
nam zdravje pospešujejo.
lepoti ne škodujejo:
da beseda ta ne laze
lepa slika gori kaže —
kako telesno človek se popravi,
če sprehaja v božji se naravi.
zato Slovenec vsak na Rab naj pohiti
da pri meni v hotelu »Piaha* se zglasi:
da malo ga polomimo,
da vroče se zaljubimo,
po morju da zaplavamo
in z vincem se naslajamo!I
W&Q Jetèln» ito&sM Wsildit
Naj podam nekaj podatkov o obisku v
posameznih letoviščih. V Krivi Vrbi je bilo sredi julija 250 gostov, med njimi največ Dunajčanov. Po številu jim sledijo nato Madžari, Čehi, Nemci iz rajha ter nekaj Angležev in Švedov. Najlepše in najmodernejše letovišče na severnem bregu so Poreče. Imele so sredi julija 600 gostov, za 400 manj, kakor lani v -'stem času. Upa-dek gre predvsem na račun domačinov, ker je število inozemcev celo večje od lanskega. Med njimi pa ni niti enega Italijana.
Na zapadnem koncu jezera je Vrba, ki se je v zadnjih letih naravnost razkošno razvila. Tu je doma največji komfort, seveda so temu primerne tudi cene. Zato je razumljivo, da so med gosti v pretežni večini inozemci; na prvem mestu so po številu Angleži sledijo jim Holandci, Belgijci, Čehi in Madžari. V maju je bilo letos v Vrbi skupno 2043 gostov (lani v maju 1672). Junija je bilo na dan povprečno 400 prenočnin. Sredi julija pa je bilo na letovanju 1110 gostov. Tako je Vrba edino ob-jezersko letovišče, ki je z letošnjim obiskom zadovoljno.
Južna obala jezera je bolj skromna. Na
Otoku je bilo sredi julij« 244 goetov, Ribnica in Sekira pa sita imel', skupaj 203 letovišča rje, skoro same Dunajčane. Letovanje na južni obali je nekoliko ceneje, zato tudi prevladujejo domačini.
V Dolih blizu Otoka, a tudi ne dale« od Vrbe. je krasno golfsko igrišče, namenjeno predvsem angleškim gostom. Id ga v resnici zelo pridno uporabljajo.
Dunajčani in drugi domačini, ki so jim vrbska letovišča predraga, so se začeli zatekati k manjšim jezerom. Klopinjsko, Ho-d i ako ™ Baško jezero z veseljem ugotavljajo večji pritok gostov. Ob teh jezerih sicer ni razkošja, vendar pa je povsod vzorna snaga. Postrežba je dobra, a cene sorazmerno zelo nizke. Zato najbrže ne bodo pomagale pritožbe hotelskih podjetnikov ob Vrbskem jezeru na osrednjo vlado. Tudi če bi se res otežkočilo letovanje v inozemstvu, Vrbsko jezero ne bi dosti profittalo. Za povečanje obiska z Dunaja sta samo dve možnosti: ali letovišča ob Vrbskem jezeru znižajo cene, ali pa vlada preskrbi Dunajčanom večje dohodke...
Kag.
Bolgarski železničarji prisrčno sprejeti
Danes odpotujejo na Bled, zvečer se vrnejo
Ljubljana, 20. julija
Danes so bolgarski gostje železn:čarji, ki jih vodi g. Tintarov iz Sofije, s popoldanskim dolenjcem prispeli v Ljubljano, od koder so namenjeni na kratek izlet v naj-peše kraje naše Gorenjske. Na kolodvoru je brate Bolgare sprejela množica naših železničarjev in narodnega občinstva, prihiteli so tudi oficielni predstavniki: banski svetnik dr. Pfeifer za bana in bansko upravo, šef mestnega tujskoprometnega urada dr. Brilej za mestno občino, načelnik finančnega oddelka dr. Ladiha za železniško direkcijo in zastopnika Jugoslovensko-bclgarske lige dr. Bano in Maister. Navzo-čni pa so bili. razume se, tudi člani domače sekcijske uprave UJNŽB m godba »Sloge« s praporom, medtem ko predsednik sekcije inž. Rogilič spremlja bolgarske goste na vsej poti.
Ko je vlak prispel na postajo, je godba zaigrala veselo koračnico v pozdrav, nato pa jim je v imenu slovenskih železničarjev izrekel iskreno dobrodošlico Ciril Zupan, ki je poudaril, da je navzočnost bolgarskih železničarjev v Jugoslaviji in v naši beli Ljubljani še toliko pomembnejša spričo dejstva, da nam je delegacija prinesla tudi pozdrave bolgarskega prometnega ministra in generalnega direktorja bolgarskih železnic, kar priča, da zavzema združevanje ju-goslovenskega in bolgarskega naroda zme-
rom konkretnejše oblike. Nato srta goste pozdravila še dr. Brilej in dr. Bano. Vodja Bolgarov Tintarov se je za tako prisrčen sprejem posebej zahvalil še predsedniku inž. Rogliču. ki je bil tako ljubezniv, da je goste od Splita do Ljubljane seznanil z najvidnejšimi lepotami jugoslovenske zemlje. Na koncu je Tintarov vzkliknil veliki Jugoslaviji in z njim so vsi gostje trikrat zaklicali: »Hura«! Godba je intonirala najprej »Šumi Marica«, nato pa še našo narodno himno. —
Med živahnim pozdravljanjem in obnavljanjem starih poznanstev so odšli gostje najprej v kolodvorsko restavracijo, da si ob dobrotah iz priznane Majcnove kuhinje opomorejo od dolge težavne poti preko ovinkov in klancev, ki jih mora dolenjec premagati od Karlovca do Ljubljane. Popoldne so si v družbi ljubljanskih tovarišev ogledali zanimivosti mesta, nakar so se spet zbrali k skupni večerji v kolodvorski restavraciji. Jutri zjutraj odpotujejo proti Bledu — naša železniška uprava jim je dala na razpolago udoben voz I. in II. razreda — zvečer, ko se vrnejo, pa jim bo na vrtu kolodvorske restavracije prirejena j slavnostna večerja, ki se je udeleže tudi ' predstavniki vse naše oficielne in nacionalne javnosti. Bratom Bolgarom želimo najlepše bivanje med nami!
Ribniška dolina potrebuje vodovod
V suši se vse napaja iz umazanih potokov
Dolenja vas, 20. julija.
V Ribniški dolini se o marsičem debatira. kaj bi bilo treba storiti v korist dolini in prebivalstvu, a dejanja je malo. Zadnje čase se sicer opaža nekaj razgibanosti, ko je ljudstvo dobilo zaslužek pri preureditvi državne ceste iz Ribnice po vsej dolini do Dolenje vasi. Toda še marsikaj potrebujemo. Skrajni čas je že bil, da se je začelo temeljito popravilo te zelo prometne ceste, ki je važna za tujski promet in za prevoz velike množine lesa iz obširnih gozdov okoli Jelendola, Grčaric in Gotenice. Zlasti tujci so se pritoževali, saj potuje ravno skozi našo dolino vsak dan lepo število turistov na Sušak, na Jadran.
Važno vprašanje, ki mora biti rešeno v bližnji bodočnosti, je naprava modernega vodovoda. 0 tem se je že pred desetletji razpravljalo, storjeni so bili tudi načrti. Toda pri nas tako sadie počasi zori. Vodne naprave Ribniške doline, na kraškem terenu. so sila pomanjkljive. V suši usahnejo studenci in potoki, da je vode prav malo ali nič. Ob hudi suši je že kar nehigienično in nevarno izkoriščanje potočne vode za pitje, posebno v dolnjem koncu doline. Pretežni del dolnjih vasi je v poletnih mesecih preskrbljen s pitno vodo le za skrajno silo in še to z umazano vodo. Večina prebivalstva si sicer pomaga z vodnjaki, ki pa se ob pripeki hitro izpraznijo in je prepelje-vanje potočne vode za živino in ljudi na dnevnem redu. Ena najbolj potrebnih vasi. Lipovec, bo letos dobila velik, moderen vodnjak, ki bo zadostoval za vas. Kaj pa d ragie? Potoki, ki se poleti segrejejo do
25 stopinj C, služijo za kopanje številnim domačinom in izletnikom. Vsakovrstna umazanija iz hiš, dvorišč in gospodarskih poslopij pride v vodo in še bolj jo umaže živina, ki se tod napaja. Vsakovrstna umazanija se izliva v potočke, katerih voda služi v dolnjem koncu za uporabo v gospodinjstvu. To so skrajno nehigienične razmere!
Zato pa mora biti zgraditev prepotrebnega vodovoda v Ribniški dolini na srcu vsem. Morda bi se našlo veliko zajetje v vznožju Velike gore, v bližini Sodražice ali kje drugje, ki bi nudilo obilo čiste, hladne etudenčnice, s katero se ravno Velika gora na raznih kra";ih ponaša. Po vsej dolini, ki je nagnjena proti jugovzhodu, bi šla glavna cev. Omrežje samo bi lahko raz/delili v tri odseke. Najsevernejši, gornji del doline okoli Sodražice. ki ima le tu pa tam do<bro vodo, bi obsegal prece i šn j e število vasi. Sreimji del je okolica Ribnice ki si prav tako pomaga 7. vodn'aki in r mlačno vodo iz potoka. Zadnji del pa je Dolenja vas z okolico. Primernih vzvišenj zi rezervoarje je dovolj. Tako bi bile vse vasi preskrbljene z užitno, zdravo vodo.
Dolžnost odločujočih gospodov je. da ee pokrene akcija za gradnjo velepomembnega vodovoda čimprej. Ne odlašajmo s tem! Naši kraji so prav tako kraaki svet. sličen naši sosedi Suhi Krajini, kjer je stanje v pogledu pitne vode še bolj mizerno in seveda pomoč nujnejša. To se ie videlo v času prejšnjih ruš, ko so se pojavljale tam razne nalezljive bolezni. Upamo, da bo za S"-
Sokol v Zgornji Slški Je Imel v nedeljo javni nastop na svojem letnem telovadišču. Sokolstvo bele Ljubljane se je s lnkorporadjo sokolskih drufttev fie pomnožilo in šteje že veliko armado borcev za Tyrteve ideale. Kakor prejšnjo nedeljo na Viču, v Zgornji šlški Sokoli fie nikdar niso Imeli tako velikega obiska na svoji javni telovadbi kakor tokrat. Vsekakor je to znamenje, ki dovolj zgovorno priča, kam je usmerjena Ljubljana, posebno pa njena mladina. Pri javnem nastopu Slikarjev so se posebno Izkazale z lepimi vajami naraščajniee ln naraščajniki. Zgornja slika kaže članice, ko korakajo na telovadišče, in odlične nara&čajnike pri Izvajanju prostih vaj
ho Krajino naša Ribniška dolina prva na vrsti in da se bo dobilo nekaj milijončkov za prepotrebni vodovod. Zdravje naših vasi zahteva od poklicanih, da se zanimajo za to perečo potrebo. Dobra in užitna pitna voda je temeljna zahteva krajev, ki s 6vo-jimi krasotami kažejo bodočnost za razvoj tujskega prometa. Naravnih krasot je polna
Ribniška dolina. Z elektrifikacijo je mnogo pridobila. Gradnja ceste bo poživila promet, tovorni kakor osebni, poživljeno bo gospodarstvo, pomnožilo se bo število izletnikov za ogled Kočevske deželice kakor za pot preko naše doline na sinji Jadran. Zato je I tudi izgraditev vodovoda tako pereča, ki i kriči po takojšnji rešitvi.	—an.
Vzgoja čilih pokolenj na Jesenicah
Vzorno preurejeno športno igrišče SK Bratstva
Jesenice, 20. julija.
Gorenjska je v pogledu telovadišč, igrišč, kopališč in drugi športnih in higienskih naprav na prvem mestu, izmed vseh pokrajin Slovenije. Gorenjska sokolska društva imajo kar 15 lepo urejenih letnih te-lovadišč, na katerih se mladina pridno vadi in se pripravlja in razne tekme in javne nastope. Izmed vseh sokolskih te-lovadišč je najlepše in najbolj smotrno urejeno telovadišče sokolskega društva v škofji Loki, katero je bilo lani ob priliki zleta sokolske župe Kranj slovesno izročeno svojemu namenu.
Tudi v pogledu smučarskih domov in skakalnic prednjači Gorenjska pred vsemi drugimi pokrajinami države. Skoraj v vsakem primernem kraju je smuška skakalnica, na katerih so se izvežfcali najboljši skakači, na planinah pa so številna smučarska zavetišča, ki so jih zgradili smučarski klubi v zadnjih letih in katera nudijo prijateljem belega sporta v mrzlih zimskih nočeh prijetno, toplo zavetje.
Izmed športnih igrišč je sedaj najbolje urejeno igrišče SK Bratstva na Jesenicah. To je največje igrišče na Gorenjskem. Zemljišče je last Kranjske industrijske družbe, ki ga je dala pred leti SK Bratstvu za majhno letno priznalnino v najem, da si uredi igrišče za nogomet in za vaje v raznih panogah lahke atletike. Sledeč toku in potrebam časa in v prepričanju, da le zdrava, močna, trezna in odporna mladina lahko izpolnjuje teške naloge sedanjosti, je KID letos temeljito preuredil to veliko igrišče, da ustreza vsem zahtevam sodobne telesne vzgoje. Igrišče, ki leži skoraj sredi mesta, a vendar dosti daleč od prahu, dima in ropota, meri 100X65 m in je vnešeno v mestni regulacijski načrt, tako da bo dolea desetletja služilo svojemu namenu. Igrišče obkroža tekališče, dolgo 320 m, tako da se bo lahko hkratu tekmovalo v treh izmenskih tekih. Na vzhodni strani tekališča je 127 m dolgo ravno tekal išče, na katerem bodo tekme na 100 m in tek čez ovire na 100 m. Na zaoadnem delu igrišča pa je ravna proga 115 m. ki bo služila za finalne tekme v teku. Pred tribuno je doskočišče in nalet za skok v daljino, za troskok in skok ob palici v višino. Prostor za občinstvo je ločen od igrišča in tekališča z bariero, ki obkroža prostor s štirih strani. Na jugozapadni strani je prostor za vadbo nogometa. Na severo-zanadni strani pa sta urejeni dve tenišči.
Do igrišča je izpeljana nova, 6 m široka in 150-m dolga cesta, ki bo služila tudi za motorna vozila. Na zapadni strani igrišča je postavljena stalna, pokrita, 30 m dolga tribuna, ki ima 460 sedežev, 12 lož po 10 oseb in po eno ložo za reprezentante in novinarje. Projektant igrišča, tehnični uradnik KID g. Drago Cerar je pazil na to, da se je ohranila idiličnost lepega okolja in da je ustreženo vsem predpisom občine in potrebam sodobne telesne vzgoje. Tudi v higienskem pogledu ustreza igrišče vsem sodobnim zahtevam. Napeljan je vodovod, na razpolago bodo kopalnice s prhami in stranišča na izplakovanje. Ves prostor je obdan z 2.50 m visoko ograjo.
V	nedeljo 11. julija je bil na tem igrišču nastop sokolske župe kranjske, ki je sijajno uspel. V soboto dne 31. julija in v nedeljo dne 1. avgusta pa bo SK Bratstvo priredilo velik, že tradicionalni športni dan, ki bo brez dvoma pritegnil velike množice prijateljev sporta.
Zagonetna smrt šoferja DroSenika
Celje, 20. julija V nedeljo dopoldne je peljal 51-letni fv-toizvošček Alojz Drofenik iz Celja kntehe-ta dr. Hanželiča z avtomobilom iz Celja v ZTeče. V Zrečah je dT. Haraželič sporocril Drofeniku. naj ga počaka, ker namerava še peljati v Savinjsko dolino. Dr. Hanželič je od,šel po opravkih. Ko se je popoldne vrnil, je stal Drofenikov avtomobil na cesti, Drofenika Pa ni bilo od nikoder. Zato se je dr. Hnnželi? po7neie odpeljal 7, avtobusom proti Olju. Zvečer se je Drofenik vrnil ves pobit v Celje, a ni hotel nikomur povedati, kie je bil in kaj se mu je zgodilo.
V	ponedeljek dopoldne je postalo Drofeniku na treu T>red Celjskim domom slabo m se je zgrudil ne7.avesten. Preneljali so ga v bolnišnico. Tam nii ho,tel porakati zdravnika in je odšel domov. Popoldne se mu je stanje poslabšalo. Na vprašanja, kaj se _nra je z<rodilo. je spot trdovrntno molčal. Danes dopoldne pa je izdihnil v svo;em stanovanj« v Kovinarski ulici štev. 10 v Ga_ berju. Na preih in hrbtu ima podplutb, umrl pa je očividno zaradi notranjih po-škodlb, ki p je po vsej priliki dobil pri nekem pretepu ali napadu. Oblasti so uvedle preiskavo, da doženejo vzrok smrti m ugotovijo eventualne krivce.
Nasi na svetovni razstavi v Parizu
Pariz, 18. julija
Udeleženci julijskega izleta ZKD smo se odpeljali prejšnjo nedeljo s posebnim vlakom »Putnika«, kateremu smo bili pride-ljeni kot sicer povsem posebna skupina, na svetovno razstavo v Pariz. Pot preko Italije je potekla povsem v redu, edino na italijanski obmejni postaji Domodossoli so nas cariniki zadržali po nepotrebnem nad dve uri, in sicer, kakor smo pozneje izvedeli, zaradi nekega incidenta, ki sta ga v juniju povzročila dva Zagrebčana, ko sta potovala s posebnim vlakom »Putnika« in sta se pri reviziji nekoliko sprla s carinikom. Skoro tri ure smo se vozili po prelepih južno-švicarskih krajih, večinoma ob ženevskem jezeru. V Pariz smo prispeli namesto ob 14. šele ob 19. Vožnjo smo prestali vsi v najboljšem razpoloženju, ki ga je nekaj časa poživljal ceneni italijanski chianti. Vročina nas ni motila, ker je bilo skoro ves čas vožnje hladno, oblačno vreme.
Na kolodvoru v Parizu je našo skupino pričakoval prof. dr. Pretnar. Njegovemu veščemu in skrbnemu vodstvu smo izročeni ves čas našega bivanja v Franciji. Avtokar nas je zapeljal v hotel »Ideal« v 12. okraju, na aveniji Dusmenil 192. Sobe so sicer majhne, toda zelo udobne, s toplo in mrzlo vodo in z odlično postrežbo. Stanujemo po dve osebi skupaj, V veži je razglašen vsakodnevni razpored našega bivanja. Zajtrkujemo v hotelu, obedujemo in večerjamo pa v izvrstni restavraciji Le Rally na Kapucinskem bulvarju in to po karti, vštevši pijačo. Hrana je prvovrstna, zelo pestra in tečna, za večino udeležencev preobilna, gurmani pridejo na svoj račun! Na izbero je vsekakor pivo ali vino, pivo sicer nekaj slabše od našega, vino pa iz-Jxxrni bordójec, Stana jg> pijača je x Pa-
rizu razmeroma poceni. Iz hotela v restavracijo se vozimo z izredno praktično podzemsko železnico. Na prvi pogled je potovanje z njo komplicirano, v resnici pa povsem enostavno. Vožnja v restavracijo je vpoštevana za nas že v celotnem vplačilu.
Po dobro prespani noči smo pred hotelom zasedli velik, udoben avtokar, ki nam je zdaj na razpolago za ogled mesta in njegovih neštetih zanimivosti, senzacij in atrakcij. Doživeli smo že prvi dan redke in zanimive dogodke. Skupno s člani tukajšnje jugoslovenske kolonije in Društva prijateljev Francije, ki so pripotovali z istim vlakom kakor mi v Pariz, smo se ustavili pred spomenikom kralju Petru Osvoboditelju in Viteškemu kralju Uedini-telju. Tu je naša skupina v imenu ZKD položila krasen venec georgin in dalij s trobojnim trakom, delegat Društva prijateljev Francije prof. dr. Svetislav Petrovič pa je govoril srbohrvatski in francoski. Spomenik napravi na vsakogar, zlasti pa na poznavalca naših razmer in zgodovine, globok vtis. Misli so nam med kratko, učinkovito, prisrčno slovesnostjo uhajale na Oplenac .. •
V Parizu se mudi prav te dni rumunski kralj Karol in to priliko sta porabili naša in rumunska vojska, da se po odposlanstvu poklonita na grobu Neznanega vojaka ob slavoloku, Are de Triomphe, kjer večno plapola lučka, plamenček spomina. K slovesnosti je bila povabljena tudi naša skupina. Ta izredni dogodek je poglavje zase. Delegati rumunske ln naše vojske so položili krasne vence na ploščo groba Neznanega vojaka, in sicer za našo vojsko in mornarico načelnik generalnega štaba ar-mijski general Nedič ln divizionar Gližič, Id «ta ae PQ impozantnem paradnem aktu
republikanske garde vpisala v dato spominsko knjigo.
Po tej slovesnosti smo takoj pričeli z ogledom mesta. Se dopoldne smo bili v Invalidskem domu, ob sarkofagu Napoleona. Sarkofag je iz rdečega finskega porfirja. darilo ruskega carja. Po obedu smo si ogledali impozantno cerkev Madeleine, znamenito sveto kapelo, luksenburški muzej, Pantheon z grobnico številnih slavnih francoskih mož, r.otredamsko katedralo in cerkev sv. Štefana. Odpeljali smo se tudi na Montmartre. Dovolj je bilo nepozabnih
vtisov za prvi dan.
Naša družba je prijetna, smo skupaj znanci iz raznih krajev ožje domovine, zdravi smo vsi, razpoloženje siiajno, organizacija vodstva naše skupine je v splošno zadovoljstvo vseh nas. Za prisrčno domačo zabavo skrbi naš profesor Vinko iz Celja. Bali smo se izprva tega na videz strogega in sitnega gospoda: zdaj ga pa kar ne moremo pogrešati v naši družbi.
Naslednji dan — 14. julija — je bil narodni praznik, spomin na padec Ba stil je 1789. Ob 8. smo se odpeljali ob ogromnem navalu ljudstva s podzemsko železnico na Place de la Concorde, da na za nas rezerviranem mestu prisostvujemo reviji čet francoske vojske in mornarice. Z največjo težavo se zrinemo pri izstopu iz metróa skozi gnečo na določeni prostor. Kakor so pozneje poročali listi, je gledalo revijo nad en milijon ljudi. Točno ob 9. so otvorile revijo športne organizacije, vsem na čelu francoski telovadci. Sledili so posamezni oddelki vojske in mornarice in kolonijalnih čet, revijo pa so zaključili motorizirani in tehnični oddelki. Vsa ta dolga živa veriga je defilirala pred predsednikom republike g. Lebrunom. Silen vtis je napravila revija 600 avionov. letečih čisto nizko nad hišami. To je bila senzacija dneva. Ljudstvo je skoro neprestano prepevalo marseljezo. K sreči je bilo vse dopoldne vreme hladno, da
smo lažje izhajali in vztrajali nad dve uri stoje. Ljudje so plačevali za zaboje, da so vsaj malo lahko videli revijo, po 15 frankov, za razgled z okna pa po 100 do 200 frankov.
žal revija ni minila brez nesreče. Pilot Paulan je padel svojim bombarderjem zaradi defekta v motorju pri Pont de la Concorde v Seino. Vse je hitelo na kraj nesreče...
Obedovali smo na razstavnem prostoru, v restavraciji De Paris. Vse popoldne smo potem ogledovali pod vodstvom požrtvovalnega prof. dr. Pretnarja, svetovno razstavo, in to kolikor mogoče hitro in po vrstnem redu objektov. Absolvirali smo je-dva 11 paviljonov, in to v glavnem ameriške in afriške in nekaj splošnih, med njimi velezanimivega šolskega, novinarskega, poštnega, brzojavnega in telefonskega. V vseh teh zadnjih Jugoslavija ni zastopana, pač pa n. pr. Litva ... Večerjamo takisto na razstavišču. Potem prisostvujemo slovesni iluminaciji razstavišča in umetalne-ga ognja. Eiffelov stolp zažari ob pol 22. v stotisočerih žarnicah. Za njim vsi paviljoni, (le jugoslovenski paviljon je brez luči, tega si ne moremo razložiti). Nepozaben večer.
Razstavo je obiskalo, kakor nam je povedal dobro informiran Parran, samo ra narodni praznik pol milijona ljudi. Vstopnina je za osebo 6 frankov in je torej ta dan vrgla 3 milijone. Ce računamo, da pusti vsak udeleženec v paviljonih restavracijah. barih, na Eiffelovem stolpu in pri atrakciiah vsa i 20 frankov, dobimo prav če^no vsoto 10 milijončkov...
Po iluminacHi se ie odoe'^i del naše skunine n» Montrn-^rp. Hrugi ie hitel v varieté, tretji pa v hotel spat. Pomicine 1e namreč pritisnila vro^n*. — k?ko hitro smo si poželeli vsaj malo vetrčka izpod slovenskih planini	x _
vmTràrf fi vft-ì
Ä 5*8*. fr - tir
Domače vesti
•	Naii fa «rfkoriovalki Sokoli ter tel. garetti Junaki k Ojrtenc«. V ponedeljek j« odpotovala as Oplesac delegacija najših m češkoslovaških Sokolov ter bolgarskih Junakov. da počasti spomin kralja. AJekaan-drg Uedšnitelja. Boiganek« Junake zastopa, t« general Atanasov io polkovnik Ljstov, ceàkoslova&o Sokotetro pa dr. Jaroelav Vodička, ki j« tajnik èeéfco*lovaéke Sokol-ske xveze. Pred odhodom na Oplenac so delegacije obfckale sa Avali grob neznanega junaka.
*	Spomenik četniSbesra v« j vodi Kosti Vojaoriéa, ki j« bil organizator toplüke vstaje, bodo odkrili prihodnji mesec v rasi Grgiuru, tam. kjer «o vojvoda Vojnorjč jn tovariài padli v bori». Na granitni prratmdi, pod katero bodo uredili grobove vojvode m njegovih tovarišev, bo kip Koste Vojnovj-ča. Kip je delo kiparja Stijovida. Sredstva ja postavitev spomenika je zbral odbor, ki je bil ustanovljen v Ni&u.
športnik
pije ROGAŠKO SLATINO, ker mu očuva « v e ž o s t in prožnost telesa.
'/à ijuòtul yXatùia
♦ Dobrovoljski tisk na Jesenskem vele-fejmn. Ljubljanska sekcija JNU bo na jesenskem ljubljanskem velesejmu priredila razstavo slovenskega novinarstva- Na razstavi bo zastopan tu-di dobrovoljekj tisk-Zato potrebujemo-- letake, brošure, publikacije in tudi pisma, ki so jih pisali vojni dobrovoljci tovarišem in svojcem in ki vse-t ai je io poročila o važnih dogodkih, ki pa zaradi cenzure v takratnem času niso smola biti objavljena. Potrebni so nam vsi listi» ki so jih izdajali dobro vol joj Slovenci ali pri njih sodelovali, jih urejevali in pisali o Slovencih pri dobrovoljskem pok retti. Važne so tudi dobrovol.feke pesmi o dogodkih in raznovrstne anekdote, zlasti pa vse slike, (ne fotografije), risbe in karikature. Vse gradivo? važno za razstavo, pošljite do 5. avgusta 1937. sreski organizaciji vojnih dobrovoljcev v Ljubljani, ki jamči, da bo vrnila vsak dokument po uporabj nepoškodovan.
Povsodi
Lutz-peči
*	Jugoslovenski šumarji odidejo v češkoslovaške gozdove. Na povabilo župana mesta Brna bo kakšnih 20 naših gozdnih strokovnjakov ogledalo gozdno veleposestvo in srozdno gospodarstvo mesta Brna, potem pa še nekatera gozdna gospodarstva in gozdne naprave na Češkoslovaškem. Brnski župan bo goste sprejel v mestni posvetovalnici, nakar si bodo ogledali mesta visoke šole-šumarski muzej in znamenito jamo Macoho. Posetilj bodo gozdno posestvo visoke šumar-ske šole v Adamovu- gozdno veleposestvo mesta Brna, državno posestvo v Rasicah, gozdove v Stražnici, potem pa Krivoklat za-padno od Prage. Na povratku s5 ogledajo Trago. Bivanje v CSR bo trajalo 8 dni. Vsi stroški za osebo bodo iznašali 1.700 din-Izletnike bo vodil predsednik J5U dr. inž. Dragoljub Petrovič. Prijave je treba poslati na maslav JŠU, Zagreb, (Vukotšnoviceva ul. 2) do 4. avgusta, odhod pa bo 29. avgusta____
Pri ljudeh, ki cesto trpe na zapeki, zaradi cesar nastajajo vrenja v želodcu in črevesju, pospešuje se temeljito čiščenje celotnih prebavnih organov s čašico naravne »Franz-Josef ove« gren-čice, zaužite zjutraj na tešč želodec. Z uporabo »Franz-Josefove« grenčice se naglo odpravi plast z jezika, ki je nastala zaradi zapeke, ravnotako pa se tudi doseže bol jši apetit, ogi. reg. s w. is.
*	Ruska kapelica pod Vršičem. V nedeljo 2-5. julija priredi Ruska Matica tradicionalno romanje k ruski kapelici pod Vršičem. Odhod iz Ljubljane z izletniškim vlakom ob 6.. prihod v Kranjsko goro ob 8.27. Ob 11- bo v kapelici parastos za duše ruskih vojakov, katerih številni grobovi so raztreseni po tem lepem kraju Slovenije. Ruska Matica vabi k udeležbi na tem romanju vse v Sloveniji bivajoče Ruse in jugoslovenske prijatelje.
*	Dijakl-medicind, pozor! Ministrstvo vojske bo sprejelo letos v svoj internat 28 dijakov, ki bodo študirali medicino n» beo grajski univerzi. Prošnje je treba vložiti najkasneje do 5. septembra t. 1. na upravnika glavne vojaške bolnice (internat vo, jaških gojencev-medicincev) v Beogradu, prosijo la&ko maturantje j® pa akademiki do 4 semestrov študija v starosti od 18 do 22 let Razpis je na vpogled v občinskih pisarnah; v Ljubljani pa v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7 II. nadstropje.
*	Belokranjski dan priredi podružnica SPD v Črnomlju v nedeljo dne 1. avgusta v svojem domu na Mirnj gori. Na predvečer *e bo kuril pred domom kres ob godbi tamburašev. V nedeljo ob 10. uri maša, nato belokranjski narodni plesi, nastop pevskega zbora in godba na pihala. Pot k domu vodi s postaje Semič v dveh urah po dobro markirani poti. Osrednje društvo SPD v Liubljani vabi 6voje člane, da se v čim večjem številu udeležijo proslave v Beli Krajini.
*	Čebelarski tečaji v Južni Srbiji. Sifofcko pol jede lko društvo iz Br ograd a je poverilo zaslužnemu strokovnjaku inž. Milenkn Mi-loševni organizacijo čebelarskih tečajev v Južni Srbiji. Prvi tečaj je bil otvorjen v Pebru in ga obiskuje mnogo kmetov i« kraj« in širše okolice. Uspehi tega tečaja bo porok, da se bo čebelarstvo pod vodstvom dobrih strokovnjakov uspešno razvijalo v ju&no-srbskih krajih.
*	Dnevničarska mesta pri 0UZD so popolnoma zasedena in ne bo nobenih namestitev več. Novih prošenj za službo urad zaradi tega ne bo več sprejemal.
* Hoda nesreča nümde Francozinje na Pfttrfeah. S svojim zaročencem g. Poiitisom, sinom znanega gržke^a politika, je prišla letovat na Plitvice mlada Fiancozinja gdč. Vianet Oni dan je zaročenec svojo zaročenko fotografiral in mladenka se je, da bi bila slika bolj zanimiva, popela na neko drevo ob robu jezera. Veje pa so bile peperete in ko »o se zlomile, je nesrečna mladenka padla v jezero. Iz vode jo je refi] njen zaročenec, a nesrečno dekle si je pri padca na lom ilo hrbtenico in se ranilo tudi na glavi. Ponesrečenko so takoj odpremili v najbližjo bolnišnico v Korenico, a ker tam zdravniki niso imeli na razpolago potrebnih instrumentov za komplicirano operacijo, so telefonirali v Zagreto, od koder je še ponoči priapel znani kirurg dr. Budisav. ljevič Ranjenko so takoj odpeljali v zagrebški sanatorij, njen zaročenec Pa je že prej rad io telegrafski obvestil o nesreči nekega znamenitega kirurga v Stra-bourgu v Franciji Od tam so po ponesrečenko ro-slali v Zagreb veliko letalo za prevoz bol. nikov. Tako letalo je zdaj prvič pristalo na zagrebškem letališču.
VROČINA UTRUJA
okusna hladna Ovomaltine osvežuje in krepi telo ter omogoča, da ohranimo tudi poleti telesno svežost, potrebno za uspešno delo in razvedrilo.
PIJTE HLADNO OVOMALTINE !
Ljudski zavojček din 6.50 Mala škatlica . din 10.50
*	Trasa nove mednarodne ceste Solun— Skoplje se po enoletnem napornem delu dovršuje. Nova cesta bo vodila ob Vardarju in je zaradi tega graditev združena z velikimi težavami. Cesta bo vodila skozi romantične dele srbskega juga in bo igrala važno vlogo v turističnem pogledu.
*	Novi Sad bo reguliran. Novosadska mestna občina je razpisala natečaj za načrte mestne regulacije. Pri tem razpi&u tekmuje 13 projektantov. Vse razpisane nagrade znašajo 150.000 Din. Ker je rok natečaja potekel, bo zdaj posebna komisija predloge ocenila in potem razpisala vsa potrebna dela. Z regulacijo mesta bodo čimprej pričeli.
*	Novi grobovi. Včeraj je umrla v Leo-nlšču gospa Josipina Bahovcc, vdova po bivšem tovarnarju in trgovcu v Ljubljani, stanujoča v Streliški ulici št. 37. Pokoj-nica je bila vzorna mati svojim otrokom in dobrosrčna in ljubezniva družica svojemu možu. S skromnostjo in ljubeznivostjo Si je pridobila simpatije vseh, ki so jo poslali. — V žireh so pokopali g. Ivana Len-gerja. Pokojnik, ki je izdihnil star šele 45 let, je bil eden najdelavnejših 2irovcev, posestnik in gostilničar, predsednik gostilni-čarske in mesarske zadruge n občinski odbornik. Pokopali so ga v n ;o. — V Trbovljah je umrl v visoki . .osti 82 let g. Martin Pust - španc. Pokopali ga bodo danes ob pol 16. Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Mura ruši nasipe. Prebivalci občine Sv. Martin ob Muri so že več let prosili oblast-va za gradibo nasipov ob Muri, ki pri vasi Brezovac izpreminja svojo strugo ter poplavlja travnike in njive. Ko zaradi pomanjkanja kreditov prošnje niso bile uslišane, so se kmetje 6amj lotili dela in je več sto ljudi delalo brezplačno pod nadzorstvom strokovnjakov. Ni še dolgo od tega, ko so svoje delo dovršili in zavarovali obalo z močnim nasipom. Oni dan, ko so bili hudi nalivi, pa je Mura nasip poTu-šila in tako j,e bil ves trud zaman.
*	Smrt potomca SmaH age Čengiča. Ko so v okolici Skoplja delili posestvo nekega bega, je prišlo med nasprotniki do prepira in naposled do krvavega spopada, med katerim je bil hudo ranjen z revo!verskim strelom odvetnik Jusuf Zija Smailagič. ki je zastopal kmete, ki so se pravdali z begom. Odvetnik je poškodbam kmalu pod" legel. Smailagič 'ni bil doma iz Južne Srbije, temveč iz Gacka v Hercegovini in va_ trjuje se, da je bil direktni potomec Smail age Čengiča.
*	Poroka. Poročila sta se v Ljubljani gdč. Hilda Boškinova, sotrudnica v uredništvu »Jutra«, in g. Franjo Juvan, uradnik Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Poročil ju je šentjakobski župnik g. Janko Barle. Priči sta bili gg. dr. Orel, zdravnik v Litiji, in nevestin oče g. Anton Boškin, signalni mojster. Mladoporočencema, ki oba izhajata lz zavednih narodnih rodbin, želimo na njuni skupni poti v bodočnost mnogo sreče!
*	Vprašajte vašega zdravnika, — tudi on Vam bo priporočal redno uživanje domače povsem naravne »KOSTRIVNIŠKE« mineralne vode.
Žrebanje Državne razredne loterije
15* in Ì6. julija 1937*
Din 8.000.— št.: 15.799 Din 2.000.— št.: 24.816
Din 1.000.— Št.: 5.845, 10.859, 10.877,10.882, 15.709,15.724, 15.729, 15.758, 15.761,17.404,17.405, 24.840, 24-882, 33.014, 33.099, 46.119, 46.143, 46.172, 62.051, 89.853,89.875, 89.879, 89.882, 95.763
ZADRUŽNA HRANILNICA, Dalmatinova 6.
•	Jože Brade«ko na Vrhniki. Znameniti
vlomilec Jože Bradeško, ki je ves 6a», odkar je pobegnil iz zapora, pridno na delu po vsej notranjski in po bližnjih kraj h Gorenjske, se je, kakor kažejo vsa znamenja, v soboto ponoči pojavil na Vrhniki. Vlomilec se je splazil na dvorišče, ki loči lokale trgovcev Josipa Jernejčiča in Mihaela Mavrija. Na dvorišču ga je sicer z laježem sprejel domači pes. a nepovabljeni gost ga je hitro utešil z dobrim založajem salame. Vlomilec je razklenil mrežo v oknu in se splazil najprej v Jernejčičevo hišo. Vrata v trgovino je odprl z vitrihom in si naložil kup manufakture, perila, sardin in čokolade, obenem pa je iz predala pobral tudi okrog 1000 Din gotovine. Nato je vlomil še v Mavrijevo hišo. Tam je v trgovini našel aktovko, v katero je pobasal štiri fotoaparate, precej fotomateriala, nekaj jestvin in daljnogled. Jernejčič trpi okrog 9.000 Din škode, Mavri pa okrog 7000 Din. Orožniki so takoj zjutraj, ko so bili obveščeni o vlomu, začeli z intenzivnim zasledovanjem, a doslej še brez uspeha. Zadnji čas se je Bradeško potikal najrajši po hribih nad Polhovim gradcem, od koder je prirejal tatinske pohode v Poljansko in Selško dolino.-Ko so mu postala tla prevroča, se je zatekel v eno svojih skrivališč pod črnim vrhom, nato pa se je spet začel pojavljati okrog Vrhnike in Logatca.
•	Nad 30 nevarnih rlomilcev in tatov je spravila pod ključ v nekaj trinili beograjska policija. Med nevarnimi vlomilci, ki so zdaj na varnttm, je imel na;več uspeha »mož z leseno nogo*. Lukič, katerega Je zajela ljubljanska policija ter našla v njegovi leseni nogi za kakih 50.000 Din ukradene zlatnine. Pod krinko invalida in skromnega prodajalca kanarčkov je Lukič dve leti plenil stanovanja najbogatejših Beograjčanov, ko mu je njegova pomočnica Neža Mliparjeva od stanovanj preskrbela patentirane ključe, da jih je odtisnil in Pn-naredil. Ko so Lukiča in njegovo pomočnico razkrinkali, se je beograska policijn z vso vnemo lotila d*I3 ter zajela drugo vlomilce in tatove, ki niso imeli tako posrečenih vlomilskih in tatinskih sistemov kakor Lukič. Toliko uspehov kakor v zadnjih tednih ni imela policija v prestolnici že dolga leta.
•	Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in Skronlieno Derllo v najlepšo izdelavo. 3
Dolenjske Toplice
železniška postaja Straža-Toplice pri Novem mestu. Radioaktivno termalno kopališče. Sijajni uspehi pri zdravljenju revmatizma sklepov in mišic, bolezni živčnega sistema, ženskih bolezni, raznih težav v dobi mene, or-ganičnih motenj srca in krvnega obtoka, raznih poškodb, zlomljenih kosti i. t d. Izredno nizke sezonske cene: Za 10 dni Din 700.—. Polovična vožnja. Avtozveza iz postaje do kopališča.
Pojasnila daje uprava.
Iz Ljubljane
u— Viktor JeIočn«k pri Abrahamu. Krepak in zdrav praznuje danes v krogu svoje družine svojo 50 ktnico g. Viktor Je-ločnik, trgovec in gostilničar v Rožni dolini. Izhajajoč iz narodno zavedne in napredne družine, je bil on vse življenje mož kremenitega in poštenega značaja, ki ni nikdar klonil, čeprav so prišli nanj težki časi. Vselej in povsod je pokazal svoje ju-goslovensko in sokolsko prepričanje. Viški Sokol ga šteje med svoje ustanovnike. Od leta 1909. stoji neomajno in zvesto v so-kolskih vrstah ter še danes iniciativno sodeluje v društveni upravi in pri društvu za zgradbo Sokolskega doma, kjer je po-slevodeči podpredsednik. V letu 1S25 je bil izvoljem za. starosto in v tem letu je razvil Sokol svoj prapor, za katerega ima največ zaslug naš jubilant. Kakor j^ bil kot čebela priden in delaven v Sokolu, tako je uspešno deloval tu d i v drugih narodnih im človekoljubnih ustanovah. Več let je bil odbornik viške občinske uprave, kjer je deloval le za dobrobit občine. Svoje socialno čuteče srce je pokazal zlasti ob veliki povodnji leta 1926, ko je pomagal pri nabiralni akciji za bedne soobčane in tudi sam mnogo žrtvoval za lajšanje bede. Kot zaveden naprednjak je član k- o. JNS na Viču in njen podpredsednik. V svoji hiši ima naše napredne liste, tako je naročnik naš&ga dnevnika, odkar izhaja, »Slov. Narod« pa je že desetletja v njegovi hiši. Kakor je sam vzgojen v nacionalnem in sokolskern duhu, tako je s svojo družico go. Jerico vzgojil tudi svoje otroke, ki so vsi delavni člani viškega Sokola. Vrlemu narodnjaku in Sokolu Viktorju Jeločniku k njegovemu življenjskemu jubileju iskrene čestitke in sokolrki »Zdravo!«
Bolečine solnčnlh opeklin Vam odvsame TS0HAMBA Pil, koža porjavi ln se ne lušči. Bregerlja Gregoriö d. z o.a. LJnbljana, Prešernova 5.
u— Krajevna organizacija JNS za Mestni
trg ima svoj letni občni zbor v petek, 23. t. m. ob 20. uTj v restavracijskih prostorih pri Sokolu, I. nadstropje. Vabljeni vsi somišljeniki.
Dr. MERČUN
zopet redno ordinira
n— VJsok kredit Mestne hranilnice sale-ziancem- Na notico, ki sino io pod tem naslovom objavili v sobotni številki;, smo prejeli naknadno informacije, da gre prj obeh zemljeknjižnih zaznambah (saleziianska provinca in salezijanskj mladi nskj dom na Ko-deljevem) za jstj kredit- torej za eno in ne za dve posojili. Tudi je posojilo manjše od zaznamovane vsote 510.000 Din, ker se zemljiške vknjižbe v varstvo za eventualne neplačane obresti in stroške vedno vnesejo v višiem znesku- kakor pa znaša posojilo.
Kakor nima umetna »rila kakovostne lastno«ti čiste naravne svile, tako jih nima tudi navadna guma » primeri t mlečno gumo, iz katere ae izdeluje
PERMA TEX
HmjENSKA GUMA _ i i	rrn<
u— Današnji simfonični koncert, ki bo
ob 20. v veliki fllharmonifcni dvorani, izvaja največji in najmočnejši dijartd orkester Severne Amerike, šteje 70 dijakov-godbe-nikov, ki je vsak zase mojster na svojem
inštrumentu. 8 izmed njih je dobilo na tekmovanjih v Severni Ameriki prvo državno nagrado. V vsem novem svetu je orkester splošno znan in priljubljen, tako je n. pr. lansko leto nastopil v Chicagu v Stadionu, v katerem je bilo 120.000 poslušalcev. Dijaki- koncertanti so sinori češkoslovaških delavcev, ki delajo v Ameriki, organizirala pa sta jih 2 Poljaka, duhovnik Lah in dirigent Lesinskl. Zaigrali nam bodo naslednja dela: Liszt: Ogrska rapsodija St 2., Dvorak: Largo iz V. simfonije, Veroust: Koncert za oboo in orkester, Delibes: Balet iz »Copelia«, Verdi: Predigra k operi »Nabukodonozar«, Gurevič: Capricio, Čajkovski: Adagio in finale iz VI. simfonije, dalje 3 krajše stavke za orkester in Wag-nerjevo predigro k operi »Mojstri pevci norimberški«. Poleg tega še nekaj tipičnih ameriških skladb. Začetek koncerta je točno ob 20. Ker koncertirajo sinovi naših slovanskih bratov iz Amerike in ker orkester uživa v resnici prvovrsten sloves, vabimo. Prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
Predno odidete na počitnice all Vaš letni oadih se oglasite pri
Foto Touristu Lojzu šmucu
na Aleksandrovi cesti 8 — ali v podružnici Prešernova 9 — kjer dobite sveže filme ter 5 minut strokovnega pouka, da pravilno fotografirate oz. osvetlite Vaš film, ter napravite res lepe slike, katere so Vam v trajen spomin. Na počitnicah Vas postrežemo poštnoobratno.
Fotoaparat Vam posodimo brezplačno — le da kupite filme.
Cadet Box
vel. 4.5 x 6 s tremi filmi
samo Din 99.-
Se priporoča
Foto Tourist Lojze šmne
LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. 8, ali podružnica PREŠERNOVA 9.
u— Ceskoslovenskà, obec v Lublani upo-
zornuje své cleny na tradični »Ceskou poutV, kterou pofàdà Ceskoslovenskä Beseda v Kranji v nedéli, dne 25. července t r. o 15. hodiné v zàhradé p. A. Križnara v Straži-šču (jako lonského roku), — a zve všechny k učasti. — Znàmà obétavost a ochota kraftsk<fch krajanù zaničuje nejlepši zàba-vu, rov^ž tak i o občerstveni bude postarono. — Agitujte pro učast co nejhojnčjši! Využijte nedèlniho s niženčho jizdného (nedélni listky) !
u— pravilnik o Izpolnjevanju dekorativnih rastlin iz mestne vrtnarija. Mestno po-olavarstvo opozarja javnost na pravilnik o izposojanju dekorativnih rastlin iz mestne vrtnarije, sprejet na zadinji redni seji mestnega sveta. Po tem pravilniku so okrasne rastline namenjene le za dekoraci je v mestnih nasadih ter za prireditve in slavnosti mestne občine. Izjemoma se dovoli izposoja teh rastlin za prireditve državnih in samoupravnih uradov, za javne prireditve vsesplošnega namena ter socialne in karitativne prireditve, toda vselej le pod pogojem, da se te prireditve vrše brez vstopnine ali pa v primeru, da je čisti dobiček v celoti namenjen v socialne in karitativne svrhe. Dovoljenje za poso jo okrasnih rastlin daje predsednik mestne občine na podlagi kolkovane pravočasno vložene in utemeljene pro Sni», v kateri mora prosilec izjaviti, da mu je ta pravilnik znan. Prošnji je priložiti tudi izjavo, s katero se prosilec (društvo po svojih opofocmočenih zastopnikih) obveže, da bo rastline prepeljal tja in nazaj na svoje stroške ter da bo plačal vss stroške event 1 poškodb, če prosilec želi, da rastline prepelje mestna občina, mora hkrati s prošnjo plačati mestni blagajni 100 din kavcije, ki se obračuna po prepeljavi. Predsednik mestne občine po svojem svobodnem preudarku prošnji lahko ugodi ali pa jo odkloni, četudi obsega vs? pogoje, ki jih zahteva ta pravilnik.
KI N O
TEL. 22-21
UNION
„V E H A"
modni atelje — Nebotičnik VI. nadstropje — telefon 24-63,
ne dela do 23« avgusta
u— Kolektivna pogodba v pleskarski in sobeslikarski stroki. Pomočniki slikarske, sobof-likarske in sorodnih strok so že pred kakšnimi 10 mescei pričeli živakio gibanj-» za uveljavljenje kolektivne pogodbe. Njihovo prizadevanje pa je pri delodajalcih naletelo na precej močan odpor, nakar se je strokovna organizacija obrnila na mestno poglavarstvo, da posreduje v sporu. Te dni je končno prišlo do s|K>ra7ium,a in 15. t. m. je stopila v veljavo nova kolektivna pogodba, ki jo je podpisalo podjetij in strokovna organizacija v imenu 200 pomočnikov. Delovne razmere v pleskarski in sorodnih strokah so se z novo pogodbo znatno izboljšale.
u— Nesreče na cesti in v delavnici. Prometnih nesreč na naših cestah kar ni ne konca ne kraja. Včeraj so pripeljali v bolnišnico 31-letnega tovarniškega delavca Andreja Čantla z Grosupljega- ki ga je v ponedeljek popoldne jiodrl na cesti neki kolesar. šantel jc tako nesrečno padel da si ie zlomil levo ključnico.^ Med drugimi ranjenci je moral v bolnišnico tudi delavec Anton Hudež, zaposlen v Hrovatovi tovarni lanenega olia in firneža v Mostah, ki ga je včeraj ponoči stroj prijel za roko in mu jo izkvečil, in pa 10-Ietni delavec Draso Bre-gant z Jesenic- ki mu je v nekj ključavničarski delavnici vrgel stroj velik kos železa v obraz in ga nevarno poškodoval.
u— Dalmatinski krošnjarji med seboj.
V ponedeljek zvečer se je v znani gostilni pri Reininshausu v Šiški zbrala družbica dalmatinskih in bosanskih krošnjarjev, ki so pri kozarcu vina obravnavali razne prijateljske zadeve. A ko je beseda nanesla na vprašanje neke dediščine, se je na lepem vnel viharen prepir, od koder do spopada nj I-ilo daleč. Krepka skupina krošnjarjev je navalila na svoiega tovariša- 41 letneua Jaridro Krola iz Livna. Dobil je precej hude poškodbe po elavi in po životu. da se je s težavo zavlekel do šišenske stražnice, od koder so morali telefonirati po reševalni voz. njegove neprijazne tovariše pa 60 aretirali.
Vesela filmska komedija polna pristnega humorja
JUNAK DNEVA Heinz Rühmann	Gina Falkenberg
Predstave danes ob 19.15 in 21.15 uri
u— Vlom v trafiko. Včeraj ponoči so neznani vlomilci ob:skali barako trafikant-ke Marije Lagnove na Cesti H. št 3 ▼ Rožni dolini. Z njimi je izginilo več t^soč komadov zetskih, moravskih, ibar'kih in dravskih cigaret, pa večja količina znamk ln kolkov, da trpi trafikantka nad 4.000 Din škode. Tatovi se s tolikšnim blagom gotovo niso založili za lastno uporabo, temveč bodo skušali cigarete in vrednotnice spraviti v denar. Policija svari pred nakupom in prosi občinstvo, naj ji mmljive prodajalce prijavi.
Iz Celja
e— Molitve za bolnega patriarha Varnaro
so bile v nedeljo dopoldne v pravoslavni cerkvi sv. Save v Celju. V cerkvi se je zbralo mnogro pravoslavnih vernikov ter vojaštvo in oficirji s komandantom mesta g. polkovnikom Isom Nečakom na čelu. Prisotnih je bilo tudi mnogo nacionalnih ljudi rimsk-dkatoliške vere in starokaroii^ki župnik g. Jošt, Prei molitvami je svečenik er. Bulovan v lepem govoru orisal življenje, delo in zasluee bolnega patriarha Varna ve na cerkvenem in nacionalnem področju ▼ versko-moralnem. kulturnem in patrio^kem pogledu. Navzoči so se od?, val i po/ivy k melitvi g toplo željo, da bi patriarh Varna-m, preizkušeni propovednik bratske ljubezni in miru in odlični nacionalni delavec, kmalu ozdravel in vwl v slavo božjo in korist naroda zopet krmilo cerkvenega broda v s'voje roke.
e_ Uspele prireditve Društev kmetskih
fantov in deklet. Preteklo nedeljo »o Društva kmetskih fantov in deklet v cel>kem STezu v treh krajih manifestirali s svojimi prireditvami za čast in veljavo kmetskeea sela in sicer na Ljubečni pri C-eij-u, v &t. Juriju ob juž. žel. in Orli vasi pri Braslovčah. Kljub slabemu vremenu so bife vse tri prireditve dobro obiskane. Tekmi žanjic v Orli vasi, ki je bila na njivi g. Turka v Tr-navi. je prisostvovalo nad tisoč gledalcev. T» prireditve sta se udeležila tudi predsednik Zveze kmetskih fantov in deklet g. Tvan Kronovšek iz Ljubljane in tajnik pododlw>_ ra Zveze v Celju g. Aleksander Turnšek, ki sta v pozdravnih govorih poudarjala nujno potrebo organiziranja vsph kmetskih ljudi, zlasti pa mladine, ki se lahko s svojimi lastnimi organizacijami usposobi, da bo mogla kdaj sama. odločati o svojih zadevah.
e— Tri žrtve napadalcev. V ponedeljek je 25-letnega splavarja Jakoba Cerarja na Ljubnem napadel na cesti v vinjenosti njegov brat ter ga zabodel z nožem v hrbet in ca vrezal v levi prstanec. V soboto ro neki moški napadli 23-letnega delava Florjana Grahovarja iz Malega Tabora pri Huniu ob Sotli. pri čemer ga je eden izmed napadalec zabodel z nožem v čelo. Na Turnem pri Slivnici je neki moški napadel 2S-letneca brezposelnega čevljarskesa pomočnika Rudolfa Vugo in mu z nožem prerezal kite na levj roki- Poškodovanci se zdravijo v celjski bolnišnici.
e— Kino Union. Danes ob 1^.15. 18 W> in 20.30 velefilm t Kraljica Kristina? z Grp-to Garbo in tednik-
KINO METROPOL, prinaša dane3 ob 16.15, 1815 in 20.30 uri reprizo znanega filma »DKKLICA IRENA« — (Geraldina Katnikova).
Sz Mafff&fcffa
«— Razburjenje v Pekrah in Studencih. Ko se je neka 11-letna deklica, ki je nerla svojemu očetu v Studencih kosilo, vračala domov po poti, ki vodi med njivami proti pekram, je planil na njo iz zasede še neizsledeni moški srednje velikosti, ki je imel črne naočnike. Zavlekel je deklico v bližnjo njivo koruze, s katere je bil planil, ter izvršil nasilje. Totem je izginil po bližnjih njivah. Ubogo dekle se je v strahu in razburjenosti med potjo nekajkrat onesvestilo. Deklico so prepeljali v splož-no bolnišnico, studenški orožniki pa so uvedli strogo preiskavo, da se dožene, k '"o je neznani nasilni vampir, ki je po pcrcčiVh identičen z moškim, ki je v zadnjem času v bližini nadlegoval mimoidoče ženske. Pojav nasilneža im pohotneža je zbudil v Pekrah ki Studencih veliko vznemirjenje.
a^— Strela zanetila p«žar. Pri Sv. Andražu pri Velenju je zanetila strela ogenj, ki je vpepelil gospodarsko poslopje posestnika Martina Drea z veliko zalogo krme in poljskim orodjem, posestnik Drao trpi 75.000 din škode.
Vremenska poročila
Dozdevno vreme v julija po stoletnem koledarju
Dan je dclg 16 ur, 2 minuti in se do konca meseca skrajša za 56 minut
S. 21. Danijel
C. 22. Magdalena
P. 23. Apollnarij Sčip ob 13.45 S. 24. Kristina
N. 25. Jakob
P. 26. Ana
T. 27 Rudolf
S. 28. Viktor
C. 29. Marta
Č. 30. Julita Z. krajec ob 19.47 S. 31. Ignacij
od 11. do 27. zelo vroče in lepo, suša, le redkokje malo dežja
močno deževje oblačno, deževne
deževno
deževno
Poročilo Meteorološkega zavoda na univerzi
20. julija
Ljubljana 7. 762.2, 18.4. 88, Wl, 10, —- —; Maribor 7. 761.8. 18 0 90, NW2- O, —. —? Zagreb 7. 762.1, 20.0. 80, 0. 2. dež- 0.1; Beograd 7. 760.3. 20 0- 90 0- 10. dež, 4.0; Sarajevo 7. 761.4, 17.0. 95. O, 10. dež- 3.0; Skoplje 7. 759.1. 22 0 W2. 7- dež. 1.0.
Temperature: Ljubliana 29-0, 17.0; Maribor 29 0. 17.0; Zagreb 27.0. 17.0; Beograd 26 0, 19.0: Sarajevo 23.0, 16.0; Skoplje 32.0. 19.0; Split 26.0, —.
»JUTRO« št. 167
a— Konoert Ipavčeve pevske tape na M. Mariborskem tedna. Mariborskega tedna bi 5i skoraj ne mogli misliti brez koncertov in raznih kulturnih prireditev, ki so se v teku let zelo priljubile obiskovalcem. Tudi letos bo priredila Ipavčeva pevska župa dva velika vokalna koncerta v mestnem parku. Razumljivo je, da vlada med koncertnim občinstvom za to pevsko prireditev izredno zanimanje, saj bosta nastopila najboljša mariborska pevska zbora Jadranc in »Drava«. Koncerta sta predvidena za torek 3. avgusta in petek 6. avgusta ob 20. Program obsega pretežni del narodne pesmi, vmes pa bodo pevci zapeli tudi nekaj lepih umetnih pesmi. Oba pevska zbora bosta nastopila deloma skupno, deloma posebej. Skupni nastop bo vodil zborovodja >Ipavčeve pevske župe« gospod Albin Horvat, nastop pevskega zbora >Ja-dran« pa g. prof. Ubald Vrabec. Obiskovalcem VI. Mariborskega tedna se bo v teh dveh koncertih nudil izredni umetniški užitek in mnogo razvedrila, saj je program poster in obsega 20 pevskih točk.
a— Zasedba v >Snu kresne noči«. Kakor smo poročali, to v mestnem parku vpri-zoriena učinkovita Shakespearejeva drama kremne noč;«, ki io pripravlja režiser tr. Mjlan Kosič. Zasedba nam jamči, da bodo premiera in naslednje predstave uspele. Kot gostje bodr> sodelovali: odlična dram-.-ka prvaka Slavko Jan in Vida Juvanova iz Ljubljane v vlogah Lisandra in Hermije, dalje Josip Povhe v logi Šunje, TiLa velia-kova v vlogi Helene in Vlasta Sernečeva kot-Spak. Tezeja bo kreiral Crnobori, Egeja kralj- Pemetriia Blaž, Filosjtrata Türk- Smuka Povhe, Klopčiča Kosič. Tiska Harasto-Ncsana Dujcr, Trlico Standeker. Hipoii-t« Zakrajškova, Obcrona Verdonik in Titani io Rasbergerjeva- Plese sta naštudirali solistki eraške opero Anica Schiffermayer-jeva in Zita Saltarjeva. Premiera bo v sobo 'o 31. julija.
a— »Svetilnik« poživljen. Kakor smo poročali. ie državni srvet razveljavil svoje-časni odk>k banske uprave o razpustu - Svetilnik as v Mariboru, ki združuje ra-Tàrkovalce sv. pisma. V ponedeljek ob 7. rrvefer je bila 6- glavna skupščina mariborskega -Svetilnika«, na kateri je dose-
danji ter n»*vjtovy>ljeel predsedtaJk g. Dža-
monja izčrpno poročal o korakih, ki «o
bili storjeni proti odloku o razpustu društva. v svojih izvajanjih je naglašal fi-lantropsko delovanje raziskovalcev sv. pisma, ki bi zaslužilo vsestransko podporo. Pri volitvah so bili izvzemši podpredsednika E. Stropnika Izvoljeni vsi dosedanji funkcionarji z g. Džaanonjo na čelu.
a— Pri borzi dela iščejo za takojSnjö zaposlitev 2 restavracijski kuharici, 2 natakarici ter enega vrtnarskega pomočnika.
Iz Gornje Radgone
gr— Osebne vesti. Poročila sta se gdč. Zofka Lužarjeva, učiteljica v Slatini Radencih in načelnica tamkajšnje sokolske čete ter g. Ivan Kulčer> železniški uradnik v Gornji Radgoni. Bilo srečno! — Na postajo v Kranjski gori je bil premeščen železniški uradnik g. Ivan Kulčer. Zaradi mirnega značaja in družabnosti je bil splošno priljubljen ter si je v kratki doti službovanja v Gornji Radgoni pridobil precej prijateljev. V službj je bil korekten in vesten. Želimo mu na novem mestu enake priljubljenosti! — Upokojen je šef davčne uprave v Gorji Radgoni g. Ludvik Kline. Davčni izvrševalec g. Vodopivec Ignac je premeščen k davčni upravi v Ptuju. Ves čas svojega službovanja v Gornji Radgoni je bil član obmejnega Sokolskega društva.
gr— Strela povzročila precejšnjo sodo-Silno neurje zadnjih dni je povzročilo v tukajšnjem okolišu precej škode. V vinogradu Ivana Koratha v Črešnjevcih, kamor ie udarila strela, je bilo uničenih okrog 100 trsov. Strela je treščila isto noč tudi v strelovod hiše Oskarja Parterja v Policah. Razbi la je opeko in raarovala zid.
gr— Nočni požar. V nedeljo zjutraj okrog pol 2. je na nepojasnjen način nastal požar v mlinu Jakoba Bražka v Radvencih. Ker leži mlin v ščavniški dolini na precej skritem mestu, so požar opazili sosedje šele-ko so zu bi j,j zajeli že ves mlin- Lastnik trpi tem večjo škodo, ker je mlin nedavno opremil z modernimi novimi valjarji. V mlinu je bilo tudi mnogo žita, ki je deloma zgorelo. deloma pa zoglenelo. Ökodo cenijo na 50.000 din.
Kongres železničarjev v Splitu
Po počastitvi Viteškega kralja zbor v gledališču
Split, 19- julija
V nedeljo ob 7. zjutraj so se pričele zbirali množice železničarjev in brodarjev pred splitji^-im kolodvorom. Razpoloženje je dvignila splitska žel. godba, ki je z ve«elo koračnico prišla na kolodvor. Pričeli so se tudi zbirati društveni prapori, med ni im} ljubljanski. beograjski, splitski, sarajevski, su-l*>tiški ter pred kratkim posvečeni iz Cač-ka. Izpred kolodvora se ie razvil sijajen sprevod. Na čelu godba, krasen venec, prapori' predsedstvo centralne in oblastnih uprav, bolgarski železničarji, železničarji in brodarli ter ostalo občinstvo. V sprevodu je bilo 3000 ljudi.
Sprevod je šel od kolodvora do svetilnika Viteškega kralja Aleksandra I- na pomolu majorja Siojana. Ob spomeniku so se razvrstili železničarji, godba- občinstvo. Glavno mesto je zavzelo predsedstvo, pra-l>ori in bratje Bolgari. Pred spomenik je sfopil glavni tajnik Udruženja g. Bakič in ie v vznesenih besedah pojasnil pomen svetilnika, na čigar tla je stopil blagopokojni kralj, živ jn mrtev, vedno kot heroj. Primerjal ga je s carjem Dušanom- katerega so mrtvega prinesli zmagoslavnega domov. Marsikateremu so stopile solze v oči. ko se je spomnil turobnega dne kraljeve vrnitve j/ Marseiiles.
Oodba je nato zaigrala himno. Odposlanstvo ie položilo krasen lovorov venec in ga poljubijo. Godba je nato zaigrala tudi bolgarsko himno. Po t^i spominski svečanosti se je razvil sprevod po Strossmaierjcvi in Dioklecijanovi obalj do mestnega gledališka. kjer je bil kongres.
Oder je bil slavnostno okrašen. Parter, lože. galerija, vse je bilo zasedeuo. Godba ie zaigrala uvodno koračnico, nakar je kongres otvoril podpredsednik Petrovič. Prvi je pozdravil kongres zastopnik vlade g. ban-ski načelnik Stilinovi^, ki ie omenjal velik' Tarnen železničarjev za narodno gospodarstvo. Drugi je govoril zastopnik ministra prometa g. načelnik Vizin- Kot zastopnik mesta je govoril mestni svetnik g. Culič, pozdravliaioč železničarje v zgodovinskem Sn-liiu. Dalie je govoril predsednik bolgarskega železničarskega združenja g. Todo-
rov. Prinesel je pozdrave ministra bolgarskih železnic in bolgarskih tovarišev. Nazdra vil je našemu mlademu kralju Petru II. Sledil ie pozdravni govor predsednika splitske oblastne uprave UJNZB g. Slapničaria-Odposlane so bile vdanostne brzojavke Nj. Vel. kralju» kraljevskim namestnikom, ministru prometa, generalnemu direktorju g. inž. Naumoviéu- pomočniku gen. direktorja g. Senjanoviru. g. Cugmusu, upravniku pomorske m rečne plovbe, železničarjem CSR in Poljske. Prečitani so bili na to številni brzojavni in pismeni pozdravi, med njimi brzojavka od strani narodnega poslanca Lukačiča.
Poročilo glavnega tajnika Bakiča so kon-gresisti sprejeli z viharnim ploskanjem. Po poročilu blagajnika in revizorjev je bila sprejeta razrešnica s priznanjem upravnemu odbo ru. Mnogo odobravanja je žel govor g. Sab-Ijaka iz Zagreba, ki je stvarno orisal položaj železničarjev. Za njim je govoril g. La-nev iz Ljubljane. Naslednji govorniki so obravnavali delavsiko vprašanje, zakon o državnem prometu- povečanje staleža osebja stanje osebja pomorskega prometa, vprašanje dnevničariev, stanje progovneea delavstva, rečno plovbo in vse ostalo. Zakliuč-ni govor je imel g- Račič, k; je v imenu kongresa naročal osrednji upravi, naj spet pridobi odvzete odstotke plače iz leta 1935. in nov zakon o osebju državnega promela. Glavni tajnik je prečital vse referate, ki jih je kongres odobril in je sprejel novi poslovnik o podpornem fondu ter o organizacijskem fondu. Prečitana ie bila naslednja lista novega odbora: predsednik Gjurič, podpredsedniki Simončjo. Petrovič dr. Ma-rinič in Dimjč, glavni tajnik Bakič, ostala dva tajnika Priča in Babi<5, revizorji Trufu-novjč, Stok in Dragiš. Lista je bila soglasno sprejeta. Predsedujoči se je zahvalil vsem z željo, da se delegati opogumljeni vrneio na delo- Kongres je trajal od 9. do 13. Popoldne so se kongresi6ti podali na izlet v prelepi Trogir. Zvečer je bila svečana večerja na Bačvicah. V ponedeljek ie pot vodila na Hvar. Z najlepšimi vtisi so se delegati razšli z Jadrana, bolgarski bratje pa so se s Slovenci odpeljali v Ljubljano.
Bratje Sokoli na delu
Sokolska manifestacija v Zagorski dolini
Zagorje, 20. julija Pretekla nedelja je pokazala da vkljub tišinj. ki vlada v revirju, živi nacionalna zavest in sokolsko delovanje. Sokolsko društvo je priredüo na letnem telovadišču na Lokah svoj letni javni nastop. Pričakovali smo obilnega obiska, vendar tnko številnih gostov iz Litije, Šmarlna in Trbovelj se nismo nadejali. Krasna je bila povorka iz pred Sokolskega doma na Loke. Sprevod je otvorila konjenica pod vodstvom br. Deva iz Trbovelj. Z rudniško godbo in štirimi prapori je krenila ogromna množica s sokolsko armado do telovadišča.
Ob svi ran ju himne se je dvignila državna zastava. Sta ros! a br- Kolenc je orisal sokolsko delo, pozdravil goste, nakar so se vrsti-1p va je vseh oddelkov. Nastopajočih članov, naraščaja in dece je bilo 406. Višek zanimanja ie b'I nastop Trboveljčanov z vajami na konju pod vodstvom br. Deva. Trboveljsko sokolsko društvo sj je nabavilo nekaj konj. s katerimi izvajajo člani razne vratolomne vaje.
Res odlična sokolska prireditev je poleg goslov privabila tolikšno število domačinov, kakor še nikdar prej- Ves prostor je bil napolnjen. Z vsem zaupanjem lahko zremo v prihod njost. ko bodo pomnožene vrste izvršile tisto delo, ki si ga ie sokolsko društvo začrtalo v svoji petletki. Dostojna 6okolska manifestacija je bila zaključena z izredno usodnim moralnim in "motnim uspehom.
Lep nastop v Trzinu
V nedeljo 19. julija je imelo sokolsko društvo v Trzinu svoj letni društveni nastop. Društvo se je iz prvih skromnih početkov razvilo v prav močno edinico kamniškega sokolskega okrožja. Nastop se je vršil na lastnem letnem telovadišču. Nastopili so vsi oddelki z župnimi pro. stimi vajami, število nastopajočih je bilo kar zadovoljivo in sicer: moške dece 40, ženske dece 30, moškega naraščaja 15, ženskega naraščaja 15, članic 14 in članov 34. Na orodju so nastopile 3 vrite in sicer na
bradlji, drogu in na krogih. Posebno dobro so se odrezali Domžalci na krogih, kjer so pokazali nekaj prav efektnih in lepo izvedenih odskokov, številno občinstvo seveda nj štedilo s priznanjem. Pri nastopu je sodelovala sokolska godba iz Moravč. Oddelke sta za nastop vestno pripravila požrtvovalni načelnik čad Stanko in načelnica Ziherl Jelica. Prireditve se je udeležilo mnogo občinstva iz bližnje okolice, posebno iz Domžal, Mengša in Kamnika. Po nastopu se je razvila na telovadišču neprisiljena zabava ob zvokih moravške sokolske godbe.
Naša opera v Rogaški Slatini
Rogaška Slatina, 20. julija
V	soboto zvečer je slovenska opera pred mednarodno zdraviliško publiko dosegla nad vse časten uspeh. jSeviljski brivec?, vesela, melodiozna Rossinijeva opera, je vse prisotne navdušil. Solisti so bili večkrat burno aplavdirani pri odprti sceni in po vsakem dejanju. Zelo sta ugajala gdč. 2u-pevčeva (Rosina) in g. Janko (Figaro). Tudi. nedeljska predstava »Madame Butterfly« je nad vse pričakovanje odlično uspela. Ga. Gjungjenac je občinstvo naravnost fasci-nirala s svojim petjem in izredno lepim igranjem.
V	nedeljo zjutraj so se pripeljali iz Maribora naši vrli železničarji 300 po številu s svojo godto na pihala, ki šteje 30 mož. Godba je koncertirala zjutraj v parku in žela od prisotnih gostov za lepo izvajanje izbranega umetniškega programa burno odobravanje. Dirigiral je kapelnik železni-čarskega glasbenega društva gosp. Maks Schönherr, ki je že skoro 30 let dirigent !n ustanovitelj te godbe. Schönherr je tudi skladatelj in je zelezničarska godba v nedeljo izvajala pod njegovo taktirko njegovo rapsodijo in potpuri »Slovenska nedelja«. V zdravilišču, kakor vidimo, prirejajo velike glasbeno kulturne prireditve- tako da moremo trditi, da je ludi letos že poetala Rogaška Slatina majhno glasbeno-umetni-ško središče.
Gospodarstvo
Stanje Narodne banke
Zadnji izkaz Narodne banke s dne 18. t. m. ima nasproti stanju z dne 8. t. m. nastopne izpremembe:
Na strani aktiv je podlaga v zlatu v blagajnah narasla za 0.4 na 1653.0 milijona Din, a zlata, deponiranega v tujini, je neznatno padla na 31.5 milijona Din. Devize, ki se ne štejejo v podlago, so »e zmanjšale za 14.8 na 762.0 milijona Din, tem ko so se kovani novci in srebru in niklju dvignili za 5.7 na 406.1 milijona Din.
Skupna vsota posojil se je zmanjšala za
23.6	na 1597.9 milijona Din. Ostale postavke v aktivih so brez večjih izprememb z izjemo raznih aktiv, ki so se dvignili za
70.7	na 1358.9 milijona Din.
Na strani pasiv se je obtok bankovcev zmanjšal za 42.0 ra 5459.9 milijona Din. Skupna vsota obveznosti na pokazanje se je povečala za 70.1 na 2315.2 milijona Din; od teh so se povečale državne terjatve za 4.5 na 33.9, žirovni računi za 64.1 na 1283.2 in razni računi za 1.5 na 997.9 milijona Din. Tudi razni pasivi so porasli, in sicer za 10.3 na 328.0 milijona Din.
Obtok bankovcev in obveznosti na pokazanje znašajo skupaj 7774.8 milijona Din. Skupna podlaga s prišteto oficlelno premijo v znesku 28.5% znaša 2164.0 milijona Din in njej ustreza kritje 27.83%, a zlato v blagajnah s prišteto premijo v znesku 28.5% doseza 21.24.1 milijona Din in njemu ustreza kritje v višini 27.32%.
Sonce stoji v znamenju NIVEE!
Gospodarske vesti
= Jesenski vele*eiem v Leipziga je po
svoji sestavi nekaj drugega kakor pomladni. Tehničnega velesejma jesen j ne bo zalo pa bo gradbeni, na katerem bo razstavljalo 250 tvrdk. Na jesenskem velesejmu bo razstavljalo 5500 Ivornic najrazličnejših go'o-vih izdelkov. Posebna n red nosi za kupca bo v skrbni rzlerj kvalitet. Na velesejmu v Leipzigu dobj kupec tudj izčrpen pregled o produkcijskem programu nemške in srednjeevropske indrustrije gotovih izdelkov in zlastj o novostih, ki jih je na jesenskem velesejmu redno mnogo. V Leipzigu pričakujejo nad (iOOO evropskih in prekomor-skili kuncev, ki vsi iščejo v prvi vrsti no-vosli. Glavne težave za izboljšanje trgo-vinskopoliličnega položaja so žal zidovi, ki utesnjujeio osebni in blagovni promet preko mej. Velesejem v Leipzigu pa tudi v tem oziru olajševalno posreduje, ker so na njem možni neovirani stiki med producenti z vsega sveta.
= Gibanje turizma v prvih letošnjih petih mesecih. Po statističnih podatkih je doseglo število letoviščarjev v prvih petih mesecih letos 297.749 nasproti 284.717 v istem času lanskega leta. Jugoslovenskih letoviščarjev je bilo 229.367 nasproti 227.643 v preteklem letu, tujih pa 68.382 nasproti 57.074. Izmed tujih letoviščarjev je bàio letos največ Nemcev, in sicer 28.247 (lani 9370), Avstrijcev 11.143 (14.932), in čehoslovakov 7558 (10.574). Stanje letovi-ščarskih obiskov v juniju in juliju se je poslabšalo zlasti na južnem in srednjem Jadranu zaradi slabega vremena, deviznih težkoč in visokih cen. Kakor zatrjujejo, odhajajo Cehoslovaki zdaj po večini v Italijo, kjer je življenje cenejše. Turistični dinar ni opravičil nad, ki so se vanj stavile, če bi bil na razpolago tako klirinškim kakor neklirinškim državam sodijo, da bi to našemu turizmu zelo koristilo.
= Stanje našega kliringa z Grčijo. Na dan 16. t. m. je znašal saldo grško-jugoslo-venskih bonov v prometu 25.66 milijona drahem. Saldo naših blokiranih terjatev pri Grški banki je bil istega dne 28.78 milijona Din.
= NezaposJjenost v naši državi julija. Po poročilu osrednje uprave za posredovanje dela v Beogradu je junija iskalo za-posljenje pri vseh javnih borzah dela v državi 25.951 moških in 6261 žensk. Z nezaposlenimi, preostalimi iz prejšnjega meseca, se to število poveča na 39.094 moških in 10.054 žensk. Na koncu meseca Je ostalo nezaposljenih 8356 moških in 2902 ženski. V tem mesecu so bile pri javnih borzah dela ponudene službe 2557 moškim in 1799 ženskam. Od razpoložljivih služb so bile ponudene v teku meseca službe 2202 moškima in 1478 ženskam. Podporo je prejemalo skupno 9683 nezaposljenih oseb in izplačalo se je v to svrho 1.20 milijona Din. Dne 1. t. m. je bilo pri vseh Javnih borzah dela prijavljeno 9152 nezaposljenih moških in 3083 nezaposljenih žensk, skupno 12.235 oseb.
= Sodelovanje med angleškim in francoskim kapitalom v Jugoslaviji. Novo ustanovljena angleška družba Beshina Gold Mineš Limited s sedežem v Londonu, katere glavnica znaša 200-000 funtov, je sklenila dve pogodbi s frauco.-ko družbo Mineš de Bor in tri pogodbe z družbo Mineš de Zle-tovo. Vse pogodbe se nanašajo na skupno pridobivanje zlata v okolišu Zletova, kjer so bila odkrita izdatna ležišča zlata. Intenzivna eksploatacija se bo začela še letos. Angleška družba Beshina Gold Mineš Limited ima v Jugoslaviji še drusa zlatonosna ozemlja in namerava svoie obratovanje v Jugoslaviji razviti v velikem obsegu.
= Nafrt uredbe « sjlih je poslan gospodarskim organizacijam v mišljenje. Nedavno je gospodarskofinančni rdi or ministrov sklenil- da se načrt uredbe o šilih razpošlje gospodarskim organizacijam, da o njem izrečejo svoja mišljenja. Kakor zdaj poročajo- je kmetijsko ministrstvo načrt že razposlalo vsem zainteresiranim gospodarskim organizacijam z opombo, naj se mišljenja o uredbj pošljejo ministrstvu čim prej.
= Izdelan načrt nredbe o plačevanjn mestne takse na privatna prometna sredstva. Nedavno smo prinesli vest o načrtu uredbe o izrednem cestnem prispevku, ki ga je izdelalo ministrstvo za gradbe. Po tej uredbj bodo v bodoče lastnilki vseh vozil z žjvinsko vprego ali na motorni pogon plačevali izredni letni prispevek za rabo državnih in drugih cest. Zdaj je v ministrstvu za gradbe izdelan tudi načrt uredbe o plačevanju mestne takse za prometna sredstva v vseh mestih. Kaže torej, da bodo privatna prometna sredstva morda še v letošnjem letu obremenjena z dvema novima davščinama.
= Na razstavišču Mariborskega tedna ie delajo. Čedalje bliže smo otvorili VI. Mariborskega tedna, za katerega so priprave v polnem teku. V ponedeljek so začeli na •razstavišču Mariborskega tedna v Prešernovi ulici gradbena dela. ki vidno napredujejo. saj ie že postavljenih več šotorov. Nad sto rok marljivo preureja ulico vrt in Šolsko dvorišče v veliko razstavišče, kf bo po nekaj dneh oživelo kakor mravljišče. Pri-hndnii ponedeljek bodo zaprli ulice ob prostorih MT za promet, da bodo mogli dokončati še zadnja dela.
W NIVEA^ il CREME j
O /
To pomen ja: krasno vreme, da more porjaveti Vaša koža, ki ste jo okrepili z NIVEO. Izkoristite čim bolj sonce, izkoristite pa tudi čim bolj NIVEO! Ni boljše kombinacije kakor sonce in NIVEA, in sicer za Vaše zdravje, za krasno rjavo barvo in tudi... za Vašo denarnico, kajti...
NIVEA je vendar tako poceni!
Borze
20. julija
V ljubljanskem privatnem kliringu so avstrijski šilingi dalje malce popustili, in sicer so se trgovali po 8.53. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.49 in v angleških funtih po 238, med tem ko so se grški boni ponujali po 30. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani 12.67 (nasproti včerajšnjemu tečaju so se nekoliko popravili), v Beogradu 12.7133, in v Zagrebu 12.6550 (za konec avgusta 12.5250, za sredo septembra 12.54, za sredo septembra in sredo in konec oktobra 12.55 in za konec novembra 12.50).
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda notirala nekoliko niže, a zaključila se je neizpremenjeno po 407.50. Zaključki so bili še v šečerani Osijek po 200 in v Jadranski plovidbi po 379.
Devize
Ljubljana. Amsterdam 2398.16—2412.76, Berlin 1748.53—1762.41, Bruselj 732.45— 737.51, Curih 996.45—1003.52, London 216.11—128.16, New York 4318.51—4354.82, Pariz 163.27—164.71, Praga 151.64—152.74, Trst 228.20—231.28.
Curih. Beograd 10, Pariz 16.36, London 21.72, New York 436.25, Bruselj 73.50, Milan 22.9750, Amsterdam 240.55, Berlin 175.55, Dunaj 82.80 (82.10), Stockholm 111.95, Oslo 109.15, Kobenhavn 96.9750, Praga 15.22, Varšava 82.70, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Bukarešta 3.25. Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 407.50—408, 4% agrarne 50—51 (drobni kosil, 6%dalm. agrarne 75 bi., 7% stabiliz. 87 bi.. 7% invest. 90—91, 7% Blair 86 bi., 8% Blair 96—96.50; delnice: Narodna banka 7150 den., Gutmann 55—60, šečerana Osijek 195—205, Osiješka livarna 200 bi., Dubrovačka 370 bi., Trbovlje 225 den. Oceania 250 den., Jadranska plovidba 365—380.
Beograd. Vojna Skoda -408—408.50 (408.50—409), 4% severne agrarne 52.50— 53, 4% agrarne 52.25—52.75, 6% begluške 76.50—76.75 (76.75), 7% posojilo DHB 100 den., 7% Blair — (85.25), 8% Blair 95.75 bi. (95.25), PAB 198 den., Narodna banka 7150 den., 6% dalm. agrarne 75.50 bL (75).
Blagovna tržišča
2ITO
4- Chicago (20. t. m.) Začetni tečaqi: pšenica: za jul. 127, za sept. 127.1250, za dee. 128.75; turščica: za sept 110.75, za dee. 87.
-f Wlnnipeg (20. t. m.). Začetni tečaji: pšenica: za jul. 153, za okt. 144, za dee.
140.50.
+ Novosadska blagovna borza (20. t. m.) Tendenca prijazna, promet srednji. Pšenica, nova: baška 180—185, sremska in slavonska 179—184. baška ladja Tisa in ladja Begej 188—190. Oves: baški, sremski in slavonski 100—102.50 Rž: baška 155—160. Ječmen: baški in sremski 64—65 kg, novi 120—125. Tnrščica: baška in sremska 94—95, banatska 91—92. Moka: baška in banatska »Og« in »0gg« 270— 280, »2« 250—260, »5« 230—240, »6« 200— 210, »7« 176.50—177.50, »8« 122.50—125. Otrobi: baški. sremski in banatski, v ju-tastih vrečah 90—95, baški, v ju tastih vrečah, ladja 94—95.
X Budimpe&tanska termtnska borsa (20. t. m.) Tendenca prijazna. Promet živahen. Rž: za okt. 20.06—20.36, TurSčica: za sept. 12—12.02.
BOMBAŽ
-f- Liverpool (19. t. m.) Tendenca mirna. stalna. Zaključni tečaji: za Jul. 6.64 (prejšnji dan 6.69), za okt. 6.63 (6.68), za dee. 6.63 (6.67).
-f- New York (19. t. m.) Tendenca mirna. Zaključni tečali: za avg. 11.91 (11.92), za okt. 12.01 (12.02—12.03), za dee. 11.93 —11.94 (11.95).
Ali je cerkveni davek za šentpetersko župnijo v Ljubljani res potreben?
Ljubljana, 20. julija. Pred dnevi smo opozorili na namero g. župnika pri št. Petru v Ljubljani, da v sporazumu s pristojnimi instancami poskrbi za uvedbo obvezne cerkvene davščine, ki naj bi se na vsem področju šeotpe-trske župnije pobirala za obnovo župne cerkve, v nedeljo je »Slovenec« res prinesel že dva članka o zadevi, članka sta Izšla tudi v posetmem odtisu, ki ga je dal župnik raznestj po hišah. Drugi članek, ki je podpisan od župnika Alojzija Košmer-lja in cerkvenih ključarjev Ivana 2ana in Albina Zajca, sporoča:
Dne 18. maja ti. so s» zbraül pod vodstvom sresikega podnačelnika Počkaja zastopniki ljubljanske, dobrunjske, poljske in ježenske občine, katerih ozemlje deloma pripadajo šentpetrski župniji, in soglasno odobrili načrt, da se stroški za obnovo cekve krijejo po skupnih prispevkih vseh župljanov tako, da bodo hišni posestniki od svojih direktnih davkov prispevali po 10V« skozi pet let. Nad pol milijona dinarjev od vsote ki jo bo vrgla nova davščina. ,pojde za poravnavo starih cerkvenih dolgov, nekaj nad milijon pa se bo porabilo za obnovo cerievene zunanjščine in zakristije, za dopolnitev orgel in za obnovo fasad župnišča ln cerkvene hiše- Danes šteje šentpetrska župnija že nad 26.000 župlja-nov, a ko se bo začela cepiti — v Mostah tn v Zeleni jaimi se že na to pripravljajo — bo izvedba načrta postala nemogoča. Vernih faramov, ki bi cerkvi nakloniti večje zneske, šentpetrska župnija nima. Nekaj malega se nabere v puščico in cerkvene nabiralnike, parkrat v letu so cerkvena darovanja, nekaj malega prinesejo pogrebi, tako da je imela župna cerkev lami okrog 75.000 Din dohodkov. Toda vsi ti dohodki gredo za tekoče izdatke, ker je mnogotera služba božja precej draga. V celem je potrebna vsota 1,732.000 Din, ki na>j jo prinese davek.
Temu poročilu in načrtu, ki ga je zasnoval župnik s ključarjema, naj dsnes dostavimo samo nekaj drobtinic. P red 10 letj je pokojni župnik Petrič dal prvo pobudo za podobno konkurenčno obravnavo, kakršna se je Zdaj vršila za obnovo cerkvene zunanjosti. Takrat Je šlo za plačilo novih zvonov in za nabavo novih orgel- Iz pisma, ki ga je t edam ji generalni vikar, pokojni prošt Kalan, poslal velikemu županu, povzemamo ,da je šentpetrska cerkev nabrala za nove orgle do takrat 176.000 Din. že takrat si je šentpetrski župnik prizadeval, da izposluje uvedbo obvezne davščine, kakršno je zdaj uveljavil njegov naslednik. Ker je pri vodstvu mestne občine njegova zamisel naletela na precej močan odpor, se je stvar močno zavlekla. Pomeje je župnik svoje prvotne zahtevke (za zvonove 123.271 Din, za orgle pa 369.966 Din) znatno znižal in je zahteval za orgle samo že 120.000 za zvonove pa 130.000 Din. Mestna občina je opozorila bansko upravo, da se po zakonu stroški za gradnjo'in vzdrževanje katoliških cerkvenih in nadarbinskih poslopij in za nabavo cerkvenih potrebščin, ki »e ne dajo kriti na kak drug mačin, lahko krijejo tudi z uvedbo davščina, katere pa so
nekatoliki oproščeni. Mestna oböina j» zahtevala tudi vpogled v cerkveno gospodarstvo, a župni urad je ta predlog zavrnil, češ da je za upravljanje cerkvenih dohodkov odgovoren samo škofijskemu Ordinariat«. Ker tako ni prišlo do sporazuma, je šla vsa reč za nekaj časa ad acta, dame« pa ss pojavlja pred javnostjo v še mnogo večjem obsegu.
Pri tej priliki nas starejši Sentpefareki župijani opozarjajo na svetel priantr pokojnega župnika. Malenška, kako je on znal gospodariti s cerkvenim imetjem. Leta 1895. je potres hudo poškodoval notranjščino cerkve. Po dolgem se je razpo-čil ves obok, omet je padel na tla» piščall je vrglo iz orgel, stene so dobile široke raizpoke, srednji zvon se je zrušil iz tečajev- župnik Malenšek pa je cerkev dvignil iz razdejanja z lastnimi sredstvi. Slavne HimmelstUrmerjeve freske na oboku je dal res ta vri rati po devih švicarskih slikarjih, Athornu in Minimi, izmed katerih Je prvi prejemal po 8, drugi po 5 goldinarjev na dam in imela sta več mesecev 4ela. Župnik Malenšek je vse svoje imetje žrtvoval za cerkev.
Pod Malenškovim naslednikom, že tudi pokojnim župnikom Petričem so se začeli kupičiti dolgovi, čeprav je imela cerkev tudi v novejšem času mnogo velikodušnih dobrotnikov. To je tem bolj čudno, ker je moral biti župnik Petrič vendarle dober gospodar, saj si je od svojih osebnih dohodkov prihranil toliko, da Je Ob svoji smrti zapustil sorodnikom skoro 150.000 Din premoženja.
Toda kljub nepovoUbenw gospodarstvu premoženje šentpetrske cerkve tudi danes ge ni tako na psu, da bi bilo treba za njegovo rešitev uvajati davščine. Na Viču ima župnija bogat, pet oralov obsržen goZd, v Trnovem parcelo 6269 kv. metrov. Naj cerkveno predstojništvo odproda nekaj tega sveta, pa bodo njegovi račuitl kmalu uravnovešeni. Uvajanje novih davščin pa bo upravičeno naletelo na odpor, ki cerkveni in verski stvari v šentpetr-skem predmestju nikakor ne bo v korist.
Žaganje v pljučih
Kodanjskim zdravnikom je uspelo, da so rešili življenje 171etnemu mizarskemu učen cu, kj ga je v njegov} delavnici zgrabila naprava za vsesavanie žagovine in ga potegnila v veliko posodo za žaganje. Ko so ga pripeljali v bolnišnico, so ugotovili, da so mu pljuča napolnjena z žagovino in lesnimi drobci.
Zdravniki so sj znali pomagati. Poslali so hitro po sesalnik za prah in čez dve ;n pol uri so iz fantovih dihalnih organov iz-sesali nič manj nego 250 večjih jn manjših lesnih drobcev. Med temi drobci so bili takšni- ki «> merili celo 2 in pol centimetra v dolžino. Osem dni so uporabljali za tega p«<*ient« vsake tri ure sesalnik za prnh in po preteku tega časa so mu pliu-ča tako izčistili, da njegovo življenje nj več v nevarnosti«

ssm^mf teso 2L EIL WL
To so kitajski ženski bataljoni smrti
Smrt izumitelja Marconija
Brez našega Nikole Tesle ne bi bilo Marconijeve slave
I
Včeraj zjutraj je v Londonu umrl v 64. letu svoje dobe, zadet od srčne kapi, slavni senator Guglielmo Marconi, ki ga svet pozna kot izumitelja brezžične telegrafie in telefonije.
Marconi se je začel že v svojem 17. letu baviti s poskusi prenašanja znakov s pomočjo elektromagnetičnih valov, katerih eksistenco je dokazal angleški fizik Maxwell in ki jih je pozneje eksperimentalno potrdil nemški profesor Hertz. S temi valovi se mu je 1895. prvič posrečilo prenašati Morsejeve znake med angleško obalo in nekim otokom v Rokavskem prelivu. Z znatno ojačenimi aparati se je 1. 1902. posrečila Marconiju prva brezžična zveza čez Ocean, in sicer med postajama Poldhu na Irskem in St. James na Novi Fundlandiji. črka S je bil prvi brezžični znak, ki je prišel čez Ocean, že poprej, 1897., je Marconi ustanovil v Londonu skupno z velikimi angleškimi električnimi družbami »Marconi-jevo brezžično telegrafsko družbo«, ki se je kasneje razvila v ves svet obsegajoč koncem, ki ima danes skoraj monopol v prometu po podmorskih kablih in po etru.
Ali je bil Marconi res velik znanstvenik in izumitelj, ali pa samo spreten organizator, ki je znal vsako novost na polju brez-žičništva prijeti od prave strani in ji pripomoči do tiste veljave, ki jo sama po sebi ima., o tem bo odločila zgodovina. Dejstvo je, da je Marconi smotreno združil v svojih aparatih anteno, ki jo je izumil ruski prof. Popov, koherer (električno uho), ki ga je napravil Francoz Branley in pa in-duktor, s katerim je eksperimentiral prof. Heinrich Hertz. Navzlic temu pa tudi s to aparaturo ni imel posebne sreče, in ko je po l. 1900. izvedel za velikanske uspehe, ki jih je v brezžičnem prenašanju znakov dosegel naš rojak Nikola Tesla, je na tihem posamezne bistvene sestavine svojih brezžičnih naprav opustil ter jih zamenjal s Teslovimi iskrišči in transformatorji, opustil pa je tudi kratke valove in se je po-eihmal posluževal Teslove metode prenašanja na dolgih valovih. Brez našega Nikole Tesle nedvomno ne bi bilo Marconijeve slave.
Po vojni, ko so radijski amaterji odkrili, da se kratki valovi širijo z majhnimi energijami na dokaj večje razdalje od dolgih, se je tudi Marconi iznova lotil proučevanja kratkih valov in posrečile so se mu kon-
strukcije anten, s katerimi se dado ti valovi usmerjati, da se nalik pramenu iz žarometa vržejo tjakaj, kjer jih hočemo sprejemati. S tako usmerjenimi valovi je Marconi 1. 1926. vzpostavil brezžično zvezo z Avstralijo, kjer je o priliki razstave v Sydneyu s pomočjo brezžičnega signala prižgal električne luči.
Marconi je bil po očetu Italijan, njegova mati je bila Irka. L. 1905. se je oženil s hčerjo lorda Inchiquina. Ta zakon je bil pozneje razveljavljen, k čemur je pripomogla posebno papeževa intervencija. — 1925. se je Marconi vnovič oženil. V tem času pa je uredil papežu posebno brezžično postajo v Vatikanu.
L. 1929. je bil Marconi povzdignjen v markija ter imenovan za člana kr. italijanske Akademije. Marconi si je skupaj z nemškim pionirjem na polju brezžičništva Braunom delil tudi Nobelovo nagrado iz 1. 1909.
Kitajska je zaradi zadnjih dogodkov na Dalj-ìem vzhodu mobilizirala svoje
prebivalstvo proti japonskemu poseganju v kitajsko posest. Kitajci so formirali posebne bataljone smrti, Id so sestavljeni deloma iz žensk. Pripadniki teh bataljonov so prisegli, da se bodo v slučaju vojne z Japonci borili za svojo domovino do zadnje kaplje krvi
Bankovec z lepilom
Na originalen način so v j£asi.bourneu na Angleškem pojasnili tatvine v neki ibanki. V tej banki so že dalj časa opazovali, da izginjajo bankovci višje vrednosti iz določene blagajne. Izginjali so na skrivnosten način in zaman je bilo vse prizadevanje, da bi prišli tatu na sled- Končno 30 v tisto blagajno položili bankovec, ki je bil namazan s posebno močnim lepilom. Ta metoda je razkrinkala tatu, ki ga je doletela smola, da se mu je bankovec prilepil na roko in ga ni mogel več odlepiti.
Guglielmo Marconi
Grob kralja ljubezni iščejo
Kje leži pokopan nesmrtni pustolovec Casanova ?
Pustolovec ljubezenskih dogodivščin Jakob Casanova je bil v zadnjih letih svojega življenja arhivar grofa Waldsteina v Duh-cavn na Češkem. Umrl je 1. 1798 in eo ga pokopali v kraju njegove smrti. Natančnega počivališča nemirnega diona Juana pa še danes ne poznajo. Eni pravijo, da ležijo kosti Casa nov e v grajskem parku, drugi trdijo, da so pustolovca pokopali na pokopališču ev. Barbare, ki so ga pred 46 leti tudi spremenili v park.
Na pokopališču sv. Barbare stoji kapelica, na kateri stoji tablica z napisom: »Jakob Casanova, roj. v Benetkah 1725. umrl v Duhoovu 1798.« Oba kraja, kjer baje počiva Casanova, so že večkrat natančno preiskali, posebno na pobudo iz Italije. Bene-
ISče se državna himna
Albanska vlada je razpisala nagrado v znesku 120 funtov šterlingov za albansko diižavno himno. Doslej se je oglasilo s kompozicijami več skladateljev, ki pa niso še bili deležni priznanja pri vladi v Tirani. Podoba je, da je z narodnimi himnami velik križ, kajti že pred leti so razpisale natečaje za slične himne vlade Kanade, Švice, Turčije in Avstralije, doslej pa se nj našel niti en Skladatelj, ki bi napisal nekaj ustre-zajočega za te države.
Nepretrgan ameriški polet
Ameriški pilot James Mattem napoveduje za sredino avgusta nepretrgan polet iz Oaklanda v Kaliforniji čez Severni tečaj v Moskvo. Z gorivom se bo založil v zraku nad Fairbanksom v Aljaški. če bo le mogoče, bo letel sam, če pa to ne pojde, bo vzel s seboj robota za pilotiranje. Mattem se pripravlja na podvig z dvomotor-nim strojem Lochkeedovega tipa. Konstrukcija tega. stroja stane nad sto tisoč dolarjev.	.
Postani in ostani član Vodnikove dri
ški rojaki »kralja ljubezni« bi naimreč radi iprenesli kosti največjega dona Juana vseh časov v domovino. Zato so zdaj vnovič začeli kopati in iskati grob Casanove. Identifikacija baje ne bo težka, saj pravijo, da imajo natančne podatke o njem. Casanova je bil visok 170 con. Na smrtni postelji so bile čeljusti pustolovca brez zob, desna roka pa kaže v nadlehtjn pošikoilbo, ki jo je dobil v nekem dvoboju. Lobanja Casanove se odlikuje po poševnem čelu in bo tiudi pomagala raziskovalcem pri ugotavljanju, je li prava ali ne.
Z ladjo in letalom k porodnici
Znani filmski igralec Raymond Massey, Ki deluje ta čas v Hollywoodu, je prejel iz Londona brzojavko, da pričakuje njegova žena, ki živi tam, v nekoliko dneh veselega dogodka. Umetnik pa igra baš sedaj glavno vlogo v filmu »Hurikan« in mu je težko ostaviti delo. Vendar se je obrnil do producenta Samuela Goldwyna s prošnjo, da bi mu dal nekaj dopusta.
Goldwyn je nato odredil, naj se izdelajo najiprvo prizori, v katerih Massey nastopa, ostale slike pa^se bodo izdelale "pozneje. Sedaj dela Massey z največjo vnemo noč in dan, da bi mogel čim prej na pot v Anglijo. Zagotovil si je že prostor na ladji, pa ni verjetno, da bo dospel še pravočasno do njenega odhoda v New York, če bo ladja ostavila Ameriko prej nego on, bo potoval za nijo z letalom in se preselil nanjo na odprtem morju Tako upa, da bo dospel vendar še ob pravem času v London.
SO tisoč milj daleč s kanujem
V	Pariz je prispel kanadski poročnik George Smyth, najboljši severnoameriški vozač s kanujem. Ze trideset let se poročnik Smyth bavi s tem športom in se lahko ponaša s temi. da je s svojim čolničem pre-veslal skoraj vse veletoke na svetu.
Svoje spretnost; se ie naučil naravnost od Indijancev. V svojih mladeniških letih se je vozil čisto sam v severnoameriške indiiamske rezervacije, kjer se je seznanil z vsakovrstnimi sposobnostmi rdečekožcev. Naučili so ga posebno tehnike, kako se je treba s kanujem voziti po deročih vodah. Do danes ie prepotoval na ta način že 50 tisoč milj. V Pariz je prišel, da bi sj ogledal svetovno razstavo- potem pa se bo vozil s svojim čolnom po francoskih rekah in jezerih-
Sin in pravnuk rojena na isti dan
V	Marasu v Anatoliji so imeli te dmi nenavaden družinski dogodek. Trgovec Ahmed Halah je postal na isti dan oče in praoče. Ahmed Halah, ki šteje 57 let, ima že 24 sinov in hčera, 26 vnukov in 3 pra-Vnuke Od obeh dečkov, ki sta zagledala sedaj luč sveta, je prvi sin ene njegovih vnukinj, drugi pa je sin njegove tretje žene, ki šteje 33 let. Halah je zelo ponosen na to, da je med Turki, ki imajo največ potomcev.
Balon zgorel, Piccarci rešen
Ogenj in svinčenke so pokončale grozd balonov da se je mogel raziskovalec vrniti na zemljo
Znani raziskovalec stratosfere), prof. Avgust Piccami je prošle dni startal v Roche-stru (Minnesota, USA) .in se je dvignil z balonom v višino 3500 m Nenadoma pa je nastal v balorau ogenj. Pogumni raziskovalec je imei srečo in se je rešil. Pristal je v Landimgu v državi Jowa, kakšnih 120 km od Rochestra.
Novi Piccardov ballon je bil zamišljen tako, da bi ga nosilo 2000 malih balončkov. Z njimi se je hotel raziskovalec stratosfere pozneje dvigniti do višine 32 km! Pri neuspelem poskusu pa ni prof. Piccard privezal vseh 2000 balončkov, marveč samo 80. Nanje je pritrdil svojo gondolo.
Vsak izmed balončkov prof. Piccarda je rmel 120 cm premera in vsi so bUi povezani v ogromen grozd. Start je bil srečen, kazalo je, da bo tudi polet potekel ugodno. Pri startu se je zbrala velika množica ljudstva, ki je raziskovalca burno pozdravljala.
Po kakšnih 18 km vožnje v zraku je skušal raziskovalec pristati, vendar ni mogel doseči, da bi se balončki z gondolo polagoma spustil-, k zemlji. Veter je zanašal balon kar naprej. Proti deseti uri dopoldne je plaval grozd balonov nad Landingom.
Nenadoma je tedaj švignil iz grozda balonov svetel plamen. Slišati je bilo tudi pokanje, ki si ga razlagajo tako, da je Piccard sam streljal v balončke, da so se razpočili. Kmalu nato je gondola pristala na tleh. Udarila je na zemljo na farmi posestnika iMabtena. Piccard je bil zelo pobit in ni ho-
Prof. Avgust Piccard
tel dati nikakega pojasnila o katastrofi.
Pri konstrukciji »balonskega grozda« je vodila Piccarda m:sel, da bi se povzpel ▼ še večje višave kakor doslej. Zato je napravil poskus z 80 balončki. Ostal je 6 ur v zraku in je uničil balončke samo zaradi tega, da se je mogel živ in zdrav vrniti med ljudi.
125 tisoč dolarjev
odškodnine za ženo
Tast mora plačati zetu odtujitev lastne hčere ...
Anne Cannon, hči newyorikega milijonarja Cannona, si je vtepla v glavo, da se mora poročiti s svojim prijateljem iz mladih let. prekupčevalcem z zemljišči Bran-donom. Njen oče pa ni hotel ničesar slišati o tej poroki in zgodilo 6e je to. kar se po navadi dogaja v Ameriki v takšnih primerih: hčj je pobegnila iz očetove hiše in se vendarle poročila s svojim izvoljencem.
Njiju zakon je bil spočetka srečen- sčasoma pa je prišlo med zakoncema do nesporazumov. Anne se je zopet vrnila v očetovo hišo in Brandon je imel mnogo razlogov za mnenje- da je oče Cannon tisti, ki ščuva svojo hčer proti njemu. Odločil se ie na kratko in tožil svojega tasta, da mu odtujuje ženo.
Sodniki so se posvetovali pet ur, potem so sklenili, da je Cannon kriv in da mora plačati svojemu zetu 50.000 dolarjev odškodnine za ženo, razen tega pa še 75 000 dolarjev kazni. Mister Cannon se je samo malo nasmehnil- ko je poslušal to razsodbo in njegovj odvetniki so takoj ukrenili vse potrebno, da bi prišla stvar pred vzklicno sodišče. Med obravnavo pred tem sodiščem je Cannon izjavil- da je njegova hči kmalu spoznala- da s svojim možem ne more živeti in sj je zato želela ločitve. Toda sodniki so verjeli mlademu Brandonu, da je samo tast povzročil ves nemir. Zato so milijonarjev priziv zavrnili in potrdili prvotno sodbo, po kateri mora plačati 125.000 dolarjev.
Ruska polarna odprava v nevarnosti
Ruska odprava na severnem tečaju poroča, da so 6e ob južnem robu njene plavajoče ledne plošče sedaj prvič, odkar so - zgradili taborišče, nakopičile ogromne mase ledu. To ledovje se dviga v višino do osem metrov. Doslej v taborišču še niso občutili, da je ledna plošča zadela ob te mase-ker je plošča izredno velika in težka. Odprava pa je iz previdnosti uredila stražno službo, da bi pravočasno ukrenila vse potrebno za primer, če bi v plošči nastale kakšne razpoke.
Polkovnik Adam Koc
Če strela udari
v dežnik
Na Moravskem so imeli zadnje dni huda neurja. Tako je pregnal neki naliv delavce z njive, da so se zatekli vedrit na dvorišče nekega kmeta.
Ko je naliv ponehal in so se hoteli vrniti na polje k svojemu delu, so odkrili na vaški poti trupli dveh deklet. V bližini trupel je ležal na zemlji raztrgan dežnik.
Pozvali so takoj zdravnika, da bi dognal vzrok smrti. In izkazalo se je, da je dekleti zatekla nevihta na polju. Bežali sta domov in na begu je v starinski dežnik udarila strela. Dežnik je namreč imel konico iz kovine. Mrtvi deklici šta imeli hude opekline po obrazu. Uhane v uhljih obeh deklet je strela popolnoma zverižila.
Na polkovnika Adama Koča, voditelja poljske nacionalne javnosti, Je bil te dni izvršen napad, ki se pa ni posrečil, ker je bomba predčasno eksplodirala in raztrgala atentatorja samega na kose
Sezija teniškega sporta je tu!
V Curihu sta se pomerila na tenišču te dni švicarska prvakav belem sporto» Boris Manev in gdčna Monika Aubinova. Fotograf ju je M v trenutkih» bi zahtevajo od igralca ves «ipoj
Julij —avgust
70.— dinarjev
dnevni pension z vsemi kopališkimi taksami. — Direkten vagon iz Ljubljane ob 8.00 zjutraj pride v kopališče ob 14.18 pop.
Zahtevajte obširne prospekte od UPRAVE
RADENSKEGA ZDRAVILNEGA
KOPALIŠČA SLATINA RADENCI (pri Mariboru)
NAMESTO ANEKDOTE
V družinsko kopališče je prišla dvojica, ki nj najela kabine in se je slačila diskretno, kolikor je pač šlo, na zeleni ruši. Mož, o katerem se ie izkazalo, da si je bi>l kopalno obleko oblekel že doma, je odložil suknjič, čevlje, hlače. Ostal je v srajci jn si odpenjal ovratnik. Med to proceduro ga je ošinila spremljevalka s kritičnim, nezadovoljnim pogledom. Končno pa je dejala: »Tone- ne spodobi 6e, da se vedeš tako nespodobno pred vsemi ljudmi. Odloži vendar že srajco.«
VSAK DAN ENA
»Prosim, ali ne bi mi hoteli odrezati majhnega kodrčka? Rad bi z njim podražil svojo zaročenko ...«
K-----— ^ {»Everybodys weekly«)
»JUTRO« E TS? ^
■priCafeBüi
6fc=* 7
SreSa. 2T. OT. 1937.
Kultur ili presiedi
Naše umetnostne zadeve
I z razgovora s slfkarfem Ivanam Vaupotičem
lüden izmed predstaviteljev slovenskega slikarstva Ivan Vavpotič je pravkar zaposlen z večjim delom: v vevških tovarnah pripravlja tri velike slike v olju, ki prikazujejo delo v papirnici. Poezija dela, energija zdravih, krepkih teles, slikarski problemi strojev v obratu, skratka: kos izrazito sodobnega in stvarnega življenja, to ga trenutno najbolj zanima.. Dovršena je že stenska slika na suho v Trgovski akademiji, ki upodablja prihod Argonavtov v naše kraje: prvi stik prebivalstva sedanje Ljubljane z grško civilizacijo. Dovr-šitve čaka velika portretna slika, ki pri-
kazuje sejo, na kateri je bila ustanovljena Trgovska akademija; na nji so nekateri znani obrazi iz ljubljanskih gospodarskih krogov, če omenimo še Levarjev portret in ilustracije, ki jih naš mojster pripravlja za Cerkvenikovega »Ovčarja Runa« v izdaji Mladinske matice, ni pregled njegovega- najnovejšega dela izčrpan.
—	Ne pozabite dostaviti, — mi je dejal z glasom, v katerem je bilo malo ironije in malo melanholije, — da moram slikati tudi Madone.
S tem je prof. Ivan Vavpotič sam odkril prvo vprašanje, ki sem si ga bil zapisal na listek med svojimi papirji in ki mu ga še nisem pokazal. Sedela sva, kakor se za Slovenca spodobi, v eni tistih prijetnih ljubljanskih oštarij, kjer najdeš vedno kakšnega kulturnega delavca z in njim kakšen problem in kakšen spor. Zaprla sva se bila v majhno, snažno sobico in se spustila v pogovor o vprašanjih slovenske likovne umetnosti.
Hotel sem torej najprej vprašati: Kakšen je položaj slovenskega umetnika, a Ivan Vavpotič mi je bil prišel nasproti z opazko, da mora slikati tudi Madone. Poudarek ni v Madonah, marveč v glagolu morati.
Umetnik in občinstvo
—	Glejte, — je dejal po kratkem premisleku — vsa tragika našega umetnika in njegovega odnosa do občinstva je v tem, da mora skoraj slehern umetnik slikati kič, če hoče živeti. Položaj je še neugodnejši zaradi tega, ker se dandanes občinstvo več ne obrača s svojimi željami naravnost do umetnika, marveč mora umetnik slikati za trgovca z umetninami, kar pomeni škodo za občinstvo in za umetnika. Naši javni krogi bi morali razmišljati, kako naj se omogoči domačim umetnikom tako življenje, da jim ne bo treba proizvajati kiča. Skoraj 80 odstotkov vse tvorne energije gre dandanes za delo, h kateremu umetnik najpogosteje nima pravega umetniškega odnosa. Naš narod se bo samo tedaj umetnostno dvignil in obogatil, ko bodo lahko umetniki po svoje ustvarjali. . .
Pripravlja se akademija v Ljubljani
Omenil je »javne činitelje«: kaj neki pripravljajo le-ti za našo umetnost?
G. Vavpotič je odvrnil:
—	Pravkar pripravljajo v Beogradu zakon o umetnostnih in glasbenih šolah. Sedaj je v teku akcija, da dobimo tudi v Ljubljani umetnostno akademijo. Nedavno smo imeli pri g. banu sestanek, na katerem sta b:.la tovariša šantl in Kost pooblaščena, da ob sodelovanju Tratnika in mojem pripravita osnutek za bodočo umetnostno akademijo v Ljubljani. Le-ta je v zvezi z ustanovitvijo posebne šole za umetno obrt, ki naj bi delovala pod umetnostnim nadzorstvom akademije. Drug korak naprej bo osnutek Umetniškega svèta; osnutek pripravlja za jesen Ivan Zorman. Umetniški svèt naj bi bil širša, na pol službena organizacija vsega našega likovno-umetnostne-ga življenja; tu naj bi se obravnavala vsa načelna vprašanja naše umetnosti, predvsem pa vprašanja naše udeležbe na razstavah v tujini in vprašanja velikih domačih razstav.
Razstave v Parizu in Rimu
Vpletel sem v razgovor pariško in rimsko razstavo: dve bolestni točki naše umetnostne aktualnosti.
—	To samo potrjuje potrebo Umetniškega svèta. Ce bi bili imeli tako instanco in če bi le-ta pravilno delovala, se ne bi moglo zgoditi, kar se je bilo zgodilo y primeru Pariza in Rima. Obe razstavi sta bili zaukazani od zgoraj in improvizirani z nedopustno naglico. Glede razstave v Parizu je organizacija beograjskih umetnikov poslala v Ljubljano svojega pooblaščenca z navodilom, da naj se je tudi mi ne udeležimo. Vzroki so tehnični in delno načelni ter nimajo ne v primeru Pariza ne v primeru Rima nič skupnega s kakršnimkoli političnim nerazpoloženjem. Dejstvo je, da odločilni krogi v Beogradu poznajo umetnike samo tedaj, ko jih potrebujejo za tujino. Toda reči bi bilo treba pripravljati vsaj pol leta in ob skrbnem sodelovanju umetniških organizacij. Naše društvo se je solidiziralo z beograjskimi in zagrebškimi umetniki, izvzemši 2—3 dezerterje« in nečlane, ki so razstavili na lastno pest. — S temi reprezentativnimi razstavami je sploh križ. Predvsem je napačno, da je pri nas evidenca in izbira poverjena eni sami osebi; odtod enostranost. Z druge strani je načelno zgrešeno, da vabijo imenoma umetnike, namesto da U 'izbirali
umetnine. Vabljenje po imenih je dopustno drugod, ne pa pri nas, kjer nimamo evropsko priznane umetniške hierarhije. Za našo reprezentanco bi največ zalegle rea izbrane umetnine, ne pa imena, ki jih — razen Meštroviča in še koga — itak nihče v Evropi ne pozna. Za Slovence je poleg vsega važno tudi to, da imamo povsod svoj žiri in svojega aranžerja. Rimska razstava je imela slovenskega aranžerja in je baje denarno dokaj uspela. Glede te razstave mislim tole: Sleherno kulturno zbližanje med narodi je samo tedaj uspešno, trajno in plodno, če se pripravlja od spodaj navzgor, ne pa narobe; pravilno bi bilo, da bi nas povabile italijanske umetnostne organizacije, kakor bi potem naše lahko povabile italijanske umetnike.
Ekspopanzija naše umetnosti
In sem vstavil vprašanje: Ali ne stremi sleherno umetnostno življenje po neki ekspanziji? Kam naj se obrne slovenska likovna umetnost? Kaj mislite o sodelovanju s Srbi in Hrvati, s Češkoslovaško, z za-padnimi deželami?
Mojster se je zamislil ln odvrnil:
—	Takoj po vojni smo imeli splošno organizacijo jugoslov. .likovnih umetnikov, ki je izprva kazala obilo življenjskega vzgona. Zadnje desetletje so se odnosi za-čudo ohladili in opažamo medsebojno odtujitev. Nekatere organizacije so prenehale obstajati. Lahko vam povem, da se kažejo znaki izboljšanja: začele so se nove organizacijske vezi na sindikalni podlagi in za 16.—17. oktobra t. 1. pripravljajo kongres teh organizacij v Ljubljani; tu se bodo. sestali pri skupnem delu umetniki iz vseh treh naših kulturnih središč. Razpravljali bomo zlasti o vprašanju bodočih skupnih razstav v inozemstvu. Težnja po skupnosti nedvomno obstoji, vendar je jasno, da moramo Slovenci ohraniti svojo idejno in snovno samostojnost. Govore pa tudi že o možnosti skupne razstave z Bolgari v Pragi. Zanimalo vas bo, da je Italija izrazila željo po jugoslov. paviljonu v okviru beneškega Bienale; voljni so nam odstopiti tudi zemljišče. Načrt je nedvomno lep in vabljiv, toda za izvedbo je treba sredstev. Za sedaj je pomembno že to, da bodo naši umetniki že prihodnje leto zastopani na beneških razstavah; naš g. dr. Windischer se upravičeno zavzema zlasti za udeležbo slovenskih umetnikov.
Sodobna slovenska umetnost
Odtod sva prešla z g. Vavpotičem k nekaterim načelnim vprašanjem domače umetnosti. Kaj sodi o sodobni umetnosti in o svaritvah naše mlade generacije?
—	Sodobnost, sodobnost — je rekel prof. Ivan Vavpotič — nenomer slišimo, kako nekateri naglašajo to besedo. Toda, prosim vas: kaj je v umetnosti sodobno? Izkušnje nas uče, da je šele z neke časovne oddaljenosti mogoče dognati stil določene dobe; v- ostalem je pa sodobno vse, kar se v sodobnosti ustvarja. V umetnosti ne priznavam mladih in starih, marveč samo umetnike in neumetnike, dobro in slabo. Nedavno je razstavil eden naših najmlajših slikarjev Bizovičar slike, ki bi lahko spričo njih proglasili starega Jakopiča za avantgardista. Sodobnost se izraža v raznih oblikah in stilih; kakor rečeno, bo šele čas pokazal, kateri med temi »-izmi« je bil njen najpristnejši izraz. Glede »mladih« menim, da je med njimi več zelo močnih talentov, žal da se preveč gibljejo v nekem začaranem krogu. Pod tem krogom, mislim : pariški recept, tendenco in pravilo" fa presto! Prav zaradi tega »fa presto»« imamo tolikšno povoden j umetnin in odtod tudi dobršen del naše umetnostne miaerije. Večina naših nadarjenih naraščajnilcov se šola v Zagrebu, a ondotna akademija jih malce prehitro pušča v zrelo življenje. Vrlina naših »mladih« je, da imajo ton in kompo-zitorne sposobnosti, v risbi, v proporcijah in tehnično so pa precej pomanjkljivi. Vsa zadnja leta opažam na domačih in inozemskih razstavah, da naše slikarstvo v primeri s kiparstvom očitno zaostaja. Kiparstvo se res kvalitativno poglablja in dobiva vedno bolj svoje lice, predvsem pa kažejo kiparji solidno tehnično znanje. Zlasti mlajši: Pirnat, Zdenko Kalin, Putrih, Kogov-šek razodevajo poleg močnega talenta tudi neko dovršenost: to niso več umetniki, ki bi se »lovili«. V ostalem bi pa želel, da bi slovenski umetniki, če hočejo ustvariti res domačo umetnost, zaupali samo lastnim ečem in naj bi si ne natikali ne nemških ne francoskih očal.
Kaj pa kritika?
Odtod sva šla še k kritiki, in mojster Vavpotič je izjavil?
—	Naša umetnostna kritika je premalo aktivna, zgane se zgolj ob priliki kakšne razstave in po navadi še tedaj zelo pomo. Slovenski kritiki gredo mimo nekaterih pojavov, kakor da jih ni, medtem ko druge pretirano hvalijo, čeprav so komaj povprečnega značaja. Umetnostna kritika naj bi pospeševala vso našo estetsko kulturo; se borila zoper naraščajoči diletantizem, odkrivala in napadala kičarijo, sploh: izživljala se tudi izven razstav. Opaziti je, da naši vodilni umetnostni kritiki ne poznajo dovolj metierja, zato so njihove kritike usmerjene v ocenjevanje smeri, ne pa vrednot. Imamo izrazito stilno kritiko, toda stil vendar ni še vse!
Knjiga in ilustracija
Se to vprašanje je bilo treba načeti, dasi so vprašanja kar sproti rasla in je bil že čas postaviti zapik. Torej — sem vprašal odličnega ilustratorja »Desetega bratac — kako je pri nas z ilustrirano knjigo?
—	Tako je: marsikaj, kar so njega dni izvrševali likovni umetniki, so v naših dneh prevzeli arhitekti, ki prav nas predvsem skrbe za knjižno opremo. Slikarjev se spomnita samo še Mladinska matica in Slovenska matica (Pirnatov Don Kihot!). V dobi impresionizma bi lahko bili v zadregi za ilustratorje, kajti ilustrator mora biti dober risar. Dandanes imamo že lep kader dobrih risarjev (Tratnik, oba Kralja, Pirnat, Jakac, Gaspari, Pengov, Sedej, Justin, M. šubic, Mih«lič in drugi). Tako bi imeli vse pogoje za ilustrirano knjigo. Vzrok, da je umetniško ilustrirana knjiga pri nas redka, je najbrž finančen, kajti take knjige bi Wie še dražje. Je pa dobro in prav, če mislimo na kulturo ilustrirane knjige, ki bi nas zlasti zunaj dobro repre-zan tirala. Predstavljam al umetniško ilu-
Nemara U lahko javna Institucij* dajala v ta namen založnikom posebne subvencije, kajti tu hI ilo res za našo kulturno reprezentanco.
Tako — aadaj sva pa imela že dovolj teh zadev, vprašanj ln načrtov — oba, umetnik in njegov interviewist.	—k».
"zapiski
Ln?. Poijndno-znanstveni ibemik» 10. ive «ek. Te dni «o izšle tn nove knjige Goriške Matice> ki se službeno imenuje Unione Editoriale Goriziana: Poljski pripovedniki v Pfevodu Ivana Lesiaka, proza Boga Vrem-ca >Le hrepenenja« in 10. zvezek zbornika »Luč«. Medtem ko se k prvima knjigama še vrnemo, opozarjamo za danes na 110 strami obsegajoči zbornik, ki je že sam vreden zanimanja in pozornosti slovenske kulturne javnosti. Dobršen del zbornika (36 strani) zavzema študija Iva Drena o Ivanu S. Turgenjevu. Pisec prikazuje (večidel na podlagi starejših virov) življenje velikega ruskega pisatelja, nato pa označuje v posebnih poglavjih novelei povesti, romane, pesmi, igre- pisma in spomine ter kaže, da jma Turgenjev v piscu ne 6amo iskrenega častilca, marveč tudj razgledanega poznavalca. Znanstveno tehtna in obilno dokumentirana je razprava Ferda Plemiča >Beneška ljudovlada in njeni slovanski polki«, ki na.s seznanja z doslej še malo obdelanim sodelovanjem južnih Slovanov, predvsem Slovencev in dalmatinskih Hrvatov. v službi Serenissime (prim- Pahorjev roman (»Serenissima«). Naša zgodovinska ve da bo lahko samo pozdravila poskuse podrobnega raziskavanja nekdanjih stikov našega naroda z Italijo in njenimi državami, izmed katerih so bile zlasti Benetke važne za našo zgodovino. — F. S. objavlja »Nekaj spominov na Frana Erjavcas in med drugim omenia> da so njegove telesne ostanke nedavno prenesli na novo goriško pokopališče, kjer pa so pokopani brez prejšnjega (Gregorčičevega) napisa. — Silvester Škerl je prispeval pod naslovom »Pisatelji in knjige« kritični pretres nekaterih leposlovnih publikacij Goriške matice' Goriške Mohorjeve družbe, Luči in Sigme. Največji del zavzemajo v tem vešče jn sveže spjšanem referatu povesti Frana Bevka, ocenjeni so pa tudi nekateri spisi Slavka Slavca, Damira Feigla in Janeza Rožen-cveta.
Gostovanja tujih gledališč t Parizu. V
prihodniih dneh gostuje v Parizu sloveči moskovski Hudožestvem teater s svojim celotnim ansamblom, med katerim so sama velika imena sodobnega ruskega gledališča. To gostovanje bo nedvomno velik dogodek za kulturni Pariz in za tuje otčin-etvo. — V začetku tega meseca je gostoval v Parizu (Thea t re des Champs-Elysees) ansambl dunajskega Burgtheatra. Gostovanje je obsegalo dva večera in je imelo lep uspeh.
Nova knjiga V. W. Foersterja. Nemški filozof in pedagog, tudi v naših pedagoških krogih dobro znani prof. Fr. W. ^perster je izdal v založbi Vitae Novakae v Luzernu 517 strani obsegajoče knjigo »Europa und die deutsche Frage«. V svojem novem obširnem spisu razglablja ta miroljubni mislec mnoge probleme^ ki so v zvezi z da-
Mfejtn potata jem Evrope, rfagfl pa s obnovo nenrikega militarizma. Na nekom mostu pravi: »Nedvomno drugi narodi niso nič boljši od nemškega, tqda njih napake in pregrehe so na drugih področjih. Novonem ska pregreha je oboževanje vojne, brezpogojna vera v nasilje prezir do mednarodnega prava |n do »strahopetne miroljubnosti« — prav s to svojo slabostjo je Nemčija zakrivila svetovno vojno- O tem ne m<fre biti najmanjšega dvoma za ljudi, ki im» je res stalo do resnice in ki poznajo predvojno Nemčijo ter iniajo pred očmi dokumente. Krivda bode v oči in dokazi so tako prepričevalni, da je bilo treta cele križarske voj6ke laži, vzdrževane z milijoni marki- da bi se resnica zakrila s tisoči postranskih oko liščin. Tudi drugi 60 grešili, toda Nemčija je napravila iz greha novo biologijo, novo verstvo, v katerem je vse uspehe dvatisoč-letnega razvoja postavila na glavo.« V nadaljnjem kaže prof. Foerster, kako se v Nemčiji' kakor v velikem duhovnem laboratoriju, hipoteze vsega sveta preiskujejo do konca, preživljajo, domišljajo in izvajajo do skrajnih konsekvenc. Nemška resnost in besna logičnost nista samo v službi dobrega, marveč lahko služita tudi zlu in zmoti-.- Vsekako bo nova knjiga F. W. Foersterja nudila mislečemu čitatelju mno-£0 zanimivega.
Papjiiijeva Zgodovina italijanske literature. V pariških »Les Nouvelles Litteraires« poroča Marcel Brion o prvem zvezku novega spisa Giovannija Papinija »Storia della letteratura italiana«. Delo avtorja, ki je eden najpomembnejših v sodobni italijanski književnosti in ki je bil v priznanje svojega dela in pomena imenovan na sto-lico za italijansko literaturo na univerzi v Bologni, nedvomno zasluži pozornost Marcel Brion poudarja naslednje značilnosti novega, velikopotezno zasnovanega Papini-jevega dela: Pisec nove zgodovine italijanske literature se ozira samo na vrhove v slovstvu, na velike novotarje, na pisatelje-ki so res prinesli kaj novega. Iz svoje zgodovine izključuje vse epigone in pozabljene pisatelje, katerih imena se omenjajo samo v kakšnih literarno-zgodovinskih priročnikih. Z druge strani se Papini n'č ne ozira na dosedanja raziskavanja. Kakor sam izbira pisatelje, ki «o vredni, da vstopijo v zgodovino italijanske literature, tako hoče, da spozna njihovo delo brez posredovalcev. Pri vsem tem je Papini za razliko od svojih prejšnjih knjig zelo objektiven in jasen. Njegova zgodovina italijanske literature na ima vzlic temu izrazito papinijevsko otelcžje in v izbiri jn obdelavi gradiva kakor tudi v sodbah o pisateljih razodeva duševne poteze avtorja knjig iDante vivoc, »Crepusculo dei filosofi« i. dr.
Vojni spomini generala Brusjlova so izšli pod naslovom »Ratne uspomene« in v prevodu dr. A. Cernikovskega kot tretji zvezek beograjske Vojne biblioteke.
Stjepk« Tronti, Pet cigareta. V zbirki Moderni hrvatski pisci, ki jo izdaja zagrebška »Bjnoza"- je izšla zbirka šeghh novel Stjepka Trontla. Novele opisujejo življenje povojne mladine z nekaterimi njenimi senč nimi stranmi, predvsem s karierizmom m športnim rekorderstvom. Tragika- prepletena z nevsiljivim humorjem, označuje novo knjigo mladega hrvatskega pripovednika.
S P O R T
Zda] pa - najnevarnejši nasprotnik
V soboto bo v kopališču Ilirije najresnejše srečanje — med šuSaško Viktorijo
in Ilirijo
Ilirija odpotovala v Trst
6e enkrat bodo šli naši plavači na domačih tleh na stairt, tokrat proti najopas-nejšemu konkurentu JSK Viktoriji s Su-šaka, katero prav tako mika postati lastnik letošnjega »Jadranskega pokala«. Že v četrtek pridejo susaški plavači v Ljubljano, da se bodo privadili vode v ilirijan-skem bazenu, ki jim baje dela preglavice. Zanimivo je, da so tekme, ki se vrše v Ljubljani, edine, ki se odigravajo v regularnem bazenu, tako da bo vsa žetev rekorda pobrana pri nas — in nikjer drugje.
Viktorija je letos debbila izvrstno plava-čdco Smolikovo, ki tako na pranem kakor hrbtnem dosega najlepše rezultate. Tudi Mini je dober kot vedno in spada še vedno v prvo vrsto jugoslovenskih 400-metra-šev- Grki/nič in Marčeta držita svoje čase.
Najbolj zanimiva bo borba v waterpolu, saj sta obe moštvi najresnejša kandidata za drugo mesto, če bodo ilirijanski fantje zaigrali kot proti Jadranu, jim je zmaga zasigurana.
Zjutraj ob 7. eo se plavači in plavačice SK Ilirije s »Putnikovim« avtobusom odpeljali v Trst, kjer bodo drevi nastopili v re-vanwii plavalni tekmi proti Triestini. Kakor znano, je Ilirija odločila prvo srečanje z 61:48 točkam precej visoko v svojo korist in zato vlada za nastop ljubljanskih plavačev v Trstu še prav posebno zanimanje. pa je ilirijanska ekipa okrnjena za najmočnejšega plavača, Draška Wilfana, ki ga bo zelo pogrešala v hrbtnem plavanju na 100 m, še bolj pa v štafeti 4 X 300 m. V štafeti ga bo nadomestil Cerer, v hrbtnem plavanju pa mladi Schell, ki je že v Ljubljani zasedel boljše mesto od njega. Najbolj občutila pa bo Ilirija pomanjkanje Wilfana v waterpolu.
Z P ini j o potiuje v avtobusih tndi precejšnje število njenih prijateljev in navijačev.
S tekime borno objavili izvirno poročilo našega posebnega poročevalca.
Smučarska tekma sredi julija
Jeseniška Skala je v nedeljo Izvedla za A kom pod Stroko pečjo tekmo v slalomu, na kateri je startalo 12 tekmovalcev
Preteklo nedeljo so drsele poslednjič v tej sezoni »dilce« naših najbolj vnetih in neustrašenih smučarjev tam gori na sne-žišču široke peči. Jeseniški Skalaöi so priredili že lani enako tekmo in nihče ni mogel pozabiti onega lepega dneva, ki jim je nudil toliko užitka. Za letošnjo tekmo je vladalo še mnogo večje zanimanje tekmovalcev in tudi gledalcev, ki so imeli obenem tudi krasno enodnevno turo tja pod široko peč in Oltar, Zamočena sobota ni dala upati na najboljše vreime in tudi nedeljsko jutro je bilo megleno in nič dobrega obetajoče, tako da jih je mnogo rajši ostalo doma, pa je bila kljub temu udeležba vendarle prav ddbra. Res sami navdušeni in najbolj korajžni fantje so odšli v gosto meglo, ki je ležala nad snežiščem dn oklepala stene in vrhove tega najlepšega gorskega kotička.
Na trdem in strmem snegu Je praček trasirai tehnično dovršen slalom v dolžini 40 m z višinsko razliko 150tm. Dva izven in deset v konkurenci jih je čakalo na Pračkovo »pripravljeni — smuk«, ki ga je pa moral slišati tudi g. öop Jakee, ki je bil na cilju z zapisnikarico gdč. Miro žumrovo, da je tako lahko določal čas tekmovalcem.	^
Med tekmovanjem Je legala gosta megl" in se le za trenutek zdaj pa zdaj dvignila tako, da ni bila vidna vsaj polovica proge.
Borba za prva mesta je bila precej huda saj so si bili tekmovalci enakovredni. Vozili so dva teka. Prvak je postal mladi nadarjeni Skalaš Stank« Koslar. Izborno jo smučal izven konkurenca Praček Ciril.
Resultati: 1. Rotolar Stane 1:42. 4, 2. Mali Beno 1:47, 3. Taler Franci (vsi trije TKSkaik, Jesenice 1:48, 4. 4. Herle (Celje) fi Koz» F, Xflt K. Kovinar.},
pravil SeSkoelovaSkl par Sfca-Öeantf. Trefc je prvo mesto je dosegel Kukuljerič v m» šanem doubl u v družbi i Nemko Homovo. V finalu dam je Nemki UHsteinov» »lagala nad naSo prvakinjo Kovačevo a 6:1 m 6:3.
Slednjič moramo zabeležeti Se dva nova svetovna rekorda zadnjega časa, An sicer Finca Salminena na 10.000 m, ki je f časom 30:05.4 prekosil že 13 let stari Nur-mijev rekord s 30:06.2 — Drugi nori rekord je Američan Woodrow, ki je na 800 m postavil novo svetovno znamko a časom 1:47.8. Stari rekord, ki ga je pred 8 dnevi dosegel Robison je bil 1:49.6.
žeblja rska zadruga Je podarila prvaku najnovejši lastni izum. Tujci niso razume li, da se pri nas more izvesti smučarska tekma sredi poletja. Pa «je le bila ,in še prav uspela!
V nekaj vrstah
Športna afera z izjayami naših treh plavačev, ki so jo sprožili neki senzacij žeijni dopisniki v beograjskih listih, se je na srečo v kratkem razčistila s popolni'm zado-ščemjem za naše plavače. Po raznih dodat-ih izjavah in dem ariti jih se je kot poslednji oglasil referent ministrstva g. Milin. ki ima v rokah vso organizacijo pariških svetovnih dijaških tekem in z najbolj avtentičnimi dokazi pojasnil ozadje te najnovejše afere. Izkazalo se je, da so sc vse te izjave dajale le približno tako in v strogo zasebnih pomenkfh, nakar so v najbolj vidni obliki zagledale luč 6veta v časopisnih stolpcih. Pri nas je običaj kovanja senzacij v sport™h rubrikah zelo udomačen in je res prav, da dobi sem in tja kdorkoli :<z-med teh najbolj agilnih razširjevalcev slič-nega gradiva tako lekcijo, kot jo je zdaj dobil eden izmed dopisnikov nekega beograjskega lista.
V četrtek se bo začel na Bledu vsakoletni mednarodni tenrški turnir za prvenstvo Bleda, na katerem bodo razen naših znanih igralcev nastopili tudi odlični igralci iz Avstrije, češkoslovaške in Italije. Zal se je v zadnjem času rzvedelo» da naš prvak Punčec noče odgoddti 6voje tumeje na Švedsko in bo torej ta turnir moral poteči brez njegovega sodelovanja, ki bi gotovo dvignil tudi kvaliteto ostalih udeležencev. V ostalem pa ne dvomimo, da bodo prireditelji tumfrja v tem našem svetovnem letovišču poskrbeli na vsak način za čim večjo in čim častnejšo udeležbo. Na teniškem turnirju v Diisseldorfu je
Svečanost pri Domu kraljice Marije
Maribor, 19. julija.
Ob navzočnosti številnih odličnikov je bil v nedeljo v šmartnem na Pohorju prisrčen praznik. K svečani blagoslovitvi novih naprav pri Počitniškem domu kraljice Marije na Pohorju, elektrarne, bolnišnice in dispanzerja1, je prihitel tudi zastopnik Nj. Vel. kraljice Marije poveljnik 45. pešpolka polkovnik Marko BOžovid, ki mu je ob prihodu izročila deklica s toplim pozdravom krasen šopek. K slovesnosti so nadalje prišli ban dr. Natlačen, škof dr. Tomažič, mariborski župan dr. Juvan, bivši župan dr. Lipoid, sreski načelnik za Maribor desni breg dr. šiška, bivši marib. župan V. Grčar in šef Zdravstvenega doma dr. Vrtovec. Navzoči so bili dalje številni prijatelji naše obmejne mladine z neutrudnimi funkcionarji Društva za zaščito dece in mladine, s predsednico gospo Maistrovo in marljivim tajnikom Womer-jem-
Počitniški dom na Pohorju je ena izmed najlepših ustanov, ki jih je privatna iniciativa zgladila naši deci. Z njim se smemo pred vsrim svetom ponašati. Storjeno je veliko delo, ki daje leto za letom obile-ga blagoslova predvsem pač po zaslugi obeh požrtvovalnih zaščitnic idealnega podjetja gospe Olge Balonove in Ivanke dr. Lipoldove.
Blagoslovitev je opravil škof dr. Tomažič. Pri svečanosti so sodelovali z ubranim petjem pevci »Drave« pod vodstvom odličnega zborovodje A. Horvata. Sledil je topel po žira v gospe Marije Maistrove. Prisrčno je zajela zgodovino društvenega delovaraija in prizadevanj mariborskih plemenitih src za zgradbo in stalno izpopolnjevanje Počitniškega doma kraljice Marije na Pohorju. Teple čestitke k lepim uspehom in tople spobudne besede za nadaljnje delo je izrekel zastopnik Nj. Vel. kraljice Marije polkovnik Marko Božovič, za njim pa nekateri ostali Ob gromkem aplavzu je bila oiposlana udanostna brzojavka Nj. Vel. kraljici Mariji.
naš tretji najboljši teniški igralec Kuku-
i. Najprej je v finalu singlov zmagal proti Öehoslovaku
1 je vrč žel tri velike uspehe.
Sibi v štirih setih z 1:6. 6:3. 6:1, 6:1. V doublu je akupno z Gallepom iz Monte Caria v zelo hudi borbi po petih setih od-
Iz Zagorja
Dva nova grobova. V nedeljo dopoldne so pokopali rudarja Ivana Drnovška iz Zagori a. Bolehal ie več časa za zavratno bolezniio in je moral še mlad zapustit; ženo in otroke. Strokovna organizacija mu je priredila lep pogreb- Pogrešna pa je bila zahteva da bi ga pokopali popoldne, čeprav je ležal že nad 48 ur. Domnevajo, da i e bila taka zahteva stavljena zato. da bi rudniška godba ne mogla igrali v sokolski povorlrj iz Zagorja na Loke. — V ponedeljek popoldne pa so pokopali ugledno vdovo po rudarju gospo Jožefo Drfarjevo. Pokojnira je že pred 25 leti zgubila moža- in je potem dočakala še hujšo žalost; v vojni »ta jii padla dva njena najljubša sinova. France pa je pred nekaj leti umrl v Mariboru- kjer ie imel gostilno v Narodnem domu. Ena hčerka in sin živita v Avstriji. Skromno pokojnino staroupokojenke ji je zvišal Gremij ljubljanskih trgovcev, ki je že z mesečnimi nakazili omogočil, da je učakala častljivo starost 90 let.
Točno plaču) »Jutru« naročnino Vanii svojcem zavarovalnino
r^/TDT^O
Sreda, 21. julija
Ljubljana 12: Izlet v tuje kraje (plošče).
—	12-45: Vreme, poročila. — 13: Čas. spored, obvestila. — 13.15: Lahka solistična glasba (plošče). — 14: Vreme, borza. — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila.
—	19.30: Nac. ura: Mojster Matej Hubad (prof. Slavko Osterc). — 1950: Šahovski kotiček. — 20: Havajske kitare pojo (plošče). — 20.10: Mladinska ura: Rite in njih čutila (g. Alojzij Šulgai). — 20.30: Vodo-pivec: Srce in denar — spevoigra .(meSani zbor z Ježice). — 21-30: Plošče. — 22: Čas. vreme- poročila, spored. — 22.15: Pevski sekstet »Mladost«.
četrtek 22. julija
Ljubljana Plesi prošlih dni (plošče)". — 12-45: Vreme, poročila. — 13: öas, spored, obvestila. — 13.15: V sodobnem ritmu (plošče). — 14: Vreme, borza — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila —19.30: Nac. ura: Ministrstvo za fizično vzgojo naroda. — 19.50: Zabavni kotiček. — 20: Balalajke (plošče). — 20.10: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). —20.30: Prenos simfoničnega koncerta iz Dobrne.
—	22: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Esperamtska ura: Slovenska narodna pesem.
Be°grad 17-20: Narodne pesmi — 18: Plošče. — 19.50: Orkestralen koncert. — 21: Klavirske skladbe. — 22.30: Narodne pesmi. — 22.20: Plošče. — Zagreb 17.15; Koncert orkestra. — 20: prenos iz Beograda. — 22.20: Lahka in plesna muzika.
—	praga 19.10: Lahka glasba. — 19.50: Koncert solistov. — 21; Simfoničen koncert. — 22.20: Plošče- — Varšava 20.10: Lahka godba in ples. — 22.20: Plošče. — Dm^j i2: Koncert orkestra — 13.45: Plošče. — 16.05: Klasične klavirske skladbe (plošče). — 17.30: Pesmi s spremijeva-njem godalnega kvarteta. — 17.45: Klavirski koncert. — 19.25: Prenos koncerta vojaške godbe. — 20.40: pesem in ples. — 21.25: Orkestralen iin pevski koncert- — 22.20; Nadaljevanje koncerta. — Berlin 19.20: Godalni kvintet. — 20.10: Plesni večer. — 21: Zvočna igra — 22.30: Prenos iz Stuttgarta — München 19: Venčki operetnih melodij od Straussa do Leharja.
—	21.10; Virtuozne violinske skladbe. — 21.40: Citanje. — 22.30: Prenos iz Stuttgarta. — Stuttgart 19: Zabaven program po barometeraki indikaciji. -— 2115: Orke strale« koncert- — 22.20: Lahka glasba.— 24^ Nočni konert,
»JUTRO* št. 167
8
Srečla. 2L ML 1937.
15
MORSKI KRAGULJ
"usarski roman
»Da, razložite nama to,« se je oglasil sir John, ki ga je bila ta opomba zdramila iz dvomov?
Vitezove besede so vrinile siru Oliver ju pogum. Prati možu se je mogel boriti; proti možu mu ni bilo treba tehtati besed.
»Tega ne morem pojasniti,« je odvrnil s krepkim glasom, M je odbijal vsako suminičenje. »Če vi to trdite, bo najlbrže res. In vendar, ali to kaj dokazuje, da sem ga jaz ubil? Ali me srne ženska, ki me je ljubila, zaradi tega imeti za morilca in še za kaj hujšega?« Obmolknil je in se ozrl nanjo. Sesedia se je bila v naslanjač; tam se je zibala sem ter tja in krčila prste in jih spet razkle-pala, in neizrekljiva muka se ji je zrcalila na obrazu.
»Mar veste drugo razlaigo, sir?« je vprašal sir John, in nov dvom je odimeval v njegovem glasu.
Sir Oliver je opazil to izpremembo, in mu je plamàa ihtìjaj v grlo: »Oh, usmiljeni Bog! V vašem glasu slišim dvoan, v njenem ga ni! Vi ste mi bili nekoč sovražnik, in vendar ste zmožni dvomiti, d!a bi bil jaz; ona pa... ona ne pozna dvoma!«
»Oliver,« je bil njen odgovor, »to kar si storil,
ml je »trlo srce. Zdaj, ko poznam zaaramovanja, ki so te pripravila do tvojega dejanja, hi ti mogla nemara celò odpustiti, čeprav ne hi mogla nikoli postati tvoja žena; da, odpustila bi ti bila, ako ne bi zdaj tako strahopetno tajil.«
S prepadienim obrazom je nekaj trenutkov strmel vanjo, nato se je naglo odvrnil in krenil proti vratom. Tam je še enkrat obstal in rekel: »Tvoja želja mi je jasna; rada bi videla, da bi se zaradi tega dejanja zagovarjal pred sodiščem.« Zasmejal se je. »Kdo bo tožitelj? Ali me ne bi vi obtožili, sir John?«
»Vsekako, oe bo gospodična Rozamunda to hotela,«" je vitez odvrnil.
»Dobro! A jaz nisem tak, da bi se dal zaradi puhlih dokazov, kakršni zadostujejo tej gospodični, poslati na galejo, če se kdo predrzne jezikati o krvavi sledi, ki baje vodi do mojih vrat, in o raznih besedah, ki so se mi v jezi iztrgale, tedaj bom sam svoj sodnik — z golim mečem bom pozval obrekljivca na odgovor. To je moja pravica, ki si je ne dam skrajšati niti za las. Ali dvomite, komu v prid bo Bog razsodil? Slovesno terjam njegovo odločitev med menoj in med mojim tožnikom. Ako sem kriv tega zločina, naj mi roka ohromi, ko stopim na borišče.«
»Sama bom tožnica,« je zamolklo odvrnil Raza-mundin glas; »zoper mene terjaj svojo pravico in me zakolji, kaikor si njega zaklal.«
»Bog ti odpusti, Rozamunda,« jo rekel sir Oliver ter Odšel iz sobe.
Z burjo ▼ arai je jahal domov. Kaj vse mu bo Se prinesla bodočnost? Ali njegovo ogorčenje proti Rozamundi je bilo tolikšno, da obup ni bned prostora. Ne bodo ga obešali; boril se bo z zobmi in nohti, a Lionel ne sme trpeti zaradi tega. Na to bo gledal. Kako lahko bi bil ovrgel njihovo obtožbo, kako lahko spravil Rozaimundo na kolena. Samo besedo mu je bòlo treba reči, a te besede se je bal.
Ko je v tihi noči ležal brez spanja na postelji in še enkrat v miru tehtal vso stvar, se je prikradla v njegove misli izprememiba. Izprevidel je, da je bila Rozamundina sodba v nekem pogledu upravičena. Toliko let ji je lil v ušesa strup, ki so ga sovražniki širili o njem, in njegova prevzetnost mu je bila nakopala sovražnikov brez števila. S povečano močjo so bila zdaj vsa ta natolcevanja pritisnila nanjo in jo stria. Ali ni morala misliti, da je s trdovratnostjo svoje ljubezni do moža, ki ga je brat sovražil, sokriva njegove smrti? Drugačno čutenje bi bilo pač res nad vsako človeško moč. Mar ni bilo popolnoma naravno, da ga je zdaj enako divje sovražila, kakor ga je prej vdano ljubila? Toda zaradi Lionela je moral vzeti križ na rame. Iionelovo dejanje je bilo upravičeno, in nemogoče se mu je zdelo, da bi ga spričo tega žrtvoval sebični skrbi zase. Tak izhcd bi bil nizkoten.
V tem, ko Oliver ni mislil na to možnost, je Lionel mislil nanjo, in strah mu ni dal spati. Mrzlica ga je tresla, in kakor prikazen se je opotekal po hiši. Sir Oliver mu je prigovarjal ter ga skušal potola.
žttL Prihajale ao tudi druge novice, ki U bäte morale vrniti Lionehi duševni mir. Na sodišče t tkn-ru je bila prišla ovadlba, a sodišče se je bilo odločno uprto, da bi poseglo v to stvar. Vzrok je bdi v tem, da je bil plemič Gregory Baine, ki je kot očividec pomnil žalitev in sramoto, prizadejano siru Oliver ju, član trurskega sodišča. Izjavil je, da mu vest in poštenje ne dasta napisati zapornega povelja.
Sir Oltver je dobil ta glas po drugi prK9, po pastorju, ki je, čeprav služabnik miru, krepko zagovarjal mišljenje sodišča — vsaj trdil je tako. Sir Oliver se mu je zahvalil, obenem mu je dal pa slovesno zagotovilo, da je vzlic znamenjem, M govore zoper njega, nedolžen in neprizadet-
Ko je sir Oliver dva dni pozneje slišal, (kako je visa okolica ogorčena na plemiča Baina zaradi njegovega stališča, je obiskal župnika ter odjezdil z njim naravnost v Truro na sodnijo, da bi tam podal neovrgljiv dokaz o svoji nedolžnosti.
»Plemič Baiae,« je izpregovoiil, ko eo se vsi trije gospodje umaknili v Bainovo knjižnico, »poročali so mi o vašem pravičnem in plemenitem nastopu, in zato prihajam, da vam izrečem svojo zahvalo in svoje občudovanje za vaš pogum.« Plemič Baine se je resno naklonil. »Ker bi pa rad ubranil, da vaše ravnanje ne rodi zlih posledic, vam danes podam dokaz, da ste ravnali pravičneje, nego ste mogli sami slutiti; to je, da nisem morilec.«	-*r1 .5;
KALI OCiLAil
Siuibo dobi
Besed* 1 Dta, «torek S Dta, •a Šifro «U dajanje osalo?» • DU. Najmanjši ueeek 17 Din.
Trgovskega
pomočnika
manuSafcturista, starejšo moč, mlajšo moč, dobrega aranžerja, vešča slovenskega ln nemškega Jezika, sprejme ma-nufakturna modna trgovina v mestu. Le res sposobne moči naj pošljejo ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Zanesljiv manufakturist«.
18302-1
Natakarica
«tara do 25 let, pridna ln poštena, zmožna tudi nemščine. dot« mesto 1. avgusta. Predstaviti se je v Kolodvorski restavraciji, Žalec pni Celju.
16417-1
Dobrega kleparja in instalaterja
sprejmem v stalno službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
ISMiIHI
Službe išče s
Vsaka beseda 80 pat. torek Ji Din, m Slin» ali dajanje naslova 6 Din; najmanjši znesek IS Din.
Inteligentno
gospodinjo
samostojno, iščem. Ponudbe na c>gl. odd. Jutra pod >Zanesljiva gospodinja*.
18406-3
10.000 Din
kavcije položim v podjetje, katero mi mor« nuditi stalno službo. Cenj. ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Kovinar«.
16879-0
Izurjena šivilja
gre sa kakršnokoli šivanje poceni na dom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Šifro »Marljiva šivilja«.
18301-2
Potniki
Besed» 1 Din. davek S Din, ca Šifro ali dajanje naslova 6 Din. NsjmanjSl znesek 17 Din.
Tovarniška
zastopstva
sprejmem. Imam večletno
prakso v trgovskih poslovnih zadevah in reflektiram na večja podjetja. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Takoj na razpolago«.
18101-5
INSERIRAJ V „JUTRU"!
Vajencithe)
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro alt dajanje naslova 6 Din. Najmanjši tneeek 17 Din.
Po~ vajenko
pridno, sprejmem. Mo-distka Stana Gregore, Jančlgar, šmartinska c. štev. 8.
18215-44
Prodam
Beseda 1 Din. davek S Din, za Silno ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Naprodaj
preša za grozdje, šivalni stroj, pisalna miza, umivalnik, kredenca, postelja, otroška voziček, brusilni kamen in drugo. Rimska cesta 12/H. od 15. do 18. ure.	18416-6
Glasbila
Beseda i Din, davek 8 Din, za šifro ali dajanje naslova 3 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Klavir
(Ehrbar-Flögel) prodam. — Ogledati med 10. do 16. uro Trubarjeva 2 (Sv. Jakoba most).
18389-26
Beseda 1 Din, davek S Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Gostilno
dam na račun ali v najem. C. M. Toman, Moravče.
18404-17
Beseda 1 Din, davek 8 Dta, i» šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Par lepih črnih konj
165 cm visoki, za težko ln deloma lahko vožnjo, brezhibnih, prodamo za 7.500 Din. Sever & Co., Ljubljana, Gosposvetska cesta št. S.
18167-27
Naslove malih oglasov pošiljamo
samo onim,
ki pošljejo znamke za 3 din.
K
Najboljši trboveljski
PREMOG
brez prahu, boks, suha drva
I. Pogačnik
BOHORIČEVA 6. Telef. 20-59
Beseda 1 Din davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
76 knjig
znanstvenih in leposlovnih, prodam po izredno ugodnih cenah. Hotel »SLON«, I. nadstropje.
18402-8
6. Th. Rothman:
VRTISMRČEK in ŠILONOSKA
Nove pustolovščine
56
Kmalu stopamo za lakejem po dvoranah palače, ki se širi v tleh med koreninami drevesa. Vse je lepo, da nikoli tega; stropi so obloženi z želodovimi skle dicami, in povsod je sijajna razsvetljava. Nato nas privede lakej do visokih yraitia
Stroji
Beseda 1 Din. davek 3 Din. «.a šifro ali dajanje naslova 5 Din, Najmanjši znesek 17 Din.
Lokomobilo
60/80 KS, 12 atm. proda tovarna »Pekatete«, Ljubljana, Glince.
18367-29
Beseaa l Din. davek 8 Din, za šifro ali dajanje oaekrva 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Hranilne vloge
vseh denarnih zavodov terjatve in vrednostne papirje r o o v č i m □ajkulantneje po oajviiji ceni
takoj » gotovini
A. Planinšek
Ljubljana, Bethovnova nI. 14. Telefon 35-10
59-16
Posojilo
v Iznosu Din 160.000, po-
tr-hu.ieun imilnr> <.a '" c; Mestne hranilnice ljubljanske. — Sigurna varnost. — Vknjižba na prvem mestu nepremičnin, vrednih 3/4 milijona Din. Eventuelno še druge garancije. Obresti po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Varna naložba«.
18363-16
Hranilne vloge
kupite aH prod aste potom moje pisarne najboljše
RUDOLF ZORE
LJubljana, Gledališka 12. Telefon 38-10.
38109-16
Kompanjona ali
kompanjonko
s kapitalom od 20 do 40.000 Din sa proizvod v Jugoslaviji išče industrije« Jugoslovan v Franciji. Znanje ni potrebno. Dobiček siguren. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Indu-stnel štev. 22-43. Tajnost zajamčena«.
18372-16
Razpisujemo oddajo rudniške kantine
v Zdbukovci pri Žalcu v najem. Ustmena pogodba se vtSì 4. avgusta 1937 ob 15. uri na Drž. rudniku v Velenju. Ogled kantine mogoč v Žabukovci, pogoji na razpolago pri Državnem rudniku v Velenju.
18394-17
Lokali
Beseda 1 Din, davek 8 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši snesek 17 Din.
Mlekarna
v centru, dobro vpeljana, radi odhoda naprodaj. Na-slovVf vseh poslovalnicah Jutrar
18410-19
Brivnica
v Ljubljani na prometnem kraju, se odda. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18410-10
Beseda 1 Dm, davek 8 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dta.
Večje podjetje
zaradi bolezni naprodaj z dobrimi donosi, plačljivo s hranilnimi knji žicami Kmečke posojilnice ljubljanske. Več pove Jože Rajnar. Jan ševa cesta, št. 11, LJubljana VII.
18134-2C
Hišo z vrtom
na prometnem kraju pred pokopališčem na Viču, prodam. Gostilničarjem, trgovcem, mesarjem, vrtnarjem ali drugim obrtnikom se nudi ugodna prilika za nakup Kunaver. Tomačevo št. 72.	18030-20
Tramvaj in tujski promet
Ljubljana, 20. julija Prejeli smo; Zadnji čas kaže uprava električne cestne železnice hvalevredno vnemo, da bi dvignila potniški promet, in s tem uravnovesila donosnost podjetja. Uvedla je nižje vozne tarife, tramvajske proge je skušala preurediti v smislu največje praktičnosti in ob nedeljah, ko živi Ljubljana po precej drugačnem življenjskem redu kakor med tednom, je uvedla posebne vozove k jutranjim vlakom. A naj nam bo dovoljeno, da opozorimo še na neko pomanjkljivost, ki bi se dala odpraviti brez vsakršnega stroška in sitnosti, pa bi bila tramvajskemu prometu in potujočemu občinstvu brez dvoma v korist.
Po novi razdelitvi tramvajskega omrežja predstavljajo proge brez dvoma do neke mere kompliciran sistem, v katerega se še Ljubljančan težko vživi, brez primere težje pa se je orientirati tujcu, posebej še človeku z dežele, ki mestnega vrveža še ni vajen. Vozovi, ki obratujejo na progah Moste — glavna pošta — kolodvor in pa Vič — glavni kolodvor — splošna bolnišnica.
Dvočlanska družina
išče 2-siobno ali 1-sobno stanovanje s kabinetom v novi ter mirni hiši in najbližji okolici na severnem ali za-padnem dein mesta. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »4. september«.
18403-21a
Med mestom in deželo
posreduje »Jutrov« mali oglasnih
Zemljiška parcela
v območju Ljubljane, v ia-meri 6170 kv. m, na lepem prostoru, samo nekoliko oddaljena od glavne ceste, naprodaj zelo ugodno za Din 38.000 (knjižice Kmet-ske posojilnice). Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18100-20
~~~ Hiša
nov», — vsako stanovanje komfortno (točka za trgovino) naprodaj za gotovino. Vprašati: Ilirska 29/1.
18407-30
Redka prilika
BKzt- kolodvora in Ljubljane, tik tovarne 8 300 delavci, oddam hišo onemu, ki s 15—20.000 Din pripomore k njeni dograditvi. Vselitev tekom meseca. — Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za vsako obrt«.
18368-30
SBfiJ
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro aH dajanje naslova S Din. NajmanjSi znesek 17 Din.
Opremljeno sobo
lepo, za dve ali tri osebe, oddam v centru mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	18397-23
Sostanovalko
sprejmem v prazno sobo s souporabo kuhinje. Rožna ulic« a	18392-33
Lepo sončno sobo
opremljeno, s poseb. vhodom, oddam 1—2 osebama s skrbno pripravljeno domačo hrano. Stari trg 38, HI. nadstr.
18408-33
Izgubljeno
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši snesek 17 Din.
Izgubila se je
zlata moška verižica za uro od Kosovega polja do šišenske cerkve. Pošten najditelj dobi nagrado. Nasl-ov v vseh poslovalnicah Jutra.
18413-28
j imajo na orientacijskih tablah samo kratke, lapidarne napise; Moste — kolodvor in pa Vič — splošna bolnišnica. Ce eede človek v Mostah v tramvaj in je namenjen na kolodvor, si bo brez dvoma želel do cilja najkrajše poti. Po napisu Moste — kolodvor bo upravičeno pričakoval, da bo voz ubral to pot preko Hrvatskega trga in Je_ gličeve ceste. A vozu, ki ima ta kratki, pTav za prav jasni napis na svojem čelu, nikakor ni namen, da bi oskrboval to najkrajšo, neposredno zvezo, temveč vozil do kolodvora po največjem ovinku, ki si ga je mogoče misliti, po ovinku namreč, ki je bil ustvarjen ob početku naše tramvajske proge z namenom, da služi predvsem notranjemu delu mesta. Zato se kar samo ob sebi razume, da prijazen, uslužen sprevodnik na vozu, ki nosi napis Moste — kolodvor, opomni potnika, ki je v resnici namenjen na kolodvor in se mu mudi na vlak, naj na voglu Šarabonove trgovine prestopi na tramvaj, ki nosi napis Splošna bolnišnica — Vič.
Od pošte do bolnišnice je proga mimo mestnega magistrata za spoznanje krajša od proge čez kolodvor. A človeku, ki bi želel pred pošto 6topiti na tramvaj, mu samo voz tiste proge, ki je daljša, naznači, da vozi do bolnišnice, medtem ko bo vsak tujec v Jeruzalemu, ki je namenjen k bolnemu sorodniku ali prijatelju na obisk, marne duše pustil mimo sebe voz, ki pelje naravnost, a nosi na svojem čelu napis; Kolodvor — Moste. Ta zmeda bi se dala pač na najpreprostejši način odpraviti tako, da bi vozovi dobili taihle 7, malo popolnejšimi pre-gnatnejšimi besedili.
Buret
lister in vsa lahka letna oblačila
v elegantni izdelavi nudi ceneno
PRESKER,
Sv. Petra cesta 14
IŠČEM
hidraulično stiskalnico
za prešanje olja, ČISTILNO NAPRAVO (Saatreiniger) za razna oljnata semena in LUščILNO NAPRAVO (Entschäler) za solnCnice in bučno seme. Ponudbe z opisom in navedbo cene naj se pošljejo na Oglasni zavod »FAMA«, Beograd, Poštanski fah 493 pod >20.033«.
Stanovanja
Stanovanje 2 sob
s kopalnico iščem v bližini gimnazije. C. M. Toman, Moravče.
18405-31a
URADNIKA
veščega v likvidatorskih, meničnih in deviznih poslih, išče denarni zavod v Ljubljani. Predpogoj za namestitev je poleg slovenščine in srbo-hrvaščine, znanje vsaj nemškega jezika in večletna bančna praksa. Nastop čim-preje, plača po dogovoru. Prošnje s kratkim curriculum vitae, navedbo referenc in prepisi izpričeval, naj se pošljejo na oglasni oddelek »Jutra« pod »Likvidator«.
5806
Poslovil se je od nas v starosti 82 let naš ljubljeni soprog, oče, brat, stric in stari oče, gospod
MARTIN PUST - ŠPANC
Na poslednji poti ga spremimo v Trbovljah iz hiše žalosti v sredo 21. julija ob pol 16. uri na pokopališče v Trbovljah.
Trbovlje, dne 20. julija 1937.
Žalujoča soproga, otroci ln ostalo sorodstvo.
Razbit avto na cesti
Trzin, 19. julija.
V ponedeljek v prvih jutranjih urah se je nudil avtomobilistom in zgodnjim kolesarjem, ki so pasirald državno cesto od Trzina do črnuč, nevsakdanji prizor. Na klančku med omenjenima krajema je stal razbit avto znamke Fiat 514 ev. štev. 111. Nesreča se je dogodila očividno v smeri proti Ljubljani. Avto je stal na cesti brez nadzorstva. Vzrok nesreče ni znan, govori se pa med okoličani različno. Vozilo je zadelo najprej z desnim prednjim kolesom v obcestni kamen, kjer je kolo dobesedno odtrgalo, nato je vozilo šlo čez kup gramoza v jarek na desni strani ceste. Karoserija se je pri padcu na desno stran zmečkala, zdrobljene so tudi vse šipe. O tem, kdo se je vozil v avtu, kako je prišlo do nesreče in ali je bil kdo ranjen, ne ve nihče povedati.
Kupuj domače blago !
SVEŽOST PRI PREBUJENJU!
Kako je prijeten občutek, ko se zjutraj prebudimo z dobro odpočitimi udi! Samo nekoliko kapljic kolinske vode »Soir de Paris« Vas osveži, okrepi in ponovno poživi. Ta sijajna tekočina je dvojno parfumirana s Vašim priljubljenim in znamenitim parfumom »Soir de Paris« Bourjots.
BOURJOIS
★ Soir de Paris *
KROJAČI!
Boljša Izdelava —večji zaslužek! Zato al nab» vlte »Knjigo modernih krojev«
Vsebina: 50 krojev z opisom. Telovnik, sa-ko paletot, Ulster, raglan, Slipon, frak, žak«t, vse vrste hlač, deške kakor tudi uniforme ter ženski površnik, kostim Itd. Cena Din 100.— v predplačilu, po povzetju pa 120 Din. Naročit« takoj pri izdajatelju Fa chat & Aut, Zagreb, Frankopanska 2-1.
Umrla nam je naša ljuba, dobra mama, stara mama, sestra, teta, tašča in svakinja, gospa
Josipina Bahovec
roj. DANÉ
vdova po bivšem tovarnarju, trgovcu in posestniku.
Na njeno zadnjo pot jo spremimo v četrtek, 22. t. m. ob 5. uri popoldne, iz mrtvaške veže, Stara pot št. 2 (Leonišče), na pokopališče k Sv. Križu.
Maše zadušnice se bodo brale v petek, 23. t. m. v župni cerkvi sv. Petra in v cerkvi sv. Jožefa.
V LJUBLJANI, 20. julija 1937.
ŽALUJOČI OSTALL
Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je preminul v Gospodu, star 45 let, naš dobri soprog, sin, brat, stric, zet in svak, gospod
IVAN LENGER
posestnik in gostilničar, predsednik gostilničarske in mesarske zadruge, gospodarskega odseka in občinski odbornik v Žireh
Njegove zemeljske ostanke smo položili k večnemu počitku 18. t. m. na pokopališču v 2ireh.
Izrekamo našo toplo
zahvalo
čč
___ duhovščini, uradništvu, občinskemu odboru, stanovskim tovarišem,
Sokolu, gasilskemu društvu, pevskemu zboru, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so pokojnika spremili k večnemu počitku, kakor tudi vsem darovalcem cvetja in za izraze sožalja.
žiri—Begunje—Beograd, 19. julija 1937.
Žalujoče rodbine LENGER in KAVČIČ
JJöJnje Parorfn Ravljen, Iadaja sa konzorcij iJtotatf ßlbnika* — Ea Narodno tiskan» (L & kal tatemacja ftto taa. — Za faaentt del i» odg»**« «an* ~ »t i	/