269. številka. Ljubljana, v torek 24. novembra. XVIII. leto, 1885. 1 lakaja v na k dan avečer, isimšl nedelje in pmnike, ter velja po poŠti prejeuian za a v* tri i sk o .»«vr -k . dež cio za vne leto lfl gld., za pol lota 8 gld., za četrt leta 4 gld., ta Jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja ua dom za vse leto 13 gld. za čstrt leta 8 gld 30 kr., za jodon maso« l gld. 10 kr. Za p.na ustavljati se. Bolgari so že v Ca-ribrodu, od koder ni več daleč v Pirot, kjer je doslej bil srbski glavni stan, kateri se bjde moral nemudoma umakniti, kajti če ne danes, bodo gotovo jutri Bolgari že na srbski zemlji. Zmanjšanje ljudskega blagostanja. —*— Kdor pridobninske razmere ljudskih krogov sodi po številu prirejenih zabavnih večerov in društvenih veselic, ta pride gotovo do zaključka, da se po našem glavnem mestu mleko in med cedi. Po tej solnčnati strani društvenega življenja sodijo gotovo tudi davkarski uradi; kajti tam, kjer se obilo poje in pleše, kjer se hkratu nabirajo prostovoljni doneski za različna zidanja itd. onda dohodki nikakor ne morejo nepovoljni biti. Zategadelj naložilo se je na naše rame v teku let, ki so bila namenjena zboljšanju gmotnega našega stanja, ne le novih državnih bremen, ki se v podobi 100 milijonov več, nego pred 10 leti, stekajo v državne blagajne (vojaška taksa absorbuje tudi precejšnjo vsoto); marveč tudi vsako mesto in kraj odpira, kolikor le moči, oni požiralnik, ki menda nema dna, ko bi tudi s „parizarjem" vanj vozil! Kdo more zanikaviti, da so se stroški, ki jih ima producent, kupce valeč in sploh delavni človek na davkih, stanovanji in živeži v teku recimo šestih let izdatno povikisaliV Kdo pa moie trditi, da se je mej tem časom obrtnija, kupčija ali pa .sploh prislužek povekšal? Pač pa kaže bilanca obrtnijških podjetij in delavskih prislužkov leto za letom slabše lice. — Če tako ostane v gotovem času — popolen poraz! Namen vsacega dela je: ne le prislužek za vsak delavni dan; marveč polagoma prihraniti male vsote, ki naj bi ob nesreči in pa v starosti varovale rodbine bede in pomanjkanja. Tako je tudi zmiraj bilo in je za gotovo del nosili sodržavljanov, - za uradnike vseh vrst še tako ostalo; kajti zagotovljeno imajo preskrbljenje zase in za obitelj /a take čase, ko več delati ne morejo. Bodi ta mera obilna, ali pifela, ne zavidamo jim mnogokrat težko prislu-žene pokojnine. A kaj pa ostaja nam; kaj ostajalo bode našim otrokom, kojim osoda ni tako mila? Prislužki postali so tako redki in pičli; plača in vrednost dela je navzlic preobilnoj konkurenci (tovarn, kaznilnic) tako pala, da se vsakdo srečnega šteje, če si je /ugotovil borno življenje od danes do jutri. Ne zavida se več oni, kakor nekdaj, ki si je v teku let prihranil tisoče, kupil posestvo — marveč srečnim prišteva se že oni, ki i in a kruh za danes! To je gola resnica in komur ji! prilika dana pogledati v mnogobrojno maso delavskih krogov, bode rad priznaval to resnico. Namen tem vrsticam naj bode pa ta, naj so ne sodi žalostno gmotno stanje nižjih krogov po malenkostnih veselicah, kjer pozabljajo z majhnimi troški svojo revo — in pa migljajo merodajnim krogom, da spolnujejo svoje dolžnosti in poleg visoke politike ozir jemljejo tudi na one stanove, ki v poštenem življenji molče bijejo težek boj — za vsakdanji kruh! Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 24. novembra. Ta teden snidejo se deželni /bori, V nekaterih bodo debate jako živahne, ker bodo tu pa tam federalisti odločnejše poudarjali pravice dežel, v druzih pa nemški liberalci skušali pokazati svojo moč, katere v državnem zboru ne moiejo. V češkem deželnem zboru pride najbrže jezikovno vprašanje na vrsto, v moravskem pa utegne navstati ostra debata zatiran verifikacije volitve grofa Schonborna. Včeraj gesla se je na Dunaji avsiroogerska carinska konferenca, da se dogovarja o reviziji splošnih avtonomnih carinskih tarif. Ogersko vlado zastopa sekcijski sovetnik Mihalovič. Og;erskeiiiii državnemu zboru se hode predložila reforma uprave. Kakor se govori, bode se po-vekšala oblast velikih županov, katerih vsak pa dobi posebnega tajnika, da ga bode nedomestoval, ko bi bilo treba. — Finančni odsek začel se je posvetovati o budgetu. ^itaitje države. Cairoli in Baccarini imela sta politična banketa v Bologni in govorila o notranji in vnanji politiki. O vnanji politiki rekel je Baccarini, da Kalija potrebuje miru in mora zaradi tega spoštovati pogodbe. Toda Evropa je bolna in Italija ne more mirno gledati nje bolezni. Vlada mora tedaj s paz-nim očesom motriti vse dogodke, in če treba energično braniti interese domovine. Cairoli ni nič posebnega povedal. 80 franeo.sk i h republikanskih poslancev imelo je v petek zasobno posvetovanje v Pariški palači Bourbonski. Sporazumeli so se, da treba: 1. Reakcijo neprestano pobijati; 2. krepčati vlado s tem, da se odstranijo republiki sovražni uradniki 3. da se daje prednost gospodarskim, finančnim in socijalnim vprašanjem. Nemška vlada bode, kakor se govori v nemških parlamentskih krogih, tudi v tem zasedanji državnemu zboru predlagala nekatere varstvene carine. Ozirala se bode posebno na koristi kmetijstva. Za gotovo se trdi, da se bode zopet povišala carina na žito. Socijalni demokrati so v državnem zboru predlagali, da se sklene zakon v varstvo delavcev. Socijalisti predlagajo mej drugim resolucijo, da se državni kancelar naprosi, da skliče konferenco obrtnih držav, da se sporazumejo o občnih načelih zakonodavstva za varstvo delavcev. Socijalisti priporočajo, da bi ta konferenca sklenila: 1. da se za vse obrti določi 10urni delavnik; 2, ponočno delo se odpravi, izimši take obrti, pri katerih je ponočno delo neizogibno potrebno; 8. obrtno delo otrok naj se prepove. Na dalje predlagajo, da se državni ka.icelar naprosi, da zaukaže preiskati razmere o delavskih plačilih in o tej stvari sestaviti statistični pregled. Na dalje stavili so socijalni demokrati predlog, da se volilna doba državnega zbo.a skrajša na dve leti in da bi se državni zbor ne smel razpuščati. Na Angleškem so se začele volitve in bodo končane 8. decembra Kakor se da iz poslednjih poročil posneti, ni dosti upanja, da bi zmagali liberalci. Mnogo hode škodovalo liberalcem, da jih ne bodo podpirali Irci, katerih dosti biva po angleških mestih Konservativci sami pa najbrž ne bodo dosegli absolutne večine. Irski poslanci bodo tedaj odločevali v parlamentu. Zaradi tega tudi ni gotovo, da bi se mogli konservativci dolgo vzdržati. Na mah utegne njim Parnell s svojimi tovariši obrniti hrbet, pa bode konec njih vladanju. V Broachu v Indiji so bili v soboto rosni izgredi, kakor se poroča iz Bombava. Povod nemirom bil je ta, da se strogo verujočim ni dovolil prostor za zidanje templa. Izgredniki |>olastili so se pušk v policijski zalogi in odšli oboroženi pred pod-družnico Bombavske banke. Policijskega načelnika so ubili in tri redarje ranili. Izgrednikom je pet ustreljenih. Naposled se je pa vendar zopet posrečilo narediti mir. Dopisi. let star. Njegovi malo redki lasje bili so sivo na-mešani, sicer pa je bil čvrst, mladosten videti. Njegov obraz je bil zelo gibljiv, če prav ne posebno simpatičen in vrhu tega bila mu je lastna nekaka kameleonska zmožnost, odsevati brzo menjajoče se razpoloženje duše in čuvstva. Podoba je bila, da je ravnokar ostavil kakšno veselo družbo. Zato ni o prvem hipu opazil resnobe, ki je vladala mej zbranimi ter najbliže sedečega udaril v šali po rami. „Ravnokar," dejal je, zagnavši se na stol, „ravnokar sem Slišal nekaj tako mičnega, da si kaj bolj mičnega ne morete misliti, fantje . . . Saj poznate Smileva tam-le .. . Jim Smilev . .. največji veseljak daleč okrog . . . No, ta Jim mi je ravnokar pripovedoval tako mično —" „Smiley je bedak," preseka mu besedo neki neprijazen glas. „Pravi smrduh," doda drug glas z istim votlim glasom. Po teh določnih izrekih nastane molk. Stari s pogledom švigne čez družbo. Potem se mu na obraz polagoma uleže drug izraz. „Tako je," pravi čez nekaj časa zamišljeno; „istina, on je nekakov smrduh in v gotovem obziru tudi bedak . . . Vsakako." Nekaj časa preneha, kakor bi bil utopljen v mučno premišljevanje o topoglavosti nepopularnega Smileva. „Slabo vreme, kaj ne da V nadaljuje, to pot po polnem prepričan, da se z vladajočimi čuvstvi ne bode več spri. „Sila slabo vreme za dečake po jamah . . . Slaba kupčija zdaj; malo zaslužka letos .. . Jutri je pa božič." Ta novica vzbudi gibanje mej pričujočimi, to pa ni bilo jasno, ali iz zadovoljnosti ali iz nevšečnosti. „Da", nadaljuje stari z votlim glasom, s katerim je zadnje minute nehote jel govoriti, „da, jutri je božič in nocoj je sveti večer .. . Da, vidite, fantje, mislil sem nekam — to se pravi, prišlo mi je tako na misel, ko sem šel baš tu mimo, — da bi vas morebiti bila volja, nocoj tja k meni priti in prav prijetno jedno urico prebiti pri meni . . . To vas pa bržkone nič kaj ne mika? . . . Gotovo nemate nič pravega veselja do tega, he?" pristavi prilizljivo ter strmi svojim tovarišem v obraz. „Nu, ne rečem," odgovori Tom Flynn nekako živahno. „Morebiti nas vender mika ... a tvoja žena, stari? , . . Kaj pa ona pravi k temu? " Stari ne odgovori prce j. (Daljo prih.) Z Dunaja 2;). novembra. [lav. dop.] (Odhod Bolgarov.) Že sem poročal, s kakšno ljubeznijo, s kakšnim navdušenjem je tukajšnje dijaštvo slovansko vzelo v svojo sredo dične Bolgare, ki so iz raznih velicih mest Evrope prihiteli v našo prestolnico, da bi vkupe odišli na jug ter se v jedni falangi postavili na branik zavratno napadene svoje domovine. Pomenljivo naključje je to, da je baš Dunaj bil bolgarskim radovoljcem središče, zbirališče: kakor bi usoda res hotela, da se pogumnim predstaviteljem južnega slovanstva da sijajno slovo ter naročilo od vseh slovanskih plemen, iskreno zastopanih po sleharnega plemena nadobudni mladini! Ni ga mesta na svetu, kjer bi vsi slovanski rodovi bili tako mnogobrojno in velikolepo zastopani, kakor so baš v mestu Dunajskem in tu sem so tedaj imeli priti sinovi bolgarskega naroda, predno jih je perut domoljubja in poguma odnesla na bojišče, tu sem, da tukaj se jim duša napolni z zavestjo: ne gremo se borit le za stvar bolgarsko, marveč za stvar vseh Slovanov, vseh pravičnih ljudij! Dnevi, katere so radovoljci bolgarski preživeli obdani od slovanske mladine na Dunaji, morali so jim v razvnetem srci kristalizovati rečeno zavest. Mogla se je bolgarska mladina uveriti tudi o tem, da se je celo javno mnenje „nemškega" natega mesta nagnilo na njihovo stran. 1'reoblastni nemški listi, požidovljujoči javno mnenje, neso se neprijazno izrazili 6 komersu, ki jim je v soboto popoludne bil prirejen od slovanskih dijakov, a tega ni prezrlo občinstvo, ki si tako rado daje diktatovati nazore. Slovanstvo slovanske mladine pokazalo se je sinoči v vsem svojem veličastvu in svoji krasoti, ko je Bolgarom bila ura odhoda. Osem je ura bila, manjkala je še cela ura do odhoda, a že je bilo na stotine slovanskih dijakov zbranih na „državnem kolodvoru". Dospeli so tudi italijanski dijaki v velikem številu. Razpostavili so se v dve vrsti, pustivši lepo sredo. Po njej začel je prihajati Bolgar za Bolgarom, pripravljen za odhod, s prtljago na rami ali na roki. Vsak moral je po sredi, vsak burno in preburno akklamovan od navzočnih. Kaj zmore glas, kaj „živio" iz malo ne tisočerih ust! Prizor ;e bil tem giuljivejši, ker je marsikateri Bolgar „izljubil" svojega znanca, opazivši ga v vrsti. Največe bilo je navdušenje, ko je v sredo ustopil voditelj potovalcev, dr. Markov, prispevši iz južne Francije, s katerim so se bili dijaki prej ta dan seznanili na komersu, občudujoči njegovo divno retoriko. Zatorej so ga sinoči dvignili ter po sredi nesli mej freuetičnimi živio-klici. Ko so tako odšli vsi Bolgari — bilo jih je okolu 70 — v čakalnico, jeli so za njimi ustopati ostali Slovani. Red je bil izboren, ker so dijaki razvrščeni bili po svojih društvih: „Slovenija", „Zvonimir", „Akade-mickv spolek", „Tatran", „Bukovina", „Circolo academico italiano" itd. Vladalo je veličastno tiho Šumenje v tisočini, le hrvatsko velenje („polagano!") se je čulo. V tem so Bolgari prišli v vozove tor jih napolnili pet. Ko se je bila mladina razpostavila ter uredila na peronu, zadaj za njimi drugi Slovani, časnikarji nemških dnevnikov ter gledalci, donesel se je v sredino stol. Nanj prvi stopi bolgarski vodja, že imenovani dr. Markov. Ko smo tega moža gledali in poslušali govorečega, nehote nam je duh iskal primere temu divnemu govorniku. Našli smo jo — v prizorih poezije Homerove! To zapisavši, menimo, da smo čitateljstvu dovolj označili bolgarskega voditelja, dovolj predočili utise, ki so jih njegovi kratki stavki napravili na vso množico. Ako bi bilo mogoče, da bi se oživil kamen, steber, pritrdil bi bil s slovanskim čutom v njegove besede s pretresujočim klicem. Tako pa je le odmeve pošiljal, z odmevi preburnega klicanja pridružil se našemu naudusenju. Zlasti, ko je v prekrasno bolgarsko besedo uplotel vzklik italijanski: „Liberta, la bella liberta!" tedaj so hotele potrgati strune akkla-macije. Dr. Markov se je zahvaljeval na prekipeči meri simpatij vsakemu plemenu slovanskemu po- Bebe in za njim so nastopali vsakega slovanskega rodu govorniki. Za njim je prvi v imenu Hrvatov slovo Bolgarom izrekel Biankini, v imenu Slovencev Dragotin Triller, okončujoč s trikratnim: „z Bogom!44, potem za Poljake časnikar pl. Smolski, za Čehe in Slovake odnosna predsednika, potem Rus, konečno Italijan. Vsi govorniki poudarjali so simpatije za bolgarsko stvar in z gorečimi, ganljivimi besedami so izjavljali željo za srečo odpotovalcev in za konečno zmago. Re-sonancija je bila neprestana, frenetična. Doslej je še bilo mogoče vladati duhove, odslej ne več, Vzplamteli so v domorodne pesni: „Šumi Marica", „Hej Slovani", „U boj", „Kje dom je moj", „Na-prej zastava Slave", pritisnili so k posameznim vozovom, stiskali Bolgarom roke, poljubljali jih . . . Le posebno močni glasovi so mogli nadvladati. „Ži vela Bolgarska", „pereat Milan'*, „dolu z njim", „živio Aleksander", „živelo slovanstvo", — to in tako se je držalo drugo z drugim: jedno navdušenje, bobnenje. Le z velikim naporom napravilo se je nekoliko tihote dru. Markovu, ki je konečno še izustil poslednjo svojo prekrasno zahvalo, rekši prav naposled: „Slovani! Do dobrovidenja, — ako ne tukaj na zemlji, pa gori — pri Vse višnjem!" Na to isti vrhunci prekipečega navdušenja, vihrali so v zraku robci, klobuki, ni bilo mogoče več ločiti, ali je bilo „živio", ali „na zdar", ali „evviva". Ko se je začel premikati vlak, hotelo je nekoliko množice za njim, mi pa smo ostali kakor okaineneli, v srci s čuvstvom nepopisnim. O, Homer! Množica se razide, mirno, dostojno, potopljena v svete občutke . . . Z Bogom, z Bogom, z Bogom! Iz <4oriee 18. novembra. [Izv. dopis.] Večkrat čitamo, gospod urednik, o zagrizenosti nem-čurjev na Štajerskem, posebno v Cel ji, o kateri nam kak dopis v Vašem cenjenem listu, kateri tu posebno radi čitamo, kaj naznanja. A kaj je nem-čurska zagrizenost pred tukajšnjo lahonsko ali bolje rečeno furlansko! Nič! Preveč bi papirja in črnila porabil, ko bi hotel natanko poročati, koliko moramo goriški Slovenci pred nesramnimi Furlani pretrpeti. Očitno nas zasramujejo in psujejo, jezik naš zovejo jezik sužnjev! Trgovcem slovenskim napise pobijajo in onesnažijo. Nedavno so tukajšnjemu trgovcu z dežniki steklen napis »izdelovanje dežnikov" ubili in trgovcu g. Preselju napis onesnažili z blatom! Kmeta našega, kateri jim največ dobička prinaša, zovejo „sužnja — schiava". A ne samo na ulicah, tudi v šoli zasmehujejo furlanski učenci našo marljivo mladež. Oni ogovarjajo slovensko učence grdo, ter jim pravijo; m (ostro) di Cirillo", ne da bi bili radi tega kaj kaznovani. O Bog ne daj! Ako pa reče slovenski dijak kaj slabega laškemu z vso pravico, pride kmalu vodja rodom Prus (!) s katalogom v razred, ter kaznuje slovenskega našega učenca. Ako vidi vodja pet slovenskih dijakov na sprehodu skupaj, takoj jih vpraša, kaj da slabega sklepajo ali kje so bili v gostilni! Furlanska mladež kriči vedno po ulicah: Cirillo e Metodio itd." A prišel bo čas, ko bo tega konec, in tega pričakujemo gotovo vsi — želimo. I/. Školploko 2.!. novembra. [Izv. (lop.] Da sloga in navdušenost veliko premorctu, pokazala je včerajšnja veselica, ki jo je priredil naše čitalnice odbor. Namenjena je bila na korist preplavljenim Gorenjcem in ta blagi namen privabil je lepo število obojega spola iz mesta in okolice. Nobenemu ne bode žal, da jo bil pri veselici. Vsak šel je vesel in zadovoljen [domov. Vse točke programa vsprejcle so se z burnim ploškom, pesem »Tičiea' morala so je ponavljati. Šaloigra „Župan" izvabila je mnogo smeha in zadovoljnosti, še več pa mej mladim svetom ples, najlepša točka za krasni spol in za vse tiste, ki se radi zavrto in brez bojazni gledajo v brdkih plesalk žarne oči. Vspoh bil je popoln in odboru, ki je imel veliko truda in skrbi, je zadovoljnost občinstva najlepša zahvala. Čistega doneska za Gorenjec je okolu 50 gld. Za-hvaljevaje se odboru na izvrstnem zvršetku, želimo, da nas odbor Čitalnice skoro zopet razveseli z jednako veselico, pa bodeino zopet kakor danes klicali: Slava čitalničnemu odboru v Školjiloki! Iz %i'lc%iiik€»v 10. novembra. jTzv, dop.| Hudo je za ono ljudi, ki so morajo posluževati zdravniške pomoči, a še hujše za one, ki bi se je radi, pa se je ne morejo — ako ni zdravnika. Koliko pritožeb se sliši zato o pomanjkanji zdravni- kov na deželi! Sorska dolina imela nekdaj zdravnike, i spretne; trg naš užival je posebne dobrote, ker je zdravnik stanoval pri nas. A sedaj morajo ljudje le na komando zboleti, v sredo ali nedeljo, ker na te dni prihaja zdravnik iz Loke sem. Primeri se, da je zdravnik zadržan priti, in v tem slučaji bi bilo treba tudi bolezen preložiti. „In illo tempore", ko smo še hlače v šolah trgali, lotil se nas je na komando hudomušnega součenca kašelj, ki je pa le g. profesorja mučil. Pri nas naj bi pa vse bolezni podložne bile tej komandi! Naprava in upeljava ta gotovo ni praktična, ne koristna za zdravnika samega, še manj pa za ljudij. Iz okrajne bla-j gajne dobiva 400 gld. na leto, kar ni mnogo za i daljno pot, a ljudem je pač malo pomagano. Naj ! hi gg. župani to preudarili in drugače ukrenili, ko j jim bode v kratkem prilika dana se razgovarjati o j okrajni blagajni. Zdravnika pa vsakako potrebujemo, j posebno pogrešimo ga mi tržani. Zato se pa naš j občinski zastop že toliko časa trudi s tem imenit-i nim vprašanjem. — Ni je seje, da ne bi prišlo zo-| pet in zopet na dnevni red. Služba se je bila tudi ■ že razpisala, a nikdo se ni oglasil. Mož, ki bistro-'. umno in jedino pravo spregleda vso reči, kakor so, j izjavil se je in spravil svojo modrost tudi na po-| trpežljivi papir, da se neče zato nikdo oglasiti, ker j je preveč ubožnih ljudij. Nekaterim se ta razlog ne j zdi pravi, zadosten, a jaz mu nečem oporekavati. j Reči pa smem, da bi bili srečni, presrečni Železni-; karji, ko bi dobili tacega zdravnika, ki bi jim mo-' gel in hotel tudi iz uboštva pomagati. Ljudje pri-' povedujejo — in jaz nesem neverni Tomaž — da ; je hotel zadnji zdravnik tudi v tem pomagati, a zato je bil promoviran — ne brez lastne volje. Naš trg pa spozna sedaj, kaj je zdravnik, ko ga pogreša. — Čudna se pa mora zdeti pot, katero je nastopil v dosego svojega namena. Skoraj bi bil primoran pesimistično soditi, da se peča naše starešinstvo s tem vprašanjem samo zavoljo javnega pritiska, a mu ni resna volja kaj ukreniti. Razpravlja se ta reč „ut aliquid esse videatur". Ker ni majhno plačilo 400 gld. nič kaj vabljivo za prosilce, predlagal je neki prejšnji seji g. odbornik T. Dolence, naj so poviša plača. Zato naj se g. župan povpraša sosedne občine Selško in Sorsko, bi H bile pripravljene kaj pomagati. Vsprejel se je bil njegov nasvet. Bila sta oba gg. župana za zboljšanje, Selski je večkrat zatrjeval, da bo priporočal in podpiral predlog, naj se plača zdravniku iz okrajne blagajno ! poviša na 500 gld., drugo naj doda še trg sam, j ker ima trg tako veliko prednost pred druzimi obči-| nami zdravnik je pri rokah. Jednaeeija mnenja, j pravijo, je tudi Sorski. A našemu g. županu se je zdelo, da je povprašal, zdelo, da so sosedne občine odrekle popolnem polnoč. A obojno, neresnično poročal je g. župan v odborov! seji dno 13. t. m. Vse je bilo poparjeno in potrto, da je poskus ta spodletel. Slišijo se glasovi nezadovoljnosti in razburjenosti „ali bomo zdravnika že mrtvim iskali" etc. Vendar pa g. županu ni bilo treba zvonca, na katerega krepko nabija, ko poje o Božiči pri polnoč-nici „in mir ljudem na zemlji svete volje". Na temelji tega županovega poročila, začeli so pre-udarjati druga pota. „Ukrenimo vendar kaj, da nas ne bodo obdelovali po cajtengah," oglasi se g. svetovalec. In kmalu so bili iz zadrege rešeni. G. župan omenja namreč, da imajo po Koroškem mnogo več zdravnikov. Naj se razpiše služba tudi v koroških listih, in dobil se bo /nabiti za to plačilo, samo slovenskega ne bo znal. Res dobra misel, za katero se mora uneti vsakdo. Tolmača bo potreboval, dokler se ne navadi slovenski, ali pa bolniki nemški. Obojno je mogoče, a prvo bolj priporočljivo in lažje izpeljivo. Tolmača ne bo težko najti. Ker imajo naši tržani vsak svoje opravilo, ne časa za ta posel, drznem se pripravno osobo imenovati: „Žorž" bil je v svoji mladosti na Koroškem, prav dobro jo tolče nepopačeno koroščlno. Doma ima pridne otroke, ki lahko vso brez njega opravijo. Brozdvomno je torej, da bo hotel častno mestno zdravniškega asistenta vsprojeti. Vsprejel se je predlog g. A. Glo-bočnika „Na deželni odbor se imamo pritožiti, da bo Ozir jemal za zdravnike na deželi." Dolgo bomo čakali na njega na ta način. — Ne bilo bi jedrno pravo in v resnici koristno, ako se izpelje predlog sosednih gg. Županov? Naj doda trg še 100 gld. in dobili bi lahko dobrega zdravnika. Zakaj se popolnem prezirajo gg. fužinarji — bolj, kakor jim bo prav. ,, Bil lig umi reeht" je, da dodajo kaj k pla£ii Revno ljudstvo, zavoljo katerega po mislih prvega moža, zdravnika ni tu, uporabi vse svoje moči v njih službi. Gotovo bodo radi žrtvovali za ubogo svoje delavce ter tako pripomogli k uresničenju srčnih želja vseh. Le poskusite! Domače stvari. — (Klub) narodnih deželnih poslancev ima danes zvečer ob 6. uri sejo, pri kateri bode nekda govor tudi o dolenjski volitvi. — (Dnevni red) I. seje deželnega zbora kranjskega v Ljubljani dne 25. novembra 1885 ob 11. uri dopoludne: 1. Otvorenje deželnega zbora. 2. Obljuba novoizvoljenih deželnih poslancev. 3. Naznanila deželnozbornega predsedstva. 4. Volitev dveh rediteljev. 5. Volitev dveh veritikatorjev. G. Volitev finančnega odseka 11 članov, predlog deželnega odbora. 7. Volitev gospodarskega odseka 7 članov, predlog deželnega odbora. 8. Volitev upravnega odbora 7 članov, predlog deželnega odbora. !). Volitev odseka 7 članov za deželnoodborno letno poročilo, predlog deželnega odbora. 10. Volitev peticijskega odseka 5 članov, predlog deželnega odbora. 11. Priloga 19. — Poročilo deželnega odbora o volitvi deželnih poslancev, in sicer: a) jednega poslanca za mestni volilni okraj Idrijski; b) jednega poslanca v volilnem okraji kmetskih občin Kočevje, Ribnica in Velike Lašče. 12. Priloga 1. —• Poročilo deželnega odbora o proračunu zemljišno-odveznega zaklada za leto 1880. 13. Priloga 2. — Poročilo deželnega o računskem zaključku zemljišne odveze za leto 1884. 14. Priloga 3. — Poročilo deželnega odbora o računskem zaključku in proračunu de-želno-kulturnega zaklada za 1. 18H4 oziroma 1886. 14. Priloga 4. - Poročilo deželnega odbora o računskem zaključku in proračunu muzejnega zaklada za leto 1884. oziroma 1880. 10. Priloga 5. — Poročilo deželnega odbora o podporah za zgradbe ljudskih šol. 17. Priloga G. — Poročilo deželnega odbora o računskem sklepu za 1. 1884. in proračunu za leto 1880. gledišnega zaklada. 18. Priloga 7. — Poročilo deželnega odbora o proračunu normalno-šolskega zaklada za leto 1880. 19. Priloga s. — Poročilo deželnega odbora o računskem zaključku norinalno-šolskega zaklada za leto LSS4. 20. Priloga 9. - Poročilo deželnega odbora o proračunih za leto 1880. in računskih sklepih za leto 1884. ustanovnih zakladov. '21. Priloga 10. — Poročilo deželnega odbora o proračunu za leto 1880. in računskem sklepu za leto 1884. hiralničnega zaklada. 22. Priloga 11. — Poročilo deželnega odbora o računskem sklepu deželne vino- in sadjerejske šole na Slapu za leto 1884. 23. Priloga 12. — Poročilo deželnega odbora o tem, kaj se je ukrenilo zarad duhovne službe v deželni prisilni delavnici in o plačevanji dotičnih stroškov. 24. Priloga 18. — Poročilo deželnega odbora o računskih sklepih dobrodelnih zakladov za leto 1881. 25. Priloga 11. — Poročilo deželnega odbora o nasvetu c. kr. deželne kunisije za uravnavanje zemljišne odveze, da bi se odpisala zaostala predplačila zemljišno-odveznega zaklada za komisijske in mejo-stavbne stroške pri odvezi služnosti (servitut) graj-ščine Poljane v Črnomeljskem okraji. 20. Priloga 15. — Poročilo deželnega odbora o računskem sklepu za 1. 1884. zaklada pr silne dclalniee. 27. Priloga l»i. — Poročilo deželnega odbora o petletnicah za dražega slugo na državni veliki realki v Ljubljani. 28. Priloga 17. — Poročilo deželnega odbora o proračunu deželnega zaklada in njegovih pmlzakla-dov za 1. 1886, 29. Priloga 18. — Poročilo deželnega odbora o tem, da je ranjki g. Viktor Smolo postavil deželni muzej „Rudolfinura" za bodočega univerzalnoga dediča vse svoje zapuščine, in o dogovoru, ki je skleniti z gospodičino Balbino Smolo zaradi takojšnjega prevzetja umotvorov. — (Hrenoviška občina) imenovala je v seji dne 19. t m. deželnega predsednika barona \Vinklorja in vladnega svetnika Globočnika častnima občanoma. — (Strlo) je včeraj zvečer v Gorenji Šiški posestnika Novaka, kateri je v Abčinovi hiši valil sod v klet; pri tem mu je spodletelo in „polov-njak" zvrnil se je Čezenj ter mu takoj stri glavo. Nesrečni zapustil je udovo in 1 otroke. Od druge strani poroča se nam o tej nezgodi: Včeraj popo ■ ludne ob '/a5. uri spravljali so vino v klet hišnega posestnika in krčmarja g. refcra Strela v .spodnji Šiški. 11 kleti pride tudi posestnik iz Spodnjo Šiško po domaće Vojta imenovan in prosi gospodarja Strela naj mu da kozarec vina. Strel pa je rekel, da bodo dal vina, ko bode delo končano. G- Strel bil je v kleti, kar sliši, da hoče Vojta valiti polovnjak brez vrvi v klet, v katero drži 18 stopnjic. Strel btopi pred vrata, ter to prepove, češ, da se mora sod po vrvi spuščati v klet. Malo trenutkov pozneje pa zdrči sod v klet preko palega Vojte, kateremu je stri prsi in poškodoval glavo, da je bil takoj mrtev. — (Nevarnega tatu Evalda Fbdrans-per ga) vjela sta predvčeraj ob VatJ. uri zvečer Ljubljanska redarja Baloh in Orehek za Kozlerjevo pivovarno. E. Fbdransperg, rodom plemič, izgubil je plemstvo, ker je bil zaradi tatvine že mnogokrat kaznovan- Izročili ga bodo okrožni sodniji v Itudol-fovem, kjer se bode moral zagovarjati zaradi cerkvenega ropa. Našli so pri njem lim in dolgo ribjo kost, železno in leseno dleto, orodje, ki mu je rabilo, da je v cerkvah iz pušic kral denar in kjer je bilo treba, ulomil. Brat njegov zaprt je na Gradu zaradi tatvine, mati pa zaradi goljufije v Begunjah. — (Našel) je pošten človek večjo vsoto denarja ter jo oddal mestnemu magistratu, kjer naj se lastnik oglasi. — (Ukral) je neznan tat hlapcu Antonu Perčiču, ko je prenočeval v gostilni v Kolodvorskih ulicah št. 26, sreberno uro, vredno 8 gld. — (Vabilo.) Dne 25. novembra t. 1. priredi Ptujska čitalnica v svojih prostorih „Narodnem Domu" društven večer s tombolo, petjem in plesom. Začetek o pol 8. uri zvečer.V Ptuji, meseca novembra 1885. Odbor. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Sofija 24. novembra. Knez danes Ča-novu brzojavil: Vojska prenočevala v postojankah, Srbom odvzetih. Danes podili smo sovražnika dalje ter popoludne zaseli Caribrod, kjer sedaj bivam. Carigrad 24. novembra. Včerajšnja konferenca brezuspešna, ker White ni imel instrukcije. Jutri seja. Odgovarjajoč na turško brzojavko iz dne 21. novembra odklonil je knez bolgarski predlagano premirje, ker hoče o tem čuti šele na srbski zemlji. Sofija 23. novembra v noči. Govori se, da Turčija premirje predlaga. Zasobne vesti poročajo, da Vidin gori. Darmstadt 23. novembra Princ Aleksander dobil je iz Sofije 23. novembra ob 10. uri dopoludne oddano brzojavko: Včeraj ves dan boj pri Dragomanu. Prenočevali smo na priborjenih višinah ; danes nadaljeval se bode boj proti Dragomanu. Vreme mokro in mrzlo. Aleksander. Peterburg 22. novembra. Večina tukajšnjih listov pozdravlja bolgarske zmage z veselim zadovoljstvom. Slivnica 22. novembra. Za višino v soteski Dragomanski bil ves dan hud boj. V mraku naskočili so Bolgari z bajonetom in Srbe popolnem pregnali; prenočevali so v priborjenih pozicijah. Dragomanska soteska popolnem prosta. Meteorologijo poročilo. 9 Chh opazovanja Stanju barometra v mm. Temperatura : Mo-Nebo krlriav vam. > o a eo 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 723-47 mm. 722 65 mm. 724 27 mm. 40° C 50° C 60* 0 si. 8VZ. sl. Bih. si. vzh. obl. dež. dež. 16'80mm. dežja. Srednja temperatura 4*7U, za 1 8° nad nonualom. Vremeniko porodilo 23. nov. Zračni tlak jako pal. Na zapadu je nižji nego na vzhodu. Votrovi precej močni, pa brez določno meri. V srednji Evropi suho, najužu dež. Temperatura so jo pouzdignilo. — Pričakovati gorko vreme. IDimajslrsi "borza dne 24. novembra 1.1. (Izvirno tolerančno poročilo.) Papirna renta.......... «2 tjld. 40 kr. Srebrna renta.......... 82 , 75 , Zlata renta........... 108 ,, 70 '„ 5°/0 marčna rent*......... 99 „ 90 , Akcije narodne banke....... 872 „ — , Kreditne akcije......... 8*5, '„ — London............ 125 . 65 , Srebro........... — „ — „ Napol........... 9 , 99 C kr. cekini . . ...... 5 „ 98 Nemško marke........ 61 , 75 4o/o državne srečke iz I. 1854 250 gld 127 , , Državno srečke iz 1 186i 100 gld 172 „ 50 , Odrska zlata renta 4°/0 ... fJ8 „ 20 „ B papirna renta 5°/„...... 90 „ 15 , 5f/0 štajerske zemljišč odvez oblig . 104 , - „ Dunava reg srečke 5°/„ . . 100 gld 117 , 50 „ Zemlj. obč avstr. 4'/,% zlati zast listi . 125 , 20 „ Prior, oblig Elizabetine zapad železnice 115 , 15 , Prior oblig Ferdinandove sov. železnice 10."> , 50 , Kreditne srečke.....100 gld 177 , — , Rudolfove srečke.....10 . 17 . 80 , Akcije anglo-avBtr, banke . 120 , 88 , 25 , Trammway-društ velj. 170 gld a. v. . . 187 , 80 , (680-4) Vsega zdravilstva DR' V, GREGORIČ, Zdravnik ženskih in otroških bolezni. Ordinira od 2.-4. uro. Dunajsko ulice št. 3, I. nadstropje. ► ► ► so se vselej sijajno osvedočile pri zanašanji človeškega l< I.Nii, g]«! bola, navalu kril, otrpueuih udih. ftknieueui želodci, pomanjkanju slasi i do j«