PoStmna Dlačana v gotovini uto lm fln. 112. V Dubljom, v solii to 18. mola 1929. Ceaa Din 1 SI flVFNSK I Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemši ncdelje in praznike. — Inscrati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, večji Inseratl petit vršu Din 4.—% Popust po dogovora. Inscratni davek posebei. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 14L— Dio, za inozemstvo 300,— Din. — RokopUl se oe vraćalo, — Nait telcfoaskt itcvllkc so: 3122, 3U3, 3124, 3125 !■ 3l2i. „Grof Zeppelin" je moral pristati v Franciji Na povratku so se mu pokvarili štirje motorji ter ni mogel več kljubovati viharjem - Po ćelo-dnevnih poskusih je zvečer pristat v Toulonu - Ustrežljivost francoskih oblasti - Po popra- vilu bo nadaljeval polet v Ameriko — Friedrichshafen, 18. maja. Na povratku je »Grof Zeppelin« nad francoskim ozemljem zašel v hude viharje, ki so ga včeraj ves dan zanašali sem in tja. Zaradi nastalih defektov sta delovala samo se dva motor ja, kar je zelo omejevalo navigacijsko sposobnost zrakoplova. Že okoli poldneva je začel dr. Eckener klicati na pomoč. Klici so se neprestano ponavljali. Francoskega vojnega in letalskega ministra je prosil za do voljenje, da srne pristati na voja-škem letališču v Valenci. Toda viharji so zrakoplov odnesli nazaj proti jugu in po brezuspeš-nih naporih se je moral »Grof Zeppelin« končno spustiti na toulonskem letalisču, kjer je pristal ob 20.35. Francoske oblasti so šle dr. Eckenerju v vsakem pogledu na roko. Vojno mi-nistrstvo je alarmiralo vse garnizije in jim naročilo, da pomagajo ponesrečenemu zrakoplovu. Na ozemlju, koder je letel zrakoplov, je bil po odredbi vojnega ministrstva povsod prekinjen električni tok, da bi se zrakoplov ne poškodoval, če bi zadel ob daljnovode. Na letalisču so bili pripravljeni veliki reilektorji, da bi zrakoplovu kazali pot, če bi ne mogel pristati pred nastopom noči. V Toulonu so bili pripravljeni na letalisču mornarički oddelki, ki so pomagali pri pristanku. Pristanek sam je bil zelo težaven, ker je bil zrakoplov docela nesposoben za vsako navigacijo in je bil prava igračka viharjev« Posadba zrakoplova in potniki so pretrpeli mnogo strahu, vendar pa so se po pristanku iz krcali vsi zdravi. Potniki pripovedujejo, da je vihar strahovito premetaval zrakoplov, tako da so se morali neprestano oprije mati oporišč v kabinah, sicer bi jih pometalo v hudo se zibajoči gondoli na tla« Opica, ki se vozi z zrakoplovom, je od strahu podivjala in so jo komaj ukrotili. — Iz Friedrichshaina so takoj po prejemu poročila o pristanku Grofa Zeppelina« odpo-slali v Toulon monterje s potrebnim i nadomestnimi deli za pokvarjene motorje. Ko bo nastala škoda popravljena, bo po sedanjih dispozcijah »Grof Zeppelin« ponovno startal k na-daljevanju poleta v Ameriko. Računajo, da bodo motorji popravljeni do srede, nakar bi ob prvem ugodnem vremenu sledil start« Kako sodi Narodna banka o go-spodarskem položaju v Sloveniji Optimistično poročilo viceguvernerja Narodne banke o inspek-cijskem potovanju po Sloveniji - Slovenija je po njegovem mne-nju že prebrodila gospodarsko krizo — Beograd, 1S. maja. Na snočnji seji glavnega odbora Narodne banke je podal vieeguverner g. Radović poročilo o svojem inspekeijskem potovanju in o reviziji podružnie Narodne banke na Hrvatskem in v Sloveniji. VT poro-čilu se je bavil tuđi s splošnim gospodarskim stanjem v teh pokrajinah ter glede gospodai-skega položaja v Sloveniji izjavil, da je Slovenija že prebrodila gospodarsko krizo, ki se sele sedaj pojavlja z vso težo v Srbiji- Gospodarsko stanje Slovenije nudi zelo povoljno sliko in kaže zlasti lesna industrija velik napredek in povoljen razvoj. Denar in kredit sta v Sloveniji najcenej-ša. Maksimalna obrestna mera je 9%. Posebno pozornost so vzbudile šte-vilne moderno opremljene hladitnice za živino in jajca, ki bi jih bilo treba zgraditi tuđi v Srbiji. Težkoče, ki tupatam še ovirajo gospodarski polet Slovenije, bo z lahkoto gdstraniti in Narodna banka si bo pnzadevala. da ustre-/e i/raženim željam slovenskih gospodarskih krojjov. Ženitbeni nacrti med Sofijo in Rimom Intervencija bivšega bolgarskega kralja Ferdinanda v Rimu — Prvi sestanek med kraljem Borisom in princeso Giovanno — Tuđi Habsburžani so za to zvezo — Sofija. 18. maja. V tukajšnjih di? plomatskih krogih se govori, da je bivs si bolgarski kralj Ferdinand posredoval v Rimu zaradi ženitvc svojega sina, se: danjega bolgarskega kralja Borisa z italijansko princezinjo Giovano. Ali bo njegovo posredovanje rodila uspeh, se sedaj še ne ve, trdi pa se, da se je kralj Boris setal pred velikonočnimi prazni-niki prvič s princezinjo Giovanno ob Lailo Maggiore. s Banketa, ki ga je priredil v> srcdo madzarki poslanik Kiss na čast nadvoj- vodi Francu Jožefu. so se udeležiti mnogo bolgarski politiki. Nadvojvoda Franc Jožef je danes odpotoval v Ca* rigrad, kjer bo ostal deset dni. Izjavil je, da potuje v zasebnih zadevah. Sma* tra pa se, da bo posredoval zaključitev konvcncencije med Madžarsko in Tur* čijo. Prav tako se trdi, da dela nadvoj* voda Franc Jožef za zaključitev zveze med Bolgarsko, Italijo in Madžarsko, ter da podpira ženitbeni nacrt med Sofijo in Rimom. bški irniefainarji falzificirajo tra5c !^ke mojstre V Miianu so zopet zaprli več prodajalcev umetnin, ker se je izkazalo, da prodajajo za drag denar navadne falsifikate — Milan. ls. maja. V umetniš»kih krozili ie v/budilo eno nain-ovejših kri-minai:i;li odkrit i zelo nepriietno senzacijo. Uzotovljeno je, da* i talijanski prodajalci umetnin rx)nareiajo tuđi so-dobne mojstre. Tako je neki trgovec v Veroni proda! znanemu francoskemu z-biratelju sl.ik Jelo Angclo de Rocca Bo-na za 60m lir. Njegovi prijatelji so dvomili nad orteinalnostjo slike, zaradi česar je kiuipec stopi] v zvezo z ome-njenim iumetnikom. ki pa je kategorič- no izjavil, da ni njkdar napravi] slične slilke. Kupee je zadovo prijavi] in je i talijanska policija izvršila mmogo liisnih preiskav n zaprla več prod;ij.'!jev »umetnin«. Obsodba komunista — Beograd, 18. maja. Danes dopoldne je bila objavljena pred državnin sodiščem razsndba v procesu proti komunistu Meda-noviću. Obsojen je na dve leti ječe, Čehoslovaški novinarji prispeli v Beograd — Beograd, 1S. rnaja. Z jutranjim du-najskim brzovlakom ob 8.30 so prispeli v Beograd češkoslovaški novinarji, ki se bodo udeležili konference Novinarske Male antante. Na kolodvoru so jih sprejeli pred-stavniki jugoslovenskih novinarjev in za-stopniki zunanjega ministrstva. Pnbičević v Beogradu — Beograd, 18. maja. finoći ob 9.23 je prispel v Beograd z zagrebškim brzovlakom bivši minister Svetozar Pribičević. Do Pazove sta mu prišla nasproti njegov sin Stojan in bivši narodni poslanec dr. Kostić. Na beograjskem kolodvoru so bili izdani strosi varnostni ukrepi. Pnbičević je zapu-stil peron skozi policijski komisarijat, kier je zadržal nekaj časa v razgovoru s policijskim komisarjem. Pred kolodvorom ga je pričakovala rodbina in veeje število novinarjev. Novinarjem je Pribičević na rado-vedna vprašanja izjavil, da bo ostal v Beogradu samo tako dolgo, kakor bo potrebno glede na bolezen njegove soproge. 5 kolodvora se ie nato z avtomobilom odpeljal domov. Iz Carigrada do Novega Sada pod vagonom — Novi Sad, 18. maja. Včerai dapoldne ie neki železničar pri pregledu vajonov, ki so dospeli s OSE v Novi Sad. našel skri-tega pod vagonom, privezanega nied osi dvojnih koles nekega okrog 30 let srarega moža. Pri zaslišanju je iziavil, da se ie pripeljal iz Carigrada. Ker ni imel denarja, da bi plačal voznio. se je skril Dod vagon in tako dopotoval v Novi Sad. Vozil se Je 12 ur brez vsake hrane. Hotel ie potovati na Madžarsko. Rodotr je Bolgar. Izročen je bil policiji, ki bo ugotovila, ali nima mor-da še kaj drugega na vesti. Fin. minister odpotoval na Semmering — Beograd, 18. maja. Finanćni minister dr. Švrljuga je snoči odpotoval na Sem-mering, kjer se leci n;egova soproga. Pre-jel je obvestilo, da se je njeno stanje po-slabšalo. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Ljubljanska borza danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Amsterdam 22.87, Berlin 13.515. Budimpešta 9.9195, Curili 1095.9. DunaJ 7.9973, London 276, Ne\vyork 56.785, Pariz 222.30. Praga 168.38. Trst 297.84. INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 912.875. London 25.185, Newyork 519.22. Pariz 20.2875, Milan 27.1«, Berlin 123.375, Dunaj 72.92, Praga 15.36, Budimpešta 90.45. Zgradba nove carinarnice v Ljubljani Javna carinarnica bo stala na dosedanji Dovozni cesti - Veli ke preuredbe na žeL postaji — — Zgraditev nove kolodvor ske pošte Na zadnji seji občinskejja sveta ljubljan-^keiia je v imenu eradbenesa odseka obč. s\etnik inž. Ditrih podrobno poroča! o sporazumu med carinsko upravo ./elezm^ko upravo, trgovskimi in induNtrijs-kimi korpo-racijami ter mestno občino ljubljansko, ki je bil dosežen 11. aprila t. 1. ob navzočno-sti generainega direktorja carin dr. Konra-da Smida, o zgraditvi carinske^a >kladi>Ca in glavne carinarnice v Ljubljani. Tedaj se je ugotovilo, da so razčisćena vsa sporna vprašanja o tem, kje naj se nova carinarnica zgradi, in da so zastopmki trgovskih gremiiev in Zbornice TO!, kakor tuđi Zveze industrijcev na podlagi konkretnih podatkov direkcije drž. železnic v Ljubljani pristali na stali^če železniške uprave, po katerem naj se glavna carinarnica zaradi na prostoru, predlaganern od železnHkih zastopnikov in sicer ob km 431.6 432 sever-no od pro>;e ob sedanji ^Dovozni cesti . Prvotni nacrt o zgraditvi carinarnice in skladišča, ki je bil sestavljen na zahtevo železniške uprave, se je izpremenil satno v toliko, da bo carinsko skladišče postavljeno bližje k obstoječim tirnim napravarn. vsled česar se bo tamošnja klancina pre-me^tila na dru^o mesto. !> pristankom gospodarskih krogov ie bilo situiranje glavne carinarnice končno soglasno rešeno ter ie za izvedbo treba resiti samo še konkretna tehnična in finančna vprašania. Carinsko upravno poslopje bo ^grajenu ob Vilharjevi ce>ti pri km 4.i1.7im> severno od žel. pro^e. Carinska skladišča bodo po-maknjena proti jugu na sedanjo Dovozno (Vilharjevo) ce^to vzdoli sedanje rampe. Med carinskimi skladišči in Vilharjevo cesto bo carinsko dvorišće s tirom za prosto razkladanje vagonov. Onstran carinskih skladi.^č in sicer na prostoru sedanje na-kladalne rampe bodo carinski tiri. V pr\i etapi se bo zgradilo Ie !>olo\ict» carinskega. skladišča. Vsled /gradbe carin-skega skladišča je treba odstraniti tir št. 20 in 21, kakor tuđi tir v Zeleno jamo za razkladanje premogovnega ugaska. Prav tako bo treba odstraniti delavnico za oopravo vagonov. ki se premesti k sedan.ii dela\ nici približno ob km 432.3 severno od pro^ie s pripadajočimi tirnimi zvezami. Nadomestilo za delavnico se napravi iz kaldrminskega fonda. Kot nadomestilo za klančino, ki jo je treba odstraniti pri carinarnici, se mora napraviti nova klancina s pripadajočimi tiri približno v prostoru med km 432 do km ^32.3 severno od proge. O teh objektih bo sestavila direkcija drž. žel. v Ljubljani točne nacrte in stroškovnike. Nova klancina bo zgrajena kot nadomestilo za obstoječo klančino na stroške kaldrminskega fonda. Tirne naprave k carinskemu skladišču. kakor tuđi k novi klančini in delavnici o izvršila že-lezniška uprava na svoje stroške. ker bo pridobila sedanje tire ob tovornem skladišču in prometne tire v postaji Ljubljana, ki so sedaj obremenjeni s carinskim blagom, za svoje prvotne lokalne manipulacijske ro-staine potrebe. O uporabi železniškega zemljišča za napravo nove dovozne ceste in zgraditev carinskih poslopii bo posebna najemna pogodba v smislu finančnega zakona za 1. 1928-29 in uredbe o kaldrmini, v kateri se ima ugotoviti vse podrobnosti. Finančna stran se bo uredila na pođla-gi naslednjih dajatev: a) sedanje stanje kaldrminskega fonda občine ljubljanske zna^a po podatkih glavne carinarnice 6,500.000 Din: b) od angažiranega dela fonda je mesi-ni gradbeni urad prihranil napram naj^e-nejšim ponudnikom pri tlakovanju Masarv-kove in Resljeve ceste 500.0AJ Din; c> pri letneiit po\ prectieni dohuUku v specijalni fond Ijubljanvki v /tsesku I.J«mi.«hhi Din, se laliko računa, da h* rn> ta specrjli i fond tekom dvth let, ko hi b\\j prva etai'a doloćenega programa i/vršena, povečal /a ruddl.inih 2.5m. Skupai bi tedaj bilo \ spc^ualiiCtn umij u v času izp'u^evanij zjdnjih ručiuiov /a prvo etapo V.Sikj.Omi Dim /aradt sigurnosti ta vc računa z znc-kom v,ih»h.'n*» Dut. Program, ki naj bi se izvt.4il. ka/e približno naslcdnji prorjčun: a) odkup sveta <>J privatnikov /a carinsko ozemlje in \iiliar.ie\o cesto. naJalie *.*• rinsko upravno posiopje. polov ko sk!jJi*-Ć in prosto rampu, carinska ogra.u in hodniku ](• trosobnih stanovani in ttakovan*e \ »'-Itarje\'e ceste bi stalo okro^lo iu.inhi.immi dinarjev; b) generalni direktor carin /dhteva .ft-hodkov amortizirano, bodo postali vsi objekti last mestne občine, v katere blaga ino se bodo stekale v bodoče \ve najemnine. Zgradilo se bo moderno carinsko poslopt». Carinsko skladiščt. ki se bo potugoiti« zgradilo, bo imelo 4 kv. m prostora. K omiljenju stanovaniske bede bo poieg v se-^a vsekakor nekoliko ludi pripomogla zgra-dtev 40 stanovanj za osobie carinarnice m sicer lu stanovanj s 3 sobann, po^el^ko -o-bo in kopalnico. ter $0 stanovanj r 2 ^uha* ma. poscKko sobo in kopalnico. Teh 4<) stanovanj ne bo zatajenih v ohltki kake kasarne, tcmveč tako, da se bo eno stopniišće uporabljaio od največ dveh strank. Z zeradbo nove carinarnice m skladi^č v Ljubljani bo usodeno dolgoletni ^elii in potrebam gospodarskih krogov, znatMo ra bo olaj^ano tuđi carinsko poslovanje in ma-nipulacijško delo železni Najbogatejši slovenski zasebni muzej Zasebni muzej vetermarskega nadzornika g. Zadirikarja v Kamniku je največji in najbogatejši v Sloveniji - Kratek pregled drago« zbirke starin Iz Zadnikar-jeve zbirke »P osame me slada« se polzgub«, zbirk« hs uto !■ bodre« Katnnlk. 17. maja. Mesto Kamnik ima ražen drugih še dve posebne znamenitosti, kakršnih ne prerno-re nobeuo druso slovensko mesto. To je edina in prva zasebna zvezdarna šefa davč-nega urada v Kamniku s. Ivana Tomca in pa najbogatejši in naivečji slovenski zasebni muzej veterinarskega nadzornika g. Jos. Nikolaia Zadnikarja. Mokra Zofka In dnevi pred nio in za njo nišo primerni /a astronn-nska raziskovanja in gledanja, sem si mislil, ko sem se napo-ti! iz Ljubljane v Kamnik, da posetim last-nika znamenitosti karnniškesa rnesta g. Tomca in g. Zadnikarja. Vožnja s kamni-čanom iz Uubljane je dolsočasna. Zdelo se mi je , da se vozim s kliusetom, ki ga voznik od časa do časa ošvrkne. Kljuse pospeši korake, toda samo za nekaj časa, Potem nadali u je pot v svoiem navađnem počasnem tempu. Solnce je sicer sililo izza oblakov, toda oblaki so bili močnejši. V Kamniku ie prsilo in oblaki so bili še tem-nejši. Mokra Zofka in astronomiia. to ne gre skupai. Zato sem krenil v hiSo veteri-narskesa nadzornika g. Zadnikaria. 2e s ceste opariš, da ie to- nenavadna niša. V izložbenem oknu so razstavlietie umetnine in starine, ki vzbude pozornost sleherneKa gosta v Kamniku, Pa to vse ni nič, v primeri s tem, kar se ne vidi s ceste. Ko odpreš vrata, se sproži zvonec. ki zvoni ne morda kakor običajno hišni zvonec, temveč kakor se zvoni za alarm. Tako, da te je skorai strali, ko stojiš v veži med alarmnim zvonenjem, med sulicam-i in meci Naproti se ti reži vitez v železnem okle-pu, na vsaki stopnjicu ki vodiro v prvo nadstropje, leži rokovniaški starinski samokres. Laije ti ie pri srcu, ko te k. veterinarski nadzornik in njegova gospa ljubcz-nivo spreimeta. Vsi zbiratelii in ljubitelji kakršnihkoli predmetov, bibliofili, f'latelisti in zbiratelii starin kulture in zgodovine ima.io nekaj skupnoga. Niih nenavadna lastnost obože-vanja gotovih predmetov, ne samo zaradi njih materijalne vrednosti, katere imajo za svoje prijatelje in nazvesteiše znance in j:h nekako personificiralo jim vtisne pose-ben pečat. Napravijo vtis zelo rahloČutnih ljudi, ki so z dušo pri svojem »Športu« in se mu popolnoma posvete kakor svečeni-ki. Tako priieten vtis mirnega in nekako vaše obrnienega človeka, ki oživi Ie razka-zuioč svojo zbirko, napravi lastnik na.ibo-gateiše in največje zasebne umetniške in zgodovinske zbirke v Kamniku. Zbiratelj starin že iz dijaških let Vidite, mi ie reke! 2. Zadnikar, vsak človek ima svojega konjička. T- iina veselje za znamke, oni za sport, tretji za kaj drugega. mene so pa Že zgodai zanimale starine in pa narodna umetnost. ki je začela propadati in sem jo začel studirati in re-ševati. 2e kot gimuazijec sem nabiral staro narodno blago. Pomnožil sem zbirko med študijami na visoki soli, posebno pa 5c potem, ko m' je poklič omocočil neposredno stikc 7 narodom in s»m ime! nailep-So priliko studirati slovensko folkloro. Zbirka je rasla in danes je že nekak lokalni muze'. Resi! se*n mnoco starih ča-stitljivih pri^ slovenske zjjodovine in kulture, ki bi bile za nas sicer za v?dno :z-zuhl'ene. V zbirki imam tuđi nekaj redkih znamenitosti, za katere se zanimaio tuđi inozemci. ^icer bo najboHše, če vam pokažem vse od začetkn. Začeli sva v prvi sobi v prvem nić-stro-pju. Iz sobe se vidi Je v dve veliki sobi. k' sta ravno tako polni starin m umet-nin.kakor prva. To ogromno število predmetov pregledati v nekai urah ie ne-mogn-£e. Zato sem prosil g. Zadnikaria, naj *ni pokaže samo najznamenitejše predmett svoje zbirke. <- Gasparijev usodni slanik G. Zadnikar ni samo zbiratelj starin, tpmveč tuHi izredno inteligenten in izobra-ž^n mož i reiikim umetniškim ftutom. Sa*a SantMj je nedavno v neki reviji opoioril na k. Zadnikarja tuđi v tem pogledu. Pa tuđi oprem«* stanovanja priča o tem, kajti hm umetniškega čuta bi ne bil raoeel spraviti v tako skladnost svoje velike zbirke. Tako sva se z fZ Zadnikarjem sačela pogovarjati o naSih umetnikih. e katerimi veliko občuje in ima z njimi tesne etike. Jakopič, Župancič, Smrekar itd., so njegovi gostje in prijatelji. Posebno pri srcu mu je pa Maksiin Gaspari, ki ga je g. Zadnikar prav za prav odkril. Neposreden povod ođ-kritja Gasparijevega slikarekega talenta je bila reklamna rifiba, ki jo je aarisal Gaspa-ri kot trgovski vajenec. Na kartonu je bil narisan slanik z akvarelnimi barvami. Pod njim napis »Slamki«. Kako je odkril Gasparija To je bil Gasparijev usodni elanik. G. Zadnikar je stopil v trgovino in se zanimal, kdo je narisal slanika, ki je delal za post ni čas tako dobro reklamo. Pokazali so mu fantiea in mu rekli, da 69 piše Maksim Gaspari. Od tega časa je g. Zadnikar vzpodbu-jal mlađega trgovskega vajenca, ki je imel izredno veselje za slikanje in risanje. Ga-spari je bil č>z dan zaposlen v trgovini, po-noči je pa risal. Prerisal je ćele noči pri petrolejki. Izvohal ga je torej slovenski etnograf g. Zadnikar, spoznal je njegov tn-letit in omogo^il njegov vetop v Ljubljansko obrtno solo. Gaspari je napredovah pri-šel je v akademijo na Dunaj, kjer pa ni dolgo \*2trajal zaradi pomanjkanja. Z Du-naja je žel v Kamnik, kjer je bil nad leto dni Zadnikarjev gost. G. Zadnikar mu je tuđi pripravil poseben atelje. Bil je njegov učitelj in svetovalec. Gaspari kot pesnik — šakajte, vam bom pokazal! je rekel g. Zadnikar. Iz predala je izvlekel kup risb. Začetna dela Maksa Gasparija. Med njimi tuđi >usodnit elanik. G. Zadnikar ima mnogo Gasparijevih originalov. Vinjete, ovitek >Zvona< itd. Mnogi najbrž ne ve-do, da je Gaspari tuđi rw?enik. Verzi pri njegovih narodnih dopisnicah so povečini njegovi. In s kaksno umetniško invencijo je v začetku svojega udejstvovanja slikali Kmecki fant objema dekliča, dekle sedi zamišljeno v sobici, zunaj pojejo fantje itd. To so Gasparijevi motivi. Pod diko verzi kakor: Trovali me bodo fantje, ki po va«i pojejo. Risbam je priložena beleinica z napisom: Gaspari, Poezije. To bo Gasparijeve pesmice. Hokopis, ki še ni ugledal beleta dne. In kaksen karikaturist je to! Ni*em se mogel načuditi sliki, predstavljajod na-šepa kmeta z obvezano glavo in napisom: Jest ne veni al' je kakšna peklenska mar-tra tolk huda, koker če začno zobje bolet. Stari vrči zadrug — Kar od kraja začniva! Začela sva pri škrinji v pozni nemški renesanci, na kateri so postavljeni etari vrči zadrug. Znano je, da eo imele stanovske zadruge svoje vrče, vecinoma lepo okrašene z vsemi znaki dotičnoga stanu in z jzravi-ranimi napisi mojstrov. Vrči 60 bili raznih velikoeti. Ko je učenec dovrSil vajeniško dobo in bil sprejet med pomoćnike, eo to svečano proslavili in novopečeni pomočnik je moral plačati zadružniski vrč vina. G. Zadnikar ima v zbirki več takih vrčev. Največji je vrč usnjarske zadruge, kar priča, da so ti najraje pili. Vrg drži 8 1 in je ia 1. 17*25. Na njem so napisani v bohoričici mojstri kakor Zinzerle, Merviz itd. Velik vrč so imeli tuđi krojači. Vrč bar-varjev je iz 1. 1706. Na njem *o imena moj-strov kakor Sitter, Lovritz itd. Zanimiv je vrč >pozamentarjev<, ki so delali dekoracije, okraske iz blaga (cofe). Tega pokliča danes ni vpt. Pred desetletji je živel v Ljubljani zadnji pozamenter neki Masgon, pri kate-rem je g. Zadnikar tuMaire de Commune če Vodizc. Imel ga je torej na svojem poslopju župan v Vodicah. Take grbe so kmetje po reokupaciji Avstrijcev uničili ali pa skrili. Tuđi ta grb je g. Zadnikar načel v žitni kaniri nekje na Gorenjskem. lzvira iz 1. 1814. Ob vratih na tleh stoji ladjica kamniških ključavni-čarjev ki je tuđi dracor^n epomin na dobo *«■«?-hov<. Posebno pokornost pa vibuja omara guvernerja Marmonta Guverner franeoskp Ilirijo, maršal Mar-mont, je imel za časa svojega bivanja v nssih krajih pisarno. v katrri je stala ta omara. Ima obliko e^ipčanskesja vrca. Zaradi NapoleoDa, ki mu jf1 stara e0p?anska kultura posebno upajala. >o v Franciji ta čafi radi vporabljali pri pohiJtvu egipčanske oblike in motive. V tej omari ima g. Zadnikar uhranjene svoje bibliofilske redkosti in sicer prvo v Sloveniji tiskano knjigo takozvani >Pentateuhj: iz 1. 1578, ki je »*di-ni ekeemplar v Jugoslaviji, torej redkost prve vrste. G. Zadnikar jo je dobil na Ko-roškem- Sam jo feni na 40.000 Din. Take raritete so pa prav za prav neprecenljive. Na prvi strani b^reš: Tu ie vsiga svetiga pisma prvi del itd. Druga dragoceno?t v tej omari so crne bukve, Dalmatinovo sv. pismo starega in novega zakona. Tiskano je v Wirttenbergu. To so >&veti preroki v slovenski iesik tolmaehenir. Tuđi to knjigo je našel zbiratelj na Koroškem. Kmetje so jo imeli za 2>Črne bukve«. Tretja redkost je prva izdaja Valvazorja iz L 1689. Zanimivo je, da je v njej tuđi slovenska pesem. V Marmontovi omari so še druge drago-ceoe starine. Omenira naj samo se rokopis iz Trubarjeve dobe To je majhna knjižica, v katero je nek-lo, ki je bil tako skromen, da se ni podpisal, pisal svete pesmi itd. Na prvi pogled se vidi, kakor bi bil tisk, v resnici so pa vrste Ie tako skrbno in leno napisane. Ogledal sem si Še drugo »obo, ki je ravno tako p°ma kakor prva. Poleg krasne in dragocene zbirke slovenskih pip in palic ter pergamentov in plemiških pišem ter kolekcije avb in vezenin j«3 posebno znamenita 300 let stara proteza roke ki jo je g. zbiratelj našel zazidano v kleti graj^ine na Vranskem. Proteza roke je iz železa in ima v notranjosti mehanizem, da se po dva prsta lahko vpogneta in zop^t iz-tegneta. O tej protezi je napisal neki znamenit in lep okus so imeli nali predniki. brosurici .Eine alte eiserne Hand;. Narodne vezenine V predalu stare omare ?o prekrasne narodne veienine, ma^ni plavci, delo naših kmetic na domačem platnu s čisto narodni-mi motivi. G. Zadnikar jib je re^il pogube io unidenja, kajti kolikor jih nieo požrle misi. to jih mežnarji uporabljali za cunje. Skoro se ni mogoče ločiti od teh prekrasnih predmetov, ki priča jo, kako plemenit in lep okus to imiel na£i predniki. Toda čas hiti in ogledati »i moramo 5e S sob* V tretji «iobi mi je g. Zadnfkar najprvo pokazal 260 let stare orgije Imajo obliko laboja z driaji, da jib j*1 mo-goče prenašati iz kraja v kraj. Zbiratelj je premikal ročni meh, njegova goapa je pa zaigrala. Tako lepo dooeciii orgelj xe doigo ni »em ališaL — Kakor vidim, ae tuđi vi, go«pa, spoznate na vte te starine? — Se tkoro moram, ko je moj mol tako navdulea sanje! li te sobe naj omenim poleg itevilnih dragocenih eerkvenih predmetov, kozarcev in benečanakih po?od ie potebno desni kot. Tu je oljnati portret Leopolda L s ki mu pravi g Zadnikar >U in;ibljasti<. Ta je da] odsekati glavo Petru Zrinjskemu. katerega grb vidimo pod portretom, in pa kljuj njegovega pradu Ozalj, ki $o ga naUi v Kolpi. Tu je dno sklede, ki so jo ukopali 1. 1913 v struci Ljubljanice in ki ima let-nico 1542. Na dnu je slika Ljubljančanke pred 400 leti Krasna je tuli Zadnikarje\a »bira ^pre-h a ja Inih palic. Studijska soba in hodnik Stopili smo v ^'udij-k■.» !-cb-», kjer je na niizi nagromadenib polno knji« vecinoma umetnostne, zgodovinske in etnografske veebine. Tu g Zadnikar studira in pro-učuje na5o zgodovino^ običaje itd Na hodniku je na stenaL in v om.irah vše po Ino narodnega blaga. Zanimiva §o kazala obrtnikov kakršne so imelj v starih časih Čevljarji, barvarji itd. Na kazalu brivta je napis v j lnetel-čici: Huda brada, dober nož, huda žena, dober mol. Po stenah vise velikanske sulice, oklepj in veliki meč, ki ga je rabil rabelj za ob-glavljanja. Ob okov ih, starih puškah, rokov-njarkih in ciganskih samokresih se ti ježe lasje. Na nekih vratih na hodniku pa iitai >Ad rem; (k stvari!). Če čitaš besedo na-zaj, veš kje si. Med temi morilnimi sredMvi «topa£ po stopnicah v pritličje Ko #e odpro vrata, re-čujes prijetno cinjilanje. To je Zadnika-je-va iznajdba. Majhne eitre na vratih, ki same zacinghtjo. Neki Američani ki so m nedavno ogledali Zadnikarjev muzej, so se lako navdušili za te citre, da jim jih je lastnik moral prepustiti. V prvi sobi je raz=tavljen najdragocenejši porcelan raznih svetovnih znamk. Ćelo porcelau iz Moskve. Samo ena skodelica, ki mi jo je zbiratelj pokazal, je vredna vec tisoč linar-jev. V predalu je Ie dragot-eao z zlatom in srebrom okrašeno pasovje, po-lobice ii slonove kosti, kozarci. Naravnoet zagledaš «e pa v omarico za dragulje iz erajščine Jablje, tako krasno, preeicno in lepo ter bogato je izdelana. V drugi sobi pritličja so umetniiie; na klavirju je glava kiparja Meštrovića kipec je kipar izdelal sam ili ga pred*Uv-Ija zamišljenega, »nujočega nacrte, ki *o mu potneje prinesli realizirani v mavcu, bronu in marmorju iloves najodličnejiega umetnika. MeMrović je dober prijatelj g. Zadnikarja; poznata me z Dunaja, kjer mu je umetnik tuđi podaril avtoportret. Na zidu visi oljnati portret Napoleonove matere Izredno dragocene so tuđi umetniae drugih slovenskih slikarjev, kakor Kobilce itd. in pa numizmatična zbirka s gUrimi cekini, rimskimi, franeoskimi in drugimi novci. Kakor v sobah v prvem nadstrof)ju tako tuđi tu ni mogoče vsega popisati. To je treba videti in oMudovati veckrat Vsak predmet ima svojo zgodovino, svoj pomea in vrednoet Sedli smo k mixi. G. Zadnikar ioa tani-mivo pripovedovati, ima idrav humor, ve povedati marsikatero anekdoto ir svojega 301etnega nabiranja starin. Kot njegov izost se tuđi prepriča* o istinitosti besed neke«a pruskega generala, ki je napisal v Zadni-karjevo spominsko knjigo, da je mislil, da je ni nad madžarsko go?toljubno§tjo, pa jo kranjska gostoljubnost Ie prekala. Poslovil sein se. Stopil sem na ce*to in postal skoro ialosten, ko sem pri&el na blatno cesto ft pustim oblačnim nebom nad njo iz hiše, v kateri je toliko solnčnih, lepih in draeocenih častitljivih spoaninov oa oaio preteklost iz na^e zgodovine in kulture. M. Z. Sedelja, 19. m«/a: 10: Dcla v vinogradu, zatiranje Žtodljivcev, g. F. Kafol; 10.30: Sadjarstvo, ing. Skubic; 11: Koncert Radio* orkestra. Vmesnc speve poje g. MarkoAić; 15: Gop>ly. 2cnitev, izvajajo čiani narodne« ga gledaltiča; 16: RH ičan Vrban pripovc-3uje svoje storije; Repro^jcrrana glasba; 17: Koncert Radio-orkestra; 20: Večer »lo-venske glasbe, irvtja godba Dravske divn» zije; 22: Casovna napoved in poročila. Ponedeljek, 20. mm ja: Koncert Radio*or« kestra; 15: Jubilej hrvatske kulturne onjen. tacije, dr. K Capuder; 15.30: Lahka glasba, izvajajo »Magistri« izpod Smarne gore; 16.30: Koncert zbori »BalalajekiKremeU«. Vm«ne speve poje ga Popova 20: V ečer slovenske aiasbe II., izvaja Radioorkester. Vmesne speve pojeta gdč. Dragica Sok m c* Pucelj; 22: Casovna napoved a puro&la. Torek, 12. maja: 1230: Reproducirana glasba; 13: Casovna napoved. reproducirana iZlasba; 13.30: Borzna poročila; 17: Koncert Radio^orkestra; 18.30: Zur Gegenstandsthc^ orie der Personlichkeit. Znanstveno preda= vanje v nemUcem ieriku vsei>č. prof. dr Veher: 19: Nemščina. ?a dr Piskernik; 19.30: Naše -o^ednie drfave: Italija: dežela in poljedelstvo: 1. Severna Italiia. r!r. Val* ter Bohinec: 20: Duetni ve^er ra klavir in harmonij: H. Svetri in dr. Dolmar; 22: ć:a = sovna napoved in porobila. %reda. 12.30: Reproducirana glasbt; 13: Casovna nap-oved, rcprtiducirana plasha; 1330: Borrna poročila; 17: Koncert Radio« orkestra; 18: Pravijkc, pi*atelj Hilčiniki; 18.30: U rastlinst\a, ^a. dr t'ukcrruk; 19: Srbohrvaščma, prof. Maiovec; 19 30: Zft* dolina Slovencev, prof Kranjec; 20: Pev»ki \ eC*r ce Lo\ setove — Koncert Radio«orke stra; 22: Casovna napoved in poroci Ia. Ko|#dar. Danes: Sobo'a 18. xni \929; katoH-čani: ^rcnantii: pravoslavni: S. miia Irina. Jutri: Nedeja: 19. tnaa \929: kat©HC -ni: BinkoSti; r»ravosfavni: 6 maia, Jovi-pravedni. Današnje prlriMjitv«. Drama: Greh. Kino Matica: Divne laži Nine Petro\ n»r Kino Ideal: Crkus Prlredltve v aedelk». Drama: I. .be^ea in smrt. PC?n0 Matica: FVvne laži Vine Petrovnt Klao ld«al: Cerkus Noffonietna tekmM Hermes — Atlet ki. Celje na ifriičti Prmoria. Prireditve na Karnfk. Drama: L'topjcnca K'fno Matica: Div^f !a?i N ne Pftrovne. Kino Ideal: Cirkus. Nogometna *©fc"ia Hermes . Aletiki ni Tsršču Primoria. Dežurne lekarnc. Dan*v ,„ iuiri: lrnkuio. Mestni tri; Ramor. Mk-.s^e\a ceita. Na prafr.ik: Leustek. Ke^ljeva ce^ta, Bohinc Rimska cesta. K prepovedi ambulantne prodaje sladoleda V javoost .-, .•! ni , t,«ij ve*t o *nl pu magi»trattie^» ^r^Diija, da •* ambuiantua prodaja sla lolfJa |»o mutnih ulicaU preji©-▼e. S tem skl^|xm so »eveda huHo ^riia-deti v«i iiilelovalri «ta o*tvi»n« od »kromova fa-•luika \*n prudaji »ladoleda. Mn^nja *mo, da je tklep oiagistrato^ira premija nekoliko prev^č rijjorozen in *Ja bt ga kaialo revidirati v tem smislu, da «e eventuelno prm-pove prodajati *Iakim predpisom. V zadavi prftpovedi ambulantne prodaje sladoleda je vloiil oocintki ivHnik go«p. Rebek na g. iu[»ann Q«*lednjo interpelacijo: Gospod župan! Na §eji magijitratD^ua premija dne 3 i m je Mio *klenjeno, da »<" ambulantna prodaja sladoleda po mestoiij ulicah prmpov*. Prepoved »e opira na porobilo mesto^ga fj-tikaU, ki j« haje ocrotovil t o#kat#Hn tlu-cajib higijeni fkrijno oemigovarjajoče raz-mere. Uvidevam in ni moj naineo • te^a mesta xajjovarjati take fn *H?ne nedostatke, p*Č pa se obraćam tem potom na \a«, po-spod župan in na slavni obtintki svet. da daoes premotri drakoaičen »klep m*gi»tr»t-nega gremija tuđi iz »ori«Inih vidikom. V*ak i&deloval*H »ladoleda *»i je moral, preUno je dobil dovoljeaje iz.vrievanj«, uraditi svoje obrtne prostore ustrebaJoč \s«ni strogim predpi*om. pri t^mur je vloiil m* svoj kapital, samo da poiteno preiivi aebe io svojo družino. L)»nes pa je taJtorekoe* «n vse te izdatke in si ne zna pomagati na-prej. OzJraje se na ma nj premoftne tloje itb-čiostva, je pa tu4i to obrutno prikraji**n<» ko «i zj skromen tneeek ne more privoditi v vročib dneh sladoleda in bo tikljue-oo narezano na ilaicičartie. Prosim torej, da še to vprasanje v tolik« resi, da se zopet dovoli auiibulantna prodaja sladoleda po mestu Zahteva naj »e pri brezpogojoi ngorozDoati najvrčja higijena, uvedejo naj se tub 11 uri Watos!ovitev motorne brizfalne pri »Obćtnskem domu« ?n odlfkovanfa zaslužnih delavcev na tem poHu. Of» 13 uri skupne gasiUVe tebnične val«. Ob 14 ure dal'e na dvoriiču in vrtu »Or>iin*kefa doma« prosta zabava, katere slavna privlačna sila bo koncert 5<"> mož broie'e godbe na piha-ta, k&3. si Je pri radniem tek"novan)u slo-vensVih civilnih sodb pridob'li druio mesto. Društvo je že danes s polno paro na defu, da vsetransko zadovolji ČUlane goste. Podrobnost: se bodo obiavile pravo-ča«no v slovenskih novinah. Klnrf> *em« naproša naSelsrvo bratska droltva. da pra. vočasno odgovore Ba stavljena 'im vpra-sa^ja, ker ;e prepričano, da ta dan bhk<* r»okaže, kaj zmore stroga disciPl na Xdor oglašuje ta napreduje! Dokai. — Kako se i*paš trd.t, da sem stra* hopetee? Sa i sem t\e«al ireka^, čes-ar si še mhčt pred m^rvoj ni uoa! storiji. — Kak*no pa je to junaStvo? — Oieml sem se s teboj. S'ev 11? »SroVFKSK? NAROD« dne 18. tnaja 1929. Strtfl 3 Zavod, v katerem je včlanjenih 90.000 članov Največji Okrožni urad za zaiarovanje delavcev v državi ki ima 132 zdrp^nikov in troši letrto milijone za zdravijenje svojih članov Palača Okrožnega urada na Miklostčevi cesti Ljubljana, 18. maja. Po zakonu o zavarovanju delavcev se je izvršila tuđi v Sloveniji obširna reorganizacija socijalnega zavarovanja. Do leta 1922 samostojni panogi bolniškega in ne-zgodnega zavarovanja je združi] novi zakon v eno upravno celoto. Tej reorganizaciji primerno so se prilagodile tuđi vse za-varovalne ustanove in po tej reorganizaciji se je razveseljivo razvilo socijalno zavaro-vanje v Sloveniji. Odveč bi bilo razlagati pomen socijal-nega zavarovanja. Najbolj zgovorno kaže-jo važnost zavarovanja bilančne razdelitve 1« v zavarovanju doseženi uspehi. Kljub vsem težavani. morda tuđi po-manjkljivosti in nepopolnosti, je gotovo eno dejstvo: delavec ima v bolezni, tor ej \ največji potrebi, v zavarovanju na] boi j-šo pomoć In njegova ekslstenca je v bolezni varovanaf le z dajatvami socijalnega zavarovanja. Dve vrsti dajatev pozna zakon za zavarovanje delavcev: Stvarne in denarne. Med stvarne prište dobri hrani, v higijenskih in zračnih prostorih in ob strokovni zdravniški negi uspešno zdravije Za oskrbo v zdravilBčih je plača! urad leta 1928 2,959.534.66 Din. ali 7.13V* celotnega bolniškega predpisa. Za zdravnlško službo v Sloveniji Ima urad 132 zdravnikov, 5 zobo-zdravnikov in v lastnem zobnem am* bula to riju ludi še 3 zobotehnike. Zobno nego oskrbujejo v Sloveniji izven Ljubljane koncesijonirani zobotehniki in dentisti in kjer le mogoče zobozdravniki. Za vse svoje člane skrbi Okrožni urad enako. Tuđi član v najbolj oddaljenem kraju ima pravico do specijalnega zdravlje-nja. Pristojni zdravniki morajo skrbeti za to, da dobi oboleli zavarovanec v potrebi tuđi specijalistično zdravniško pomoč. 16 specljalistov - zdravnikov ima Okrožni urad. Okrožni urad je po letu 1922 investiral precejšnje vsote za zdravstvene ambulato-rije, ker je znano, da se more bistveno zboljšati zdravniška služba, če se vrši v ambulatorijih, ki so opremljeni po najmo-dernejših izkustvih z vserni zdravstvenimi napravami. StroŠkov za ambulatorij za lastno uradno poslopje pa urad ni dobil iz bolniškega zavarovanja, marvcč je vse vsote za te naprave posodilo bolniški panogi nezgodno zavarovanje, ki po kapitalnem pokritju razpolaga s potrebnimi sredstvi. Bolnisko zavarovanje mora plačevati nezgodni panogi za posojeni kapital obresti. Zato je pogrešeno mnenje, da bolni člani »ničesar ne dobe, ker se zidajo nove palače«. Le za zgled naj navedemo, da plačuje Okrožni urad za vse najete prostore skoro 1,000.000 Din letne najemnine. DvorBče Okrožnega urada z vbodom v dvorano, kopališče in fizikalno zđra-vilišče Urad Ima došle] 5 laslnlh ambulato-rijev, in slcer v Ljubljani, Mariboru, Ptuju, Kraniu in Celju. Ze sedaj torej dobi velik del članov zdravnrško pomoč v uradnih ambulatorijih. V vseh ambulatorijih je 61 dnevnih ordina-cijskih ur. Skupno število dnevnih ordina-cijskih ur izven ambulatorija pa znaša približno 200 ur. Naravno je, da so zato tuđi stroški za zdravnike temu primerno visoki. V letu 1928 Je izplačal urad na zdravnttklh prejemklh 4,110.679.44 Din ali 9.91%. Hori smo že omenili stroške za zdravila. Uradovl Član! so dobili 212.394 re-ceptov za zdravlla samo v laoske« leta. Povprečna cena enega recepta znaša torej nad 16 Din. Na enega zavarovanca pa od-pade povprečno dva in pol recepta na leto. Ce primerjamo stroške za zdravila s prebivalstvom Slovenije, vidimo, da odpa-de na račun zavarovanja v letu 1928 na vsakega prebivale* skoro 3 Din iz naslova apotekarskih stroškov. Povprečni mesečni zdravniški honorar znaša 1.541.65 Din, Od vseh izdatkov za zdravnike pa odnad* na eno obolenje člana 108.034 Din. Število \>eh oboietij v letu 1*)2$ znaša namreć M.7>b. £na bolezenska doba je trajala povprečno 1S dni. Na en-> ordinacijo odpade povprečno pol nbolenja, oziroma na eno obolenje odpadeta okroglo 2 ordinacij-ski uri. Ambulantno zdravijenje pri tem seveda ni vpoštevano. Veliko se govori o visokih upravnih stroških. Naravno je. da mora pri takem aparatu, ki ga zahteva izvajanje bolniškega zavarovanja, biti nameščeno tuđi zadostno osobje. Na osebnih i/datkih je plaCal urad v letu 1928 5.380.000 Din. Ce bližje pogledamo, zakaj potrebuje urad toliko osobja. vidimo zanimivo dejstvo. da je 22 nameščencev v tiradu polno zaposlenih samo z i/terjavanjem zava-rovalnih prispevkov. Urad rabi v bolniški panogi sproti denarna sredstva. Delanezmožnim članom mora dnevno iz plaćati približno 60.000 Din samo za hranarino. Zato mora skrbeti tuđi za redno plačevanje predpisanih prispevkov. Zamudne delodajalce mota urad ta-koj tlrfati in je samo v letu 1928 izvedel približno 17.000 političnih In sodnih i/vršb. Samo to delo stane urad približno najtnanj 600.000 D. Ob-sežnost urada in njegovega delokro-jja se razvidi tuđi iz tega. da je imelo knjigovodstvo v letu 1928 skoro 37.000 odprtih računov za delodajalce. Veliko posla povzroča uradu tuđi pred-pisovanje prispevkov. Vsak mesec mora predpisati urad za najman] 110.000 članov prispevke in ker se vrši predpis poimensko, je treba vsak mesec napisati vsaj toliko Imen. Kljub temu pa je urad administracijo tako izpopolnil, da je z računskimi stroji, mehanizacijo administrativnega dela lahko organizira! še poseben statistični oddelek, ki pripravlja in utrjuje vse statlstično gradivo, ki ga urad v bolniškem zavarovanju potrebuje. Zanimivo je, da ima urad za le-tošnje leto ze vnaprej izračunano po kompliciranih matematičnih računiii za vsak mesec posebej povprečno število članstva. Če ne bo posebnih gospodarskih pre- tresi jaje \, računalo \ uradu, da bo /naiato povprečno število članska v leto$BJem letu 95.345. Statistićnih del pa ne ^mc nihče smatrati za nepotrebno isračkan.ie. Kopališče in fizikalno zdravili-iče Poles; mestnega kopališća te v Ljubljani najbol.i obiskano kopališče Okrožnega urada, ob^toječe iz \2 kabin ter li prh. Lani so izdali 12.718 v$topniw za kadne kopeli, 22.16*) za. pr^ne in 234- za parne, skupaj torej 37.220 \>topnic. To št»\-1Io je v pri-meri s številom ljubitan^ke^a prebivaNtva še vedno zelo nizko. Za fizikalno zdravnilišče je bilo lani izdanih 17.636 vstopnic. Kopelščik in maser g. Kan Pelc, ki se je izučil v Meranu in £d je nedavno poslal Okrožni urad na Dunaj v poseben tečaj, je bil tako Ijubeznjiv, da je razkazal našemu uredniku zdraviliščne prostore. Iz sobe za stanične električne kopeli ga je vodi! po vrsti v sobo za masa/o, v slačilnico, v električno svetlobno kopel, namenjeno bolnim na revmatizmu. v d\or.i-no za vodno zdravijenje, kjer ie občudoval bazene in druge zdraviliščne naprave, v parno kopel. medicinalno kopel in korCno v mehanoterapijo. Ta dvorana, v kateri br-ni 9 strojev. je najbolj zanimiva. — V tej dvorani popravljamo razne ude. kakor roke. noge. mu ie smeje razlacal maser. \'sak dopoldne od S. do 11. imamo do 80 pacijentov, en dan rnoških. druci di.n žetf.sk. Moški se kmalu naveličajo tovr^tne masaže, ženske pa bi pretičale ob strojih po ćele ure. Včeraj smo jih imeli 100. Rentgenološki oddelek Predaleć bi zašli, ef prveua je primari] dr. Kunst, drugega dr. H e ba j n. Aparati rentgenološkega instituta so iz-vrstni. nameščena zdravnika rentfienologa pa odlična strokovnjaka, kar je treba \' interesu bolnikov v najbolj^i rneri izkoristiti. Dočim se uradovi zdravniki poslužuiejo rentgenološke diagnostike v izdatni meri, kar je raz\idno iz statistike, ki tiavaja za lansko leto 4528 preiska\, slikanj in obse-vanj, je opaziti le malo število bolnikov, k: jih pošiljajo zasebni zdravniki na rentse-nološko obsevanje. In vendar obsega tabela indikacij za obsevanje z rentKenovimi žarki samo za kožne bolezni 21 indikacij, med temi najrazličnejše vrste raka l izvrstnim uspehom, za interno medicino 5, za kirur-gićno 4 in za porodni^ko 5. —k. Dvorana za rentjenološko obsevanje z najmodernejšim aparatom po sistemu dr. Winza Za opremo te dvorane je Iz da I Okrožni urad pol »ilifona Din. — Aparat sistema Hhui na desni )e bil prvi te vr*te v državi. — Pole« njeza na levl je aparat starefa sistema, ki pa le manj pHldađen za zdravHenfe. Novo kopališče v Mednem ob Savi V zadnjih dveh letih se je razvilo kopanje Ljubljančanov ob Savi, zlasti pri Ježići in ob Mednem. Ob vročih dneh je bilo na Ježići nad 1000 kopalcev, v Mednem pa do 500. Večji obisk na Ježići je umeven, ker je ta kraj Je dosegljiv peš iz Ljubljane, dočim je pešhoja v Medno izključena. Od glavne točke v Ljubljani do kopališča na Jezici je 5 in četrt km, do Medna pa nad 9 km. Razlika znaša torej 4 km ali slabo uro hoda. Vožnja z železnico stane v oba kraja 3.50 Din v eno smer. Vodne prilike so v obeh krajih skoraj enake. Povsod imamo ocromen naraven bazen v stranskih rokavih Save. Globina vode prehaja od pol metra poUgoma v razdalji kakih 100 m na 1 m in nadaljnih 100 m na globino 2 m in še več. Glede naravne Iepote Ježića daleč za-ostaja; obrežje je ondi večkrat poplavljeno in bi bilo zato treba postaviti kopališčni paviljon v visino razdalji 110 m od brega. To deistvo in ker mora ostati obrežje zaraslo z vrbovjem, povzroča slabSi pregled ter otežkoča nadzorstvo nad kopalci. Pe-ščeno obrežje pri Ježići zdaleka ni tako vabljivo, kakor visoko ležeči travnik v Mednem, kjer je mogoče postaviti paviljon blizu brega in so na razpolago prijetna ležišča po zeleni travi največjemu številu kopalcev. Mivke je v obeh krajih dovolj. Otok v Savi je pri Mednem mnogo Ijubeznivejši kakor pri Ježići; tuđi dohod od železniške oziroma avtobusne postaje je v Mednem prikladne jši. Občinski svetovalec Josip Turk, ki se je posebno trudi!, da dobi Ljubljana lepo javno kopališče z zdravo vodo ter se pegajal opetovano z merodajnimi činitelji na Je/io in v Mednem, se je izrekel za kopališče v Mednem. Pridružili so se mu tuđi župan in vsi občinski svetovalci gremija. Dekaj v Št. Vidu nad Ljubijano, č. g. Valentin Za-bret je stavil ljubljanski občini za potrebni travnik najemninsko pogodbo za dobo treh let, t. j. do 15. maja 1932 pod pogojem, da ostane trava dosedanjim uiivalcem travni-ka in se plača najemnina !. julija vsake^a leta in sicer Ietos 1600 Din, v letih 1930 in 1931 pa po 2100 Din. Ako pogodba po trch letih ugasne, mora ljubljanska občina postaviti travnik v prejšnji stan in s primer-nimi obrambnimi napravami zabraniti na-daljnje odplavljanje rodovitne zemlje. 2\i-panstvo $t. Vid nad Ljubljano je mišci, da se zgradi novo kopališče v okrožju šent-viške občine med Mednom in Brodom, naj-topleje pozdravilo. Občina izjavlja, da poj-de Ljubljani kar največ mogoče na roko. Gremij je torej sklenil, da se nemudotna sklene pogodba in se napravi v Mednem kopališče vsaj do 15. juni ja t. 1. Troski bo-do znašali okoli 170.000 Din. Na Ježići se Ietos kopališče ne napravi. Ljubezen ni za vse. — Ljubezen, je deja! nekdo, — bi morala biti samo za rahločutne duše. Ce vidim probijana siliti v ljubezen. bi mu rad zaklical: Kam lezeš? Za tako surovino zadostujejo karte, jed in ča-stihlepnost. Pristupite k „Vodnikovi družbi" J^ malo * toaletnih j potrebščin je tako vse stran-f sko priljubljenih ka-ZŽ3& kor steklenica Odol ^ in k njej pripadajoca čaša Odol za izpiranjc ust. Tajnost Odolovega uspeha leži v nedosegljivem učinkova-nju Odola. Dokazano je, da je po današnjem stanju vede Odol najboljše sredstvo za nego ust in zob. Sport Motokolesarski lov na lisico pisuje kolesar&ki lov na litico, ki te bo vf»;l v nedeljo 26. 1. m. «a ozemlju severne Ljubicu«, :n sucer od tn:inice v SiSki — aerodrom* — prose Go.renjike želeraice — arzenata — \*>-\ozne ceste — Kolin&ke tovarne — Sv Kr i — Tomačev-o — Jež'ca — Crnuiki mosit — LVi't« tik. Sredne i« (jomjC Game!*ne — Smartrio — Taccn — \ ižmarK — ^ Vid — Podurik ljit>-•tiltia \odn;k> — Drav!>e — mtnica v &« 4k:. Voz-i m po sledećih predp.2>.h: 1. Lffvi se lahko iMleleže vsi član: klubov. ki «0 vč!an>eni v K^turaš-Vcm Savezu kraljevine SHS. 2. Start s.e vrši toin« ob 2. uri rvopolđne li« f>r*d kavame »Evropa«. Zas'edovalci m-orajo b-:: pol i*re r^red i>r:cctk^»m lova na startu ifl »4 javiti futikcijonarju Sportu« komi^ij« omrom« srarterju. Zus'edtn a'ci srartaVo v pres'cdk'h pc 10 »ekund po \r%tmem red« pri|av. V Predse&tanek vseh uddežeticev ^e vri; ni dan priredbe točru- ob li. šfivišm* v klub-^kcin lokalu re*t«vricij« »N»vl Sv«<«. k.itr dotfc vsak udeleženec startno irkazni^o, brei ka-er« ne bo mkomur dovoljno udeležiti se pnrtdtve 4. »Lisica', tnotorno vozilo % prikoli^. »rrn zavreti »vole ikrivališče Se'e 90 koBtrrliraiM prevože#ih K) km Zaslcdovalcem l'i;ce ie pred« t>tsan maksinia!en 2as 2 wt Kontroltia tofiia, katero mora vsak vozač pasirati, se rttflati tili pred s:artom zasfe»elU IMcc. lesled trv n Za% p>trd od šp^rtne kom:*"je določeu: »ovoraJ T^»:ce Kon-kutrer.t se mora pri i«leditvi tirce 'iktz** • startno z.kaznic<' i« kr*ntro!ni-m zrtakoin Ci n/>-heden izffied konkurentov ne d'~>«cže !;s.ce v 6f" 1-nčenem ča^u. ;c irnajnva'e: \r>?»Z, ki «?r;«\!»i lisiiHf vor>» Zmago-valec drhi ia**n* dar-1«', drur i« treti; k^'ajnr. Pr'jave o>erww a'r r^^ d^:1 ^.n . v, i M"t<">-k**» fe\ar-s*c; klub •!>*•• (f Ogr^i. i:U\nc» Oo-rec. c'. *WO. (iowp^%vetvka cera) trti »rH»v« Hine. Pria\e se zj-kloufrijo dne 24. maja ob 6 uH r^ećtT \dkradne pribave proti pfi.javniir Dn ^. Ncobb^dno se ;e držati cettno-i^l'icijkket* reda in cblastnih vorrt'h r»redp;*ov. Pr rrd**rtl odk'ania vsako ods&vorm>st ?4 morrbitfe ne-rz^će n ^kode :rt 'c za tn od^voren v»tk v«» zii sam Ce b-i kd-o !:s:co prej prestrescl z ru^p-rotn« stran:, ptedno je v posesti kontroinega maka. se 'o ne prizna Po konJanem U>\ u se vrši jrijatelfrfct »*tta-nek i« razi:!a».:tev rezultatov v gy>«!jln.; »Slean Janez« v 5t, Vidu nad LiuKljatn^. Za sfučaj neufodnesa vremena se priredit« prrtlož; na 30. '. rn - IMetnka 2SK Mer««f* 2rotelrtrra-iom z- ministra saobraćala dr Korote« n ifi-fektoria direkcije drž. že!. v Ltubjaru 1 mg. D. Kneževića \' dneh proslave se vrii v Uufc* l.iani \e"k nogometni turnir, na kaferem h^d« sode'ova1' k'.irV: ŽAK fz Subote«. Ze1etn;ćar — Zarreh :u ^e!czn:iar — MaHt»or za p« kal. k1. sa je v to tvrho po4loni! f. mmis'er prometa dr. Korosec. V »Jrvfcft prtnlave se vrli tuđi \e1i4 tj»rnir iutiiiocski4» moitrv ifveflHuV'anfck'n k'ukv, rn sicer ?a pokal. k: ho v tn s\ rho po-klonien. — Atlctik C«lk : Hctbvm. Za tprvko&nc praz-n-ike je pu-vabi; »Hermes« »Celjske atletike« za sostovanje dveh prijateljskih teke« v Lj^b-l.ano. Alletik: na&>:op^|o s svojo na}jai>c po* stavo. Z 02 rom na izvrsno formo A.itt kov kakor Merintsa, ki nastopi tuđi s %vo)o n*\\*iL& postavo tako s KlančnAom r z bivi m 11 Dijanom Kcieoiflo, obeta i^ra res prvovrttei tp^ftii užitek. Obe tekm %t vrs:ta na ifrtiĆa ASK »Primorja« ob 17. V nede!w ;rra predttkm« n>.)stvo 40. p pu4a z mr>itvom lft art puka. — Kotnraikj Sav« SHS. Po4ra)ns>k' odbor Slovenija naznanja, da razp suje »Pododbor Maribor« v nedeMo dn« 2b. t m. na dirka! iče v Teznu »Dirko za prvenstvo Slovenije n* dirka-H^6u«. Pro^a 10 km Prijave f»prejema t Pavl« Pelc v klubskin prottorh Motoko!esar*4\t 1*s«t1-ie, te!efon it 2f*2 - Pn-dsedn* — MotoktleurtM k»«e HlrUa opocarja člane moto-od*eka na siedeCf mo-tocikliJik* 4 rk#: Dne 2b maja t. i. Moto klub »Hartbor« na đif. k^UšČJ na Teznu Isti dan Mofokliib »SlavA* nac« v Osijeku na »'adioru n dne 2. junija t. !. I. Hrvatski Moto4!i»b v Zasrehni na d rta'iiCit v CernomeTCB. Točni raipisi vteh dirk *o rat-vdn: na kiub*lti deskj ir v kiubskih p-os*or;h restavracffe »Novi S\et«. Prijave dnevno od 19. do 30. ure- Telefoi Itcv. 2462 — Tajnik. Strto 4 »SLOVENSKI NAROD« dne 18. maja 19*9. stfv 112 Halo! Kiao Ljubljanski dvor! Halo! Daoes in vse dni! Krasncrus«>eli iihn mBROTIKON** V zlavai v',oji pr\a slovenska fchnska i2ra!ka !epa LimbljančaTika 1TA RINA — 1DA KRAVANJA. — Film 'se odlikuje po krasnih posmetkih. lepi, pre:res!:tv; :n srini icuUuiri. Svobodno. neprisiljeno govori o ljubavni strasti in trpljenju. — Prectetav« vs*k dan ob *., 5., 7., M. — Mladini »epTi-memo! Film od cenzure popokicma nedotaknjen. — | Dnevne vesti. _ l'okroiitrijMTo >j. Vel. kralja. Pev-»ki »bor Ulazne Matice v Ljubljani priredi jeseni koinertno turnejo v Francijo s koncerti v Stra?bourgu, Nancvu, Reimsu. Lili«3, Lensu. Parizu, Lionu. Urenoblu in naposled v Genevi, na sede£u društva na-rodov. Pretl turnejo proslavi v Ljubljani 1201etnico, oukar so bili slovenski kraj i kot kraljestvo Ilirija pod Napoleonovo vlado. Na prošnjo Ulasben** Matice je prejel nje predsednik od Dvornega marSalata obve-stilo, da je Nj. Vel. kralj blagovolil prevz^ti pokroviteljstvo tako glrdo prireditve v Ljubljani, ka kor pl*»de koncertov v Franeiji odnosno švici. — Ćeškoslovaško odlikovanje. Prezident Masarvk je odlikoval z redom Belcsa le-va I. stopnje našega bivšega poslanika v Pragi Branka Lazarevića, z redom Belesa leva IH. stopn'e lesacijskejca svemika in šefa kabineta v zunanjem ministrstvu Sta-nojo Pelivanovića, z redom Be!ega leva IV. stopnie legaci'skeEa tainika v Beograda Pavla Beljanskega, z redom Belega levn V. stopnje lesacijskega atašeja pri naše-n poslaništvu v Rimu dr. Ante Pavelića. z redom Beleza leva V. stopnje podpolkov-nika Vinka Ljubica, dodelienega našemu poslaništvu na Dunaju, z redom Belesa leva III. sto-pnje polkovnika cenerulnega $taba v Beogradu Dimitrija Zivkovića in r redom Belega leva V. stopn'e kanitana II. klase v Beogradu Dimitrna PesMća. — Iz državne službe. Na lastno prošnjo je preme.sčcn od finančne direkciie. odde-Iek za državno računovodstvo in proračun v Novem Sadu k finančni direkciji v Ljubljani kniiffovodia Hinko Hrovat. — Iz železniške službe. Za postajena-čelnika v Onmžalah je imenovan dosedanM posraienačelnik postaialisča No-menj Maks DajČman. — Oblastne trošarine. Finaućni minister je odredil, da smeio oblasti potom davčnili uprav pobirati trošarino od 100 litrov p'-va 30 Din, od lfX> litrov vina 50 Din, od 100 kg esence 4*)0 Din, od 1 litra likerja. konjaka, rima 5 Din. od 1 litra Špirita ali žffanja 5 Din. — Zakon o trgovinski poeodbi s Fran-cijo. ^Siu/befte Novine ■■ št. 112. z dne 15. t. m. objavl.iaio zakon o konvenciji o trgovini in plovitbi med kraljevino SMS in Francijo, sklenjeni 30. januarja 1929 v Parizu. dane« in Jutri ffl«stta veselica — Nalezljive bolemi v mariborski oblasti. CM 1. do 7. t. ni. j

aKke kužne liolrzni v ljuhljau>ki oblasti. Od 6. do 1*2. t. in. je bilo v ljubljanski oblasti IO slučajev svinjske kuge. 4 «vinjt?ke nlecice, 2 garij in 1 čpbelne kuge. _... R&zpust društra. Katoličko prosvetno društvo yEintracht v Kofevju je razpu&e-no, ker ni ma pogoj*»v za pravni obstoj. — Dražba lova. l>razba lova obeine Go-ren;aga Logatca, ki bi se morala vršiti 212. t. m., je preložena na poznejši čas. Fač pa se bo vršila Utega dne pri sreskein pogrlii-varju v Logatcu tlražba lova l>olenjega Lo-^atra. — Raiid društva. Žt^n^ka podružnii a Ciril Metodove družbe v K ran ju se je razšla. — Ra?pi-ana >lužba. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu raspisuje natečaj za po^>olnitev me?ta pravneefa referenta. Prošnje je treba vložiti do 5 juni ja. — Iz »Uradnega lUta«. »Uradni li^t': št. 52 z dne 1S. t. m. objavlja pravilnik zdravt^h-enega doma v Cerkljah ob Krki in zakon o ureditvi predsedništva ministrske-ga eveta. — Vlntgar popravljen in otvorjen. V vintgarski sotes-ki so vse galerije, mostovi in pota, ki so iih poškodovali snežni in kameniti plazovi, temeljito popravlietv ter je soteska zopet popolnoma dostupna in pre-hodna. — Otvoritev Aljaževega doma. SPD vabi svoje čSane in prijatelje narave k otvoritvi Aljaževega doma v vratih, ki se bo vršila na binkošt. nedeljo s službo hožjo ob 11 pop. Vlak odide v nedelio ziutraj ob 5.15 tako. da lahko vsakdo priđe do te* ga časa do Aljažcvcza do*na. Tuđi v Kam-niski Bistrici bo na binkoStno nedeljo ob 10 služba božja. Za praznike se otvorita Kamniška koća na KamniSkem sedlu In Cojzova koča na Kakokrskem sedlu. Kre-kova koča na Ratitovcu se otvori na bln-koštno soboto in ostane odprta čez praznike. Naiusrodnejši dostop od železniške postaje Nomenj. fltetikS.K Celje:Hermes v nedeljo v ponedeljek ob 17. uri ob 17. uri Igriiče „PRIMORJA" — Zadvor p«d Ljubljeno. Ko &o ?e za-Čele otvarjati avtobui»ne proge iz Ljubljane v njeno Iepo okolico, so tukajsnje vaši ko-maj čakale, da ee tuđi njili spomni ta ali oni avtobu?ni podjetnik. Ta želja se jiai je hitro izpolnila Ljudje se radi poslužujejo modernega prometnega sredstva. In govori se, da je vloženih kar pet prošenj za avto-bn?no prevažanje med Ljubljano in na^imi vasmi To priča, kako hitro >e razvija avto-busni promet. — Izpopolnitev prometa v Bosni |n Her- ccgovini. Iz Sarajeva poročajo da se je vršila konferenca strokovnjakov. ki je nizpravljala o orzanizaci.'i pri izpopolnitvi telefonskega in telegrafske ga prometa v Bosni in Hercegovini. Posebna pažnja bo posvećena zvezam s Srbi:o in Crno goro, Vi so sedaj zelo slabe in pa zvezam z Beo-gradoii. Dubrovnikom in Zagrebom. Posta-\ili bodo novo telefonsko zvezo med Sa-ra:evom in Užicami ter Svletlincim, da bo imela Bosna dobro zvezo s Sandžakom, Priiepoljem, Plevliem in Nikšičem. Zgradi-la se bo tuđi posebna telefonska prosa iz Banie loke preko Drvente in Tuzle do Beograda. Ražen tega bodo postavili v Sarajevu v najkrajšem času avtomatsko telefonsko centralo. Zobordravnik tlr. Iv. Verčon je do 3. juniia od^ot n- e ord»n ra — V čolnu iz Slovenije do Črnega tnor. ja. Včera' je dospei v svojem čolnu no Savi v Zasreb Slovenec Josip Leskov^ek iz koštanja. Napotil se je iz Šoštania v Crno morje. Zagrebčani se nišo mogli načuditi drznosti Slovenca, ki hoče prevoziti v čol-niču tako dolgo pot. Leskovšek ie izjav;l, da se je vozfl iz Soštanja do Zagreba od nedelie do ćetrtka. Med potjo se ie večkrat ustavi!. Najdelj se ie zadržal v Ratečah pri Zidanem mostu, odkoder ie prišel do Zagreba v 8 urah. Za Dotovanje se je od-• oćil iz sporta. Z n'im se vozi žena in neki prijate!?. Ženo bo izkrcaT v Osiieku, s pri-iateliem bo pa nadaljeva! pot do Čmcga mori a. — Otvoritev med narodne razstave psov se? izvrši v nedeljo. 19. 5. t. 1. ob 10 uri dr.poldne na slovesen način v navzočno-nosti predstavnikov oblasti. Od te nrc dalie ima ohčinstvo dostop na razstavo prot? \>topn:ni 10 Din. Radi Iažje orijentacije in spoznavanja posameznih pasem si naj nabavi občinstvo razstavni katalog — stane 10 Dm —. ki ima vsled svoie lične izde-lave tuđi spominsko vrednost. Opozarjamo pa občinstvo, naj ne prijema psov in na: iim ne daje nobene hrane. 3?5-n — Mednarodna razstava psov. prirejena od Jugoslovcnskega kinološkoga saveza, bn pozala pregled čistokrvnih psov raznih pasem, ki se goje pri nas. Sirše občinstvo ie še ze'o malo poučeno o nosameznih pasmah in bo imelo pri tet razstavi najlep-šo priliko poučiti se o razlikah med posa-ireznimi lovskimi in športnimi pasma"ni. Ocenjevanie psov se bo vršilo v 6 krogih javno pred občinstvom in bodo sodniki označevali vrline in napake posameznih psov tako glasno, da bo tuđi občinstvo sli-Salo njih kritiko in se na ta način učilo tuđi samo spoznavati te plemenite živalL — Mizarske mojstre o požar Jamo, da bodo na letošniem veleseimu razstavljeni razni mizarski stroji večjih znamenitih tovarn. Dr.med. Igor Tavčar B eg št. 8 specialrst za notranie bolezni, ordinira od 21. tega meseca vsak delavnik od 9. do 11. dopoidne in od 3. do 5. pop. Rontjfenološke prei^kave za priv. pa-cijente vsak torek in četrtek od 8. do 9. — Početnikom IJubljanskeca velesejma. Uprava Ijubljanskega velesejma ie izdala kakor prejšnia leta tuđi letos permanentne legitimacije po Din 50. Taka legitimacija daje pravico do znižane voznine za polovično ceno. Legitimacije se dobe v vseh večjih kraiih ćele države, lahko oa se na-roči z dopisnico direktno pri velesejmskem uradu. Navodi! tiskanih v lesiti-naciji se je treba točno držati. Zdrava in cenena stanovanja v hotelih ali privatno so posestni-kom zasigurana. — Binkoštna razstava psov bo nudila interesentom priliko nabaviti si čistokrvne pse, ker je stavilo preče; razstavlialcev svoje pse na prodaj. Nakup psov na razsta-vi nudi kupcem najveČjo garanciio, saj ku-piio pse potem, ko so bili ocerjeni po mednarodnih sodnikih. 327-n — Ga. Radić ne zahteva odšodnine. Iz Zagreba poročajo, da je zagrebško sodi-.š^e vpraSalo ženo pokojnega Stjepana Radića Marženko, ali zahteva kako odSkod-nino za smrt svojega mo-ža. Ga. Radić je odgovorila po svolern advokatu dr. §afar-ju, da ne zahteva nobene odškodnine. — Taltnstven zJoćhi v tozdu pri ^ldu. Pred dnevi ie hil izvršen v gozdu pri Sidu 7agoneten zločin. Kmetje so naSli v gordu nago truplo neznanega moikega. ki Je bilo razrezano in zmrcvarjeno. Obvestili so tt-koj srezko poglavarstvo, ki ie uvedlo pre-iskavo. toda zločinca nišo mogli izslediti. Sodno zdravniška komisija ie ugtovila, da je neznanec kakih >S let star. Zločince ga jo umoril najbrž na cesti, ga oropal in ga zavlekel v gozd, da bi prikril zločin. Identitete umorjenega neznanca nišo mogli ugotoviti. V gozdu, kjer so našli truplo, je bilo izvršenih že več zagonetnih zločir.ov. Tako so pred meseci našli na istem kraju umorjenega nekega logarja. Tuđi ta zločin je GStal nepojasnjen. — Vreme. Vse kaže. da borno imeli za binkoštne praznike slabo vreme. Vremenski napoved pravi, da bo oblačno in de-ževno. Tuđi včeraj je bilo po vseh krajih naše države oblačno in deževno. Maksimalna temperatura 'e znašala v Ljubljani 222, v Splitu 22, v Zagrebu 19. v Skoplju 17, v Mariboru 16, v Beogradu 13 stopinj. Davi je kazal barometer v Liubljani 759 mm, temperatura je znašala 12 stopinj. — Ubil starca zaradi pipe. V vaši Jaga-pulji pri Požegi so imeli pred dnevi žeg-nanie. na katero je prisel tuđi Peter Gr-gić, 62 let star iz bližnje vaši Daranovca. Pred cerkvijo je srečal nekega Antona Gaćica, s kateri-n se ie začel prepirati zaradi pipe. Grgić je bil malo. vinjen in ie zamahnil z roko proti Gagiću. Ta se je pi rako razburil. da je prijel starca za vrat in ga vrgel na tla s tako silo. da starec ni več vsta!. Pretrese! si je možgane in je kmalu umri. Gagića so orožniki priieli. — Dve nesreći. Marija Krek. 70*etni dninarica iz Studenega pri Železnikili. se je snoči s kropo-n poparila po obrazu. ? težkimi opeklinani: so jo prepeljali v bolnico. — Franc Majnardi, hlapec pri posest-niku Karlu Jeršini na Rudniku, si !e s sla-moreznico odreza! tri prste desne roke. Tuđi njega so prepeliali v bolnico. — Jutri in v ponedelejk se vrsi ve'ik.i veselica pri *2upanovi iami« na Taboru. Na postaji Grosuplje ob vlakih vodovi n, razipolago. \'abljeni vsi. 314-n — NaJvažneJša četudi ne najiiovej^a vest je, di se perilo namoii Čez n-,5 v raztopini 2ENSKE HVALE, rato Pa s-i \z-pere s SCHICHTovim TER-PETINovIm .MILOM. — Varnite se pv-inaredb! — AH ste že član »Ljudske samopomoči«? Ako ne. prosimo, čitajte današnji *o-zadevni oglas! 321 -n —H Zastave bo razobesila mestaa obči-na na svojih poslopilh v čast Prekmurcen^. ki obiščejo v številu 9<» Ljubliano. Prideo na binkoštni ponedeljek ob 30 zvečer it prosimo ohčinstvo. zlasti pa narodno-obrambna društva, da se spreiema po mož-nosti udeleže. Mestna občina bo došlece na kolodvoru pozdravila, potem iih spremi godba po Miklošičevi cesti do magistrata, od koder bo v skupinah razhod na določc-na prenočišča ro Šolah itd. Prosimo tud! prebivalstvo. da dokaže svoio simpatijo bratom in »estrain s kratae slovenske me« je s tem, da razobesl zastave! —lj ^tafbno ribanje )* v poln^m niz,-niahu. \ Mariborski ulici 50 ziičeli te dni kopati svet za teiuHj enanadstropn<* vile z visokim pritličj^m. Stavbišdo je kupil goš>j>. Cernogoj, želozni^ki uraclnik. Zidarska de-la je prevzel etavbuik A. Batelini. — V Staničevi ulici se vrše zadnja zHar>ka dela na enonadstropni hi?i z vi>okim pritličj^m. Hiša je la^t sester Hribernik. Zidarska dela dovrŠuje stavbnik Ma tko Curk. Stanovanja so že oddana. V blizini te hiSe v isti iiliri je do malega ometana eno- o&iroma ilvo-nadetropna hi?a uradnika Ivana Župana. Zadnje dni >e je napravila zelezna >graja na verandi, sezidani v visini strehe in bo zbog tega ž nje najlepsi razgled na kamni-ške planine in proti ^everozahodu. — \* blizini Staniceve ulice je dozidan temelj in deloma tuđi visokopritličje enonadstropne vile R. Turk (knjigovežnica na Dunajski cesti). Z zidavo se hiti in bodo stranke že letos imele v njej 6uho, solnčno, zdravo -ta-oovanje, — V Pleteršnikovi ulici vihtijo delavci krampe in lopate za temeljno zi-dovje vieokopritlične enonadstropne vile Jele fetemberger. uiodistinje na Dunajski ceeti Zidarska dela je previel zidarski nioi-ster Ivan Zigon. Z betoniranjem temeljne-ga zidu pričuo priho*lnji tedeu. —U Cene avtobusnim vožniam padajo. Dokier ni začel obratovati Gradov avtobus. je stala vožnja iz Ljubllane v Vevčc 5 D;n. zdaj se pa plača za to vožnjo z Žužkov:m avtobusom 4 Din. Grad pa računa iz Ljub-liane v Zgornji Kašeli, ki leži par kiloine-trov dalje ko Vevče, tuđi 4 E>in. GraJnv avtobus je torej cenejši. Občinstvo ie Gri-dovo avtobusno podjet:e z veseljem pozdravilo sicer pa želi obema tako Gradi kakor 2užku č m več uspeha in zasluzka —Ij Avtobusne vožnle In občinstvo. L.'udje, ki čakajo na Mariiine-n trgu n* avtobusno vožnjo k Sv. Jakobu ob Savi, v Dol, Doisko. Zgornji Kašeli. Vevče, Hruši-co, Dobrunie, Zadvor, Škofljico, na Ig itd., zelo pogrešaio voznesa reda za naveden* avtobusne prose. Vozni red nai bi se obe>;l na hišo tik Prešernovega spomenika ob-činstvu v vpoffled, da ne bo tamkoj za. stoni čakalo in izgublialo časa. Ce je pri Figovcu zunaj na hiši avtobusni vozni red, bi tuđi na Marijinem trgu občinstvu dobro služil. Vožnje pa naj bi se vršile na vsj moč točno! —lj Stanovaniski odsek IX. llubijanske-sa velesejma uljudno naproša vse, ki b! mogli za čas velesejma. to !e v dneh od 29. maja \929 do 9. i unija 1929, ali tud', samo za nekai večerov dati ^roti plačilu na razpolago prenocisca. da iavijo takoj svoj naslov -nestnermi ekspozitu, Mestni trg 27-III, soba št. 50 ali T>ri ravnateljstvu veleseima. Ker se zbere v velssejmsicih dr.eh v Ljubljani na tisoče in tisoće tuj-cev, katere moramo sprejeti z naivečjo zostoljubnostjo pod svojo streho, na! beđo prijave kolikor mogoče Stevnln- I Naša me&anska ioli na veleseimu. Društvo meSčanskololskih ućtteliev v Ljubljani proslavi letos na svečan način deset-letnico obstoja meščanskih Sol v Slovenii5. Ob tej priliki bo priredilo društvo veliko jubilefno razstavo šolskih izdelkov učen-cev meščanskih šoL Razstava bo na ve-lesejmu v paviljonu »K«. Ta razstava na O Binkoštih. 19. in 20. 5. 1929 Mednarodna rarstava čistokrvnih psoT na prostoru Ijubljanskega velesejma. Produkcija policijskih psov. Tekma jamarjev na lisico in jazbeca Promenadni koncert oba dneva -Poldne in popoidne. Vstopnina 10 Din. Katalos 10 Din. veleseimu bo pač svoie\rsma tako po ob-segu kakor tuđi po predmetih. ki bodo razstavljeni. Razstava bo namreč imela namen, da predoč: narodu bistvo in pomen meščanske ^ole. Zato si je društvo izbra-lo za ta nanen ba$ prostor na veleseimu. kjer se bodo zbirali od dne 30. ma:a do 9 junija tisoči in tisoči iz vseh krajev naše zemlje pa tuđi mnogo tujcev. Velesejem bo letos nudi! prekrasno sliko kulturnega na-predka naiega naroda, meščanska So'a pa bo s to razstavo dokumentirala, da :e eden naivažnejiih činiteljev za goiitev in po-vzdigo kulture naj§irših plasti našega naroda. —lj Za Detji don ▼ Alek^aadroTem. Kakor emo izvedfli, prire*1r acilno humanitarno društvo Skrb za mladino v Liubljani, dne 2. ]unija veliko tombolo z Ispitni dobitki. To društvo ima v Aleksandrovim kupljen lep svet, na katerem zaradi v do-plednem času DeČji dom za r^vnn in N>-kjhno dpco. Ker Slovenija še nima tak^ga doma. je hvalevredno, da »e j*» to društvo odlomilo zidati p.Mreben D**f.it dom na m^r-ju. Da se čimpreje uresnici njih rilj, pri-rpiii društvo vHiko tombolo v kori>t Dečje-pa doma. K<*r stane tablira samo l^in *2.— ?nio prepričani, da nikdo kdor Ie malo ćuti 7.x mladino ne. odreče. ter da v«iakdo v^aj 1 tablico kupi. Fomagajmo \ *i br^z ra?.hke stanu, zidati revni in bolebni deoi Dečji «iom v Aleks-androvem. —lj Zahvala. Ob priliki svečanostne iz-ročit\e češkoslovaskega odlikovanja dne 4. t. m. *em prejel toliko čestitk, da mi je nc-moRoče, da b% se mogel v>akemu posebei zah\aliti. Storim to tem potom, ter se iskreno zahvaljujem predvsem g. konzulu češko-slovaku Re>lu, ki je dal pobudo za to, zame tako Ca>tno odlikovanje in ki je rri tzročitvi tako laskavo ocenil uioje skromno delovanje za po-globljeuje bratskih stikov med našim in če" škoblovaškim iidrodorn zlasti na polju 2a-^ilst^a, £. županu dr. Dinku Pucu za kras>-; e besede priznanja mojemu javnemu delu. X. predsedniku vJuso.sl. - češkoslov. Lije ministru n. r. dr. Albertu Kramerju za toplo oceno mojih skromnih zaslug za jugo-^Iov. - če$ko>>lov. zbližanje, magistratnemu direktorju g. dr. Milutinu 2 a r ni k u , ki ie bil tolmač čestitk mestnih uslužbencev. g£. novinariem, ki so ob tei priliki tako simpatično ocrtali moje javno delo, zastopnikom raznih narodnih društev in v^em prijateljem in znancem, ki so se me ob tem zame tako izredneni dogodku spominjali s svoji-mi če^titkami. Vsem in vsakomur moja pri-srčna zahvala! V Ljubljani, dne U. maja 1029. Josip Turk. 322-n —IJ Sv. Frančišck AslikL Ta zanlmivi film, ki nam predočuje življenje in dela ve likega svetnika ima na sporedu ZKD v nedeljo in na binkoštni ponedeljek dae 19. in ?0. t. m. v prosiorih Elitneza kina Matice Sv. Frančišek ie bil sin bosateza .la'ian-skeja trgovca in ie živel v svoiih n\ih irtiadeniških Ietih precej veseio skoroda razuzdano življenje. Pozneje, k: je pade' v suženjstvo in se je vrnil iz n'cga se ie •nahoma izpremenil in počel živeti sKoro askecko Življenje, življenje sve nika, '"i 'e ustanvil po vsem svetu znani red oćetov franči^kanov. Film ie izredm* zammiv, zatj priporoćamo n;e£a ojled, kar .lajtopleje Predstave se vr$e na oba otr-nicni dneva ob 11. uri dopoldne. —lj Prosvetnl oddelek mcstneia magistrata (Gradi^če 2t pritl.) zaradi snaženja prostorov v .-oboto 15. t. m. ne posluje. —li Kraievni odbor Rdečeca križa za mesto Ljubljana naznanja, da se bo vriil nabiralni dan za Rdeči križ. ki ie bil pomo-toma naznanien za 6. iunija, definitivno v nedeljo dne 2. juniia. Prosimo v*a društva. da se nzTajo na ta datum —1] Promefiadnl koacert muzike dravske div. ob! v nedelo, 19. t. m. ob U. v *Zvezdi'. Spored: 1. Binfčki: Na Drin*, marš. 2. Ganne: La czarine, mazurka. 3. Strauss: Uvertura k opereti Princ Metusa-lem. 4. Gleisner: Waenerjeve opere. 5. laki: Potovanie po SloveniH. 6. Blaton: Romanca. 7. Pahor: Na$l mladini, valček. 8. Cerin: Slovenski fant;e, mari. — Dirigent viSji kapelnik dr. Jos. Cerin. —I) Družba sv. Clrtla In Metoda v Ljubljani ie prerela kot čisti dob:ček ^Turjeva-nla« od šentpetrskih podrufnic Din 12.0C25.85. dalje od ženske Dođru*nice še prispevek Din 5000 in dar z. L. ZupanČiča v časten spom'n pok. očeta Din 20rt, sku-paj Din 17.??5??. L^pa hvala marljivima podružnicama! 323-n —II Sokol I. vabi Članstvo in narastaj na izlet binkošrno nedelio (ob slabem vremenu v ponedeljek). Kroj civiln1. Zbira^io se ob 14. v drevoredu Mu^ei-jtledaitče. pot na Večno pot - Brdo - Bokavce - Dolr most (odmor) Mestni \oz. —I) Prometadnl koncert železnl£arske Kođbe »Sloga* se vrSi oba binkoštna prar-nika v nedelio in ponedeljek dopoldne ob pol 11 do puJ 13 ure, v nedtijo in ponedeljek popoldne pa od pol 16 do 1S ure a* liubl'ansketn veleseimu o priliki medn^rod- ne :2zs:a\e psov. &2Am KOL1NSKO CIKORIJO ima v*«ka <:ospodinja najrajši. ker lahko z njo skuha res dobro belo ka\o. Priporo* čamo pa tuđi p.ašo »Redilno kavo«, ki ne potrebuje mkakega drugega dodatka m je sama z mlekom prav oku »na in zdrava. iz Celja c Solskl upravitelj Fraalo Voglar — pctdesetletRik. V četrtek 16. maji je praz- noval v Celiu skoro neupaženo svojo 50-letnico rojstva zaslužni pedagog in narodnjak g. Franjo Voglar, upravitelj telj^ke okoliike osnovne *ole. Vse življenje ie po-svetil narodu .tako v ioli, kakor tuđi Uven nje. Bil je vedno raveden Slovenec tn Jugo* sloven in se nikdar ni stralil na*topati kot tak pred svetom. Dasi je moral radi svoje&4 prepnčanega nacijonalizma mnogo trpeti, ga to nikdar ni moglo ustraiiti in odvrmn od njegove ravno zacrtane poti. Bil )c vedno v vsakem pogledu pravi mož • značaj. Obče priljubljenemu in spostovanemu JuH-lantu želimo iskreno tuđi mi: »Na mnogaja ljeta! —c SavfaUka nodrulalca $PD r (U\\m naznan a. da bo koča na Korolici 0 b'n-koSmih praznikih dne 1S., 19. in 30. maja odprta in oskrtovana. —c Poziv volaf« oikodovaacra! Vojni o^kod«oianci iz Celja, ki se zfrorovanja dne 5. ma a v Mariboru n:so mogli udeleijti. se pozivljajo, da se zanesljivo udeleže tettan-ka. kr se vrsi v nedeljo 19. miii dopold-ne ob 10. uri v Ćelu v jrosiilni F lin* č v CT.e-da! tk; urici, kjer bodo podrobno obvesčeni o korakih. ki iih je podvzel mariborski od* bor za vojne oskodovance v Beogradu ter o u>pe!iih, ki jih ie v tem \-pra5anju dn-segel. d^roairei zbornik. vsehu}o^ priieevkc .Uknfiič« umtfa kl a^ecovih prijateljev, je 1***4. Zbornik prlnato f»a»l«tH*ie umcifilške prik»ce: Lj»tna pod«»M. Med gabri. Spomini, Sadra-&k3 \*čer ua Sa\i, Portret g«. dr. ^. k.. poitmn^ 7 Din **(. NarA^a te pr! TivkaM« Tidnitf v I hMiafti. GoM»va«i« čUmv maribc»r»keg4i teatra. ki je S !o ^rvc'!W> nap^vadno r» ^fdo 22 : m. *e pfekiži do vr«i:\e opere v L>u*>!;*bo. itailMki »r»4it»va pa icrtdao uiižanii cfuah. ^lska vodstva, Wi pnr«)*>o iolir«kc «• lete, o^zanalno, d* $e bt> \xkl* v četr'£k. dne 23. t. m. v dram*Kcm f.edtliiču tu!td «-»ka predstava po ioredno n»:iiti.h cenah- lsra>li b^-do ta«i«iivo in zabavao i^ro »Modu o^liček Miiko«. Zunanja iolski vod»t\a naj b!a«ovobio pra\Wd&no naro&ii v*toi>DiC€ oiiroma naznannti pr;b..ino itevilo udc'e?e c»m.h [>e!o je naj-mcčfiejta drama »loviteia frac**>«J«c-2a krt^ka n pdsatelja Roma] na RoHaaMla 'La slovenski ot ob ošutvH, konec prned 10. utc. V*tofW!ce v ^redpro^ai: v ooernem f!e4al;l6u. Dr»ci letoiail kosetet Oka«trata*ca ira-itva Utaateac Hatkt, ^, se v:lu v & edo, ine 29. :. m., obeta bi-ti po fcvcj*m »portdu ede« na.jiiniali. &o:A4af;et:o vg Mahl«r»eve 5- *:monj>e. J\)u!eacova zamcr««ki rai>&oLe Car-neva! des Ajniurauz« sitladate^a SaLnt - Saenita. OWmtskv« ofKiaffiJaFriC'. da si za ta k«ficert. H se bo vtŠ:1 v T !haT-moiiii2ffii d^«ra«ii. jvravo*a»!»« fre«k.rl>; vstopnice- ki hodo o4 »rede 22 t. m. da".je \ p^eilpTodaT! v Matični toj1 ganu. Divne laži Nine Petrovne (Premijera v Elitnem kinu Matica.) V čem leži privlačnost Brigite Melm? Zakai je ona nedvomno najpopuUrnejia filmska iaralka Evrope.^ Zato, ker je ta umetnka v vsaki \logi drugačna, ker *c n-more i enim samim pouledom pretvoriti ir angda v demonsko ženo, ker privlačuj« moike s seksualne strani, ženske pa z okus-nimi in elesantnimi toalctami, zato ker se ji moški divijo in jo ženske zavidajo. V vsaki novi vlofi je Bnjita Melm t\%xo ne-kaj drugega, kar je bila v poslednjem filmu in uko »e tuđi povsem nova v prekras* nem filmu >Di\ne laži Srne Petrovnt«. Za-res s>o divne njene lali v tem filmu, aH mnogo divnija ie ona sama. Vsebtna filma je pretresljiva m kaže nekako skrivno tendenco, da so mnoge ženske, katere obsoja svet radi njih življenja in svohodnega občevanja z moSkimi, često bolj idealne in duievno dobre, kakor take. ki se vedno trkajo na moralna prsa in ka-zejo s prstom na one, ki *e dičijo v razkos-nih kožuhih, bnljantih itd. Žena takeca t>pa je tuđi Nina Petrovna (Brifiu Melm). Ona cUje svojemu bosatemu ljubavniku svoje telo, ne daruje mu pa svoje Ijubezni; to daje mlađemu podporočniku, naivnemu in iskrenemu mladeniču. Sprva se vanj ne zaljubi. Zdravi mladenič ji je vseC in ona it.u da enostavno ključ od svojega stanovanja. Mislila ie spočetka na bežno pustolovičtno in strast, toda namesto tega )e pnlla *ilna ljubezen, za katero *e končno žrtvuje in umre. Kljub tragičnemu koncu \endar nima film v glavnem tragićne note. Nasprotno! V večjem delu filma, zlasti v onem. ko Nina zapeljuje Mihajla, je nanizanih toliko humorističnih prizorov. da priđe prav lahko tuđi zabave željna publika na svoj račun. Skratka, Brigita Melm in Tranc Lfderer »ta sijajna. Omeniti moram tudU da je režiser Mans Schwartz sledi) v marsičem vrgledu Mur, nau-a, vodil režijo z ngororno jasnostjo, tako da ima film Ie prav pičlo iteviio na-pisov. Potografija je vseskozi odlična, toalete razkoSne, skratka »Divne laži Nine Petrovne« ie film, ki se dviga visoko nad nivo današnjega povprečnega filma — je ponos Ufe in nemlketa filma — In primati mora-mo, da sličnega. tako lepega filma že dolgo, dolgo nismo gledali v Ljubljani. Štev. 112. •SLOVENSKI NAROD* dne 18. maja 1929. Stran S HO6 AVKI i ŽJ6OM NajboljSe, lujtrafnejfee. zato 13 najoencjSel Da o«v*iite kri, pijte nekaj dni zapored ljut raj &£o naravne >Franz-Josefove« gren-feice. Od mnogih rdravnikov zapisana sFranz Josefova« voda uravna delovanj> črevesa, krepi želodec izboljSuje kri, pomiri živce, povzroči, da se človek splošno dobro počuti in da ima jasno glavo. Dobi se v vseh dro-gerijah, lekarnah in Ipecerijskih trgovinah. iiiiiilaiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiauiii «— K otvoritvi kopališča Sk Ilirije Najimdemejše kopališče v Jugoslaviji - 290 kabin, 560 omaric za obleko - Stroški so znašali 2 miliiona Din Ljubljana, 18. maja. rvji.unjc, phn anje in solućenje, to je pač najlepši in najbolj zdrav poletni sport Zato ni čuda, da se za ta prekrasni sport Ljub-Ijančani vedno bolj r.avdušujejo in da šte-viio kopalcev in kopalcev - sportnikov od leta do leta narašča. 2al smo doslej po-greSali v Ljubljani moderno kopaliSče, ki bi odgovarjalo vsem zahtevarn današnje dobe, ki bi nudilo zadosten komfort in ki bi bilo v mestu samem. Vprašanje zgraditve kopa-li&č je bilo v Ljubljani že od nekdaj aktualno. Saj je mesto, ki šteje s svojimi predmestji okoli 70.000 prebivalcev, razpo-lagalo samo z enim kopališčem in se to je bilo nepraktično, preveč od rok, nekom-fortno in za kako sportno prireditev, kot jih imajo druga mesta, sploh neprikladno. V mislih imamo kopališče na Ljubljanici, ki je mestno občino veljalo težke denarce, ki se pa ni amortiziralo in ki skoro že raz-pada. Sker ga bodo Ietos popravili in za silo preuredili, toda vse kaže, da že pri-hodnja leta ž njim ni veČ računati. Drugo kopališče je mala Kolezija, ki pa je že par let zaprta in ki za Ljubljano skoro ne priđe v poštev. Tretje kopališče, ki ga gradi ob-Čtna na Iastne stroŠke, se nam obeta na Savi. Kakor smo poročali baš te dni, ima občina resen namen nacrt kopališča realizirati in ga ograditi v najkrajšem času. Toda vse to za Ljubljano ne bi zadošča-k>, da se ni agilni in najstareiši ljubljanski sportni klub Ilirija Že lani odločil zgraditi moderno sportno kopališče, ki bo v polni meri odgovarjalo vsem zahtevam, ki bo prikladno za plavalna tekmovanja in ki bo stalo v mestu samem. Zgodovina kopališča Z idejo zgraditve primernega sport-cega kopališča se je SK Ilirija bavila že pred leti, ko se je v Ljubljani začelo širiti zanimanje za kopanje in ko so se vrste na-vdušenih kopalcev, »vodnih gadov<, plava-čev in tekmovalcev od dne do dne množile. Za realizacijo tega nacrta pa je bilo ševe potrebno mnogo denarja, s katerim pa klub ni razpolagaL Toda meceni, ki so klubu vedno radi priskočili na pomoč, so se zbrali na posvetovanje in kmalu je bi!a zbrana lepa vsota, ki pa seveda Je ne za-doSća za kritje ogromnih stroškov. Henar je torei bil na razpolago, nastalo P« je vprasanje, kje dobiti primercn prostor. i?J* Je 'SkaIa in izbirala in končno se je odločila za prostor za velesejmom, t. j. na KozJarjevem vrtu in na travniku, ki je last roestne občme. Vršila so se pogajanja z občino in lastnikom parcele, na kateri naj bi kopališče stalo in že se je zdelo, da se prične kopališče v najkrajšem času graditi, ko je nenadoma fn k sreči vložila svoj \t-to ljubljanska univerza, ki je reklamirala dotični travnik zase. češ, da je rezerviran za botanični vrt in da od tesja ne popusti. Res je bila to sreča, kajti teren, ki ga je bila izbra Ja Ilirija, ni bil posebno prikladen za kopališče. Bil je ilovnat in v prvih po- poldanskih urafi v senci, na drugi strani je pa Ilirija dobila lep$i in ugodnejli prostor. Sokol je uvidel potrebo 5K Ilirije, uvi-del je, da je kopališče Ljubljani več kot potrebno in prostovoljno je ponudil klubu del svojega letnega telovadišča v Tivoliju. Nacrt Ilirije je odobrila tuđi mestna občina in Čim so bile urejene vse formalnosti, je Ilirija takoj začela graditi novo kopališče. Lani v maju so pričeli delavci s kopanjem temeljev in Ietos je krasna moderna stav-ba, ki bo Ljubljani v ponos in čast, dovršena. Notranjost kopališča Ilirijanski optimisti in tuđi Ljubljančani ;.o upali, da bo kopališče že lani, najkasneje v Juliju, pod streho in dograjeno. Delo pa ni šio tako hitro od rok. kajti gradnja ko-pališča je težavna stvar. Ceprav je bilo sprva zaposlenih okoti 100 in kasneje ćelo ?00 delavcev, se je gradnja zavlekla. Nastale so namreč težkoče v nabavi raznega tehničnega materijala, ki je bil potreben za iiltrske naprave in za segrevanje kotlov. Te dobave so bile deloma naročene v Nem-čiji, deloma v Avstriji in jih tvrdke ševe nišo mogle takoj dobaviti. Poleg tega. je za-htevala zgradba veliko preciznost. Zato ni čuda, da se je delo nekoliko zavleklo. Zato pa je poslopie temeljito zgrajeno in tuđi na zunaj lepo. Kopališče leži na severni strani letnega telovadišča, ima krasno , naravnost idealno solnčno lego in je ves dan izpostavljeno solnčnim žarkom. Dobro je zavarovano proti vetru in zrak je tam čist Danes prina.ša-mo sliko, ki je bila posneta že lansko jesen, ko je bilo kopališče še v surovem stanju. Bazen je globok od S0 cm do 4 in pol metra, dolg je 50 m in širok 16 in pol m. To je predpisana sportna dolfina. Bazen je iz betona »betonirana so sploh vsa tla. Kopališče je popolnoma moderno in praktično urejeno po načrtih stavbenika Župana in inženjerja Stanka Bloudka. Zadnji je vodil tehnična dela, to je predvsem montažo strojev, prh, napeljavo elektrike, vodovoda itd. Zgrajeno je popolnoma po vzorcu modernih nemških in ameriških kopaiišč, le da je v gotovih stvareh še temeljitejše. Tako je n. pr. novost izolacija bazena. Baš te dni sta namreč dospela z Dunaja dva specijalna delavca, ki sta bazen izolirala. Izolacija je dokaj komplicirana. Tla bazena je treba najprej prevleči z bitumnom. To je posebne vrste katran, ki ga je treba segreti do gotove temperature. Čim so bila tla pre-vlečena z bitumnom, sta Dunajčana preko vsega bazena položila juto. To je specijalna, redko pletena juta, ki so jo morali tuđi naročiit v inozemstvu. Juto so zalili zo-pet z bitumnom in čim se je ta posušil, so vse prepleskali. tako da ima dno povsem normalno lice. Ta proces, ki ga sele Ieto dni z velikim uspehom uporabljajo na Du-naju, je potreben, ker se na ta način va-ruje betonsko dno, prepreci pronicanie vode in da betonu neverjetno odpornost Be- ton v bazenu je tako rekoč konzerviran in lahko zdrži najmanj 20 let Da se Ilirija ni strašila ne truda, ne stroškov, naj v dokaz navedemo, da je samo izoliranje bazena veljalo 45.000 Din! Bazen je tuđi opremljen z zidanim ska-kalnim stolpom z 1, 3. 5 in 10 metrov vi-sokimi skakalnimi deskami. Tuđi za soln-čenje je dobro poskrbljeno. SolnćalHČe se razteza v velikosti 60X24 metrov, drugo se pa nahaja na strehi, kjer je tuđi na razpolago prha. Kabine, ki jih je ?90, so postavljene okoli bazena v dvojni vrsti. Vhod v kopališče je z Gosposvetske ceste, skozi vestibul in mimo blagajne, kopalci pa ne morejo naravnost v bazen, marveč morajo najprej pasirati tiodnik, ki \odi med dvojno vrsto kabin, da ne zaneso v kopališče blata in prahu. Pred vstopom v bazen pasira vsak kopalec mali predbazen. kjer stoji voda nekaj centimetrov visoko in kjer si mora hote ali nehote* umiti noge. Istotam so nimeščene prhe. V bazenu bodo ob zidu vrvi, v kopališču bo ro'eg bufeta tuđi briv-nica. kopalcem so pa tuđi še razne druse udobnosti na razpolajro Voda in njena iiltracija Poglavje zase je voda. ki jo bodo ćrt-ah iz mestnega vodovoda. Voda bo vsak dan sveza in čista. V Nemčiji je bil naročen Reisertov brzofilter, ki ga uporabljajo vsa moderna kopališča. Zanimiv je proces filtriranja * ode. Posebna črpalka črpa vodo iz bazena nad filter, kjer se v zraku razprsi in pada skozi posebne prhe v filter, teče nato skozi droben. ostrorobat kremenjak, ki že sam absorbira vso nesnago in kjer se izčisti ter gre potem skozi posebni cevni sistem, kjer se potom kaporfta sterilizira in zopet odteka v bazen. V slučaju hladnega vremena bo voda segrevana. Stalna temperatura vode bo znašala 20 do 22 stopinj. Dnevni dotok sveže vode bo znašal 80 do 100 kubičnih metrov. Voda bo bakterioloSKo pod stalnim nadzorstvom .kontrolira! jo bo vedno Higijenski zavod. V zgradbi, kjer je filter, so nameščeni tuđi posebni ogrevalniki za segrevanje. ozi-roma temperiranje dodatne vode in vode za prhanje. Ogrevalniki so v zvezi s kotli za segrevanje. Filter bo vsak dan prečišćen. To delo opravijo posebni kompresorji, ki kremenjak temeljito prečistijo. Kompresore in glavno sesalko žene električni tok. Kopališče je enostavno, vendar zelo lično. Streha je krita s salonitom, pročelje je sivozeleno, znotraj pa je kopališče pobar-vano rumeno in sivo. Kabine so svetio in temnosivo pobarvane ter napravijo zelo lep vtis. Notranja stran je prevlečena samo s firnežem, dočim so okenca, ki drže v ko-pališče, bela in ruroeno obrobljena. Okusno so tuđi pobarvani in poslikani vsi notranji prostori kopaliSča, vestibul, hodniki, strojnica, prhe itd. Streha je kot rečeno preure-jena za solnčališče, izrabijen pa je za soln-čališče tuđi prostor med bifejera in baze- nom, kjer je okoli 60 ličnih, po dva metra dolgih ležišč. Omarice so lično izdelane in so ohranile svojo naravno barvo. \*saka omarica je razdeljena v dva dela, zgornji za obleko, spodnji za čevlje. Kabine in omarice so opremljene s posebnimi »Wertheim klju-či tako, da je vsaka tatvina izključena. V kopališču so nameščene razne tablice s: pravili glede reda in snaže. Slavnostna o tvori te v Slavnostna otvoritev bo v nedeljo 26. t. m. Prisostvovali ii bodo zastopniki me-sta, vlade in armade. Kopališče bo otvoril predsednik SK. Ilirije dr. Dular. — Prepričani smo. da bo Ljubljančatiom z novini kopališčem zelo ustrezeno, predvsem pa bodo prišli na svoj račun oni, ki imajo samo v opoldanskern odmoru nekaj časa, odnosno, ki so prosti sele po 5. ali 6. uri. Kopališče bo namreč otvorjeno zvečer do 9.t po potrebi tuđi do 10. in bo seveda tuđi primerno razsvetljeno .Vstopnina ne bo previsoka, da jo bodo zmogli tuđi srednji in nižji sloji. Članstvo SK Ilirije bo imelo 20% popusta. Paberki iz občinstva — Ne pačite slovenščlnc! Preieli smo: Naši uradi in ustanove so nedoseg'.'ivl v pačenju slovenščine. V dopisih. ki iih po-šiljajo strankam, kar mrgoli slovničnih ra-pak. Ce ne znajo materinš^ine no uradih, kako na] jo zna ljudstvo? Vedno bol] se vtihotaplji k nam srda razvada naSih iuf-nih bratov, ki pišeio min'strstvo, min'stcr, veliki župan itd. z veliko začetnico. ZakaJ ne pišejo dosledno temu z veliko začetnico tud: mizar, Čevliar. rudar itd.. -ni ni znano. To pa še ni tako hudo. fnamo tiamrei tu« di društva, ki streljajo v svo.ih dopisih kozle, za katere bi Hm da! uciteli v Tiud« ski soli nezadnstno Tako ^e vejkrat pri-ntti, da beremo v dopisih »pri njemu«, še! mi je nasproti* (čeprav ga ne sovra« 2i!). »amerikanski' Evrope'cc* ^torej n« Hvropa, marveč Evropej^!), kod namesta kot itd Močno »e spodrsnilo tuđi dotične-rriii. ki je napisa!, da bo nekle na Hinkostno nede'jo služba Božija*. To ie že od s le. Kaj smo res na po1 i v nepis-nenos*? —• Božiii vo'ek. H kongresu bančnih uradnikov in namešcencev Zakaj se javnost doslej ni mnogo zanimala za bančne uradnike in nameščence — Kongres je obenem nekaka jubilejna prire- ditev Zveze bančnih uradnikov in namešcencev Ljubljana, 1S. maja. V binkoštnih prazni kili dne l\). in *JO. t. m. se bo vršil v Ljubljaoi kongres uraJui-kov in namešcencev denaruih in zavaroval-nib ravodov iz ćele Jugoslavije. V naši slovenski javnosti je ta kategorija privatnih name^čencev priineroma [>ozno začela nastopati, pa se zato javnost tuđi ne zaveda, kakšen kader privatne^a name^čenstva tvorijo uauieščem'i te pano-pe. To je naravno, če pomislimo, da pred 3(J leti Slovenci sploh nitmo imeli nobene^a domaćega denarnega zavoda, ki bi se ba-vil z bančnimi posli. V Ljubljani smo imeli \ht po*Jružnic nemških bančnih zavod« * poleg ene privatne banke z neznatnim ^te-vilom namesčencev, pa je ja*no, da ti nišo mogli prihajati v poštev kot posebna ^ku-pina zasebnih namešcencev. Na tem tuđi ni mnogo izpremenila ustanovitev prvega slovenskega banČnega zavoda i. 1900, t. j. Ljubljanske kreditne banke, ker je tuđi ta zavod spočetka zaposloval le malenkoetno število uradnikov. Pri tem stanju je ostalo vee do prevrata, ko se je z Upremeujenimi gospodarskinii razmeraini aačelo bankarstvo razvijati v Sloveniji sporedno z vedrio bolj napredujoČo industrijalizacijo te pokrajine. Ustanovile so se nove banke, otvorile so se podružnice izvenslovenskih za-vodov v Ljubljani; obenem e,o ee začeli tuđi bolj in bolj razvijati zavarovalni zavodi v bloveniji. Paralelno z razvojem takih ia-vodov pa je seveda zelo hitro rastlo tu^ii stevilo nameščenstva teh panog Popolnoma naravno se je to nameščvn-stvo že v prvih poprevratnih letib začelo Živo zanimati za v^a vprašanja, ki so se Že tedaj pojavijala v nažem Dovem življenju v skujmi driavi, poaebej pa ga je tangirala socijalna zakonodaja, ki je imela oben?m z oetalimi namešcenci urediti odnošaje med delodajalci in delojemalci na podlagi umih vidikov, katere je u*tvarilo rx»vojno »tanje v Evropi. Nameščenstvo denarnib in zava-rovalnih zavodov se je začelo udejstvovati deloma v že obštojedih društvih privatnih namešcencev, deloma ie je pa ie tuđi za-Čelo misliti na formiranje posebnih or^a nizadj te panoge priv. uradniit\a. Tako so se polagoma začela po rainib pokrajinah na»e driave ustanavljati društva in organizacije urađnistva deuaraib zavodov, med drugimi je tako društvo aa* stalo tuđi v Sloveniji. Pokazalo pa se je hitro, da je treba večjih organiiacij, ako se hoče imeti vpliv pri raznih pokretih in pri reševanju vpra-šanj, ki interesirajo nameščenstvo denar-nih zavodov. Zato se je pred 8 leti v Ljul>-Ijani ustanovila Zveza bančnih uradnikov in nameSičencev Jugoslavije, pri kateri ustanovitvi je sicer del teh name&čerKev oiklonil pristop v Zvezo, ker se ni etrinjal z določitvijo sedeža organizacije v Zagrebu, vendar je pa bila s tem ustanovljena enot na organizacija namesčensha denarnih in zavarovalnih ravodov za vso drlavo. Letošnji kongres Zveze bančnih uradnikov in namešcencev Jugoslavije v Ljubljani je torej tuđi nekaka jubilejoa prire-ditev, na kateri bo Zveza premotrila ivoje delovanje v preteklih let ih in to v me»tu, kjer je bila ustanovljena, v sredinu jne pokrajine naSe drlave, ki je, Čeprav v pokretu te kategorije privatnega nameičen- stva najmlajS«, vendar ena naj;i|,{ilu«»jŠih, • čemer priča delovauje ljubljanske podrui-niie Zveze bančnih uradnikov in ni—ht*9 cev Jugoslavije, kateri je pripadla saltf^ da organizira kongre«, ki naj bo nov mej-nik v napredovanju organizacije uradništva denarnih in ravarovalnih lavodov cei« Jugoslavije, Slovenije pa še posebej. Pozdravljamo delegate iz vseh pokraj in Jugoslavije, ki «*» bodo udeleiili kongresa. Želimo njihovomu delu fini več uspeha in upamo, da bolo iz urede svojih «lovenikih tovarisev odn^^li domov najl#»pft«% vtise. Vzrok ponoviskega požara pojašnjen Urade«., \S. ma ja. O ^ozdjiciii požaru, ki Je div jul pred 13 dnevi v litijski okolki. je naš IM žc poro-čal. Takrat je nastal nenadoma v pecovii-kem ko/du o^enj, ki se je šini bli^koma n* Vic strani in zajel 8U hektarov obseznc ^ozdne komplekse. Po požaru s.u bili priza-deti ražen ubU^tne samouprave, ki je po-be^tnica pouuviške prašci ne, še itirje dru£l posestniki z Uradcd, ineja&i ponoviških go-zdov. Dol^o i»e je obravnavalo med tukajinjirn ljudstvom vpraianje, kdo je zanetil požar. Pojavile *o se pv urice, da je bil osenj podtaknjen \l mašćevalnobU. V; zadnjem ča-^u pa so bili že bkoro v^i prepričani, da je zanetila požar ibkro res našli dotičnega mladeniča. »Ali si bil ti ono soboto v ponovilkem gozdu?« bo ga vprašali. Mladenič. ki je star komaj 17 let m Je po pokliču predilniski de-lavec je sprva molčal, pozneje pa je le pnznal, kako je bilo usodneg^ dne. Fant je odiel v Svibno po tiiolovke. Spotoma si je prižgal cigareto, tlečo vžiga-lico pa je vrjiel pruč. Niti pogledal ni več, če je ugasnila. Nenadoma je pa rapraske-talo in za njegovim hrbtcm ie bilo It vse resje in suha trava v plamenu. Mladenič je začel gasiti, opletal je z vt-jo okrog sebe, pa jf bilo že prepozno. Bur-ja je razne^ia tleče ogorke na vse strani, bil je ie ćelo sam v nevarnosti, da sa za-jame ocenj. Pozneje, ko je gasilo fe precej Uudi. %e je pojavit med gasilci tuđi on in k ves dan priJno pomagal. Fant bo najbrž ovaden radi neprevidnega ravnanja z og-nicm. Znan je kot zelo tih in miren, pa tuđi njegova družina je na najboljiem gla^u. Stran 6 •SLOVENSKI NAROD' dne 1S. maja 19^9. Stcv, Ut. Ko se je Habsburžanom že maja! prestol... Odmevi mayerlinške tragedije - Prorokovanje o žalostnem koncu habsburškega rodu - Dina- ^ stična čustva na komando ■' V opisu mavcrlinške tragedije, ki smo ga nedavno priobčih. so bile ob-čutne vrzdi. Mnogi, ki so imeli sorocU nike med slu/ineadjo na avstrijskem dvoru, so si na vse načine prizadevali stvari do dna, kar se jim pa ni posre* čilo. Dvor je molčal ko grob. Končno je pa dvor sam izprevidel, da je treb.i nekaj storiti, da se razburjeni duhovi pomirijo. Zato so kmalu po pogrebu presrolonaslednika Rudolfa vladni listi priobeili vest, da )c bi! o maverlinški tiagcdiji sestavljen obširen protokol in spravljen za poznejša leta v dvor* nem arhivu. Vladni listi so pisali, da bo protokol dostopen z^odovinarjem in javnosti šcle eez 50 let, torej 1. 1939. Po prevratu so ta fascikl v iavnem in* teresu iskali, toda zaman. Pojavila se je tuđi vest, da je cesnr poklonil pro* tokol takratnemu ministrskemu pred-sednku arot'u Taaffu. ki v dotični vaši ^od kritiko. In kmalu je dobila učiteljica odlok o premestiti v najslabši kraj Pred 40 leti je služboval na neki praški gimnaziji prof. dr. F. šembera. ki je izdal zgodo\ino srednjega veka in več učnih knjig. Prosil je za izpraz^ njeno ravnateljsko mesto in med kan* didati je bil na prvem mestu. Ker se je zavzel zanj tuđi osebni cesarjev zdravnik in osebni tajnik ministra dr. Gautscha, znani dr. Albcrt, mu je bilo mesto zaMj^urano. Toda v tajni uv*dbi su cesarja obvestih, da je dr. šember* »socijalist«. Njegov »siocijdti/tm« je obstojal v tem, da je poscčal Masarv* kovo \indrno, kjer je jcdcl ^lo^ii^skc klobase in pil moravsko vino. Ko |e bii dr. Albcrt v avdijenci. mu je dtjal cc» !»ar ogorčeno: »Ali more te zuhtcsati od iru ih . d« imenujem sociialista /j. ravnateljaV« Cc bi se bilo to /godilo 1. 1VH. bi hil ccsar drugaCe ^onoiiI o socijalifctih. Vajti znano je da v> hih b.i> socijalisti proglašeni za najianesljivejk; monarhiste. Do svoje smrti dr. \mha.i ni zvedel, da je socijalist. Druga plat zvona Velecenjeni gospod urednik! V \čerajš-nji številki ste objaviii pod rubnko Besedo imajo naši čitatelji* članek ^Cer.e kruha v Ljubljani«, kateresa ste cotovo prejeli od kakesd nestroko\ njaka ali pa nasirotiiika pekarske obrtL Dotični gospod gotovo n: inturmirau o tenu kdaj so ljubljanski peki sklenili kup-čije za moku in po kak>ni ceni moraio na podiasm ibtih še danes moko plačevati. Da si pek zasigura za ćelo lete isto vr^to muke, mora > svojim dobaviteljem zaključiti dobave za ćelo leto naprej in je včzan na ceno, ki jo ob sklepu dogovori. Većina pe-kov je nakupila svoječasno moko po višjili cenali, kakor so današnje reč-na, da dobiva ravno vso najslabšo moko. Kdor ie vsaj malo informiran o pekarski obrti, dobro ve, da je ista po vojni nazadovala in ne napredovala. Ako bi torej peki delali tako mastne debićke. kakor jih i.a-vaia vaš iniormator, bi peki morali do da-nes že vsi obogateti, ne pa da se o konkur-/ih pekarskih obrti mnogo poso^teje čuje, kakor v predvojni dobi. Ker ie, kakor že omenjeno, promet nazadoval, sku^a vsak pek z vseini srcd>tvi razpečati čim največ kruha in pošilja istega raznim branjevcem v prodajo, katerim pa mora od svojega za-^tu;ka odstupiti vsaj 10%, v slučajih, kier boiuje vrot'i konkurenci, ćelo \2 do 15"»-Isto velja za gostilničarje in kavarnarie. Vprašam vas torej. cenjeni sospod urednik, kie so tu tišti mastni dobički. zlasti ako upoštevate, da mnoso rodom /iinicsi kruh doma, sa pusti pri peku samo peči in je torej pekov glavni odjemalec prav za prav ■■iostilna. kavama in branjevec. Sicer je popolnoma pravilno, da se nad-zira in skuša doseći čim najcenejša ljudska T»reživa, vendar pa ste v tem slučatu dobili naračne informacije 5n vam svetuicm, da na pristoinein mestu. t. i. pri prizadetih o!>rtriikih. ra/mere ^iimi proučite S. B. Najzvestejši vseh zvestih \" zadnjem času su pr.^h«. i ■ ^»i v-i»o» piši več člankov o pa>ji nadlo^i. o lutk-h, /a katere je treba po\i>ati dsi\ ek itd. Ti Ciinki so izili nedvomno od neprijateljev, ozir. nepo/navalccv p^ov. Ne bom za^ovarial ncči*tokr\nih p*«)v, ki se imajo za svojo cL>i*tenco /^hvaliti !• slučaju in $c klatijo okra^ brc/ -t\i, napadaju pa^ante in žiriju pasic i>-> -ic/ni. Vprašanio pa cenjene dopi»o-valct, ali *> \\m znane neprcccnljive la>.tnosti pravilnu vzgojenih. /a najrazličnej^e slu/hc uporab nih p>ov"r* Ali si dopisnik n pr more misliti lovca brci p*a? Ali je /c kaj shšal o p&u» ču\ajut Li je rešil že marsikaten tlom \\o» ma in ropav O pseh hernardincih, ki %o re» šili sigurne smrti nešteto v sntgu /abredlih. onemoglih potnikov? O rnilicij^kem psu. ki ie v neštetih slučajih pomagal razjasniti tu ra^kriti mar^kateri zločin i/\ ohal zločin« ce in mo-rilcc? Mai mu ni znano, kak>nr ncprecenljive vrednosti ie dancs r>es \oia# ^t\ u. kak^nc zasluge si je pridohil It posebno v zadnji s\ eto\ ni vojni kut sam* tetni pes. ki je našd marsikaterega pred so» vra/nimi krogiami v prm«)\ ju skritega, t*\ saniretnih patrulj prc/rtepa i-n 2c gotovi smrti pa^vcCencga ranienca? Ali pa p€$ ki ie v najhujšcm >ovražncm o^nju prenašal važne vesti, povelja ali pa municijo? Vcizmernih z^sluc! te<;a zveNtega to\a» risa vojakov v zadnji vojni netne priče »•» Številna pasja pokopal!Š%ča v Franciji, An« jlliii in NemCiji z ^inlii\ imi napi«i: »Naj« zvestej>im vsch zvestih — hvaležna domiv vina.« Tu se spominjamo tuđi izreka sla\* ne frdncofke pisatcljicc: »»Kolikor boli spo* fiiavam ljudi, toliko boli cenim in Ijub'in svojega p^a.« Tako cenijo psa kot zve^tejja tu\art>a in pomoćnika v iiiozcnist\u v vseh večjih dr» žavah. Z veseljem moramo pozdra\iti, da se je v najnoNeisem času ustanovilo tuđi pri nas \ eč klubov liubiteljev raznih pa*em. ki s>o se včlanih v .lu^oslov enski kinulo-ški sa* vez in ^»i stavili za nalogo rejo čistokrvnih psov in njih vzgojo v raznovrstne prej ome« njene svrhe. Prepričani -mo, da bodo imeli uspeha. saj nišo našli odmeva in ra/umtva* nja \»ino pri narodu in liubittljih psov, teinveC1 tuđi nu merodainem. pa ctlo na i« višjem mestu, kar dokazuie dcistvo, da ?e Nj. \*cl kralj prevzel pokroviteljsko nad leto:njo mednarodno razsta\ o psov \ l.jub* ljani L'pamo, da bodo te vrstice niarsikntere« mu doseđanjemu nepoznavalcu psa odprlc oči, du bo v/ljuh:l tuđi on te;:* -najzvestej* scjja vseh zvestih«, ^ai p'a\ i že star pregovor: »»Kdor ne ljubi /ivali. tuđi ljudi ne ljubi «. KL*^. tAugust ćBlan che: 3 7 SVa valovih strasti Jioman Arrnand se j.e zdrznil, kajti njene be-sede so imele nekaj skurmega s slutnjo, ki sra ie o-bsla še. predno je vstopila Denisa v to mistično sobico. Toda kaj pomeni nejasna slutnja zanj, ki tič; do vratu v tnor.ki navduse-nia? — In vendar je kirasna, — je zatr-jeval sm juga. — Njen pogled je čist, njene ustne vroče. njene besede ognje-vite. — Če ic zrak čist, ie tuđi Seina cista, — je odgovorila Denica. — in v njenih valov'li vidimo ndscv solnea in sinjega neba. Toda skočite v Sei.no. pa boste vi-deli, da ni v nii ne solnea, ne sinjega neba. — Toda inademoiscllG, kaj vas sili. da tako obsojate svojo vladarico. ki... — Ki me ima rada in m\ neomejeno zautpa? — ga je prekinila Denisa. — Da. razumem dobro, da se vam zdi to čudno. __ Zakaj niste svarili tuđi drugih, ko poznate markizin značaj? — je nadalje-val Armand, kajti sin juga in najbrž tuđi sin severa prej divomi nego verja-me, če misli k«do slabo o ženi, ki se mu hoče udati, zlasti o tako lepi ženi, kakor je markiza Eulalie d' Estelle. — Zanima vas, zakaj nisem svarila drugih moških? — je vprašala Denisa. — Da, zelo rad bi vedel. — Monsicur Armand. saj sem vam —• Km &k vat T*Mtt -■- Pa mislim, da bi vas bilo škoda. — Zakaj bi bilo mene boli škoda, nego kogarkoli drugega? Kaj nišo vred-ni usmiljenia vsi varani 'n zapeljani? — Da, toda . . . — Toda? — Toda jaz . . . Če bi vedeli. v kak-šno zadrego me spravlja vaše vpraša-!V:c !]ions;ei:r Anucnd! — Ka-r povejte, mademoisellc. Pre-več preizkušate mojo potrpežliivost, ker ste storili vse, da vzbudite in raz-dražite mojo radovednost. Povedati bi mi morali vse. če nočete, da ... — Da? — Da pridem do zaključka, da obrc-kujete svojo gospo, meni pa lažete. Denisa se je zdrznila in pritisnila ro-ko na srce, kajti Armand je govoril te besede srdito in ogorčeno. — Pa naj bo, — je odgovorila z drh-tcčini glasom. — Posvarila sem vas, ker čutim do vas mnogo več. nego do drugih. Govorite razločneje, ne razumem vas. — Ker čutim do vas . . . naklonjenost, ki je do drugih nisem čutila . . . da. monsieur Arrnand. vi ste prvi mo-ški, ki je ranil moje srce. Armand je stopil korak nazaj. Spom-nil se ie. kako je maskirana komor-nica v kočiji vzdihovala in mu stiskala roko. Vzdihovala je tudr. ko sta šla čez vrt. — Čutim se zelo pocaščenega. ne vem pa, kako sem zaslužil vašo pozornost, — Ah, on mi ne verjame. on m: ne verjame! — je vzkiiknila Denisa r>b-upano, dobro vedoč, kaj pomeni tak ton — Toda preljuba madcmoiselle penisa. — je nadaljeval markizin Dubčdk. — vi hoćete, da bi vam tnl ko vcr^el. a sami nočete ničesar dokazat;. — Zahtevate dokaze? — Da. to ie najmanj. kar bliko za-htevam od vašega razuma. Če hoćete, da bom veriei vašemu srcu. — In če bi rm>ste dokazati, da je rcs. kar trdim? __ B; iz'polnil! mojo /eljo, — je odgovor:! Cnmbnn z isto vr\Tišeno nc-pr'-silienositio. Zatečemo se zeln Irtro k vzv'šen: neprisilienost:, Če stoi'nio kot d;spo-nent v budoiru med toiletno miz'co, ■no1mo srebrn in zlata in krasno posteljo z baldnr>:nom ter zrcali na stropu ;n na s*raneh. — Če bi vam na nrimer povcdala. da ie markiza o-mo7cna? — Je \T»ra-šala Denisa in se radovedro ozrla na Armanda. — Omozena! — ?c vzkVfenvl Cam- bon. toda sesedci «e ni od presenečc- nin. _ Misl;l sem. da je vdova. Ali stanuje markizin mož v tei palači? — Je morda na notovanju? Čudno ic, da so vedno nafroU na\xlu§C!P] turist oni m-ržie. ki imu'n najlepe^e žene. — Ne. mud'i se v Parizu. — V Parizrn ic :" ^e živi s svoio /eno pod isto st-eh^! — s- Je zacud'l Camlbon. — Raz;m-eric med zakoncema torej ni baš idealno? — Ni idealno? — Seveda ni, če živita ločeno. Ločeno je vendar nerazdružno. — Kako to? — Tako, kakor pravim. Ne živita sfcupaj in vemdar se \rsak dan sestajata. Gospod, s katerim govor markiza ta Irp v salonu. n; nihee drugi, nego nj-en mož. — Vojvoda? — Da, voivoda ie. markizin mo-ž. — Z:ikai pa ne pravite markiz: voi-vodinia? Lesritimisti se bole za naslo-vc boli nego za svoje duše. — Ker nihče ne ve. da sta poro-Čcna. Ta tajna je 7nama sanm duhovn-ku, ki iu ie'norocil in meni. k; ^cni io na 7vcde!n šc!e pred r-ol i^rc in še to ne od markize. — Kai s»ta tajno poročena? — Da. noročila sta se v ItalMi. ka-mor sta odnotovah pred dvema leto-ma in kjer ie ostal? rrark"za dve leti. vojv'oda pa samo eno leto. — Ni storil prav. da ic odpotoval hrez žene. A ona ie prisprli za ni ni, da izpnln; dolžnost zaknnsV.* ^crc. iz tega sklepam, da kr:vdn ni na n.-rni strani. — Saj n;sem trd'/a. da ^e ne raz-umeta. .,. — Potem taV-€ni p* rcs ne UV 0111. čemu ... , __A najboljši dokaz, da sta rOia enaka. ie v" tem. da se namerava voivoda te dni oženit;. — je dejala De- " _1 Javno z mark 7-O seveda. Torej ic vse v redu. w _ Ne. ne z markizo. temvcc z eru-go datno.'ki seveda ne vc. da ie vojvoda že noročen. _ Z drusro dan*-! — ;c vzKl kml Armand ?. ohčutkrm, da ima n-o^o pr-kova.no k preprogi. w — In markiza gre tako dale. vla *e ne Ie strinja s tem. marveč mu Še celo svetuje, — je nadaljevala Denisa. — Ona da mu svetuje! — je \/kl.k-nil Armsnd. čuteč. da ima tuđi drugo 'ii>£o prikovano. — A Ja j res. kar trJ'in. ^cm nr"-pravl.ieni! pr:scči. — ie zatrievala ko-mornica. Armand ;c odtrgal <>he noće od pre-proge in začcl nervozno lioditi po nii. Končno se ie ustavi! pred Deniso. ki %e na ni ukrasila niegovli srdifh pogle-dov. — Toda to IV bila svinjarija, to bi bilo nanjvečia Vvpovščin cn pnni'dila Cambonu. — Č'taite n prepričajte se sami. Ko ste kr?mliali 7 markuzo. sem na^a v RaV»uu tolc p'«cin<;e. ki sa ie oni ne-Mrrrn^ nr;r-»ikiUTČ v,^. r»nzarii]a ^cfsati, VaVor sto-ri z vsetnv pisrni. l.e r>rcC*'fa'- tc. potem r>3 rcc:te. če la?cm. Armand ie stopil pod lestenec in 7a>' ? tati. Čc IV HM a n«»n!«a ^z'r^r mi stVa — U o^'1^'!? ri n'rt\'i"iVo hlrdem obr?7t! VTna"^'1 Cnnthrvfla vcVV•> prescne^r-«:^ T-I'ir'er«^ r r*>^'r"> ctvtii rrr\'oni. np'»«i "t m^-\-^ n; \-:4**1i v*rxa V'eti« <-l-»r -r. ni ^n~y; S fVvrli. ^a %t »^ ^r*"« ;p bM- 7* nio. ki ni ;rnp'a sreČe biti n-^o-va Ijub'ca, zelo bridko. Stev. 112. •SLOVENSKI NAROD« dne 18. maja 1929. Stran 7 Za pomladanske obleke modno boso za dame n gosoode v naivetji izbiri in naiceneje pri tvrdki NOVAK - Ljubljana KONGRESNI TRG 15 Radi pomanjkanja izložb je blago razstavljeno na ogled brez obveznosti nakupa — v trgovini. Obiščite nas, oglejte si zalogo in prepričajte se o ugodnosti nakupa. 3|.L jfajboljše tupite nogavice, rokavice, bombaž, ffor, svilo, MAJCE. žemperje, vestje, 2EPNE ROBCE, kravate, srajce. veze-nine, gumbe. D. M. C. prejica, ROČNE TORBICE, aktovke, palice, DEŽNIKE, ŠPORTNE in toaletne potrebščine. Josip petelinc - £jubliana blizu Prešernovega spomenika ob vodi. p Telefon 2913. Na&otiš; ćešk* biasov £a>amćeno ctrtovolnene m • ke n damske biagovp = ?adntih novosti — oom adno in etno sezijo razpošil'a najboli renomirana ZALOGA TVORNICE SUKNA SIEGEL iMHOF, - BRNO Palackeho tf, 12, Ceškoslovaška taivečja zbira. ^ajn zje tvorn skc cene. - rtajsoiiđne ^ /vršitev vseb -aročil. Na iahtevo vzorc ?aston prekrasne kodraste lase dobe dame, sos-po-đje in otroci i mojo sijajno rtfeiz?ku£eoo vodo V^oll***. Stalni kodri, tiKJi ob v!ažo«m vremenu. Voda je lahko uorab-tj&va in zajamčeno neškodljiva. 1 steklenica 16 Din, 3 &.tekl palic Popravila se izvršujejo — točno in solidno — Papatek, da ne pozabiš iti k Rasbergeriu po gramofon! Pomni, da je kovčekasti aparat pravi »hLs Ma*ter'$ Vo:ce< (ElektrgU). ki je prej stal Din 2500.—, sedaj 2a pa dobiš Že za Din 2000'-. Drazi moj papaček. videl bos Rasbergerjevo velikansiko zalo«o prtv.li an-g'eskih gramofonov in naravnost kolosalno izbiro samo električno posne' mnetn:Šik;h plošć. Ta pa ćeli Jusroslav;;. r>oznana, stara, i>ošteni. solid tvrdlca ima s\o] specijalni g>rainoions$ik salon na Mikloiltevf cesU 34 .Gramofon4 A. &asberger LJUBLJANA CENTRALA ZA SPLOšNO GRVMOrOM.IO. >«Aarct?f o$Ias»< Vsdka b€9ođa *© pmt. Plača «e lahko tađi v znamkah. Za odgovor znamko! - Na vpra&anja brez momke me *mamm odeovarjamo* - NoJmanjU oglas Dim 5-—. tmamamm Dekle sr aro 22 let, mo£oo io rdravo, ki zna tuđi kuhati ia Je vajeco vsa-kesa đeia, IS5e službo pri boljSi rodbini v Ljubljani. Ponaćbe nt apravo lista pod »Poštena 1018«. Z najboljšim uspehotn se nad 23 lrt m>orabtia]o Laracts kapsule za osđravUeiiic spoloib bolezni ttriper. bclo katMOje). V vsaki lekaml puSčica Dio 25.—. S pošto po$U« lelrarn« Bluna. Sabo-tica. 29-L Dražba lova občine Dolenji Lotatec se bo vršila dne 22 maja 1929 ob 8. uri v ura-du sreskeja posiavarja v Lojatcu Pocojf so tanrivaj na \T>os^ed med uradnim: orami. 93S »Walier« pletiini siroji po že!}? tuđi z aparatom za vzorČ-no pletenje v vti barvah. đelu-iejo oajsfsurn-ejSe. [>apravaa sploh ne potrebufcio- Zaloza io pouii 7 UubUani F Kos. Ždovska ulJ-ca 5. 48/L Čevlje v kemiČno barvanie snreie-ma tvrđka M. TPEBAP 1 '»ihHnna. Sv Petra c. 6 KalbotJSe barve a barvanj« 5ct tlsv snajitke *Wihra« in »Renoid« ^*dno 9 eatopL 46/1 Samo v eostiUi! sa Mestnem trjru »Pod Skalco« se toči pristao rdeče viao čez ulioo ter mnoso dntffib pristoih vin a Dio 10. Abonent*' izborna Tihi družabnik(ca) s 75OOO—1OC.OOO Dio se sprejrn« v trgovino z mešaniin blagom, vknjržba na. prvo mesto. — Samo resne ponuđbe na m>ravo tega lista. Anonimno ne odsovarjatn 973 Posredovalnica Ogrinc Ljubljana, MiUošl^eva cesta 2S (blizina kolodvora), o-ddaja rn pre-sJcrbuje sluibe kuharicam. nataka-ricam, služkonjam. Za odsovoi 2din. z.namko. 1061 Fino obleko za 9 let stareza fantka proda hišnik, Pražakcva ul-ica 15. 1062 Posest v Sloveniji ođ 10—50 oralov, z več.io hišo, vilo ali gradom ter ao.spoda.rsk!-mi poslopii z živam in mrtvim m-veniarjem, kupini. M. Rekč. Bleđ, Vi-!a Mirasan. 1065 Knjigovodstvo z :n\-enruro in vsemi !>!!dncanH v -10 urah. AJto se >ih v^c oglas:, se nrnina zn«iža. Nas!o*v pove upr. »S.'ov. Naroda*. H159 Nar. enciklopedija koimpletna, ravnoikar iz-dana, pr'-meraa za p.;s-anio, arad ali občimo, obstoječa iz 4 vezanih kni-iz. na-prodaj. Naslov pove up>rava »Slove as kesa Naroda*. 1j»60 Odgojiteljico k 7 in 13 let starima otrokoma ta-ta>J sprejmem. Perfektno manje francoš-čiae 3e poffoj. Pouudbe s sliko m navedbo plaćifenih pozejev m naslov: S^itzer Rudolf, Brod. 1036 L Stjepušin UBEl JnUrti ?< umbvt, lice. IkMc, partitnre i MUlt p#- trtHOmt* »raflaztela. - 041ik«?aa m Frizerske obrti se želi aiiti 14 letna deklica. Na-s:op takoj ali poaneje. Pojasnila daje M. Jereb. So dražica 991 Zimnice po 35 Din predelujem. Vsa druja tapetniška de!a po najoiijćh cc-nah. SLAVIC FRANC, tapetai^t%o EmonsJta cesta 10, 2abdak 14. — Pridem dela: rudi na dom. 1064 Učenca poštenih staršev, ka fena veselje do trizvine, s primemo iolsko izobrazbo, sp-re-jme V. Pal.h, ::go-vec v Žalcu. 1067 Dekle za vse idTavo, ki razjene samostojno dobro kuhati, dobi službo s 1. junijem t. 1. Javijo aaj se samo r dobrimi šprice val: na nask>v: Zoka Sobota. Qy4 prenavlja. Sisa ia osvež> !e trt. bboijša *iabo prebi-vo, slabotso delovanje čre-vesa. aapKbovaaJe, obole-aje mokračoe ld«!j«K. teter Žolca n UASni kamen — Vipori podružnici oprave »Jutra« v Mariboru ter v Celju. Zamejavali borno ševe da lahko samo toliko časa, do kler bo kaj neizžrebanih sreclk na rarpolago. Zrebanje bo trajalo en mesec. Zadružna branilnica, r. z. z o. xM Lfnbljana^ St. Petra cesta 19. Slabi lobje kvarijo najlfi - raz. Neprijeton . • ■- t- jm Ob« hibi odstranite z rporaho krasoo os\e4ujoče €■!•-rodoat-paftte. Zob je dobijo krasen »ijaj hlonovin«, po-•ebno z vpor&bo zobčaat« Cklorodost-ftćetkt, ker i*t« či^ti zobe tuđi ni njih atranieah ter odstranjuje o^tAnk« jedi, ki povrrooajo gnilnbo. Pofikusite naiprrj t malo tubo Chlorodont-paste, ki stane Din. R' -. Chlorodont-lietka zi otroke, za dame fmehke Cetine), tx guh^J« (trde Wpti.'ie\ Pri^tno samo v orijinalnem modro-telenem ometu ?. napisom Chlorodoot. I>obivt $e porsod. — Po 9jite nam ta o»la* kot tifikovirro (omot »ezalcpiti) dobili bodete brezplAČno fno poskusno tubo ta v^kritu« upo-rsbo. Tvornice Zlatom*, Odlelek Chlon»dor,t, Maribor J Zahvala Odbor Srbske pravoslavne i crkvene obćine v L/ubijani /e sklenil na svon seji z dne 15. V. 1929 izreći občinskemu svetu mesti Ljubljane svo/o nrisrčno zahvalo na podarjenen zemlfišču v Tru-barjevem parku za gradnjo pravoslavne cerkve. V Ljubljani, dne 16. ma/a 192^. MtLIVOJ LAJOV1C t. c, prtdscdniK. VLADIMIR KRAVOS i i. tajnik. PlMITRUt SV. JAKKOVIC prota 10>. JAZ ANff ČILAG s svojimi 1S5 im dolgimi, divnuni la&mi, sem te dobila z uporabo pomade, ki sem jo sama iznašla On« je pnznano kot edino sredstvo prati izpa* danju, v pomoć ra/vitka goitih !as in za okrepu tev las. Pomare gospem, go&podom fn deci za rast gr* stih in jakih las in daje že po kratki uporabi prirođen sijaj in obvarujo prerane osivelosti do visoke starosti. C1LAG PO MADA odpravi prh» Ijaj v teku 48 tir. Niti eno sredstvo ne vsebuje toliko hranilnih snovi za lase kot C1LAG POMA« DA, ki je po vsej pravici dobila svetovni slo\ es ker dosezajo gospodje in go^pe že po uporabi prve steklenice najboljši uspeh, ker prestane i/* padanje las docela Že po par dneh, ter s« pokazuje nov porast. Ta uspeh prikazuje moj 5(Metni jubilej in milijoni zahvalnih pišem, ki sem i ih pre-jela iz vseh delov sveta. Cena ▼elikemu kmčku CilaC'pomade oU Dm, a dvojnatc mu °O Din. K vsakemu lončku ie putrebno: 1 s»teklenica Sp«* ciahShampoo (za 20 p»ranj glave), 25 Din, poštnina poseb«j — Razposilja se proti povzttju ali predplačilu iz tvornice za SHS. Naslovite svoje naročilo točno na „flURORA". Sekt 42. Novi Sad td|«Bitka 3». Prodajalce in zastopnike sprejemamo za vsa mešta. BAD-NAUHEIM Nemčija Postaja Ortaka proga Hamburg—Berlin—Kmssei—Frankfurt a. M.—B«mI 45 minut od Frankfurta mm Main. Svetovnoznini ogljikovc kisline bogate to >1? vrela Kuhinjske soli (30, 6-34. 4' O Nedoseini pri bolero ih grca m aeterij, revmi, protinu, bronehitit, trpljenju hrbtentč< nega mozajš in tivčnem ttpifcnju. Izbrane zabave — Vseh vrat iport Vai oovodobni zđravilni pripomočki. — Lepo, prijetno okrevaliiče Izborna preskrba ob primernih cenah. Prospekte daje kopališka in zdraviliška uprava Bad • Nttiheim in potnilka pisama. Sfran 8 tSLUVtMSKl IM A kod« dne 18. maja 1929. Stev. 112. Pomnite, da ima vel.kansko izbiro koles DOrkopp, gra-mofonov in plošč Colum-bia, Odeon ter Šivalnih strojev DUrkopp in Mi-nerva po najnižjih cenah edino le pri tvrdki „TEHNIK", JOSIP BANJAI i-JUBLJANA, Pražakova 19. LJUBLJANSKI DVOR Prodaja tuđi na obroke! Predno kupite, oglejte si zatogo v moji trgovini! 4% trednji pisalni atooj za porovan/e In pUmr* 2% £ «O af> ZMf đ> •• ■* *on$trukci)s in nutttfal prvovntna ^^ •* W ^ mm^ ^ m Plsčilne ofajlav«. JBmd. £tnwnJ49, JS$a*aWfoaao, it/tiifcurfcpo m»cq «****• 6 r«Mbn Jf«v. 2980 ANDREJ KREGAR roVARNIftKA ZALOGA POHIftTVA ŠT. VID NAD LJUBLJANO (Nasproti colodtfor** St. Vid - Vižntarje) Priporoča, da si ogledate najmo-dernejšo zalogo pohištva, v novih lastnih prostorih nasproti kolodvora Št. Vid -Vižmarje 1051 Za časa ljubljan- skega velesejma pa v paviljonu E 55—61 Za delo se jamči! Ccne konkurentne! Ceniki na zahtevo! Cefir za srajce! SNa/nove/ši vzorci/ A. Sf E. Skaberne LJUBLJANA PROSTOVOLJNO GASILNO DRUŠTVO V RUDNIKU priredi v nedeljo, dne 19. t. m. UEIIKO URTKO VESELICO ob 3. uri popoldne na vrtu gosp. Kumra Vstop prost. V slučaju slabcga vremena se vrši veselica v ponedeljek. 20. t. ni. Za stavbe po znižanih cenah vsakovrsten suh, tesan in žagan les vsako množino v zalogi. Žaganje, odpadki od lesa drva. Dostava tudt na stavbo FRAN SUvTAR lesna industrija in trgovina, parna 2aga 1051 Ljubljana, Dolenjska cesta. MAJBOLJ^E TAMBURICE arkaševepa n reiw©steza do oajfl-nejšesa, ki ieraioi voztč&š * za-tori. Več inamk SLvateab strojev oagnovejSib modelov, deli in pn«vma, tuđi na obroke le pri tvrdki IGN. VOK UUSUANA - NOVO MBTO REV. CTIZEM. Zahvat«lca. G. dl. L Rah ■* .- > i Beiifrad, Sarajevska 70 BodpisaDi srem prejcl t. t. m dvt s*ek!enici Ra4io Balut«u«. LeV se Je takoj po uporaht j>okaril za vri© dobro sredstvo ?ro-revmanz.mil. Zato se Vara tem porom aaiiep^e zahvaljujem ,1» Vat prosim, da mi s povzetjem poilj«t« ic dve &(f^ e« / To e ra dvt driir osebi. ker •€ v«č sa revuiit z»u bolnih Litija, 7. VI. 1927. 2 velespoiiovaaiem Frmme To#«t4»viek. Lek RADIO BALSAMIKA i/d«ruie. prodaja in ra/po-§i!ja no povzetiu lahoratorii Radk» Ratsamika dr. I-Rahlefev. Reosrad Sara)e\ska 7(1. Dobiva »t f»** v*et lekamah. Električne ins alaci;e: telelo iske centrale, i išni leUforn, zvonci n, elektr*i£na f*az«vetljava> Ivan Bogataj konces. elektrotehnićno podjftj- Ljubljana, Kongresni irg 19 (po * u mitske ccfkvt) Cek. račun st. 12619 I elri n <.t«v .o< ^ trgovina in tovarniika ifogit nstalaajski mateijal, motoru, tel^tonsk- a?h rati, moocrn 1 ste ne i in svetiljke io^ RADIO - APARATI IN POSAMEZN DELi Zaoesljiv pnpom«5ek ta rast tas je franooska potnada MlCliti odobrena od In^zemskcsa drž ktmijskesra laboratorija HLBr S01 ia od moiem^kih dridvmh pcoUsoriev m kemikov. %t uiiatta ta prvi in sigurtn lek za ra^t la& P mada Mvctael ustavi ubadanje Ih sivenje Us. odstranjuje vse vrroke. zaradi katenh kasje tz?ada)c ■ sive. Po pi>vzetjii poilje pcitnine prost« Michti. Vasna 8. Beo-erad. Prodaja l^karna Delnu Knez M.hajlova I POZOR! Prosimo vsakeza odjemalca. da na* t>ri naročilu ubve^!!, koliko ]t star, kako mu lasje Lrpadajo ali so apađilu aH rma prhljd] ali drobne, §:bke lase ttd. s tem. da aap>iše. koliko t>o&€>ta da teli aH da m'J mi pošljemo po o]ejovem ob-Dl*len; 'asiiču [»ore *o po Om 115, 150. 155 ter najveija in najmo6n«jža ?90 Dm. V»e do« »o razvršiene v majhne. večj« ia laije po rarmerju oholelera las.i^a. povsod pa ]e p-rilo^ženo garancilsko pismn. $u S»l«n^urf|o%a ullc« a/1 i\/l lelefon št. G« Tesorstuo. Hizorstvo. Lesno industrija. Podpisani si dovoljujcm javiti cenuni javnosti, da »em opremil svoje podjetje z najmodcrnejsimi mizartknm. tesar« skimi in lesno industrijskimi stroji. na kar ae cenj javnosti najtopleje priporoČam za vsa v to stroko spadajoča dela — Kupujem tuđi ▼sak-) množino vsakovrstnih hlodnv Fran Martinec mestm icsarskt mojjtu Ljubljana, Prule 8 leleton H'Ss. Kreditni zavod za trgovino in industrijo LJUBLIANA Prešernova ulica Stev. 5O i\ lastncm poslopia) OltrestOTanja vlog, nakup in prodaja vsak« vrttaih Trekaostnih papirje?, derii \m valm horzDa naročita, predujmi i« krediti %9nW' vrste« eskompt in inkasn ni^nir trr naU;« sila ? tu in inozemstvu ~ate • dep*»^u Ud. iid. itd. Bnojavke: Kredit, ljub|j*a\a _ Tel#1«»A it 3040, 2137. 2548 Internrban Yim 2«N 37-L Urejujc; Jimip Zuptučift. - Za »Narodno tlaka«©: Fra* Jeatcick* - Za oprtfO to interani del liata: Oto© Chriatoi - Vii t Ljubljana,