231. številka
Ljubljana, v ponedeljek 8. oktobra 1900.
XXXIII. leto
(gliaja vsak dan zvečer, lzimSi nedelje in praznike, cer velja po pošti prejeman za svstro-ogrs*« dežele za vse leto Ho &, m pol leta 13 K, za Cet-n leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h.  Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuja dežela toliko več, kolikor;znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira, — Za oznanila plačajo se od fitiristopne peti t-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, ge bo dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlštvu [najl se blat govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativno stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice fit. 2, vhod v upravnistvo pa a Kongresnega trga St. 12.
»Slovenski Narod" telefon št. 34. — „Narodna Tiskarna" telefon št. 85.
V duhovski oblasti.
Slovenstvo na Štajerskem stoji popolnoma pod komando mariborskih rudečkarjev. Kar ta klerikalna gospoda ukaže, to se mora zgoditi, temu se mora pokoriti vse, tudi neodvisna slovenska inteligenca. To žalostno dejstvo se ni Se nikdar tako jasno in določno pokazalo, kakor sedaj, ko se gre za določitev kandidatov za državno-zborske volitve.
„Proti volji duhovščine Se ni in tudi ne bo nobeden kandidat v Štajerskih Slovencih zmagal" —tako oznanja glavno klerikalno glasilo „Slovenec", v sobotni Številki in proglaSa ob jednem, da se mora v celjski peti kuriji na vsak način zopet izvoliti dosedanji, sicer popolnoma nesposobni zastopnik te kurije samo zato, ker je klerikalec od nog do glave.
„Proti volji duhovščine Se ni in tudi ne bo nobeden kandidat v štajerskih Slovencih zmagal". V teh besedah se zrcali ves dejanjski položaj na Štajerskem, in zrcali se v njih vsa tista neznosna duhovniška ošabnost in nadutost, ki mora izzvati odpor tudi pri najmiroljubnejših ljudeh. S temi besedami se kategorično naznanja, da se je štajerska duhovščina pod vodstvom nemškufrarske klike mariborskih rudečkarjev polastila vsega javnega življenja na slovenskem Štajerskem, in da smatra urejevanje vseh javnih zadev za monopol katoliškega duhovništva. Niti posvetno razumništvo, niti volilci nimajo ničesar govoriti, njihovo mnenje ne pride v poštev, zakaj proti volji duhovščine ne bo voljen noben poslanec. Kdor se ne pokori ukazu duhovništva, kdor neče priznati, da se mora vse zgoditi po volji duhovščine, ta ruši »lepo slogo".
Kes, lepa sloga vlada na Štajerskem! Duhovščina ukazuje absolutno, proti njeni volji se ni zgodilo in se ne sme ničesar zgoditi, duhovniškim ukazom se mora vse pokoravati, in sicer brezpogojno, in celo mej dvema kandidatoma, ki stojita oba na pod-
lagi jednega in istega programa, izbira duhovščina in pride samo volja duhovščine v poštev, ne pa tudi volja drugih rodoljubov. Taka .sloga", ki zagotavlja duhovščini najabsolutnejšo oblast, pri kateri komandira duhovščina, vsi drugi stanovi pa se jej pokoravajo, taka „sloga", ki daje duhovščini jamstvo, da se bodo vse javne zadeve razpleta vale tako, kakor zahteva njena korist in ne glede na sploSno narodovo korist, taka „sloga" kajpak da ugaja klerikalcem in jim bo vedno ugajala, nikdar in nikoli pa ne bo ugajala pravim rodoljubom.
Zgoraj navedena izjava, da proti volji duhovščine ne sme nihče izvoljen biti za poslanca, je v zvezi z dogodbami na zaupnih shodih v Celju in v Mariboru najdrastičnejši dokaz, kako korenito so jo zavozili tisti, ki vidijo v laži-slogi z duhovščino spas štajerskega slovenstva ter ne spoznajo, da je klerikalna komanda pod vodstvom mariborskih nemškutarjev vsaj ravno toliko kriva politične mizerije na slovenskem Štajerskem, kakor vladni sistem in nasprotniško nasil-stvo. Štajerskim Slovencem bi se danes v narodnem oziru gotovo v marsičem bolje godilo, kakor se jim godi sedaj, ko jim komandira duhovščina kakor hoče.
Ošabnost štajerskega klerikalizma, ki je dobila tako pregnantnega izraza v sobotnem .Slovencu", je naravnost drzna provokacija vse neodvisne inteligence na Štajerskem in tudi vseh drugih produktivnih stanov, zlasti obrtnikov. Vsem tem se je kratko malo povedalo, da nimajo ničesar govoriti, in da se mora vse zgoditi tako, kakor hoče in ukazuje duhovščina, sicer bo takoj konec sedanji, toli hvalisani in vzlic temu tako malo vredni .slogi".
Jasnejše se pač že ne more govoriti. A dobro je, da so vrgli Štajerski klerikalci krinko od sebe ter pokazali, da so meso od mesa in kri od krvi kranjskih klerikalcev, in da so pripravljeni nastopiti ravno tako na Štajerskem, kakor nastopajo njihovi so-
mišljeniki na Kranjskem, čim bi posvetna inteligenca, čim bi posvetni stanovi sploh zase zahtevali tisti upliv na javne zadeve, kakor ga ima duhovščina. Posvetni stanovi se smejo pač boriti za narodove pravice, to jim duhovščina rada prepusti, ali sicer se morajo poslušno pokoravati vsem ukazom mariborskih rudečkarjev.
Štajersko klerikalstvo je oznanilo, da mora biti v celjski peti kuriji zopet izvoljen njen dosedanji zastopnik, in bo tudi v ptujskem okraju poskusilo pomagati do mandata svojemu možu, in ker .proti volji duhovščine Se ni in tudi ne bo nobeden kandidat v Štajerskih Slovencih zmagal", je lahko mogoče, da to pot tudi doseže svoj namen. S tem pa bo prav gotovo storjen prvi korak, da nastanejo tudi na Štajerskem drugačne razmere, zakaj to je popolnoma nemogoče, da bi se neodvisni rodoljubi zopet udali in pokorili terorizmu mariborskih rudečkarjev, in da bi se ne uprli absolutističnemu gospodarstvu klike, ki se upa javno razglasiti, da se mora vse zgoditi po njeni volji in ničesar proti njeni volji. _
V IJ ubijani, 8. oktobra. Vojna na Kitajskem.
Berolinski „Local Anzeiger" poroča, da oodo nemške čete prodirale do mesta Si angfu, ki je sedaj rezidenca kitajskega dvora. Nemške čete nameravajo oprostiti kitajskega cesarja okrožujoče ga klike ter ga pripeljati v Pekin. Ta vest je docela neverjetna, in je izvrSitev takega namena samo za nemSke čete absolutno neizvrSljiva. Daljava od Pe-kina do mesta Siangfu je namreč tolika kakor z Dunaja v Pariz. Razen tega je dežela, po kateri bi se morale vrSiti operacije, Evropejcem skoraj docela neznana. In četudi bi Nemci res hoteli lotiti se take presmele nakane, ne bi dosegli ničesar, saj cesar Kwangsu zbeži lahko še dalje v deželo. — Rusi so začeli iz Šanhajkwana prodirati v severnovshodni smeri ob obali v
Kinčou. Nemci gledajo z nevoljo na te operacije, toda Rusi nameravajo bržčas napraviti direktno zvezo od Niutšvanga, Šanhaj-vana do luke Taku in v Tientsin, torej neposredno zvezo z glavno progo sibirska železnice in z vsem ozemljem luke Liantong (s Port Arthurjem, Niutšvangom, Kiučonom in Šanhajkvanom.) — O morilcu nemškega poslanika Kettelerja se poročajo jako zanimive podrobnosti. Morilec je subalterni častnik, 52 let star iz mandžu-čet. Usodnega dne, 19. julija je šel na ukaz svojega stotnika s 6-možmi po ulici Patamen, da je opravljal službo policije. rTam sem moral" — je izpovedal morilec — „izvršiti ukaz princa, mislim, da princa Tuana. Ukaz se je glasil: „Vojna je, ako vidite kakega tujca, ga ustrelite!" Tisto jutro sem to storil. Stopil sem k nosilnici poslanika, ustrelil in videl, da je bil v ujej sedeči mož zadet. V drugi nosilnici je sedel Cordes, poslanikov tajnik. Tudi na tega je streljal, a ga samo ranil. Znano je, da so bili tisto jutro povabljeni v Čunglivamen vsi poslaniki, a povabilu se je odzval le Ketteler ter našel svojo smrt. Po tej izpovedi je očividno, da je hotel Tuan umoriti vse poslanike, in da je res on tisti mož, ki je kriv vsega prelivanja krvi na Kitajskem. Tuan pač zasluži največjo kazen.
Vojna v Južni Afrik'. Konca pa le še noče biti! General Kelly Kenny je hotel blizu Bultfonteina zajeti oddelek Burov, a mož se je hudo opekel. Burov je bilo namreč mnogo več kakor je mislil in angleški bataljon se je moral po tri ure trajajočem boju umakniti. Izgube Burov, pravi angleška brzojavka, so bile velike, no vsekakor so bile izgube Angležev mnogo večje, sicer bi se ne bili umaknili. Izgubili so Angleži tekom mino-lega tedna vsega skupaj — kakor poročajo angleški viri — 485 mož. V resnici seveda vsaj še enkrat več! To pač dokazuje, da je bilo v minolem tednu na raznih krajih nekaj prav hudih in ne majhnih bojev. Od
LISTKK.
Francesco.
Spisala Nina.
Mrak je legal na zemlje. Od morja je pihljala lahna sapa, nad samostansko cerkvijo menihov trapistov pa je sanjala polna luna. Njen bledi svit se je razlival črez malo obmorsko mestece.
Obseval pa je tudi obraz mladega Francesca, ki je slonel ob oknu svoje celice in zrl v hrupno življenje, razvijajoče se pred njegovimi očmi. A njega ni zanimalo to vrvenje, to šumenje, ta smeh še-tajoče se množice. Zrl je nepremično s svojimi vročimi, temnimi očmi na stopnice, « so vodile v cerkev. Saj tod mora priti Giuseppa, s katero hoče govoriti še ianea.
Mora priti, mora, mora! Saj pride vsak večer tu sem opravit svojo večerno Molitev, zakaj bi je tedaj danes ne bilo ? A saj mora priti, mora!
Pride vsak večer, in ko gre po stopnicah navzdol, tedaj se ozre k njemu, ki sloni ob oknu svoje celice, in ga pogleda, m Francescu zatrepeče srce od bolesti in hrepenenja.
A sedaj noče več trpeti, noče samo hrepeneti. Objeti hoče, nežno, majhno Giu-sePpo. Objeti jo hoče — on — trapist s,— Mio dio! Zakaj pač se pretaka tudi
po mojih žilah vroča kri? Zakaj pač čuti tudi moje srce lepoto posvetno? Pater, pater! —
In pater Francesco je to premišljal, slonel ob oknu in zrl na stopnice, peljajoče v cerkev.
Nad samostansko cerkvijo pa je sanjala polna luna in od morja sem je pihljala
lahna večerna sapa.
* *
« * ...
„Crez četrt ure, bella signonna, je
zdravilo gotovo. Boste počakali?"
„Ne! Pridem nazaj črez četrt ure."
„Dobro!"
Bella signorina ae je obrnila in hitela iz lekarne naravnost proti cerkvi trapistov.
Živahno je bilo življenje po ulicah.
Od morja sem je pihljala lahna večerna sapa. Nad samostansko cerkvijo pa je sanjala polna luna.
Dospela je signorina do stopnic samostanske cerkve, tam pa se ozrla proti oknu. A to je bilo prazno. Lahno se je gibala le bela gardina.
Signorina je vzdihnila in stopila v cerkev.
Tiho in temno je bilo tu. Pri velikem oltarju je brlela večna luč. Tam pred Ma-donino podobo pa sta goreli dve kratki voščeni sveči. In tjakaj, pred Madono je pokleknila signorina.
„0h Madona, Madona, daj mi Francesca! Zakaj si prepustila, da je Sel v samostan, ko si vendar vedela, da se lju-
biva? Daj mi ga nazaj, Madona. — Ta pogled, Madona, ti veS, tu pred tvojim oltarjem, saj si videla, kako me je pogledal danes. Oh ne, ne! Madona, pogasi vendar ta ogenj v mojih prsih!
Uniči to ljubezen, za Boga, uniči jo, Madona! čujeS? Toda ne, ne! Nikar, nikar! UsliSi me, Madona mia, in daj da me bode ljubil Francesco, ljubil, ljubil, kakor ga ljubim jaz!
Oh, Madona, Madona!"
Sveči na oltarju sta jeli ugasovati. Signorina je vstala, se prekrižala in odšla. Nje lahne stopinje so odmevale po cerkvi. V zvoniku pa je bila ura osem.
Signorina je odprla vrata in prestopila je portal. Temno je bilo v cerkvi, Se bolj pa tu, na tem koridoru. Le tamkaj v kotu se je svetlikalo nekaj belega.
Signorina je obstala. V istem hipu pa je pristopila k njej bela postava.
.Giuseppa, moja Giuseppa."
In Giuseppa je molčala. *
Čudno, čudno, da signorine tako dolgo ni. Že cela ura je pretekla, kar je bila tu.
Stopil je na prag mladi lekarnar in gledal če prihaja Ze signorina. Toda zaman. Ni je ni bilo.
Od morja sem pa je pihljala lahna večerna sapa, nad samostansko cerkvijo je sanjala polna luna.
Mikrokosmos".
Češki spisal Avg. Evg. M uži k. Riči.
Tudi ona ima v srcu starega ptiča. .
Pred ptičjimi kletkami v zoološkem vrtu. Koliko skakanja, vrišča, veselja, glasnega pred kletkami in v njih! Moglo bi se reči, da se ptiči vesele in otroci pojejo s ptičjimi glaski. Otroci krmijo svoje ljubljenčke, mlade piskače, ki so šele pred nedavnim izlezli iz jajec in gnezd. Stari ob-atopajo mlade, in kakor bi se razumeli, tvorijo v navdušenju in brezkrbnosti svoje pomladi jedno samo mlado rodbino. Mladiči, nakrmljeni, skoro da jim ne popokajo vratovi. Prisrčen zadovoljen smeh na obeh straneh.
V nekoliki od drugih oddaljeni, zaprti kletki je osamljen ptič. Bog ve, kako dolgo je že tako sam. Ljudje ali smrt mu je vzela druga, žalost, samota in dolgčas ga pokriva s svojim mrakom. Vsi so nanj pozabili. Kajti zelo je oduren! Polomljena, povešena krila polna smetij vleče za seboj. To mu je breme celega življenja.. .. Nikdo se zanj ne zmeni, nikdo ga ne obdaruje.
Le neka starka prihaja v gotovih terminih, vrže mu pest zrnja in postoji sa trenutek pred njim.
Tudi ona ima v srcu starega ptiča. -
začetka vojne do 29. sept t I. ao v vsem izgubili Angleži 42 505 mož. Bolniki po južnoafričanskih bolniSčnicah pa v tem ogromnem Številu niso vSteti. Iz Pretorije se poroča, da znaša Število Burov, ki so se udali ali ki so bili ujeti, okoli 16 000. Seveda je to Število zelo pretirano, a če bi bilo tudi resnično, nikakor ni za Bare nečastno, kajti vsaj tričetrtina njih je priSla sama in prostovoljno preko portugalske meje ter izročila svoje orožje Portugalcem, ne pa Angležem! — Krtiger se pripelje v Neapolj, odkoder odpotuje na Holandsko z železnico. Njegov namen je posredovati pri velevlastih, da bi se dovolila administrativna avtonomija obeh bivših republik pod politično nadvlado Anglije. Želja Burov je gotovo jako skromna in docela opravičena, a izpolni se jim ne, kajti Angleži hočejo Oranje in Transvaal popolnoma anektirati.
Slovensko gledališče.
Skoraj smo delali krivico mojstru Zajcu: včeraj smo šele prav videli, kako v resnici lepa spevoigra je njegov .Zrinjski" ! Privede nas pa to dejstvo do zaključka, prvič, da naj ne sodi o operi, kdor je ni vsaj trikrat slišal, drugič pa, da je bila utrjena in jedino prava naša zahteva, da bodi vsaka operna predstava perfektna, dovršena. V prvem oziru glede obiska oper, se pri nas še vse prerado greši; kedar se opera ponovi: pravijo: „Sem jo že videl." Videl si jo, ali spoznal je nisi; in navadno so vsi tisti ob pravi učitek, in denar je skoraj zastonj potrošen, ker uživanje pravega muzikalnega dela pričenja šele pri tretji, četrti predstavi. Seveda marsikoga disgustirata pri nas premiera in repriza. Premiera je pri nas navadno generalna poskušnja, glasbene umetnosti pane moreS niti uživati, niti presojati, ako je ne uprizoriš tako, kakor jo zahteva skladatelj! Umetnost je pač absolutna, ozirov na levo in na desno ona ne pozna, torej ne pozna niti opravičevanj. Tu je torej le dvoje mogoče: ali se vprizori delo tako, kakor je pisano, potem bo sodba občinstva ali vsaj strokovnjakov pravična, ali pa se delo vprizori pomanj kijivo. in potem se godi skladatelju krivica, in pri gledališču naj se ne čudijo, če je obisk pomanjkljiv. — Sinoči pokazal se nam je „Zrinjski" v pravi luči, in videli smo, da je to malo vrelce lepih melodij in dražestne glasbe. Bili so pa tudi pevci po tem. Snubitev Juraničeva (g. 01šewski) v 2 sliki bila je pevska umetnost in pravi užitek. Gotovo ga ni bilo, ki ne bi bil pri tej točki ganjen. Vsklik: „Sablja moja!" po privolitvi očetovi, bi si želeli nekoliko pristnejše. — Gospod Š tam car je bil včeraj jako dober. Tretja slika se je vspričo perfektnega nastopa z b o-rovega izvrstno posrečila. Do jako lepe veljave prišla je tudi peta slika vspričo umetniške umirjenosti Mehmedove, ki ga je g. Orželski v resnici krasno pel. Poseben uspeh dosegel je s pripovedovanjem o ograb-Ijenju sina Zrinjskega.  Posebno umetniško dober bil je v tej sliki g. Nolli; v zadnje imenovanem prizoru nas je ginila srčna bolest v njegovem glasu. Isto tako dober je bil g Orželski v šesti sliki, pri smrti Su-lejmanovi, ki se je jako lepo vprizorila. Na mestu bil je tu tudi g. Lotsch. Priznati moramo, da nam je kreiral g. Lotsch sultana, ki nam ostane v prijetnem spominu. Glede njegovega petja smo se včeraj prepričali, da je kiiva tehniSka hiba, da ne pride glas gosp. Lotscha do prave veljave. Pevcu je namreč jezik uporen, in zaradi tega poje večkrat vse, in zdi se nam manj glasu, kot ga je. Vse prekosila pa je v umetniškem oziru sedma slika. Gdčna. Noe m i pokazala nam je, daje tuđi „Jelena" krasna uloga, ki potrebuje le prave interpre-tinje. To nam zopet potrjuje resničnost mnenja v uvodu izrečenega, in gdč. Nočmi se ne čudi, ako je nismo prvič in drugič hvalili   Tudi njen glas prišel  je vspričo umetniškega predavanja včeraj šele do prave veljave. Njena romanca pred smrtjo bila je pravi cizelirani umotvor. Zaradi umetniškega pojmovanja g. 01Sewskega uspel je tudi brutalni prizor Jeleninega umora. V .sanjah" sta nas prepričala gosp. 01šewski in gdč. Noemi, da tudi piano na odru razločno ra zume, ako se pesem artikulira. To naj bi upošteval v .sanjah" tudi zbor vil, ki bi si ga želeli bolj piano, ki je bil pa sicer dober. Tudi gdč. Carneri je včeraj stop njevala, in kakor Zrinjski bila je tudi njena Eva v zadnji sliki junaSka. Poleg gosp. Nolli j a odlikoval se je v tej sliki posebno
zbor, ki je včeraj častno izpolnil svoje mesto Na tej viSini pričakujemo, da ostane nafta opera vedno, kajti oziri pri predstavljanja glasbenega dela so, kakor smo rekli, popolnoma neumestni. Umetnost je tista absolutna gospa, ki se ji morajo podvreči, ako hočejo stopiti ž njo v dotiko, občinstvo in izvajajoči umetniki, in upamo, da Tria-čanom včeraj nismo postavili „Potemkinovih vasij'! — Gledališče je bilo seveda razprodano, občinstvo vspričo poaeta tržaških gostov posebno interesantno, in navdušenost velikanska. A.
Dnevne vesti.
V Ljubljani  8 oktobra.
— Državnozborsk e volitve. Gospod dr. Ivan Tavčar je priglasil svojo kandidaturo za državnozboraki mandat Ljubljanskega mesta. — Za volilni okraj Trebnje, Žuženperk, Radeče, Mokronog in Kočevje priglasil je pri volilnem odboru narodno-napredne stranke gosp. Fran Zupančič, načelnik cestnega odbora in posestnik v Rakovniku pri Sent Rupertu, svojo kandidaturo. Kakor čujemo, so se vsi zaupniki narodno - napredne stranke izrekli za to kandidaturo. Tudi mi jo pozdravljamo z iskrenim zadoSčenjem. Gospod Zupančič je mož iz naroda, pozna potrebe tega okraja tako dobro, kakor morda nihče drugi in ima tudi vse sposobnosti, da bo svoj okraj dobro in uspeSno zastopal.
— Zabave v ..Katoliškem domu".
Včeraj teden je bila v .Katoliškem domu" krščansko socialna zabava. Imeli so se izvrstno. Gledališka predstava — vprizorila se je .Županova Micika" — je bila znamenita, in laterna magica — .ta zacoprana lehtirna" jo imenujejo krščanske ženice — je famozno funkcionirala. Najlepše pri celi tej zabavi pa so bila zasramovanja političnih nasprotnikov. To so jih dajali, te preklicane liberalce in socialne demokrate. V .Županovo Micko" so posamezni igralci upletli vse polno političnih ekstem-porov in psovali liberalce, da se je Kar kadilo. Podobe, ki so jih ustvarjali s .to za-coprano lehtirno", je razlagal tisti mladenič, ki je bil na II. katoliškem shodu slovesno proglašen za katoliški .Madchen fur Alles", in ki sliši na ime Štefe. Predstavljali so dr. Tavčarja in predstavljali socialnega demokrata Železnikarja. Kar se je predstavljalo, je bilo zasramovanje imenovanih gospodov. Oba bi lahko tožila, in Štefe bi imel priliko zobati ričet, ali nobeden ne bo tožil, ker se neče nikdo tako ponižati, da bi kakega Štefe ta postavil pred sodnika.
— Oca Peterca je v „Slovencu" ob-javil izjavo, v kateri imenuje „podlo obre-kovanjo" našo poročilo, da je izstopil iz predsedništva Vencajzovega vinogradniškega društva. Konstatovati moramo na to, da je cča Peterca v kavarni „pri Slonu" sam pred pričami povedal vse to, kar smo mi zabeležili in pa še več. Če zdaj svoje lastne i/jave imenuje podlo obrekovanje, kaže to samo, kakšen mož da je ta Fran Peterca. j
— Prebrisan duhovnik. ,.Slovenec" je v predzadnji številki priobčil dopis, v kateremu poroča brezimen kranjski duhovnik o svojem romanju v Rim. Dopis kaže, da se njen avtor ne vkvarja dosti s peresom, kaže pa tudi, da je ta duhovnik kaj prebrisana glavica. Rad bi bil prišel v cerkev sv. Petra. Ker pa ni imel za tisti dan ve- I Ijavne vstopnice, si je pomagal na prav zvit način. Vratarju je namreč rekel, da ima vstopnico, in jo je iskal po žepih, ter se delal, kakor da bi jo res imel. Tako je prevaril vratarja in ta ga je zares spustil v cerkev, dasi mož ni imel vstopnice. .Slovencev" dopisnik je jako ponosen, da se mu je ta švindel tako posrečil. Popisal ga je menda zategadelj tako natančno, da bi njegovi duhovni sobratje si vedeli pomagati, če pridejo v jednak položaj. Ako bi pa kdo rekel, da je ta romar prav za prav papeža goljufal, bi bil velik krik v Izraelu. *
— „Wie die Alten sungen." Nadebudni sin našega vsestransko delujočega najnovejšega advokata je ob lepem, navdušenem govoru gospe Ponikvarjeve kazal sinoči v „Narodnem domu" ob pritrjevalnih besedah Štefetovih toli netaktno vedenje, katero je zlil v sebi primerne besede, da se pač čudimo veliki potrpežljivosti našega občinstva, da ni njemu in njegovemu pri-
I trjevalcu dejansko dokazalo, da zanju ni prostora v „Nar. domu". Skrbimo, da se v bodeče kaj tacega ne bo moglo zgoditi! — Maše za dež. Piše se „Gorenjca": ! Neki župnik v radovljiškem okraju noče več maše vati za dež in čaka, da bo baro meter padel, potem pa bode hitro zopet oznanil mašo za dež, da bi ljudje mislili, da je on izprosil dežja. Tako se govori v njegovi župniji. To je menda tisti .konStni" duhovnik, kateri je po ljubljanskem potresu pripovedoval svojim župljanom, da je tudi on vedel, da se bode treslo, a ker mu ni bil natančno znan Čas potresa, je prej molčal o njem. Kmetje pa mu niso verjeli in so rekli: .Tako tudi mi zdaj lahko govo rimo!"
— Klerikalna breztaktnost. Preteklo nedeljo so obhajali v župni cerkvi v Preski zajedno cesarsko slavnost. Pri tej priliki se je ondotni župnik zaletel s svojimi klerikalnimi rogmi v — cesarko pesem. Ko je namreč organist zaigral na orgijah cesarsko pesem, je to župnik pred oltarjem osten tativno ignoriral s tem, da je začel moliti mej tem prav glasno očenaš, in ko organist ni cesarske pesmi pretrgati hotel, vrgel je mej tem župnik po tleh tudi ta belo, s katere je molitve bral. Organist je zatem prenehal z orgijanjem. Nad to netaktnostjo so se celo navzoči klerikalci Skandalizovali. Tako se nam poroča iz prav zanesljive strani, in imamo za to več prič.
— Slovensko gledališče. Prvikrat na slovenskem odru vprizori se jutri, v torek 9. t. m., .Sedem gavranov* ali .zakleti bratje', Čarobna igra v 5 dejanjih in 8 slikah, katero je spisal £. P o h I, a poslovenil Fr. Svetič. Vsled svoje roman tične ljubeznive snovi, prepletene bogato s slikovitimi prizori, komičnimi epizodami, petjem in godbo, se je igra udomačila že na mnogih večjih odrih, kjer se ponavlja leto za letom ob naj živahnejšem zanimanju občinstva. Po poročilu bivšega ravnatelja Narodnega gledališča v Pragi, g. Šuberta, je baš ta igra za časa njegovega sedemnajstletnega delovanja dosegla izmej vseh oper in dram največje število repriz; takisto je .Sedem gavranov" stalno na repertoarju deželnega gledališča v Zagrebu. — Režijo te igre vodi režiser gospod Adolf Dobrovoln^, nove dekoracijske točke izgo-tovil je gledališki slikar in mojster gospod \VaIdstein. V igri nastopi vse angažovano dramsko osobje in ves operni zbor. — V četrtek, 11. t. m. se „Sedem gavranov" ponovi. — V soboto, 13. t. m., gostoval bo gosp. Ignacij Borštnik v izvirni Cankarjevi drami .Jakob Ruda".
— Izlet tržaških gostov v Ljubljano. Pridržujoči si natančnejše poročilo o v če-rajSnem izletu tržaških Slovencev in Slovenk na umetniško razstavo za jutrišnjo Številko, moramo danes samo konstatovati, da se je posrečil   nad vse pričakovanje sijajno. 316 rodoljubk in rodoljubov najrazličnejših slojev, na čelu ji tržaški prvo-boritelji, se je pripeljalo malo pred 10. uro dopoldne s posebnim vlakom na južni ko lodvor, kjer so jih čakali: mestni občinski zastop z g. županom, odbor umetniškega društva, intendanca dramatičnega društva, ljubljanski .Sokol" z zastavo, „Slavec* z zastavo, .Ljubljana" z zastavo, „Zidarsko in tesarsko društvo" z zastavo, meščanska godba in ogromna množica občinstva. Na peronu so pozdravili goste: g. župan Hribar, podpredsednik umetniškega društva, stavb, svetnik Duffe in g. intendant M. Hubad; odgovoril je g. prof M and i d. V dolgem sprevodu so šla nato društva z gosti skozi mesto, ki je bilo okrašeno z zastavami, v „Nar. dom"; tu jih je pozdravil imenom  „Sokola"   g. podstarosta dr. Jos. Kušar.   Odgovoril je gosp. prof. M and i d.   V gorenji veliki dvorani „Nar. doma' je bilo potem postreženo gostom z mrzlimi jestvinami, s plzencem in vinom. Stregle so narodne gospice.   Nato  so si gostje ogledali v skupinah umetniške razstavo in muzej, okoli 1. popoludne pa je bil obed v .Nar. domu".   Po 3. uri je iz-letela velika množica gostov in Ljubljančanov na Drenikov vrh, kjer pa je bila kmalu tolika gnječa, da je moral oditi znaten del izletnikov na gorenji Rožnik. Ob 6. uri zvečer je bila operna predstava .Zrinjski", ki je goste jako zadovoljila. Po 9. uri je bil v Sokolovi dvorani sestanek, pri katerem je svirala meščanska godba na lok in so zapela pevska društva nekaj pesmij.   Vmes pa so govorili različni go-
spodje iz Ljubljane in Trsta. Oglasila pa se je tudi velezaslužna aranžerka tega iz. leta Tržačanov, gospa Karla Ponikvar-jeva. Tudi v „Nar. domu" je vladala toli velikanska gnječa, da je moralo nekaj občinstva vzlic temu, da je bila tudi galerija nabito polna, oditi v druge kavarne in gostilne. Skratka: ves izlet se je posrečil prav dobro in je vzlic silni množici občinstva vladal najlepši red. Gostje so se vrnili ob 3/* 1 Prav zadovoljni zopet v Trst nesoč seboj zavest, da so prebili v Ljubljani lep dan, poln iskrenega gostoljubja umetniških vžitkov.
— Kardinal dr. Missia ob cesarski slavnosti.   „Soča" piša:   .Vzoriti kardinal dr. Missia (kakor ga imenujejo klerikalni listi) je storil ob cesaiski slavnosti nekaj prav „vzoritega". Danes teden že smo pribili vest, da na balkonu kardinalove palače stoje pripravljene za razsvetljavo zvečer črke „W" in ,F. G. I". katere so tudi res zvečer blestele po laški: Evviva Francesco Giuseppe I.   Tista poulična sodrga, katera mu je bila svoj čas odrekla ljubezen, češ, „niente piu musica", ker tačas še ni imel poguma, pokazati se prav pristranskega, j« bila vesela, rekoč: tudi kardinal je vloži! italijanske črke, muzali so se tudi drugi Italijani, ali toliko več ogorčenja je bilo na slovenski strani! Da Slovenci na Goriškem v narodnem pogledu nimamo prav nič pri čakovati od kardinala, o tem smo bili pre pričani že takrat, ko se je selil na Goriško kot nadškof in knez, ker smo vedeli, kaj je počel na Kranjskem.   Držal se je nekaj časa rezervirano, ker je opazoval in se ni hotel takoj s početka obrniti ne na to ne na ono stran, potem smo ga videli v deželnem zboru brez slovenskih poslanoev, do ušes je bilo nam dalje prišlo, da je po sebno naklonjen takrat še prav neznatn' klerikalni četici, izvedeli smo, da se Sir: njegov vpliv na dra. Gregorčiča, kar je bistveno pripomoglo do razkola, in končno smo se prepričali, da kardinal stoji prav pod tistim sistemom vlade, ki nas mori in duši na vse strani.   Ta „vzoriti" kardinal seje pridružil pri cesarski slavnosti prav natančno deželnemu glavarju,  županu dru. Venutiju in gospodi na ekrajnem glavarstvu, ki je skrbela tako po očetovsko, da se pokaže povsodi italijanstvo na površju ter se potlači, kar je slovenskega. Ta „v/ riti" kardinal je bil dal ob tako slovesni priliki postaviti za razsvetljavo črke le v italijanščini, nam  Slovencem  v zasmeh! Italijani so komentovali to z vidnim zadovoljstvom, češ, še kardinal Slovencev ne mara  več  ter se je pridružil italijanski stranki! Izgovora, zakaj se je to tako zgodilo, ni nobenega.   Morda se poreče, da je storil to njegov italijanski tajnik. Ne velja, ker za dela tajnikova v tem pogledu je odgovoren kardinal. Da Gorica ni italijansko mesto, to tudi dobro ve kardinal. Torej ako bi hotel glede na to biti pristransk, bi ne bil dal napraviti samo italijanskega pomena tistih črk, marveč italijanski in slovenski.   Kardinal dobro ve, da v naši deželi je dve tretjini Slovencev in le ena tretjina Italijanov, on dobro ve, da slav nost se je tikala cele dežele, in ker to dobro ve, čemu je klical: Evviva Francesco Giuseppe I?!   Ali ne samo radi tega, da se je pridružil tistemu sistemu, ki nas ni poznal za časa slavnosti, marveč pritiskal ostentativno ob zid, žalil in zapostavljal?! Ta „vzoriti" kardinal je zatajil ob cesarski slavnosti slovenski narod, kateri je klečal pred njim na drugem katoliškem shodu nepopisno navdušen, kakor je poročal „Slovenec". Ali je bilo tako postopanje v smislu resolucij omenjenega katoliškega shoda ? -Mi smo na jasnem z našim kardinalom, ia vemo, koliko velja njegova .vzoritost' pod dragoceno kardinalsko opravo: — Ubogi pa ti, slovenski narod, ki poklekaš fanatizovan pred noge človeka, ki noče poznati tvojega jezika ob tako slovesni priliki, kakor je bila 4C0 letnica, ubogi ti narod, ki rodiš sinove, kateri te sicer blagoslavljajo ali stoje drugače bok ob boku s tvojimi najhujšimi so vražniki....
— Jurčič v češkem prevodu. Z dovoljenjem „Narodne Tiskarne" v Ljubljani, založnice Jurčičevih spisov, je češki pisatelj JosefPaulik v Pragi preložil Jurčičev roman .Cvet in Sad"4 pod naslovom „V rozkvčtu života" na češki jezik. Prevod je izSel v zbirki „Pfitel domoviny* v dveh zvezkih (št. 8. in 9.) na 232 straneh. Cena jako lično natisnjenima in lepo
opravljenima knjižicama je čudovita nizka, vsak zvezek stane namreč samo 16 kr. ali 32 h. Prevod priporočamo zlasti tistim Slovencem, ki se uče češkega jezika. Gospod Paulik je preložil na češki jezik tudi več drugih slovenskih povesti. V kratkem začne znani češki mesečnik „Kv§ty" priobče-vati dr. Tavčarjeve .Slike iz Loškega pogorja" z životopisom in podobo dr. Ivana Tavčarja.
— V šentjakobsko župnijo v Ljubljani prišel je pred kratkim mlad kaplan, ki je začel upeljavati tak način pripovedovanja, kakoršen je navaden po kmetih, na katerega pa se mi šentjakobski farani ne bomo navadili, toliko manj, ker nam daje gosp. kanonik Rozman ves drugačen vzgled. Ta novi kaplan se je že pred kacimi 14 dnevi drznil na prižnici udrihati po .Slov. "Narodu" in je tudi včeraj ubral te strune. JMi si to odločno prepovemo in zahtevamo, naj se kaplan ne vtika v stvari, ki ga nič ne brigajo in katerih tudi ne razume. Ne vemo, ali hoče kaplan s takim zabavljanjem kar v naglici postati kanonik, ali je iz njega govoril sv. duh, ki se ga je na-lezel na novi maši, vemo pa, da tacih pro-povedij ne bomo poslušali. — Več župljanov.
— Cerkven shod se je vršil jedno zadnjih nedelj nekje v bližini Tržiča. Tako se je tudi ondi klub škofovi prepovedi plesalo. Gospodu župniku seveda to ni bilo po volji, zato se poda sam na plesišče osebno zabranit ple3. Toda fantje, vročekrvni Gorenjci, so pokazali g. župniku korajžo, gosp. župnik pa fantom pete.
— Russkij kružok. Pouk za udelež-nike začetnega kurza se vrši na stanovanju
dr. Jenkota, (Jurčičev trg) in sicer vsak torek in petek odn. četrtek zvečer od 8. 9. ure. Vsakdo naj se preskrbi s prvo knjigo Volpšrjevega učebnika. Udeležniki nadaljevalnega kurza, ki te knjige ne potrebujejo več, se prosijo, da jo dajo drugim na razpolago, odn,  da se izjavijo, Če
jo hočejo prodati.  Posredovanje Schwen-
tnerjeva knjigarna.
— Umrl je včeraj po daljšem bole-nanju narodnjak gosp. Ivan Spreitzer, stavbni in umetniški ključavničar, jako spreten in izveden obrtnik, star šele 35 let. N. v m. p.
— Obrtniki in trgovci v Ljubljani
se v lastno korist s tem opozarjajo, da ne zadostuje, ako svojo obrt ali podjetbo naznanijo ali odpovejo samo pri mestnemu magistratu, temveč mora v smislu § 64 zakona z dne 25. oktobra 1896 drž. zak. Štv. 220 vsak,   kedor prične kako davku zavezano podjetbo ali opravilo ali odpre novo obratovališče, isto pred ali vsaj ob jednem s pričetkom obrata zglasiti pri tukajšnji c. kr. davčni administraciji (Breg štv. 6 II nadstropje). Zglasitev pri mestnem magistratu   kot   obrtnem oblastvu, ukazana po obrtnih predpisih, se ne šteje še za izpolnitev te dolžnosti. Ravno tako je treba davčnem zavezancu,   ako svojo obrt odpove ali kadar svoj  obrat trajno popolnoma  ustavi, prositi za izbris davka v štirih   tednih pri  zgorej navedenemu davčnem oblastvu, ker se drugače izbris opravi še le od prvega plačilnega obroka po dnevu, ko se je podala prošnja. Opomni se tndi, da §e lahko pričetek ali odpovedba obrta ustmeno naznani pri c. kr. davčni administraciji,
— Šišenska čitalnica priredi — kakor običajno — tudi letos Martinovo veselico, in sicer dne 11. novembra t. I., v novo prirejenem salonu gostilne pri „Kankertu" v Spodnji Šiški.
— Slomšekova slavnost, zjedinjena
s prvim koncertom slovenskega pevskega društva »Edinost", bo v Žalcu dne 14. okt. v novo prirejenih prostorih gosp. Frana Hadnika. Vzporedr A. Cerkvena slavnost. Dopcludne ob 10 uri slovesna maša in pridiga v cerkvi Marije v Petrovčah. B. ljudska slavnost v Žalcu. 1. ob 2. uri po-poludne; zbiranje društev in gostov pri restavraciji gosp. Kukca. 2. Obhod po Žalcu na slavnostni prostor. 3. Pozdrav gostov. 4. Slavnostni govor. 5. Koncert slovenskega pevskega društva „Edinost" pod vodstvom pevovodje gosp. E. Vrečerja, in celjske narodne godbe pod vodstvom kapelnika gosp. Koruna. Slovenci pokažimo, da se zavedamo, in da znamo ceniti našega velikega Slomšeka, zato se snidimo v obilnem številu dne 14 oktobra v Žalcu.
Odbor.
— Zakoni in ukazi za Kranjsko.
Ročna izdaja. Izdal deželni tajnik Jožef Pfeifer. Natisnil in založil A Klein AComp. 2. zvezek, tretji pomnoženi natis. Obsega zakone o obrambi poljščine, o varstvu ptičev, o varstvu zemljiških pridelkov proti gosenicam, hroščem in drugim merčesom, o zatiranju preaenice in drnzega plevela, o vnanjem zaznamenovanju čuvalnih organov v varstvo deželne kulture, vinogradski red, cesarski patent o lovstvu in tatinskem lovu, cesarski patent o zvrševanji lovske pravice in dotična pojasnila in daljna določila, zakone o lovskih kartah, o povračilu škod po lovu in divjačini, o prepovedanem lovskem Času, določila o lovski službi, o uradnem stanji čuvalnih organov za deželno kulturo, o premijah za roparsko zverino, končno predpise o najviših upravno-oblastvenih odlokih, o lovskih, poljskopolicijskib, ribarskih zadevah in o škodah po divjačini in po lovu.
— ,,Baron Kalobari". V soboto je obiskal Ljubljano neki madžarski baron, ki je vzbudil po svoji zunanjosti občo pozornost. Nosil je lovski suknjič, jahalne hlače, široke čevlje s kokardama in z ostrogama in klobuk s peresnim nakitom. Vse ga je gledalo in se oziralo za njim, ko je hodil od j u ve lir j a do juvelirja. Predstavljal se je kot baron Kalobari, v hotelu „pri Slonu", kjer je stanoval, pa se je bil vpisal kot baron Jur pl. Kalapis in je tamkaj hotelskemu osobju pripovedoval, da ima konja še v vagonu na kolovoru. V kavarni .pri Slonu" je kazal zlate prstane in pripovedoval, kako sta ga dve dami na ulici globoko užalili, ko sta dejali: „Nein, so einen Affen hat man schon lange nicht gesehen." V kavarni je iskal kakega finega gospoda, da bi ž njim biljardiral, ker pa takega ni bilo v kavarni, pripeljal mu je marker nekega Žida. Baron Kalobari bi bil skoraj v omedlevico padel, ko je videl zida pred seboj, toda zatajil je svojo ogorčenost in biljardiral je z Židom. Na večer je supiral v hotelu „pri Slonu" in si naročil za kasneje, ko pride iz gledališča, še bržolco in je potem odšel. Pri najemniku si je izposodil kukalo in nekega druzega uslužbenca je opeharil za 20 kron. Na to je zginil, ne da bi bil plačal stanovanje in večerjo in ne da bi bil vrnil kukalo. Na kolodvoru se je utihotapil na tovorni vlak in se odpeljal do Preserja, kjer je izstopil in počakal mešanca, se spet vtihotapil v kupej II. razreda in se odpeljal naprej proti Trstu. V Divači pa ga je zdramila iz spanja žandarmerija, katera se je bila po policiji brzojavno naznanila, da pregleda vlak in poišče barona Kalobaria. Jutri se baron pripelje v spremstvu v Ljubljano in se bode nastanil v palači na Žabjaku.
— Obesiti se je hotel Anton Šuster-šič iz Kosez, dalavec pri Toeniesu včeraj dopoldne s pasom ob železno žico na poti ob pro - i med Dunajsko cesto in Cesto na Rudolfovo železnico. Sprevodnik Mihael Mokič je to videl, je tekel k njemu in pre-rezal pas. Šusteršiču pa te ni bilo všeč in je dejal, da se bode vsejedno obesil. Odpeljali so ga potem na magistrat, kjer so ga oddali v opazovanje v deželno bolnico, ker je menda umobolen. Šusteršič si je hotel končati življenje, ker je bil užaljen, da je prišel pod komando mlajšega delavca, kakor je on.
— Strah v pekariji. V Jančarjevi pe-kariji Pred škofijo straši že nekaj dni in vse v hiši je razburjeno in nima ponoči pokoja. Točno ob 11. uri začne strašiti in od vseh strani leti pesek in vse postaja živo. Drva kar plešejo. Strašenje traja do polnoči, včasih pa tndi še dlje. Vse zagovarjanje strahu ne pomaga nič, in nihče ne more poizvedeti odkod prihaja strah.
— Znamke kradel je ključarski vajenec Albin Oman posredovalcu služeb Alojziju Kališu na Jurčičevem trgu, kateri zbira in prodaja stare inozemske znamke. Kališ je že večkrat opazil, da mu manjkajo iz albuma drage znamke, in je pazil na ku povalce. Danes je zasačil Omana in ga pustil aretirati. V stanovanju Omanovem se je do* bilo znamk v vrednosti 108 kron. Ukradel je tudi desetak svojemu stricu.
— Tepež. V P.......gostilni na
Rimski cesti sprli in stepli so se bili včeraj trije pivoi, katere je morala policija aretirati, da je naredila mir.
— Ukraden voziček. Jerneju Koželju, hlapcu pri I. C. Maierju v Špitalskih ulicah, je v soboto popoldne ukradel neznan
tat zeleno pobarvan voziček, katerega je bil pnstil pred Briskijevo gostilno v Sv. Florjana ulicah.
— Ponočnjaki so danes ponoči razgrajali po Hradeckega vasi. Policija je štiri zaprla.
— Tihotapstvo. Mestni policijski straž nik Ivan Pavline je zasačil v soboto po-noet na travniku v Latermanovem drevoredu nekega delavca, ki je peljal sodček vina v mesto. Delavec je popustil sodček z vinom in je zbežal, ko je zagledal stražnikr.
— Tatvina. Mariji Jankovič, posestnici na Opekarski cesti št. 11 je včeraj neznan tat ukradel a podstrešja črno suknjo in blazino, v vrednosti 40 kron.
— V Ljubljanico je skočila ob Gru berjevem kanalu delavka Frančiška Jereb, pa jo je rešil delavec Albert. Odpeljali so jo na dom. Nesrečna ljubezen je bila vzrok, da se je hotela ohladiti v mrzli vodi.
— Uho odsekal je Birtov hlapec v Rudniku Francetu Plečniku, stanujočemu pri „ruđečem križu". Poškodovanec je sam prišel v deželno bolnico.
— Prijatelji žganja v Kurji vasi imajo svoj klub. Včeraj so napravili izlet na Ilovico in so tamkaj pekli na ražnju janca. Žejo so si hladili .s ta grenkim".
— Krava splašila se je danes na sejmišču, ker so jo kupci vedno tipali in žgečkali. Dirjala je po sejmišču in podrla jednega moškega in jedno žensko na tla.
— Dve natakarici sta se stepli včeraj zvečer v neki gostilni na Dolenjski cesti. Oblivali sta druga drugo s pivom in slednjič sta se zgrabili za lase in se vlekli po gostilni semtertje, dokler ni posegel vmes policaj in napravil red.
* Češke šole v Ameriki. V Čikagu so odprli dne 10. m. m. sedem čeških šol. Največja je šola pri cerkvi sv. Prokopa, ki šteje 1700 otrok. Število učencev vseh sedem šol znaša okoli 6000.
* Poskusen samomor v odvetniški pisarni. Na Dunaju je prišla nedavno k nekemu odvetniku žena krošnjarja Horo-vitza s svojimi štirimi nedoraslimi otroci ter je dolžila odvetnika, da ve, kje je njen soprog, kateri jo je pred kratkim ostavil. Odvetnik ji ni vedel o soprogu ničesar po vedati; to pa je ženo tako razburilo, da je spila na mestu steklenico strupa. Urno poklicani zdravniki so jo še rešili smrti.
* Boj na vrhu jambora. Pred kratkim je neki pijanec vse potnike parnika „ Tynwald" nepopisno vznemiril. Ko je plul parnik mimo mesta Douglas na otoku Man, je zlezel človek, ki se ga je precej navlekel, nakrat na jambor ter nikakor ni hotel doli. Vsi so se bali, da pade v morje, več pomorščakov je stavilo svoje življenje v nevarnost in zlezlo za pijancem na jambor, toda niso ga mogli doli spraviti. Nastal je na jamboru pravcati boj; končno so po morščaki vendar zmagali, in sicer so zvezali z vrvmi smelega pijanca in ga spustili po vrvi na ladij o.
* Grozen prizor. Iz Pariza poročajo: Nedavno se je zgodilo v Bourg-Saint-Andol nekaj strašnega. Tja je prišel krotilec zverij, in neki tamošnji mesarski pomočnik je stavil ž njim, da hoče igrati v kletki poleg levov partijo kart ter spiti steklenico šampanjca, ne da bi mu levi kaj storili. Res je pomočnik izvršil, kar je obljubil ter de-klamoval vrhu tega v levo vi kletki še neko romanco. Zveri mu nise ničesar storile. Predno pa je ostavil predrznež kletko, je zlil levu ostanke šampanjca v nosnici. To pa je leva tako razdražilo, da je planil na pomočnika, ga butnil ob tla in mu zlomil ramo. Na pol mrtvega so ga končno iztrgali iz levovih šap. Ljudstvo je bilo tako prestrašeno, da je hitelo k Jzhodu. V gnječi jih ie bilo veliko ranjenih.
* Mednaroden unikum. Ravnatelj poljskega gledališča angažoval je igralca Štefana Lochmanna, ki se je rodil v Dreno-polju na Turškem od očeta Turka in matere Rusinje ter je francoski podanik, dasi francoske dežele niti videl ni. Za čast podanika francoske dežele za hvaliti se ima svojemu očetu, ki je bil v Drenopolju v službi pri francoskem konzulatu. Zvršil je Lochman šole v Bukovini ter je popolnoma poljsko vzgojen. Ta zavidanja vredni Lochmann je torej poljski igralec z nemškim imenom, francoski podanik, sin Turka in Rusinje.
Književnost
— „Prosvjeta" ima v XIX broju to vsebino: Pogačic Milka: Galeoto. Davila pl. Hinko: Težki dani. Vazov Ivan: Nova selitba. Orzeszkova Eliza : Početak pripo-viesti. Kolander Zlatko: O Petru Kanave-loviću, dalmatinskom pjesniku. Safvet Mirza: Djevojka i golubica. Petravić Ante: Simon Gregorčič. Jelinek Eduard: Gospodin Ščeusni. Gazzoletti A.: U tamnioi. Ostojić Mato: Don Jose Espronceda. Bučar Franjo dr.: Hrvatska protestantska književnost za vrieme reformacije. Katalinid Jeretov Rikad : U ruci. Tomičič" Ivan od Gorice vitez pod-maršal: Šajatović i Križmanid Listak. — Slike: Vješin Jaroslav: Krčma na cesti. Kossak V.: Bududi ulani. Douba Josip: Izlet. Egipatski krotilac zmija. Slike iz Perzije. General Antun Šajatovid. Podmaršal Ge-deon vitez Krizmanić. Kinezka luka Amoy, pokraj otoka Formose, koju Japanci traže za ratnu odštetu. Umjetnički prilog.
Telefonsku in brzojavna porodila.
Dunaj 8. oktobra. Minister R e z e k je za legarjem obolel.
Dunaj 8. oktobra. V včerajšnji skupni ministrski konferenci so se posvetovanja sukala okrog zgradbe nove železnice od Sarajeva v pazarski sandžak in do turške meje. To železnico zahteva vojna uprava. Proga bo 120 klm dolga. Cislitvanska vlada je urgirala zgradbo proge od Bugojne do Dalmacije. Nadal-nja pogajanja v tej stvari tekla bedo mej resortnimi ministri. Poroča se, da se sicer bržčas doseže popolno porazum-ljenje glede obeh prog, da pa dela pridobitev potrebnih denarnih sredstev velike težave.
Olomuc 8. oktobra. Nemški radi-kalci so imeli včeraj shod zaupnih mož iz Moravske. Shoda se je vdeležilo nad 200 zaupnikov. Prišel je tudi Wolf, ki je oznanjal najbrezobzirnejšo vojno tako zoper nemške naprednjake kakor zoper nemške nacionalce. Rekel je, da mora v prihodnji državni zbor priti vsaj 25 do 30 Schonererjancev, sicer da je nemški narod v Avstriji izgubljen. Shod je sklenil postaviti svoje kandidate v vseh nemških okrajih na Moravskem.
Berolin 8. oktobra. Finančni minister Miquel je poklican v Hubertus-stock k cesarju, da mu poroča o kritičnem finančnem položaju v Nemčiji in o načinu, kako hoče dobiti za vojno na Kitajskem potrebnih denarnih sredstev.
London 8. oktobra. Do sobote zvečer je bilo izvršenih 478 volitev. Dobili so: vladna stranka 322 mandatov, liberalna stranka 92 mandatov in Irci 64 mandatov.
London 8 oktobra. Herbert Glad-stone je v zadnjem svojem volilnem govoru v Akringtonu povedal, da odstopi lord Salisbury še tekom letošnjega leta in da bo potem Chamber-lain diktiral pogoje, pod katerimi prevzame ministrsko predsedstvo.
London 8. oktobra „Standard" poroča iz Tientsina, da je nemško armado doletel občuten poraz Nemška armada se je zapletla z 8000 bok-serji v boj, a se je morala umakniti z Dojišča in se vrniti v Tientsin. Sodi se, da se ni bojevala z bokserji, ampak z regularno kitajsko armado Lihungčan-govo.
London 8. oktobra. „Morning 3 o s t" javlja iz Šanghaja, da vlada tam strah, da bi Kitajci utegnili to mesto naskočiti. Ta strah je nastal, ker je 8000 mož kitajske armade prekoračilo veliki kanal in združivši se z ondotnimi vojnimi oddelki kitajskimi se napotilo proti Šanghaju.
VVashington 8. oktobra. Uradno poročilo naznanja, da je japonska armada začela zapuščati Peki n. Polovica japonske armade se vrne takoj na Japonsko. Z vlaki, s katerimi odhajajo Japonci, odvaža se tudi silni plen, ki je bil narejen v Pekinu. Japonci pravijo, da odvažajo samo svojo municijo.
	1	
	Slovenci in Slovenke 1  Ne zabite družb« sv. Cirila in Metoda 1	
1		
Pri Ervlnu Bardyeh-a, lekarju v Škof)!
LokJ se dobiva, (321-69)
katero je sestavil zobozdravnik *>. Rado Frlan, katera ohrani zobe zmiraj zdrave in bele, ter zamori vsako gnjilobo. Steklenica, zadoSčajoča za eno leto, stane * kroni, po poŠti *•©* kroni.
Dež. gledališče v Ljubljani.
Stev. 9. Dr. pr. 1028.
Dramska noviteta. V torek, dne 9. oktobra 1900.
Prvikrat na slovenskem odru:
Sedem gavranov
ali zakleti bratje.
Romantično-čarobna pravljica v 4 dejanjih in v 8 slikah. Spisal Emil Pohl. Prestavil Fran SvetiC. Uglasbil H. BeniSek.  Režiser Adolf Dobrovolnv.
Kapelnik H. BeniSek._
Blagajnica it odpre ob 7. uri. — ZahUk ob       uri. — Konec po 10. «ri.
Pri predstavi sodeluje orkester si. c. In kr. peli, polka Leopold II. it n.
Prihodnja predstava bode v Četrtek, 11. oktobra 1.1. Drugikrat: „Seđem gavranov".
Meteorologično poročilo.
Vttina nad morjem S06'2 m. Srednji aiaonl tlak 758-0 mm.
Sept. jj	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura v °C.	Vetrovi	Nebo |* rs s |*»
6	9. zvečer	7445	134	si. jug	jasno   1 g
7	7. zjutraj 2. popol.	746-9 745-2	112 200	brezvetr. brezvetr.	megla ~ jasno o
n	9. zvečer	7464	13-8 si. Bvzhod		jasno   1S
8. n	7. zjutraj 2. popol.	7483 747-2	8 5 si. vzhod 207 j si. Ijvzhod		megla L jasno |o
Srednja temperatura sobote in nedelje 14-3° in 150°, nornale: 12 0° in 119».
ID-u.aaajslca, borza
dne 8. oktobra 1900.
Skupni državni dolg v notah .... 9715
Skupni državni doig v srebro .... 96 90
Avstrijska zlata renta....... 114 70
Avstrijska kronska renta 4°,'0   .... 97 45
□grška zlata renta §•/,....... 114 —
Ogrska kronska renta 4°/0 ..... 90 60
Avstro-ogrske bančne delnice .... 1690 -
Kreditne delnica........ 64650
London vista   ...   - ..... 241971/,
Nemški drž.bankovc za 100 mark .  . 11825
80 mark............ 2365
20 frankov........... 19 27
Italijanski bankovci.   ....... 9035
C. kr. cekini........... 11*45
1
Iti arij a Spreitzer roj. Krasna naznanja v svojem in v imenu svojega sina .lankola vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je Bogu Vsemogočnemu dopadlo našega ljubega soproga, oziroma očeta, sina, brata, svaka in strijca, gospoda
Ivana Spreitzer-ja
stavbnega In umetnega ključarja In hišnega posestnika
danes ob 12. uri opoludne, po dolgi mučni bolezni, previdenega s sv. zakramenti za umirajoče, v 35. letu njegove starosti poklicati na oni boljši svet.
Truplo nepozabnega ranjcega bode v torek dne 9. oktobra t. 1. ob 4. uri popoludne v hiši žalosti, Slomškove ulice št. 4, svečano blagosl ovijeno in potem na pokopališču pri sv. Krištofu položeno v lastno gomilo k večnemu počitku.
Sv. zadušna maša se bode brala v sredo, ob 8. uri zjutraj v farni cerkvi pri sv. Petru.
Predragega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. (2079)
V Ljubljani, dne 7. oktobra 1900.
Tužnega srca javljajo rodbini Sou-van-ovl in rodbina €2ot*tl-ova, žalostno vest, da je danes dopoludne ob ',«11 gospodična
Katarina Ostank
bivša oskvbovalka hiše Souvanova
v 79. letu svoje dobe previđena a sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage ranjke bode v torek, dne 9. t. m. ob V*5 uri popoludne, ia hiSe žalosti Ključavničarske ulice št. 22, na pokopališče k sv. Krištofu. (2078)
Naj v miru počiva !
V Ljubljani, dne 7. oktobra 1900.
Mesto vsacega druzega naznanila.
Zahvala.
Vsem prijateljem in znancem, kateri so nam izkazali povodom prerane smrti našega ljubega
Julija
svoje sočutje, osobito onim, ki so ga spremili k zadnjemu počitku, izrekamo tem potom najiskrenejo zahvalo. Bog naj jim plača obilo, ker so nam s sočutjem olajšali grenke ure.
(2071)
Rodbina Endlicher.
ukr-j
ev vrelec
Najbolje učinkujoča ž e I ez o - a r s e n a s ta voda proti slabokrvnosti, ženskim boleznim, živčnim in kožnim boleznim itd. — Dobiva se v vseh proda-jalnicah mineralnih vod, lekarnah in drogerijah
IIF. Ml IK MATTOMI, Dunaj,
c. in kr. avstr. dvorni in komorni založnik.
„Foxterrieuru, bel s črnimi ušesi, sliSi na ime „Bobsi", znamka št. 38590 Dnnaj, se je danes ob 1I%12. uri dopoludne na Dunajski cesti izgubil. Odda naj se proti dobri nagradi na Dunajski cesti št. 8. ali pa v artilerijski vojašnici. (208o)
Lepo meblirano
samsko stanovanje
obstoječe iz dveh velikih, svitlih sob s separiranim vhodom in eventuelno vporabo klavirja se odda v Špitalskih ulicah enemu ali dvema stalnima gospodoma od 15. oktobra.
Povpraša naj se v trgovini (J. Gro-belnik, Mestni trg št. 20. (2077)
priznano najboljšega izdelka
za rodbine in obrtnike
priporoča
IVAN JAZ
zaloga bivalnih j
Ljubljana, Dunajska cesta št. 17.
Ako se zahteve, pošljem cenike brezplačno m poštnine prosto. (2075—1)
^ Omctnijl^a razstava
u „lV(«$tneii) doma"
i>5«k dan cd 9. dcpcludne dc 4. popoludne.
Cis. kr. avstrijski jjfe irtaini žiliznlci,
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 1900. leta.
Odhod iz Ljubljane juž. kol. Proga čez Trbiž.
Ob 12. uri 5 m po noći osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selztha) v Aussee, Solnograd; čez Klein-Reiflmg v Sreyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 17 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, Inomost, tez Amstetten na Dunaj. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osohni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Selztbal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, G eni-v o, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Badejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Novo mesto in v Kočevje.   Osobni  vlaki:  Ob 6. uri
54 m zjutraj,  ob  1. uri 5 m popoludne, ob 6. uri
55 m zvečer. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga iz TrMža. Ob 5. uri 15 m zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Bu-dejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka Franzensfeste. — Ob 11. uri 16 m dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca. Inomosta, Zella ob jezeru. Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. Ob 4. uri 38 m popoludne osobni vlak z Dunaja. Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proga iz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m zjutraj, ob 2. uri 32 m popoludne in ob 8. uri 48 m zvečer. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. V Kamnik. Ob 7. ori 28 ns zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer. — Prihod v Ljubljano drž. kol. iz Kamnika. Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 8 m dopoludne, ob 6. uri 10 m zvečer.
Trgovski pomočnik
vešč slovenskegai in nemškega jezika, dober prodajalec sprejme se takoj pod ugodnimi pogoji pri (2072—1)
Frideriku Homannu v Radovljici.
Proda se
vHrakovhKciii predmestju lilšfe x vrtom. Hlevom in Hiipo. jako pripravna za izvrševanje obrta izvoščekov (fijakarije) takoj pod roko.
Natančna pojasnila daje
dr. Josip Furian
(2076—1) advokat v Ljubljani.
C. kr. poštni urad na Rakeku
Išče
pismonošo
kateri ima pravico, pristopiti k pokojninskemu zakladu. — Oferti s spričevali na gori navedeni urad. (2044—3)
Izvrsten nadomestek za sedaj sila drage mandeljne so
Kokos-ovi orehi
fino stx*gani. (2023—7)
Dobivajo se kilo po GO krajcarjev v trgovini
Edmund Kavčič
Prešernove ulice nasproti glavne pošte.
(2066-
n
h*'
S tem si dovoljujem uljudno naznanjati, da otvorim
svojo novo
trgovino i muli
v pondeljek 8. oktobra
na vogalu ŠjitalsM ulic in trga pred škofijo
Trudil sem se, da opremim svojo trgovino z najnovejšimi sezijskimi predmeti ter sem prepričan, da bodo ti predmeti z ozirom na izredno nizko ceno vsestransko ugajali.
Osobito si dovoljujem opozarjati, da sem v I. nadstropju te trgovine priredil
Jgl poseben oddelek za sukno ^5
kateri mi vsled okusne zbirke v najnovejših tu- in inozemskih proizvodih,omogočuje svojim častitim odjemalcem le z najboljšim post reci.
Zagotavljajoč, da bodem za pošteno in solidno postrežbo vedno skrbel, vabim kar naj-uljudneje na obisk svoje nove trgovine
J. Grobelnik.
flcar-   Da se preprečijo zmotnjave, pripomnim prijazno, da bodem svojo staro trgovino na Mestnem trgu štev. 20 nepremenjeno tudi nadalje vodil.
i
1
Liublianska kreditna banka" I       *t«*~p ^ pro^«.
„UjUUljCfcuaaa Aacvuvttm 1 y8eh vrgt NHt| driavnih papirjev, sastavnih
v Ljubljani f pisem, srečk, novcev, valut i. t. d. po najkulant-
NpltalHk« nllee &*. 2.     j nejiih pogojih. (1877—21)
Posojila, na vrednostne papirje proti nizkim obrestim.
SSavrrauroTrauaJ« proti kurzni izgubi. Fromeae k vsem žrebanjem.
Sprejem.atrije d.ena,rxaAla. -vlog na vložne knjižice, na tekoči račun in na giro-konto s 4°/, obrestovanjem od dne vloge do dne vzdiga. Eslcompt xxi.o33.jlc najknlantneje. Borzna naročila.
Izdajatelj in odgovorni uradnik: Joaip Nolli.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarna*.
80
R7