Leto 11!.. stev. 131» V Celju, čelrlek due 10. novembra 1921. Foštnins plačana y gutfiiiini. ^H^^kJH Hi 1 doiž. iztis ____— HH HBi H ^H ^^H^RT JHir Hm Stane celoletno 120 K, mcseCno 10 K. — Oglasl za vsak mm viSine stolpca 1 K 20 v. Reklania mcd tekstom, osmrtnicc in tohvale K 1*50 -Posarnezna ätevilka stane 30 par - K 1-20 Izba J a vsak lorek, čeirtek in sofoolo. Urednlšivo Strossmajerjeva ul. si. 1,1. nadstr. Telefon St. 53. Upravništvo Strossmajerjevaul. St. 1. pritUCJc. Telefon St. 65 Račun kr. poStnega čekovnega urada št. 10.066. Valuta in draginja. Koiisulidacija gospodarskih in poli- fiOtiili raznier \f cvropi še ni nasiupiia. zlasti no v srednji in vzhodni h:\Topi. To vidiuio najbolje na tecaju valut v Ziiri- cIin. kjer je od zaeetka jamiarja pa do ciancs padcl Zagreb v devizah za kro;*, 75, Berlin krog 70, Dujiai kro.y; SO. Buka- rcšta krog 70, Praga krog .50. Njtijofk krog 4-; odstotkov; ediiio devize Par!/, London in Milan so bile kolikor toiiko -stubihic. to pa zato. ker Neineija pokupi o.groimie nmožinc deviz aiilaiitnili ur?.av. Poslalica toga je neprestano nnra- scanjc dragiu.;e v državali s slabs» vaIn- to, tned kah-rimi jo tndi naša. Ceue vsj- mu blagu in zlasti najnujnejšiin zivljen- skim potrebšeinam. tndi vsakdanjenni kriihn. rastejo od due do due \' ncbotične ..visine in še ni videti koiica. Od srede ja- nnarja do danos so naraslo cone pšiniei v Vojvoumi od 1000 n:i 1200 K, koruzi od 360 na 1000 , iečmenu od 530 na HKlli. inoki (yd 15 na 17.50, masti u Pa sl pokažejo v kratkein posledicc tutii tega padca, posledice, ki bodo v marsikareri rodbini pomcnilo katastroto v prehrani. Zakaj dvignile se bodo zopct cole živilom. indiisfriiskim produktoiv?. bU\Ku.-i««rttSli bodo stroški clržavo, ki bo niorala iskati nove vire dohodkov, cdo gospodarsko zivlicnjc no vržcno i/ \n)r>. teka. V tell ležkih easih, He mnogo buJisili k() za easa vojne, ima odlomek iz Očc- nasa »Daj nain nas vsakdanji kruh!« za revežo, in to nas je pgromna veČina zc- niljanov. zopct tako globok in bridek po- meii. Drajjjinja kruha je nierilo za dr:ij?i- njo vsch drujiih potrebšein. Kjer ni kru- ha, ne more biti dela, ne reda ne vzado- voljavanja kulturnih potreb nanxla. Dra- jfinja krnlia rodi neprcstanc sociiahic, politicne in jrospodarske krize naroda in drzayc. Zima je pred durmi, ccna krulir. pa s.e dviga: raste tndi ccna kornzni mo- ki, hrani revcžcv. Raste ccna obleki In kurjavi. Mlcko je naraslo ponekod v ceni na 12 K. Kako naj ga da uboga dclavska :ili uradniska žena ali žena malega obn- *:ika svojemu otroku? Odkod naj vzame ista 12 K za eno jajce? Kako naj zaknrj >obico boJnemn otroku, če jo stane kur- iava svotc, o katcrih niti sanjati lie mo- re? Mleko, jajca, drva, kruh —- vse to bo kmalu luksns za ogromen del našega iia- roda. In v^iidar irnamo- v naši državl vkljub slabši letini (vsled suše!) vsega dovolj za ceno prelirano. Izvažamo ogro- mne množine žita, živine, jajc, Iesu. Iz- voz je potrcben z-a aktivnost na&e trgov- ske biJanee. Vse prav! Toda ravnotako potrebno je, da imanio v notranjosti za- dovoljen, z d r a v I n s i t u a r o d, ki bo zmožen fizičnih in duševnih naporov. In kot sramoto moramo občutiti, da imamo gladujočc v bogati, blagoslovljeni zemlji. Sramota in grch je, pustiti pri v'sej obili- ci živil stradati le encga dr.žavljana. Nc xovorimo za to, da se naj prepove izvoz, kakor se to demagoško, gcslo dandancs ninogokrat čuj-e, ker vemo, kaj izvoz v Sospodarskem oziru za državo pomeni. Vtndar pa prosing naše g^. poslan- ^ y narodni skupščini, naj se lie zanl- Wajo sanio za politR5na vprašanja, saint) 2a razdelitev države v oblasti itd.. in naj ne sledajo s fatalizmom na vprašanje .^iniskih razmer, češto treba prepu- nti razyoju časa. Ne! Njlhova dolžnost je, da posežeio aktivno vmc§.. Kakor Ceškoslovaška. mora tudi na- Sa država zasigurati prehrano pasivnlh krajev Po nižjih nego svetovnotržnili oe- na'i. To ni Kžavno: od vsakega izvozni- ka žita, jajc in živine nioi'a vlada zalite- vati, da .n'otov odstotek vsega nakuplie- nega bhiva da po nižji ceni na ra/polago iinravuini ooblasthn v pasivnili krajili. Ki jib razdelc raznini gospodarskbu ortfani- xaeiiaii: v svrlio prodajc revneniii Ijjd- stvii po nizkili cenali. To vclja zlasti za moko in jajca. Da ho mugcl živinorcjec daiati in!e- ko po liizki ceni. iuora država oskrbe'd za pokr;.iine. ki so pasivne jjlede krine, slednjo po nižjili cenali od nakupoval- eev in prekupovaleev krme. obenein pa treba thdi fiksirati meio za nilecne ecu.;. In kar je zlasti važno -— povdariaii siiio to ze \- zadnji stevilki — ¦¦: vlada mora znhtevati od izvoznikov. da mora- jo dobivati za naše blago naso ali pa k,ve- čeniu dobro tujo vatuto. kakor to delajo Cehi. iako jo niogoče dvigniti kurz našo valute. kakor so to na sijajen nacin n;-.- pravili Cehi. bdino taka velikopotezna gospo- uarsko-iinaučna politikn nase vlade mo- re odvrniti katastrofo, ki je to zjino siccr ncizogibna. Vse drugo, občinska sodišča 2a pobijanje draginjc in kar je sc podob- noga, je lc pesek \F oči. Od r.aSega parlamenta pa zaJiteva- d)o vec iniciiative in več realnega sniisia za reširev tega tak-o nujnega problenia. Brtz kon'solidaciie v prehrani ni politic- ne koiisoiidaciie. To inieimo prcd ocmi! K onixrč i-.U'LtoN1. Drz'.viM oblast si je sta- ! y.;'.i im'ojjo, da 'ire ii agrarne oiinor-i.ic. ¦ oj.;;,:a.vi krivice teudiiliiiii (ulnosajev. l)e- •uokiatska stranka hoče in lii'ira to vpr«- sanio pravično rešiti. Dobrovoijce treba v ]>rvi vrsti kolonizirati. Agrarna refor- nia je pri nas dosegla večji uspeh nego \ drugiii državali. Za vlade g. Davidovica sl- je to Nprašanje \' Hrvatski. Slavoniji. Voivodini in Dalmaciji rešilo z ukinj'?- iiieni velikili posestev \- korist mallm. Denu'kratska stranka je ])ri izdelanju u- stave zlasti stremela za tern, da se vpm- sanie posesii pravicno resi. Z rešitvo 11- ;ra vprašanj;i ^r bo ojačil naš knietski stan. Nar. poslanec Slavko Sečerov: De- inokratska stranka jc načela agrarno vprasaiije in ga mora izvesti. V izvedbi agrarne reforme vlada velik zastoj. Kui- iio Detnokratska stranka je sposobna. da to vprašanje pokrene naprej. Jovan Mihajlovič (Kosovo) govor! 0 agrarüih odnosajih v svojem kraju. Ta- niošnji izvršilni organi ne vr.se svoje doV žnosti v polni meri. Dr. Bogdan Stopar govori 0 vprn- sanju s strani soeijalne ekonomije. Dane?; razpolaga z veleposestvi birokratski apa- rat na škodo agrarni reformi. Sima (irujič (Priština). dr. MarkovTC (Kača), S. Jovič (Slatina), dr. Nježič (Bosna). Marko Petrovič (Bosna) govo- ]••.. o agrarnili odnosajih v svojih krajiii. Dr. Relsmsn (Mavibor) žigosn biro- kratizem v izvedbi agrarne reformc, -Io" nam je že mnogo škodoval, tako 11. pr. v Prekmurju, kjer so zaradi slabc sprovssi- be agrarne reiorme bile izzvane bum1. Zahteva točno informiranje obeinstva 0 vseh uredbah in ukrepih gledc agrarne reforme potom posebnega organa mirti- strstva za agrarno reformo. Dr. Roko Arnerl (Korčula) prinasa pozdrave z Jadrana. Razpravlja o ieu- dalnili odnosajih v Dalmaciji. Referat 0 agrarni reformi je kongrcs odobril. Reierat ministra dr. Veko&lava Kukovca 0 socijalni politiki Demokratske stranke. Naglaša potrebo osiguranja najsiro- nuišnejšega dela naroda. Povdarja po- trebo rešitve delavskega vprašanja. De- niokratska stranka se je zavezala, da z doiiošenjem delavskega zakonodajstva da' dclavcem, kar je najnujnciSe. Vpra- saiije 0 delovnein času je reseno spora- zumsio z delodajalci. Važno je vprašanje zavarovanja delavstva za slučaj bolezni in nezgode. V Casu, ko to vprašanjc m bilo rešeno, jc nekaterim brezve-stnim Ijudeni uspclo, da so zapeljali delavce v koniunizem, vsled Cesar je bila vlada prl- siljena, da udusi ta pokret. Demokrati so to težkim srcem storili. Nevarnost je prošla, pokazati pa 1110- ramo delavcem, da jih ljubimo, da se brl- garno zanje. Z donešcnjem zakona 0 delavskih zbornicah se sprovede vse na legalno bazo, se uduše ckstrcmni elementi. V tern pravcu stopi Demokratska stranka na levo, brez škodc za interese celote In osnovni program stranke. Ena najvažnejših nalog Demokrat- ske stranke je rešenje invalidskega vpra- šanja. Posvetili smo mu največjo pažnjo in storili vse, kar smo mogli. Za invalide se izdaje dnevno en milijon dinarjev. Iz- delan je nov iiiv«IIJski zakon. Ivo Ratek (seljak iz Zagorja) navdu- šcno pozdravlja resno delo kongresa. Janko Tonkovič (Kolašin) govori 0 socijalni bedi v Crnigori. Oovore še Vla- dimir Baklč, Ivo KraUW, Ivo Bakonič. Referat dr. Kukovca se enoduSno odobri. Referat dr. Voje Marinkoviča 0 pn>- gratnu stranke. Predgovorniki so mu delo znatno r». lajšali, zakaj. dotaknili so seskoro *,fsen lock strankincga programa- Program ie pripiost in euostaven. bazira ua edlni ideji: državnem in naroduem cdinst\v.' (Hunio odobravanje). Cel program He- mokraiskc stranke je le logiena ra/.!ai;\i te osnoviic ideje. Za kmečko i^olitiko smo že zato. k^-r sino z;\ narodno ^iiin- stvo. PolitiCMii naši nasprotniki no iiio:\:!> razumeti straukine homogeiiosii. Mnoc;! so n tci sumili, ker je stranka scstnvljena '¦/. vec .skupin iz raznih kraiew To,ia stranka ie v svojih nazorih euinstwna. Stranka je mlada, in vendar že stara. /*:»- kaj njena glavna ideja. tcmelj njc.iega programa je 0110, za čemiir ie hrep^no! narcd tisoč let. ? stranki so zdruzeiii vsi slo.ii. ker so skozi veliko priznio bodočnosti niMi interesi solidarni.'^[o bi kojikoli del t'r- žavljanov kaj dobil na škodo drugih, b\ s tern samim bila ogrožena državna /.gra^T- h:\. Takega stanja si ne sincmo Zclctl. Homogcnost stranke 11c izhaja i/. 0- sebnih simpatij, ne iz dolgodobno.ga so- dclovanja. ampak iz one editic osnovnc in skupnc ideje. Ta ideja je njena diku, pa tudi njena moč in s tern glavna moiu iiaše državc. Reee sc, da stranka mora storiii io- liko, kolikor je močna. Demokratska üfranka je s tori fa mnogo voč. V nstavo- tvorni skupščini je imela 90 od 420 po- slaneev. Uspela je, ker je njenih 90 po- slancev stalo kot falanga, nepopustljivo. odločno, pripvavljerto za boj. proti sebi 50 raznih mišljenj. Danes sc ta pisana druzba nasprotnikov zaletava, da izzove revizijo ustave. Vs tem pa no bo uspela, ker nc v& kaj lioče. Naproti tci nunoJiki družbi sto- ii Demokratska stranka čvrsta in oclloCJ- na in ona jc danes glavna sila državc. Narod ve, da jc ta stranka hotela in u- stvarila državno zgradbo, zato jo dela tudi odgovorno. Program Demokratske stranke je priprost, da bi ga mogel napisati vsaktlo izmed vas. Predlaga v progranru nekatere 11c- bistvene spremembc. V debati je bil posebno bunio po- zdravljcn stari čiča Josip Bojiuovič, ki je lepo govoril 0 vojni politiki stranke spomnivši se tudi vseh onih borcev, kl so padji za domovino in svobodo. Program stranke teži k državi, kjer ne bo nc reve- žev ne bogatinov, kjer sc bodo dale pra- vice za dolžnosti, kjer pa tudi vsak dr- žavljan čuti, kaj je njegova dolžnost na- pram državi. Referat Svetozara Giorgjeviča 0 stran- kincni statutu ter tozacievni predlogi 0 spremembah so bili soglasno sprejeti. Seljačka veča 52 priznavajo kot del strankine organizaci- je, katera se deli v krajevne, okrajne in oblastne organizacic z glavnim odbo- rom na čelu. Poročilo narodnega poslanika dr. Ivo Krsteüa o dozdainem delu glavnega o • - i -ednik Ljiib;i Davidovie sporoča deietfs- loni zahvalo /a otfromno dchj. ki :ak tndi one, ki se nn- našajo na razoroževanje in vojne otl- skodnine. mora jo se striktno in do skraj- itosti izvvsevati. Kraljevina Srbov, Hrva- iov in Sloveneev kot balkanska država spoštujc in ener&ično brani nnčclo »Bal- kan balkanskim narodoin«. ker to naeelo znaei svobodo in neodvisnost balkan- skili narodov, kakor tudi z^vračanje vsa- ke uije sile, da bi se mešala v notvaivjc bafkauske zacfeve. /deal Domotatsfre stranko je. da se vsa vprašanja in vsi spori na Baikann rešujejo v sniisln t-^a na&la. V svesti te svoje politike mora biti naša država vedno zvesta icleji ^.lovan- ske solidariiosti in čuvati Tiajskrbnejc pridobliena in utrjena dra^oeena prija- ieljstva z vclikimi zavczniki. Ona mo'a razvi.iati zvezc z pnimi našimi bližnjr.m zavezniki in sosedi, ki so prevzcli speci- jalno naloffo, da se obdrži sedan je stan.ie v osrednji Hvropi, kakor ie doloeeno po raznih mirovnih pogodbali. Na teineljn teh načel, ki edina zaKo- iavljajo trajni mir. ki mini je potreben *n (uicuiaKočajo vse intrigc, se mora naSa vnanja polifika tudi truditi, da pridenio do dobrlh odnošajev s svojlmi sosednimf državnnii, od katerili nioramo imeti jain- stva, da bodo našli naši sonarodnjaki, kl žive v teh državah, podobno zaščito svo- jiti kultiirnili interesov, do katerili iina.io pravice pc vseh naeelili inednarodncjfa prava. 11. O NOIRAN.II POLITIKI. Konxres Demokratske strankc odo- brava referat ministra Svctozara V:\h\- čeviča o notranji politiki in izjavlja: Cilj politike Demokyatskc strankc je, da se spošiiuo Vidovdanska ustava 5« iz- vedeio vse niene določbe. Deniokratska stranka sc izreka proti vsakemu poizRif- su, 'da bi sc «stava-menjala. oziroma re- vidirala prej nejjo bi se s potrebnimi zn- koni pričela resnično izvrsevati, ker se Ic iui tu način more dokazati njeiui vrevJ- nost. V srnislu te svoje politike jc Denio- kratska stranka pripravljena ¦kooperivati z vlsako stranko, ki zastopa isto staliŠČč a istotako bo stranka podpirala saino olio vlado, ki daje jainstva, da bo branlla to edino zdravo narodno politiko. III. O FINANCNI POUTIKI. JJo poroöHu dr. Voje Veljkoviea o finančni politiki, jc kongres Demokrat- ske strankc formuliral v obliki rcsolucijo sledoče svoje težnjc: 1. Da sc doscže ravnotežje budietu. \ prvi vrsti z varčevanjcm na osebnih i'/datkih do skrajnili mej niožnosti; 2. da sc takoi in dosledno uporabijo vsa mo^oea sredslva. kako bi se nio^i i i kar najpi\-je sanirati stanje liaše valutc. lJri iem pa se ne sine o\irati svobodni raz\'oj tr.n'oviiie z raziiimi pre])C)\ edrn'i izvoza, s povecavanjem sedaniili in izda- janjem novih izvoznili earin: .'"•. da se podpiraio doinača riidarslca suiuarska in drujja indiistrijska podjetja, ki naj prirodiH) bo.^astvo, ki leži danes :>e neizkorišOano. uporabljajo za povecanje i'.arodneiia blaiiostanja in |K)pra\o :.aso val'ife. a da se pri lein vedno uporabiia- jo naOela I Jeniokralske siranke, ki za7u te\a. da se zagotovi uarodu soistzmerivr. soudclczba pri prosperiraiiiu vseii veli. kUi privrednili punug; 4. da sc zsrade nove železniško prose in spopolni proinetni niatcrijal na pro- &ah, da ne bi zaradi slabili prometnili sredstev propadali pi"oiz\'odi, ki bi jili ui(».i,rli izvažati; 5. da se kar najprej izenaci in razslri na ce!o državo davčno in iinnnčno zako- noda.istvo, da se dose/.e enakost v cb- davčevanju in plačcvaiiju d»žaviiili pri- stO'biii, da se istočasno nkinejo razne i:- naiicne zapreke. ki še obstoje na niejali ra/nih pokrajin in ki so krive. da naši državljani še vedno ne \ ei'iiieio, da smo en narod v eni državi; (). da se reorjianizira iiiianena sluzba radi popolncjse^a in sodobnejše.^a izter- jevanja državnili dajate\'; 7. da se zaene vraeati v obrokih dolK Nai'ocini banki, ker je ia dolK zbo.y; infla- ci.ie novCanic eden ^lavnih vzrokov se- danje.^a propada \rednosii dinarja. IV. O ZEML.IORADNIŠKI POL1 slKi. Konjires Deinokratske stranke u.^va- ja referat posl. I'^avla Anyjeiiea o zeinl.io- radniškem \prašaniii in ^preiema sledo- eo resolueijo: 1. da se v sedanjein skiipsiinskein /asedaiijii sklene: a) zakon o zavarova- niu proti toii h\ druviiiu clemcntiu-iilm resrcčani in skodani: h) zakon o zavam- \au.iii pioii živiiiskini boleznini in ku- ji'ani; e) zakon o odškodnini za skodo na liisah, zivini, poljir, ki bi jo povzroeili razbojuiki iz sosednjili držav ali pa do- niaei odmctniki; d) zakon, da se promi- se vsi v borbi proti odnietnikoni on?spo- sobijeni, odnosno njih svojei za vojne in\'aliile. oziroma Clane niili rodbin; 2. da se zakonito zašeiti nezarnbljl- vosj niiwiininna knieekej^a zemljisea, 7.\- \ "m(j in orodja, a istotako orodja maÜli obrtnikov in da se ta zakon reši člm preje. ako motfoa; se pred priliodnjlm kon^resom stranke; b) da se takoj izde- la zakonski naei'i o rcRiiiaciji nepravieii') razdelieiiih ^ozdov v korist prebivalstva: e) da se daio zakoniti privilei,riji poljo- privrednmi kooperativnim zadnijiain \ svrho čim produktivncjšetfa dela, pri ee- rner sc jc ozirati tndi na pomorske in n- barske zadrujie: e) da se store vsi ko- raki glede potipore prebivalstva v krajili. katerim nedostaie lirane: d) da se povo- doi»: izenaeevanja zakonov za eelo dr/a- vo posebno pazi na to, da se vsi admini- strativni in sodnijski posli vrse kar nai- enostavneise in najbrže. ____ V. O AüRARNl REFORM1. Kongres Deinokratske stranke odo- bra.va roferat cir. H. Kriziuana o affrafni reformi in priporoca glavncnni odboru stranke in poslaniškcinn khtbu, naj se zavzametu najenerKiencjše za pravieno in cnergično izvrsevanje aftiame reior- ine. Uzakon'jcnje refonne naj se dovrsi cirn preje v sjnislu in dnlui strankineRa i)-roRTaina- Vi. O SOCJJALN1 POLITIKI. Kongres odc/brava referat i.\\'. Ku- kovca in dosedanje delo predstavnika Domokratske stranke v vladi na odkl.a- iijanjn soeijalne bede. Kongres smatra da se inorajo na.daljevati priprave v vseh strokali javne uprave, da se sklcnejo pi*c- ventiMie mere, ki odklanjajo drnstvenn zla v vseh slojili ljudske driižbc. Sem spadi.. varstvo narodne^a zdravia, za- •^itn in zasiguranje ekonomsko slabejSil) niladinc, iuvalidov in delavstva. VII. O PROMETNI POLITIKI. Koiwes Deinokratske stranke smai- !"¦', da more biti ujedinjenje naše^a nai'r^- Ua šele takrat popolno, ko bodo poeJIni krai;. cio riLdavno od\ojeni vsled napo- rc-v sovražuikov, medscbojito z\ezam /. nadiiiii zvezami, smatra nadalje, da jj dobtr prouiet p.redpo,v;oj za razvoj narn- da tako na ekoiiomskem kakor tudi na kniturnem. soeijalnem in politiCnein i>i-- 1 ii in da je dober proinet tudi predp'.voi /.a obrambo države. Zato priporoea n;».- .•oi'nuii poslancem svoie stranke, ua se ne zavzamejo samo za izpopolnonje in po'ioljsanje obstoječe.^a promela na si- liern, na rekali in na morju, anipak tuJi Z'irii. cia se za vsako eeiio in na naüin. kl :>: najprej iv.\'edljis', v iiajkrajšem easa /,'.;iadijo vse one pro.nw ki bodo spaja-j z ost.ilimi kraji sedaj pronietno oJ r.':!i odvojeiie kra.je. Vi!i. KLUBU POSLANCEV IZROČENI PREDLOdl. koueno je kou.Lcrcs sklenil. da se vsi <,:ii |)redk)Ki, ki po poslovniku koni;"r-JS'i niso mogli biti predntct ptjsebiie rjzpr-.v- ve. ker so bili prepozn;) vloženi, odstop:. jo kii.l/ii deniokratskili poslauce\' /. iv?.- ri.Ciloni. da jili šiudira lei v kolik(>r so *• skladii s pro:srr;nuoin in sprejelim' re»;i- Ineijami. upošteva. S priporoeilom so bili i/roceni posianskemii klubii med dru.^i.h tudi In)i od sjovonskili deie^atov yU>?\- >:i piedlotfi o valutneni vpinsanju, :. Oi:/VlOini!ZACIJA PRI NAS IN NA ČEŠKEM. Aliiiisir.ski >,\et v Beo^radu ie skie- nii. da se odpuste vsi rezervisti v prihou- njih diieli. Pod orožjem ostane aktivna ',-oiska, ki se pa vrne v sialue tfarnizi.le. eim bo Madžarska dciinitivno izpolnila vse pojioje. Ceškoslovaška vlada je 8. tm. dop. objavila razzias o deinobilizaciji dveli letnikov. KRAU ALEKSANDER MED SELJAK1. Ko ie kralj Aleksander opravil v Op- iciien na .urobu blagopokojnejfa očeta molitve, sit Ka srbski kmetje \- velikiii nuiožieali obkolili in z iskrenim navcln- šenjem pozdravljali. Vsklikali so nvu: »Dobro došel! z!ivel kralj!* Kralj se jc raztfovarjal skoro z vsakim seljakorn. Kmetje so mu Kovorili: »Kako je seCsaj Tvojj zdravje?« Zelimo Ti dol.tco zivlj'J- nje in clobro zdravie.« St;ir sivolas sc- Ijak mu je stisnil roko. K^vorec: »'Pa bntlo, treba je, da se divas. Ncnioj. da ozebes!<' Iskrene ovacije so srbski kmet- ie priredili kralju v AraiiKJeloveu. V bli- žini mesla je bil povabijen «n kmotsko svatbo. Svatje so mu govorili: »Pa da.i Bo/.e, da i Tcbi brzo zai^ramo.- ZA POVZDIü NASE VALUTE. Miu. svet je v seji 8. tin. sklenil: ar- bilraža se zapre, kupčija z devizami, va- lutami in zla'tom se mpnopoliztrti pri Na- rodni banki. ki priteRiie sindikat bank. Posla na deviznetn trffu se bo odslej iv d.eleževalu \lad;i sama. NAÖI OOSPODARSKI KROOI IN VA- LUTNO VPRASANJJE. ,,,: , Proti nioratorljii in centrallzaclji deviz. ne^a prometa. (lospodarske korporacije so uneie 8, tin. dopoidue v tr^ovski in obrtni^ki z^orniei v Ljubljani zborovanje. na kate- 'Vein so sklenile odlo^no protestirati proti tcr.iu, da bi se uvedel nioratorii v Ju^- slaviji." ker bi to pomenilo usoden udarcc za naše ftospodarstvo in za .n?»5» vaiul». OJloeiio protestirajo proti temu ua se zatvorijo borze, ker bi si na ta naCIft kupeiiski svet še tcžc mogcl nabavljaH potrebiia deiiarna sredstva m bi se zacc- la zakotna trRoviua. Odlocno protestlra- in proti ceiitralizaciji vsega dcvizncjra P'ometa \- Beo^radu. ker bi se na la na- Ciu. kakor so pokazale že prejsnje i/.kus- nje, toiiko kakor oncinogoCiio Intro de- narno poslovanje in obraeunavanje. SkTe- niio se je, da se pozovejo vse trjiovskc in oormiske zboruiee v .lu^oslaviji k c- nakeini. postopanju. /M1MSTRSTVÖ ZA .SOCIJALNO POLITIKO. To lninisirsv ¦.' - je bilo zadnje duf rridmet bojev ni ;>an n ik K'adikatci s¦• 'ahtcvali, da se ¦ü\':.?e. Sekundirajo Jim i ;.si kierikalei v ^'-\:i\¦?.[*. Vse drus,e stranke brez izjci.n so pa za to, da .c i-i.nistrstvo soc. politikj z ozirom v,\ o- k/onnic naloKe soc. zakouodaje hrc zpo- i.ojno vzdrži. Zlas'I sc ;.•.• odlocno za to postavilu Dem()kic,ts:;a stranka Zatc je .'¦iiiesno vprašcvuiijr ljubljanskesa »Na- p'.Cj'a«: Kaj pa d^.nr..krati \ ees da ne 1 -aninio niinistrsivM Naj se «ospodjc pri -Napreiu« primej¦> m nos: oni so bili ti- .s!i, ki so v nič d;-.;1! vse. knr je izslo iz u-;<'a ministrstva in so tako vzba.'ali do- -;Ue\M, da je iriuistr ;t\-i n.-potrebno Vied zlobno in zd m\;;- l\ 'irko je : U/lika Zdaj seveda vp';:;-.), k-, ie r_,j-j ;j Pl-^ rraliiia njihove \nMi\c. arsumeiüe. i»a tu- di brez njihoveji'.'i vj>:t.'a bo uiinistrsivo (\stalo — to pa edi i ) vsled rcirüc in .viwiiiie odlocno;'! uemokrato\''. KONCjRES JUliOSLOV. L'CH hL,);S 5 VA V ZAGREBU se je prieel N. tm. Zbrauili je kro.c;' SOD cie- 1'j^atov iz ee!e države. Na predveeer kon.u'i'esa jim je priredil Sokol svjea;:n akadcinijo. KoiiKiesa se je udeicžil tudi pokr. nauiestnik g. .luraj Demetrovic. POLl'IICNA PO(iODBA MED CESKO- SLOVAŠKO IiN POL.JSKO. Zaeetkom teKa nieseea je bila \' Pra- ,iii podpisana poiitiena pti^odba nicd Ce- i!\oslo\'asko in Polisko, med katerima Je dosežcii sporazum. PoKodba obstoja v bist\ u v medsebojnem priznanju dobro- lioliie nevtraluosti za slucaj, da bi bila katera obeli drzay zapletena v vojuo. O • ¦'' ¦•• ; ' ¦ ¦¦¦ ¦'¦¦••¦¦¦.\-inia odloča Zvc- •^ka i/Javljy tles- mtor.-siiKi.iKui v •/.iiouiio (jalicijo, Poljska ii;i. :iaJ Slovaško. Po^odba znaei re^no zblizanje nied Pra.^'o in \arsavo. 'AMF-R1ŠKI DOLAR ZA SREDNJO EVROPO. y Na konlereiiei \- -Portorose R're delo poeasi izpod rok. Sredi jako nouKodneRa razpoloženja je podal ameri^ki dclcA'at polkovnik Smith v xospodarskem odse- kii predlog za orjjanizacijo bauke z /Aaio rez¦..•;• vn s stra.ui ameriskih Zedinjenih tfr- žav s kapiiaiom ene^a bilijona dolarjcv \p zlatu. ki se mora povisati na pet bilijo- nov. v svrho ureditve Kospodarskih rai- nier \- srednji F.vropi, da sc bo niORia vr- niti k svojeinu predvojnemu nornialneflrm ?.ivlieiiiu. Predloji" je jj-rcsenetil deleKiici- jo in eeprav je izven konferenčnesa pro- .i;rama, pride veudar v razpravo. KARL HABSBURO NA POTL \ FZGNANSTVO. I »at- S. t'n- ie dospela v Cari^rad au- «loska kri/.arka '-Cardiff« s Kar lorn Mabs- burtfom in Zito. Ladja nadal.iu.ic pot proti Gibraltar ju. Ceijske novioe« POMANJKANJf: .IAJC IN NJIH CENC. V Celjn je nastalo obcutno pomanj- kanje jaje in /ato so cene pri konjadu poskočile naglo na 10 K. Kakor se nam Tz zanesljive strani poroča, so se v zadnjem Času naši jajeji baroni sarni hvalili. da so se sicer pri svojem izvozu zavezall krHi domači kouziuu. katereea bi lahko o^kr- 'wvalj proti ceiii 1—2 K pri komad«. t:\ pa se izvršitev tega "p<>K«ia o4 nliJ z mc- rodajnt strani sptoh «c /.ahtevsj. Na raz- polaio so dokazi. - Z.iano,c,da je Iz- vcz naših jajc določcn v prvi vrsti za Svico m da jc švicarski frank doseKc( blažiio viSliio 68 K. Prj tern valntnem po- ložaju je lahko nniljivo; da so naši jajčji izvozničarji poniidili za jajca1 vsako ceno. samo da so nakupili blaffo. Ali naSe prebivalstvo, zlasti uradništvo s svojimi stalnimj, a sramotno nizkimi preiemki niina na razpolaffo svicarskih frankov (¦Ia bi lahko zmajjovaio tc pretirane cene za jajca. — Sploh pa ne¦ ffrc, cla bi sl: ce- ne iiaših živijenskih potrebSčiti inoraie meriti po svicarskein tranku. -¦- Našl tr- » N UJV! A ÜJU !i A Straa 3. ^i".\k.i. ua.i zaiiicvajo v Švici za jai~ka «Samo- wf.p;oc« na.i stopi v :! >v'_ Ost'biia vest. V 6. einovni razred ic ipnuikiicii .^. inženir .laroslay Plza!;. raniatclj rudarske sole v Celju. Liudsko vseučllišče v Celju. Prihod- nji pomkljek. due M. novenibra nada- jjiijc sVn.ic velezanimivo predavanie o diiScvJti in telesni vztfoji niladine iiustnt fiz'k $;. dr. Mano Dereani. OWetnica Rapalla, nase narodiie ne- >rece. je v soboto 12. tin. V vscli vccjili mestih sc budo \ rsilc tc dni žalne prirc- Jitvj v obliki predavanj. prircjenih od podruzuie Ju.nuslov. Matiec. Tndi v Ce- l.'u se jc nameravalo /c U- tin. vršlti predawinje; kcr pa sc jc izrckla mno.no- siranska želja. naj bi bilo predavaiijo s skioptičnimi slikaini, sc vrsi ecljska prl- reditcv lu'kai dni kasneje. kcr jc skiop- tik Jii.icosl. Mat. s slikaini zaposlcn v Ljubljana, han s1- objavi pravočasno. Saviiiiski okrožni klub iugoslovan- skih tlobrovoljcev ima v soboio. dnc IV. c:'i. uli (). mi nicseeni sestanek v klubovi .¦»bi kavamc »Evropa« v Celju. Vabijo M' vsi i'rlani, da sc udcležc scstanka. kcr >e bo razpravljalo o važnih stvarHi n.ibor. Obehisko sodišče za pobiian.ie dra- ¦4inie v Celhi se jc v torek 8. tm. konsti- tuiralo. Predsednik jc drž. pravdnika iu- mestnik k. dr. M. Rus. referent pa okr. fca bodo ia dela i/vo"- Mr.a z \ so potrebno skrbnostjo z miK-t- niskim razurncN an.ieni. nain jatnči iinc nasoj'ii tiintfeiita g. dr. Jos. Cerina. ki si :v ŽL- v tii.iini pridobil sloves dobrejja di- is'jnta. a jc \)o prevratu posvctil svoje iiioči ožji doniüvini in jc y kratkoin casu luibljnnsko divizijsko s;odbo dvi^nil na ^iko uiiijUiiško višino, da v vsakem oz!- n> prcdiijači vscjh juKOslovanskini vo.ia- ^kjin liodbam. kar sc jc poscbuo opažaio :n povdarjalo o priliki joscnskc^a scnl- iija v Ljubljani. Dol/.nost občinstva Jc, da 7. ob'lilim ppsctom izkaže liriznauj^ miožu. ki je prvi Slovcnccni podal Ba- chov Matevžev pasijon in je vedno med ijrvimi. kadar Kro za povzdig naio^a koncerinega gibanja. kar kažc tudi pro- Jzvajaiijfc BrtickHerjove sinifoniie, ene^a Jiajtezjiii pa tudi najlepših orkestralnili üol svetovne literature. Diiaška ktihlnja v Celju jc sprcjcla: ud dobrotnikov pri po^rebu g. opata fr. Ogradija v Celju 550 K. po g. Ljud. Pct- aii, trgovcu v Celju 300 K. ki jili je nabral !.) priliki godovanja g. Hrag. FJuniardija. 'lotelirjn v Celju in od g. Km. LiJeka. ¦'.'iacincga svetnika \- Celju, namusto v-vctk na grob iiinrlenm g. Al. (ircgorinn, ¦-¦)'.:n. nadsvetniku v p. 100 K. , f'oncverba iji ubeg. Mesarski nioister Ivan Pimgeršek jc pred nekaj dnevi iz- i'ocil svojcniu poinocniku Antouu Caksu ¦^ve ovci, da jili zapelje v klavnico. Cak- ^» Pa ni bilo več nazaj in je ncznaiio ¦(V»n Ktjfinil. Izkazalo Pa se je. da jc pro-' y[\ c.no ovco Arostilnicar.il! RcbcrSak» prf no izvcdellk"r Tudi JcJ>»"^«-šck naknad- ; -on hiI' U UUI je Caks od«cs*l 30041 Aioll, kuterc inu je poprei izroCii. da jih i'dda posestniku CrcSnovarj» v Skofii- ! \Ltsi za kiipljeno kra\'O. O ])obeglein zlo- ; eincu ni slcdn. Zaradi ncvarne grožnie z nožem iia- prani Rndolfu Travnerju, sinu Torczije Travner v (laberjih, sta bila 5. tin. areti- rana zidar Ivan Ocvirk in zid. dclavec l.eop. Hriberšek, ki stanujeta pri Trav- nericvi. Oddana sta državnenui pravdni- štvu. Oba se izgovarjata na popolno |)i_ j.aiiost. Radi prostiiucije stc bili v Celju arc- tirani: due 2. tm. Alojzija Sniode. donia iz Daliiiacije. prist. v St. Ilj pri Sloveui- :.;;-adcu; dnc (\ tm. Alojzija "Vrcnk iz (jHuc pri Ljubljani. Obe stc brcz dokumento,v in brczposclui. lzročeni stc okr. sodiSCu. Potovanje po nebn bodo cciij. čita- telji mrgli iiadaljcvati v prihodnji štcvuki. V Rušali sc je v pondeljek dopoldii-j nstrclil 28-lctni poinožni oticijaut okr. so_ disc;', v .Mariborn Ivan Iskra. Vzrok jc t !'CZ1K.1I. Občinsko sudišče v Mariboru jc do- lorilo iiiaksimalne cene za meso in drugc zivl.ienskc potrcbščiiic Razpisane sJužbc. Ponovno opu/nr- jauio, da ste do JO. tm. razpisaui nicstt uradnega predstcjnika in iiiestucga inže- n.ierja za mcslo Ccl.ic. Pogo.ii po dogo- \nni. Uradni prcdsloinik mora dokazatr. da jc lispesno napravil vsc 3 juridical«- (3 teoretičnc) izpitc in sodniisko ali poli- tično ali odvetniško skušnjo. Občinski voliliii red za Slovenijo je bi! due 7. tm. prcdmet razpravc zakono- clajijega odbora. Sprcjct jc bil predlog clr- ^^nava, ki ga jc sprejel ze pododsck. s katerim se xlede avtononmih mest in ntest z nad 10.000 prcbivalci volilni red siircinciii tak-K da prioade pulovica nianj edei» odbornik oni stranki. ki dobi naj vet' glas(»v. ostali mandati pa SL, |)0 proporcn razdele med vsc kandidatiie liste. Koitui gre prvenstvo? Klcrikalni li- sti (»Siovenccx, »Novi cas« itd.) troben- (a.ic. da jc ciiergični nastop klcrikalnih poslancev tako ostrašil vojncga niinlstra generaia /!ečeviča, da jc padcl na kolciia in obljubil takojsnjo »demobilizncijo«. Soc. dcm. list »Naprej'< pa piše, da so tu- di soc. dcm. poslauci od vlade zahrevaTl. ii'ij sc \poklicani Jutniki poSljcjo cloniov, in iipa. ii;i \c h11t:ln intcrvencija uspcli. ^edaj pj res ne vcmo. coga\- uspcli ie veeii?! Nov zakon o ntcščanskili šolah v tis- si kraljevini. Miuistrstvo prosvete ie otl- ločiio, da se ukinc doscdanji zakou o nie- ?>čanskili šolah, ki velja se iz a\'.strijskili easov in sprcjelo v nnčclii novi načrt. ki .!?a 7e i/dclala koiiiisi.iii /;i iiieSeausko sülsis'o. 'I'a novi zakon bo \- uajkrajsom t'asu objavlicn. Obrtni vestnik. /veza obrljiih drustev. V iicdeljo (\ tm. se je vrši] v Ljubljani od g. Franclk'f- lija sklicani sestanek zastopnikov obn- nili uriištcv iz Slovciiije v svrlio ustn- novilve Zveze obrtnili dnistcv s seiTe- že:n v Ljubljani. Fzvolil se ie pri|)ravlja!- ni odbor. ki naj izvrši potrebne pripraTc in sestavi pravila. na kar se skliee usln- iiovni obeni zbor. K stvari pripomnl- Hio: S straui odličncga zastopnika obrl- nega sianu v ptu.iskcm ok rain smo - 2al prcpüzno /a sobotiio StevllkoT - prejeli dopis, v katerein sc ostro obra&i proti Ljiibljani kot sedežu Zvezc in sf- ccr: J. i/ razloga, kcr sc jc na obrtnili shodih ponovno sklonilo, da bodi sedcS Zvezc v Celju, in 2. kcr ic Cclje dancs tako sr-cdiSčc Slovcnije, da pride kot sc- tki Zvezc predvscin v poštev. Čc bi se veckratni sklcpi obrtniskili shodov ne upoStevali in bi se vkljub teniu Ljub- ljana določiln kot sedcz Zveze. naznanjn dopis brezpogojjio ustanovitcv Zvezc rn inariborsko oblast. (iortiui. ler Simon Tenick. poscstnik m j obc. Kerem \- Zg. Vižiugi. (j. Milos Osct, ki se je pivselil v Maribor. jc razrc§0)i dolžnosti kot priseduik v gercntskem so- svetu okr. zastopa. Tajništvo .IRS v Celju: 1. dajc čia- jioiu .IDS pojasnila gledc davkov. vojaS- Oiüc pravnili, sodnili in drngili zadev; povc tudi. na katcro oblast se jc v posa- mcznih slučajih treba obrniti. - 2. l-o- srecliije pri vojaškili in eivilnih oblastili. .-- 3. Sporoča liašim poslancem žcljj in zahteve tcr prošnje posamcznikov. —- Ce liridete v Cclje in potrobujetc nasveta ali pomoC'i, oglasitc se v Tajništvu .IDS, Strossmax crjeva ul. 1 (Zvczna tiskarna). Sokolstvo. »Sletski Vcsnik« jc pricel izdajati v Ljubljani »Jugoslov. sokolski Save/,« /r! prvi jugoslov. vsesokolski zlet v Ljub- ljani due 12.. 13.. 14. in 15. avg. 1922. List prinasa vse za sokolske organizacije va7- ne sklepe in odredbe Saveza. Sokolstvn |)rijazno javuost pozivanio, da prispevn v zlctni fond Jugoslov. Sok. Saveza v svrho kritja zlctnih stroškov. Do pi si« (ioinilsko. 'I',, jc unirl naglc smrti poscstnik Anton Virant. dolgoletni na- celnik krajnega Sol. sveta, svojeeasni zu- paii in načelnik gasilriega društva. •¦• 62. letu svoj- dobe. Bil je tudi ud okraf- ncga zastopa in okrajnega Solskega sve- ta na Vranskcni. Zmerom jc bil vr! n»- rodnjak in iskren prijatelj šolske mladinc. Niegov sin. cdini potoniec, padel jc v svetovni vojni. Blag jima bodi spo'mTh! Iz Mareiiberka. V gerentski sosvc' okr. zastopa sta na nanovo imenovaffa • van Mribeniik. poscstnik in župan v Socijalna poütika. Lclošiiji »dečji dan« t. j. zbirka za zs- šcito dece in mladine, prirejeua od zv.- devnega oddelka pri ministrstvu za soc. politiko, jc moraluo in gniotno zclo 1'jpo lispci- V Sloveniji se jc uabralo 78613 I), v Sev. Srbiji 128.188 din., v Srcd. Srbi'ii -11.023 din., v Vojvodini 28829 din., v ^T^- vatski in Slavoniji 322.422 din., v Bosni \\\ Hercegovini 171.239 din,, v Crni tion 24078 din., itd. Po dozdajnili podatkih sc jc nabralo zavscm nad en miljon din. Zdravstvene razmere v nasi državi so po najnovcjši statistiki zclo slabe. V ecli državi jc dancs L500.000 ljudi bolnili na stisiei. 2 milijoua ljudi na spolnih bo- Icziiih, ogroimio štcvilo ljudi pa na kuž- uili- Država dela z vso paro na tern, da omeii šc nadaljni razvoj vseli teh poja- vov. Danes je v državi že nad 2000 spo- sobniii zdravnikov. kar pa jc v primcri s potrebc sc vedno nialenkost. 64 bolnic je urejenih. gradfjo sc novc. Prihodnjc Iclo i/ide z vscučilisč krog 200ii novih mladih zilravuikov. V 21 nadzorstvetiih okrožii ic rar- dclilo kraljcviuo ministrstvo za soc. po- litico. Tri okrožja so v Sloveniji s scUe- ži \' Ljubljani, Celju in Mariboru. Prosveta. Karel Jiavliček - Horovski. Due M. ok:, je minulo 101) let, kar se je uodil vu- liki Oeški luirodni buditclj Karel navlicek. Povodom proslavc tega za eeški narod ziuimcnitcga jubilcja so vsi čcški časo- pisi |)rina.ri pokrajinski iipravi v Ljubljani jj. Avg. Zajcem kot hišnlni ^ospodarjcm in njci-oviiri najetnnikom ^ostiluičarjcm Anton Jalcnom jc bilo 2c dclj easa napeto razmerje zazradi zvise- vanja najemumc. Ko jc niinoli pondeljek Jalcn zopct dobil od Zajca pismo v zade- vi povišanja naiemuine. s;a je to tako razsrdilo. da je sklenil Zajca umorlti. Pripravil si jc kuliinjski nož in počakal Za.icii, ko jc priliajaJ poj)olclne i/. uraüa doitiov. v veži tcr .sca takoj brez vsake l'-cscde /abodel. Zajc se je takoj zjrruu'iT. vendar ga jc Jalen še petkrat zabodeL Morilca so arctirall. Velik požar je na vojaskeni leiansca v Kbeh: pui Pragi unicil 28 letal, 46 mo- torjev. 5 avtomobilov. vse stroj-c in han- Korje. škode je 2r> milijonov čeSkih kron. Strasna osvet« l.jubosiininega cijiana. V Brezovi na Slovaškem je 38-lctui ci- j^au Luka Hcrck žc dolgo let živel skiipaj /. vo4-letuo ciganko Jožefo Paračkovo, ki mu pa ni bila zvesta. Zato io je hotel / zakonom pripraviti k zvestobi. Ona pa o poroki ni hotcla'nič čtiti. To je cigana ta- ko raziezilo. da se jc strasno masccval. Spdjal jo jc v gozd, jo privezal ob drevo. tarn pa ji je z britvo rezal kos za kosoin mesa s telesa tcr jih dajal nesrcčnici v usta. Ci^anka je v stra^nih mukali umrla. Za prebrano pasivnili krajev. Zagreb, 8. nov. Minister za soc. po- üiiko dr. Kukovec namerava v sporazn- mu z ministrom poljedelstva sredi no- vembra sklicati zborovanje zastopnikov /cmljoradničkih zadrujf, na katerein sc bo razpravljalo vprašanje razdelkvanja zivil v Hercetfovini Dalmaciji in Cini Ciori. Svečan obed pri kral.Ui. Beojcrad, 8. nov. Jntri zvečer prircdi kralj Aleksauder sve^an obed člauom vlaclc in predsedniku skupščinc. Konferenca v Portorose. Tr^t. 8. nov. Konferenca v Portoro- se ninia doslej, däsi pridno dela, zazna- trovati nobenega konkretne^a tispjha. \'cst, da zastopa na konferenci Reko Ita- l!ja, ni resnična. Kim. 8. nov. Italijanska vlada üduie r.a to, da bi sc takoj no objavi sklepov konfercüce v Frortorosc .sklic\:';» v Rim kouleicnca naslcdstvcnih dr/.av bivSc Avstro-Ogrske. Svoboden uvoz v Ruiiiuiiiio. Fk'O^rad, 8. nov. JRuinunska vlada je dovolila svoboden uvoz v Runiunijo. <)\f- enem so stopile v veljavo določbe o no- vih carinskih tarifah. ki so zvisane za 700-500%. St ran 4. »NOVA I) 0 B A € Stev. 13". Po&tni ček. rač. -10.593 9>odrttžitica LjiiMJansKe kredtine banke v Celju Telefon St. 75 in 76 [ Dctniška gla»nica 50,000.003 teron, [ ¦ QENT53JILA V LJUBLiAISI • | R«x«»rvni fond, nad 45,000.000 kran. \ Podiuižnice "" ——— v Spšitu, Trstu, Sardjevu, Gorici, itflsHbopu, Borovljah, Ptuju in Brežisah. 2b\ so-4o Sprefetna ViOge &ia RflfiZlce in tekOČi jSKJR Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, raČttSl proli ugodnemu obrestovanfu. 2*WX% valut in dovoljuje v&akovr&ifie Kredite* Ppodaja sx»eel«:e azi>edne lotex>ije. Recgiftirov. kredHtoa in fttavbena mV ^m MilimTV W^. ,*^ °Bk W*a Sprejema hy*ang!s?e vioge in «sft ?e*ervnf zafelacü 128.000 K. Rentr.ino in invalidski davek plača zadruga, ne da bl gn viagiteljem z;iračunal.i. ^^^a7>«^<1e^ viage* 2,000.000 K Lastnica in izdajüte;iica; Zvezna iiskarna v Celju. Urednik: Vekoslav Splndler. Tiska: Z\e/.na tiskarna v Cel.iu. 41 tcden. HzRctZ o zaklanih živalih od 31. 10. do M. 11.1921 v mestni klcvnici v Celju, \M m&SBrja. "o\%\>\^\%\ !_______________________________jl-Q | -" j—j^ ;— 1 g- ; i! | | I ! I i Junger Lud......¦i~i"~i 3j"~i~'159; Janžek Martin. . . . jj-!—' 2 - |—| — j Jerič Šimon...... . ;|-j 2- 1j 2J - j Knes Bernard.....l-l-i 1-H- •i \ i ' ! I I Rebeuscheg Franc. . |j 1:25 —j y> 4: 4j ! Suppan Ivan.....I —j 2—j—¦--; ¦¦-j I Zavodnik Andrej. . . i|-j 2 -j— 2; - j j Potekal Ludv.....!¦-'- 3"~ i|~j I Pavlinc Franc.....J-- ij—'—! 2j 2i | Fridrili Ivan.....j|------,' l'—j—. — ) Voisk Adolf......||— 1j—| l—| - Esih Matija.....Si~-|— 2— —; Lapornik Ivan.....ij- 2\—.—j— 1 Hohnjec Viktor. . . J------' 1'-L, - Pungeršek Ivan . . . | — i~?--;—j— — | Leskošek lvan. . . . i\— l — i l —.i—', — \ Urbančič Adolf. . . . f-l 2}- V 5. - } j Zany Viktor......l-j-| 8-j—j-j OPOMBA. Rebevšek : 21 komadov govtdi izvoz. Bencin-motop izvrstno ohranjen s 4 konjskimi silami, sposoben za vsako obrt ali poljedelstvo sezaradi vpeljave elektnke za K 12.000 proda. !sti se lahko vidi v obratu. Gostiina Trofenik, Studenci pri Mariboru, Aleksandrova cesta št. 25 1—1 Najnovejša dunajska moda obleke, močnc suknje, spalne &uknje (iz sviie, sirove svile, svilenega trikoja, sukna in volne). Prvovrstno dunajsko zastopstvo modercev po nizkih cenah. Annie Geschek, Gradec—Graz, Stadtkai 47, ogal Kalchberggasse, nadstropno, 1161 desno. 1—-1 ".rpisalna miza. Naslov v upravi »Nove Dobe«. Dražb^ni oklic. V zapuščinski zadevi pu Antonu Mak-use vrši prostovoljna sodna draž- ba zemliišča vložna gtevika 20 davčna občina Št, Jungerr, obstoječega iz hiše št 32 Št, Jungert, treh njiv, dveh trav- nikov in enega gozda v meri 1 ha, 46 ar 2 m2 s pritiklinami in nekaj hišne oprave, dne 2 9. now. i92l predpoldnc ob 9 uri pri okrajnem sodišču v Celju soba št. 12. Najmanjši ponudek znaša K 31.421. Cenilni zapisnik, dražbeni pogoji in zemlieknižni izvleček se morejo vpo- gledati pri podpisanem sodišču v sobi Št. 11 odnosno pri sodnein komisarju o prihki dražbe. Kr. okrajno sodišče v Celju od- delek I., dne 29. oktobra 1921. Tovarna usnja Aleksa Podvinca v Radečali, isce kateri je v ti stroki veČ let delovai. Z mezdo je v zvezi (udi prosto stanovanje. Oferti naj se poi5!jejo na Aleksa Pod- vinca, tovarna usnja, Radeče pri Zida- 11 f-,2 new, mostii. 2—1 M ieioicey sprejme v delo FR. PAJMAN. lesr.a trgovino, CELJE, Ljubljanska cesta. -— 2—2 Spreime se taVcoi kleparski pomočiilk F. Tašker, klepar, Colje. 1158 2-2 Praktikant (inja) z dokrimi spričevali in lepo pisavo se sprejrne v pisarno R. Stermecki, Celje. 2-2 Kupi ses v foližnji ottoB&ci meata Ctlje mo!n Vila oil hiša z nekaj zemlje. — Vpraša se v upravništvu »Nove Dobe.« isieri! družnbniha (s kapitalom) za upeljsno trgovino ali jo prodam. Naslov: »Msnufaktura 85, 1151 pogtno ležtče, Celje. 4—4 Gcspcdičrss Prodajalka izučena v trgovini meS. b!aü;a i^če službe. Naslov v upravi lisia 1 —1 I ____________.___ i iz boljäe hiše, katera je zmožna s!o- venskcga, srbohrvaške^a in nemškega jezika, knjigovodstva, strojepisja, kores- pondence, i lepo pisavo, se sprejme pod dobrimi pogoji. Pismene ponudbe je poslati na tvrtko: Gatej & Komp. Ceije Ciirtt prtiije izcrštjC tmloiniie ii po imš cesoli ¦ Ms ffal HkJB I^B fln H^ A f šlicpo podieljt1, iitSoiiscp pin yCsliu, uoipsfaSl.il. ^v""'1*'-^''^»»^l»i>V»yi.15«.».ii!irt:'Vii««>ii":* :t'ow>;i i'j Obi. konc. posrodovaliuca x.a promot ö z realitetumi 1-J8 5=0 41 6 p Hsiiont P. A»*zenšek \ o Celje, KmJja Petra cesta St. 22. j L posiedujc pr: prodaji Icaküi tudi pri \ © rsa*:upis hiö, vrS, c^?-^6="» ^em- < O fjišč, intfu&ü fj. jf?oj*]etij itd. ve- < ^' sttio in pad ugodnimi pogoji. J iTRÄSÄ^ poiSgasse» sle- t&t ves inrčes mora pogtniti, ie so vporab'jajo nioja f>ri;i2- ku'eno na]bo!j§a in povsod hvaijona srä-dstva. kakor: 'La poljske in hišne nvi^i 12 K, ^?s pGügaiK.16 K, ščurkeposebno močns vrsta 25 K, posebno močna tinkturaia stcnice 15 K. uni^ev. n;oi.i-:v 10 \\\ L'0 K, praSek protl mrčesijin 10 in 20 K", tiuktura proil itšem pri Jjudch 5 in 12 K, «lazilü za uži pri ?.i- vJn? 5 in 12 K, praSek za uši v onlokf in perUu 10 in. 20 K, thiktura proti nirčcsu na sadjti in zeienjadi (uničevalec rasiiiii) pra- šek proü mravljam 10 in 20 K. Posre- dovalci imajo popust. Poailja po povzetju ftlJunker, X&gpeb3V, ^esrf.nlsHa uhca 3. 556 45 CEN.B ZMERNE! ¦¦Mini in wk TH60MIÜ A KÜP93K C©Jies SCraBja Poira c. ^ • Re prlporo^a za - ^ mnogobroJnlobisK ^ V zalogt v»e nove so- ^ KoisKe polrebSčine 3 - SPOSTREŽBA TOČN^L! JETfiiiA! Dr. PEČNIK, Jetika. Dana?5nje strogo znanstveno zdravljenje. Vsak jetičnik, ki hočedoma ozdra- viti, naj kiipi to knjigo. V vseh knjigarnali, 48 strani, 9 kron. Stavlieno in gaian» : terifsKo k^.eparslvo J Cells. ri.poro6>\ za izsiolavo vaakovrstnlfc I | ßtavüeuili in ffiaantci-ijeiUih aoi. Krlt]* ¦ e «trtih, 7.vojuU<:.v, pe^rüvilft istili, r.a- '$ 1 prtiva atrelovutlov lid. livriiitiv tocJiA, s Ccae 2inernc-.Za iivrieno. dela Be janiöi. ' I Imam za prodati pol va^o::.-. 1 žgane žice §t. 22, kc'.kor tudi ca dva vagor..: papo 1 suhega s g w a po jak: nizki ceni. Kup'm vsako množino lence: suhega, bukovega ter bukovc in hrastove prage. Ceiij. naročila in ponudbe :¦;• poslati na IR9N3D DROBNIC tr^^vec, Laško. 1138 8-5 Cesiisi monufakfurna TRGOVINA i (nasproti Narodnemu domu) f r priporoča svojo zalop po roizkih cenah ....... ULi»ai» in jvi^relix» « ¦ CELJE Glavni trg 4, 55 -42 (prej Pacchiaffo). M. Ropas, Celje. - - — '' <§.#« Zaloga novih ter preigranih klasiiiPjev rn p"anin samo prvovrstnih tvrdk.^VsjLJ30.: pravila in uglašanja točno in_strokovnJašk^ : Izposojevanje gslavirif'^ in g*iat"n« : LOl < Fižol, krfcnip«**! suhe 0©be in deželne pridelke kupuje po najvišjih ccnah öpecerijska trgovina Celje ¦ PETEK & DRUG ¦ Celje