a i •»^>•>•«•»••••>•••^>•••£•>•»••••••^>•*•»••••••^ Natascha Vittorelli »SLOVENEA« O »prvem slovenskem ženskem časopisu« »Prvi slovenski ženski časopis« »Prva ženska, ki...«, »prvi ženski časopis, ki...«, »prvo žensko društvo, ki...« - O njih pripovedu- je žensko gibanje, zgodovina ženskega gibanja, zgodovinopisje ženskega gibanja. Služijo za ori- entacijo, predstavljajo začetek, utemeljujejo in predstavljajo jih kot posebnosti, dosežke, prido- bitve. Neguje se spomin nanje, posvečene so jim spominske svečanosti in obeležene so njihove obletnice.1 V nasprotju s tem pa so »druga žen- ska, ki ...«, »drugi ženski časopis, ki ...«, »drugo žensko društvo, ki...« komajda omembe in spo- mina vredni. Ta pristop je rezultat in izraz zgodo- vinopisja, ki slavi izvore in iz njih izpeljuje gene- alogije in ni nobena posebnost zgodovinopisja ženskega gibanja. Oznaka Slovenka kot tudi njen opis »prvi slo- venski ženski časopis« se ravnata po obrazcu, ki pozna več različic: »prvi slovenski ženski list«,2 »prvi slovenski ženski list Slovenka«? -»Slovenka, prvi ženski list«/ »prva slovenska ženska revija - Slovenka«? »Slovenka - prvo 'glasilo slovenskega ženstva'«,6 »prvi naš ženski list Slovenka«? »prvi ženski list v Slovencih«,8 »prvi ženski časopis na Slovenskem«,9 »Slovenka, prvi ženski časopis s feminističnimi idejami«,10 »prvo žensko glasilo«,11 »prvi slovenski časopis uredovan po ženskih«,12 »Slovenk/z/, glasil/o/ slovenskega ženskega gi- banja na jugu«.13 A o tem beremo tudi: »/P/ri nas prvi zavestno ženski čin«.H Kot tudi: »/P/rv/a/ sa- mostojn/a/ manifestacij/a/ združenega hotenja naših tedanjih najnaprednejših žen«.15 Zahvaljujem se Avstrijski akademiji znanosti (Österreic- hische Akademie der Wissenschaften) za gmotno spod- budo mojemu delu v okviru programa DOC. Vesela sem svoje objave v reviji Zgodovina za vse, v kateri je bila v številki 2/1994 objavljena tudi razprava Petra Vodopiv- ca Kako so ženske na Slovenskem v 19. stoletju stopale v javno življenje, kije bistveno in trajno vplivala na izbor teme moje disertacije. ' Prim. Maria GREVER, The Pantheon of Feminist Culture: Women's Movements and the Organization of Memory, v: Gender & History, 9 ( 1997) 2,'s'tr. 364-374 (lu: 371). 2 Janez KAjZER, Prva urednica, v: Rodna gruda, 44 (1997) 4, str. 32. 3 Marjeta NOVAK KAJZER, Prva urednica je urejala Slo- venko, v: Nedelo št. 9/2. III. 1997, str. 12. 4 Nepodpisan prispevek, »Slovenka*, prvi ženski list ima za naš kulturni razvoj velik pomen, v: Slovenski narod št. 124/3- VI. 1937, str. 2. 5 Prim, naslov poglavja »Prva slovenska ženska revija - 'Slovenka'*, v.Mateja KUŠEJ, Prve učiteljice, prve pisate- ljice - kdo jih še pozna?, Celovec 1996, str. 54-80. 6 Erna MUSER, Socialisti in komunisti 1er boj Slovenk za enakopravnost, v: Inštitut za zgodovino delavskega giba- nja, Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, 7(1967) 1-2, str. 191-211 (tu: 192). 7 Pavla HOČEVARJEVA, Ivanka Klemenčičeva, v: Ženski svet, 9 (193D3, str. 65-69 (tu: 65). 8 Prim.MaricaBARTOLOVA,Jubilej, v.Ženskisvet, 1 (1923) 4, str. 114 in nasi, (tu: 114). Natascha Vittorelli. »SLOVENKA« ZGODOVINA ZA VSE Tri koordinate določajo razpravo o prvem slo- venskem ženskem časopisu. Prvo bi poimeno- vala spolna komponenta. Ženski časopis - kaj to sploh pomeni? Časopis za ženske? Časopis žensk? Časopis žensk za ženske, s tematiko, ki za- deva ženske in jih zato zanima, ali bolje - ki bi jih morala zanimati? Časopis urednic, avtoric, bralk? Časopis ženske, feministične vsebine? Ali časo- pis, ki združuje nekaj, morda celo vse omenjene kriterije? Druga koordinata vpeljuje narodnostno dimenzijo - ne gre za katerikoli časopis, niti ne za katerikoli ženski časopis, temveč zaslovenski žen- ski časopis. Ženski časopis, tiskan v slovenskem jeziku? Ženski časopis, izhajajoč na slovenskem ozemlju? Ali, kakor oznanja podnaslov Slovenke, ženski časopis, ki deluje kot »glasilo slovenskega ženstva«? Tretja koordinata ugotavlja čas, v kate- rem je izhajala Slovenka. Razpravi doda časoven, kronološki, nemara celo hierarhizirajoč pomen: to je »prvi slovenski ženski časopis«. Razprave o Slovenki kot prvem slovenskem ženskem časopisu so v zadnjih sto letih pisali, razvijali in fiksirali, predstavljale pa so tudi pred- postavke in pogoje za nadaljnje motive, ki so se vsi skupaj vklapljali v diskurze o ženskem giba- nju, zgodovini ženskega gibanja in v vedno večji meri tudi v narodnostno zgodovinske diskurze o »prvi (Slovenki), ki...« Morda o Marici Nadlišek (1867-1940), ki je prevzela funkcijo prve uredni- ce prvega slovenskega ženskega časopisa in se od bralk tudi poslovila kot »prva slovenska ured- nica«.16 Razprave o prvem slovenskem ženskem časopisu predstavljajo tudi okvir, v katerem se da govoriti o Danici, kakor je Elvira Dolinar (1870-1961) s psevdonimom podpisovala svoje objave v Slovenki, kot o »prvi slovenski feminist- ki«.17 »Ugledprve slovenske pisateljice«• naj bi si kmalu »priborila« Zofka Kveder (1878-1926), ki se je oglasila v drugem letniku Slovenke. Zofka Kveder naj bi med pripovednicami naglo »osvo- jila osrednje mesto«,19 medtem ko naj bi se prvi slovenski ženski časopis v vedno večji meri raz- vijal v »glasilo naše največje pisateljice«.20 Ali nenazadnje razprave o prvem slovenskem žen- skem časopisu ne predpostavljajo tudi razprave o »prvi poklicni slovenski žurnalistki«,21 kar naj bi bila druga urednica Slovenke Ivanka Anžič Klemenčič (1876-1960)? Prvi slovenski ženski časopis je s tem odprl prostor, ki je omogočil razpravo o »prvi sloven- ski urednici« ali o »prvi slovenski feministki«, »prvi slovenski pisateljici« ali »prvi slovenski po- klicni žurnalistki«, vseeno pa ni pustil prostora za pisanje o »drugem slovenskem ženskem časo- pisu«. Četrt stoletja po ukinitvi Slovenke je Minka Govekarjeva potožila: »/Š/e doslej (1926; op. NV) nimamo ženskega lista, ki bi bil enak tržaški Slo- venki.«22 Pa tudi konec 30. let je še vedno veljalo, •• »lista, ki bi se dal primerjati s Slovenko, kasne- je nismo več itneli«.2i Prvi slovenski ženski časopis je ostal nepoza- ben, neprimerljiv, edinstven in - brez nasledni- ka. Prvemu slovenskemu ženskemu časopisu so »(sledili; op. NV) listi, ki so skušali nadomestiti Slovenko«:24 nekateri gospodinjski listi, ki so po- 9 Prim. Karmen ŠTULAR SOTOŠEK, Žensko časopisje na Slovenskem. Vodnik po razstavi, Ljubljana 1997, str. 6. '" tf..J Slovenka, (77ie Slovene woman), the first women's magazine with feminist ideas [...].* Vlasta JALUŠIČ, Wo- men in Interwar Slovenia, v: Sabrina P. KÄMET (Ed.), Gender Politics in the Western Balkans. Women and Soci- ety in Yugoslavia and the Yugoslav Successor States, Penn- sylvania 1999, str. 51-66(tu: 53) " Z. P., Ob razstavi slovenske ženske knjige, v: Žena in dom, 8 (1937) 8, str. 316. " T., ¡Slovenka», v: Slovenka, 1 (1897) 2, str. 8. u Dragatili LONČAR, Gospa El. Gnauck-Kuhnova o žen- skem vprašanju, v: Slovenka, 4 (1900) 1, str. 4-8 (tu: 5). " HOČEVARJEVA, Ivanka Klemenčičeva, str. 66. " Marja DORŠNIKOVA, Marica Bartol-Nadlišek in njena "Slovenka", v: Razgledi, 7(1957) 1, str. 28-34 (tu: 33). "' Prim. Marica (- Marica Nadlišek), Spoštovanim sotrud- nikom, sotrudnicam in čitateljem, v: Slovenka, 3 (1899) 12, str. 607-609 (•: 607). O »prvi slovenski urednicu glej tudi: KAJZER, Prva urednica. In NOVAK KAJZER Prva urednica je urejala Slovenko. " Prim. Marja BORŠNIK ŠKERLAK, »Slovenka' pod ured- ništvom Marice Nadlišek Bartolove, v: Slovenski jezik, 3 (1940), str. 168-181, (tu: 179.) Marja BORŠNIKOVA, Marica Bartol-Nadlišek, str. 32; Vesna LESKOŠEK, Zavr- njena tradicija. Ženske in ženskost v slovenski zgodovini od 1890 do 1940, Ljubljana 2002, str. 152; ŠTUIAR SO- TOŠEK, Žensko časopisje, str. 16; Marijan ZLOBEC, Vsa pogumna slovenska ženska peresa. Sto let slovenskega ženskega časopisja, v: Delo št. 54/7. III 1997, str. 8. '* BORŠNIK ŠKERLAK, »Slovenka'pod uredništvom Marice Nadlišek Bartolove, str. 174. BORŠNIKOVA, Marica Bar- tol-Nadlišek, str. 31. O Zofki Kveder kot prvi pisateljici glej tudi: Marijan ZLOBEC, »Prva pisateljica: Tako je Zojko Kveder, katere stoletnico rojstva bomo slavili aprila, ime- noval njen dobri prijatelj Ivan Cankar, v: Delo št. 62/16. III. 1978, str. 7. ° BORŠNIK ŠKERLAK, »Slovenka'pod uredništvom Marice Nadlišek Bartolove, str. 174. 20 BORŠNIK ŠKERLAK, »Slovenka" pod uredništvom Marice Nadlišek Bartolove, str. 181; BORŠNIKOVA, Marica Bartol •Nadlišek, str. 32. 21 Marja BORŠNIK, Vpliv okolja na ustvarjalno delo naših starejših književnic, v: Naša žena, 5 (1946) 9, str. 221 in nasi, (tu: 222); HOČEVARJEVA, Ivanka Klemenčičeva, str. 66. " Minka GOVEKARJEVA, Naše žensko časnikarstvo, v: Slo- venska žena, Ljubljana 1926, str. 202-223 (tu: 206). " M. K, Naši ženski listi, v: Jutro št. 253/29- X. 1939, str. 11. 24 Glej poglavja z naslovom »Listi, ki so skušali nadomestiti •Slovenko'', v: KUŠEJ, Prve učiteljice, str. 81-90. VSE ZA ZGODOVINO 13 ZGODOVINA ZA VSE leto XI. 2004. št. 2 manjkanje lastnega slovenskega ženskega glasila »le za silo zastopali«.25 K njim prištevajo Doma- čega prijatelja,26 »družinski list«,27 ki ga je med letoma 1904 in 1915 sprva v Pragi in kasneje v Zagrebu urejala Zofka Kveder in je imel relativ- no veliko sodelavk. Slovenki se ni mogla nič bolj približati niti Slo- venska gospodinja, ki je od leta 1905 pod vod- stvom Minke Govekarjeve (1874-1950) izhajala v Ljubljani.28 Prav tako kot Domači prijatelj je tudi Slovenska gospodinja predstavljala reklamno akcijo nekega izdelovalca kavnega nadomestka in je do leta 1909 izhajala kot mesečna priloga Našega lista. Slovenska gospodinja »jeprinašala članke in drobne vesti, spadajoče v delokrog go- spodinje, matere, vzgojiteljice, poročala redno o ženskem društvenem delovanju, o zahtevah in uspehih ženstva doma in drugod...«.29 List je za- hvaljujoč urednici postal »dostojen ženski list«,30 Pavla Hočevar pa ga je nekje celo označila za »drugi ženski list«31 po tržaški Slovenki. Nadalje bi bilo treba omeniti Našo gospodinjo?1 mesečno žensko prilogo časopisa Slovenec, Slo- vensko ženo5i ali Ženski listi4 pod uredništvom Alojzije Štebi (1883-1956). Nobenemu izmed na- štetih listov ni bilo dano doseči ugleda Slovenke, pa čeprav kot možni drugi, tretji, četrti ali peti slovenski ženski časopis. Zanimanja za stvaritev položaja drugega slovenskega ženskega časopisa skorajda ni bilo, zatorej se tega mesta tudi ne da enopomensko zasesti. O nekem drugem sloven- skem ženskem časopisu ne more biti govora. Slovenka: preveč interesov, premalo zanimanja? Marca 1897 se je Mirka obrnila na »slovenske sestre«. Svoje videnje bodočih nalog je izrazila v pesmi: »Sestram. Sodelujmo sestre drage Za 'Slovenko'mlado dete; Sodelujmo mamo za njo Vse, ki smo Slovenke vnete. Saj je vsaki duši vzrastla Cvetka nežne domišlije; Marsikterije podaril Stvarnik, - cvetko poezije. Da!okinčajmo Slovenko'... Če so tudi cvetke male - Vendar cvetka pri cvetici Da nam kmalu vence zale. Daj ji Tipovesti nežne; Daj ji Ti novele krasne, Ti romane, Ti opise In Ti pesmi rajsko-jasne. Ljubav za Slovenko' mlado Bode kmalu razcvetela, In kot list deklet slovenskih Bo - Slovenka'nam slovela!«ib S tem, ko je Mirka »slovenskim sestram« pred- očila njihovo odgovornost za nadaljnji obstoj li- sta, je tudi sama izpolnjevala svojo dolžnost. Slo- venka sama ni zgolj »mlado dete« in s tem objekt sestrskih prizadevanj, sodelovanja, krašenja in oskrbovanja s slovenskimi teksti, ampak deluje tudi kot posrednica Mirkinega apela - pesem je vzeta iz nekaj tednov prej prvič izdanega »glasi- la slovenskega ženstva«. Poslanico nanovo usta- novljene priloge tržaškega dnevnika Edinost so s poudarkom ponovili: prihodnost »našega lista« je v rokah »našega ženstva«, uspeh bi bil ženstvu v čast, neuspeh pa v sramoto. To mnenje je za- stopalo tudi uredništvo v eni izmed svojih prvih izjav: »Evo Vam, mile sestre, drage Slovenke list, ka- terega ste si želele. Našo idejo so pozdravljali nekateri prisrčno, nekateri veselo, a drugi vsaj prijazno. In če se je tudi komu zdela nepotrebna množitev slovenskega časopisja, /.../, spoznal je, da navzlic razmerno velikemu številu časopisov, utegne list koristiti prav mnogo, ako ga bode se- veda naše ženstvo podpiralo in čitalo. 25 GOVÉKARJEVA, Naše žensko časnikarstvo, str. 206. 26 Domači prijatelj, (Prag/Zagreb) 1904-1915. 27 GOVÉKARJEVA, Naše žensko časnikarstvo, str. 206. 2" Slovenska gospodinja, (Ljubljana) 1905-1914. 29 GOVÉKARJEVA, Naše žensko časnikarstvo, str. 207. 30 P. (- Pavla) HOČEVARJEVA, Ženski tisk na razstavi slo- venskega novinarstva, v: Ženski svet, 15 (1937) 10, str. 230Hn nasi, (tu: 230). 31 HOČEVARJEVA, Ženski tisk, str. 230. 32 Naša gospodinja, (Ljubljana) 1910-1914. Njen podna- slov se je najprej glasil: »Glasilo slovenskih gospodinj in deklet«, kasneje pa: »Domoljubova priloga za gospodi- nje«. 33 Slovenska žena. Glasilo slovenskih žen, (Ljubljana) 1912-1913. 34 Ženski list. Glasilo slovenskega socialističnega ženstva, (Ljubljana) 1913- 35 Mirka (- Ljudmila Poljanec), Sestram, v: Slovenka, 1 (1897) 6, str. 1. 14 VSE ZA ZGODOVINO Natascha Vittorelli, »SLOVENKA« ZGODOVINA ZA VSE Nekateri dobro misleči in dobro hoteči rodolju- bi in pisatelji izrekli so prav poštenim namenom svojo bojazen, da bode listu nedostajalo dobrih, v resnici kaj vrednih spisov. /.../Nekateri so nam izrekli svoje pomislike radi naročnic. Ali moj Bog! Bi li ne bila sramota, da bi vse slovensko ženstvo/.../ ne moglo vzdrževati enega samega, tako cenenega lista?/../ Vi vsi, ki soglašate z nami podpirajte nas, a ve Slovenke drage, pomislite, da ako bode list sijaj- no vspeval, bode vaša čast ako bode pa hiral... sramota.«06 Prej navedena pesem in pravkar citirana pro- gramska izjava skicirata pričakovanja, ki so jih uredništvo in bralka ter sodelavka nalagali »mi- lim sestram« in »dragim Slovenkam«: zanimanje za list, ki je bil ustvarjen posebej zanje, idejno in finančno podporo ter navsezadnje aktivno so- delovanje s pisanjem in pošiljanjem raznolikih prispevkov. Da se zavedajo ustvarjalnih možno- sti, ki jih imajo na voljo, je od »dragih rodoljubk« zahtevala tudi Sava v drugi številki Slovenke, v tekstu, ki je nosil enak naslov kot časopis, v kate- rem je bil objavljen. Po tem, ko si je Sava v svojem tekstu predstavljala, kako bi lahko bralke (in po- gosto tudi nebralke) novi ženski list sprejele (ali pa ne), je zaključila: »Dovolj! Ta prizor mi ostane nepozaben. Ne tu- guj, Slovenka'! [...] Uzrla pa sem mnogo prizo- rov iskrenih slovenskih dev, uzornih mater, ki so z veseljem, ponosom, radostjo in naudošenostjo vsprejele prvi tvoj pozdrav. Plamteče njih oko razodevalo mije, da so imele 'Slovenko'- da so pripravljene skrbeti in delati v to, da postane list vreden svojih vrednih sestr. Da, drage rodoljub- ke na nas je, da si ga ustvarimo po svojih volji, po svojem ukusu - da si ga ustvarimo sebi v čast in v ponos svojemu rodu.«*1 V tem odstavku Sava spremeni nagovor iz »Slo- venka«, ki jo skuša tolažeče ohrabriti v »drage ro- doljubke«, ki jih pozove k sodelovanju. Primerljiv problem naslavljanja je Marica II, ki se je pod- pisala »v imenu slovenskega ženstva«,ia rešila tako, da je izrecno nagovarjala tako »Slovenko« kot »Slovenke« - njen tekst posvečen drugemu letniku Slovenke ima naslov 'Slovenki' in Sloven- kam za novo leto! »Nam Slovenkam«, je spom- nila Marica II, je preteklo leto prineslo tudi ne- kaj dobrega - »naše glasilo Slovenka«.39 Avtorica vedno znova tika »vrlo, ljubo Slovenko«, da bi na koncu pozvala »slovensko ženstvo«, v imenu ka- terega se podpisuje: »Slovensko ženstvo, tipa se zberi okoli 'Slovenke', podpirajte [sic] jo gmotno in duševno!«40 In še enkrat preide na prvo osebo množine: »Zavedajmo se ne samo svojih pravic, ampak izpolnujmo i svoje dolžnosti!«41 Kaj je torej Slovenka? Ime nekega ženskega li- sta? Morda oznaka osebe, na katero se list obra- ča, bralke in hkrati sodelavke? Narodno zavedni ženski ideal, ki se izraža s pomočjo Slovenke? Ali ideal, ki ga je treba oblikovati tudi in predvsem s pomočjo Slovenke? Ga ponovno formulirati? Ali reprezentirati? Mlado dete - in s tem skupen pro- jekt? Ali sestra - »sestrica Slovenka»,42 kot piše v enem prvih pisem bralk in tako ena izmed »nas«? Nagovarja Slovenka »slovensko ženstvo«? Ali se »slovensko ženstvo« obrača na Slovenko? Govo- ri Slovenka kot »glasilo slovenskega ženstva«? Ali uporablja »slovensko ženstvo« Slovenko kot trobilo? Čast, ponos in uspeh? Ali sramota in ne- uspeh? V spominih na Slovenko je vpadljivo predvsem nekaj: stalno povezovanje Slovenke z govorje- njem o prvem slovenskem ženskem časopisu. Kot »prvi ženski slovenski list«43 so Slovenko primer- no poimenovali že v omenjeni uredniški izjavi in kot taka naj bi v prihodnjih letih nase sprejela nepregledno množico pričakovanj, nalog in že- lja. Okrog kompleksa »narodnega ozaveščanja« se je kazala raznolikost nalog in poslanstev, ki naj bi jih izpolnila Slovenka. Kot buditeljstvo se da opisati, kar ¿o predvsem v začetku pripisovali »našemu listu«:-»novi ženski list« naj bi »vspodbu- dilše dremajoče in zaspane Slovenke«, kot se je izrazila neka bralka: »Širimo ta naš list, naj ne bo slovenske hišelfki ne bi bila naročena na-nj.« In razglašajoč topos o sramoti in časti, uspehu in neuspehu: »Sramota bi bila za nas, ako bi list za- radi naše brezbrižnosti ne vspeval!/.../Na delo sestre, ker resnobni so dnevi!«44 3S Evo Vam, mile sestre, drage Slovenke... , v: Slovenka, 1 (1897) 1, str. 1-3. 37 Sava (- Marija Adamič), Slovenka, v: Slovenka, 1 (1897) 2, str. 1. 3S Marica II (-Marica Strnad), »Slovenki* in Slovenkam za novo leto!, v: Slovenka, 2 (1898) 1, str. 2 in nasi, (tu: 3). 39 Marica II, »Slovenki* in Slovenkam, str. 2. 40 Marica II, »Slovenki« in Slovenkam, str. 3. 41 Marica II, »Slovenki* in Slovenkam, str. 3- "Prim. Primorka v Istri, Iz Ćićarije, v: Slovenka, 1 (1897)5, str. 11 in nasi, (tu: 12). 43 Evo Vam, mile sestre, drage Slovenke, str. 3- 44 Gl. vse Mokronoška (Ljudmila Roblek; op. NV), Ustredni Matici školski, v: Slovenka, 1 (1897)2, str. 9. VSE ZA ZGODOVINO 15 ZGODOVINA ZA VSE leto XI. 2004. št. 2 Tudi uredništvo samo je v Slovenki prepozna- lo »vzbujevalko narodnega ponosa«. Sloven- ka naj nosi »žar domovinske ljubezni« in »naše ženstvo« spominja, »naj bode narodno, naj bode - slovensko!«45 V korist »take publikacije k prebu- jenju narodne zavesti« ni dvomil niti Branko: »Ona (Slovenka; NV) mora torej voditi za roko ljubeznive Slovenke in vestno paziti na slednji njih korak in potnoči jim, da pridejo srečno do svojega cilja, do popolne vzgoje, do uglednepro- svete, po kateri hrepeni vsako blago srce in samo po kateri ženska postane svestranski dražestna in vsega spoštovanja vredna.«46 Dvodelni tekst »Slovenske pesnikinje« se za- ključi z upanjem: »Naj nam torej, vzbudi in vzgo- ji 'Slovenka' še mnogo resnih slovenskih pisate- ljic in pesnikinj /..A47 Buditeljstvo so kombinirali z vzgojo, in sicer v dveh ozirih: na eni strani je veljalo vzgojiti bral- ke same, po drugi strani pa bralke nagovoriti kot vzgojiteljice slovenskih otrok, kot matere in učiteljice. S tem v zvezi je bilo treba zlasti buditi »ljubezen do mile nam materinščine«.48 Zgled za to je Milka v svojem tekstu Rodoljublje in naše ženstvo: »Slovenska mati zavedaj se najprej ti svojega rodoljublja, ti sama navdušuj se za svoj rod; a potem uči, uči svojo deco tega krasnega jezika. Ne žabi, da dete ume le materin jezik. In v tem sladkem jeziku pevaj, prigovarjaj svojemu dete- tu. Glej, slovenska mati, tebi je dan najširši delo- krog; polje, kjer lahko plodonosno seješ s polno zavestjo /.../. V tem krogu, v svojej obitelji storiš lahko največ za narod svoj. Daniso ti najdraži biseri - otroci. Te poučuj ti prva učiteljica, a po- učuj jih v svojem jeziku, v našej slovenščini.«49 Tako se je Slovenka vedno gibala med spod- budo, svetovanjem in podporo bralk. Razen s povečano in pravilno rabo slovenskega jezika naj bi dosegli narodno ozaveščanje tudi s posve- čanjem posebne pozornosti književnosti. Z usta- novitvijo Slovenke naj bi si »narodno ženstvo« ustvarilo »lastno literarno ognjišče«.50 Časopis naj bi skrbel za širitev »zanimanja za literaturo«51 med »ženstvom«. Kajti: »Slovenke mnoge ne lju- be svoje literature, ker je ne znajo.«-52 Medtem se je razumel narodno zaveden re- ferenčni okvir, v katerega je bila umeščena Slo- venka kot vseskozi krščanski, ki pa je po potrebi lahko privzel tudi antisemitske izraze. V lepos- lovnih tekstih se pojavljajo antisemitski stereo- tipi v stilu »bogati židje«,53 »neka bogata ruska Židinja«54 ali pač: neki »nizek Žid s sklučenim hrb- tom«.55 Šest romunskih Judov, ki so se jih »drugi« bali, opišejo kot ljudi »nelepih obrazov, debelih, pohotnih ustnic«: »/P/osebno jeden izmed njih, nek mali grbasti človek s hudobnimi, zvitimi očmi je bil znan kakor velik obrekljivec, spletkar in breznačajnež, zato se gaje malone vse balo in ogibalo.«56 Poročilo o ruskih tečajnicah v Pari- zu je zabeležilo: »Mej ruskimi tečajkami je tudi precej Židinj, pa o teh ne bomo govorili, Židinje živijo za se i nikogar v svoj krožek ne puščajo; beseda bo le o tečajkah ruske narodnosti, •••• le ruske državnosti.«51 V rubriki »Razne vesti« je R. poročala o zaslugah dunajskega ženskega gibanja za krščansko-socialno stvar. Dunajskim kristjankam naj bi uspelo pridobiti trgovce za krščanski socializem, tako da so načrtno bojko- tirale judovske trgovine. Nadalje so Dunajčanke iz svojih domov odstranile judovske časopise ter hrabro nastopile proti »sovražniku krščanstva v učiteljstvu«.58 Poziv bralkam Slovenke se je nekaj kasneje v skladu s tem glasil: »Slovenke! Kupujte vse le pri Slovencih!«59 Toda, kazalo je, da zahte- va prenos dunajskega vzora primerno priredbo: »Dunajske krščansko-socijalne gospodinje se ogi- bajo vsake židovske tvrdke, pa se me Slovenke ne bi mogle ogibati nemških?«60 V nekem pozivu za 45 Evo Vam, mile sestre, drage Slovenke, str. 3 in 2;poudarje- no v izvirniku. 46 Branko, Čestitim »Slovenkinitm solrudnicam v preuda- rek, v: Slovenka, 1 (1897) 19, str. 5-8 (tu: 5 in nasi). 47 Proteus, Slovenske pesnikinje, v: Slopenka, 1 (1897)3, str. 8 in 4, 9 (tu: 4, 9). 4• primorka v Istri, Še nekaj besedi »pro domo«, v: Slovenka, 2 (1898) 8, str. 175-177 (tu: 175). •" Milka, Rodoljublje in naše ženstvo, v: Slovenka, 1 (1897) 5, str. 6 in nasi, (tu: 7). ••_., 50 Bil-El, Dunajsko pismo, v: Slovenka, 1 (1897) 4, str. 9 in nasi, in 5, 8 in nasi, (tu: 5, 9). 51 O Slovenki, v: Slovenka, 1 (1897) 6, str. 10. " H., Žensko dobrodelno društvo, v: Slovenka, 1 (1897) 3, str. 10; poudarjeno v izvirniku. H Marica (-Marica Nadlišek), Denar m sreča, v: Slovenka, 1(1897) 21, str. 4. * Zofka Kveder, Študentke, v: Slovenka, 4 (1900)5, str. 103- Za napotek se zahvaljujem Katji Mihurko • Poniž. " Oton Župančič, Ivanič in Panijan, v: Slovenka, 4 (1900) 2, str. 36 in nasi, (tu: 36). 56 Zofka Kveder, Študentke, str. 103. 57 Bož. (- Božidar) Tvorcov. Kaluga, Ruske kurzistke v Pari- zu, v: Slovenka, 6 (1902) 8-9, str. 244-246 (tu: 245). 5S R., Žensko gibanje na Dunaju, v: Slovenka, 1 (1897) 8, str. 11. 59 Slovenka, 1 (1897) 8, str. 11 ; poudarjeno v izvirniku. 60 Danica (- Elvira Dolinar), Narodna zavest v Slovencih, v: Slovenka 1 (1897) 10, str. 7 in nasi, (tu: 8). 16 VSE ZA ZGODOVINO Natascha Vittorelli, »SLOVENKA« ZGODOVINA ZA VSE plačilo neplačnikom naročnine na Slovenko, je uprava časopisa konec leta 1901 razčistila: »Slo- venka ' ni kako koristolovno židovsko podjetje, a brez podpore od strani naročnic in naročnikov [-] ne more izhajati.«1'1 Pričakovanja in zahteve, ki so jih postavljali pred Slovenko, so se sčasoma množile. Teme ženske enakopravnosti so pridobivale na pome- nu: teksti o študiju žensk62 ali ženski emancipaci- ji63 so se pojavili že leta 1897, na prelomu stoletja (1898/99) pa so v več sestavkih zagreto debati- rali o »ženskem vprašanju«.64 Med bralkami in sodelavkami Slovenke je bilo sorazmerno veliko učiteljic in prav učiteljice so leta 1898 ustanovile prvo poklicno-politično žensko društvo - Dru- štvo slovenskih učiteljic s sedežem v Ljubljani; »prvo borbeno žensko društvo v Sloveniji«,65 kot so ga kasneje imenovali. Nenazadnje je morda njegov obstoj leto kasneje Danico spodbudil k domnevi, da je »žensko vprašanje« v najboljšem primeru razširjeno »v krogu nekaterih zavednih učiteljic«. »Naša prva in glavna dolžnost« naj to- rej bo »prebujati i te druge kroge«,66 je menila ter ob tej priložnosti takoj prenesla na prvi slovenski ženski časopis nekaj novih nalog: »Kaj pa porečete c.g. urednica k ženskemu sho- du? Vse se shaja in posvetuje, zakaj se ne bi sešlo enkrat tudi slovensko ženstvo?/.../Nadalje nam nedostaje še pravega ženskega družtva, ki naj • branilo ženske pravice in sploh delovalo na polju ženske osloboje. Glasilo bi mu bila .Sloven- ka'. Seveda bi moralo biti to družtvo tudi v ne- pretrgani zvezi z inozemskimi stičnimi družtvi, kajti žensko gibanje more biti uspešno le inter- nacionalno. A za tako društvo morda še nismo zrele. Naj nas k temu pripravlja dična naša .Slo- venka'«.67 Poseben poudarek je Danica odkrito name- nila ustanovitvi pravega ženskega društva. Kaj- ti poleg Društva slovenskih učiteljic, je bila leta 1887 v Trstu v okviru Družbe sv. Cirila in Metoda ustanovljena prva ženska sekcija, ki bi jo kasne- je večkrat morali označevati kot »prvo slovensko žensko organizacijo«.68 Toda čeprav so v sekci- ji delovale izključno ženske pod vodstvom od- bora, sestavljenega iz žensk, le-ta menda ni bila neodvisna.69 Tudi za leta 1898 v Trstu ustanov- ljen Zavod sv. Nikolaja se je zdelo, da ne ustre- za Daničinim predstavam o »pravem ženskem društvu«. Ta socialna ustanova, ki jo je ustanovi- la Marija Skrinjar (1857-1931) je brezposelnim služkinjam in delavkam nudila ne le bivališče, temveč tudi podporo, svetovanje, izobraževanje in posredovanje pri zaposlitvi.70 O delovanju vseh treh (ženskih) društev je Slo- venka redno poročala. Že kmalu po Daničinem pozivu je bilo ustanovljeno tisto, kar je Danica verjetno razumela kot »pravo žensko društvo«, ter predstavljeno bralkam in bralcem Slovenke kot »Slovensko splošno žensko društvo«: »Zavedno in narodno požrtvovalno ljubljan- sko ženstvo si hoče ustanoviti društvo, katero bode skrbelo za izobrazbo širših ženskih slojev, t.j. skušalo bo vzbuditi medženstvomza- nimanje za vse, kar je lepo, potrebno in dobro, za socialna vprašanja, za umetnost/.../, širilo bo zanimanje za ženstva tičoča se dnevna vpraša- nja ter tudi za poljudno znanstvo. To bode go- tovo lahko doseglo s predavanji, z zdravim čti- vom, s prirejanjem učnih krožkov ter s skupnimi 61 Uprava "Slovenka', P. N. Naročnicam in naročnikom, v: Slovenka, 5 0901) 11, str. 310. " Prim. Danica (-Elvira Dolinar), O ženskih študijah, v: Slovenka, 1 (1897) 6, str. 8 in nasi, kot tudi 7,1 in nasi. 63 Prim. Danica (- Elvira Dolinar), Ženska emancipacija, v: Slovenka, 1 (1897)26, str. 6-8. 64 Prim. Marica 11 (-Marica Strnad), Žensko vprašanje, v: Slovenka, 2 (1898) 22, str. 513-515; Marica II (- Mari- ca Strnad), Prijateljska pisma uredništvu "Slovenke; v: Slovenka, 2 (1898) 23, str. 533-536; Marija Ana (- Kar- la Ponikvar), Žensko vprašanje. Nekaj besedi v odgovor Marici II, v: Slovenka, 2 (1898) 24, str. 564-566; Feodora, Nekaj o ženskem vprašanju v odgovor Mdrici II, v: Sloven- ka, 2 (1898) 24, str. 566-567; Danica, Žensko vprašanje, v: Slovenka, 2 (1898) 25, str. 578-581; Marica II (- Ma- rica Strnad), Prijateljska pisma uredništvu »Slovenke*, v: Slovenka, 2 (1898) 26, str. 603-607; Marica (- Marica Nadlišek), O ženskem vprašanji, v: Slovenka, 3 (1899) 2, str. 37-39; Z. (- Zojka Kveder), O ženskem vprašanji, v: Slovenka, 3 (1899) 3, str. 64-68; Ivanka A. (- Ivanka Anžič), Žensko vprašanje, v: Slovenka, 3 (1899) 5, str. 110-113; Ivanka A. (- Ivanka Anžič), Žensko vprašanje, v: Slovenka, 3 (1899) 8, str. 182-185. 65 Alojzija ŠTEDI, Aktivnost slovenske žene, v: Slovenska žena, Ljubljana 1926, str. 161-185 (tu: 165) 66 Danica (- Elvira Dolinar), Prijateljska pisma uredništvu "Slovenke; v: Slovenka, 3 (1899) 1, str. 8-12 (tu: 11 in 12); poudarila NV. 67 Danica, Prijateljska pisma, str. 12. 68 ŠTEBI, Aktivnost, str. 165;MUSER, Socialisti in komunisti, str. 192; Mateja KUŠEJ, Prve učiteljice, str. 38; Barbara ŠATEJ, Slovenska žena 1900-1918, v: Kronika, 47 (1999) 1-2, str. 89-114 (tu: 94). Nataša BUDNA KODRIČ, Žen- sko gibanje na Slovenskem do druge svetovne vojne, v: Nataša BUDNA KODRIČ, Aleksandra SERŠE... (uredni- ce), Splošno žensko društvo 1901 -1945. Od dobrih deklet do feministk, Ljubljana 2003, str. 16-26 (tu: 24). 69 ŠTEBI, Aktivnost, str. 165; KUŠEJ, Prve učiteljice, str. 38; ŠATEJ, Slovenska žena, str. 94. 70 Maša GROMOVA, Marija Skrinjarjeva, v: Ženski svet, 3 (1925) 5, str. 145-47; ŠTEBI, Aktivnost, str. 168 in nosi; KUŠEJ, Prve učiteljice, str. 39. V$E ZA ZGODOVINO 17 ZGODOVINA ZA VSE leto XI, 2Ö04. št. 2 izleti. To je program, katerega ni možno dovolj pohvaliti in odobravati. Tacega društva nam je bilo že davno treba. /.../ ,Slovensko splošno žensko društvo' pa bode vzbudilo v vseh ženskih slojih narodno za- vest, veselje do čitanja, skrbelo bo za revne de- klice ter sploh zboljšalo kolikor možno v vsakem oziru razmere slovenskega ženstva in naroda sploh.«11 Tudi v naslednjih številkah je Slovenka poro- čala o razvoju Slovenskega splošnega ženskega društva, natisnila društveni statut in obveščala o otvoritvenem predavanju Zofke Kveder. Za urad- no društveno glasilo »prvega slovenskega femi- nističnega društva«,72 ki je bilo do prve svetovne vojne tudi član Zveze avstrijskih ženskih druš- tev,73 pa »prvega slovenskega ženskega časopi- sa« vseeno niso razglasili. Šele nekaj let kasneje je občni zbor Slovenskega splošnega ženskega društva za svoje glasilo izbral drug ženski časo- pis -Jugoslavensko Ženo Zofke Kveder.74 Tema nujne organizacije žensk je Slovenko vseeno spremljala še naprej. Temu so se pridru- žile še druge tedanje dileme kot denimo zapo- slovanje in izobraževanje žensk, problem prosti- tucije ali protialkoholni boj. Spremljali so razvoj »ženskega gibanja v drugih deželah«75 pa tudi poročanje slovenskega tiska o ženskem gibanju na Slovenskem.76 Slovenka hoče postati »javna tribuna« - kot se je glasil odgovarjajoč poziv -, na kateri bi debatirali o vseh temah ženskega vprašanja.77 Pa ne samo to - v naslednjih letnikih so od prvega slovenskega ženskega časopisa med dru- gim pričakovali, da bo ženske množično prido- bil za nošnjo slovenske narodne noše, da se bo angažiral pri ustanovitvi literarnega kluba ali da bo z donacijami/pozivi omogočil postavitev do- stojnega spomenika Francetu Prešernu. Stalno rastočemu spektru nalog v nasprotju je bilo nizko število naročnikov. Tožbe uredništva in uprave Slovenke zaradi nezadostne finančne podpore se vseh šest let obstoja časopisa niso prekinile. Vedno znova so pozivali k naročilu in širjenju »našega edinega in prvega ženskega li- sta«,78 od časa do časa zgolj zato, da bi zagotovili goli obstoj Slovenke, občasno s sklicevanjem na narodno zavest ali moralno dolžnost. Februar- ja 1899 se je uprava lista odločila, da omogoči streznjujoč pogled »za kulise*:79 »Koliko nas je Slovencev? - Čez 1,200.000! In med temi 1,200.000, koliko nas je ženskih?-Go- tovo čez 700.000! In med temi sedem sto tisoči, kaj mislite, koliko je /.../res narodnih, zavednih, pametnih Slovenk?! No, na to odgovorim prav hi- tro, samo prej še nekaj številk, suhih, pustih a za probujo našega ženstva jako imenitnih številk. Gotovo bo vsako našo naročnico zanimalo, koliko naročnic ima naš list in kje. Evo toraj: Vseh naročnikov našega edinega ženskega li- sta je - čudite se!-samo 508! Reči moram, da slovenskemu ženstvu to števil- ce ni baš v čast. Moj Bog 508 med vso ogromno maso našega ženstva! In da bi vsaj teh 508 bile same ženske!/.../ Povedano bodi, daje izmed teh 508 naročni- kov, možkih 140, društev 61, ženskih torej samo 307(0 V Ljubljani /.../ imamo inclusive vsa društva 44 naročnikov, a v Trstu 65! Mislim da tem številkam ni treba komentara...«60 Tudi ob tej priložnosti so spomnili, da je »dolž- nost, moralna dolžnost vsake zavedne Sloven- ke,« da »podpira našo žensko literaturo«.81 Intervencija uprave lista je, kot kaže, imela si- cer le omejen učinek - komaj dve leti zatem so bile težave podobne. V začetku leta 1902 se je o položaju Slovenke izrekla neka bralka, sicer učiteljica. Tudi ona se je sklicevala na »zavest o dolžnosti«: 71 Mila DOBOVA (- Minka Goûekar), Slovensko splošno žensko društvo, v: Slovenka, 5 (1901) 4, str. 90-92 (tu: 90 in 92);poudarjeno v izvirniku. 72 BUDNA KODRIČ, Žensko gibanje, str. 24. 73 Prim. Minka GOVEKARJEVA, Petindvajsetletnica ženske- ga dela, v: Slovenska žena, Ljubljana 1926, str. 186-197 (tu: 189). 74 Zojka KVEDER - DEMETROV1Ć, Sestre!, v: Jugoslavenska Žena, 3 (1919) 3, b. s. Jugoslavensko Ženo je od leta 1917 v Zagrebu izdajala Zofka Kveder sprva pod naslovom Ženski Svijet. Konec leta 1918 se je časopis preimenoval, lela 1920 pa je nehal izhajati. 71 Uredništvo »Slovenke', Pro domo, v: Slovenka, 4 (1900) 1, str. 24. 76 Prim, brez navedbe avtorja. A., Ženski pokret na Sloven- skem, v: Slovenka, 4 (1900) 2, str. 45. 77 Franjo Klemenčič, Predlogi v rešitev ženskega vprašanja, v: Slovenka, 5 (1901) 4, str. 96-101 (tu: 101). 78 Urednßtvo, Vabilo na naročbo, v: Slovenka, 1 (1897) 26, str. 2. 79 »Z.*, upravnica >Slovenke« (- Zofka Kveder), Izza kulis našega upravništva, v: Slovenka, 3 (1899) 4, str. 94-96. m »Z.«, Izza kulis, str. 94 in nasi;poudarjeno v izvirniku. 81 >Z.*, Izza kulis, str. 95;poudarjeno v izvirniku. 18 VSE ZA ZGODOVINO Natascha Vittorelli. »SLOVENKA« ZGODOVINA ZA VSE »Dolžnost vsake zavedne Slovenke pa vkl- jub nedostatkom ,Slovenke' je vsekako, da si jo naroči in da jo tudi čita, ter da z vsem svojim vplivom dela na to, da isto store tudi njene kole- ginje, prijateljice in znanke. Priporočati .Sloven- ko'samo v čitanje ter jo v ta namen izposojevati pa ni prav. Na ta način bi moral list vsled prema- lega števila naročnikov propasti. /.../ Na Slovenko' bi se v prvi vrsti morale naročiti vse učiteljice, kajti mej njimi je relativno največ izobrazbe; one bi morale imeti torej največ zmis- laza načela, ki jih zastopa,Slovenka'. Pa nesamo naročnica .Slovenke' naj bi bila vsaka slovenska učiteljica, marveč tudi vneta agitatorka.«82 Na vse to je uredništvo zagotovilo, »da hočemo vse, kar je v naši moči, storiti vprospeh lista«.83 V drugi polovici leta 1902 je Slovenka prvič od svoje ustanovitve izšla v dveh dvojnih številkah, ki sta, kot se zdi, gledano za nazaj, napovedovali bližajoč se konec. Vendarle je prišlo do ukinitve prvega slovenskega ženskega časopisa nenapo- vedano z zadnjo izdajo, dvojno številko 11 in 12, letnika 1902. Genealogija, genealogije Slovenka, prvi slovenski ženski časopis nika- kor ni ostal zadnji slovenski ženski časopis s tem imenom. Tržaški Slovenki je leta 1919 v Ljubljani sledil ženski časopis84 z istim imenom, podna- slovom ter urednico - namreč z drugo urednico Prve Slovenke Ivanko Klemenčič. Gotovo je tudi zaradi tega Zofka Kveder govorila o »ponovnem vstajenju«85 Slovenke. Vsekakor se je »naša sta- ra«, »napredna«, priznam da »naivna«, Slovenka, z »za tedanji čas zelo liberalnimi in modernimi nazori«86 po »dolgih letih spanja« zdaj ponovno Prebudila v klerikalnem okolju! Zofka Kveder je očitala, da novo Slovenko za ženske pišejo pre- težno moški katoliški pisatelji in novinarji in da v prvo številko niti urednica ni prispevala nobene- ga teksta. Eni izmed maloštevilnih avtoric je Zof- ka Kveder, ki je tedaj v Zagrebu izdajala ženski c'd$opis Jugoslav enska Žena, zamerila, pretirano Poudarjanje slovenstva: »Osemkrat ponovi (Cil- ka Krekova; op. NV) besedo Slovenka(e), toda komajda in tako mimogrede je samo enkrat edinkrat omenila jugoslavenstvo.«81 Kljub temu Pa je Zofka Kveder priznala: »•••da je prva številka nove sedanje klerikalne 'Slovenke'dobro in spretno urejena. /.../Jaz torej /.../iskreno povem, da je prva številka 'Slovenke' dobra. /.../ 'Slovenka' citira neke stvari iz Jugos- lavenske Žene'. To bom tudi jaz pogosteje počela iz 'Slovenke'. Zakaj bi molčali drug o drugem?«69 Na te pripombe Zofke Kveder se je s poprav- kom odzvala Slovenka v naslednji številki: očitek, da so v prvi številki Slovenke objavile svoje tek- ste le tri ženske, je zavrnila z razlago, da so bile avtorice več nepodpisanih besedil ženske. »Na- šim jugoslavenskim sestram«*9 pa je v nadaljeva- nju zagotovila, »da je vsaka dobra Slovenka ob enem tudi dobra Jugoslavenka«, kar se razume samo po sebi »in drugače biti ne more, ker med Slovenci separatizma, kakor je ponekod razvit med Srbi in Hrvati, ne poznamo.« Na koncu se je neznana avtorica (neznani avtor) branil tudi pred domnevo, da se »v naših katoliških vrstah« ne borijo za napredek: »Mi zahtevamo za ženstvo politične pravice, zahtevamo enakopravnost v državljanskem, družinskem in zasebnem pravu, zahtevamo po- polno svobodo in omogočenje ženske izobrazbe in udejstvovanje na vseh poljih človeškega dela in znanja, v kolikor ne nasprotuje ženskim duš- nim in telesnim svojstvom. Politično stojimo na stališču najpopolnejšega demokratizma. Alije to nazadnjaštvo? Z mirno vestjo rečemo tudi mi: V naših vrstah se borimo za napredek.«''0 Je bilo klerikalno okolje dejansko krivo za »bolj blago«91 uredniško politiko nove Slovenke od njene istoimenske predhodnice? In ali je bila blagost usodna zanjo, čeprav so tržaški Slovenki v preteklih letih očitali pretirano radikalnost? Po samo petih številkah v prvem letu izhajanja, je bila Slovenka zaradi prenizkega števila naročni- kov ukinjena. " Uredništvo, Pro domo, v: Slovenka, 6 (1902) 1, str. 29 in nasi (tu: 29) H1 Uredništvo, Pro domo, v: Slovenka, 6 (1902) 1, str. 29 in nasi, (tu: 30). s4 Slovenka. Glasilo slovenskega ženstva, (Ljubljana) 1919. w Prim. Zojka KVEDER • DEMETROVIĆ, »Slovenka*, v: Ju- goslavenska Žena, 3 (1919) 4, str. 161 in nasi, (tu: 161). *6 Glej: KVEDER - DEMETROVIĆ, 'Slovenka*, str. 161 in nasi. 47 KVEDER • DEMETROVIĆ, "Slovenka*, str. 162. Prispevek, ki gaje kritizirala Zofka Kveder: Cilka KREKOVA, Sestre!, v: Slovenka, 1 (1919) 1, str. 1. *" KVEDER-DEMETROVIĆ, »Slovenka*, str. 162. "9 »Jugoslavenska Žena* o »Slovenki*, v: Slovenka, 1 (1919) 5-6, str. 118 in nasi, (tu: 118). 90 Glej: »Jugoslavenska Žena* o »Slovenki*, str. 119. 91 ŠTULAR SOTOŠEK, Žensko časopisje, str. 21. VSE ZA ZGODOVINO 19 ZGODOVINA ZA VSE leto XI. 2004, št. 2 Toda že konec leta 1922 je bila v Gorici ustanov- ljena še ena Slovenka?2 V četrti številki so objavo pesmi Domorodkinji Ivana Trinka Zamejskega (1863-1954) opremili z naslednjo opombo: »Priobčujemo to pesem Ivana Trinka Zamej- skega, ki obhaja letos 60=letnico svojega rojstva. Bilje sotrudnik bivše tržaške Slovenke'/.../ Na novo porojena Slovenka mu v imenu vseh pri- morskih Slovenk iskreno častita!«90 Tudi tretjo Slovenko so, to pot kar ustvarjalke časopisa same, naredile za »reinkarnacijo pr- vega slovenskega ženskega časopisa«. Vseeno tudi njej, vsaj pod tem imenom, ni bilo usojeno dolgo življenje. Eno leto po izidu prve številke je uredništvo objavilo združitev slovenskih žen- skih listov Furlanije-Julijske krajine v skupen, že obstoječ ženski časopis Ženski svet94 - Slovenka se je zlila z Ženskim svetom. Do izida naslednje Slovenke sta morali miniti dve desetletji. Četrto Slovenko so izdali v odpo- rniškem gibanju leta 1943 nosila pa je podna- slov Glasilo svobodnih slovenskih žena. Njena vsebina je bila pretežno literarna. Koliko številk je izšlo in v katerem obdobju so izhajale, ostaja nepojasnjeno.95 Leta 1944 je izšla zaenkrat za- dnja Slovenka, ki pa so jo kot Glasilo slovenske protifašističke zveze za Primorsko tiskali do leta 1945.96 Razen navedene dopolnilne razlage v goriški Slovenki, ki se je nanašala na sodelovanje Ivana Trinka Zamejskega pri tržaški Slovenki, se, po doslej ugotovljenem, nobena od naštetih Slo- venk ni nikoli programsko, vsebinsko, formalno ali zgodovinsko navezovala na tržaško Slovenko; nobena ni opozarjala na enakost imen konkret- nega časopisa in tržaške Slovenke - prvega slo- venskega ženskega časopisa pa tudi njenih kas- nejših predhodnic. Nobena ni omenila obstoja tržaške Slovenke. Mit, ki je •••••\prvi slovenski ženski časopis, se zdi tako močan, potencialna primerjava pa tako grozeča, da so ime Slovenka sicer večkrat citirali, obstoj prvega slovenskega ženskega časopisa pa so v drugih Slovenkah za- molčevali. Istoimenski časopisni projekti nasled- nic so iz Slovenke, »prvega slovenskega ženskega časopisa« naredili tudi »prvi slovenski ženski ča- sopis« po imenu Slovenka. Torej genealogija Slovenke"? Ali vendarle gene- alogija ženskega časopisja na Slovenskem? Leta 1997 - ravno pravi čas ob mednarodnem dnevu žena, so ob stoti obletnici izdaje prvega sloven- skega ženskega časopisa v prostorih NUK-a od- prli razstavo, ki naj bi nudila pregled »Ženskega časopisja na Slovenskem 1897-1997«. »Osrednje mesto /je/ seveda /pripadlo/ prvemu in najime- nitnejšemu ženskemu časopisu - Slovenki«?1 S tem Slovenka ni dosegla le ponovne potrditve kot prvi slovenski ženski časopis, temveč je bila postavljena na začetek stoletne genealogije slo- venskega ženskega časopisja. Prevod: Aleksander Žižek Zusammenfassung »SLOVENKA«. Reden von der »Ersten slowenischen Frauenzeitschrift«. Frauenbewegungen, Frauenbewegungsge- schichten und Frauenbewegungshistoriogra- phien erzählen bevorzugt von der »Ersten Frau, die...«, der »Ersten Frauenzeitschrift, die...«, dem »Ersten Frauenverein, der...«. Am Beispiel »Sloven- ka« (»Slowenin«), die zwischen 1897 und 1902 in Triest herauskam, werden Reden von der »Ersten slowenischen Frauenzeitschrift« auf ihre Bedeu- tungen und ihre Implikationen hin untersucht. Reden von »Slovenka« als der »Ersten sloweni- schen Frauenzeitschrift« eröffneten zwar Räume, welche weitere Motive wie jene von der »Ersten slowenischen Redakteurin«, der »Ersten slowe- nischen Feministin«, der »Ersten slowenischen Schriftstellerin« oder der »Ersten slowenischen Berufsjournalistin« ermöglichten;*$ie ließen je- doch keinen Platz, um von einer »Zweiten slowe- nischen Frauenzeitschrift« zu sprechen. Die »Er- ste slowenische Frauenzeitschrift« blieb unver- gessen, unvergleichlich,>.einzigartig - und ohne Nachfolge: von einer »Zweiten slowenischen Frauenzeitschrift« sollte nicht die Rede sein. 92 Slovenka, (Gorica) 1922-1923. 93 Zamejski (- Ivan Trinke Zamejski), Domorodkinji, v: Slo- venka, 1 (1923) 4, str. 40. 94 Prim.: Slovenka, v: Slovenka, 1 (1923) 11-12, str. 166. >Ženski svet» je do leta 1928 izhajal v Trstu. Potem ko so prepovedali njegovo izhajanje v Italiji, se je uredništvo preselilo v Ljubljano, kjer je izhajal do leta 1941. 95 Slovenka. Glasilo svobodnih slovenskih žena, 1943-. Ro- kopisni oddelek NUK hrani le del celotnega fonda tega časopisa. 96 Slovenka. Glasilo slovenske protifašističke zveze za Pri- morsko, 1944-1945. Za oba v ilegali izdajana časopisa se kraja izhajanja ne da dognati. Vsako številko so razmno- žili v večih tiskanih in kopiranih izdajah. 97 ŠTULAR SOTOŠEK, Žensko časopisje na Slovenskem, str. 7. 20 VSE ZA ZGODOVINO Natascha Vittorelli. »SLOVENKA« ZGODOVINA ZA VSE Indessen war die Triestiner »Slovenka« keines- wegs die einzige slowenische Frauenzeitschrift dieses Namens. Insgesamt vier gleichnamige Zeitschriftenprojekte bis 1944/45 sollten aus »Slovenka«, der »Ersten slowenischen Frauen- zeitschrift« auch die »Erste slowenische Frau- enzeitschriften namens 'Slovenka'« machen. Doch kaum eine der nachfolgenden »Slovenke« nahm - soweit feststellbar - je programmatisch, inhaltlich, formal oder historisch auf die Triesti- ner »Slovenka« Bezug; kaum eine verwies auf die Namensgleichheit zwischen der jeweiligen Zeitschrift und der ¡Ersten slowenischen Frau- enzeitschrift oder auch späteren »Slovenka«- Vorgängerinnen; und kaum eine erwähnte die Existenz der Triestiner »Slovenka«. Der Mythos, der die ¡Erste slowenische Frauenzeitschrift um- gab, scheint derart mächtig, der potenzielle Ver- gleich derart bedrohlich geworden zu sein, dass der Name »Slovenka« zwar wiederholt zitiert, die Existenz der ¡Ersten slowenischen Frauenzeit- schrift in weiteren »Slovenka«-Frauenzeitschrif- ten aber verschwiegen wurde. VSE ZA ZGODOVINO 21