ari tf . Poštnina plačana v golovln! LETO VTI V Ljubljani, 27. avgusta 10"4. Štev. Posamezna številka 1 Din Posamezna itevil- *WTh 1^.1 IT Tk KT V C" M" Uredništvo: Kopf kn t Din. mesečno, 1 # g _ J M ■ - t jg tarjeva ui. št. 6/111 če se sprejema list Telefon št 2050 in lil %JrMSMZNMZJLs ratom po dogovoru aflHhai^^ ^Hte^frS* iMiUillaiJF rnšMmmammtmmf w rJBKttmammmP Telefon »m Pifint Mrzlica na Daljnem vzhodu lapan in Anglija si delita Kitaj Japonska obdrži sever - Anglija jug in zapad PfQ |( FtClUciji fffl RlfSfff ? Hirota in Baldufin pripravljata zvezo proti Sovjetski Rusiji, hi naj bi jo plačala needina Kitajska Govor notr. mtmstra Z. Lazica O izenačenju zakonov, borbi proti stiski in korupciji, o 6. januarju Stanley Baldvvin vodja angleških konservativcev Največji interes nn taki zvezi ima seveda Japonska, ki je vsej priliki tudi tista, ki Angliji tako zvezo ali vsaj sporazum ponuja. Japonska je namreč s tem, da je zapustila Zvezo narodov, izgubila precej prijateljev in simpatij v Evropi, nn drugi strani pa jo seveda skrbi Amerika, ki je v zadnjem času začela napram Japonski bolj odločno politiko, nego jo je Koosevelt zasledoval do sedaj. Posebno dražijo Japonce vojaške vaje Amerike, ki so napovedane leta 1935 ob Aleutskib otokih. Japonska namerava tudi odpovedali washingtonski mornariški sporazum in išče v tem oziru stika z Anglijo, katera hi v takem primeru dobila enako proste roke kakor Japonska, da bi smela graditi toliko vojnih ladij, kolikor bi hotela. Japonski predlog točke Japonci imajo tudi pripravljene glavne takega sfKirazuma, ki naj bi obsegal sledeče: 1. Obnovitev starega pakta. 2. Ustanovitev demilitarizirane cone južno Filipinov, vključivsi Avstralijo. 'i. Anglija prizna Mančukuo. 4. Japonska dobi prosto roko v severnem ta.ju. Anglija pa v Tibetu in Sinkianu. Washingtonski mornariški sporazum sc odpove in tako Japonska kakor Anglija in Amerika Ki- Betgrad, 26. avg. m. Snoči je na seji JNS v Kruševcu notranji minister Zivojin Lazič imel daljši govor, iz katerega posnemamo sledeče važnejše točke: Čeravno smo se mnogo trudili, odkar smo osvobojeni. da /.enačimo našo zakonodajo, še \endar nismo uspeli tako", kot bi radi, oziroma kot bi bilo potrebno Vsaka pokrajina je imeli svojo lastno zakonodajo. Zenačenje zakonodaje je pred 6. januarjem le slabo napredovalo in so se šele sedaj otvorile prilike, da ga izvedemo v polni meri. Naša država ima kot načelo, da vse zenačenje v duhu slofje, čitto nasprotno avstro-ogrskemu geslu: de.i in vladaj! Med najvažnejše zakone te vrste spada občinski zakon, ki je postavil ista pravno-upravna načela za vso državo. Sedaj pripravljamo skrajno važen zakon o b»-novinskih samoupravah, ki ga bomo, upam vsaj. še letos spravili pred narodno skupščino, tako da se bodo volitve za banovinske svete vršile žc po njegovih predpisih. Nadalje se vlada trudi, da bi uzakonila v najkrajšem času uredbe za pobijanje gospodarske krize po vsem ozemlju naše države. V tem opgledu so težave velike ker gospodarska stiska ni naša specialiteta, ampak svetovni pojav. V tem pogledu bo treba še velikega študija, ker ključ za rešitev stiske ni samo v naših rokah, ampak v rokah vseh narodov skupaj Toda zaenkrat smo zadovoljni, ko lahko rečemo, da smo stisko vsaj ublažili med najštevilnejšim in najpoglavitnej-šim delom našega prebivalstva, med našim kmetom, ki smo mu s celo vrsto koristnimi uredbami pomagali nositi bremena svetovne stiske. Ravno tako je vlada skušala priti na pomoč obrtništvu in trgovini z. zakoni, ki so njihov razvoj podprli. Na teh poljih je treba postopati skrajno previdno, ker je vsako eksperimentiranje z živimi ljudmi odurno in nemogoče in ker vlada nikakor ne žrfli 'tati n.i nagniti deski«. Tretjič smo obrnili pozornost tudi vprašanju, kak opobijati in onemogočiti vsako korupcijo v vsem državnem aparatu. Uradniki morajo biti na svojem mestu, javni red in mir morata biti brez- Al Capone$eva \eča ivaznilnica na oloku AlcastTas Island v zalivu San Francisca, v katero so sedaj prepeljali znaneg.i ameriškega kralja zločincev z večjim številom drugih zločincev. Ta kaznilnica je v Združenih državah edina iz katere doslej ni mogel tiili noben jetnik. Eno miljo od celine oddaljeni otok je obdan od močnih lokov in vrtincev, ki preprečijo vsak beg po vodi. V kaznilničnih zidovih so votline, ki so napolnjene s plini, ki povzročajo solzenie. Ce zločinec skuša prebiti zid. gotovo zadene na tako -«*lmo in ni in ca omami pogojno zajamčena in zaščitena. Vi vesle, bratje, da so korupcije vedno bile ludi pred vojno. Da jih je tfanes nekoliko več, jc temu kriva gospodarska stiska, ki se ji je pridružila ponekod tudi kriza moralne odgovornosti. Toda pri nas je moralna kriza mnogo manjša kot drugod. Glavno je, da država korupcije ne tolerira in da jo preganja z vso str<,^ostjo zakona. Kjerkoli ugotovimo, da se uradništvo ali kdorkoli pregreši proti državnim interesom, takoj pade po dotičnem vsa teža strogega zakona. V pogledu notranjega miru in reda stojimo nn na prvem mestu med vsemi državami Evrope. Povsod po svetu so nemiri, neredi, punti, pri nas pa hvala Bogu tega ne poznamo. Kajti mi gremo v notranji politiki v ravni smeri naprej po poti. ki nam jo je začrtal naš kralj. Za to se morimo zahvaliti tudi naši veliki JNS, ki je razprostrta od Marib ora do Djevdjelije. Nekdanje stranke so postale nečasovne. Bivše stranke so imele svoje tradicije in se niso mogle ukoreniniti tudi v drugih delih naše domovine. Naše stranke ne tam zgoraj, one zgoraj ne pri nas. To je zavlačevalo notranje ut'jenic naše države. In temu je jdomigel b nuar. Po rjavem puntu v Avstriji G. Scheichelbauer, ste pozabili' Celovec, 20. avg. TG. Minister zn javno varnost in z.a pobijanje jirofidržuvnih |xi-kretov ji1 prišel le dni v Krivo vrbo na oddih'. Včeraj j<* spivjel novo imenovanega vladnega komisarja z.a Koroško svetnika Scheiehelbauer.iii. ki mu je obrazložil načrt, kako namerava pobijali pnitidržiiviie poktvte v koroški deželi. I rudno javljajo, dn je bil dosežen med ministrom in med vladnim komisarjem popolen s|Kiruzum in du bodo .-e v avgustu izdane nekatere uredbe, ki bodo državo koristilo zaščitile pred prevratnimi IHiskusi. Pri t.-j priliki jc pni v, ee omenimo, da Slovenci na Koroškem upravičeno pričakujejo. da je g. Schelelielhaurr obrazložil Feyu', da so bili ravno Slovenci med onimi redkimi, ki so ostali lojalni, ko je divjal po Koroškem iiarodiio-sociniistični punt. in da ho treba zato Slovence ne samo nagraditi, kajti nagrad ne potrebujejo, ampak jim dali vsa potrebna jamstva, da se pobere iz slovenskega dela Koroške vsa iieiiiškutarija, ki je v službi sovražnikov domovine, ter da sc s kulturno avtonomijo Slovence enkrat ze_ vselej zaščiti pred širokoustnimi germanskimi vitezi, ki so pripravljeni svojo domovino prodati oh vsaki priliki iu za vsako ceno. Gosp. Scheichelbauer, ali sle lo storili? Ce niste, ste napravili ne samo usodno napako, ampak dejanje državne nehvaležnosti. Smrdljivi Landbund Korupcija v Slovencem najbolj sovražni vsenemški strank* Celovec, 26 avgusta. E. Največja politična senzacija dneva je po|x>lno razgaljenje liberalnega Landbunda, ki je imel na Koroškem svojo najtrdnejšo trdnjavo. Bivši minister Bachinger. bivši koroški deželni glavar Kernmaver in biv. podpredsednik stranke Dewaty so zaprti, bivši zvezni |xxl-kancler ing. \Vinkler je pobegnil v inozemstvo, bivši tajnik stranke Podgrzebacz je popil strup in je včeraj v bolnišnici usmiljenih bratov umrl. Arhiv stranke jc zaplenjen iu javnost 1» kmalu imela priliko občudovati to »vzorno rodoljubnost« stranke, ki je dolga leta neomejeno vladala ua Koroškem in vihtela bič nad koroškimi Slovenci, ki jih je dolžila veleizdajstva in iredeiite. Med zaplenjenimi spisi te stranke, ki je nekako adaljevala tradicije bivše vsenemške stranke in losegla nekak |>olitični sloves s svojim radikalnim kinetskim programom, so bili najdeni neovrgljivi dokazi, j da je sprejemala visoke vsote denarja od narodno - socialistične centrale v Nemčiji, in sicer najprej za to, da bi glasovala proti avstrijski ustavi, pozneje pa tudi aaravnost v svrho organiziranja narodnosocialističnili podružnic v Avstriji, predvsem na Koroškem. Prva -pomoč«, ki jo je stranka spre-jda iz Nemčije še takrat, ko se je uradno trkala na rodoljubna avstrijska prsa. je znašala 180.000 mark (skoraj tri in pol milijone dinarjev), obstojajo pa tudi odrezki čekov, ki so jih Hranili rodoljubni voditelji, kot Wiiikler, Bachinger, Kernmayer in ki v vsakem primeru dosegajo šestšlevilčne vsote v avstrijskih šilingih (v našem frnarju po milijon Din. Op. ured.). Prišlo je tudi na dan, da je landbund čisto resno kupoval tukajšnjo »Freie Stimmen«, znano obr.ikovalko koroških Slovencev, ki ni nikdar zamudila priložnosti, da ne bi bila blatila slovenske na redne manjšine z izdajalci domovine. Ing. Winkler sam se jc pogajal za nakup in če do prodaje ni prišlo, ni temu kriv >pa(rijotizem« »Freie Stimmen«, impak prenizka cena. ki jo je ponujal Landbund. cr še ni potegnil zadostnega denarja iz Nemčije. i>ajc s? je pogajanj udeležil ludi tolikanj »patrijo iični Heimatbund« na Koroškem, ki mu ni bilo prav nič mar, prodati velik koroški list inozemstvu v trenutku, ko se je avstrijska vlada najbolj branila narodiut,.! socializma in ko so že pripravljali revolverje, da uhfjeio zveznega kanclerja, /ato po staja sedaj razumljivo, da je narodnosocialistični ounl lako zajivjal ravno na Koroškem, kjer je imela Sumi Nemčija v Landbundu svoje že dolga leta mastno plačane zaveznike Zavezniki l.andbiindovcev, ki jim pripada lud; bivši podkanclcr Solnim)', so bili na slovenskem koroškem neinškutarji in narodni odpadniki. To je že nov dokaz, da mora avstrijska vlada začeti drugače gledati na koroško vprašanje, kot je gledala dozdaj. Koroški Slovenci res pričakujejo morda sc liodo zopet zmotili da bodo zaživeli sedaj drugo življenje, ko sc je izkazalo, cla so bili prav oni skoroda edini domovini zvesti Korošci, čeravno so iuveli najmanj povoda za svojo zveslobo. Za ljubitelje radia Berlin. 20. avg. AA. V Ludvvigshafnu na R< i je izdelal tamkajšnji radijski amater najmanjši de lektor na svetu. Napravil ga je tako majhnega, da ga spravi v navadno škatlico /.a vžigalice. /. detektorjem se imenitno sliši. London, 20. avg. E. Vesti, ki jih razširjajo zadnje 5a?>e svetovni listi, da se med angleško vlado in Japonsko nekaj jilete. imajo dejansko podlago. Pri tem nikakor ue gre za to. da hi se med Anglijo iu Japonsko sklenila formalna politična ali eelo ludi vojaška zveza ali pa da bi se obnovil njun pred vojni pakt. ampak so vršijo razgovori, ki imajo zaenkrat samo značaj izmenjavanja misli, ki se tičejo sedanjega precej napetega položaja na Daljnem Vzhodu. Anglija ne more misliti v sedanjem momentu na kako pravo zvezo z Japonsko, ker bi prišla v hudo nasprotstvo z. Združenimi državami severne Amerike, ki hi to po pravici smatrale kot sovražen fin, naperjen proti njihovim interesom v Aziji. Tudi se Anglija ne mara preveč zameriti sovjetski vladi, ki ima intimne stike s Francijo. Dejstvo pa je. da je Anglija začela razmišljati, ali niso njeni interesi v Aziji deloma isti kttkor interesi Japonske. na drugi strani pa je velik del angleškega javnega mnenja tega umiranja, da se dajo kori»li Anglije v srednji Aziji kakor tudi varnost av brniškega dnminijona najboljše zavarovati tako. da se sklene z Japonsko, ki bi mogla postati tem interesom nevarna, sporazum. imajo proste roke. da smejo graditi vojne ladje v polju Imeni številu. Ii. Anglija bo ostala nevtralna, ie bi izbruhnila vojna med Japonsko in Itusijo. kakor hi ludi .lapon ska ostala blagohotno nevtralna. če hi bila \nglija zapletena v kakšen konflikt v »srednji Vzijl. Da Angleži na tn predlog še precej času ne bodo odgovorili, je precej jasno, ker bi to pomenilo naravnost prelom z. Rusijo in skrajno neprijazen čin napram ameriški Uniji. Razgovarjajo se pa z Japonci na vsak način n tej zadevi, kar -c -me sklepati iz sterilnih konferenc, ki jili iniatii zadnje čase britanski poslanik v Tokiu «ir Hubert Clive in zunanji minister Ilirota. Značilno je tudi. da časopisni koncem lorda Rothemera piše za Japonsko. Tudi Balduin z. vso svojo konservativno stranko ne skriva, da je pristaš angleško-japoiiskega prijateljstva. V Japonsko je ludi že odpotovalo angleško trgovsko odposlanstvo pod vodstvom lorda Barn-byja, da prouči, kako in kje bi se mogel v Mandžuriji investirati angleški kapital. Poravnava z Rusijo? Kar se tire sjiorii z. Rusijo, je danes že skoraj gotovo, da se ho nehal s poravnavo. K temu so najv č pripomogle ravno vesti o razgovorih med Anglijo iu .la|K)iisko, ki so seveda v Moskvi povzročile precejšnje razočaranje in nervoznost. I>a sovjeti zaenkrat nočejo konflikta z Japonsko, lomit je dokaz ludi lo. da na jod ločnejse dcmaiitirajo japonsko »esl. da je Rusija sklenila politii-no in vojaško »vez« s K ita je ni. Ta ie>l lahko in najbrže ludi res sloni na resnici, toda dejstvo, ila skusajo sovjeti to stvar utajili, dokazuje, da nočejo dati nobenega povoda dn Iti sc ,p„r i Japonsko poostril. Drug dokaz, da do vojne ne ho prišlo, je ta, du namerava japonska vlad,) \ najkrajšem času odgovoriti na ruski protest zaradi aretacije ruskih železniških uradnikov na severni maiidžiirski progi v sicer odločnem, toda prijaznem Ionu, ki omogočil jc poravnavo. Nove aretacije Pari/. 26. avg. AA. Po najnovejših v(«>|eh iz llaibiiir kaze. da so mandžurske ohl.cii sklenile •tri-tiru i sr (!'» cvjetskih uradnikov na vzhodni kiu, iski zeleiniri. res. da so zapleteni v sabotažo Du-lej so maniliurske oblasti aretirale 140 sovjetskih uradnikov. Hirota — japonski zunanji minister Nemčija na Kitajskem Berlin. 20. avg. Tli. Tukaj se je ustanovila nenijko-kilajska gospodarska fVip'na. ki ji pripadajo tvrdke Ollo Woltf ler cela skujiiiiu bank |h*I vodstvom Deutsche Bank, ki je javnosti znana samo pod imenom Bun(|lie de Cliine. Namen le sku-pine je, prevzeli zgradbo železnice od Jusaiia č'*z. Nančang v Piiigsjan. V.-s materija! za |irogo in ludi vse vozove in lokomotive bo dala Nemčija. Nova železnica naj Iii odprla MOopodarsko nekoliko zavržene dele pokrajine f ekjanu in Kjan-ija. Priv ga bo dolga :«Hl km in bo dovrši na 1. 19810. Major Fey na Koroškem Zbor slovenskih trgovcev Konjice, 26. avgusta. Predkonfereaoa delegatov Zvene trgovskih združenj se jo vršila v soboto popoldne v kino-ikorani Katoliškega doma. Na prodkanfereiici delegatov so obravnavali vsa aktualna vprašanja, ki se tičejo našega trgovstva. Prišlo je 53 predlogov raznih trgovskih združenj, ki so se nanašal: na sestavo resolucij za Zvezni občni zIkut. Tako je bil obdelan in pripravljen ves material za občni zbor, ki je potekel v najlepšem redu. V nedeljo dopoldne se je nato vršil občni zbor Zveze, ki je pokazal veliko stopnjo stanovske, zavednosti slovenskega trgovstva. Izvajanja govornikov na občnem zboru Zveze so bila na veliki strokovni višiuii in st) zbudila odobravanje vseh navzočih delegatov. Pokarala pa so tudi, kje nam je Ireb skrbeti za izboljšanje in da je treba še veliko u, la v organizacijah in drugod za dosego zahtev trgovskega stanu. Po 10. uri je zvezni predsednik g. Kavčič otvoril občni zbor ter ugotovil, da se je udeležilo ibenega zbora 82 delegatov, ki zastopajo SSK) organiziranih trgovcev. Nato je pozdravil zbrane go--te. Odposlana je bila tudi pozdravna brzojavka Nj. Vel. kralju, nadalje pozdravi trgov, ministru, minstru za soc. politiko in bajiu. Poročilo predsedstva Sledilo je ohsežno predsedstveno poročilo, iz katerega posnemamo: V organizatoričnem pogledu se je predvBeaii delalo na enotni organizaciji jugoslovanskega trgovstva. Na poslovanje trgovine je zelo vplivala agrarna kriza in ludi naša trgovinska politika ni prinesla dosti izboljšanja. Sklenili smo sicer številne trgovinske sporazume, vendar gre prodaja naših proizvodov težko naprej. Trgovini se ne posveča dovolj pažnje in pogrešamo smotreno izvozno politiko. Na denarnem trgu jo omeniti nadaljnje zmanjšanje poslov pri zasebn h denarnih zavodih, dočim naraščajo vloge pri privilegiranih zavodih. Naša gospodarska politika do-»Jej ie ni našla pravih sredslov zu izboljšanje po-lo/.aja. Med drugim bi bilo potrebno, da se uve-Ij.ivi primeren nov bančni zakon. Ker pri nas še m izvršena nivelizacija. ki se žal večkrat vrši navzdol. je vi Sji":tar6kili stanov je sicer izgotovljd-na. vendar io je min..-trski svet v obliki, kot jo je predložil trgovinski minister. odklonil. Kakor smo že omenili, je pričakovati druge ol>dnobe za leto 1034 ko! zn preteklo leto. Zato bodo imeli davčni odbor težko delo. Ker je davčno vprašanje eno najvažnejših vprašanj, ugotavlja g. Kavčič, dn je pridobninu še vedno davek, ki temelj: na enoletnem čistem donosu podjetja in ni noben davek na potrošnjo. F.nn najvažnejših zahtev trgovstva je v zvezi z davčnim vprašanjem stalnost uradništva. Ui naj omogoča neovirano in objektivno poslovanje uradništva. Bnš novi davčni zakoni so povzročili, da se je začelo organizirati in organizirano nastopati trgov-stvo v vsej državi. Protesti nastopa trgovstva so prinesli uspeh, poleg tega pa se je organizacija raztegnila prav v vseli krajih naše države. Z ozi-r,oin na ugotovitev, da je trgovstvo proti sedanjemu sistemu, je zahtevalo centralno predstavništvo na kongresu tudi volitve v gospodarsko zbornico. Nadalje je zahtevalo svobodno diskusijo v gospodarskih vprašanjih. Za uvedbo socialnega zavarovanja trgovstva je že vse pripravljeno, vendar še ni rešitve na pristojnih mestih. Socialno zavarovanje je danes bolj kot kdajkoli potrebno. Z velikim odobravanjem je bil sprejet predlog predsednilka g. Kavčiča, da «e je treba zahvaliti za delo v korist trgovstva predsedniku belgrajskega trgovskega združenja g. Ne-deljku Saviču. Propadanje trgovine pomeni uničenje srednjega stalni, toda bnš zdrav srednji stan je treba iz socialnih razlogov obdržati. V — Redno vpisovanje v dopisno trgovsko šolo v Ljubljani se vrši do 10. septembra 1934 vsak delavnik od 9—12 in od 16—18, v nedeljo in na praznik od 10—11 dopoldne osebno pri ravnateljstvu DTŠ na Kongresnem trgu 2-11, ali pa z vpisnico, katero lahko vsakdo s prospektom prejme. V tem času veljajo izjemne ugodnosti. — DTŠ poučuje trgovske predmete, kakor knjigovodstvo, korespondenco. stenografijo, strojepisje itd., moderne jezike, kakor nemščino, francoščino, italijanščino, angleščino. — DTŠ pripravlja učence tudi za privatni izpit na državnih trgovskih šolah. —- Ker so s tekočim šolskim letom vsi prispevki znatno znižani, je omogočen uspešen strokovni študij pri tem zavodu vsakomur. Podrobna, brezplačna pojasnila in prospekti se dobe pri ravnateljstvu. — Šola uživa zavoljo svojega vestnega in resnega dela najbbljši glas, vsled česar se lahko vsakomur kar najbolj toplo priporoča. temperamentnih besedah jo predsednik Kavčič pobil trditve, da se nam v Sloveniji dobro godi. Ni pravilno namreč naše premoženje presojati jhi zunanjih znakih. Zveza Slovenije z morjem je nujna ixi-treba in to so poudarja tndi vsako leto. Nadalje se morajo v večjem obsegu začeti javna dela tudi pri nas. Trgovstvo zahteva izvedbo prave demokracije po organiziranih stanovih, torej sla-novsko demokracijo. To je razumeti tako, da je treba izdelati gospodarski načrt, podržav-Ijenje gospodarstva pa odločno odklanjati. Zarndi agrarne krize kmet še vedno nima svojih organizacij, katere mora čimprej dohiti. Svoj«1 poročilo je Kavčič končal z ugo levitvijo, da mora vendar prevladovati optimizem. Gotovo bodo namreč prišli boljši časi, saj s« žo kažejo iz statistik vsega go spodarskega življenja znaki izboljšanja. Dolžnost trgovstva je, da kot klic vesti pnzi ua posameznosti v gospodarskem življenju. Trgovstvo zahteva enakost za vse državljane ter odgovornost, vest in poštenost v vsem javnem življenju. (Živahno odobravali je.) Nato so zborovanje pozdravili župan g. Jereb ter poslanec g. Gajšek, nadalje predsednik združenja trgovcev v Konjicah gosti. M. Šnmar, ki je zlasti poudaril, da je v slmri moč in da se ne da delali ,kjer je razprtija. Sfiuprtosf slovenskih trgovcev Predsednik zbornice /,a TOI g. Jelačin je v splošnem uvodu zlasti govoril o solidarnosti, zavesti slovenskega trgovstva. Znto bo imelo tudi trgovstvo v slogi moč. Eno naših najvažnejših vprašanj pa je danes vsekakor vprašanje naših denarnih zavodov. Položaj je nevzdržen in potrebna je takojšnja reniedura. da se reši. kar se še rešiti da. Centralizacija nn gospodarskem polju je škodljiva in zato je treba najdalekosežnejšo decentralizacijo v-opovsod. Osnovno načelo gospodarske politike mora biti, da je treba ljudi napraviti zadovoljne. . ........" • , ' «V odlični meri bi k temu pripomoglo še večje zbližanje z Bolgari. To zbližanje se tnora zlasti izvršiti na gospodarskem polju in zato predlaga, naj se zvezni občni zbor izreče zn carinsko unijo z Bolgarijo, kar so zborovalci z velikim odobravanjem odobrili. V imenu društva »Merkur«, matice slovenskega trgovstva, .je izpregovoril podpreti sodnik g. Albin S m c r k o 1 j. »Merkur spremlja vse delo slovenskega irgovstvn in danes, ko se ma.iejo temelji slovenske trgovino, želi zborovanju mnogo uspeha. Poročilo Maribora Podpredsednik zveze g. Ferdo Pinter i/, Maribora je podal poročilo o položaju in bodočnosti trgovstva. Zdi se mu trgovstvo kot turist nad prepadom, za katerega ne vemo, kako dolgo bo zdrzni. Ni pa iskati vzrokov za slabi položaj v sami krizi. Na vseh poljih vidimo, da nam manjka načrtnega gospodarstvu. Končno je dejal, da je treba na važna mesta v prvi vrsti mladino, ki ni toliko interesirana na rlrugili dnevnih vprašanjih. Trgovstvo hoče delati! Tajniško poročilo Tajniško poročilo ie podal g. Kaiser, o blagajni pa .ie poročni namesto obolelega blagajnika g. Verovška g. Kavčič. Dohodki znašajo 225.0110 Din, izdatki ravno toliko, premoženju pn ima zveza 148.000 Din, od tegn v terjatvah do včlanjenih združenj 83.000 Din. Občni zbor je sporočil zv. blagajniku najlepše pozdrave z iskreno željo, da ozdravi. V iinenn nadzorstva je predsednik g. Sporu predlagal absolutorij. Proračun ze leto 1934 znaša 164.700 Din in ostane zvezna doklada neizpremenjena. Končno je hi lo sklenjeno, da se vrši prihodnji občni zbor Zveze trgovskih združenj v Ljutomeru. Ca« bo pravočasno določen naknadno . Vseslovanski čebelarski kongres V Belgradu Otvoritev čebelarske razstave Belgrad, 26. avgusta, m. Na današnji otvoritvi 6. kongresa vseslovanske čebelarske zveze je prišlo v veliki dvorani Kolarčeve ljudske univerze do velikih manilestacij za slovansko vzajemnost in za gospodarsko sodelovanje slovanskih držav. Velika dvorana te univerze je bila nabito polna samih čebelarjev, ki so prihiteli na kongres od vseh strani naše države Bilo jih je nad 1000. Iz Češkoslovaške ie prišlo na kongres 150 najboljših čebelarjev, iz Poljske in Bolgarije pa tudi po 50. Med čebelarji je bilo tudi mnogo žena, ki so bile oblečene povečini v pestre narodne noše. Kot zastopnik Nj. Vel. kralja se je udeležil kongresa letalski podpolkovnik Savič. Navzoči so bili tudi zastopniki predsednika vlade, kmetijskega, trgovinskega in zunanjega ministrstva. Od strani diplomatskega zbora so bili navzoči bolgarski poslanik na našem dvoru dr. Kjoseivanov in odpravnika poslov češkoslovaškega in poljskega poslaništva. Kongres je otvoril predsednik vseslovanske zveze čebelarjev Gjorgjevič, ki je pozdravil \ sc zbrane in predlagal. naj se pošljejo pozdravne brzojavke poglavarjem posameznih slovanskih držav, kar so navzoči čebelarji sprejeli z velikim odobravanjem. Tako so bile odposlane brzojavke kralju Aleksandru, bolgarskemu kralju Borisu, predsedniku češkoslovaške republike Masaryku in predsedniku poljske republike Mošickemu. Predsednik Vseslovanske čebelarske zveze je ime! daljši govor, v katerem je med drugim poudaril, da je čebelarstvo stara slovanska gospodarska panoga. Vsi pisatelji, pa naj bodo katerekoli narodnosti, omenjajo Slovane kot čebelarje na prvem mestu. Govornik je najbolj poudaril, da se čebelarji na tem kongresu, ki pada ravno na 200-letnico rojstva znamenitega slovenskega čebelarja Antona Janše, klanjajo spominu vseh slovanskih delavcev na tem polju, ki so s svojim delom pripomogli. da se je ta panoga gospodarstva dvignila na sedanjo višino. V svojih nadaljnjih izvajanjih je poudarjal, da današnji kongres ni samo poslovnega značaja, temveč je sestanek slovanskih gospodarstvenikov. ki bi hoteli s skupnim delom doprinesli k napredku čebelarstva. Današnji kongres je pa ludi manifestacija velike slovanske ljubezni, manifestacija dela, ogromnega slovanskega genija, ki je v roju. Slovanslvo se po izjavi govornika mora združiti, ker nam usoda v preteklosti ni nič lepega naklonila, a v razdvojenosti je le temna bodočnost. Slovani nočejo nič tujega, hočejo samo braniti svoje do zadnjega diha. Zveza med Slovani bo rodila veliko korist za vse človeštvo, kajti čc hoče imeti 200 milijonov Slovanov mir, potem mir mora b"Li. Govornik je končno še orisal težko preteklost Belgrada in je želel kongresu mnogo uspeha. Za njim je govoTil delegat poljskih čebelarjev Stanislav Brzosko, ki je v imenu poljskih čebelarjev želel mnogo uspeha vsem drugim slovanskim čebelarjem. Poudaril je tudi potrebo čim tesnejšega sodelovanja med slovanskimi čebelarji. Nato je dobil besedo predsednik čebelarskega društva iz Prage Bolnimi! Vančura, ki je spregovoril nekaj bodrilnih besed. Njega so burno pozdravili. Poudarjal je, da je pred 12 leti na kongresu slovanskih čebelarjev v Ljubljani poudarjai potrebo obnovitve vseslovanske čebelarske zveze. To se je zgodilo tudi na 4. čebelarskem kongresu leta 1927 v Pragi. Svojo izjavo je končal z besedami, da je prinesel kongresu slovanske pozdrave 60.000 organiziranih češkoslovaških čebelarjev in je končno plediral za čim tesnejše gospodarsko sodelovanje vseh slovanskih držav. Za njim jc govoril delegat bolgarskih čebelarjev, predsednik bolgarskega čebelarskega centra »Nektar«, ki je v svojem govoru istotako poudarjal, da je potrebno, da pride do boljšega izraza sodelovanje slovanskih čebelarjev. Svečanosti današnjega kongresa so bile s tem zaključene in so se vsi udelež.enci kongresa podali na novo univerzo, kjer je bila otvorjena VELIKA ČEBELARSKA RAZSTAVA Pred otvoritvijo te razstave se je predsednik slovanske čebelarske zveze Svetozar Gjorgjevič zahvalil Nj. Vel. kralju za moralno podporo, da je prevzel pokroviteljst\o nad razstavo, nato pa tudi za materijalno podj^oro, ki se bo kot kraljevska nagrada razdelila najboljšim razstavljalcem. Nekaj be .ed je spregovoril še pomočnik kmetijskega ministra Miloš Sretenovič, ki je poudarjal veličino današnje vseslovanske manifestacije. Sretenovič je n-.dalje izjavil, da je imelo kmetijsko ministrstvo vedno pred očmi razvoj našega čebelarstva in je poudaril, da bo skrb za naše čebelarstvo kronana v najkrajšem času z novim zakonom o čebelarstvu, ki je skoraj do vseh podrobnosti že izdelan v mi- Tako naokrog Bilo je zvečer tistega dne, ko so v Ljubljano pripeljali veliko velikih morskih rib: meni /a ribe sicer ni kdovekuj, še manj kakor /u morsko vodo. ampak takole na večer imu pu človek le izgovor, da gre nekoliko naokrog: riba mora plavati, čeprav ne plava v želodcu. Bilo je okoli osmih, ko sem prišel v gostoljuben kraj — kje ie lo bilo, je vseeno, ker so si ljubljanske gostilne podobne nu las: povsod dobiš cviček, navadno iz šiške, pivo imajo tudi iz šiške, dolgega časa imajo pn sami dovolj doma. Vsedel sem se za mizico pri vratih. Blizu vrat sedeti je vedno priporočljivo, če človek ne ve, če imu pri sebi dovolj grošev uli ne. Pri sosednji mizi so sedeli pa že ljubljanski možakarji. Krepki ljudje, dobro rejeni in od snine bedo in krize tako rdečih lic, dn so se mi kur smilili. V ustih so vrteli cigare, nekateri tudi fajfe, lose so pa večinoma pozabili domu, čeprav jim ni bilo videti, dn bi bili kaki profesorji. Pogovarjali so se ravno o morskih ribah, iz česar sem sklepal, da so večerjali morske ribe Najprej so razpravljali o tem, če so morski psi taksni kakor jih imtiino v Ljubljani, in če tudi pred dežjem travo grizejo. Pn je začel pripovedovati eden, dn morski pes sploh nimu nog. ne štirih in ne dveh, um|>ak da snmo plava; tudi trave ne grize, ampak samo meso žre, ker ni vajen žgancev in krompirja, pa tudi solate nc mara. Zobe ima jia velike in ostre kakor velikn *aga. Potem bi bilo pa dobro, če bi jih zaredili tudi v Ljubljanici,« se je oglasil junaški moža-kar. Do občinskih volitev je še čas, morebiti bi se do tnkrat prijeli. To bi bilo imenitno: mi ->i dali kar vse, knr ne gre / nami, pometati v Ljubljanico, nosebno listo ktc.... diese ver- dammten, mi bi pa gledali s frančiškanskega mostu, kuko jili psi grizejo: pa ne več morski, ampak ljubljanski, ker bi živeli v Ljubljanici od ljubljanskega mesa.« To pu res ne bi bilo napačno,« so se oglasili knr trijo naenkrat, »to bo pa treba povedati našemu gospodu žiiiKimi, dn takoj naroči za Ljubljano namesto rib za tivolski bujer morske pse zu Ljubljanico.« »To bi bilo prav lepo,« se je oglusil previd-no-skriv nosten glas, »ampak meni se /tli, da so gospod župan nekaj nahod ni; kar nikjer jih ni več videti. To mora nekaj biti.« »Ni čudno, če so naliodni,« je pripomnil možak brez ovratnika, »ali nc veste, knko jo bilo oni večer? To je naravnost škandal! Ljubljanskega gospoda župana lako imeti za bedaku — nak .. .< »A ti misliš na tistega profesorju ali kar je že. Jn. to je pa res preveč, kani pa pridemo, če bo naš gospod župan moral čakati skoraj celo noč na kakšnega takegale, ki mu knr tnko v glavo pnde, da leti v Prekmurje, namesto da bi se že spotoma v Ljubljani ustavil, potem pn pade tam nekje na tla in ne vem, kaj še vse, gospod župan nnj pa čaka nanj! Pošten človek pride v hišo lahko podnevi!« ••Počasi, prijatelj, počasi.« se vmeša v pogovor suhljat gospod, »to ni kar tako. Veš, tisti gospod ni navaden gospod, am.jxik je velik učenjak, pn profesor jc in ne vem še kaj, in takega gospoda bi že moral pozdraviti sam go-spinl župan; mi vendar nismo...« »E, kaj,« nejevoljno odgovarja prvi, profesor sem. profesor tja! Kaj pa je profesor? Fan-taline naj rajši v šoli za lase čuka in zu ušesa vleče, do bodo mulci kaj znali, ne pn dn frči okoli po zraku. Pa če ga že to veseli, naj kar; ampak če k nam prileti, naj se oglasi najprej v Ljubljani, če hoče videti našega cosnoda žu- pana, potem naj ga pn veter nese. kamor ga hoče. Če bi bil mene tnko potegnil, mu še kuharica ne bi biln šla od pre t, jaz sam pu žc celo nc bi bil vstajal! Vse, kar je prav — mnnire so inanirc — kdor jih ne zna, naj sc jili pa nauči!« »Ne tako, dragi moji, ne tako,« je razjarjenega gospoda tolažil suhljati gospod, ■»ti tega ne razumeš jirav ...« »kaj nc razumem — jaz d« ne razumem?« — sc je razsrdil prvi možakar. :>pa ravno ti boš meni to pripovedoval? Nikoli! Ali veš, odkod je ta človek pravzaprav doma? Iz Ljubljane ni, iz Št. Vida tudi ne — kdo naj ga torej pozna? IJa ni profesor, tega ue rečeni, ampak kaj pa je to? Kdo ve, če ni to kakšen prikrit komunist ali pa celo kakšen — klerikalec... Ti ljudje so vsega zmožni! In take ljudi naj naš gospod župan javno pozdravlja? Kje pa smo, knm pu pridemo! Je že prav imel gospod župan, da se je premislil — nič gotovega se ne ve in previdnost ie mati modrosti! Ali misliš, dH so ga zuto v Ljubljano pripeljali, da bi ga tukaj častili?« (Na tiho:) »Veste, tako med nami: v Ljubljano so ga prepeljali, da ga natančno pregledajo, zato so pa prostor pred rotovžem tako razsvetlili tisti večer!« Mož je prenehal in se zmagoslavno oziral po omizju. Suhljati možek se pn le ni dal ugnati: »No, naj bo že kakor hoče, in nai bo gospod profesor to nli to, prav pn le ni bilo. da ga ni sprejel v Ljubljani snm gospod župan. Pu tudi način, knko so ga spravili v Ljubljano, mi ni nič kaj všeč ...« »To je pn že od sile,« je prekinil prvi, »ti si pa postal — ju. če te nc bi poznal že tako dolgo, bi skoraj rekel, da si postal ... no, pn naj bo! Ali ni dovolj, da so šli ooni i avtomobilom? Zveza med Poljsko in Nemčijo proli Rusiji? London. 26. avg. TU. Odkritja francoskega časopisja n neki tajili pogodbi med Nemčijo in Poljsko, v kateri naj bi Poljska obljubila nevtralnost v primeru urinskega spopada s kakšno tretjo državo. a bi NJmčiji redno dobavljala vojne potrebščine kakor ludi živež mi druge sirnvine. potrebne nemški industriji, vzbuja v Londonu vedno večjo senzacijo. V uradnih krogih sicer zanikajo trditev, da bi obstojala kakšna vojaška zveza med obema državama, ker se temu protivijo pogodbe Poljske s Krunrijo in z Romunijo, kakor ludi obveznosti kot članica Zveze narodov. V Angliji sn bolj mnenja, da tujui sporazum, ki nuj hi obstojal, ce splnli obstoja, nikakor ni naperjen prnli Franciji, marveč pilili sovjetski Rusiji. Nemčija se uiti z besedo ni odrekla svojemu imporijnlizmu, ki jn žene prati ruskemu vzhodu. Takšna pogodba bi bila tudi pn-popolnoma v skladu z vsemi dosedanjimi poljskimi mednarodnimi obveznostmi, ker tudi poljsku-ruska pogodba u nenapadanju od Poljske ne zahteva aktivne soudeležbe v vojni, nili ji ne bruni, da ne lii j. Rusijo se vojskujoče države gospodarsko podpirala. Ljubljanski drobiž Ljubljana, 26. avgusta. S samozavestnim ponosom so danes oh rt -niki na Viču zaključili svojo lej>o uspelo razstavo v narodni šoli. Kljub kratkemu roku razstave, jo je obiskalo nad 4000 ljudi, od katerih je sleherni prizna val viški ni obrtnikom vso podjetnost in sodobnost. Dasi razstava po obsežnosti ni mogla tekmovati s šentviško, vendar pa so bili jio kakovosti razstavljeni predmeti onim enaki. Obrtniki na Viču so na razstavi prodali precej razstavljenih izdelkov, za mnoge pa so lirejeli naročila. Kupeijski zaslužki tla razstavi so bili ugodili, čeprav je bilo obrtnikom z Viča glavao to, da si napravijo z razstavo uspešno jiropagaiido, kar pa so nedvomno dosegli. Razstavo so viški obrtniki zaključili s prijetno zabavo, ki je biln zvečer pri »Pirnatu«. ITspoh letošnje razstave jih je vzjxidbudi'l, da bodo priredili vsako leto med šolskimi IKieitnicami enako razstavo, samo v večjem obsegu. Obrtniška razstava na Viču je prejela za kritje stroškov tudi podporo od banovine, od viške občine in od fonda za pospeševanje obrti v Belgradu. Znatno podporo je naklonila tudi Ljudska hranilnica in posojilnica na Viču. Stroški razstave so bili veliki, toda z vstopnino in drugimi dohodki se bodo dali nekako kriti. Zbornica za TOI je tu zopet odpovedala in kakor šentviškim, lako tudi viškiin obrtnikom ni dala nobene materialne pomoči, šola ni za razstavne prostore obrtnikom nič računala, zato |ia so viški obrtniki poklonili šoli 300 Din za krilje šolskih potrebščin revnim viškim otrokom * Za prihodnjo nedeljo, dne 2. septembra, je napovedan v Ljubljani velik obrtniški kongres, ki ga sklicuje Društvo jugoslovanskih obrtnikov za dravsko domovino. (Pičmanovo gibanje.) Kongres bo ob pol 10 v veliki unionski dvorani. Sklicatelji kongresa pričakujejo veliko udeležbo iz raznih krajev Slovenije, pa ludi zastopnike iz južnih krajev. * V ljubljansko bolnišnico so danes pro-lieljali 38-letnega finančnega jindpregleduika Antona Ivovačiča, stauu jočega v Radečah pri Zidanem mostu. Kovačič je pregledoval v kumskih hribih kotle, v katerih kuhajo tamkajšnji kmetje žganje. Pri tem pa. so ga kmetje napadli ter gu ranili v trebuh, na glavo in v roke. Dojioldne ob pol 10 je bil z vlakom prejiel.ian v Ljubljano. Med prevozom pa je trpei zelo mnogo, saj je trajalo kar tri ure, preden so ga prinesli s hribov do železniške postaje. Na kolodvoru ga je prevzel reševalni avto, ki gu je prepeljal v bolnišnico. Kovačičevo stanje jc smrtno nevarno. * Huda nezgoda se je prijietila danes ob 1 popoldne 17-lolni služkinji Mariji Lampre-lovi, zaposleni pri Tomažu Mencingerju na Sv. Petra cesti. Padla je tako nerodno na neke šijie. dn si je prerezala žile na desni roki ler jo zelo krvavela. Reševalni avlo jo je prejieljal v bolnišnico. nistrstvu. S tem je bila razstava otvorjena in vsi udeleženci kongresa so si nato ogledali razstavljene predmete. Udeleženci kongresa pa so dobili tudi lepe spominske kolajne s sliko znamenitega slovenskegi čebelarja Antona Janše za spomin. Na dnevnem redu kongresa je še večje število strokovnih predavanj. Tn še kakšen avto jc bil to! Lep in velik in konj nič koliko ..« »Samo nekoliko nadušljivi so bili tisti konji« — pripomni nekdo. »1 i pu molči! Ka j se pa ti razumeš na kon je, pri avtomobilih?« — odvrne prvi. »če bi bili ponj poslali reševalni avto, bi moža še danes ne bila v Ljubljani in mi ne bi bili imeli sitnosti ž njima.« »Odkod je pa tisti gospod pravzuprav doma?« — se je oglasil krčmar. »Oh, tnko iz nekega čudnega kraja je, pa se kur ne morem spomniti. Iz Ferostrate ali tako nekako...« »To mora biti pa nekje daleč. Vraga, no, pa čc bi bilo to tam nekje, pri Hvaru?« No vidiš, vidiš,« sc oglasi razboriti gospod zmagovito, »ali nisem rekel? Naj bo doma, odkoder hoče, iz Ferostrate uli iz Stratosfere, jaz sein prepričan, du nima pri nas nič /a iskati. Zrak baje preiskuje — kaj ga nima dom« dovolj? Ju, mi smo že prav naredili, da smo gn ogledali zn nobte. Zdaj šele prav razumem, znaj so šli ž njim nn rndio kar snm gospod ravnatelj, ki imajo pošto čez in telefon, pa so ga tam izpraševali kar na glas. pa tn zakrknjeneo ni hotel kar nič povedati. Kolikor bolj so gospod ravnatelj vanj tiščali, mnnj je povedal. Ja, lo mora biti že pravil Ampak zapomnil si nas bo pa, da mi tudi nismo po iprižganki priplavali na sveti Le še enkrut nnj pride k nam — še mlekarske c.ize ne bomo poslali ponj in sprejela gn še županova kuharica ne bo, pu (udi gospod od pošte gn ne bo peljal poslušat, kako naša kukavica poje, ampak kar v Ljubljanico gu bomo — znto pa mornmo naprositi gospoda župana, dn pridejo čimprej v Ljubljanico — morski psi.« Od samega strahu pred morskimi psi mi ni kazalo drugega, kakor dn pobegnem domov. Naslednjega dne sem se pa zučel učiti tnanir. Znano je, da se na otoku Malta, glavnem oporišču angleškega brodovja v Sredozemskem morju, po vojni bije t jul boj med angleško vlado in ta-mošnjimi italijanskimi advokati, ki so si izmislili, da so Maltežani Ciste laške krvi ter so jih začeli politično organizirati v italijanskem nacionalnem duhu. V resnici Maltežani govore svoj starodavni jeaik, ki sega naz.aj v dobo starih Koničanov in iniima ne z italijanskim jezikom ne z. latinsko kulturo ničesar skupnega. Ker pa je Malta imela seveda vedno stike z Italijo, se je malteški inteligenci, ki je fašistično navdahnjena, posrečilo zvezali vprašanje italijanske kulture z, vprašanjem malteške avtonomije in dobiti v liberalni Angliji v roke samoupravo otoka. To sla pa politična voditelja Maltežanov advokata Mizzi in Misfud izrabila v to, da sta poitalijanHla vse malteSko šolstvo, sodstvo in urade. Ker pa je to gibanje dobivalo ve shiuo, da odgovorijo italijanskem listom z. njihovimi lastnimi besedami, obrnjenimi na problem Jugoslovanov pod Ilalilo in bodo lahko z »Gior-nalom d'llnlia. rekli: »Odredbe Mus-oliiiijeve vlade su nekulturne in barbarske, ker primorski Slovenci in Hrvati niso divjaki, ki bi šele s pomočjo italijanskega jeziku morali priti v slike s civiliziranim svetom, ampak imajo lastno narodno kulturo, ki so kaže v njihovi miselnosti, v njihovi zavesti in ustvarjanju, v narodni tradiciji, ki ne ho umrla, dokler bo živa in velika Jugoslavija. Italija v svojimi naredbatni proti Jugoslovanom iu njihovemu jeziku lor narodni kulturi žali človeško dostojanstvo.« ... Križev pol našega naroda Ugotovilo se je, da so šolo v Krvavem potoku v tržaški okolici zažgali italijanski zlikovei sami, ki so ponoči razlili v njenih sobah 100 1 bencina. Oblasti pa so zaprle zaradi tega 10 naših ljudi, od katerih so izpustili dozdaj samo sina bivšega župana Žerjava, Antona, in njegovo hčerko Cveto, ostale žrtve laške zlobe, ki spravlja naše ljudi namenoma v nesrečo, pa še sedijo v tržaških zaporih. idrijski odvetnik dr. Vidmar, hotelir Ivo Didič in Fotograf Srečko Bajt so bili k o n f i n i r a n i na P o n z o. Zločina jim niso dokazali nobenega. Dr. Vidmarja so odstranili samo zato. da je dobil dela njegov laški konkurent, ki je zdaj dobil tudi zastopstvo domače hranilnice iu posojilnice. Idrija dobi javno hišo. Taka je kultura, ki jo širi italijanski fašizem v Primorju. Eno tako hišo ima tudi že Postojna in sledili hodo še drugi kraji, ako bomo še dolgo pod Italijo in njeno dva-tisocletno kulturo ... bi, da Avstrija bree Nemčije ne moro obstati, da je samo del velike Nemčije — in vse to se je vcepilo ljudstvu tako globoko v kri, da je težko kar naenkrat vzgojiti popolnoma novega avstrijskega človeka. Hitlerjancem je vlada dolga lela pustila svobodne roke. 2e davno prej bi se morala vpeljati avtoritarna vlada, pa bi vse to izostalo. Leta 1927, ob socialističnem puču na Dunaju, je bila dana ugodaia priložnost in ta zamujena prilika so bridko maščuje. Učitelj«!vo je vzgajalo otroke v tem duhu. In sedaj, napolnjeni s temi idejami, so se dvignili k uporu, ne zavedajoč so dalekosežnosti svojega dejanja, sedijo v ječi ali so zbežali v inozemstvo. A tiste, ld so poglavitni vzrok hujskanja, nacionalne voditelje, puste lepo v miru. Vzgojili so dvoživke; ne Nemce, ker so njihovi starši slovenskega rodu in govorijo doma slovensko, a navzeli so so toliko nemškega mišljenja in nemškega duha ter ne znajo slovensko brali in pisali in hočejo biti bolj netnSki kot pravi Nemci. Z eno besedo: vzgojili so brez-značajme mlade ljudi brez. višjih ciljev, polne nadutosti in ošabnosti. Svoj Pas je Landbund z velikansko reklamo spravljal Pruse na spodnjo Koroško, ker je gotovim ljudem germanizacija prepočasi napredovala. Prusi so prišli, pokupili slovensko zemljo, domačine pa pognali med proletariat. Poklicali so tujce, a domovinsko zvesti, pridni in skromni tirolski kmetje ao si poiskali nove domove v Braziliji. Tudi to ee sedaj maščuje. Priseljeni Prusi imujo tu iste lastnosti kot doma: nadutost in ošabnost, se ne bri-aa.io za Korošca, zaničujejo vnc. zavednega Sloven- ca in nezavednega, se smatrajo za nekaj več, hočejo biti država v državi. In te ljudi je bivši detcfaii kulturni svet še gmotno podpiral! Imeli so na stroške davkoplačevalcev razne ugodnosti in olajšave, katerih domačini niso uživali. Vsi ti rnjliov-ski naselniki so-lečin in .solza je povzročila smrt trinajst milijonov očetov, sinov, bratov, ženinov... Marsikateri ubogi materi je bil iztrgan edini sin, mi milijone žen in otrok jc izgubilo svoje rednike. lieštevilni bratje in sestre so objokovale izgubo svojih bratov. Kri padlih trinajst milijonov vojakov bi napolnila jezero 52.000 kubičnih metrov. Teli 52 milijonov litrov človeške krvi bi lahko več kakor en dan nadomestovulo ogromne množine vode Niagarskega slapa. Strahoten primer! Ce bi položili trinajst milijonov mrtvili drtigogu poleg drugega, bi to zneslo 16.000 km dolgo progo. Okrog dvajset milijonov vojakov jc bilo v svetovni vojni ranjenih. V tej številki je zapo-padenih deset milijonov invalidov. 116.713 težko ranjenih, 44.357 pohabljencev z eno nogo, V rastlinjakih botaničnih vrtov, v izložbah velikih cvetličnih trgovin vidimo pogosto cvetlice iz daljnih dežel, občudujemo nenavadne barve iti oblike orhidej in se začudeni vprašamo: Kako je mogoče, da vse te cvetlice tujih, južnih krajev danes pri nas uspevajo in da jih sploh poznamo? Redko pa pomislimo, koliko truda in požrtvovalnosti je bilo treba, preden so prišle te cvetlice v evropske kraje. Kaj vemo o tem. kako dolgn in težavna potovanja skozi močvirja in pragozdove so bila potrebna, dn so ne samo našli en komad redkih cvetlic, marveč ga tndi svežega prineslj v Evropo? Mlada Skothija, gospodična Hutchinson, potuje po arktičnih ozemljih, kjer išče in nabira redke cvetlice in rastline za kraljeve vrtove v Londonu. S pasjimi sanmi sc je jieljala iz Point Barrova na Hersehlov otok in se ne boji hudega mraza. V Turčiji je lani neki botanik nabral na stoline redkih in nam še čisto neznanih rastlin, med njimi tndi bledo-nimeno plavico. V Perziji, Kurdlstanu in Laristanu so pred kratkim iskali tulpe in so kljub solnčni vročini visoke planote pridno delali. Ker pa .ie med kurdskimi rodovi in vlado Izbruhnila vojna, so imeli raziskovalce za vohune in njihov položaj je bil nevaren. Pogumni možje se pa niso ustrašili, marveč so naprej iskali. Neki zbiralec rastlin si je izbral za svoje delovno polje Kitajsko, in je, pred mnogimi meseci nabral prav lepo število redkih rastlin. Ril pa jo nesrečen. Zašel je sredi vojne in prišel ob vso dragoceno zbirko. Drugi dan pa je že začel organizirati novo ekspedicijo. Niso vsi iskalci rastlin pravi botaniki, pogosto se zgodi, da misijonarji, lovci nu kožnimi-jo in trgovci, ki živo v samoti, zvedo za kakšno redko rastlino, ki raste tu ali tam. Hitro se odpravijo iskat in imajo večkrat srečo. Mnogo ekspedioij opremijo in financirajo velike cvetlične trgovine in pa bogati ljubitelji eksotičnih cvetlic. Zgodilo se je. da je neka tvrdka, ki trguje z orhidejami, istočasno imela 40 nabiralcev v raznih delih sveta. Nek uabiralcc jc imel pred kratkim srečo. da .ic naše! amacousku lilijo s peresi, ki PRAVE) ) /"ITN / A \ BAYER1 V E / \Ry ASPIRIN tablete Imajo z ene strani vtisnjen „Bayor-Jev križ " a z druge strani Ime ..Aspirin O 5". ASPIRIN Mala taoieta z velikim učinkom. V t. ,Jufcti, k i.. Zagreb O^Iat |« rt« pod S Br 12 JI« oJ 25 VI. |9J«. In če so heiiuivvehrovci malo pretepli prav liste, ki so lela 1919 ropali in kradli po slovenskih hišah in iz zasede umorili jugoslovanskega vojaka, se jim pač po letih malo, povračuje in jih zadeva zaslužena kazen! In prav te ljudi, ki se sramujejo svojega materinega jezika, le u|>ornike zaveden Korošec ne smatra /a Slovence! :*Slovenec je |Hiročal, da so se bojev udeležili tudi koroški Slovenci, ki so potem pribežali v Ju guslavijo. Pripomnimo, da se ui niti eden /.a vodil i h Slovencev udeležil revolte. pač pa dovolj neui-čurjev in li so listi, ki so zbežali čez mejo. Ondi so se izjavili z.a Slovence in si dali na obraz, narodno krinko samo zaradi tega, da bi jim ne bilo treba iti V' skupni tabor. 4l.t)«S pljučno bolnih. _'o.cn_' pohabljencev z eno roko. ">400 duševno bolnih. _"HHi slepili. l-'<>'' pohabljencev brez nog iu l"'5 brez rok spada tudi k žrtvam svetovne vojne. /. navedenimi številkami pu š,, uikukot ni končana bilanca lislih. ki so poslali žrtve svetovno vojne. Koliko jih je shiralo zaradi pomanjkanja in bede. I'mrljiv ost je močno im-rnslln. rojstva pn su strašno pudln. Poleg človeških žrtev pa je zahtevala svetovmi ' vojni ogromno materijalno škodo. V Nemčiji «o iz računali, du znašajo skupni stroški svetov nt vojne okrog 7(K) milijard zlatih mark. > to ogromno vsoto niso ustvarjali drugega kakor samo sredstva in pota. kako ljudi ubijati. Vsi, druga tlela so izostalo. Na podlagi statistike »<• izračunali, dti .je veljala usmrtitev enega |w> suiiieznegn človeka približno ItHl.OOO 'zlati! murk. Mobiliziranih je bilo skupaj nad 7(1 Inili-jonov l|iitli, od teli ua struni osrednjih velesil 24 milijonov, nu strani uiiUinlc pa 4(i milijonov Nemčija je postavila |3 milijonov, \\stro-Ogr sku S. lurčija 2. Bolgarija I milijon. Na stran, antante jo bilo l"> milijonov Ilusov. 0 milijonov \ngležev, R miljoiiov iu pol I'rancoz.nv. 3 mili jonov 600.000 Itlaijauov in 4 milijone A mori čunov. — Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Franz-Josei« grenčice zavžite zjutraj na tešče zelo lahno odvajanje brez vsakega napora. Specialisti za srčne bolezni so dospeli do prepričanja, da učinkuje zanesljivo in brez vsakih težkoč »Franz-Josef« voda celo pri zelo težki napaki zaklopnice. so merila dva metra v premeni. Cvete samo en dan. Najprej jo cvetlični popek bel in ostane tak tri ali štiri ure. Nato se zu nekaj časa zopet popolnomu zapre in ko se zopo! odpre, jo evet temno-rdeče barve, ki prehaja na modro, ko lilija s sotnčnini zahodom počasi umre. Med orhidejami je posebno ljubka vrsta, ki jo po latinsko imenujejo dendrobiurn phalaonopsis schroederaninin. Pred 40 leti sta bila znana samo dva eksemplurja te vrste in sta bila vredna mnogo tisoeev. Neki nabiralec se je jnidal na Gvinejo, da bi tam iskal lo redko rastlino. Ros je našel v ne kem gozdu ua tisoče teli cvetlic, ki so med kupi človeških kosti bujno cvetele. Tam je bilo namreč pokopališče domačinov, ki snm-trajo orhideje za čuvaje svojih mrtvih. Domačini verujejo, da bogovi vsakega hudo kaznujejo, kdor vzame mrtvim to cvetlice. Nabiralec pa jo kljub temu nabral nn tisoče teh orhidej in jih prinesel v London. Neki naravoslovec, ki se je vozil na rečni ladji v Colombo, .ic zapazil, da plava po reki deblo drevesa, nn katerem je rastbi neka redka rastlina. Ker ni mogel ustavili ladje, da bi dobil rastlino, se je moral zadovoljili s lom, da. jo je natančno narisal in risbo poslal v Evropo. Tam so takoj spoznali, dn gre zn zelo redko In zanimivo orhidejo, ki je dobila pozneje ime tuiltonia vexilaria. Neka tvidkn je poslala ekspedicijo Iskat to rastlino. Celi dve leti so iskali, preden so našli cvetočo miltonlo. Eno takrat najdenih rastlin so prodali za 187"! funtov štcrlingov • Miha, ti si pa piian!« vPa ne, ljuba ženka! Kaj ti pride na misel! .Ia kje so pa moje šlape?« Pod posteljo.« »Kje je pa postelja?« • >Knm pa vendnr spravljaš svoj denar, da ga žena ne najde?« »V košarico, kjer so moje slrgane nogavice.« Slišal sem, da se nameravaš izseliti.' Da, tu so mi poslala lla prevroča. Grem v osredniu Afriko .,.. Kraji# Ici ne smemo poszabiii, do so slovenski Ledine pri Idriji Velik jo k v Izraelu Strahotna statistika Svetovna vojna v številkah: 13 milijonov mrtvih - 16.000 hm trupel -V vsaki minuti 6 mrtvih - 52 milijonov litrov prelite človeške krvi Samo nemčiirji so se udeležiti f^avega punta Pravi Slovenci so ostali lojalni Iskalci redkih cvetlic Balkanske igre v Zagrebu Zagreb pod mogočnim vtisom letošnje balkanijade - Rekordna udeležba, krasni uspehi, novi rekordi Zagreb, 26. avgusta, k. Zagreb je dobil za časa petih balkanskih iger popolnoma svoje lice. Poleg močnih balkanskih reprezentanc iz Albanije, Bolgarije, Grčije, Romunije in Turčije se je zbralo danes 20.000 jjudi na stadionu, da prisostvuje tej veliki borbi med balkanskimi narodi. Kako veliko je bilo zanimanje v ostalem svetu za pete balkanske igre, najbolj dokazuje dejstvo, da se jc zbralo na letošnjih igjrali nad 50 poročevalcev raznih tu- in inozemskih listov. Prišli so poročevalci iz Alba nije, Bolgarije, Grčije, Romunije in Turčije, Poljske, FTT-'« tHffl Slovenski lahkoatleti, ki zastopajo barve naše države na letošnji balkanijadi. Od leve na desno: 1. Bručan, 2. Žorga, 7. Krevs, 9. Kovačič. Francije, Avstrije, Madjarske. Nemčije in Argentine. Ob pol 2 popoldne šo že prihajali proti Maksi-miru, kjer je krasen stadion, na katerem se vršijo letošnje halkanske igre. Okrog 3 je bil naval tak, da se je človek komaj prerinil v stadion. Zanimanje za lahko atletiko, kraljico vseh športov, je tudi v Zagrebu neverjetno narastlo in udeležba je bila taka, da tega niti največji optimisti niso pričakovali. Nad 20.000 gledalcev ae je zbralo k današnji prireditvi. Lahkoatletski šport je doživel v naši državi pravi triurni. Ne samo to, da smo imeli rekorden obisk, ampak smo dosegli z današnjo udeležbo rekord sploh in doslej nobena športna prireditev v Jugoslaviji ni privabila toliko gledalcev kakor današnja. Sprevod v stadion se je izvršil ob tričert na 4. Na čelu sprevoda so korakali sodniki, ki so nosili olimpijsko zastavo. Nato je šel odbor Jugoslovanske tahkoatletskc zveze in nato balkanske reprezentance po abecednem redu. Pred vsakim narodom je nosil zastavo član reprezentance, našo državno zastavo pa je nosil Ljubljančan Stepišnik. Občinstvo ie silno navdušeno pozdravljalo prihod delegacij. Ko so se delegati razvrstili z obrazi proti kraljevski loži, se je predsednik zveze dr. Ugrinič obrnil k odposlancu Nj. Vel. kralja generalu Dodiču s temi besedami: Gospod odposlanec našega vzvišenega pokrovitelja Nj. VeL kralja! Navdušena in ponosna balkanska mladina vas prosi, da otvorite pete balkanske igre. General Dodič je odgovoril: Gospod predsednik! Otvarjam pete balkanske igre. Olimpijsko zastavo prevzame nato vseli 6 kapitanov posameznih držav, ki danes tekmujejo, in jo nesejo do visokega stebra, kamor jo vsi skupaj obesijo. Trenutek je izredno svečan. Vsi gledalci so vstali in stadion se je tresel od burnega ploskanja. Godba je zasvirala olimpijsko himno. Občinstvo jo je spremljalo s ploskanjem in vzklikanjem kakor tudi vseh 6 državnih himen, ki jih je godba nato zaigrala v temle redu: albansko, bolgarsko, grško, romunsko, turško in jugoslovansko. Ves stadion je ploskal in vzklikal. Občinstvo še zmeraj stoji. Nato prinesejo zastave pred vrste športnikov in jih nagnejo. Jugoslovanski atlet dr. Narančič je nato položil v imenu vseh tekmecev tole olimpijsko amatersko prisego: >Prisegamo, da se bomo na balkanskih igrah borili častno in spoštovali pravila, ki veljajo za te igre. V viteškem tekmovanju se bomo borili za čast naše domovine in za slavo našega športa.« Občinstvo še zmeraj stoji in navdušeno ploska. Nato odidejo tekmovalci s stadiona in začne se izvajanje rednega programa. Tekmovanja V nestrpnem pričakovanju se je občinstvu sporočil žreb za oba predteka na 100 metrov. Za prvi predtek je določil žreb naslednje atlete: Sala (Albanija). Mufahham (Turčija), Mantikas (Grčija), Jo-nescu (Romunija), Kovačič (Jugoslavija), Calarov (Bolgarija). Drugi predtek: Bauer (Jug.), Reif ali (Turčija), Covaci (Rom.), Hristov (Bolg.), Stasa (Alb.), Lam-brou (Grčija). Rezultati 1. predteka: 1. Kovačič (Jug.) 10.9, 1 Mantikas (G.) 11; 3. Jonescu (R.) 11.3. Sijajen start. Do 60 metrov vodi Kovačič, nato f>a prevzame vodstvo Mantikas, na koncu pa ga za širino prsi Kovačič prehiti. Rezultati 2. predteka: 1. Covaci (R.) 11.1; 1. Bauer (J.) 11.1; 3. Lambrou (G.) 11.2. Covaci vodi. Baoer je zadaj in se mu vedno bolj približuje in ga na cilju ujame. Teh 6 tekmovalcev ie prišlo v finale, ki se je vršil kot predzadnja tečka današnjega sporeda. Melanje diska (svobodni stil) Pri tej disciplini bi pripomnili, da je Gančcv (B.) s prvim metom postavil nov bolgarski in balkanski rekord, prav tako pa je Sylas (Grčija) popravil balkanski in grški rekord. V finale so se plasirali naslednji atleti: Sylas (G), Kleut (J), Havaletz (R), Veysi (T), Gančev in Dojčev (B). Rezultati so naslednji: 1. Sylas (G) 48.54 m, 2. Havaletz (R) 46.72 ra, 3. Gančev (B) 43.96 m, 4. Kleut (J) 42.52, 5. Veysi (T) 41.44, Dojčev (B) 40.56 m. Stanje točk: Grčija 6, Bolgarija 5, Romunija 5, ugoslavija 3, Turčija 2. Tek na 800 metrov Pri tem teku je bila borba zelo živahna. Krasno je bilo gledati, kako sta naš Nikhazi in Žorga puščala zadaj svoje sotekmovalce. Proti koncu je zlasti Žorga močno potegnil. Rezultat: 1. Georgako-pi los (G) 2:00.0, 2. Nikhazi (J) 2.00.1, 3. Passi (G) 2: K),5, 4. Žorga (J). Stanje točk: Grčija 16, Jugoslavija 11, Romunija 8, Bolgarija 5, Turčija 2. Tek na tO.OOO metrov V vodstvu se menjajo Manea (R), Bručan (J), Arvanitis (G), Kiriakidis (G). Za vodstvo se vrši ogorčena borba. Tekači si pomagajo tudi s taktiko, ki naj |im prinese boljši rezultat. Starman (J) drži prve četvorce, po 9. rundi ostaja vedno bolj zadaj. V prvih 5 km so rabili prvi tekači 16:03.8. V vodstvu so zopet Arvanitis, Kiriakidis in Manea, ki ie jih krčevito drži. Bručan ostaja vedno bolj zadaj. Tomanescu prehiti Starmana, ki teče brez tehnike in brez taktike. Razdalja med omenjeno trojico postaja vedno večja. Starman se približa tekaču pred njim, ki ga končno tudi prehiti. Grka pretečeta pri zadnji rundi Bručana in ga pustita zadaj Rezultat: 1. Kiriakidis (G) 33:49.2, 2. Arvanitis (G) 33:50, 3. Manea (R) 34:38, 4. Bručan (J), 5. Starman (J), 6. Tomanescu (R). Stanje točk: Grčija 27, Jugoslavija 16, Rom i-nija 13, Bolgarija 5, Turčija 2, Albanija 0. Jugoslavija (Zagreb)-.Hermes 4 U Ljubljana, 26. avgusta. Agilni železničar&ki športni klub Hermes je danes na svojem igrišču otvoril svojo jesensko nogometno sezono. Za nasprotnika je imel kompletno prvo moštvo zagrebške Jugoslavije, ki je bila pri letošnjih prvenstvenih tekmovanjih resen kandidat za zagrebško prvenstvo. Gostje so piokazali svoj renome in odpravili domačine z gornjim rezultatom. Skok v višino t. Buratovič (J) t.80, 2. Mantellos (G) 1.75. 3. Havder (J) 1.75, 4. Martini (J) 1.75, 5. Panajotov (B) 1.75, 6. Antipas (G) 1.75. Stan)e točk: Grčija 33, Jugoslavija 25, Romunija 13, Bolgarija 7, Turčija 6, Albanija 0. Met Ih op ja t. Hadziyannis (G) 56.37 m, 2. Papageorgiu (G) 55.32, 3. Kovačevič (J) 54.11, 4. Karakas (T) 52.70. 5. Georgijev (B) 52.34, 6. Nikolič (J) 49.83. Stanej točk: Grčija 44, Jugoslavija 30, Romunija 13, Bolgarija, Turčija 9, Albanija 0 100 m linaic Za to točko je vladalo velikansko zanimanje in celo tekmovalci sami so prišli iz ravnovesja, ker so napravili dva napačna starta. Šele tretji start je uspel. Bila je to krasna točka, ena najlepših poleg zaključne štafete 4 krat 400 m. Rezultati: 1. Bauer (J) 10.8, 2. Lambru (G) 10.9. 3. Kovacsi (R) 10.9, 4. Kovačič (J). 5. Mantikas (G), lonescu (R). Stanje točk: Grčija 51, Jugoslavija 39, Romunija 18, Turčija, Bolgarija 9, Albanija 0. Štafeta 4 x 400 m 1. Jugoslavija. 2. Grčija, 3. Romunija, 4. Bolgarija, 5. Albanija, 6. Turčija. Prvi dve štafeti sta bili diskvalificirani zaradi protesta Grkov, ker je bil en grški tekač zadet od našega sodnika. Boj na 4 krat 400 m za prvo in drugo mesto se ponovi. Balkanski športni kongres Zagreb. 20. avg. b. Dam« je bil v bansk, svetovalnici na Jelačičev em trgu balkanski športni kongres, katerega so se udeležili najodlionejši zastopniki balkanskega športa, naših oblasti in zastopniki raznih športnih združenj v naši kraljevini. Navzoči so bili med drugimi minister za telesno vzgojo naroda, častni predsednik 5. albanskih iger dr. Angjelinovič, dalje poveljnik mesta general Hodi, zastopnik bana dr. Benson, podžupan Zagreba Pavlica, senator Šar-č, član mednarodnega olimpijskega odbora prof. Bučar, predsednik Zveze športnih zvez dr. Hadži in druge odlične osebnost i v našem sj>orlu. Balkanske drŽave trn zastopale naslednje osebnosti: Albanijo dr. Samim, Bolgarijo nar. |>oslaner Ivanov Knčev. Grčijo dr. Rinopulos, Romunijo dr. Boerescu, Turčijo Birtin-nen bej. Kongres je otvoril predsedniik JI.AZ Ugrinič. ki je naprosil predsednika balkanskega odbora, da zavrzame svoje mesto. Za njim je govoril v imenu jugoslovanske vlade minister dr. Angjelinovič, ki pozdravlja zastopnike balkanskega sjiorla in želi 5. olimpijadi popoln tns|ieh. Tajnik Jorgopulos predlaga brzojavne por.dTave poglavarjem vseh balkanskih držav. Nalo so govorili še dr. Benson v imena ba.ia, podžupan Pavlica za občino, dr. Hadži zn Zvezo športnih zvez, dr. Bučar za mednarodni olimpijski odbor. Kot predzadnji govornik pa je nastopil s krasnim govorom Romun dr. Boerescu, ki je žel za svoja izvajanja splošno odobravanje. Predsednik naše Inhkoalleleke zveze Ugrinič pa je v angleš-škemi jeziku zafključil lepo uspeli kongres, ki bo mnogo pripomogel za še boljše zbližanje balkanskih narodov ne samio na sportn°wn, temveč ludi na ostalih poljih vsega udejstvovanja na Balkanu. Kolesarsko drž. prvenstvo Zagreb, 26. avgusta, b. Državno jjrvcnstvo kolesarske dirke na cesti Ljubljana—Zagreb na progi 150 km. Start ob 6.00 zjutraj pri mitnici na Dolenjski cesti. Na startu je bilo 16 tekmovalcev, med njimi Slovenci, Hrvati in 1 Belgrajčan. Ker ie bila pot na nekaterih mestih zelo slaba, so cilj premaknili za 1 km nazaj. Na cilju je bilo 500 ljudi, med njimi tudi bolgarski časnikarji. Na cilj ie prišlo v skupini 10 tekmovalcev. Prvi je bil Fiket Rudolf (Gradjanski) za f>ol dolžine v času 4:45:03, Oblak Žanko (Primorje, Ljubljana) 4:45:04 ; 3. Faningc Iruno (Maraton, Zagreb 1887) 4:45:4; 4. lanski prvak Grgac Sfjepan (Zagreb 1887) 4:45:05; 5. Lji-bič Štefan (Gardj.); 6. Davidovič (Orao, Zagreb); 7. Abulnar (Hermes, Ljubljana); 8. Košek (Gradj.); 0, Brezovic (Gradj.); 10. Gartner (Ljubljanica, Ljubljana). Po tekmovanju je bila seja, ker sta bila vložena dva protesta. Nato so se razdelile nagrade. Povprečna brzina 30.4 km na uro. kar je zelo dobro za slabo cesto. Celje :Olymp 4:2 (2:2) Celje, 26. avgusta Danes sta bili v Celju dve nogometni tekmi. Ob 15 je bila na Glaziji prijateljska nogometna tekma med SK Celjem in SK Olymponi 4:2 (2:2). Igra je bila nezanimiva in brez vsake živahnosti. Gledalcev je bilo okoli 120. Ob 17 pa je bih na igrišču pri Skalni kleti tudi prijateljska nogometna tekma med ASK Primorjem in SK Atletikom. 6:3 (3:1.) Primorje je s celotnim moštvom nekoliko razočaralo in izgleda, da ni pričakovalo tako žilavega odpora. Igra je prehajala mestoma dovoljene meje in sta bila dva igralca izključena. Sodil je Seitel. Gledalcev je bilo okoli 200. Zdi sc nam čudno, da se isti dan prirejata po dve tekmi, ko je sicer dovolj prostih terminov. Dobro bi bilo, da gredo v tem oziru klubi drug drugemu in tudi publiki bolj na roko. Ilirija : A vstrija 3:0 (t:0) Jugoslavija : Poljska 4:1(2:0) Včeraj je Tlirija v nezanimivi igri, kateri je prisostvovalo kakih 700 gledaleev, porazila z gornjim rezultatom celovško Avstrijo. Gostje so bili zelo surovi ter skrajno nedisciplinirani. Igrali so precej provinei-jonalen nogomet, in so seveda i>otegnili za seboj tudi Ilirijo. Pri gostih se je odlikoval levi krilec, sprednji napadalec in vratar, ki .ie večkrat uspešno interveniral. Od domačih je bil daleko najboljši Unter, soliden je bi'! Bogme, prav dober pa Iee na krilu, dočim je razočaral v srednji vrsti Sočan, ki se mu je par reči izrazito ponesrečilo. Pfeifor še ni prišel z mrtve točke. Strehovcu se je jx>znal daljši odmor, dočim je Slajiar prav dobro j>rodirnl, le proti koncu mu je zmanjkalo sape. Igra kot rečeno ni bila propagandna za nogomet. Igralo se je nesmiselno, dokaj surovo, v čemer so prednjačili gostje. Gol je zahi'1 v prvem polčasu Sočan, ko je Slnpar lepo jKikril vratarja. V drugem polčasu, ko se je s prihodom Pikica igra nekoliko poživila. je dal kmalu ta igralec drugi gol. in nato še Lah tretjega iz preostro prisojene enajstmetrovke. Razmerje kotov je bilo 5:3 za Ilirijo. Gostje so imeli par zrelih šans. vendar je vratar llermnn z lahkoto krotil njihove slabo plasirane žoge. Sodil je rosp. Oiniperman dobro. Belgrad, 26. avg. V današnji meddržavni tekmi je jugoslovanska nogometna reprezentanca premagala poljsko s 4:1 (2:0:. Mariborski šport Maribor. 26. avgusta. SK Rapid : SK Svoboda 8 : 2 (5 : 1). Nezanimivi tekmi je prisostvovalo okoli 200 ljudi. Pokazalo se je, da Svoboda še ni nevarna nasprotniku, kakor je Rapid. Izgleda, da bo v slovenskem prvenstvu dobavljala samo točke ostalim klubom. Rapid je bil v j>remoči skoro vseh 00 minut. Sodil je g. Jančič, ki ni imel ležke naloge. Novi rekordi na Sušaku Snš&k. 26. avg. b. Na Sušaku se je snoči pri električni razsvetljavi vršila mednarodna plavalna tekma med sušaJiko Viktorijo in športnim klubom z Reke Fiume. Viktorija je postavila nekaj novih jugoslovanskih državnih rekordov in sicer na 1500 metrov, v Mafeti 4 krat 200 m in v plavanju 400 m svobodni stil. Rekorda na 1300 m ili 400 m je pio-stavil Mini v času 21,26,4 in 5,16. Progo 4 krat 200 metrov je štafeta Viktorije preplavala v 9,59,4 Viktorija tekmuje jutri na Reki in v nedeljo i Tretu. Ilirija državni prvak v plavanju Dubrovnik, 26. avgusta, b. Finalne tekme za drž. prvenstvo juniorjev v plavanju in walerpolu so se pričele davi ob 8.30 v plavalnem športnem klubu »Jug«. Rezultati: 50 m, prosto, juniorji: 1. De Filipis (Cone.) 20.2, i Veramenta Jug), 3. Ziherl (Ilir.) 30.4, 4. Pendop 30.4. 5. Votrubes in Klein. 100 m, prosto, juniorke: 1. Grošelj (Ilir.) 1.26.3, 2. Belovučič (Jug) 1.29.7, 3. Šiška (llir.) 1.29.7, 4. Lavrenčič (Ilir.). 100 m, hrblno. juniorji: 1. šel (Ilir.) 1:23.6, 2. Belovučič (Jug) 1:24.9. 3. Belan (Cone.) 1:26.2, 4. Ciganovič (Jug). 5. Botič (Jug), 6. Tavzes (Ilir.). 100 m, prsno, juniorke: 1. Fine (Ilir.) 1:41 A, 2. Orlič (Jug) 1:44. 3. Dvoržak (Cone.) 1:45.4. 4. Kovačič (Cone.), 5. Babinek (Ilir.), 6. Ivkovič (Jug). 4 krat 50 metrov, prosto: 1. Jug II, 2:02.8. 2. "5.4. 4. Ilirija, Coneordija. Jadran II. Jadran I. 2:05, 3. Jug I. 2:05.-! 3 krat 100 m, juniorke. mešano: 1. Jug II. 4:51.2, 2. Ilirija I. 4:5T4, 3. Ilirija II. 5:15.4, 4. Coneordija 5:17, 6. Jug II. 5.24. WATERPOLO: Ju« : Ilirija 4:0 (2:0) Popoldne ob 3 se je tekmovanje nadaljevalo ob veliki udeležbi občinstva. 200 m prosto juniorji: 1. De Filipis (Concordia) 2:34.2, 2. Fuchs (Ilirija) 2:4t.3, 3. Sel II) 2:41.8, 4. Fe- rera (Jug) 2:41.9, 5. Radič (Jug) 2:46.7, 6. Toševič (Jug). 50 m prosto juniorke: 1. Grošelj (I) 36.8, 2. Šiška (I) 36.8, 3. Belovučič (Jug) 37.5, 4. Bijelič (Bob) 39.5, 5. Tavčar (I) 39.6, 6. Ivankovič (Jug) 40.0. 100 m prsno juniorji: 1. Orlič (Jug) 1:26, 2. Ben-cisi (Jadran, Hercegnovi) 1:27.6, 3. Reiser (Cone.) 1:30.8, 4. Dizdor 1:32.8, 5. Konjčevič (Jug), 6. Hub' (Cone.). 100 m hrbtno juniorji: 1. Bartulovič (Jug) 1:42.4, 2, Dvržak (Cone.) 1:47.6, 3. Petrovič 1:54. 4. Ožanič (Ilir.), 5. Samardžič (Jug). 3 krat 100 m juniorji mešano: 1. Jug 1 4:04.6. 2. Coneordija I 4:07.6, 3. Ilirija II 4:10.2, 4. Jug H 4:14.2. 5. Ilirija I 4:28.4, 6. Coneordija II 5:00.0. Najinteresantnejša točka dneva je bilo tekmovanje štafete 4 krat 50 n- iiiniorke (svobodni stil). 1. Hirija I t 2:31.6, 2. Jug I v 210 4, 3. Jug II 2:49.4 Predzadnja točka so bile vaterpolo tekme. Izidi: Bob : Coneordija je v podaljšku končala 5:2. Jug : Jadran 5:0. Najboljši klub v državi je torej Ilirija iz Ljubljane. Drugi kiub je Jug, in Coneordija je tretji. — Neškodljivo sredstvo za hnjšanje je domača, naravna JORDAN grenčica. Glavno skladišče Belgrad, Knez MJhajlova 16. Zbor primorskih izseljencev Prihodnjo nedeljo, dne 2. septembra, bo Maribor jki zor išče 111.emigrantskega kongrnsa. Spored kongresa je: Oh 8 zjutraj v frančišikanski baziliki spominska sv. maša za padle žrtve v Primorju. Mašuje in pridiga g. župnik Jakob Soklič. i7, Slovenjgradca. — Ob 9.15 sprejem udeležencev kongresa na Glavnem kolodvoru. Po sprejemu se vrši sprevod |x> mestu ter se konča pred Unio-noin. — Ob 10 pričetek kongresa v veliki uniosi-ski dvorani. Po kongresu se pokloni posebna de-putacija polk. generalu Maistru. — Ob 15 vrtna prireditev društva -»Jadran«, na prostoru v Koses-kega ulici. — V slučaju slabega vremena pa se vrši prireditev v unionski dvorani. — Društva se bodo zbirala na kolodvoru na posebnih prostorih, označenih z napisi, ki se bodo nosili tudi v sprevodu. Spored in vnstni red sprevoda se bo obja-nl pravočasno. Društva naj pridejo z zastavami in prapori. Mariborsko prebivalstvo pa naj pokaže s polnoštevilno udeležbo, da mu je usoda zasužnjenih bratov pri srcu. — Udeleženci kongresa imajo na železnicah polovično vožmjo. Mariborski drobiž Maribor. 26. avg. Oče šestih otrok šel t smrt. Na Liidranskemi vrhu je prišlo do žalostnega dogodka. Najemnilik Jakob Krivec se je zastrupil 7, ocetno kislino. Zapustil je pismo, v katerem navaja, da ne more več živeti, ko vidi bedo in pomanjkanje ovojih otrok. Krivec, ki je bil star 36 let, zapušča obupano ženo in šest nepreskrbljenih ot.rdk v starosti od enega do deset let. Sovražnik v zasedi. 20 letni posestnikov sin Košir se jo vračal iz Zgor. Ložnice, kjer je obiskal svojega botra, proti domu. Ko je šel mimo nekega grmovja, jo nenadoma počil iz zasede strel in Košir Se je zgrudil zadet. Dobil je več debelih šiber v hrbet ter so gn morali prepeljati v bolnišnico. Slaba prerokinja. Policija je spravila na varno ciganko Ano Baranja, ki se je zadrževala v Mariboru že daljšo dobo ter je slovela za imenitno šča ing. Dietrich. Razstava je zelo dobro uspiela ter so številni gostje iz Rogaške Slatine občudovali spretnost naših obrtnikov. Danes ob 3 popoldne sc je ta lepo uspela razstava zaključila na splošno zadovoljstvo razstavljalcev, gostov rogaškega zdravilišča in drugih obiskovalcev. Razstava bele/i tudf znatne kupčijske uspehe. Med slovenskimi obrtniki je sploh nastala težnja, da privabijo čim več tujcev v poletnih mesecih kot interesente za svoje izdelke. To dokazujejo tudi napori drugih obrtniških razstav v Sloveniji, obenem pa tudi napovedane raz stave, ki bodo prihodnje leto Od teh bo ena naj. večjih v Celju. Otvoritev dopisne trg. šole Ljubljana, 26. avg. Pomanjkljivost, ki je nastala po prestanku raznih zasebnih trgovskih šol, je izvrstno nadomestila dopisna trgovska šola pod vodstvom prof. Antona Krošla. Važen je predvsem nacionalni moment, zakaj v časih, ko je morala naša mladina, ki ni mogla na srednje šole, iskati izobrazbo na nemški Mahrovi šoli, ni bilo nobene zasebne slovenske trgovske šole. Dopisna trgovska šola in z njo združen trgovski učni zavod jc ta primanjkljaj prav dobro nadomestila. To priznavajo ludi mnogi vzgojni činitelji. Danes je bila v novih prostorih na Kongresnem trgu, t. j. v bivših prostorih dvorazredne trgovske šole, slovesna otvoritev trgovskega učnega zavoda. K slovesni otvoritvi se je zbralo lepo število učencev in pa učiteljev iz zavoda. Otvoritve ob 9 se je udeležil tudi odposlanec belgrajske »Tr-govačke omladine«. Pri otvoritvi je govoril najprej ravnatelj zavoda prof. Krošl. Za njim pa sta govorila zastopnika društva »Strokovne izobrazbe«, to je organizacije absolventov Dopisne trgovske šole predsednik Vrbinc in podpredsednik Iskra. Odposlanec belgrajske »Trgovačke omladine« je poklonil temu učnemu zavodu lep almanah in izrazil priznanje o delu tega slovenskega zavoda, ki je s tem nadomestil nekdanjo Mahrovo šolo. Nekdanja Mahrova šola je vzgajala ljudi v nemškem duhu, sedanja zasebna trgovska šola pa vzgaja ljudi * narodnem duhu. Brezposelni trgov, na- prerokinjo. Ugotovile so se namreč nekatere z?.- meščenci v Nemčiji dobe mmive zveze med njenimi prerokbami in nekate- po nedavno izšli vladni rimi spretnimi tatvinami. Pokazalo se je. da je naredbi brezobrestno po- rniala Ana pač za usodo drugih, ne pn za svojo, sojilo 2000 mark (okoli ker drugače najbrže ne bi čakala na aretacijo. 33.000 Din), ki ga morajo Na Balkanijado. V Mariboru je vladalo kred- uporabiti za otvoritev tr- no zanimanje za današnji pričetek balkanskih te govine oziroma poslovni- kem v Zagrebu. Navdušeni prijatelji športa fo od- <*- Pogoj za prejem tega potovali s posebnimi avtobusi v Zagreb, oni. ki jim posojila je, starost 40 let ni Bilo mogoče potovati v Zagrefc. so se pa posln- brezposelnost brez lasi- ževali radija. Največ sportnilkov se je zbralo danes krivde, popoldne v dvorani Zadružne gosp. banke, kjer so poslušali radijslki prenos o poteku teflemovanj. Smrtna kosa. V rvetu 22 let je umrla v Belgrajski ulici 22 tkalka Josipina Gunrae. Noj po- Gospodinje, gostilne, obrtniki ne zamudite ugodne ori-likel — Radi izpraznitve zaloge, prodaja iz skladišča Stanko Florjančič, železnina, Resljeva cesta št. 3 (pri Zmajskem mostu) po najnižjih cenah. Vhod v skladišče skozi dvorišče. III Dobro in poceni se oblečete pri Preskarju, Sv. Petra cesta 14 :iva v miru. Obrtniška razstava v Rog. Slatini Rog. Slatina. 26. i.vgusia. Skoraj neopaieno od širše javnosti se je pričela dne 15. t. m. večja obrtniška razstava v Rog. Slatini, katere pokrovitelj je bil ravnatelj zdravih- Pred nakupom si oglejte veliko razstavo otroških in igračnih vozičkov, ■tolic, bolenderjev, malih dvokoles, tricikljev, šivalnih strojev, motorjev in dvokoles v prostorih domače tovarne „TRIBUNA" r. Batjcl, Ljubljana. Karlovftka e. 4 Najnižja cene t — Oenlk f ran ko. Izdaja ^'v^nrjrtoZMtrnniftV Mihn KrrKr 'Jreiuie Ciril Kočevar« Ja*ka .titkftrpa, Zaitooaiki K. C«6,