133. številka. Ljubljana, v torek 11. junija 1895. XXVIII. leto. Inhftja vsak dan sveder, iziujfti nedelie in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vso leto 16 glrf., za pol leta 8 gld.. za četrt leta 4 gld., za jeden l gld 4o kr. — Za Ljnbljauo brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za ćetrt leta 3 gld. '30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr, Za pobijanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 80 kr. -ta či-trt leta — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od Stiristoune pet.it-vrstc po 8 kr.. če se oznanMo jedenkrat tiHka, po 5 kr., 6« ne dvakrat, in po 4 kr., Če se trikrat ali večkrat tiska Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in apravniStvo je na Kongresnem trgn 5t. 13, Upravnifitvu naj -jc blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativni stvari. Slovensko šolstvo v proračunskem odseku (Izvirno poročilo.) Na Dunaju, 8. junija. Danes prišel je slednjič v proračunskem od-Bekn državnega zbora na vrsto tudi proračun na-učnega minisferatva, o katerem se že nad pol l*ta mnogo govori in piše radi postavka za celjsko gimnazijo. Razpravljali eta se poglavji o visokih šolah in o centrali. Pri prvi točki govoril je poslanec K lun ter stavil predlog za naslednjo resolucijo: „C. kr. vlada se pozivlje, naj ustanovi nemudoma redno stolico za slovenski jezik in slovstvo na graškem vseučilišču in naj postavi dotični znesek v proračun za leto 1896." Poslanec Klun je utemeljeval svoj predlog s tem, da na vseh vseučiliščih, katere obiskujejo slovanski dijaki, se poučuje razen splošne slovanske filologije Se posebe oni slovanski jezik in slovstvo, ki je v dotični deželi v navadi; tako v Pragi češki jezik in slovstvo, v Krakovu in Lvovu poljski, v Lvovu in v Cernovieah ruski (rusinski). Le slo venski jezik in slovstvo se ne poučuje še nikjer kot poseben predmet, dasi obiskuje mnogo slovenskih dijakov graško in dunajsko vseučilišče in dasi je slovenski jezik deželni jezik v vojvodini štajerski. S tem se dela neopravičena izjema glede slovenskega jezika ter se temu dela krivica, katere ne zasluži. Zato morajo zastopniki slovenskega naroda zahtevati, naj se odmeri tudi poučevanju slovenskega jezika na vseučiliščih tisto mesto, kakor vsem drugim slovanskim in neslovanskim jezikom v Avstriji. Sedanji lektorat na graškem vseučilišči ne zadostuje, ker ima namen poučevati v slovenskem jezik i v prvi vrsti tiste, ki tega jezika še ne poznajo, n. pr. Nemce. Ze leta 1810 so deželni stanovi štajerski sklenili, naj se ustanovi na graškem vseučilišči stolica za slovenski jezik, češ, ker je pouk v maternein jeziku za Slovence potreben in ker bi se s tem koristilo tudi Nemcem. Leta 1812 se je ta stolica v resnici ustanovila in je trpela do leta 1 H;JG. Toliko bolj potrebna je zdaj, ko se je slovensko ljudstvo v narodnem oziru probudilo in ko se na podlagi temeljnih državnih zakonov zahteva, naj se rabi slovenščina v šolah, uradih in v javnem življenji. Slovenski jezik sam Serafina. (Italijanski spisal Francesco Poraetti.) (Dalje.) VI. Bologna, 10. julija. Draga žena! Dva tedna je že, kar ležim v bolnici, ali ne vznemirjaj se radi tega, stvar je neznatna. Dobro vero, da ti je težak razstanek, ali čakati je nama samo še leto dnij. Kadar se povrnem domov, treba bode mnogo urediti, in ako mi bode šlo vse po sreči, da zatečem onega ničvredneža, ki te toliko nadleguje, bodem hitro obračunil ž njim. Zaman si to skrivala pred menoj. Da me ni o vsem poučilo neko nepodpisano pismo, ne vedel bi niti sedaj. Grozna stvar je, ako mora človek zapustiti ženo samo in mesec dnij po poroki! Zdaj razumem, da je kum imel prav a istotako tudi Don Giacomo . . . Pred vsem pa je imela prav mati moja . . . NesreČnica je tiho umrla na sebi je 1* p in gibčen ter je ohranil najpopolneje lepote staroslovenskega jezika, tako da je sam na sebi vreden, da se v šolah bolje goji, nego se je do zdaj. Pri razpravi naučnega proračuna za leto 1891 je poslanec Šuklje naglašal potrebo take stolice na graškem vseučilišči in tedanji minister Gautsch je odgovoril, da začasno ni usposobljenega moža, ki bi predaval slovenski jezik in slovensko slovstvo, da pa je vlada pripravljena dobrohotno podpirati onega, ki bi se za ta predmeta dobro pripravil in usposobil za vseučiliško predavanje. M>-j tem da hoče vlada imenovati na graškem vseučilišči lektorja za tiste, ki se hočejo učiti slovnn skemu jeziku. Lansko leto se je ta stvar zopet omenjala v proračunskem odseku in letos se sme toliko bolj zahtevati, naj se izpolni ta želja slovenskega ljudstva, ker imamo v resnici v Gradcu moža, ki je popolnoma sposoben za rečeno mesto. Minister M a de y« k i je odgovoril, da mora zavrniti očitanje, kakor bi vlada prezirala slovenski jezik ali kakor bi mu delala krivico, lansko leto se je nstanovil lektorat za slovenski jezik na graškem vseučilišči, in da ako se dobi popolnoma osposobljen mož za omenjeno mesto, je vlada pripravljena, podpirati ga s svoje strani, kolikor mogoče. Poslanec dr. Gregorčič je podpiral predlog poslanca Klana, rekoč, da je vsestransko popolnoma utemeljen in da akademično izobraženih mož, usposobljenih za predavanje o slovenskem jeziku in slovenskem slovstvu, imamo celo na izbiro, bodisi v Gradcu, bodisi na Dunaju. Govornik bi ne imel nič proti temu, ako bi vlada ustanovila stolico, ki je v razpravi, na Dunaju, kamor zahaja mnogo slovenskih dijakov, namesto v Uraden, vender se mu zdi Gradec primernejši kraj, ker na Štajerskem je slovenščina deželni jezik. Dalje omenja, da že leta 1850 so se poučevale na graškem vseučilišči nekatere praktične stroke pravnih ved v slovenskem jeziku in da žh minister Stremaver je bil postavil v državni proračun vsoto, da bi se obnovila taka stolica, kar pa do današnjega dne se ni le zgodilo. Ako je bila stolica s slovenskim jezikom za praktične pravne nauke potrebna leta IS.'iO, ko se je v uradih še malo rabil slovenski jezik, je dandanes taka stolica veliko bolj potrebna, ker dandanes j« slovenski jezik v političnih in .sodnih uradih v mnogih deielah in okrajih v navadni rabi. Zato pravi, naj se vlada ne zadovolji s tem, da ustanovi stolico za slovenski jezik in slovstvo, marveč naj ustanovi tudi stolico za slovensko predavanje o praktičnih pravnih strokah, in to bodisi v Gradcu, bodisi na katerem drugem vseučilišči, katero obiskujejo slovenski dijaki, n. pr. na dunajskem. Teoretične vede se dijak sicer lahko nauči tudi v neslovenskem jeziku, ali terminologijo, katero rabi v življenji, se mora naučiti v tistem jeziku, v katerem jo bo rabil, torej dijak, ki je namenjen služ'ti mej slovenskim ljudstvom, v slovenskem jeziku. Sedanja vlada more toliko lože ozirati se na to željo in potrebo slovenskega ljudstva, ker so že prejšnje vlade priznavale opravičenost te zahteve. Poročevalec Beer je menil, da je od lektorata do redne stolice za slovenski jezik nekoliko dolga pot in da resolucija poslanca K luna sega nekoliko predaleč ali da zahteva preveč na jedenkrat Priznava, da sedanji lektor slovenskega jezika na trraškem vseučilišči je izborna moč, ter pravi, da je pripravljen priporočiti vladi v svojem poročili, naj se ozira na njo in naj jo podpira, kakor je minister izjavil, ako predlagatelj odtegne svoj predlog. V tem slučaju, pravi poročevalec, nima nič proti temu, če hoče vlada jednako sposobne moči za slovenski jezik podpirati tudi na kakem drugem vseučilišči, na pr. na dunajskem, kjer se nahaja mnogo slovenskih dijakov. Predno je prišlo do glasovanja, izjavi poslanec Klun: Ker se je poročevalec dobrohotno izrazil o tem, da bi se pripustil sedanji lektor v Gradcu kot izreden profesor za slovenski jezik in slovstvo, ker je učni upravi toplo priporočil, naj jednako skrbi za slovenski jezik in slovstvo na dunajskem vseučilišči, kjer je mnogo slovenskih dijakov, ker je obečal, da sprejme to svojo izjavo v poro'ilo, in ker je tudi naučni minister z nova zatrdil, da 16 hoče ozirati na potrebe slovenskega ljudstva, odtegnem svoj predlog, ker mi je samo za stvar in ne za obliko. — Vsled tega ni prišlo «lo glasovanja o nasvetovani resoluciji. Razprava o centrali se ni dokončala, dasi je odsek zboroval z majhnim odmorom od 10. zjutraj do o. popoludne. Pri tej točki je dr. Gregorčič priporoc.il vladi, naj predloži v najvišje potrjenje načrt zakona, sprejet v deželnem zboru goriškem rae- opazivši, da sv. Frančišek ne mara za njene molitve, in jaz se niti poslovil nisem od nje. Bodi ji zemljica lahka a duša naj se ji navžije raja ! A kako mi ti živiš? Nekam preveč hladna si mi postala. Piši mi kaj pogosteje. Preje si mi pisala vsakega tedna, zdaj pa zna pretoči mesec dnij, a od tebe ni glasu ... V bolnici ne smem pušiti, a ti znaš, kako imam rad svojo lulico! . . . Z menoj je tu še jeden zemljak! Nekega dne sva si napravila domačo gitaro, a za tem sva pevala na vrtu pri mesečiui ... Ali kaj je z mojim glasom ... Se li spominjaš, kako sem znal pevati na večer pri studencu Migliore . . . Pomniš li : „0j mesec moj srebrni, druže jedini4 ... Pa bode zopet tako. Ce Bog da, bode se vse krasno zvršilo! Pozdravi vse prijatelje in rodbino. Z Bogom! Tvoj Francesco. Bologna, 28. novembra. Dragi kum Giovanno! Obžaluj me in oprosti, ker sera ti tako razdraženo bil pisal! ... To mi je bila kri udarila v glavo! . . . Zdaj sem uvidel, da si ti govoril resnico, ko si me zagotavljal, da je to nehvaležna malopridna ženska! Blagoslavljam nebesa, da ini je majka umrla, predno je dočakala take sramote . . . Ona se mi je torej izneverila, me izdala! . . . Kaj sem ji storil zla? Prodal sem vinograd, da se zamore prehraniti do mojega povratka, spri sem se s kumom, z donom Giacomom, s sestrami in brati . . . Radi nje mi je tudi nesrečna majka umrla! . . . Dragi kume Giovauno, veruj mi, da mi srce reže bolečina kakor oster nož. Kolikokrat sem mislil vrniti se in umoriti oba. No, oni malopridnik je otekel, to se pravi, da je ona kažnjena, a zdaj mi ti praviš, da je za vse sposobna! . . . Da sta še skupaj, ubil bi ju, kolueni se ti pri duši svoje matere; a podajati se v nevarnost zaradi žene, ki je zagazila v nepošteuost, ni vredno. Domov se ne maram več vrniti. Stopil bodem v vrste dobrovoljcev ter šel z drugovi osvajat Benetke. Ne pozabi me! Spomni se, da sem mater, tebe in še jedno bitje ljubil nad vse na svetu I Zdaj *-i mi še jedini ti ostal ... Z Bogom! Tvoj Francesco. (Konec p rib.) seca januar a 181)4. zadevaj«,.' pravne razmere ljudskih učiteljev. Dokazoval je obširno, da pomisleki, katere ima vlada proti onemu načrtu zakona, so neosnovani Dalje je razpravljal, da zadnja volitev učiteljskega zastopnika za mestni šolski svet goriški po njegovem mnenji ni zakonita, ter je prosil, naj \lada kmalu reši vloženo pritožbo, da se bo mogla vsa stvar predložiti upravnemu sodišču. Prihodnja seja budgstnega odseka ho v torek 11. t. m. ob 10. predpoladne. Nadaljevala se bo razprava o centrali; potem pridejo na vrsto srednje šole, ž njimi celjska gimnazija. Vender ni verjetno, da bi se ta točka rešila že v prihodnji seji. Državni zbor. Na Dnnaji, i<>. junija. V današnji ^ji je posl. dr, Paoak stavil na predsednika Chlumeckega naslednjo interpelacijo: Ko smo prišli včeraj dopoludttS v zbornico, je bilo v vsem poslopju vse potno nniformovanih in ne-uniformovanih redarjev. Detektivi niso hodili samo po hodnikih, videli smo jih celo v dvorani. Ker smo izvedeli, da čakajo redarji na delavce, ki hočejo na neki shod, in 86 nam je čudno zdelo, kako da se poslopje parlamenta poniža za policijsko s ražnio0, vprašamo: Ali se je parlament, ponižal s privoljenjem predsedstva za policijsko stražnico in hoče li predsedstvo skrbeti, da se to uh bo več primerilo? Predsednik (! h 1 u m s c k v je rekel, da mu je redarstvo naznanilo, da bo treba parlament zavarovati pred event u valnim napadom delavcev in da bo zato pri poslopju nastavljen večji oddelek redarjev. Ravnokar se mi je povedalo, da so trije i tdarji, ki so bili tu Btali, pre i odhodom prosili, naj se i:m dovoli, ugledati si notranje pr >store. To se jim j^ dovolilo. Posl. Pernerstort er je rekel, da zamore s pričami dokazati, da je bilo na dvoriščih in v dru gib prostorih v parlamentu 200 redarjev — česar predsednik ni mogel utajiti. Zbornica je potem nadaljevala razpravo o davčni reformi. Govorili so poslanci K a iz I, dr. Menger in Pacak. Koncem seje so dr. Pacak in tovariši nujno predlagali: Plenarne seje naj se sistirajo, da zamore proračunski odsek rešiti proračun; odseku se na-ro a. da predloži poročilo o proračunu tekom osnnb dnij. Posl. dr. Pacak te utemeljeval svoj predlog S tem, da je uprav nezaslišano, da meseca junija proračun še ni rešen. Ker je posl. Pacak prečital, kaj je v tem oziru pisal neki list, in mu je predsednik Cldu-mecky to zabranil ter posl. Gessmannu vzel besedo, nastal je velik vihar. Opoziuijonalni poslanci so odločno prob štovali proti tej samovoljnosti in primeri i so se hrupni prizori. Ko so še govorili Lueger, Kronavvetter in Oessmann, se je predlog odklonil. Prih dnja seja bo v sredo. V IJ ubijani. 11. junija. Avstrijskega katoliškega shoda letos ne bode. Tako je sklenil dne 0. t. ni. shod zaupnih mož katoliških strank v Avstriji. Pri tem posvetovanju sta bila tudi slovenska poslanca Klun in Povše. Kot povod se naglašajo zamotane politične razmere in pa to, da so letos deželnozborske volitve v mnogih deželah. Gospodje nimajo veselja za shod najbrž zaradi tega, ker se boje, da bi mej njimi ne prišlo do kacega razpora. Ko je bil zadnji občen avstrijski katoliški shod, ni v odsekih šlo vse gladko. Pri dolenjeavstrijskem katoliškem shodu na Dunaju se je jedinost s tem ohranila, da so se stari konservativci deloma uklonili krščanskim socijalistom, videč, da s svojimi nazori nič ne opravijo, nekateri se pa shoda udeležili niso. Stari konservativci Ne pač boje, da bi na shodu kak brez-oziren krš&ansk socijalist jim ne predbaci val zveze z liberalci. Sicer pa konservativna stranka baš sedaj močno omahuje, ne ve, bi li še nadalje hodila z nemškimi liberalci, ali pa se oklenila krščanskih socijalistov. V takem času je pa težko se izreči na kako stran in je najbolje, da se odloži shod, ki bi utegnil ovirati njih svobodno odločitev. Delavska demonstracija za občno volilno pravico. Volilna reforma, kakeršno je izdelal pod- odse.k. ni mogla zadovoljiti delavcev, vsaj je pa tr Ji i taka, kakor bi se bili pododsekovi člani hoteli z delavci malo pošaliti. Odločili so jim celih 13 mandatov in na tisoče delavcev izključili od volilne pravice. Čudili smo se, da je vlada mogla tak načrt proglasiti za svojega, ko je pri svojem nastopu naglašala, da bode zlasti gledala, da delavcem pripomore do volilne pravice. Dunajski socijalni de mokratje bili so sklenili prirediti veliko demonstra cijo proti nameravani volilni reformi in za občno volilno pravico. Vladi je to bilo jako nepovoljno in je numera van i shod prepovedala. Vzlic temu se je zbralo v Pratru nad 10.000 delavcev. Svobodova gostilna, kjer je imel biti shod, je bila zaprta, zato so se ustavili na vrtu gostilne „Tivoli". Dr. Elen-bogen je tukaj govoril in pozval delavce, da naj marširaju v Prater vsled vladne prepovedi in vstra-jajo, dokler se ne ust reže rekurzu o prepovedi shoda. Poslanec Pernerstorfer je na to imel oster govor proti vladi, ki krati politične pravice delavcem. Sedaj je prišla policija in razgnala delavce. Ud tod so odšli delavci k „Crnomu Medvedu". Tudi tukaj je policiji prišla razgnat delavce. Delavski agitator Danijel Peigl ni hotel pokoriti se policiji in so ga zaprli. Tudi drugi delavci niso hoteli se umakniti in poskušali Feigla iztrgati. Vsled tega je nastal poboj mej policijo in delavci. Delavci so kamnjali policiste. Po dolgem prizadevanju je policija le pripravila delavce, da so odšli v mesto. Pa tudi še pozneje so delavci večkrat imeli pretep s policijo. V vsem je policija zaprla 19 delavcev. Poškodovanih je bilo več policistov. Stražni nadzornik KuJernac je nevarno poškodovan, ker so ga v Pratru delavci vrgli na tla in močuo obrcali, ker je ukazal Feigla prijeti. Policistu Vondri je nekdo vrgel kamen v hrbet. Policista Such iu Ceh sta s palicami na glavi poškodovana. Zaprte so izročili deželnemu sodišču. Poškodovanega Kudernaca je obiskal včeraj minjiterski predsednik v njega stanovanju. — Vlada je jako nevoljna zaradi včerajšnjih demonstracij. Ker se ne more odločiti za kakšno znatno razširjenje volilne pravice, pa misli že na izjemno stanje na Dunaju. Kaj poreče k temu Plener, ki je napadal grofa TaatVeja, da je pritiral do izjemnega stanja na Češkem, vlada, v kateri sedi on, si pa na Dunaju že v drugem letu svojega obstanka že ne more drugače pomagati, kot z izjemnim stanjem. Armensko vprašanje. Kako se reši armensko vprašanje, to se sedaj še ne ve. Rusija, Francija iu Anglija pa vender ne mislijo odjenjati. Turčija je hotela stvar na neki umeten način zavleči. Po njenem mnenju ne gre delati kake izjeme z Armenijo, temveč bode upeljala reforme za vso državo. Ztto pa seveda Turčija zopet zahteva časa. Najbrž se pa velevlasti ne bodo dale Turčiji speljati na led. Kako bi bilo s takimi občnimi reformami, je dovolj pokazal poskus Midhata paše ob svojem času. Tudi v Turčiji razmere niso tako jednake, da bi mogle se nategniti na jedno kopito. Z izgovorom, da ne gre posebej v Armeniji uvajati reform, prihaja pač Turčija sedemnajst let prepozno. Temu bi bila morala ugovarjati na berolinskem kongresu. Sedaj gre itak le za to, da se nekaj izvrši, v kar je tedaj Turčija privolila. Sicer je pa armensko vprašanje že prouzročilo parcijelno mini-.'•ter.sko krizo v Turčiji. Veliki vezir Djevad paša je odstopil in Sajd paša postal zopet veliki vezir. Poslednji je bil na tem mestu od 1882 do 1885 in je veljal za prijaznega Rusiji. Predsedstvo italijanske zbornice. Vlada italijanska je sedaj v velikih zadregah, koga bi izbrali za predsednika zbornici poslancev. Hiancheri, ki je bil dosedaj predsednik, je odklonil. Villa bi bil večini po volji, a ima slab glas, Cadolini, ki je bil zadnja leta predsednik budgetni komisiji, slabo sliši, za Portisa ne marajo konservativci. Opozicija je v tem oziru srečnejša. Ona ima kandidata, ki bode dobil glasove vseh opozicijskih strank. C.te-tani je priljubljen in zmožen mož. Nemogoče celo ni, da bode Caetani voljen predsednikom. Ko bi se to zgodilo, bi pač Crispi ne mogel več ostati na svojem mestu. — Zbornica se je bila včeraj slovesno otvorila. Pri otvorjenju ni bilo republikanskih poslancev, prisotni so pa bili vsi radikalci. Prestolni govor napoveduje ženitev vojvode Savojskega in po-miloščenje nekaterih političnih zločincev tem povodom, potem pa socijalne predloge. Poslednje so pač nuj potrebnoj*! v Italiji. Dnevne vesti. V Ljubljani, 11. junija. — (Procesije sv. Reš njega Telesa.) Ker so nekatere ulice zastavljene tako, da je po njih težko hoditi, vršile se bodo nekatere procesije nekoliko drugače, kakor prejšnja leta. V trnovski fari bo maša ob 4. uri zjutraj, procesija se bo začela ob Vj5. uri ter pojde po Trnovem in Krakovem namesto po Križanskih ulicah pa po Cojzovi cesti. Blagoslovi bodo na navadnih prostorih. Pri sv. Petru se začne procesija ob */4 na 6. uro zjutraj in pojde po istih cestah, kakor droga leta. V stolni cerkvi se prične procesija ob 5/, na 9. uri in pojde proti mestni hiši, kjer bo prvi blagoslov, od tod pojde mimo stolne cerkve na Cesarja Jožefa trg in po Streliških ulicah, kjer bo pri FJizabetišču drugi blagoslov; od tukaj pojde proti Poljanski cesti, kjer bo pred Jožefiniščem tretji blagoslov, na to pojde sprevod nazaj na Valvazorja trg, kjer bo pred hišo g. Perdana zadnji blagoslov. V nedeljo po sv. R. T. se bodeta vršili procesiji v šentjakobski in frančiškanski cerkvi in sicer: Št. Jakobska procesija se prične ob 9. uri ter pojde po Rožnih ulicah na Žabja k, kjer bo prvi blagoslov, od tod pojde po Zvezdarskih ulicah k znamenju, kjer bo na trgu drugi blagoslov; tretji blagoslov bo pred hišo dr. Drča na Starem trgu, četrti pa pred Florijansko cerkvijo. Frančiškanska procesija se bo letos vršila na Rožniku. Z ičetek bo ob 8. uri. Prvi blagoslov bo pri križu pod cerkvijo, drugi pri kapelici lurške Matere božje pod Rožnikom, tretji pred streliščem, četrti v lopi pred cerkvijo na Rožniku. — Procesije so bodo vršile samo, če bo vreme ugoduo. — (Deželni zbor,) ki se snide prve dni julija meseca v izredno posvetovanje in sklepanje, bode zboroval, kakor je sedaj definitivno določeno, v dvorani ua starem strelišču. — (Shod hišnih posestnikov ljubljanskih) sklicujeta za petek dne 14. t. m. ob treh popolu-dne v veliko dvorauo „Tonhallett poslanca in občinska svetovalca Ivan Hribar in dr. Ivan Tavčar. Namen shodu je opozoriti pravočasno hišne posestnike, kaj jim je storiti glede pričakovane državne podpore. — (Osobne vesti.) Višji nadzornik glavne tabačne tovarne v Ljubljani, Kari P a y e r je povodom svojega umirovljenja dobil naslov in čin višjegi finančnega svetnika. — Ravnateljem državne realke v Mariboru je imenovan prof. drž. nižje realko v V. okraju na Dunaju gosp. Gustav Knob-1 o c h. — Deželnim okrožnim zdravnikom za okraj Trbiž je imenoval dež. odbor koroški dr. Karola Stockerja. — (.Pisateljsko podporno društvoPredsedstvo pisateljskega podpornega društva vabi gg. odbornike na od borovo sejo, ki bo v sredo, dne 12. t. m., ob 6. uri zvečer v čitalnici. — (Neimenovana dobrotnioa) je poslala 100 gld. v razdelitev ubogim in zapuščenim bolnikom v deželni bolnici, ki so trpeli po potresu. — (Včerajšnji potres) Z raznih krajev smo dobili poročila o včerajšnjih sunkih Jeden sunek se je primeril ob ' , 1 zjutraj, bil je tako rahel, da ga pri nas skoro nikjer niso čutili, drugi ob 1 /a9 dopo ludne pa je bil močan in se je čutil ne samo v Ljubljani, nego po vsem Slovenskem, v Gradci, v Trstu. Prvi se je čutil v Tridentu, v Veroni, Dologni in v Rimu. Dobili smo ta-le poročila: Iz Cerkelj: Ob h .'iti dopoludne bil je tu jako močan, kakih 5 sekund trajajoč, valovit potres, ki sicer ni prouzro-čil škode, pač pa ljudi silno prestrašil. Domačini pravijo, da je bil to najhujši potres za prvim velikonočnim sunkom; meni, ki sem grozno veliko nočno noč preživel v Ljubljani, zdel se je podoben onemu sunku, ki je velikonočni ponedeljek ob štirih zjutraj na novo razburil preplašeno ljubljansko prebivalstvo. Vsled današnjega potresa odkrušilo se je po hišah nekoliko ometa; celo nove razpoke nastale so v zidovih. Vender, kakor rečeno posebne škode ni prouzroči!. — Ljudje, ki so delali na polji, pripovedujejo, da se je zemlja tako zmajala pod nogami, da bi bili skoro popadali na tla. Ko* zolci nagibali so se skoro za dva metra v stran. Tudi cerkveni zvonik je nagnil se precej izdatno sedaj na jedno, sedaj na drugo stran. — Neka žena ki je bila v gojzdu v Reki, pripovedovala je, da so se skale odtrgavale in z velikim bobnenjem drvile. v dolino. — lz Rečice v Gorenji Sa vinski dolini: Ob 8. uri 45 minut bil je tukaj zelo močen potres, ki je trajal 6 sekund. Poslopja so> precej razpokala, ljudstvo je bilo zelo zbegano. — Iz Mengeša: Danes oh 34 na !) prestrašil nas je jako močan, menila vertikalen sunek, ki je na poslopjih napravil nove razpoke. Tudi nekaj dimnikov je padlo. Iz Postoj ine: Danes zjutraj čutili smo zopet dvakrat potres in sicer ob 1,,3. uri zjutraj prav kratek a precej hud sunek in ob 1 ,9. uri bolj močan nekako 3 sekunde trajajoč potres. Škode ni nikake. — I z S e 1 c: Ob 8. uri 40 minut čutil se je tukaj zelo močan z gromenjem spremljajoči — kakih 5 sekund trajajoč potres. Od velikonočne nedelje se ni čutil noben tako močen potres. Ljudje so se zelo prestrašili. Šolski otroci bežali so preplašeni iz šolskih soban. Pri zidovji, katero je bilo prej, od poprejšnjega potresa, malo ražpokano, so se razpoke povečale. — Kakor se nam poroča, čutil se je sunek tudi v Kropi, v Breznici, v Kamniku, v Brazlovčah, v Zagorju ob Savi, v Rušah pri Mariboru, v Logatcu in v Celju, a škode ni nikjer nič prouzročil. — (Iz odhora „Sokolovoga".) Odbor „Sokola" sklenil je v svoji seji dne 7. t. m., da se z ozirom na nesrečo, katera |e zadela letošnje velikonočne praznike Ljubljano iu s tem ves slovenski narod, opuste za letos vso društvene veselice in vsi izleti. Zato se pa nadeja, da se bode društveno življenje prihodnje leto, ko se vsaj nekoliko zacelijo po potresu prizadejane rane, veselojše in živahnejše razvilo; zlanti ko se društvo preseli v lastne prostore v „Narodnom domu". — Zaradi udeležbe pri vsesokolski slavnosti v Pragi sklenilo se je, da se je „Ljubljanski Sokol" oficijelno ne udeleži, da se pa posameznim članom njegovim prepušča pridružiti se odposlanstvu „Celjskoga Sokola". — Bratovskun društvom, katera so doposlala po društvenem posredovanji darove za po potresu poškodovane, sklene se doposlati posebna zahvalna pisma ; ob jednem pa začeti še posebno pomočno akcijo za Ljubljano. — Uredbo nove telovadnice sklene se oddati Josipu Vindvšu na Smichovem pri Pragi takoj, ko bodo dognani dogovori z odborom „Na-rodnega doma", kateremu se sklene dopisati, naj se vender že konečno izjavi. — Naznanilo staroste, da je prijatelj društva, ki neče imenovan biti, daroval večjo svoto za uredbo telovadnice, vzame se hvaležno na znanje. — (Kranjska industrijalna družba) je imela včeraj pod predsedstvom načelnika g. Jos. L u c k -m a n n a izreden občni zbor, kateri je bil jako dobro obiskan: prišlo je 17 delničarjev, ki so zastopali 49SO delnic. Na dnevnem redu je bila ponudba d kr. poljedelskega ministerstva glede odkupa na desnem bregu dolinske Save ležečega, družbi lastnega sveta, izvzemši obronke na Možaklji proti Savski dolini in izvzemši fužine v Radovni. Za ta svet, ki meri 45.000 oral, je ponudilo ministerstvo 1,400.000 gld. Po živahni razpravi, pri kateri je baron Bom, lastnik 2080 delnic, izjavil, da se z ozirom na manjšino delničarjev ne bode udeležil glasovanja, je občni zbor pooblastil upravni odbor, vzprejeti ponudbo c. kr. trgovinskega ministerstva in storiti kar treba, da se prodaja zvrši Ta prememba posesti se ima zgoditi že dne 1. julija t. 1. — (Deželno hišo) na Turjaškem trgu, takozvani „lontovž", bode izpraznila c. kr deželna vlada, katera jo ima za svoje urade in za stanovanje predsednikovo od dežele v najemu, do dne 1. avgusta t. I. Ko brž bode obširno poslopje popravljeno in prirejeno, se bodo vanje preselili deželni uradi, kateri so sedaj nastanjeni v prvem paviljonu nove deželne bolnice v Vodmatu. — (Morska kopel v Gradežu.) Deželni odbor je podelil osmeritu otrokom ustanove po 50 gld. za zdravljenje v morski kopeli v Gradežu. — (Policijske vesti.) V Kurji vasi nastal je sinoči mej delavci pretep, pri katerem je delavec v tukajšnji predilnici Alojzi) R o m e z nožem zabodel delavca Josipa Černeta ter ga telesno težko poškodoval. Ranjenca prenesli so v deželno bolnico, Kometa pa je policija izročila deželnemu sodišču. — (Ujet begun) Ko sta šli včeraj zjutraj dve gospici z Rožnika po gozdni poti v mesto, srečali sta pod razkrižjem pred razgledom ubeglega kaznjenca z gorjačo v roci, ki je pa takoj krenil s poti v goščavo. Gospici sta se vrnili nekaj korakov in opozorili tri prišedše gospode častnike na sum-nega človeka. Na večkratui klic gospoda stotnika K. ustavil se je neprijetno presenečeni begun i u izpovedal v laškem jeziku, da je zaželel prostosti, ker mu ne ugaja ravno resno življenje v prisilni delavnici. Porabil je toraj ugodno priliko in nbežal od dela pri „Narodnem domu". Cela druščina spre- , mila je potem vročekrvnega Laha do Svicarije, kjer je pod ključem počakal dveh redarjev, ki sta pre- i zgodaj vzletelega tička speljala nazaj v tibo kletko. i — (V Ljubljanico padla) je včeraj popoludne dietna hčerka tukajšnjega čevljarskega mojstra Kodra. Otrok igral se je na stopnjicah Francovega nabrežja ter padel v vodo, katera ga je odnesla okolo 20 metrov daleč. K sreči opazil je to bivši detektiv Miha Sober, ki je takoj skočil v Ljubljanico ter rešil s smrtjo borečega se otroka. — (Iz Sele:) Dne 20. maja priredili so gospodje ddetantje iz Škofje Loke v šolskih prostorih v Selcih prav prijetno veselico z igro, petjem in čarodej8tvom. Vsa veselica se je izborno izvršila ter smo gospodom diletantom prav hvaležni za to prireditev. Zlasti je vse občinstvo jako iznenadi! sloveči japonski čarodejec Kuig-Lung-Fu. Ves dohodek pripustili so gospodje diletantje blagodušno za tukajšnjo revno šolsko mladino. Bodi tedaj tem potom gospodom diletantom izrečena najtoplejša zahvala za prijazen obisk in za darila revnim šolarjem! — tPovodnji.) Planinska dolina je bila akoro tri mesece pod vodo in ljudje so se že bali, da utegne tam ostati jezero. Te dni je pa vsa voda tako hitro odtekla, da je ostalo mnogo rib in nekaj močerilov na suhem. V Dobravici v litijskem okraju pa stoji voda od konca meneča marca in kar nič se ne kaže, da bi odtekala. Ludje so se izselili v bližnjo Zagorico. Sedaj se koplje jarek, da bi se voda po njem odtekla. ■— (Nedeljski počitek.) Piše se nam iz Notranjska: Pred kratkim izdalo je zopet ministerstvo naredbo o nedeljskem in prazniškem počitku v trgovinah. Za nas deielane glasi se: V vsakem okraju, kjer prebiva manj kakor 1000 prebivalcev, imajo se trgovine ob 3 uri popoludne vsak gospodov dan zapreti. Trafike, katere so združene s trgovinami, imajo se postavno tudi zapreti. Žal, da je ta naredba pri nekaterih trgovcih le na pajiirju: o tem se lahko vsak prepriča, kdor potuje po deželi. Častno moramo pa priznati, da so do sed;tj skoraj izključno vsi veliki trgovci svoje prodajalnice ob pravem zapovedanem času zaprli. Dobivajo se pa še vedno nekateri kramarji, sosebno na progi Reka St. Peter, ki se ne menijo niti za ministersko naredbo, še manj pa za oblastva, katera jih lahko prav strogo kaznujejo. Dalje so tudi kramarji, kateri spredaj duri in okna saptO, zadaj pa prav pridno prodajajo. V interesu stvari je treba to javno naglašati. Ne bilo bi napčuo, ako bi okrajna glavarstva posebno strogo zapoved a la žandarman ji, na to paziti, da se prodajalnice, osobito kramarjev, ob pravem času zapro. Le potem bode mogoče, da se bode minister-ska naredba tako spolnjevala, kakor jo je ministerstvo mislilo. — (Strežniški tečaji.) Okr. zdravnik dr. Julij Kotzmtith je imel zadnji dan minulega meseca v Postojini, 1. junija pa v St. Petru tečaj za vzgojo bolniških strežnikov. Udeležilo se je pouka 39 osob, ki so se vadile tudi v dezinficiranju. — Bolnica milosrdnih bratov v Kandiji) pri Novemmestu je vz|»rejela v minolem mesecu 00 moških bolnikov. Vseh skup je bilo 88, od katerih je bilo ozdravljenih odpuščenih 4 3, zboljšalo se je zdravje 12, umrla sta 2. Koncem meseca je ostalo 31 bolnikov v zavodu. — (Medveda ustrelil) je minuli teden v Po-veznici gozdar g. Rafael Fabiani iz Ilirske Bistrice. Sel je sam na lov iu srečal proti večeru kos matina ter ga usmrtil z 2 streloma. Medved je že kakih 15 let star in tehta okolu 200 kilogramov; taco je imel 25 cm. dolgo in 14 cm. široko. — (Strela ubila je 7. t. m. blizu Ormoža tri kosce, kateri so mej burjo s kosami zbežali pod drevo. — (Shod pri Sv Štefanu za Velikovcem) priredi katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem dne 30. t. m. v gostilni gospe Glančnikove „Pri mežnarju" — (Past slovenskim posojilnicam na Ko -roškem ) Nekatere nemške posojilnice na Koroškem snujejo lastno „zvezo koroških posojilnic". Osno« valni shod se bo vršil 20. t. m. v Celovcu. Nemci vabijo k tej zvezi tudi slovensko posojilnice, da bi jih tako ujeli v svojo past, a ker imamo Slovenci že svojo zavezo v Celju, je pričakovati, da bodo slovenski rodoljubi ua Koroškem delovali z vsemi silami na to, da slovenske posojilnice tej zvezi ne pristopijo. — (Laški nasilniki pred sodiščem.) V Rovinju je bilo obsojenih 38 prebivalcev iz Huma zaradi prestopka po £ 314. (vmešavanje v uradno poslovanje), in sicer 3 na dva tedna, 1 na dvanajst dnij, 15 na deset dnij in 19 na sedem dnij zapora. Obtožba se je glasila na zločin javnega naši lat va. Oproščenih je bilo 18 zatožencev, glede 32 pa je državni pravdnik odstopil od zatožbe mej obravnavo, kakor smo že poročali. 1 Slovenci ln Slovenka I na zabite drutbe sv. Cirila in Metoda! L J 1 Darila i Za prebivalce, prizadete po potresa: Mestnemu magistratu ljubljanskemu došla so nadalje sledeča darila: društvo „ Beseda" v Budejevicah kot čisti dohodek v ta namen prirejene akademije 400 gld. ; administracija časopisa „Narodni Listy" v Pragi nadaljnjo zbirko 113 gld. 88 kr.; županstvo mesta Belovar 10O gld.; župnijski urad v Nemčicah na Moravskem v cerkvi nabranih 35 gld. ; gospod J. Kmet, nadučitelj v Cerkljah, (po gospodu Ivanu Hribarju) 3 gld ; gosp. Adolf Bernas, revirnik v Struharovem na Češkem, 2 gld.; gospod Ferdinand MieheJ, v Grafenbergu na Šlezkem 1 gld.; tvrdka Joahim Goldberg & sinovi na Dunaju razno blago za obleko. Po poslancu lv. Hribarju) doposlala sta nadalje gg. profesorja Borštnik in Pregelj iz Dubrovnika 16 gld. 03 kr. od katerih so darovali: Marko Poca 9 gld. 63 kr., Poldo Sciglie 3 gld., Ivan Ukaz 2 gld. in V. Š. 1 gld. Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Vsled potresa tudi zelo poškodovani družbi iz družbenega nabiralnika pri Zoretu v Črnem potoku pri Litiji 7 kron 20 Vin. — Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki ! Brzoj a,TT tee« Celjsko vprašanje v proračunskem odseku. Dunaj 11. junija. V današnji seji proračunskega odseka je prišla ua razpravo proračunska postavka o celjski gimnaziji. Navzočni so bili vsi člani proračunskega odseka, prišlo pa je poslušat več ko sto po-tlancev. Za besedo se je oglasilo 1 1 govornikov. Poročevalec dr. B e e r je predlagal, naj Be postavko odkloni in se je pri tem skliceval na resolucijo štajerskega deželnega zbora. II a 1 1-\v i c h se je izrekel z i odklonitev, pa je ponujal Slovencem odškodovanje za to na ta način, da se ustanovi gimnazija kje drugje. Povuarjal je, da je posledica utrakviziranja povsod ista, da se namreč taki zavodi vedno prelevijo v popolnoma slovanske. Napovedal je minoritetni predlog in grozil, Če se postavki vzprejme, da bode levica izvajala konsekven-cije. Ilerold se je sarkastično norčeval iz levičarskih izvajanj. Imenoval jih je puhle de-klamacije, katerih ni resno v poštev jemati, ter izjavil, da bodo češki poslanci glasovali za celjsko postavko, ne ministru Madevskemn na ljubav, ampak zategadelj, ker gre za pravično stvar. — Razprava se je potem za jedno uro pretrgala. Gradec 11» junija. Povodom petindvaj-setletnice poklonila se je namestniku baronu Kiibecku tudi deputacija slovenskih deželnih poslancev dr. lladaj, dr. Sernec, dr. Jur-tela in dr. Dečko. Čestitanja načelnikov okrajnih zastopov udeležili so se tudi načelniki slovenskih okrajnih zastopov. Dunaj 11. junija. Pri sinočni seji odseka za volilno reformo se je levičar B e e r izrekel zoper razdelitev nove kurije, dočim sta se princ Kari S c h \v a r z e n b e r g in grof P i n i n s k i izrekla za pododsekov načrt. D i -p a u 1 i je Plenerju očital pristranost, ker je preprečil, da se niso predložile tabele o davčnih dajatvah mest iu kmetskih občin, se izrekel zoper uvrstitev malih davkoplačevalcev v novo kurijo in izjavil, da bo sicer glasoval zoper to, da se začne specijalna debata, da pa ne pričakuje ugodnega uspeha. Klun se je odločno izrekel zoper to, da bi se petakarji iztisnili iz sedanje kurije. Minister B a c q u e -h e m je zagovarjal pododsekov načrt. Dunaj 11. junija. Profesor ljubljanske gimnazije Jožef llubad je imenovan ravnateljem Kranjske gimnazije. Dunaj 11. junija. Minister Goluchovvski je danes v ogerski delegaciji razvijal ekspozč, ki je brezbarvna parafraza prestolnega govora. Zagreb 11. junija. Sinoči ob 8. uri je bil v Krapini močan potres. Škode ni pro-vzročil. Atene 11. junija. Ker je parlament volil predsednikom opozicijonalca, je ministerstvo odstopilo. London 11. junija. Armenska preiskovalna komisija se je razšla, ker so ji turški člani delali nepremagljive ovire. Avstrljika spsoljaliteta. Na želodcu bolehajočim ljudem priporočati je porabo pristnega ,,Moll ovejra Sridlitz-praflka". ki je presknšeno iliimaiV zdravilo in upliva na želodec krepimo ter pospe&ilno na prebavljenje in sicer z rastočim uspehom. Škatljica 1 gld. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvomi zalagatelj. DUNAJ, Tnchlanbcn 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLlHTV preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. 5 (4—8) Umrli so t Ljubljani: 8. jnnija: Ivan PovSe, mestni redar, 27 let, Hrenove ulice št. 5. V deželni bolnici: 6. junija: Franca Makove, gostija, 47 let, V hiralnici: 7. jnnija: Valentin Karpe, prosiak, 78 let. Meteorologično poročilo. I Čas opazovanja j Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo M.i-krina v mm. f * 7. zintmj 8. po pol. 9. zvečer 734 784* 734»; 13'8° C 20 2° C 17-40 C hI. zali si. '/.ah «1. /ah dež. obl. dež. 11 dežja. 10. junija 7. zjutraj 2. popot. it. zvečer 7342 1 151 »C 732 *) 232° C 733-1 15-2° C i brezv. megla sl.zjzh. obl. si. zab. d. jas. 0-9 dežja. Srednja temporatura 17 1' in 17 8°, za 10* in 0 a0 pod normalom. DD-u-naoslsa, "borza dne 1 1. junija 1895. Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru , . . Avstrijska zlata renta...... Avstrijska kronska renta 4° 0 .... Ogerska zlata renta 4° 0...... Ogerska kronska renta 4 ', .... Avstro-ogerske bančne delnice ... Kreditne delnice........ London v ista.......... NemAki drž. bankovci za 100 mark . , 20 mark........, . . , 80 frankov........... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... Duh 10. junija 1895 1 državne srečke iz 1. 1864 po 2f»0 gld, Državne srečke iz 1. 1W>4 po 100 gld.. . Donava n g. srečke f»°'0 po 100 gld. Zsauj. obč avstr, 4'/i,0,',) zlati zast. list Kreditne srečke po UJO gld...... Ljubljanske srečke......... Rudolfov* srečke po 10 f»ld...... Akcije »ntzlo-fcVltr. banke DO 200 gld.. Tran.way-druSt. velj. 170 gld. a. v. . . , Papirnati rnhelj......... Pred štirimi leti zavaroval se je in>j pokojni soprog Franjo Hladnik pri životni zavarovalnici ,The Greskam'v Londonu I znatnim zneskom za slučaj smrti. I/.kazavsi se s potrebnimi listinami, mi jc glavni zastopnik v LJubljani gospod Gvldon Zeiohko takoj zavarovano glavnico izplačal, zaradi česar mu z veseljem izrekam javno svojo najtoplejšo zahvalo in zavod ,,The Greihain" vsakomur najtopleje priporočam. V LogAtGl| dnii 31. maja 1895. ( *n C r »lila lllailiiik. 101 gld. 25 kr. 101 7, 30 rt 123 05 n 101 50 v 123 rt 30 s 99 n 96 ■ 1078 b — n 407 n 40 t 121 * 45 n 69 n 40 n 11 m 86 i 9 -» 63' t * 4*> H — n 5 v 67 n 151 gld. 50 kr. 196 n — 181 50 . 1<*q » 50 n n 88 KO n 23 ■ 50 D 172 •* 50 » 500 i — n 1 30' 4 n Mlin s hišo vred, na trajni vodi v Domžal »h, oboje v najboljšem stanju, Ne po •■«*nl proil«. Natančneje poizvedbe pri tlrti. Karolu MchnistliiiKer*Jii9 c. kr. notarju v Kamniku. (785—2) Podružnica v Ljubljani zagrebškega stavbnega podjetništva Pilar. Mally & Bauda arhitekt, inženirji in mestni stavbeni mojstri. Tehnični bureau: (726—7) Trubarjeve ulice št. 1 (blizu St. Jakobskega mostu). Ure za dogovore od 2. do 3. ure popoludne. Prevzemanje in izvrševanje načrtov, projektov, proračunov stroškov, novih zgradeb in prezidav sploh stavbnih del vsake vrste. i 4 4 4 4 4 4 4 « 4 4 4 Jakob Štrukelj v Trstu via Caserzna št. 16, vhod piazza della Caserma nas n rut i veliki vojašnici) prodaja po »everojetno niskih cenah vsakovrstni« iiiiKlc^liii ft I I VrSUlH »IIKlPMKI* ja kolesa (bicikle). » Zastopstvo koles „..\»H«»r'* iz tovarne II. Klejer P v Frankobrodn in 'iUtnria <>klt> Workikt Wolverharupton, Angleško. Kolesa ...%«llt»r" so sveiovnoznaua in se rabijo v nemški vojski. — Jamči se za vsako kolo 12 mesecev(; kdor ne zna voziti, nauči se brezplačno. — Pošilja se na deželo in na vse kraje. — Cenik*) pošilja se poštnine prosto. (728—5) Lekarna Trnk6czy. Dunaj, V. O •O M t-, rt a rt M •J Sirup iz planinskih "zelišč tudi prsni, pljučni in kašljev sok imenovan, prirejen iz planinskih zelfiA ln lahko raztopljl-vega vapnenega železa. Steklenica z navodilom o porabi '»ti kr., 12 «teklenic ■"> ghl. Dobiva se pri (1230 33. 1 h.ihlu pl. Ii iiLm */.v-jii lekarnarju v Ljubljani. 1'oAII)« **** s obratnu potilo. Lekarna Trnk6czy v Gradoi. « I 3 9 H| d . w\ (i N C. Kr. slavni ravnateljm« mir, drž, Menit. Izvod iz voznega reda tr«sl'a.VTas»s;sa zdi Xm Ju.xa.13sw 18SE. Nastopno omanjani prif.»).*.: 'I ln odhajala! eml omuenl to v tmvt vjiaMem ivimi. Srsdcjnavropikl ftsa je krujnorj.« tam t I.juh. I mlnuil n*prej. Odhod is IVJnblJaaa (jot. kol.) Oa IV. viir-t B min, fH» nori oiehnl rl»k t Trbli, PonUh«!, II:.i, -4. O*. Uj*6o, Fr»naen«f«it«. liinbno, ooa Hetrthal t Atiin«, IacM, Onmn- J*q, H'>lii..^r&d, Lend-Gaitnin, Zeli na jezeru, Inomoit, Curili, 8teyr. Lime, Tlu io)n»li p, ► U.mj, Mtirijlu*) v»r.-, K^or, Kanu ve va.-i , Fran- oot* Tor«, Pra>go, Lipal>o, Donsj via Amatettnn. Ob 9. url lO min. «j»./r«> metani vlak. t Noto meato, Koćevje. Ob 7. uri tO «N(t*. ~Jutr<0 oaehaii rlak r Trbt«, Pouiibfl, II.-. . . Ce. lOTAO, Kr&iiieiiifiiitD, I.;-il.no, DaeaJ, in Bolathai T S«'.:, jjjti.: . I)aua -1» Amatetten. Ob 11. uri SO min. dopoluHn* oaabui Tlak v Trbl«, PonUMl, Beljak, Oflorec, Frauaenare.te, Iijubno, Selsthal, Solnoo;rad. 06 lit. uri Rti min. aiopoJudn* moianl vlak • Novo meato, K.' «v e ■ '.*> 4. url %.,irtnt\t'U%r o««bni vlak t Trb.i, Itoljnk . Culovee, KiMiirri!« feate, o«s 8eUthal v SolnuajTad, Len d - GaaUin, 7.*\ na jeeeni , Lno-inoat, Rrefmio, Curih, Geuevo, Pahs, čez Klein Reifling, Slevr. I.kiio, Omnniloo, laohl, Badejevio«, Plaeu], Marijine vara, Kger. FTanoova t.ti, Koricu- vare, Pratro. Lipako, Dunaj via Aciat»tten '•*> T. uri HO min. .ti«w^- meiiaiii vlak t Novo meato, KoAavja Raziin \fj;\ ob nedeljah in praanlklh ob S. uri ~d minut popoludne otobni vlak v Leace-Illed. * Prihod v lajnbljano (jns. kol). OS S. uri Bit min. ejutrn) osebni vlak ■ Dunaja via Amatattau, Lip. ilje, Praga, Franoovih varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varov, Planja, Hudejevio, SolDoirrada, Linoa, Stevra, Omundeoa, laoii. •.. Ai,». aeea, Zella na Jeaerti, Lend Uaateina, LJubnega, Oalovoa, Beljaka, Frauaenaf««Ve, Trbiaa. OS 8. uri 19 min. tjutntj malani vlak i« Kočevja, Novega me«tv OS 11. uri HO min. ttopoiudnu oaebni vlak a Uunaja via Antutetten, Lipaljo, Hrctfo, Vrancovih varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varov, Planja, Budnjevio, Soluograda, Iiinoa, 8t»>ra, 1 .irir.», Guneve, Oariba, BreKnlo«, Inoaiotia, Zci:» ua jaaeru, Lend-<4a*t6ina, L.''.l nega, Oolovca, Pontabla, Trblia V. uri Sit min. j>f;><>/»(/»t« metaui vlak i« Koi'ov|a, Novega meata, 4. uri BB vrtita, j•«>eaebni vlak ■ Dunaja, Ljubanga. rVoL-thala, Hcl-aku, Oeiovoit, Franaeuafeate), PoitUbla, TrbUn V. uri 4 min. re<-r, r »aehni vlak i Dunaja proko Ani'.«t-.c iu '.irthiiAi".. H(.Itaka. Oalovca. Poutabla, Trliiaa. 9. uri 9B min. *rr JO. uri 40 minut zvečer osobni vlak iz Lcacc-Bloila. IH, fto os t>h Odhod Is IOubUane (dr*., bol.. OS T. uri 93 min. mj^tr«) v Kamnik. „ 9. m OB » i.o.M.iu.ftt* ., , B 0. m BO n rr**rrr „ , „ JO. „ JO „ mmčrr ,, ,, (slednji vlak le ob notioljah in pratnlkib.) Prihod v Iajabljano (dri. kol.,. Kamatka OS O. uri BO min. tjutruj , 1 f. , 1B „ tiojtoluttn* „ 9 „ 90 „ . ». . 5B . isledujl vlak lr ob uedekjah. ln praznikih.) poli •aaCcIeillm lirIllom,>* odda se za letos in tudi za već let v zakup« — Pogoji izvedo se v pisarni dr. Ivan Tavčar-jevi. (776—3) Plemeniti raki! Sveže lovi jeni, skadOČl, dobro zamotani, poštnina in embalaža prosta 100—120 komadov lepih namiznih rakov gld. -3'— 75— 80 „ „ velikih „ „ 8*60 55— 60 „ velikanov z dvema tolstima debelima škarjeraa .... p 4 40 32— 35 „ solo-velikanov, izbrane, največje Živali, od IS etm. naprej „ JV50 Jamči se za to, da dospo živi, skaioči. sknbljeno z roko. bliščeče belo, gld. 1*85, isto perje nesknb-ljeno 8"» kr., puh bliščeče belo, non plns ultra gld. 9*85 funt poštnine prosto. Vse po povzetju razpošilja lSenr. $cliai>ira, Buczacz. Galicija. Opazka: Referencije so na razpolaganje. (743-7) Samo še malo dnij! Žrebanje že dne 26. junija 1895 ogerske državne dobrodelne loterije. Glavni dobitek 60.000 gld. V kupni ilolitik! 14,0.004» Kl«l. Hr*'«'!*«' |»«» li i^ld. dobivajo: pri lotrrijskem ravnateljstvu v Budimpešti (Budimpefita, glavni carinski urad, polnudstropje), pri vseh loterijskih, solnih in da vrnili uradih, pri večini poštnili uradov, pri „nlerkurju"* na Dunaju in pri organih za speeavanje arečk, postavljenih v vseli mestih in znatnejših krajih. V BadimpeSti, dnt; 17. januvarja 1804. (608-8) Kralj, ogersko loterijsko ravnateljstvo, Kari Wanitzky | arhitekt in mestni stavbeni mojster z Dunaja 9 prevzema vsakovrstne poprave, prezidanja in nove stavbe pod. r^a,j\^^odjr^e33L3^Ll p>og:o3I- IkST Pojasnila se dajć na n arij t- IVrezlJc cesti M. t«. II. iinil*\ opremljene z diplomo vsega zdravilstva in s spričevalom, do-kazujočim znanju hrvatskega ali slovenskega jezika, da j« prosilec avstrijski državljan in z drugimi spričevali, naj se vlože pri podpisanem uradu do lO. julija, t. 1. Glavarstvo občine Kastav dne G. junija 18U5. Občinski glavar: Minile s. r. KoleNia I/ tvoru te orožja, UbkonHi- In Bremialior- ITa ciefeele! liolesm« 2Ta drolsao! Na kolesa, ki bo pri n«8 kupljena, možno jo flatj" ^»»Hltl "•^! *£iHi premij v vrednosti 5!.!.>.> kron. Preprodajalci in zastopniki se išCejo v vseh krajih. — _Ceniki zastonj in pofitniue prosto. (337—181 Pnevmatik-kolesa po 120 gld. — Pouk brezplačen. Izdajatelj in odgovorni urednik; J oni p No U i. Laetnina in tisk .Narodne Tiskarne4. tmWm&MWmwBWkWBwkMWU ^10631