Leto LXXV~ St. 135 SpedMoM tu ahbonametrta Po*rntna plačana v gotovmt. ffBfPHlITTO « UPRAVA: UVBUAMA, PUOC3NUKVA IgJGfl 5 — ZASTOPSTVO aa oglase ks Kraljev** UNION« PUBBLICITA fTALIANA S. rELfiFOM: ti. aafl—i ari S. A- MILArfO. Dvajset sovražnih letal sestreljenih Veliki požari v pristanišču ▼ Suši Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil le objavil 1. junija naslednje 1102. vojno poročilo: Bombe, katere so odvrgla nemška letala na pristanišče v Susi, so povzročile velike požare. Nasprotno letalstvo je napadlo Foggio, Augusto. Pantellerio, Cagliari in podeželje. Občutna je škoda v Foggiji, ugotavlja se pa v Cagliariju. V teh akcijah je sovražnik izgubil 20 letal. 9 letal so sestrelili italijanski in nemški lovci nad Sardinijo in Sicilijo, 11 letal pa so zrušile protiletalske baterije, od teh 4 nad Pantellerijo, 2 nad Augusto in S nad Sardinijo. • Doslej ugotovljene žrtve med prebivalstvom ob napadih, omenjenih v današnjem poročilu, znašajo: 27 mrtvih in 33 ranjenih v Foggiji, 4 mrtvi v Gustiniju (Ca-rfmra) Spremembe na visokih položajih Kr. vojske Bčn, 1. jun. s. S 1. junijem so se izvr-šfle naslednje spremembe na visokih položajih Kr. vojske: armadni general Ezio Rosi zapušča položaj v glavnem stanu Kr. vojske in prevzame poveljništvo neke armadne skupine. Ar-madni general I.Iario Roatta prevzame po- ložaj v glavnem stanu Vojske. Armadni general Alfredo Muzzoni je prevzel 30. maja poveljništvo neke armade. Japonsko občudovanje italijanskega letalstva Tokio, 1. jun. s. Vsi japonski listi opozarjajo z velikim poudarkom na čudovite preizkušnje italijanskega letalstva ob bombardiranju vojaških objektov v Sudanu in v Italijanski vzhodni Afriki. Listi poveličujejo visokega duha italijanskega letalstva, ki ne spregleda v svojih slavnih akcijah niti najbolj oddaljenih strateških in vojaških ciljev sovražnika. Veliki japonski dnevnik »Tokio Šimbun« piše: Doslej se je zdelo nemogoče bombardirati objekte v oddaljenosti nad 4000 km. Toda italijanski letalci bombardirajo v sijajni akciji izredno važne vojaške objekte v Sudanu in v Italijanski vzhodni Afriki- S tem so dokazali s svojo tehnično popolnostjo in s svojim izrednim borbenim duhom, da 80 taka dejanja mogoča. BaveČ se z obrambo evropske trdnjave, pri čemer sodelujejo v oboroženem bratstvu italijansko-*iemške čete, piše laafc: Italija se še naprej bori skupaj z Nemčijo. Gradi jeklene obrambe, napada sovražne ladje, prenaša vedro menjajoče se dogodke te hude vojne in dokazuje, da bo prestala vse preizkušnje. Japonska, kri poveličuje dejanja svoje velike zaveznice, izreka željo, da bo zmagala. Namestnik Kralja v Albaniji na uradnem obisku na Kosovem polju Trrana, 1. jun, s. Namestnik Kralja, ki sta ga spremljala podpredsednik ministrskega sveta in minister za javna dela in ki so ga na letališču pozdravili predsednik ministrskega sveta z vsemi člani vlade, je s posebnim letalom odpotoval v Prištino, prvo postajo na njegovem uradnem efcisku na Kosovu. Sprejem zastopnika vzvišenega Vladarja v Prištini je bil tri-Tunfalen. Slavoloki so bali postavljeni na vseh cestnih križiščih z napisi in vzkliki, proslavljajočimi Kralja in Cesarja ter Du-ceja in albansko vojsko. Ko so avtom o-TtTH prispeli v mesto, je šel župan iz Prištine Kraljevem« namestniku naproti in mu pomxiil po starem albanskem običaju kruha in soM. Številna množica je prisostvovala temu obredu in se potem zgrnila trgu, kjer je prefekt želel dobrodošlico jc. ParianijtL Kraljev namestnik je nato govoril pri- štinskemu ljudstvu. Rekel je, da je vesel, ker je našel osvobojeno Kosovo, ki pričakuje zmagovitega konca vojne, da bo dalo svetu sadove dela na svojih rodovitnih poljih in naravna bogastva, ki mu jih je Bog daroval Zmaga zahteva hudo borbo, toda Kosovci so bili vedno zvesti vojaki in so pripravljeni, kadar koli poziva domovina, zapustiti pluge in zagrabiti za puško ter se boriti z legendarno hrabrosti jo, ki jo pozna ves svet Namestnik Kralja je nato zatrdil, da dobro ve. da Kosovci stoje trdno ob strani italijanskih vojakov, kri so ponosni, da so prišli na Kosovo. Ob zaključku je pozdravil disciplinirano prebivalstvo tega področja. Ob ponavljajočih vzklikih množice so italijanske in albanske čete defilirale in razvila se je mogočna manifestacija ljudstva. Po Priština bo namestnik Kralja obiskal Peč. Socialno skrbstvo za poljedelske delavce L Jon, s. Ob navzočnosti nac. svet. BignartRja, predsednika fašistične konfederacije poljedelskih delavcev, in nac. svet. De Marsanicha, predsednika ustanove Mirtuarrta Fascista, se je sestal vodilni svet S^sticne narodne federacije bolniških blagajn za poljedelske delavce. Predsednik nac svet. Palermo je obširno poročal o delovanju ustanove v letu 1942 ter prikazal napredek in dosežene uspehe v 15 letih obstoja ustanove. Poročevalec je poudaril, da je bilo v preteklem poslovnem letu izplačanih nad 200 milijonov za 145.915 bolnikov z 2*435.662 bolniškimi dnevi. V pet-letju od 1938 do 1942 je bilo izvršenih 42.865 kirurških posegov in 5.489 operacij za odpravo prirojenih hib. Tako je bilo za pomovređno socialno življenje usposobljenih 48.354 ljudi, ki bi se sicer pridružili vrstam invalidov in bremenili proračune javne dobrodelnosti Nac. svetnik Bignardi se je pomudli ob najbolj značilnih odstavkih poročila in omenil da nosi nastanek in razvoj poljedelskih' bolniških blagajn pečat volje Stranke. Te blagajne so sad sindikalnh akcij po navodilih ministrstva za korporacije Izrazil je svoje zadovoljstvo spričo dela. ki ga je opravila federacija v tesnem sodelovanju s sindikalnimi organizacijami, ter Bcrazil prepričanje, da se bo po podpisu medkonfederalnih pogodb zdravstvena in gospodarska pomoč še znatno zb olj šal a. Sindikalna pomoč v bolezni vsem poljedelskim delavcem je pristen rekord fašistične Italije, kateri demoliberalni svet zanika na tem področju sleherni socialni napredek. Nac. svet. de Marsa ni ch je izrazil prepričanje, da se bo v skupni ustanovi pomoč v bolezni dokončno uredila m se zboljšala. ker so za to postavile temelje že obstoječe fn zdaj zedinjene bolniške blagajne. Mogočno socialno delo tvrdke „Fiat" Turin, 31. maja. s. Pod predsedništvom senatorja inž. Giovarmija Agnellija je bila danes v Turinu redna in izredna skupščina podjetja »Fiat«. Poročilo, ki ga je prečita! prof. Valletta, upravni delegat in generalni direktor, navaja^ da je »Fiat« ponosen, da je Duceju lahko izpričal zaledno zadržanje delavstva ob bombardiranju, nato pa poročilo prikazuje mogočno socialno delo »Fiata«. V sedanjih okoliščinah je bilo to delo pomnoženo s podpornim delom za ponesrečence ob napadih, za odeeljence ter za delavce in nameščence. Spopolndle so se podjetniške prodajalne »Fiata« za oskrbo z vsemi potrebščinami cd oblelce do pohištva, zlasti z živin. Na desettisoče obedov se vsak dan razdeli delavcem in nameščencem Na stotine otrok je v gosteh v kolonijah »Flata«, ki ao opremljene tudi z učilnicami. Poročilo prikazuje nato delo »Fiata« v letu 1942. in omenja porast proizvodnje zlasti v železarstvu in letalstvu. Poročilo se zaključuje, da »Fiat«, čeprav decentralizirano, še naprej z železno disciplino zvesto služi narodu, ki se v imenu vzvišenega Kralja in Cesarja in pod vodstvom Duceja bori za zmago. Skupščina je odobrila bilanco za leto 1942, M se zaključuje s prebitkom 38.661.537 lir. Dividenda ostane 20 lir za akcijo. Princ Jurij Bavarski umrl Rim, 1. jun. s. Sinoči je umrl v Rimu Vis. Princ Jurij Bavarski. Zastopstvo italijanske industrije v Budimpešti Budimpešta, 31. maja. s. Poročajo, da bo 16. junija prišla v Budimpešto delegacija zastopnike«' italijanske industrije, ki se bo sestala z zastopniki madžarske industrije. Predsednik madžarske delegacije bo bivši finančni minister Tibor Kallav brat predsednika ministrskega sveta. Listi podčrtava jo pomen bližnjih razgovorov z zeljo da bi sodelovanje med industrijo obeh držav postalo še bolj tesno. Evropski kongres avtorskih društev Madrid, 1. jun. s. Pravne in zakonodajne komisije mednarodne zveze avtorskih društev, ki so zasedale te dni v Madridu na kongresu avtorskih društev, so obravnavale obširno vprašanja, ki se nanašajo na razne pravne in organizacijske zadeve avtorskega prava. Vsi navzoči delegati so se udeležili razprave, na kateri so bih" sprejeti važni sklepi. Obravnavam so bili odnosi med evropskim združenjem in mednarodno zbornico za film, zlasti glede na bližnji sestanek v Benetkah. Sklenili so poveriti odličnemu pravniku senatorju Pioli-Caselliju proučitev avtorskega prava v vzhodnih državah. Posebno pozornost so posvetili sedanjim avtorskim pravicam v Italiji, Nemčiji, na Portugalskem, na Hrvatskem, v Švici in Braziliji. Proučila se je tudi možnost razširitve zaščite avtorskih pravic za pisce člankov v listih in revijah. Evropsko združenje avtorjev se je zahvalilo španski vladi za gmotno in moralno podporo pri uveljavljanja pravic avtorjev v vsen Uničevanje sovjetskih postojank in oporišč delovanje ob Kubaim, Krajevno bojno 51 sovjetskih letal uničenih - Iz Hitlerjevega glavnega stana, 1. junija. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo danes naslednje vojno poročilo: Xa vzhodni fronti Je potekel dan rasen krajevnega bojnega delovanja ob kubanskem predmostju v splošnem mirno. Močni oddelki letalstva so napadli včeraj sovjetske oklopne in pehotne oddelke na področju zapadno od Krimske in obstreljevali z dobrim učinkom baterijske postojanke in dovozna oporišča sovražnika v srednjem in severnem odseku vzhodne fronte. Sovjeti so izgubili včeraj 51 letal, sami pogrešamo dve. V Sredozemlja je uničilo letalstvo včeraj osem večmotomih sovražnih letaL Oddelek težkih nemških bojnih letal je bombardiral preteklo noč pristaniško področje v Susi. Neka nemška podmornica je potopila na Atlantika sovražno 8.000 tonsko tovorno ladjo. Letalski boji nad Atlantikom Berlin, 1. jun. s. V dopolnilo današnjega vojnega poročila se do:nava iz vojaškega vira, da so bila nad Atlar tikom zrušena 4 sovražna letala. Dva nemška lovca sta bila izgubljena. Uspešni krajevni boji Berlin, 1. jun. s. Po zadnjih vesteh z vzhodne fronte so se borbe včeraj zjutraj zopet razvnele v vzhodnem odseku kubanskega predmestja, ko so nekatere skupine nemških sil. krepko podpirane s skupinami tankov, ognjem poljskega topništva in bojnih letal, nenadno vdrle v sovražno postrojitev in osvojile nekatere kraje, ki so jih boljševika zasedli Dva sovjetska protinapada, ki sta bila izvedena včeraj zjutraj, sta bila gladko odbita. Na severnem krilu tega odseka je nekaj nemških skupin napadlo in razpršilo zbirališča sovjetskih čet ter preprečilo poizkus sovražnika za prekoračenje Kuhana. Med obema operacijama so se Nemci polastili orožja in municije sovražnika ter tudi ujeli nekaj sovražnikov. Ves dan so skupine nemških bojnih letal in strmoglavcev napadale sovražne črte in zadajale Sovjetom hude izgube na ljudeh, težkem orožju in tankih. Nemška brza bojna letala so ponovno bombardirala številne sovjetske ladje, ki so bile opažene v vodah severno od Temerjuka in so bile pripravljene za uporabo v bodočih operacijah. 16 ladij je bilo uničenih in poškodovanih. V celoti so imele včerajšnje operacije na različnih odsekih vzhodne fronte krajevni značaj. Ob napadu zapadno od Vorošilovgrada so bolj-ševiki izgubili okrog 100 mrtvih in ujet- drugod mren dan mmm ladja potopljena nikov. Srdite borbe pri Vebšu po sovjetskem poizkusu, da bi se zopet polastili postojank, katere so prejšnji dan osvojile nemške čete, so se zaključile s hudim porazom napadalcev. Helsinki, 1. jun, s. V zadnjih 24 urah so Finci odbili na odseku Vzhodne Kare lije s silovitim topniškim ognjem sovjetski oddelek, ki se je približal zapornim posto, jankam. Na ostalih odsekih fronte je bilo zabeleženo obojestranso udejstvovanje patrulj. Na srednjem odseku aunuške fronte je bdi s finskim protinapadom odbit napad rdečega bataljona. Preteklo noč je finsko letalstvo učinkovito bombardiralo prometne zveze, vlake in taborišča v sovjetskem zaledju. Uspehi nemškega letalstva v mahi B*1*1«. 1- jun. s. Ameriško letalstvo je moralo drago plačati svoje teroristične letalske napade na razna mesta v mesecu maju. Okrog 310 težkih letal, po večini šti-rimotornih bombnikov, je bilo s posadkami žrtev učinkovite nemške protiletalske obrambe, ko so se letala skušala približati objektom. Skupno je bilo sestreljenih nad Nemčijo in zasedenimi ozemlji 590 letal, nemško letalstvo pa je izgubilo samo 128 letal, po večini lovcev. Tudi v borbi proti boljševizmu je letalstvo doseglo v maju velike uspehe. Na vzhodni fronti je bilo sestreljenih 1213 sovjetskih letal, v aprilu pa je bilo zrušenih na tej fronti 1075 sovražnih letal. Od sovjetskih letal, ki so bila sestreljena v preteklem mesecu, je bilo zrušenih 1061 v letalskih dvobojih, 114 letal je uničilo protiletalsko topništvo letalstva, 38 letal pa je bilo uničenih na tleh. V primeri s temi izgubami sovražnika se samo 143 nemških letal ni vrnilo na oporišča. Lizbona, 1. jun. s. V angleški spodnji zbornici je namestnik ministrskega predsednika Attlee izjavil, da znašajo celotne izgube angleškega imperija v prvih treh letih vojne 514.993 mrtvih, ranjenih pogrešanih in ujetnikov. Mrtvih je b*lo 92.089. ranjenih 88.294, pogrešanih 226.719, ujetnikov pa 107.891. Izgube se takole porazdelijo med razne dele angleškega imperija: Anglija 275.844, Kanada 10.422, Avstralija 53.959, Novozelandija 19.345, Južna Afrika 22.615, Indija 101.949 ostale kolonije 30.829. Neprestani japonski uspehi na Kitajskem ig obupno, a brezuspešno klice po p rike in Rusije ffči iz Ane- Tokio, 1. jun. s. Japonska letala so včeraj ob zori čudovito napadla Santovping, okrog 25 km od Sanga. Pognala so v zrak 7000 tonsko tovorno ladjo, ki je bila v popravilu, ter še nadaljnjih 10 ladij, ki so bile razmeščene v bližini. Letala so bombardirala in prisilila k molku protiletalske baterije okrog mesta. Santovping je najvažnejše sovražno vojno oporišče v obrambi Jangceja in edino oskrbovališče ob Jangceju za sile šeste vojne cone Cungkinga. Stockholm. 1. jun. s. Londonski dopisnik lista »Dagens Nvheter« poroča, da kitajski krogi v Londonu neprestano obupno pozivajo angleško vlado, naj se prične kampanja za zopetno otvoritev birmske ceste, kar je nujno potrebno, če se hoče preprečiti Japonski še večje utrjevanje na postojankah azijske celine. V tukajšnjih krogih pripominjajo, da bo položaj Kitajske v prihodnji zimi kar najbolj kritičen. Zelo verjetno je. da so kitajski zastopniki nedavno opozorili na potrebo po večjem številu angloameričkih transportnih letal za oskrbovanje Kitajcev. Znano je, da so se ruske dobave Kitajski v zadnjem času strahotno skrčile in da so ameriške dobave nezadostne. Londonski »Financial News« se bavi v zadnji številki s položajem v vzhodni Aziji Ta položaj predstavlja, kakor piše list, nevarnost, ki jo zavezniki ne morejo spregledati. Japonska bo mogla ne samo ogrožati severnoavstralsko obalo in odrezati pota med tem področjem in Ameriko, temveč je največja nevarnost za zaveznike na Daljnjem vzhodu to, da se je moč Kitajske kot zaveznice močno zmanjšala, odkar so Japonci popolnoma zaprli birm-sko cesto. Z nekega Japonskega oporišča v srednji Kitajski. 1. jun. s. 14 sovražnih bombnikov ob spremstvu 30 lovcev je skušalo napasti včeraj popoldne Ikang, Saši in J okov. Japonske letalske sile so napadalce odbile. V živahni letalski bitki nad Hangom so japonska letala zrušila dve sovražni letali, druga pa poškodovala. 10 sovražnih bombnikov je moralo pristati v japonskih črtah. Tokia, 1. jun. s. General Maori, bivši glavni poveljnik japonskih sil na Kitaj-Je davi odpotoval na inspekcijsko potovanje v področje Sanghaja, Nan kri riga. Francoske Indokine, Birme in Tajske. Potovanje bo trajalo do prvih dni avgusta. Epična borba japonske garnizije v Attuju Monakovo, 1. jun. s. »Abend-Zeitung« se po vrača na epično borbo japonske garnizije na otoku Attuju, ki je trajala 17 dni 2000 Japoncev se je borilo z 20.000 nasprotniki. Ameriška premoč na ljudeh in potrebščinah je bila stalno zagotovljena z oskrbovanjem, katerega so hrabri borci japonske posadke pogrešali. Vedeli so od pričetka neenake borbe, da bodo morali nekega dne podleči premoči sovražnika, toda ta okolnost jih je le še navduševala, ne pa potrla. V neutrudnih napadih in protinapadih — piše list — so vojaki Ten-na odbijali vpadnike, često z bajoneti, in jim zadajali izredno hude izgube, cenjene na 6000 za borbo onesposobljenih mož. Dne 29. maja so se odločili za poslednji napad v duhu in po pravici legendarnega japonskega junaštva. Roosevelt bo mogoče poveličeval zmago na Attuju, toda lahko je gotov, da bo epopeja 2000 Japoncev, ki niso pustili, da bi otok padel v sovražne roke, ko so bili še živi, plemena to in priznamo odmeval v dušah vseh narodov na svetu, ne pa nepravična zmaga severnoameriških čet. Tajsko odlikovanje ianonsketisa junaka m ^» yw*wr,*^ll^ ■^^^•a^ajajan^aa* Bangkok, 1. jun. s. Regentski svet je odlikoval z redom Belega slona japonskega velikega admirala Jamamoto v priznanje velikih zaslug, ki si jih je pridobil v vojni za Veliko vzhodno Azijo. Princ Piemontsfci v Neaplju Obisk princese Berlin, 1. jun. s. Uprave pošte v protektoratu bo izdala posebno spominsko znamko s podobo zastopnika Nemčije na Češkem in Moravskem Remharda Hey-dricha. ki je bil postal žrtev terorističnega atentata._ te Neapelj. 1. jun. s. Nj. Vis. princ Pije-montski se je predvčerajšnjim po povratku z običajne inspekcije čet v Siciliji in južni ItaMji podal v Neapelj, kjer se je nahajal med zadnjim letalskim napadom. Vzvišeni princ je odšel takoj na kraje, ki jih je sovražni bes prizadel ter je tolažil prebivalstvo in se zanj zanimal Povsod so princu priredili goreče manifestacije. Gro&setto, i. jun. s. Nj. Vis. prince.'«, Pi-emontska je iz Montecatinija, kjer je včeraj popoldne obiskala ranjence in bolnike v raznih bolnicah, prispela davi nenapovedano v Grossetto ter se podala z zastopniki oblasti v bomico Rdečega križa in v civilno bolnico, kjer je obiskala ranjence, ki so bili poškodovani ob zadnjem napadu. Pohvalila je prostovljne bolničarke Rdečega križa, ki so se posebno izkazale med zadnjim sovražnim napadom. Princesa Pi-emontska se je nato pomuđila v ljudskih okrajih mestni ter se ljubeznivo zanimala za prizadete družine, ki so se vzvišeni gospe z gorečimi manifestacijami udano poklonile. Visoki moralni in borbeni duh fašistov Rim, 1. jun. s. Tajniku Stranke je skva-drist Savino Terlizzi poslal naslednje pismo: »Tajniku PNF, Rim. V želji, da bi zvedela o usodi mojega mladca Riccarda, prostovoljnega bojevnika v slavni in junaški prvi armadi, je moja žena 22. t. m. rodila majhnega, toda gotovo dobrega Italijana. To je 22. in osmi živeči otrok. Ponosen na to. da sem dal domovini Številne potomce, ki bodo ohranili in izročili naprej ljubezen in vero v veliko usodo imperialnega in fašističnega Rima proslavljam dogodek s tem, da Vam izročam, Ekscelenca, vsoto 760 lir, katero mi je nedavno poslal boje vnh> Riccardo. Razpolagajte z njo kakor najbolje mislite. Ekscelenca, čeprav je vsota skromna. Za Duceja in fašizem preko groba! Zmagali bomo! Terlizzi Savino, bo-i evn i k- sk vadri st.« Prazne nađe sovražnikov Madrid, 1. jun. s. Govor, ki ga je imel v nedeljo predsednik pohabljencev Italije Carlo Del Croix, je mogočno odmeval v tukajšnjih krogih, kjer poudarjajo, da je pribil popolno edinstvo med italijanskim ljudstvom in njegovo vlado ter trdno odločitev Italijanov, da se bodo borili do konca. Listi objavljajo obširne izvlečke iz govora pod vidnimi naslovi, v katerih podcrtavaj o, da sovražnik zaman upa na zlom Italije, kajti to se nikoli ne bo zgodilo. Hlerarhi španske falange v Sinji diviziji Madrio, 1. jim. d. Narodno poveljnifttvo falange je dovolilo hierarhom, da se uvrstijo v sinjo divizijo in nadaljujejo borbo proti komunizmu, številni hlerarhi bodo ▼ kratkem odšli na rusko fronto. Uničevanje partizanov na Hrvatskem Rim, 1. jun. s. Direktor hrvatske propagande dr. Matija Kovačić je imel te dni po zagrebškem radiu predavanje, v katerem je orisal uspehe v bojih proti partizanskim tolpam ter tolpam Draže Miha>» loviča. Med drugim je dejal, da so hrvatski vojaki v tesnem sodelovanju s pogumnimi italijiaiiskimi in nemškimi četami že uničili glavni del boljše viških sil, ki so nadlegovale mirno prebivalstvo v Rosni in Hercegovini, zagotavljajoč, da preostala ognjišča od Moskve plačanih upornikov vsak dan kopne pod smrtnimi udarci osvo-bodiflnih Čet. poleg tega pa jih redčita tudi glad in tifus. Obupen položaj upornikov je potrdil tudi sam načelnik partizanske propagande, beograjski zid Mosa Pijade, ki je pozval svoje tolpe, naj se bore do zadnjih sil. Zloglasni Tito pa je ob priliki veeslo-vanskega kongresa v Moskvi priznal, da je položaj težak in da so žrtve nepopisne, kajti nasprotniki so številni in dobro oboroženi. Dr. Kovačić je zaključil svoj govor z zagotovilom, da je bilo doslej uničenih že devet desetin partizanskih sil, ki so hotele uničiti hrvatsko državo ter so se bor.le proti silam nove in zdrave Evrope. Hrvatska na noben način ne more več prenašati, da bi bili v evropski trdnjavi »trojanski konji« in sovražniki novega reda. Američani izpodrivaj 9 Angleže tudi v Libanonu Ankara, 1. jun. s. Doznava se. da prihaja v Libanon vedno več ameriških vojakov in uradnikov, ki so libanonskega rodu. Njihova ameriška zastopstva oiačujejo propagando za tesnejše edinstvo med Libanonom in Ameriko. Prihodnji teden pričakujejo več ameriških vojaških kontingentov, sestavljenih skoraj docela iz libanonskih izseljencev. Pod pokroviteljstvom ameriških zastopstev so se ustanovile razne kulturne organizacije, katerih naloga je, da ojačijo odno?e z ustanovami libanonskih emigrantov v Ze din j enih državah. Tudi glavno glasilo libanonskih emigrantov »Huda«, ki izhaja v Newyor-ku, s« razširja po vsem Libanonu. Angleški krogi so v velikih skrbeh zaradi ameriškega pošiljanja močnih kontingentov Libanon cev, ki žive v Ameriki in ki se naglo vrinjajo v Libanon ter se tam uve- t Stran 2 •STT'OTE'NSKT NAVOD«. Sfer. 125 Nepremičnlis^d trg v mala Dve parceli ob Cesti Saške divizije prodani za 1,7< — Premet se je gibal v normalnem okvira tudi na pomjil- Ljubljana, 2. junija, V maju je bilo predanih in kupljenih približno toliko nepremičnin kakor *v aprilu in prejšnjih mesecih. Podobno je bil živahen posojilni trg, le da je bilo novih hipotek vpisanih v zemljiško knjigo nekaj manj. . Zanimanje za nepremičnine je Se vedno veliko in ponudba ne krije vsega povpraševanja. Rado se zgodi, da ponudniki v zadnjem hipu umaknejo svoje ponudbe. Do prodaje pride pač samo v primerih, ko so za prodajalca vzroki za prodajo neodvrn-Ijivi. V maju je bila prodana na mestnem področju samo ena večja nepremičnina. Gre za znane nezazidane parcele ob Cesti Soške divizije za palačo Vzajemne zavarovalnice, kjer je krasen stavbni prostor. Na tem svetu, ki je danes vreden več milijonov, še vedno raste trava, v zadnjem času tudi plemenitejša povrtnlna. Denar, vložen v to zemljo, je mrtev kapital. Prav zato so stavbišča tod večkrat menjala lastnike. V dolgi vrsti gospodarjev je sedaj prodani parceli kupU 1. 1934 veletrgo-vec Viktcr Meden. Še istega leta ju je prodal pokojnemu urar ju Josipu Eberlu. Po njegovi smrti so ju 1. 1938 podedovali najožji sorodniki urar in juvelir Frltz Eberle z Bleiweisove ceste, strojni asistent in trgovec v Spalatu Viktor Eberle, trgovec Werner Eberle in zlatar Oton Eberle, ki cba živita v Velikovcu na Koroškem. Ti so sedaj prodali obe travniški parceli ▼ velakosti 2251 kv. m, ki ležita v kat. obč. Sv. Petra predmestju I., Elzj Rude-ževi, zasebn:ci z Mestnega trga, Leonu Souvanu, trgovcu z Mestnega trga, in Fe-riju Souvanu, akademiku. Kupna cena je znašala 1,700.000 lir. V maju je bilo razen večjega Števila manjših izbrisanih tudi nekaj večjih hipotek. Tako je neka posestnica iz Rožne doline poplačala posojilo v znesku 100.000 dinarjev, nek tovarnar iz Most 200.000 din, večje tovarniško podjetje z Viča je likvidiralo menično kreditno terjatev neke posojilnice v iznosu 1,150.000 din, neka trgovka s ceste Arieile Rea je poplačala 180.000 din posojila, posetnik iz Most 230 tisoč bančnega kredita, dobrodelna organizacija, ki skrbi za onemogle, 228.000 lir, industrijalec iz Mest je poplačal 400.000 d.narjev bančnega posojila, nek posestnik iz Most pa 536.813 din in 330.000 din itd. Med novimi posojili je le malo visokih zneskov. Nek posestnik in trgovec je dobil 1SO.000 lir, nek ravnatelj z ženo 70.000 lir, nek pesestnik iz Zarnikove ulice 70.000 lir, nek trgovec z ženo in hčerjo 150.000 lir, štiri posetnice s Poljanske ceste 60.000 lir itd. Usmiljeno se je izkazala neka ženska, ki je dala materi s tremi odraslimi, trda nepreskrbljenimi otroki, 30.000 lir brezobrestnega posojila. Obenem se je obvezala, da denarja ne bo zahtevala nazaj prej kakor eno leto po končani vojni. Prodane oziroma kupljene so bile v maju naslednje nepremičnie: Angela Masche, posestnica Iz Berneker-jeve ulice, in Karol Mulec iz iste ulice sta prodala Katarini HauPtmanOvi iz Ljubljanske uliee stavbno parcelo, hišo, dvorišče in nj vo v izmeri 768 kv. m/v kat. obč. Zgornji š>ski za 32.000 lir. Ivan Dovč, posestnik v Slapah, je prodal Antonu šublju, krojaškemu pomočniku Iz Podmolnika, obč. Dobrunje, del svoje parcele v kat. obč. Slapah v izmeri 511 kv. m. za 5110 din. (Pogodba je bila sklenjena že marca 1. 1938). Boris, Evclina In Marija Pahorjev* hs Trieata so kupili v kat. obč. KaSlju dve parceli za 145.000 lir. Ljubljanska kreditna banka je proda ha Josipu Veh°Vcti, trgovcu s Sušaka, Sussa Fiume, vrtno parcelo v kat. obč. Gradi-škem predmestju v izmeri 1164 kv. m. za 287.040 lir. Hša usmiljenih sester sv. Vincencija Pa-velskega — Zavetišče sv. Jožefa na Vidov-dan3ki cesti, ki ga zastopa prednica Filipina Tamše, je ; redala civilnemu geometru Janezu Breskvarju s Ceste na Loko dve parceli v kat; obi. Sv. Petra premestju L v izmerj 504 kv. m. za 30.240 lir. H" če. usmiljenih sester sv. Vincencija Pa-velskega — Zavetišče sv. Jožefa na Vidov-danski cesti, ki ga zastopa prednica Filipina Tamše, je prodalo Francu Breskvarju s Geste na Loko v kat. obč. Petra predmestju I njivo v izmeri 734 kv. m. za 44.040 lir. H?Sa usmiljenih sester sv. Vincencija Pa- velskega — Zavetišče sv. Jožefa na Vidov-danski cesti, ki ga zastopa prednica Filipina Tamše, je prodalo pregledniku finančne kontrole Martinu Primožiču iz Soške ulice njivsko parcelo v kat. obč. Sv. Petra predmestju v izmeri 252 kv. m. za 22.680 lir ali po 90 lir kvadratni meter. 21 f a usmiljenih sester sy. Vincencija Pa-velEkega — Zavetišče sv. Jožefa na Vidov-danski cesti, ki ga zastopa prednica Filipina Tamše, je prodalo zasebniku LOjzetn Sišku s Starega trga njivsko parcelo v kat. obč. Sv. Petra predmestju I v izmeri 360 kv. m. za 32.400 lir ali po 90 lir kvadratni meter. H:4a usmiljenih sester sv. Vincencija Pa- veiskega — Zavetišče sv. Jožefa na Vidov-danski cestit ki ga zastopa prednica Filipina Tamše, je prodalo Krfsti Bergantovl iz Ilirske ulce dve parceli v kat. obč. Sv. Petra predmestju I v izmeri 504 kv. m. za 35.280 Tr ali po 70 Ijr kvadratni meter. Hiša usmiljenih sester sv. Vincencija Pa- velikega — Zavetišče sv. Jožefa na Vidov-danski cestii ki ga zastopa prednica Filipina Tamše, je prodalo Cirilu Breskvarju s Ceste na Loko parcelo v kat. obč. Sv. Petra predmestju za 15.120 Ur.. Marjan Bizovičar, posestnik iz Verov-Skove ulice, je odstopil mestni občini ljubljanski ob parcelaciji v kat. obč. Spodnji š ški brezplačno njivo v izmeri 969 kv. m. Anton Primic, posestnik iz Vipavske ulice, je prodal Ivu Komarju, upravniku Trgovskega lista iz Valjavčeve ulice, tiavni-fiko parcelo v kat. obč. v Trnovskem predmestju v izmeri 664 kv. m. za 52.000 lir. Marija KreSnikova, posestnica s Ceste na Rožnik, je prodala Francu Trobca, posestniku iz Kozarij, dve parceli v kat. obč. Brezovici v izmeri 31.977 kv. m. za 32.000 lir. Karoi Cemr, posestnik jz Zgornje Za-dobrove, je prodal Alojziju MartaJnu, met-larju iz Zgornje Zadobrove gozdno parcelo v kat. obč. Zadobrovi v izmeri 1685 kv m. za 20.000 Ur. Mestna občina ljubljanska je prodala rvankj KinnjSCkOvi, poseetnid v PleterSni-kovi ulici, po sklepu Župana in z odobritvijo Visokega komisarijata dve potni parceli v kat. obč. Kapucinskem predmestja v izmeri 144 kv. m. za 288.000 lir ali po 200 Vr kv. m. Ivanka Golobova, posestnica na Vodmat-cfld cesti, je prodala Cirilu Pirnatu, trgovcu z Resljeve ceste, njivsko parcelo v kat. obč. Spodnji SiSki za 70.000 ltr. Parcela meri 70 kv. m. Anton Kalisek, posestnik na Fužinah v občini Dobrunjah, je prociail zakoncema mesarju Ivana Upeha In ženi Ani lz Zgornjega Kašlja travnik v kal. obč. Zadobrovi za 10.000 lir. Ilerta Prinčeva iz Parmove ulice je prodala svojima nedo! etri ima sinovoma Mitji in Vojka travniško parcelo v kat. obč. Viču v izmeri 700 kv. m za 52.200 lir. Ivan Kogovšek, posestnik v Kaninogorl-Ški ulici, je prodal Vinku Mlakarju, zasebniku iz Knezove ulice travnik v kat. obč. Dravljah v izmeri 582 kv. m za 134500 lir. Hiša usmiljenih sester sv. Vincencija Pa-velskega — Zavetišča, sv. Jožefa na Vidov-danski cesti, ki ga zastopa prednica Filipi- te Sv. Krtfla« parcelo v obč. Sv.- Petra predmestju L v Izmeri 252 kv. m za 17.640 lir aH za 70 Ur kvadratni meter. WaHy Bnrtbachnvm * Florljansfce ulice Je kupila 11 parcel v kat. obč. Glincah za* 120 tisoč lir. Ivan Končan, posestnik iz Kavftkove ulice je prodal Veri NovoselovL trgovki iz Tržne ulice, travniško parcelo v kat. obč. Dravljah v izmeri 723 kv. m za 15.000 lir. Josip Vodnik, posestnik v Podutiku, je prodad Stanka Vodniku, kamnoseškemu mojstru iz Podutika, gozd v izmeri 7233 kv. m In njivo v Izmeri 3158 kv. m, oboje v kat. obč. Jezeru za 5852 lir. Josip Vodnik, posestnik v Podutiku, je proiail Stanka V°dniku, kamnoseškemu mojstru iz Podutika in Alojzu Jankoviču, kamnoseškemu mojstru iz Kolodvorske ulice gozdno parcelo v kat. obč. Jezeru v izmeri 8492 kv. m za 4560 lir. Ivan Mauser, posestnik Pod Ježami, je izročil svojemu sinu Milanu Mauserju, zasebniku Pod Ježami, svoje nepremičnine hiSo s hlevom, pralnico, shrambo in dvorišče v kat. obč. TJdmaPomoči o organizaciji zbiranja prostovoljnih prispevkov v tednu »matere in otroka«, ki ga priredi ženski odsek hrvatskega ustaškega pokreta. Kot odkupni znaki se bodo prodajale lepo o-premljene mladinske knjižice s hrvatskimi narodnimi pripovedkami iz raznih krajev. — Prispevki za novinarski pokojninski sklad. Na. temelju zakona o novinarjih in novinarskem delu bodo morale odslej uprave vseh dnevnikov, tednikov ter vseh revij in drugih publikacij pobirati od oglaševalcev za vsak oglas posebne prispevke v korist novinarskega pokojninskega sklada in sicer 5% od vsakega oglasa, 10% pa od vsakega malega oglasa. Uprave bodo pri-lepljale na račune posebne taksne znam-kice. — Poslanik RatkVv'ć v Berlinu. Novi hrvatski poslanik v Berlinu Stjepan Ratko^ć je prispel v nedeljo teden s svojo soprogo v nemško prestolico. Na kolodvoru ga je pozdravil v imenu zunanjega ministra šef protokola legacijski svetnik Rune. K sprejemu je prišel tudi odpravnik poslov hrvatskega poslan'štva legacijski svetnik baron Bogat z osebjem poslaništva. — Odlikovanje. Poglavnik je odlfkoval vodjo nemške narodnostne skup;ne na Hrvatskem državnega tajnika in rev. polkovnika Branimira Altgayer;a z redom krone kralja Zvonimira I. stopnje z zvezdami in meči. — Književne In umetniške nagrade. Glavno ravnateljstvo za splošno ljudsko presveto podeli letos 14 nagrad za najboljša književna, likovno umetniška in glasbena dela. Za književna dela bo podeljena ena nagrada v znesku 30.000, dve po 25.000, dve po 20 tisoč in ena 10.000 lam za likovno umetniška dela dve po 20.000, za glasbena pa ena 30.000, ena 20.00, tri po 10.000 in ena 5.000 kun. — Predavanje oglednega finskega učenjaka. V predavalnici hrvatskega zdravniškega zbora je predaval včeraj teden na izrednem mesečnem sestanku zdravnikov znani finski publicist in vseučiliški profesor v Helsinkih prof. dr. H. Viherjunri o finski kopeli Sauni. Sauna Je kopel, ki jo Ima po narodnem običaju vsaka kmetija. Preden si kmet zgradi hišo, določi kraj za sauno, ki si jo zgradi najprej in sicer navadno sredi dvorišča. Saune so lesene. Na Finskem se ljulje kopljejo večkrat na teden. Zrak v sauni je segret od 60 do 80° R. Močno segreto kamenje polivajo z vodo, da nastane para. Enake perne kopeli imajo kmetje *udi v Rusiji. _ Občni zbor Zveze hrvatskih mest. Zagrebški župsti Ivan Weroer je sklical občni zbor Zveze hrvatskih mest, ki bo 12. t. m. v Zagrebu. — SOOletnica hrvatskega državnega arhiva. Hrvatski državni arhiv izvira še iz 17. stoletja. Do njegove ustanovitve so hranili najvažnejše državne zgodov.nske spise pri banu, podbanu, proto notarju in Isapto. lu. Leta 1643. je bil pa ustanovljen državni arhiv. Pred 30 leti se je vselil v palačo vse-učikske knjižnice na Maru 11 cevem trgu. Po sedanji vojni bo zgrajena zanj posebna palača.. — član državnega sab°ra Mlkan umr". Umrl je člen hrvatskega državnega sabora kanonik in župnik v Loviču Ivan Mikan. GLEDALIŠČE DRAMA Sreda. 2. junija, ob 18.30: »V Ljubljano Jo dajmo«. Red Sreda Četrtek. 3. junija, ob 18: »Jorijeva hči«. Red Četrtek. Petek, 4. junija, ob 15: »Kovarstvo in ljubezen«. Izven Zelo znižane cene od 12 lir navzdol. OPERA 1 Sreda, 2. Junija, ob 18: »Prodana nevesta«. Red B. M M „ . Četrtek, 3. junija, cb 17.: »Madame But-terfly«. Izven. Cene od 28 lir navzdol. Petek. 4. junija: Zaprto. Sobota, 5. junija, ob 18.: »Sevlljskj brivec«. Izven. Gostovanje sopranistke Cor-tinijeve in baritonista Becchija. Cene od 60 Ur navzdol. Gostovanje sopranistke Liane Cortinije-ve ln baritoncista Gina Becchija članov rimske Kraljeve Opere. V soboto bosta pela v »Seviljskem brivcu«: Cortinijeva Rosino In Becchi Figara. Cortinijeva je še mlada, odlična pevka. V letošnji seziji Je •pela v Realu v »Kavalirju z rožo«. Gino Becchi je znan kot eden najodličnejslh baritonistov Italije Predlanskim ga je spoznalo naše občinstvo za časa gostovanja Kraljeve Opere v partiji očeta v >Tra-viati«. Tako bo pomenilo gostovanje Becchija in Cortinijeve nov umetniški užitek v naši Operi. Ljubljana, 2. junija. V dvorani GILL-a, ki je bila primerno okrašena in opremljena ter pretvorjena v umetniški atelje, je bila prva umetniška prireditev slovenske mladine GILL le s svojo posebno pristojnostjo in razumevanjem vodil tudi to tekmo in dal mladini priliko, da pokaže svoje umetniške sposobnosti. Visoki komisar je prisostvoval tekmi ob spremstvu Zveznega pod poveljnika in drugih zastopnikov oblasti. 40 mladih ljudi obeh spolov je sprejelo Eksc Graziolija z najbolj očitnimi dokazi simpatije Ekscelenca se je pomudil ob vseh posameznih delih in pohvalil tekmovalce ter izrazil svoje zadovoljstvo prirediteljem. Tekmovalci so bili razdeljeni v skupine glede na starost in stopnjo pripravljenosti. Predmeti so bili tihožitja, figuralna umetnost in slike po naravi. Vsakemu je bilo svobodno pripuščeno. da je izvršil delo s svinčnikom, ogljem, peresom ali z barvami. Predsednik Združenja ptt nameščencev pri Visokem komisarju Visoki komisar je v navzočnosti strokovnjaka oav. Colombdsa sprejel inž. Antona Repeta, novega predsednika Polcrajinskega združenja poštno - telegrafsko - telefonskih nameščencev. Inž. Repe je podal Visokemu komisarju poročilo o organizaciji sami. Eksc. Grazioli mu je dal navodila za bodoče delo organizacije. Delo GILL-a Raport GILL-ovih občinskih poveljnikov Na ukaz Zveznega poveljnika je V. Poveljnik podal občinskim voditeljem poročilo. V. zvezni poveljnik je dal navzočim napotke 1 in potrebne smernice. O črtal jim je razna dela, ki jih je treba izvršiti. Dotaknil se je pri tem sprejemanja novih članov in izdajanja izkaznic, zdravstvene in kulturne pomoči, delovnja in ureditve pošoiskih krožkov in šolske prehrane v klimatičnih kolonijah in poletnih ter zimskih taboriščih. Posebno izpolbudo je naslovil na zbrane Zvezni poveljnik. Priporočil jim je okrepitev najvažnejših načrtov tehničnega in podpornega značaja. Sestnek se je začel m končal s pozdravom Duceju. Postavitev učiteljskega doma pod nadzorstvo Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je odločil: Cl. 1. Učiteljski dom, zadruga z omejenim jamstvom v Ljubljani se postavlja pod nadzorstvo Visokega komisarja, ki ga bo izvrševal po svojem odposlancu. Ne-kvarno pristojnosti Zavoda za zadružništvo Ljubljanske pokrajine po naredbi z dne 30. aprila 1942-XX št. 82 ima nadzorstveni odposlanec pravico predlagati, preklicati ali spreminjati ukrepe vodstva Doma, katere je treba torej vse predlagati njemu v odobritev. čl. 2. Fašist D e n t i n i Franc se imenuje za nadzorovalca Učiteljskega doma, z. z o. j. v Ljubljani. Ta odločba je bila objavljena v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino 26. maja 1943-XXI. Zaplemba imovine upornika Fr. čepeljnika Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svoji naredbi z dne 6. novembra 1942-XXI št. 201 in z dne 7. januarja 1943-XXI št. 2 o zaplembi imovine upornikov, glede na predlog Zavoda za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini, upoštevajcčt da je bil Cepeljnik France s sodbo Vojaškega vojnega sodišča Višjega poveljn štva oboroženih sil »Slovenia-Dalmazia«, odd. v Ljubljani, z dne 24. novembra 1942-XXI obsojen zaradi udeležbe pri prevratni združbi na 15 let ječe, z vsemi zakonitimi posledicami, upoštevajoč, da je po preiskavi, opravljeni po členu 6. naredbe z dne 6. novembra 1942-XXI št. 201, šteti Čepeljnika Franceta za upornika po členu 2., št. 3t črkah d) ln e) te naredbe in da je torej njegova imovina zaplenlj'va, odloča: Zaplenja se vsa premična in nepremična imovina, brez izjeme, lastnina upornika čepeljnika Franceta pok. Eg'dija in pok. šušteršič Marije, roj. dne 20. novembra 1883 v št. Vidu pri Ljubl;ani, biv. v Ljubljani, šmartinska cesta 43, v prid Zavoda za upravljanje, likvidacijo jn dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini. POzivajo se po členu 7. in v izogjb ka-zensk'h odredb po členu 8. naredbe z dne 6. noven-bra 1942-XXI št. 201 vsi morebitni imetniki premičnin po katerem koli naslovu in dolžniki Cepeljn'ka Franceta, naj prravijo v 30 dneh od dne objave te odločbe Zavodu za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini. Napoleonov trg 7/II, stvari, ki jih imajo in dolgove, katere mu dolgujejo, s prepevedjo vrniti nje-I mu ali drugemu stvari ali dolgovani znesek tudi le deloma plačati. Ta odločba je takoj izvršena in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 24. maja 1943-XXI. Visoki komisar Emilio Grazioli Spodnja štajerska — Novi grobovi, v Mariboru so umrli hišna posestnica Barbara Hochreiter roj. Wallner, stara 73 let, zasebnica Marija Schnuderl, stara 82 let. zasebnica Luisa ScheJl roj Falesch. stara 68 let, viničarka Katarina Kostanjevec, stara 62 let, sin elektrotehnika Jonann Hermann in posestnik Karel Kleinoscheg iz Cogetincev. star 35 let. zasebnica Kunigunda Smodej, stara 49 let, žena občinskega tajnika Evgenija Krušič, stara 65 let in mehanik Viljem Le-sfcošek. star 38 let — preložitev praznikov. Glede na posebne zahteve vojnega časa sta bila tudi letos preložena praznika Vnebohoda in Sv. Režnjega telesa na naslednji nedelji. 3. in 24. juni i bosta delovnika. — Razstava Štajerskih narodnih not. V okviru kulturnega zborovanja nemške mladine bo v Mariboru od jutri do nede- Zanlmanje obiskovalcev ln komisije je vzbudil mladenič Mikac ko, najmlajši med tekmovalci. Njegovo delo »Belo in črno«, kompozicija z verskim motivom kaže, da razpolaga z znatnimi umetniškimi kvalitetami, ki bi zaslužile, da se negujejo. Posebne omembe vredna mo zaradi popolne obdelave dela Debeljaka Ludvika, Staudaher Traute in Mucek Marlenke. te-gotovljena s svinčnikom. Dobra *o tudi dela Tomšič Erne in Bešterja Avgusta, izvršena z barvami zaradi svetlobnih učinkov in skladja v barvah. Mladi Debeljak Ludvik, ki Je narisal Jakopičevo masko, je precej srečno izvedel svoje delo. Dokazi o soosobnosti niladeničev is Ljubljane na tej prvi umetniški tekmi so izredno zanimivi- Prepričani smo, da se bodo sposobnosti tekmovalcev še nadalje razvijale in želimo mladeničem, da bi dosegli cilje, ki jim jih je usoda namenila. lje prirejena razstava Štajerskih narodnih noš. Otvoritev bo jutri ob 11. — Dan glasbe v celjskem okrožja. V soboto in v nedeljo bo prirejen v celjskem okrožju dan glasbe. V Celju samem se prične prireditev že v soboto z nastopom gojencev okrožne glasbene šole Glasbene prireditve so pripravili na vseh sedežih krajevnih skupin. — Spodnjcštajerski umetniki razstavljajo. V okviru kulturnih dnevov mladine od 3. do 6. t. m. v Mariboru bo prirejena v Grajskih prostorih umetnostna razstava, na kateri bodo razstavili svoja dela Constanze Frohm. Johnnes Heppergen, Karel Jirak, Fredy Koschitz, Jan Oeltjen, Else Oeltjen-Kasimir, Emil Petek, Pipo Petelen, Ernst Stovver in Leopold VVallner. — Smrtna nesreča v radnika. V petek M je pripetila v kamnolomu Angel pri Sv. Antonu v Slov. goricah smrtna nesreča*. 361etnl delavec v kamnolomu cestnega odseka Sv. Lenart v Slov. goricah Karel Kanovdek je delal v kamnolomu, kjer je hotel razstreliti sltalo. Naboj se je pa prezgodaj sprožil m Konovšek je zadobil tako težke poškodbo po vsem telesu, da je kmalu po prevoaau v mariborsko bolnico umrl. — Nesreče. 9 letna hčerkica strojevodje Veronika Divjak iz Maribora je prišla med igranjem poi konja. K sreči je dobila lo lažje poškodbe na nogi. 41 letno Ido Kori trak so zgrabili valjerji pletilnega stroja za levo roko in to težko pogodovali. Strugar Viktor Hausner od Sv. Lovrenca, občina Lc£ko, si je z opilld. zastrupil kri. Vse ponesrečence so prepeljali v bolnico. KOLEDAR Danes: Sreda, 2. junija: Evgea, MarceUn. Jutri: Četrtek, 3. junija: Vnebohod, Klo-tilda. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Sreča se vrača*. Na praznik matineja ob 10.30. Kino Sloga: Veliki kralj. Kino U ni »n: Napoleon na Sv. Heleni Kino Moste: Don Juan in Hči planin, Razstava mladih slikarjev ln kiparjev v Jakopičevem paviljonu odprta od 9.30 do lft, PRIREDITVE NA PRAZNIK Kmernatografi nespremenjeno, DE2URNE LEKARNE Sreda: Mr. Sužntk, Marijin trg 5; Deu-Klanjšček Dia, Cesta Ariele Rea 4; Boiri-nec ded., Cesta 29. oktobra 31. Četrtek: Mr. Leustek, Resi jeva cesta 1; Bahovec, Kongresni trg 12; Nada Komotar, Vič, Tržaška cesta. Praznično dežurno zdravniško službo bo opravljal o 1 srede od 20 do petka) do 8 zjutraj ? ? ? Milko Krapes umrl Ljubljana, 2. junija. Na svojem domu pod Rožnikom Je včeraj zjutraj prenehalo utripati plemenito srce g. Milka Krapeša, urarskega mojstra in posestnika. Pokojni Milko Krapes se j« rodil 27. septembra 1876 v Ljubljani toda že kot dveletni deček je odšel k svojim sorodnikom v Vipaua dolino. —• Kot 13-letni deček se je začel učiti urer-ske stroke, v kateri se je temeljito izučil, tako, da je bil znan strokovnjak v tej stroki. Ko je odslužil aktivno vojaško službo, se je vrnil v Ljubljano in kmalu otvo-ril urarsko delavnico in trgovino na Jurčičevem trgu, ki jo je vodil nad 40 let. Pokojni je bil znana in splošno priljubljena osebnost v Ljubljani. Bil je član Trgovske zbornice, dolgoletni predsednik Zadruge urarjev in zlatarjev, član reklanaa*-cijskega odbora pri bivši dravski finančni direkciji L t. d. V zadnjem občinskem svetu na Viču je bil tudi občinski odbornik *n je odlično zastopal viške občane v tej korporaciji. Marljivo Je delal rudi v telesno vzgojnih organizacijah, ki so imele v njem odkriteea pobornika in dobrotnika. Pred dvema letoma ga je zadela kap in potem se mu je zdravje talco poslabšalo, da jo včeraj nastopila katastrofa. Pokojni Milko Krapes je bil mož poštenjak, kremenitega značaja. Vsi, ki so ga poznali, ga bodo ohranili v trajnem in častnem spominu. Danes noČiva naš dragi Milko spokejen na Ža'.ah, odkoder bo jutri popoldne porornal na pokopališče k Sv. Križu k večnemu počitku. Pokojnemu Milku Krapesu naj bo lahka domača zemlja; žalujočim svojcem naše iskreno sožalje. J. H. Iz pokraiine Trieste — Ljudsko gibanje. Dne 26. maja je bilo v Triestu sedem rojstev, Štirinajst smrtnih primerov in 13 porok. — Ponesrečenci Po čelu se je pobda triletna Marija Neglein lz ulice Torricelli 10. Razne poškodbe po telesu ima 461etni delavec Peter Biagi iz ulice Pcnzianino 9. Prišel je na trgu Goldoni pod tramvajski voz. 411etni delavec Jakob De Bortoll lz Guar:lielle Scoglietto 293 si je med delom poškodoval rebra. 61 letni zidar Ivan S čuka je padel s 5 metrov visokega zidarskega odra in je obležal z občutnimi poškodbami. Ponesrečenci se zdravijo v trieotmskl bolnišnici. Inseriraj v „Slov. Narodu" t StcT. 125 »SLOVENSKI NAROD«. *- J«** »43-xxr. DNEVNE VESTI — Nov dnevnik. Iz Rima poročajo: Te dni je izšla prva številka novega dnevnika »Folgorec, glasila italijanskih padalcev. Namen novega lista je poglabljati zavest padalcev v Italiji. Naslov dnevnika je povzet po znani diviziji »Folgore«, ki se je odlično izkazala na egiptskem bojišču. Pri dnevniku, ki izhaja pod okriljem glavnega stana Kr. vojske, sodelujejo stroškovno usposobljeni novinarji ter pisatelji. — Lepa gesta italijanskih delavcev v Nemčiji. >I1 Camerata«, glasilo italijanskih delavcev v Nemčiji, objavlja vest o lepi gesti italijanskih delavcev v Stettinu* ki so odstopili dye dnevnici, ki sta jim bili priznani za velikonočne praznike, v prid oškodovanim Stettincem, prizadetim zaradi sovražnih letalskih napadov. Predstavnik nar. socialistične stranke se je darovalcem iskreno zahvalil. — Zaključek šolskega leta na italijanskem zavodu v Stockho!mu. Konec maja je bil v švedski prestolnici svečan zaključek šolskega leta v Zavodu za italijanski jezik in kulturo. Italijanski opolnomočeni minister je razdelil najboljšim gojencem diplome ter nagrade. — Poučno italijansko delo o nemškem gledališču. V Bompianijevi zbirki Panthe-on bo izšlo v kratkem delo o nemškem gledališču od najstarejše razvojne stopnje pa do današnjih dni. Delo bo napisal G. Pintor, eden najbolj znanih italijanskih poznavalcev nemške odrske književnosti. Med drugim bo vsebovalo omenjeno delo Lessingovo »Minna von Bamhelm«. Lan-zove »Vojake«, Goethejevo »Ifigenijo na Tavridi«, Schillerjevo »Wallensteinovo smrt«. Hebbelovo »Judito« ter Arnimove »Appelmanner«. — Na polju slave je padel izbrani letalec Marcel Di Gennaro. Pokojnik se je udeležil vojne proti Grčiji, Jugoslaviji in na tuniškem bojišču. Po rodu je bil iz Rima. — Dve umetnici razstavljata v Rimn. V navzočnosti predsednika faš. zveze profe-sionistov in umetnikov Lida Caianija ter tajnika sindikata lepih umetnosti Lazija nac. svetnika Horaca Amata je bila v razstavnih prostorih Terme v Rimu otvor-jena razstava umetnin znanih slikaric Hemd d'Amico in Adelajde Slocovich ter kiparja Adrijana Benedettija. — Najstarejša pergamentna listina — falzifikat. Rimski dnevnik »Messaggero« objavlja v svoji sobotni številki zelo zanimivo vest, iz katere povzemamo: V državnem arhivu v Rimu je med 19.376 per-gamentnimi listinami tudi ona iz XIII. stol. Nanaša se na bulo papeža Sergija izleta 844. s katero je omenjeni papež priznal samostanu sv. Silvestra v Rimu takozvani del Porta del Popolo s priključenimi zemljišči. Sedaj pa je ugledni raziskovalec Ottorino Montenovesi ob sodelovanju dr. Ju'ije Calistri. dr. Marije Monachesi in Marije Zappala ugotovil, da je omenjena pergamentna listina falzifikat, ki poteka iz 15. al 16. stoletja, morebiti celo iz kasnejše dobe. O svojih dognanjih jo napisal temeljito razpravo v reviji drž. arhivov. Falzifikat poteka iz načina, kako so bile nekatere besede napisane, potem zbrisane, pa spet drugače napisane. Razen tega so izpričane slovnične, jezikovne in slogovne nepravilnosti, ki niso v skladu z značilnostmi XIII. stoletja. Pa tudi netočno rezanje ob zaključku listine kaže, da je bila pri tem na delu povsem nespretna oseba. Ugotovitve dr. Montenovesija Sq vzbudile živahno pajnjo v vrstah zgodovinarjev in znanstvenikov. — Čudna pot strele. V naselbini Valli di Castelenco pri Ca s tel fra ncu Venetu je treščilo v domačijo Josipa Cornerja; strela je udarila v hlev. oplaz.la vola in omamila ostalo živino. S hleva je švignila v kuhinjo, kjer so bili zbrani domači. Tri osebe so ostale ožgane, dve dekletci sta dobili usodne poškodbe. Zatem je šinila strela v spalnico, kjer je zelo poškodovala pohištvo. — Nove opere. Lani je povabil minister za ljudsko kulturo italijanske skladatelje Franca Alfana, Josipa Mule. Wolfa Fer-rarija. Adriana Lualdija, Jurija F. Ghedi-nija. Riharda Zandonaia in Ludvika Roc-ca, da pripra\Ti vsakdo od njih novo opero. Te opere bi bile uprizorjene na vseh večjih italijanskih odrih. Nekateri od omenjenih skladateljev so se podali takoj na delo. Skladatelj Alfano dokončuje te dni svojo opero »Dottor Antonio«. dejanje je povzeto no znanem Ruffinijevem romanu. Mule je tudi že skoraj dovršil svojo opero, ki io je uglasil na libreto svojega brata Franca Pavla. Opera ima naslov »Nausica«. Skladatelj Ludvik Rocca pripravlja opero »L'uragano«. vsebina je povzeta po znanem de!u Ostrovskega. Adri-jan Lualdi je pričel tridejansko opero »Otok blaženih«. Jurij F. Ghedlni pa pripravlja opero na besedilo Tulija Pinellija. — Ribič je utonil. 40-letni ribič Atilij Polli iz Luina je bil v svojem ribiškem čolnu in je ravno vrgel mrežo v morje, ko je izgubil ravnotežje ter padel v vodo. Prišel je pod čoln. nato je utonil. Njegovega trupla morje še ni naplavilo. — Nesreče. Včeraj in predvčerajšnjim je bilo sprejetih v ljubljansko bolnišnico več ponesrečencev. Rudolfu Bohu, 33-let-nemu delavcu iz Ljubljane, je odletelo poleno v levo oko. — Drago Počkaj, 22-letni dijak iz Ljubljane, se je ranil na glavi pri kopanju. — Alojz Janezič, 45-letni delavec iz Velike stare vasi, si je pri padcu zlomil levo nogo. — Nikolaj Kožuhar, 20-letni dijak iz Ljubljane, se je pri padcu na stopnicah ranil na čelu. — Pavla Lotrič. 55-Ietna delavka iz Ljubljane, se je pri padcu pobila na glavi. — Milan Škrjanc, 21-letni dijak, je padel pri nogometni tekmi in si zlomil desnico. — Fr. Lampič, 12-letni sin zidarja iz Šmarja, je po nerodnosti vtaknil desno nogo v kolo voza in mu jo je zlomilo. — Ana Lenarčič. 12-letna hči posestnika iz Ponikve, si je pri padcu zlomila desnico. — Joško Hvala, 10-letni rejenec iz Borovnice, si je pri padcu z drevesa zlomil ključnico. — Timoteju Si-mončiču, 6-Ietnemu sinu ključavničarja iz Ljubljane, je nekdo med igro vrgel kamen v desno oko. IZ LJUBLJANE —lj Junijski nalivi. Junij je pri nas znan po svojih nalivih. Spada med meseci z največjo količino padavin. Deževnih dni sicer ni mnogo, a nalivi so posebno močni. Zdi se. da so se letos začeli nekoliko prej. kajti navadno dežuje bolj šele v drugi polovici junija. Včeraj se nebo ni moglo povsem očistiti in že dopoldne smo opazili na več straneh koDaste oblake, ki napovedujejo nevihto. Vendar 5e vreme ostalo mirno do večera, le obučiti se je začelo močneje od severozahodne strani kakor navadno v zadnjih dneh. Cim se je pa stemnilo, je začel pihati močen veter kakor navadno pred nevihto in potem se je vlila Dloha. Deževalo je v presledkih večkrat. Čeprav je bilo mnogo dežia. je ostalo davi še malo soparno. Se vedno se je tudi oblačilo in čeprav je zračni tlak začel nonoči počasi naraščati, še vedno ni zanesljivih izgledov na izboljšanje. Dež je bil že potreben in so se ga razveselili kmetje in meščani, a ploha ie napravilo precej škode, ker so polegla žita. —lj Na koncertu dveh klavirjev, k! ga bodeta izvajala v petek, dne 4. t. m. pianista Rio in Gregoria Nardi, bomo slišali najprej Mozartovo Sonato v D-duru, izredno efektno skladbo, ki kaže vse vrline svojega mojstra. Sledile bodo živahne, originalne variacije, ki jih je napisal Schumann. Nato sledi Chopinov Rondo, ki je prava igra najrazličnejših pasaž na obeh instrumentih. Drugi del koncerta otvori Clementijeva Druga sonata, izredno precizno in ljubeznivo delo tega klasičnega skladatelja. Sledil bo Brahmsov Valček, ki spoaninja nekoliko na živi madžarski ritem, malenkostno pa tudi na čudovite Chopinove mazur-ke. Zanimiv koncert bodo zaključili trije andaluški plesi, interesantnega španskega komponista Miguela F. Infanteja. Trije različni klavirski komadi, polni španska živahnosti. Dvojica Rio in Gregoria Nardi uživa v koncertnem življenju velik uspeh. Njun nastop v Ljubljani bo umetniška posebnost, zato bisk najtopleje priporočamo. Začetek točno ob 7. ur- zvečer, predprodaja v Knjigarni Glasbene Matice. —lj Draga izvedba Tomčeve kan tate. Drevi ob 7. uri bo v ljubljanski stolnici druga izvedba Tomčeve kantate za soli, zbor in orgle: Križev pot. Glasbena analiza zadnjega dela te skladbe je sledeča: Trinajsto postajo izvaja ženski zbor in je v glasbenem delu ponolno nasprotje dvanajsti postaji. Grajena je vseskozi harmonično in iz nje veje g->rko občutje. Tudi dinamika je moćno reducirana, štirinajsta postaja začne z orgelskim, oziroma zborovskim uvodom, ki ie podoben mogočnemu preludiju. Uvod preide v lahkotnejšo molovsko temo, ki jo skladatelj na razne načine preoblikuje v zboru. Pit besedah »zdaj sije našim dušam kot oltar« preide tema v svetel dur, pridruži se ji druga tema, povzeta po zaključnem masnem spevu >Ite missa est«. Spremljava Izpeljuje prvi motiv, zbor istočasno drugega. Kakor se je odstavek pričel z preludi;'skim uvodom, tako se tudi v smislu poigre, Ki preide v dur, tudi zaključi, Sklepni odstavek odgovarja v svoji prvj tretini uvodu dela. v drugi tretini rav-notako, le s spremembo, ča. prinese skladatelj obrnjeni moVv v duru. V zadnji tretini pa naniza glavne misli in jih v zgoščeni obliki vodi proti mogočnemu bieste-čemu koncu, ki daje slutiti, da mora za Kristusovo smrtjo na križu slediti veselo vstajenje. Take so glasbene misli, ki jih je napis?.l avtor sam. Opozarjamo na no-co'šnjo izvedbo, točno ob 7. uri zvečer v ljubljanski stolnici. Delo bodo izvajali, pod vodstvo ravnatelja Poliča. Franja Golobova alt-solo, Julij Bctetto bas-solo. mons'frnor Stanko Premrl — orgle in pevski zbor Glasbene Matice. Vstopnice so na razpolago v Knjigarni Glasbene Matice, od pol 7. ure dalje pa pri glavnem vhodu v stolnico. — Vstop v cerkev je samo pri glavnem vhodu, vsi drugi vhe-di bodo zaprti. Izvedba traja skoraj dve uri. 8 LlUBLDANSKl ' KINEMATOGRAFI t Umrl nam je dne 1. t. m. naš dragi soprog, predobri oče, stari oče in tast, gospod Milko Krapeš URARSKI MOJSTER EN TRGOVEC Pokopali ga bomo v četrtek, dne 3. junija 1943 ob 4. uri popoldne iz kapele sv. Nikolaja na Žalah k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 1. junija 1943. Z a I u j o č i : PAVLINA — soproga; STANA poroč. BORŠTNAR, VERA, poroč. šKRAJNAR, ing. DUŠAN — otroci; FRANC BORŠTNAR, ANTON ŠKRAJNAR, — seja; CIRILA roj. KARBA — snaha; METKA — vnukinja in sorodstvo KINO MATICA Po »CarmelU nova umetnina Istega režiserja in iste igralke! — Dorls Du-ranti in Gustav Diesel v prelepi ljubezenski romanci Sreča se vrača (»CALAFURIA«) Predstave ob 15., 17. In 19.15 uri KINO SLOGA Grandijozen zgodovinski film o kralju Frideriku Velikem. Sijajni posnetki bitk. Pretresljiva družinska drama. — Odlični igralci! Veliki krali V glavnih vlogah: Otto Gebtthr, Kristina Soderbaum; režiser: Velt Harlan Radi dolžine filma predstave ob 14., 16.15 in 18.30: na praznik pa ie ob 10.30 uri KINO UNION Film o življenju velikega Korzičana v pregnanstvu Napoleon na Sv. Heleni V glavnih vlogah: odlični karakterni igralec Kuggero Ruggerl, Carla Can-dlani in Elsa De Giorgi Predstave: ob delavnikih ob 15.30, 17.30 in 19.30 uri; ob nedeljah ln praznikih ob 10.30. 15.30. 17.30 in 19.30 uri KINO MOSTE Samo na Vnebohod! Največji osvajalec ženskih src Don Jnan Prekrasna planinska drama, polna planinskih lepot. — Krasni naravni posnetki Hči planili Na praznik ob %2., %5. in ^8. url, V nedeljo nov spored! —lj Delo na cesti. Na novem delu Subi- čeve ulice jc spet oživelo. Sedaj urejujejo hoinik za pešce ob nunskem zidu, ki je bil, kakor znano, med urejevanjem ulice nanovo sezidan. Pločnik bo seveda obrobljen s kamnitimi robniki in dovolj širok, da se bo lahko nemoteno vršil še tako živahen osebni promet. Nova ulica se torej lepo razvija. Cestišče je široko ln katranizirano, kanalizacija je bila tudi Izpeljana, na obeh straneh pa so posadili še prijazne nasade. Tudi hodniki za pešce bodo na obeh straneh. —lj Stolni cerkveni pevski zbor in me* šani pevski zbor drž. učiteljišča bosta izvajala skupno na Vnebohod ob 10. uri pri slovesni službi božji v Stolnici prot Matija Tomca, novo obsežno, za veliki zbor pisano latinsko mašo: Missa immaculati Cordis Mariae. Na izreden glasbeni dogodek opozarjamo. —lj Bruno Vavpotič bo razstavil. Jutri, v četrtek, bo v zgornjih prostorih Obersnelove galerije na Cesti Arielle Ree otvorjena razstava še nerazstavljenih del znanega slikarja Bruna Vavpotiča, sina prezgodaj umrlega mojstra Ivana Vavpotiča. Mladi umetnik bo postavil na ogled zbirko akvarelov, večji del ljubljanskih motivov. Njegov nastop bo nedvomno vzbudil živo zanimanje med ljubitelji domače upodabljajoče umetnosti, zato že sedaj opozarjamo nanj. Razstava bo odprta samo do 20. t- m. —lj Pomotoma je bilo javljeno v včerajšnjem »Jutru«, da bo imel akad. slikar prof. Saša šantel vodstvo v četrtek proti večeru. Vodstvo bo kakor po navadi ob 11. uri dopoldne. Naslednje vodstvo bo imel slikar Stane Kregar v nedeljo ob isti uri. Vodil bo po razstavi s posebnim ozironi na našo likovno kritiko in nezdrave razmere, ki vladajo v odnosu te do likovne umetnosti. Opozarjamo, da se razstave mora zaključiti v nedeljo zvečer. —lj Popravilo tramvajske proge pred glavno pošto. Tramvajski promet pred glavno pošto je zmeraj zelo živahen. Zlasti na ostrem ovinku, kjer proga zavije v Prešernovo ulico, se tirnice prej obrabijo, pa tudi podlaga neprimerno bolj trpi, da so potrebna pogostejša popravila. Po popravilu dela tramvajske proge na Poljanski cesti -o se lotili še podlage pred glavno pošto. Progo so na ovinku odkopa U in temelje utrdili. Tramvajski promet se je tudi med delom nemoteno vršil. —lj TJčite se strojepisja! — Novi poletni strojepisni tečaji — dnevni in večerni — (eno-, dvo- in trimesečni) se pričnejo 4. junija. Pouk je dopoldne, popoldne ali zvečer no želji obiskovalcev. Desetprstna učna metoda. Specijalna strojepisna Sola: Največja moderna strojepisnica, raznovrstni stroji. — Informacije in prijave dnevno: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«. Domobranska 15. —lj Starši! Za sprejemni Izpit na gimnazijo pripravljajo temeljito ln vestno po novih predpisih: slovenščino, zgodovino, zemljepis, računstvo, profesorji-strokovnjaki v tečaju, ki se začne 7. junija. Honorar nizek. Ol 12. junija dalje posebna priprava tudi' za male maturante. Enako začnemo 12. junija poseben tečaj matemtike za veliko maturo. Oglasite se s prijavo dopoldne ali popoldne na naš naslov: Novi (Torjaški) trg 5. Instrukcije. —lj Klasičen primer najboljšo grške drame je >Kralj Oidipusc, delo plodovite-ga pesnika Sofokleja, ki je napisal 123 dram. Najboljša med njimi je ta, ki je obenem tip tragedije usode. To zanimivo, za razumevanje onih časov in razmer tako važno dramo, uprizore maturanti državne klasične gimnazije v ponedeljek, 7., in v petek, ll. t. m., obakrat ob 19. v frančiškanski dvorani. —lj Sprejemni Izpit za prvi razred gimnazije. Dne 7. junija začno posebne instrukcije za sprejemni izpit v I. razred gimnazije. Temeljita in vestna učna priprava iz vseh predmetov po novih predpisih. Razlaga, ponavljanje tvarine, izpraševanje in strogo nadzorstvo. Poučujejo le profesorjl-strokovnjaki. Prijave se sprejemajo dnevno dopoldne in popoldne. Lepi šolski prostori v središču mesta: Mussoll-ni je v (Kongresni) trg štev. 1, II. nadstr. Specialne strokovne instrukcije aa gimnazije ln meščanske šole. —lj Dijakinje gimnazij ta meščanskih šol! Prijavite se za posebne instrukcije v predmetih za malo maturo! Vpisovanje do 3. junija. Ločeni oddelki po šolah ln razredih! Učni honorar nizek. Poučujejo profesorji-strokovnjaki. Prijave dnevno dopoldne od 9. do 12. ure, pop. od 4. de 6. Instrukcije sa sije ln meščanske šole, MusoUnijev (Kongresni) trg št. 2, II. nadstr. Središče mesta! lj.— Specialne instrukcije sa gimnazije ln meščanske šole, Mussol'nijcv (Kongresni) trg 2, II. nadstr. so odlično organizirane in zato na najboljšem glasu. Pnuk se vrši po sodobnih pedagešk h načelih. Dijaki-inje so pod strogim nadzorstvom, vodstvo pa je v stalnih stikih s starši. V mesecu juniju se vršita dva učna tečaja, in sicer: a) priprava za malo maturo; b) priprava za sprejemni izpit v I. razred gimnazije. Lepi učni prostori v središču mesta: Kongresni trg st. 2, 11. nadstr. —lj Burgundec, odlično fcelo vino toči gostilna »Lovšin«. Senčnat vrt. SVARILO pred nakupom ukradenega belega namiznega porcelana. — I. Bizjak, Bohoričeva ulica 5. Prijava uvoznih in izvoznih kontingentov Da se bo moglo dobiti od Ministrstva za izmenjavo in valute potrebne kontingente, se vabijo vsi interesenti, da predložijo Po. krajinskemu svetu korporacij najkasneje do 8. junija t. 1. svoje vloge za blago, katero nameravajo uveziti iz inozemstva v drugem semestru t. 1. V vlogah posameznih tvrdk mora biti blago navedeno po vsaki vrsti posebej z navedbo količine, kakovosti, vrednosti, države izvora ter mora ustrezati stvarni potrebi tvrdk v sorazmerju z njihovim poslovnim obsegom na ozemlju Ljubljanske pokrajine, ker je izključeno, da bi se moglo uvoženo blago kot tako izvoziti v no. tranjost Kraljevine. Poleg tega naj tvrdke do istega termina sporočjjo tudi količine blaga, uvoženega iz drugih porajin Kraljevine in katero nameravajo izvoziti v inozemstvo v drugem semestru t. 1. z navedbo države, v katero nameravajo dotično blago izvoziti, kakor tudi količino, vrednost in kakovost dotič-nega blaga. Opozarja se, da se vlog, ki bi dospele po gori navedenem terminu, ne bo moglo upoštevati. Vabijo se naslovna Združenja, da na gornje o po zore vse prizadete tvrdke. Zadeva je nujna. Predsednik: Mohorlč, m. p. Jutri, na praznik Vnebohoda, Narod44 ne iziđe. Športni pregled Mariborski Železničar poražen V štajerskem okrožnem nogometnem prvenstvu so bile v nedeljo samo tri tekme. Četrta med Grazer SC in mariborskim Rapidom je bila preložena. Mariborski Železničar je nastopil ▼ Rosen-talu pfoti enakoimenovanemu domačemu klubu. Po trdem boju je podlegel 1:2 ((M). S to zmago si je Rosental še bolj utrdil svoje vodstvo v skupini B. V skupini A je SC Kapfen-berg premagal GAK 4:0 (2:0). Schalke je izpadel V četrtfinalu nemškega nogometnega prvenstva je prišlo do velikega presenečenja. Večkratni in tudi lanski prvak Schalke 04 je bil v Kielu poražen 4:1 (3:1). Premagal ga je zasluženo Holstein, ki se je tako uvrstil med zadnje četvorico tekmecev za letošnje prvenstvo. Poraz Schalke 04 utemeljujejo nemški športni poročevalci z dejstvom, da je ta klub doma iz Porurja. ki je v sedanji vojni doprineslo največje žrtve. Razen kielskega Holsteina so se kvalificirali za polfinale še Dresdener SC z zmago nad Neufahrvvasserjem iz Gdanska 4:0 (2:0), dunajska Vienna, ki je premagala pokalnega zmagovalca Miinchen 1860, in FV Saarbriicken, ki je porazil VFR Maanheim 3:2 fl:2). Vienna je igrala na Dunaju pred razprodanim stadiOTtorn. Prisotnih je bilo 57.000 gledalcev. Zmagala je z dvema enajstmetrovkama, s — Rezultati Švicarskega nogometnega prvenstva. Edino moštvo, ki je v nedeljskih ligaških tekmah zmagalo na tujem igrišču je Luzern. Porazilo je Bienne 1:0. Neodločeni sta ostali tekmi med Sankt Gallencm in Lausanno 3:3 in Bazloro ter Curihom 2:2. Grasshoppers je premagal Servette 5:2, Young Boys—Gren-chen 3:1, Cantonal — Nordstern 3:1 in Luga-no—Young Felkrws 4:0. — Triestmec Cottur je zmagal v nedeljo na kolesarski dirki »Imperijski krog» v Rimu. Proga je merila 100 km. Cottur jo je prevozil v 2:29:44 s povprečno hitrostjo 40.339 km na uro. Drugi je bil Ricci, tretji Magni. — V Vigevanu, kjer je bil v nedeljo finalni tek za »Veliko nagrado za srednjo progo«, je zmagal Eddo Forcni iz Verone, ki je pretekel 1000 m v 2:37.9. Ljubljančan Šesteric ni starta! — Meddržavna boksarska tekma Madžarska —Španija, za katero so tekla pogajanja že od lani, bo 26. t. m v Budimpešti. Španci bodo nastopili dva dni kasneje v Csepelu. — Futabayama je zmagal na poletnem roko-berbskem turnirju v Tokiu. Postal je že dva-najstič japonski prvak. — Nemško telovadno prvenstvo za petdince je bilo v nedeljo v mestu Paisau. lTdele/ilo se ga je 52 telovadcev. Zmapai je Kvgcn Goj-gel iz Stuttgarta s 192 točkam1 pred Thco-m VViedom. ki jt dosegel 190 tt.čk. s — SK Žab jak V srede 2 junija bo rd 18. dalje v Tivoliju trening L moštva :n rezerve. Mladina zanesljivo! — V petek bo v klubski sobi sestanek članstva Vabljeni vsil Radio Ljubljana SREDA. 2 JUNIJA 1943 XXI 12.45- Glasba. 13.00: Mapoved ćasa; poročila v Italijanom' 13.10: Poročilo Vrhovnega poveljn':t\a Oborožen.h sil v slovenščini. 13.12: Klas čw oTkester 14 00: Poročila v italijan*č'n:. 14.10: Mali orkester vodi dirigent Les jak 15.00: Poročila v s'ovcn-sčini. 17.00: Napoved časa; pr.TOčiia v ta" {tančini. 17.15: Koncert klasičnega trn 1735: Sodobna glasba. 19 00: »Go\ormo italijansko«, poučuje prof. dr Stanko Leben 19.30: Poročila v slovenščini 19.45: Politični Komentar v slovenšč ni. 20.00: Vapovtd časa: poročila v italijanščini. 20.20: Rad-o za družino. 2105: Koncert sopranistke Pavle I.ov-etove 21.30: Lahka glasba vodi dirigent Petralia 22.05: Predavanje v slovenščini. 22 15: Orkester pesmi, vedi dirgent Angelini. 22 45. Poročila v italijanščini. ČETRTEK. 3. JUNIJA 1043-XXI 7.30: Pesmi in napevi. 8 00: Napoved časa; poročila v italijanščini 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Napevi in romance 13.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 13.10: Poročilo Vrhovnega pove!jnKtva Oboroženih sil v slovenščini. 13.12? Operna glasba na ploščah. 13.25: Prenos za Nemo jo, 14.00: Poročila v italiian^čni. 14 10: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M šijanec. Pisana glasba 15.00: Poročila v slovenščini. 17.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 17.15: Prenos za HrvaŠko. 1745: Pisana glasba. 19.30: Poročila v slovenščini 19.45: Politični komentar * slovenščini. 20.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 20.20: Prpombe k dogodkom. 20.30: Koncert kvinteta Akademija »Chigiana« v Sieni. 21.15: Orkester »Armonia«, vodi dirigent Segurini. 21.40: Predavanje v slovenščini. 21.50: Simfonični koncert, vodi dirigent Lualdi. 22.45: Poročila v ltal^janšč ni. Maksimalni cenšk Maksimalni cenik štev. 9t ki velja po naredbi Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10. aprila t. 1. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje c* ne na drobno (z vSteto trošarino'*: 1. Kruh iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 lire. v koslb od 400 do 1.000 g 2 20 lire; testenine iz enotne moke 3.90 lire za kg; enotna pšenična raoka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2.20 lire; ril navadni 2 70 lire; fižol 6 lir za kg. 2. Jedilno olje (olivno) 14.70 Ure za liter; sorovo maslo 28.40 lire za kg; flan'na voljena 19 lir za kg; mast 17 lir za kg. 3. K»s, 4% vinski C.35 lire za liter. 4. Mleko 2.50 lire za liter; kondenzirano mleko v dozah po 880 g 15.90 lire za dozo, v dozah po 385 g 7.55 lire za dozo. 5. Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za kg, v kockah 8.35 lire. 6. Mehka drva, razžagana, franko skladišče trgovca v Ljubljani 33.60 lire za stot; mehki roblanci (zamanje), približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 lir za stot; trda razlagana drva 40 tir za stot; enotno mil<\ ki vsebuje 23—27% kisline, 4.10 lire za kg. MALI OGLAS? IŠČEM PRAZNO SOBO za dve starejši osobi; plačam več mesecev naprej. Ponudbe pod šifro »P. N.« na oglasni oddelek >Slov. Narodac. VEC DAMSKIH IN MOŠKIH KOI.ES nn{-bolJSe znamke zelo ugodno naprodaj. — Gasogeno - Merkur, Puharjeva ulica 6. JEDILNI SERVIS ZA SEST OSEB, najfi-nejši porcelan, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Slov. Naroda«. NAČRTE ZAKLONIŠČ za vlaganje na Zaščitni oddelek magistrata, izdelujem. —-Naslov v oglasnem oddelku -»Slovenske-ga Naroda«. PREPROSTA OPREMLJENA SOBA v.a dve osebi se odda. — Sv. Petra nasip št. 43 (bufet). Erbe medicinaIi CnmpeMam« erbe medic: nali. OPert« • eampion • Dttta Zdravilna zeliščr 46a PonifdS. n vrorce n:< A. P. E. L. - Via Adua 29/A - Ml I.ANO DRV00 tp°eačnik ^iefon 20-5© aU RES iE NE VESTE, da vam ogla* v »Slo venskem Narodu« odvzame vse Vade skrbi T Oe iščete službe aH stanovanje, će telite karkoli kupiti, e* obrnite na oglasni oddelek »Slovenskega Naroda«. Id Vam bo t senenlra oglasom iz polili fteijo. INSERIRAJ v tSlov, Narodu' Perdo l* IAWEC(j leorrc eod fadlmente eome ona plama tu Ha ca rta. Nelle cartoleiie e ne! negod ■pedaliz-entf VI mostrermnne ben volentlert I var modelll HAWECO KAW£CO pero t#cW » lolcino lahkot* pO papirju. V trgovinah 3 pisalnimi potrctbšč* nami Vam bodo radi pokazali različno mo dolo KAWECO um Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«. * ***** ina-Toa. Sfev. 125 Spafcorne procesije v starih časih Nekaj spominov na nekdanje spokorne procesije v času Ijtirtrirth Ljubljana, 2. junija j doba^ Kristosuvega groba. Naslov 13. slike Ob zadnji veliki ljubljanski spokorni j je bdi: Žaluj, o grešnik, pri Kristusovem procesiji smo se spomnili ljubljanskih grobu, da boš slavil s Kristusom zmago! procesij v starih časih. Ljubljanske pro- cesije omenjajo razni krajevni zgodovinarji. V prejšnjih stoletjih so bile procesije pri nas mnogo bolj pogoste. Včasih ni bilo nedelje na leto, da bi ne šla iz katere ljubljanskih cerkva procesija V tistih časih so se ljudje zbrali v procesiji, kadar koli so se hoteli obrniti skupno po božjo pomoč, da bd Bog odvrnil nesrečo od njih ali jim naklonil milost — bodisi v obliki blagodejnega dežja ali da bi blagoslovil njihovo delo. Mnogo procesij je bilo zlasti, da bi se jih usmililo nebo ter jim prizaneslo s kugo. Slovele so zlasti ljubljanske procesije k cerkvi sv. Roka v Dravljah Na slovito ljubljansko kapucinsko procesijo na veliki četrtek, odnosno veliki petek, smo pa že opozarjali. Ob tej priliki naj omenimo še znamenito škofjeloško pasi jonsko procesijo, ki nas zanima zlasti, ker so pri nji deklamirali v s*o-venSčWu. Začetek slovenske dramatike Prirejanje škofjeloških pasijonsJtih iger, odnosno sprevodov s slovenskimi dekla-macijami se zdi kulturnim zgodovinarjem izredno pomembno; tako 3e zapisal Anton Koblar v svoji razpravi o pasi jonskih igrah na Kranjskem (Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko, 1892), da so škofjeloške pasi jonske igre prav za prav začetek slovenske dramatike. Te igre imajo tem večji pomen, ker so v njih igrali slovenski meščani in kmetje. V arhivu škofjeloškega kapucinskega samostana je bila knjiga pod naslovom »Instructio pro Processione Lo-copolitana in die Parasceus«. Iz knjige izvemo, da so v škof j i Loki začeli prirejati pasi jonske sprevode L 1721. Posebno vrednost ima knjiga za nas. ker je v nji zapisan tudi ves spev, ki so ga med potjo recitirali gralci; spev namreč vsebuje okrog 1000 slovenskih stihov; nemških stihov je le nekaj. Razen tega je v knjigi opisana zgodovina sprevoda in v kakšnem redu se je sprevod razvrščal. Iz zgodovine škofjeloškega sprevoda Škofjeloški pasi jonski sprevod je bil uveden na pobudo loškega glavarja Antona pl. Eckerja, ki je priporočal kapucinom večkrat, naj bi začeli prirejati procesije v počaščen je Jezusovega trpljenja, kakršne so bile v navadi drugje. Tedaj je že dolgo slovela ljubljanska kapucinska procesija Kot predstojnik nadbratovščine presvete-ga Rešnjega Telesa v Skofji Loki je Ecker obljubil podporo za prirejanje procesije. Uvedbo procesije Je pa moral dovoliti gra-ski kapucinski provincial, cdnosno njemu škof. Škof ie izdal dovoljenje 1. 1720 in takoj so se začeli pripravljati, da so prihodnje leto priredili prvič veličasten sprevod. Dobrotnikov je bilo mnogo, ki so radi prispevali za procesijo. Ni pa bilo dovolj le zbrati denar. Prireditev je zahtevala mnogo priprav. Zato &o župniki v župnijah v škofjeloški okolici razglasili ter priporočal ljudem, naj se čimprej oglasijo v Škof ji Loki. če hočejo sodelovati pri veliki Drocesiil Potrebovali so predvsem jezdece in vojake. Vsi pa so bili seveda povabljeni da si ogledajo na veliki petek pasi jonsko igro. Žive slike sprevoda Oče Romuald. škofjeloški kapucin, si je naložil izredno težko nalogo, da je nemško pasi jonsko igro prekrojil v slovensko besedilo. Vedeti moramo, da je igra vsebo-* vala trinajst ali štirinajst slik v sprevodu ter da je bilo besedilo zelo obsežno. Te žive slike so bile precej zanimive, kar š?previdimo iz njihovega opisa V prvi sliki so bile prikazane posledice Adamovega greha, v drugi sliki je bilo ponazorjeno, da je kazen za Adamov greh smrt ter da morajo umreti vsi. od berača do kralja in papeža. Nekateri pa umro večne smrti in jim ni rešitve Vsega tega je kriva napačna ljubezen Tretja slika je pokazala, da nam je pravo ljubezan dal Jezus, ko nam je zapustil pri zadnji večerji jed, ki se z njo lahko ubranimo greha. V četrti sliki so verniki videli, kako junaško se je bojeval Samson, a peta slika je ponazorila, da se je še bolj junaško borila ljubezen božja z grehom, ko je Jezus potil krvavi pot. V šesti in sedmi sliki je bilo prikazano, kako je bil Jezus bičan in za-sramovan ter kronan s trn j evo krono. V osmi sliki je sv. Jeronim jokal, deveta slika je opozarjala vernike živo: Glej. človek! V deseti sliki je Kristus premagal greh, umirajoč na križu. V 11. sliki so Jezusa spremljale na njegovem kri zevem potu pobožne žene. V dvanajsti sliki je bila prikazana skrinja zaveze kot prispo- Številni igralci Prav za prav so bili igralci vsi. ki so sodelovali pri sprevodu, čeprav niso recitirali. Sodelujočih je bilo izredno mnogo, kajti vsaka slika zase je zahtevala številne igralce, odnosno statiste. V prvi sliki, ki je prikazovala raj in padec prvih staršev, so nastopali razen Adama in Eve an-gelji, hudiči in Adamovi otroci. Sodelovali so člani bratovščine Od rešen i ka sveta in člani obrtniških bratovščin. V drugi sliki so sodelovali Zabničani. Smrt je bila prikazana kot ošaben jezdec. Ovenčana je bila z lovorjevim vencem in oborožena s strelico. Za smrtjo so se zvrstili: smrt s peščeno uro, tudi na konju, dalje papež, dva kardinala škof, dva kanonika v višnjevi obleki; papežev poslanec, kanonik v rdeči obleki, župnik in dva kaplana. Potem je bila vpodobljena zopet smrt in za njo so se zvrstili zastopniki posvetnih stanov od cesarja do kmeta in berača; vsi so jezdili. V začetku je bilo samo 13 slik, pozneje So na še vstavili sliko, ki je prikazovala pekeL Pri tej sliki je načeloval Lucifer svoji kavalkadi in v sprevodu so štirje hudiči vlekli pogubljeno dušo na verigi. Slika zadnje večerje je bila prikazana na odru, ki sta ga peljala dva konja. V sliki »Samson« so nastopali vojaki v oklepih, na čelu jezdeci in za njimi nekaj pešcev in trobentač. V peti podobi je bila prikazana Oljska gora, ki jo je neslo 16 mož. Na odru je bUo 6 igralcev, ki so prikazovali Kristusa in angele. Razen tega so nastopali še številni igralci kot jezdec L Tudi naslednje žive slike so bile prikazane na odrih, Id so jih nosil krepki možje, bodisi po 16 ali celo po dvajset mož. Da je bilo sodelujočih res mnogo, sprevidi me že iz tega, da so v samostana hranili 278 oblek za nastop. Kaj so deklamirali Precej igralcev se je moralo naučiti toda deklamacij, čeprav so imeli veČino statisti. Zanima nas predvsem, kako so zvenele slovenske deklamacije. Razumljivo je, da besedilo nima pesniške vrednosti, saj ga ni oblikoval pesnik in slovenščina je bila še neuglajena. da se ni mogla zliti v pesniško besedo. Toda kot slika razvoja našega jezika ima tudi to besedilo posebno vrednost. Kot primer deklamacij v škofjeloški procesiji naj navedemo naslednje vrstice jx prve slike, angela s petelinom: »S petelinam se nam kaze, Kaku Peter trikrat laže, Petelinova stima Petra k pokuri opomina, O, grešnik tebe tud ain tace Ter k sueti pokuri kliče. Odpre prou toia ušesa. Taku poideš u sueta Nebesa. Diuiza Maria na pomoč klči in prosi, katera nas useli u serzi nosi.« Iz sedme slike, Jud III.: »Na kolenih o lubesniui bratie iest klečim, Ter mu norze inu figo usobe molim, Kaker enimu ternoumu krallo usaa čast dam, On pa sedli k oker en lipou Jezus sam___« Posamezna stihi so sorazmerno dobri, če upoštevamo čas, kdaj so nastali Šumnike smo pisali zaradi lažjega čitanja v gajicL Dandanašnje spokorne procesije se seveda precej razlikujejo na zunaj od ne-kdanjh pasi jonskih sprevodov in drugih spx)karnih procesij, ki so v njih verniki tudi bičali ter mučila, da bi se sami znovali za svoje grebe. Najnevarnejša reka Azije Nanfcing dobi predor pod reko Jaagcekfaatg Jangcekiang. kar pomeni dolga ali velika reka je 5100 km dolga reka In glavna življenjska žila Kitajske, pa tudi najpomembnejša reka Azije. Zdaj se imenuje kratko Jangce. Ta reka izvira v vzhodnem Tibetu. Med prebivalstvom onih krajev so Se zdaj znana stara imena reke v njenih raznih delih. Najprej se imenujte Murusu, pozneje pa Tung-tien-ho. Ko zapusti po. gorje, teče kot reka bele vode daleč proti vzhodu, ko pa doseže pokrajino Sečuan dobi Ime Takiang, kar pomeni velika reka. Pri Ičangu zapusti reka obronke pogorja in teče dalje po nižini Hukuang. Tu doseže Jangce že širino 1000 m in krene proti jugovzhodu mimo ogromnega jezera Tunting. Potem se obrne zopet proti severovzho du in pri Haaakau se izliva v njo reka Hangkiang. Od Hankaua dalje je široka že 2 km. Tu teče naprej proti vzhodu, potem se pa obrne proti jugovzhodu, pri Nankangu pa zavije končno v svoje ustje. Pod Nankigom je široka že 5 km. V njenem ustju je več otokov, zlasti veliki otok Cungming. V južnem ro- kavu se izliva Se tik pred izlivom v njo reka Huangku, ob kateri leži 60 km pred izlivom šanghaj. Reka Jangce je največja reka starega sveta in tako je postala tudi glavna življenjska žila prostranega približno 2,000.000 km obsegajočega ozemlja. Ko se začne v gorah topiti led in sneg, reka Jangce silno naraste. To se zgodi vedno v poletnih mesecih. Skoraj vsako leto nastanejo v njenem področju ogromne poplave, ki povzročajo veliko razdejanje, obenem pa reka vedno znova menjava svojo strugo, odnosno smer. Nangking aH južna prestolica, ki leži 450 km od izliva Jangce, je izhodišče železnic proti sanghaju ha severne železnice proti Tlencanu. Nadaljevanje železniške proge iz šanghaja proti Tlencinu je bilo doslej v Nankhagu prekinjeno po 3 km Stroki strugi te velike reke. Pripravljeni so pa že načrti za zgraditev predora pod reko, da bi ta prcmotna ovira odpadla. Venezia: Svečana otvoritev grafične prtega prizidka na niši, temveč so rabili to besedo tudi za okno ali prizidek. Čudno je pa, da izvira italijanska beseda bal-oone Iz germanščine in da je bila najbrže zanesena na jug v romanski jezik med velikim preseljevanjem Germanov. Jezikovno deblo besede bal cone je namreč nemška beseda balken, ki se je razvila iz staronemske besede balko, balcho. Pokopavanje punčk na Japonskem Najstarejša igrača je nedvomno punčka. Na njo naletimo že v najstarejših časih pri starih Indijcih, Egipčanih, Grkih in Rimljanih in drugih narodih, l^ebno vlogo pa Igra punčka pri Japoncih, kjer te mnogo več kakor samo igrača. Za svečanost punčke se okrasi vsaka japonska hiša s celo vrsto krasnih punčk, izvirajo, čin večinama iz starega rodbinskega imetja. Na Japonskem punčke nikakor niso namenjene otrokom, da bi se z njimi igran. Tako si lahko razlagamo tudi običaj pokopavan ja punčk. Japonska Šolska nuadina vsako leto svečano pokoplje punčke Ob določenem dnevu pokopljejo tiste punčke, ki so se v zadnjih 12 mesecih razbile ali kakorkoli poškodovale, tako da niso več uporabne. Punčke so umrle, pravijo deklice in ne pomečejo jih krat-komalo proč kakor otroci v Evropi, temveč jih spoštljivo pokopljejo. Del šolskega dvorišča je navadno določen za pokopališče punčk. Svečanemu pokopavanju prisostvujejo vse učenke, učitelji In starši, sodeluje pa več svečenikov, ki opravijo pogrebne molitve, deklice pa lepo okrase grobove s cvetjem, m recitirajo pogrebne pesmi. Pri Japoncih igra punčka v življenju to smrti važno vlogo. Japonska punčka, ki pa nama vedno oblike deklice, temveč zelo pogosto narodnih junakov ali cesarjev, je proiz- vod domače industrije, in sicer ročno delo. Punčke izdelujejo večinoma vsi članu rodbine. Oče opravi vlivanje iz mešanice ilovice, kleja m prediva, mati poskrbi za obiekco, otroci pa punčko poslikajo. Na Švedskem je prešlo nedavno veliko posestvo, last 90 let stare posestnice na njeno dedinjo, staro že tudi 80 let. Dotično posestvo Ima zanimivo zgodovino. Na temelju zamotane oporoke iz leta 1750. je prišlo posestvo v zadnjih 20 letin v last raznih švedskih rodbin ha sicer vedno v roke zelo starih dedičev. Davek se je pobiral vedno v obrokih, tako da je bil v celoti plačan v 10 letih. Noben dedič pa ni živel tako dolgo, da bi bil v celoti plačal davek. Zato tudi nobeden v celoti ni mogel vživati sadov posestva, kajti davki so v prvih letih požrla vse dohodke. 10 miHjoaov let stara riba Najstarejšo ribo imajo na svetu v naravoslovnem muzeju v Sidnevu. To so fosilni ostanka ribe, ki so jih našli pred leti na avstralski obali. Učenjaki cenijo starost te ribe na 10 milijonov let. Odkod beseda „balkon"? Beseda balkon, ki je zdaj splošno v rabi to o kateri mnogi mislijo, da je francoskega izvora ima kaj čudno zgodovino. Ne izvira iz francoskega »balcon«, temveč iz italijanske besede »balconec. Prvotno pod tem izrazom niso razumeli od. sprevodnice Maloželezniška družba v Budimpešti in uprava lokalne železnice v madžarski pre-stolici sta sprejeli že lani v službo več žensk, ki so nadomestile k vojakom vpoklicane sprevodnike. Ženske so se kot sprevodnice dobro obnesle. Zato namerava tudi železniška uprava riadomestiti k vojakom vpoklicane sprevodnike in nekatere druge uslužbence, z ženskama, Turki v Bolgariji Na velesejmu v Plovdiju je vzbujal turški paviljon splošno pozornost, in v njem je bilo vedno polno obiskovalcev. V Bolgariji živeči Turki so pravili svojim ao-rojakam, da vživajo v Bolgariji vse pravice in da so v vsakem pogledu izenačeni z Bolgari. V Bolgariji ni nobene turške vasi, ki bi ne imela lastne turške šole. Bolgarska vlada je sama ustanovila Turkom šole. V Istanbulu je bilo oni dan svečano polaganje temeljnega kamna za stadion, ki bo eden največjih in najmodernejših v Evropi. Ustanovna listina s podpisom istanbulskega guvernerja to župana Luf-tje Firojarja je bila vzidana v temelje. V zrcalu anekdot Caruso Ko je prispel Caruso na svoji turneji po Ameriki v neko mestece, je bila na sporedu njegovega koncerta tudi Brahm-sova pesem »Kovač«. Pred začetkom je prišel v koncertno dvorano nekdo, ki bi bil rad govoril s slavnim pevcem in sicer brezpogojno še pred začetkom koncerta. — Na kxmcertnem sporedu sem videl, da boste zapeli tudi pesem o kovaču, — je dejal gost Carusu. ko ga je umetnik sprejel. — Tudi jaz sem kovač, edini v našem mestu in zato vas lepo prosim, da bi uvrstili v pesem nekaj besed o tem, da popravljam tudi otroške vozičke. Rudyard Kipling Angleški književnik Rudyard Kipling je bil v mladih letih knjigarniški pomočnik. — Ali je ta knjiga zanimiva? — ga je vprašala nekoč neka stranka, ko ji je pokazal novo književno delo. v galeriji del Cavt*Jtino — Ne vem, nisem je preči tal, — Je odgovoril Kipling, Kupca je ta odgovor presenetil ki onv-no dejal: — Kaj? VI prodajate knjige, pa jfh n* citate! — Seveda, gospod. Mislite si, da sem cimo lekarnar. Mar bi mogel pokusiti praske in pilule, kar bi jih prodajal? Wagner Slavni skladatelj VVagner je bil v svoji okolici znan kot velik grobijan. V resnici pa njegova grobost ni bila tako veliko zlo, ker je bila posledica njegove iskrenosti in odka-itosi^čaiosti. Svojega mnenja ni nikoli prikrival in nobeni oziri ga niso mogli pripraviti do tega, da bi vsakemu človeku ne povedal v obraz tega, kar je mislil in čuti L Na nekem družabnem sestanku se je vztrajno sukala okrog njega že priletna dama. Wagner se za njo sploh ni zmenil, ona pa ni odnehala in končno je dejala: — Mojster, niti slutiti ne morete, kaj čutim v bližini vašega genija. — Mislim, da to ni zame nobena izguba, — ji odgovori Wagner mirno. Dama je seveda osupnila nad taksnim odgovorom in nekoliko užaljena je pripomnila: — Kaj pomeni tak odgovor? Waggner ji je pa hladnokrvno pojasnft: — Odgovor pomeni, da mi je deveta briga, če sedi blizu mojega genija dama, ki je njena pomlad že davno minila. Maks Schulz Ko je pred leti umrli ravnatelj berlinskega gledališča Metropol pripravljal uprizoritev neke velike revije, je potreboval za baletni zbor mnogo plesal. Med drugimi se je prijavila tudi neka priletna dama. Ko je po skušnji videla, da njenega imena ni med sprejetimi, je protestirala pri Schultzu, zakaj je kot izkušene plesalke ni sprejel. Prišli ste žal prepozno! — ji je odgovoril Schultz. — Kako morate trditi to? Saj sem bila prva v čakalnici — In vendar ste prišli najmanj deset let prepozno, — je skomignil Schultz z rameni. Voltaire Tudi Voltaire je imel grdo in zelo popularno navado, da je vračal izposojene knjige šele po mnogih opominih. Nekoč ga je prijatelj opozoril, da bi že lahko vrnil neko knjigo, ki si jo j« bil rzposodil pred šestimi leti. ker jo nujno rabi. — Dragi prijatelj, — mu je odgovoril Voltaire, — zaradi pomanjkanja časa Sal knjige še nisem utegnil prebrati in zato te prosim, da mi jo pozneje zopet posodiš za daljšo dobo. [GgOaOBft OgNOTtl 95 PRODAJALEC STRUPOV ROMAN Zadrhtel je od jeze pri misli, da so morda njegov fantastični načrt o pobegu prehiteli s to kupčijo in da se je njegova rodbina, ki ga ni mogla pripraviti do tega, da bi bil zvest in pameten, obrnila na Etiennetto in jo pridobila za to, da bi ga sama pripravila do zvestobe in pameti. Mar je poulični paglavec, ki lahko sami po svoji volji usmerjajo njegovo vedenje! Ali so res upali, da se jim bo dal voditi za nos, ne da bi vedel za to in da se bodo za njegovim hrbtom Se rog ali njegovi neumni zaupljivosti? Nehote je povečal hitrost svojega avtomobila. Žuril se je, da bi čim prej govoril z očetom in Genevievo. Zdaj je videl v njunem poskusu glede sporazuma z Etiennetto napad na samega sebe. Njegova žena je bila obiskala njegovo ljubico in s tem je ponižala i sebe i njega. Kako daleč ~r» ^rdfe smešijo! Oče in žena! In kako to, da s! riio^a -sarna tako pozabiti na svoje dostojanstvo. «• Zapeljal je na dvorišče gradu Gourneville liki vihra in zdelo se je, da se je prenesel njegov gnev v motor njegovega avtomobila. Ko je pa stopil v grajsko vežo, se je vendar le malo pomiril. Spoznal je, da bi že s prvimi besedami dvignil vihar hudih očitkov in da bi odrezal pri očetu slabo, če bi hotel govoriti z njim. Zato je sklenil spregovoriti najprej z Genevievo. Hitro je odšel po stopnicah in skozi svojo sobo v ženino. V predsobi je delala komornica. Vprašal jo je, ali je gospa doma in ko je prikimala, je vstopil, ne da bi potrkal. Genevieva je sedela pri oknu svojega salončka in čitala. Ze na prvi pogled je spoznala, da je Kristijan zelo razburjen, kakor je bil samo v svojih najbolj kritičnih dneh. Prebledela je pri misli, da je že zopet postal žrtev svoje razuzdanosti in da prihaja zdaj k nji kot spokorjen grešnik. Toda njegov odločni korak jo je pomiril. Se se je obvladal, toda njegovo razburjenje je bUo očitno. Tedaj se je pa oglasila v njeni glavi druga bojazen* — Bože moj, iz Dammarie prihaja, bil je pri tisti nesrainnici! In ona mu je vse povedala! Njen dvom ni trajal dolgo, kajti Kristijan, ki se ni mogel več premagovati, je že s prvimi besedami izdal pravi vzrok svojega razburjenja. — Kako to, draga moja Genevieva, — jo je vprašal, — da sem šele danes in še to po drugih, zvedel, da sta bila z očetom pri grofu Steingelu? Ni si upal reči da sta bila pri Etiennetti Dharie-lovi Genevieva je to takoj opazila in bila je vesela, saj se je pokazalo tu vsaj še malo Kristijanove rah- ločutnosti Porabila je to priliko za svoj odgovor, ki je z njim tako dobro zavrnila udarec, kakor je bil merjen, — Ne, gospod Vernier in jaz nisva bila pri grofu Steingelu, temveč pri tisti osebi, ki živi z njim pod njegovim imenom in ki jo prav dobro poznate... Genevievin mir mu je šel na živce. — Naj bo že tako ali drugače, — je zakričal, — da prišli ste h gospodični Dharielovi, moji bivši ljubici • • • — Prav pravite. Toda kdo je vam to povedal? — Sama E*iennetta. — Prihajate torej od nje? — Pri meni to ni tako presenetljivo kakor je bilo pri vas. Vstala je nekoliko bleda, toda trdno odločena in pozvonila je. — Dragi moj Kristijan, prihajate k meni tako razdvojeni da smatram za potrebno poklicati vašega odeta, da bo slišal, kaj bova govorila, ker utegnejo pasti besede, ki se ne bodo dale popraviti. Imeti morava pričo in tudi sodnika, če bo potrebno. Vstopila je komornica. — Recite gospodu Vernieru, da ga prosim, naj pride takoj k meni Vi pa ostanite spodaj. Ne bom vas potrebovala. Njena hladnokrvnost je bila tako velika, da se je Kristijanov srd še povečal, ker ga je podpihovalo -poznanje, da stoji ta ženska visoko nad njim. Zopet se je dobro zavedal, da ga žena moralno in duhovno nadvlada in zdelo se mu je, da je odkril v njenih očeh zaničljiv nasmeh. — Bomo videli, kako mi boste pojasnili — je dejal ostro, — da ste vi, ki se tako strogo držite vseh predsodkov kreposti, da ste prav vi pose tili to Etiennetto Dharielovo ... Ni se ji zdelo vredno odgovoriti mu. Stoječ vzravnana pri peči je pričakovala svojega tasta na videz mirno in hladna kakor marmor, ki se je naslanjala nanj. Toda v tej tišini njenega salončka bi bil Kristijan, če bi bili njegovi čuti tega še zmožni, lahko slišal njeno naglo, kratko dihanje ter sunkovito, močno utripanje srca. Nagli koraki, vrata so se odprla pod pritiskom krepke, nemirne roke in na pragu se je pojavil Ver-nier-Mareuil. Najprej se je ozrl na svojega sina, ki se je kar tresel od jeze, potem pa na svojo ponosno in resno snaho. Bolestno je prikimal z glavo in sedel na divan. — Oče moj, — je dejala Genevieva, — prosila sem vas, da bi prišli k meni, ker mi je potrebna vaša pomoč, da pojasnim Kristijanu razloge najinega obiska, ki sva se morala zaradi njega tako ponižati in ki mi ga je prav kar očital kot neprevidnost, da, skoraj kot zločin... — Njegova nesramnost je torej še večja, kakor sem mislil, — je vzkliknil Vernier z vso svojo običajno brezobzirnostjo in pikrostjo. — Mar misliš, fant moj, da sva se z Genevievo odločila za poset tega stvora samo iz radovednosti ali za svojo zabavo? Urejuje Josip Zupančič - Za Navodno Fian Jeran — Za toaeraini del Usta: LJabomir Volčič - Vsi v Ljubljani