11». strnih IttJUIiMirti,M.uji «17. Listo. .^^^H^^I^h^^^^^H ^^__^_^___^^_ ^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^■^■^^^^^^^■^^B ^^^^^^^^^m^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^fc ^^^^^^^^^^^_ _^^^^^^^^^^^^^^^fc ^^^^^^^^H^^B ^^■^■■■^^^^B ^^^^^^^^^^^^^B ^^^^^^^^^^h ^^^^^^^^^^^M ^__^__^^^ ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ ■ ^^_^^^^^^^ ^ ^_^__^_^^^^^_^^^^ .Slovenski Nired1 f«l|a »• p#Atti sa Avstro-Ogrsko: eelo leto skupcj naprej « K 23*— I polleU „ „ • . . 14 — četrt leti „ „ . * . 7-— na raesec • ■ • • ■ 2*50 | za Ncmajo: I ćelo leto naprej . • . , K 33*— I za Ameriko ta vic druge dežele; | celo leto naprej . . . . K 38.— VpraŠanjetn glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Opr*Ni bilo prvič. kakor so mi po-vedali dobri prijatelji, da je ta telečji mehur nametal k moji stvari prikla-do in kosti, ki nišo bile od mene na-ročene. In potem se je pa ustil, kaj je vse kot dober sosed videl čez moj plot. Rajši naj bi bil pometal za svojim plotom. Tam je veliko več ne-snage kot pa na Dagarinovem dvo-rišču. 5aj vsi veste, da mesarska dvorišča že tako nišo nikdar čista. O tišti nesnagi na dvorišču mesarske-ga Kašmana pa veni kot sosed veliko, danes boste pa še vi nekaj zve-defl.c Na te Onstljeve besede je mesar Matej Kašman samo onkrat odprl svoja usta in to tedaj, ko Je globoko počrl Blafevo vino. Sicer je pa mol-čal kot bi bil pri veliki maši. Ta me-sarjev molk j€ nedvomno ohrabril glavnikarja Gustlja in zato je nada-Jievai: »Kakor veste, ljubi prijatelji, zrasel je Kašmanček mef voli, biki, kravami in teleti, ko se je uč;l za me-sarsko klado. Da je rasel mej tako druščino, se mu še danes pozna. Zraven se je pa učil pretepati živino, kadar jo je poganjal. Potem je pa prišlo na vrsto pobijanje in klanje živine. Ko se je tega učil dobra tri leta, je ra njegov mojster rekel, da Kašmanov Matiček zastopi zadosti pretepanje, pobijanje in klanje živine. Zato ga je napravil za pomoćnika ali za mesarskega hlapca, kakor mi pravimo. Vi ne veste, kako je to povišanje prevzelo to mesarMco klado. Tako je rostoi prcvzeten. da ni ločil več ljudi od živali. Kadar ni pretepal, pobi-jal in klal živali. delal je vse to z ljudini. Tišti mali in čokati sodnik, o ka-terem nam je enkrat nekaj kvasila ta mesarska klada, pa mu je hndo zameril take zmote. Kilcal ga je prav DOgosto k sebi, mu priporoča! cesar-?ko lnknjo, delil poste in za nameček pisal trdo posteljo. Pa mislite, da ga iz ugnal. Kaj Se! Res Kašrranove^a Matička včasih nismo videli ćele tedne. Ko smo ga pa zopet videli, je bil pa hujSi od sverine. Ko je tišti mali in čekati sodnik spozna!, da ga ne užene, zače! ga je pošiljati v Ljubljano. In tedaj se Je zgodilo, da tega kravjega podrepni-ka kar pol leta nismo videli. Pa skoro nihče ni za njim žaloval. So se ljudje takrat vsaj malo naspali, ker je bil po noči mir. Samo tišti zdrav-nik, ki jo Je bolj po ribnlško zavijal, je tište čaše večkrat potožil. da so slabši zaslužki, ker se ljudje nič več ne kolejo. Enkrat je bil pa kar za celo leto z doma. Ko se je vrnil zopet domov, je bil nekam suh in siten. Posebno ričeta ni ma ral jesti. Še celo stišati ni nič o njem hotel. Bog nas varuj, če bi bil kdo vpričo njega kaj zlnil © ti dobri jedi. Tuđi se ni smelo prav nič govoriti o neki hiši. ki ima svoje ime po neki Četveronožni živalici, ki ve-lja za postno jed. zna pa posebno le-po peti in skakati. čisto tepremeni! se je, kar poznali ga nismo več. Moške ljudi je puŠčal lepo pri miru in svojo jezo rajši stresal nad živino. Njegov teda-nji mojster se je večkrat pohvalit, da tako živinskega hlapca Se ni imel. Tište čaše je služila pri »Bab-jem piskru« za dcklo in natakarico neka Špclica. Doma je bila hudo v hribih. Sicer je bila pa pridna in prav pripravna. Ker je moral moške ljudi puščati na minu lotfl se je žensk naš mesarski hlapec. Ravno tale špelica ga je zbodla y oči. Naaar je pnsia ^penca v mesm-co po meso, vslej ji je on postrogel. Nametal ji je na tehtnico najlepše kose, vse brez kosti in priklade. Pravi-jo, da tedaj pri »Babjem piskrn« Se juhe nišo mogli skuhati, tako meso so dobivali. Da bi mu te Špelice nikdo drug ne izpeljal, presedal je Kas-, manov Matiček ćele večere pr< »Babjem piskru«. Presedal je pa tam toliko časaj, da mu je Špelica zbolela m se mora-, la vrniti v tište hribe, od koder ja prišla. --.-•■■ Cee nekaj mesecer 90 pa zadele govoriti babe pri vodnjaku, da te Špelica ozdravela fn da vabijo Ma-lička k sodišču. Tam so ga nekaf mrcvarili, da mora biti za očeta oiro-čiču, ki se je porodil v tistlh hribih, od koder je prišla Špelica. Kakor sem sliSal, se Matiček temu ni nič upirai. Potem so pa od njega še zahtevali, da mora to Špelico vzeti za svojo zakonsko ženo. Tuđi s tem je bil Ma^ tiček zadovoljen. Ne pa tako njegov oče, ko Je m to zvedel. Saj ste ga vsi poznali sta-rega Kašmana, ki je pozneje tako težko umiral zavoljo 2ontarjeve nji-' v* v rebri. Stari Kašman je bil zelo samogolten človek. Ko je moral od ljudi slišati, da hodi njegov shi k »Babjemu piskru« in zalezuje tisto Špelico, se zato nj olč zm^fi)!. Ko sq Stran 2. •SLOVENSKI NAROD-, dne 19. maja 1917. 114. štev. mu povedali, da zibljejo v tistih hri-bih in to po zaslugi njegovesra Matič-ka. je skomiz^nil z ramo. rekel pa nič. Ko je pa izvedel. da silijo pri so-dišču njegrovega Matička, da naj vza-me tisto Spelico iz hribov, mu je pa začela stvar smrdeti. Poizdedel je hitro, iz kakšne hi-še je doma tista Spelica, koliko imajo posestva, koliko repov v hlevu in drus:e take stvari. Ko je vse to na-tanko vedel, letel je pa sam na sodi-šče. Tam so morali tako zapisati, da Kasmanov Matiček ne bo nikoli je-mal za ženo tište Spelice, ki je doma Iz borne bajte in ji ne morejo Šteti nobene dote. Tako so morali zapisati in pri tem je ostalo. Kašmanov Matiček ni vzel tište špelice, čeprav bi bil to rad storil. Pač pa je mora! za nekaj časa v luknjo, ker je Špelici svoje dni Čenčal nekaj o zakonu, iz katere-ga pa nič ni bilo. Stari Kašman je bil samogolten Človek. To sem vam že povedal. Pa ne samo tot bil je tuđi prebrisan. Zato je hotel svojemu Matičku pravo-časno pristriči perje, da bi mu ne mogel več sfrčati v kako drugo proso. To je tuđi kmalu in dobro izpeljcl, ali ne, mesarska klada?« plamenečih kamnov. zemlje, ognja in železa. Sledile so prvim druge vrste. Neprehodne sovražne ovire so Jih vrgle nazaj, ali vrnile so se in znova napadle. Bo] je trajal ves dan, tuđi med težkim viharjem, ki :e me-šal svoje bobnenje z grmenjem topov. Iz marsičesa se da sklepati, da je naša ofenziva zadela avstro-ogr-ske čete v pripravah za njihovo ofenzivo. To priča tuđi ljuti odziv njihove artiljerije na naš pripravljalni ogenj, med katerim je bila naša artiljerija stalno pod njihovim ognjem. Mestoma so naše napadalne čete zapustile svoje jarke, ko so bili že po-vsem razbiti in tuđi bivališča rezervnih kolon so bila ure in ure pod strašnim sovražnikovim ognjem. Istočas-no je sovražnik obstreljeval naše za-!edne zvezne poti in odda!jene pozicije, o kaierih se je mislilo Že zdav-naj, da se ne bo več na nje streljalo. Boj bo jako težak. Veličina bitke pre-šega vse pojme. Lugano, 18. maja. (Kor. urad.) Frontna poročila v »Corriere della sera« in v »Secolu« se izgubljajo v superlativih o sili artiljerijskega boja. Z italijanske strani se je vporabilo kar največ mogoče artiljerije, katero dovoljuje teren. Avstro - ogrski ogenj je bil nepričakovano živahen in silen. kakor hitro je bil oČiten na-men italijanskega napada. Izredno številne baterije na avstro - ogrski strani so se opazile kar nenadoma. Infanterija je zadela na najmanj 400 sovražnih baterij vsakega kalibra in na strojne puške, skrite po vseh mo-gočih skrivališcih. ki so se dale spoznati še le v zadnjem trenotku. 11 a -lijanska infanterija se je morala umak nit i pod 10-k r a t h u j š i m ognjem, kakor se je pričakovalo. Velikokalibrski iz-strelki so prileteli v kraje, ki že dol-go niio čutili vojne. Iz avstro - ogr-skega. najuomadenja tako velikih ar-tiljerijiinh mas in municije se more sklepali, kakor pravi ^Corriere«, da je bila. pripravljena avstro - ogrska ofenziva. Navzoča sta bila kralj Viktor Emanue! in minister B i s s o 1 a t i, ki sta navduševala bojevnike. 1TALUANSKO URADNO POROCILO. 17. maja. Na julijski fronti je nastopiia včeraj pričakovana sovraž-na protiakcija na srečne uspehe našega orožja z ljutostjo, ali izjalovila se je povsodi ob hudem odporu naših čet. V okolici Bo d r e ž a, na visini pri P i a -yeh, točka 383, so bili mali sovražni napadi z lahkoto zavrnjeni.. Boj je bil trd in dolg v zoni med hriboma Kuk in Vodice, kjer so močne sovražne mase, podpirane po ognju številnih baterij, večkrat napadale naše nove pozicije. Bile so vsciej vržene nazaj. Ves skaini okop nriba Kuka od točke 611 do točke 5^4 je ostal v naši trdni posesti. Polog tega smo znatno napredovali proti jako utrjeni visini točke 652. Na Vodicah in v zoni vzhodno Gorice so se zlomili sovražni protinapadi, ki so bili posebno budi na visini točke 174 in vzhodno Vrtojbice, vsi v našem ognju, nakar so pričele naše infanterijske čete protinapad in so se polastile po krva-vem spopadu močne visine južno Grči-ne. Na Krasu je poskusil sovražnik z očitnim namenom, da oslabi naš pritisk v okolici Gorice, silen napad na naše pozicije na Volkovnjaku in F a j t-jem h r ib u na severnem odseku visoke planote. Njegovi zaporedni infan-terifski vali so se umaknili nazaj vsled našega točnega ognja v neredu z jako težkimi izgiibami. Na vsej fronti od Tolmina do morja vlada neprestano artiljerijsko de-lovanje vseh kalibrov. Sovražne baterije so ljuto obstreljcvale Gorico s svojim uničujočim ognjem. Nekaj granat je zadelo eno naših bolnic v Červinjanu in ubilo 6 oseb. Število sovra^niku od 14. do 16. maja odvzetih in došle j preotetih vjetnikov znaša 4021, med njimi 124 oficirjev. Vplenili smo 5 novih malokaliberskih topov. Tekom zadnje noči je vpacte! eden naših vodljivih zrakoplovcev v Vipavsko dolino v varstvu megle. Drui letald so se spustili nizko in so obložili z franatami in ognjem strojnih pušk sovrafna nabi-rališća. Nato so se vroili nepoško-dovani. 18. maja. Tekom včerajinjega dne so ojačile naše čete važne vzhodno Soče zavojevane pozicije in so zasigu-rale zveze. Ta hitro izvedena dela so ovirali novi in hudi napadi sovražnika, ki pa so se izjalovili ob neomajnem od-poru naše hrabre armade pri Gorici. 2e ponoči na 17. t. m. je poskusil sovražnik v varstvu teme zaman nenadno napasti naše pozicije na mostišču pri Bodre-žu, pri Vodicah točko 592 in pri Grčini. Sovrazne mase so bile raztreščene najprvo s točnim ogrnjem naše artiljerije, potem smo izvršili protinapad in naša infanterija se je razkropila, je streljala na več točkali na jurišajoče čete in jih prisilila, da so se umaknile. število vjetnikov od 14. do včeraj je narastlo na 6432, med temi 143 oficirjev. Ni bilo se mogoče preceniti plen. Na vsej fronti od Tolmina do morja traja ljut artiljerijski boj. Gorica je bila zopet težko poškodovana. Preteklo noč je eden na-T>ih vodljivih zrakopiovov skozi oblake priphil nenadno nad ozemlje za sovraž-nikom vzhodno Gorice, obstreljeval ta-borišča čet in se vrnil nato nepoško-dovan. Zagora in Kuk. Lani so opisovali vojni poroče-valci bojno crto pri Plaveh, ki je posebno težka. Takrat je poveljeval tam slavni Turudija. Zagora. Glo-boko doli ob Soči leži Zagora, skoro 500 metrov globlje od sedla, čez katero vodi edina dovozna cesta. Skoro 500 metrov navzdol je moral sto-pati vsak mož, prenesti je bilo treba loliko navzdol vsak top, vsako nosil-nico, vsak kanec juhe. Nasproti pa sovražna stran, visine, katere je za-sedel sovražnik. Ozka je dolina, strmo gorovje na obeh straneh. »Zagorska smrtna pot« so imenovali pot nizdol v Zagoro. Po dne vi je bil vsak promet nemogoc, ponoći pa tuđi je moral biti vsak pripravljen na to, da ga kaka čez skale razpršena granata pritisne krvavega na pot. O Zagori se je moglo reci že lani, da je ni več: par sten, malo zidovja, kak prevr-njen dimnik. kamenje, drobei izstrel-kov. Sredi skozi vas je šla crta, neka hiša je bila skupna posest, en vogal so imel naši. drugi vogal Italijani. Minometi so delovali posebno, granate manj. In prihajale so časih vsako minuto. Po cei teden nišo spali vojaki nobeno noC. Potem so bili za-menjani ... Kuk. Pod Kukom je Zagora. Soča teče skoro v krogu okoli Kuka, katerega rob pada strmo dol k reki. Kuk je poln topov in opa-zovalcev, na nasprotni strani pa so pazili nanj italuanski opazovalcf. Skoro ves hrib Kuk je na strani proti gorovju ves prerit. Predori, pota, bivališča, taborišča, ćelo mesto tiči v hribu. Kuk je visok 600 metrov. Sveta gora in Sv. Gabrijel. Strmo je gorovje po ćeli strani levega brega Soče od Loga in Bo-dreža mimo Kanala, Plavi in za ovin-kom Svete gore se nadaljujejo strmine, strm je Sv. Gabrijel, trda je pot iz ozke doline do Solkana na-vzgor in trda tuđi proti trnovski pla-noti in Cavnu z goriške ravnine. Sveta gora je na voglu. Visoka je 682 metrov. Na sedlu južno pod njo se deli pot: ena pelje vGrgar, druga vTrnovo. S strani Plavi bi Italijani radi dosegli Grgar in Sveto goro z vzhodne strani. Sveti Gabrijel nad Solkanom bi jim služit pa ob se-verni strani trnovske planote. Visok je Sv. Gabrijel 647 metrov. Pri Avčah In Plaveh. Kakor razvidno iz poročil. S6 Italijani med Avčami in Kanalom prekoračili Sočo in sicer na Širini poldrugega kilometra in svoje pozicije pomaknili za par sto metrov čez cesto Kanal - Avče na severozapad-nem pobočju Kote 675, na katere se-verozapadnem vznožju se nahajata kraja BodrežinLog. Kota 675 |e severozapadni izrastek banjske visoke planote. Na prostoru vzhodno in jugovzhodno. Plavi so se mogli Italijani na širini 3*5 km polastiti vi-šinskega grebena, ki gre v jugovz-hodni smeri paralelo s strugo Soče. Greben obsega Kote 383. 266, 611 (Kuk) in 524. Zagora in Zagomila sta na severnifa pobočjih grebena, jugo-vzhodno Plavi. I talijanski uspehi so malenkostni, kajti visine nad temi višinami sa v posesti naših čet. DROBNE VE5TI IZ ITALIJE. Breko Razla se poroča o resnih nemirili v Milanu !n drugfli severo-italijanskih industrijskih krajfli. »Sc-colo« primava, da se ft piičcla velika mirovna propaganda s številnimi vojni sovražnimi zborovanji. — V Švici je sedaj nad 30.000 iUUJaoskih dezerterjev. Zahteva dneva: Podplsojte 6.njm ptsojik Bitka na zapadu. MCMSJCO VECERNO POROClLa Btroin. 18. maja. (Kor. urad.) VVolffov urad poroč% dne 18. maja zvečer: Na zapaduleDOsamično živahne jše bojevan je. • • • Bern, 17. maja. »Intransigeant« poroča, da se bo senat sestal k tajni seji, da se posvetuje o korakih, ki so bili storjeni proti onim, ki so odgovorni za neuspeh zadnje franeoske ofenzive. »Petit Parisien« poroča, da na-merava franeoska vlada imenovati v posameznih nevtralnih državah nad-komisarje. »Echo de Pariš« poroća, da je bil general Foch imenovan sporazumno s Petainom za šefa gencralnega štaba. Foch se bo udeležil posvetovanj vojnega sveta. Petain bo izvršil v personalnih in metodičnih vprašanjih glavnegra stana dalekosežne izpre-membe. K izpremembam v angleški ad-miraliteti piše »Journal des debats«: Seveda želi mnogo Angležev, da bi angleška pomorska sila ne bila ogro-žena. Sedaj je skrajni čas, da se pokaže angleška pomorska sila v vsej svoji velikosti, ker je vse odvisno od nje. Priznati je treba, da so metode vojne proti podmorskim čolnom ne-zadostne. Rotterdam, 1S. maja. Kot prvi angleški list piše »Morningpost« o iziđu velikanske borbe na zapadu: Kljub vsem lokalnim uspehom tako ne pridemo naprej. Izid in zmaga le-tošnje generalne ofenzive, ki naj nam prinese odločitev, je odvisna samo od podpore ruskih milijonskih ar-mad. ANOLEŠKO URADNO POROCILO. 15. maja z v e Č e r. Nadaljnje podrobnosti o bojih, ki so se vršili da-nes zjutraj pri Bullecourtu, kažejo, da je sovražnik s ćelo vrsto moćnih, od artiljerije in možnarjev izUatno podprtih skrbno pripravljenih napadov odločno poskusil pregnati naše čete iz Bulle-courta in dela Hindenburgove crte, ki ga držimo vzhodno od vaši. V celem je izvršil sovrainik 4 napade, prvi ob 4. zjutraj proti desnemu krilu naše pozicije v Hindenburgovi crti. Začasno je pridobil tal v naših jarkih, mi pa smo ga takoj s protinapadom pregnali ter je pustil 250 mrtvih in ranjenih v naših crtah. Istočasni napad na levo krilo naše pozicije je naša artiljerija zadržala. Pozneje je sovražnik tretjič napadel severo - zapadni kot Bullecourta. Ta napad je artiljerijski ogenj, ogenj pušk in strojnih pušk uspešno zavmil. Cetr-ti napad je bi! izvršen z juga in jugozapada ter se je sovražniku posrečilo, pognati naše postojanke v zapadnem delu vaši za kakih 100 iardov nazaj. Sovražne izgube pri tej vrsti brezuspe-Šnih napadov so bile težke. Sovražni artilerijski ogenj je bil danes na obeh bregovih Scarpe posebno silen. 16. maja popoldne. Boj je trajal včeraj v zapadnem delu Bullecourta z uspehom za nas. Včeraj zve-čer smo pri malem spopadu na desnem odseku Hindenburgove crte vzhodno te vaši vjeli nekaj mož. Severno od Scarpe traja težki boi. 16. maja zvečer. Po silnem obstreljevanju naših jarkov na obeh bregovih Scarpe je pričel sovražnik danes zjutraj silno napadati na severnem bregu med Gavrellom in reko. Pod uničujočim ognjem naših topov in strojnih pušk so potiskali svoje čete naprej. Za malo časa je potisnil sovražnik s svojo pomočjo naše eksponirane čete iz prednjih pozicij- Takojšnji naš protinapad je zavzel vse začasno izgubljene pozicije nazaj, pognal sovražnika iz njih in mu prizadejal težke izgube. Vjeli smo več mož. Čez dan so naše čete napredovale v Hindenburgovi crti severo - vzhodno od Delecourta. Uspešno smo zavrniH sovražnl štrafunski odde-lek jugo - vzhodno od Vpresa. 17. m a j a zvečer. Zađnjo noč so se obnovili boji pri Bullecourtu. Naše čete so nadalje napredovale ter do-spele do zapadnega roba vaši. Boigijsko uradao porocllo. 16. maja. V okolici Ramscapella in v smeri na Stecnstraete in Het Sas je trajal artiljerijski boj dan in noč. Se-temo od Steentraeta se je razvil tekom popoldneva dne 15. maja kratek, a silen boj z botrbami. FRANCOSKO URADNO POROCILO. 16. m a j a popoldne. Topovski boj Je trajal vso noč. Po silnem topov-sketn ognju je pričel sovražnik na Širini 4 km v blizini mlina pri Laffatixu napadati. Kljub opetovanim sovražnim naporom smo obdržali svoje pozicije. Boj se na raznih točkan nadaljujc. Pofku-šene nemSke nenadne napade v okolici Aubcriva in Avocourta ter ob vBini Barren so se ponesrečili v našem ognju. V Gornji Alzaciii je vdrl neki naš zelo fflbčni oddelek v sovražne jarice ter po močnem raidlrtnju pripeljal vjete ntztj. 16. maja zvečer. Cez dtn so Nemci nadtljevali napade v pokrajini severo - zapadno od mlina pri Laffauxu do icleznicc Soissons - Laon. Kljub velikim aovrzžnirn silam in močnim napadom so prizadejal« naše čete nasprot-dbi krv^v poi^z. H» aek-Osrfll ioAib. kjir je bila naša četa nekaj časa vpog-njena, smo izvršili sijajne protinapade, ki so nam vmili vse izgubljeno ozemlje. Nemci so imeli velike krvave izgube pri poskusut zadržati naše prodiranje z novim! napadi. Zlomili smo jih z zapornim ognjem in ognjem strojnih pušk. Kakih 100 vjetih je ostalo v naših ro-kah, enako mnogo ranjenih Nemcev. Artiljerijski boj traja zelo silno na ćeli napadalni fronti. V odseku pri Craonnu precej živahni boji obeh artiljerij. Sicer je potekel dan povsođ mirno. 17. maja popoldne. Ponoči novi sovražni napadi v okolici mlinov Lavrignon in Laffaux. Vsi nemŠki napori, zavzeti zasedeno ozemlje, so se ponesrečili. Na posameznih točkah živahni boj se je obrnil pdvscd nam y prilog ter je stal sovražnika, ki je pustil vjete v naših rok ah, težke izgube. Severo - zapadno od Braveja en Laonnois so imeli trije sovražni napadalni oddel-ki, ki so se skušali večkrat približati našim crtam v odseku ferme de la Roye-re in Epine de Chevregnv, v našem za-pornem ognju resne izgube, a nišo dosegli nobenega uspeha. V Champagni boji patrulj. V okolici gore Cornillet smo vjeli več mož. Z ostale fronte ni poročati ničesar. Bitka v Makedoniji. Beroiin, 17. maja. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Od zadnje velike nemško - boćarske zmage v Io-ku Crne sem se je omejil sovražnik na tej točki fronte na artiljerijski ogenj, ki je 16. maja narasel do velike sile. Severozapadno in severno od Bitolja so prodrli 16. maja zjutraj franeoski napadalni valovi proti visinskim pozicijam. Tuđi tu je zopet novi sistem elastične obrambe v glo-bokem pripravljenem pasu prinesel popolen uspeh. Ko so bili Francozi na nekaj sto metrov širine vdrli v prvo pozicijo, jih je zadel polni udarec tako] izvršenega bolgarskega prot'-sunka, ki jih je zopet vrgel iz vseh jarkov. Bolgari so vjeli pri tem 4 častnike in 70 mož. Proti večeru so poskusili Francozi po kratki artiljerijski pripravi nenadno napasti del crvene Stene zapadno od Bitolja. Posrečilo se jim je vdreti v del pozicije, zopet pa jih je zadržal proti-sunek Bolgarov, ki jih je vrgel iz vseh zavzetih pozicij. Še enkrat so poskusili Francozi napad, ki smo ga zopet zavrnili. Njih izgube so težke. Predpolje je posejano z mrtvimi. BOLGARSKO URADNO POROCILO. 17. maja- Makedonska fronta. Ob Crveni steni ves dan silen topovski ogenj in ogenj min. Proti večeru je izvršil sovražnik za-pored 3 napade. Pri prvem napadu, izvršenem z najveČjo ljutostjo, so dospele sovražne čete do naših jarkov. V protinapadu bolgarskih in nernških čet so bili zopet vrženL Oba ostala napada sta se ponesrečila že v topovskem ognju in ognju strojnih pušk. Sovražnik je imel krvave izgube. Pustil je vjete iz prvega afriške-ga maršpolka v naših rokah. Na se-veru Bitolja ob visini 1248 se je pričel rano zjutraj silen topovski in minski ogenj. Proti 10. so jurišali Francozi v več valovih v besnem napadu. Kljub našemu uničevalnemu ognju se jim je posrećilo na posameznih točkah približati se našim jarkom; hrabri branitelji pa so jih z bajonetl napadli ter po ljuti borbi moža proti moži vrgli nazaj, pri čemer so imeli težke izgube. Vjeii smo 4 častnike in 90 mož 34. franeoskega kolonijalnega polka. Vsi vjeti so bili pijani. V loku Crne silen topovski ogenj. Pregnali smo sovražne oddelke, ki so bili po noči prodrli. Vzhodno od crne in v pokrajini ob Mogleni živahno topovsko delovanje. Precej močne infanterijske enote, ki so skušale zapadno od Dobropolja prodreti, smo z ognjem razprŠili. Pri vaši Alčaku Malem zapadno od Vardarja smo z ognjem prepodili sovražne čete. ki so skušale prodreti proti našim eksponiranim pozicijam. Ob dolenji Strumi slabotno topovsko delovanje. — R o-m unska fronta. Pri Tulči vča-sih slaboten topovski ogenj. Francosko poročilo !z Makedonije. 16. maj a. Zapadno od Dojranske-ga jezera v okolici Krastani Dautlija je potisnila angleška armada svojo pred-njo crto na fronti 5 km za 700 metrov naprej. Tekom protinapadov na fronti Skra di Legen - rladži Bari so imeli Bolgari velike izgube; pustili so nekaj vjetih v naših rokah. Zavzete pozicije smo obdržali. Pri GradeSntc! se je po-sreffi! Srbom nenaden napad, ki jim je prinesel nekaj vjetih. Zelo živahni artiljerijski boji v loku Crne In ob srbski fronti kljub slabemu vremenu in megli. AnsleSko porocflo fo Makedonije. 17. maja. Na dojranski fronti smo prodrli v noČi dne 14. maja na svoji crti jueo - zapadno od Krastata na fronti 5000 jardov ter konsolidirali zavzete pozicije kljub silnemu topovske-irtu ognju. Na fronti ob Strumi smo za-vzeli vas Kjupri, severo - zapadno od Prošenika ter vjeli neka) mož. PolastlH smo se eksponiranega sovražnega stniskeca jarka iugo - zapadno od Arnautkeja poldrugo miljo, severno od Barakli Džume, na fronti 3000 jardov, ter vjeli kakih 70 mož. NaSe izgube so majhne. Dogodki na morju. CESAR MORNARICI. Dunaj, 18. maja. Cesar je poslal admiralu Njegovanu to - le brzojavko: Izborno vodene enote Mojega brodovja so nedavno uspešno resile povedeno jim nalogo, prizadejale sovražniku velike izgube ter pokazale, kako se more udejstviti pravi morna-riškl duh tuđi napram številni sovražni premoći. Ce podeljujem Vam, ljubi admiral Njegovan, danes v priznanje izrednih zaslug pred sovraž- . nikom svoj red Zelezne krone, naj spozna v tem odlikovanju svojega poveljnika vse brodovje, kako zelo sem z njim zadovoljen. Iz srca se zahvaljujem vsem svojim vrlim pomor-ščakom ter. prosim boga za obilni blagoslov. K a r e ! m. p. POMORSKA BITKA V JUŽNI ADRUI. Budimpešta« 18. maja. »Az Esu poroča o uspešnem šunku y južno Adrijo: Pri flotilji je bil neki avstro-ogrski hidroplan in neki nemški podmorski čoln. V Otrantski cesti so srečali sovražno brodovje. Pričel se je boj, ki se je raztegnil do obali Albanije, tako da so mogle poseči vmes baterije v Draču. Neka angleška lad-ja s štirimi dimniki razreda »Liver-pool« je bila potopljena. Mi smo izgubili vsega skupaj 15 mož, pri tem je imel sovražnik trikratno premoČ. Korvetni kapitan Robert Szuborits je padel, linijski kapitan Horty je bil n? nogi ranjen. DELO PODMORSKIH COLNOV. Beroiin, 18. maja. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Dne 29. aprila zvečer je neki naš podmorski čoln z granatami obstreljeval oboroženo angleško obrežno mesto Scarbo-rough. Neoporečno smo konstatirali, da smo večkrat zadeli. Dne 5. maja je neki naš podmorski čoln potopil brodovno spremno ladjo »Lawen-der«. Novi uspehi podmorskih čol-nov v Atlantskem oceanu: V Angle-škem Kanalu in v Severnem morju je bilo potopljenih 11 parnikov, 3 jader-nice in 11 ribiških ladij s skupaj 25 tisoč tonarai. — šef admiral, štaba mornarice. Z ostalih bojišt. TURSKO URADNO POROČILO. 17. maja. Kavkaska fronta. V centrumu in na levem krilu smo zavrnili več malih poskušenih sovražnih napadov. Na levem krilu brezuspesen artiljerijski ogenj. — Sinajska fronta. Neki naš iz-vidni oddelek je prodrl do sovražnih pozicij, prerezal žiČne ovire, obrne-taval sovražne jarke z ročnimi gra-natami ter se vrnil brez izgub in prinesel dragocena poročila. Dne 16. t. ni. je zbil neki naš letalec sovražno letalo za sovražnimi črtami. Dne 15. t. m. je obstreljevala neka angleška križarka naše pozicije pri Oazi, n! pa napravila nobene škode. Na ostalih frontah se ni pripetilo nič poseb-nega. RUSKO URADNO POROČILa 15. maja. Zapadna In ro-munska fronta. Ogenj pušk in podvzetia izvidnikov. — Kavkaska fronta. V okolici Kelerja, Kamija in Akbale. južno od Erzingjana je vrgel naš protinapad Kurde iz naših jarkov, ki so jih bili dan poprej zasedli. — V Mezopotamiji se je vršil dne 10. maja ves dan ob reki Dijalt v okolici Šajk Saida in Klaširvana ter nasproti Omaragi boj. Vjeli smo več mož, naše izgube so bile neznatne. Angleško poročilo iz Mezopotamija. 16. maja. Dasiravno se ta mesec nišo vršile važne operacije, smo vjeli 136 mož. Razne vojne vesti. VOJVODA PUTNIK t. Nica, 18. maja. (Kor. urad.) Bivši višji poveljnik srbske armade general Putnik je umri. (Pokojnik je bil eden naistarejših aktivnih vojakov Srbije. Rojen leta 1847. v Kragujevcu je stopil !. 1861. v artiljerijsko solo in prisei 1. 1866. kot poročnik v armada. Stai je deset let na čelu srbskega gencralnega štaba. Veljal ni samo za reorganiza-torja srbske armade, nego za intelek-tuvalnega stvaritelja balkanske zveze. Njemu se pripisuje tuđi zasluga, da je bila srbska armada ob izbruhu balkanske vojne v veliki meri pripravljena za vojno. Ob Izbruhu vojne se je mudil Putnik v Gleichen bergu na Štajerskem, a pustili so sv domov na Srbsko, kjer je prevzei vodstvo armade. Ko. se je srbska ar- 114. itcv. .SLOVENSKI NAHPP*, dne 19. maja 1»1T. Stran a. mada morala umakniti, Je Putnflc % njo in s kraljem šel po zimi čcx albanske gore v Italijo in po tem na otok Krf, od tam pa v Nico, kjer Je umri.) Najvažm#i dogoddt v svetovni zgodovhri. London, 17. maja. (Kor. urad) Reuter. Pri banketu lige za mornarico je tajnik mornaričnega ministrstva Carson napil brodovju Združenih držav. Rekel je, da je prihod od-delka mornarice Združenih dTžav za Angleško najvažnejši dogodek svetovne agodovine in priznanje dejstva, da imata stari in novi svet skupen ideal m nameravata ohraniti svobodo na morju v interesu civilizacije in človečnostf. Grožnje s podmorskim! Solni ni resilo se nobeno brodovje. Pravi pot, ji pogledati v oči, je ta. da se jo smatra za resnič-no nevarnost. Mogoče, je rekel govornik, je pred nami še čas težkih irkušenj, a 5e sence kakega dvoma uL da bo civilizirani svet dosege! smago. Angleški poveljnlk v Aftikf. London, 17. maja. (Kor. urad.) Vojni urad sporoča: Van Deventer je bfl fmenovan za poveljnika v Zapadni Afrfki. Brambna dolžnost v Kanadi. Iz MontreaJa poročajo, da se zav^emajo kanadski listi za uvedbo splošne brambne dolžnosti v Kanadi po vzorcu Zetiinjenih ciržav. flngleški vojni cilj. London* 16. maja. V poslanski zbornici je izjavi! lord Cecil z ozirom na vojne odškodnine: Ali naj Belgija, Srbija in severna Francoska ne dobe nobene odškodnine, ali naj ne bo nadomestila za uničene mirne tr-govske ladje? V govoru državnega kanclerja v. Bethmann - fiollwega ni bilo nobenega sledu. da je Nemčija pripravljena, povedati, katere mirovne pogoje bi sprejela. Mi smo od-ločeni, da ne sprejmemo miru, ki bi ne bil mir. Mir, ki ga sprejmemo, mora biti pravičen in trajen. Asquith je izrekel prepričanje, da bo provizorična ruska vlada sprejela aneksije v tem smislu: 1. Za osvoboditev podjarmljenih narodov; 2. »i združenje umetno raztrga-nih narodov; 3. za prenos pokrajin, da dobe strategične pozicije, kakor je to pokazala vojna za potrebno proti neprestani volji k napadom. Rekel je, da misli, da je izjava ruske vlade proti aneksijam naperje-na proti zavojevanjem v svrho političnoga in gospodarskega razširjenja moči. Aneksij v tem smislu ne mara uobeden izmed zaveznikov in jih no-Če zagovarjati. Civilizirani svet je sprejel prejšnje izjave zaveznikov glede bodočega ustroja meddržavnih odnoŠajev kot nekaj mnogopomemb-nega in mir na tej podlagi bi bil edini, ki bi upravičll prinešene žrtve. London, 16. maja. (Kor. urad.) V poslanski zbornici se je vršil razgovor o predlogu socijalisticnih in dveh liberalnih članov, da naj se pozdravi rusko odklanjanje vseh impe-rijalističiiih in razširjevalnih name-nov ter da naj Anglija poda enako izjavo in skupno z zavezniki nanovo formulira svoje mirovne pogoje v skladu z rusko vlado. Lord Robert Cecil je spomnil na izjavo vlade glede vojnih ciljev ter rekel, da so ti dlli tuđi še danes ne-izpremenieni. Na vprašanje, ali so s prcjšnjo rusko vlado sklenjene pogodbe še veljavne, je reKcl Cecil, da iih ruska vlada ne bo izpremenila, predno ne bo dosežena popolna zmaga. Pri razgovoru o vprašanju aneksij je vprasal Cecil, ali hočejo Snow-den in njegovi prijatelji predlagati, da naj pridejo domaćini v bivših nemških kolonijah v Afriki zopet pod nemško gospodstvo in ali naj ostane-ta Armenija in Sirija še naprej pod turskim gospodstvom. Poljsko vprašanje. Konference v nemškern glavnem stanu. Berolio, 18. maja. (Kor. urad.) Državni kanclcr Bethmann-noIIweg in državni tajnik za zunanje zadeve Zimmermann sta se podala v glavni stan, da konferirata z zunanjim ministrom grofom Czerninom. Berofin, 18. maja. »Tageblatt« je izvedel, da veljajo konference v nemškem glavnem stanu tuđi poli-skemu vprašaitju. Ore za na-daljno izvršitev proklamacije z dne 5. novembra 1916. ter tkzv. postulate provizoričnega poljskega držav* nega sveta z dne 1. maja 1917. VarSava, 18. maja. (Kor. nrad.) Narodni svet in eđruženje zastopni-kov strank, ki obsegats izvzemli s^cupine skrajne levice, vse poljske Novi ruski kabinet Petrocrad, 18. maja. (Kor. urad.) P. b. a. Vlada in demokratične stranke so se sporazumeli glede razdelit-ve ministrskih portfeljev tako-le: knez Lvov, ministrsko pred-sedništvo in notranje ministrstvo; Tereščenko. zunanje za-deve; Konovalov, trgovina in industrija; Z g o d e v , državna kontrola; socijalist, podpredsednik Sovjeta Skobeljev, ministrstvo za javna dela; odvetnik Perevercev, ju-stično ministrstvo; socijalist C e r n o v, poljedel-stvo; nacijonalističen socijalist P1 e -hanov, prehrana; K e r e n j s k i j, vojna in mor-narica; šingarje v, ffBance; C e r e t e 1 i, pošta in brzojav; Nckrasov, promet; M a n u j 1 o v , prosveta. Razentega sta bila postavljena profesor Grimm in knez Zahov-s k o j, tajnik prve dume, kot kandidata za ministrstvo, ki naj pripravlja konstituanto ozir. za ministrstvo za javno nomožno akcijo. Tereščenko in Kerenjskl. Naslednika odstopivših minist-rov Oučkova in Miljukova sta Mi-hajl Ivanovič Tereščenko in Aleksander Fedorovič Kcrenj-s k i, prvi kot zunanji. drugi kot vojni minister. V teh dveh možeh se zrcali kompromis, sklenjen med provizorično vlado in Sovjetom, kompromis, pri katerem je zmagal, kakor se zdi, bolj Miljukovov kakor pa Ljeninov duh. Minister Tereščenko je namreč Miljukov somišljenik, pristaš vojne, reprezentant meŠČan-ske demokracije. V prvem Lvovo-vem kabinetu je bil finančni minister Tereščenko eden največjih niskih bogatinov in gotovo najmlajši ev-ropejski minister, star je namreč še le 31 !et! študiral je na Ruskem, v Franciji in na Nemškem in je igral med vojno odlično vlogo kot pred-sednik kijevskegra indu^trijalnega odbora za preskrbo armade z municijo. Kot finančni minister v prvem revolucijskem kabinetu se je % veliko energijo lotil ureditve ruskih fl-nanc, tako da je nasprotstvo delav-skih slojev proti »reprezentantu kapitalizma« v provizorični vladi pre-cej ponehalo. Kakor poročajo, je Tereščenko pri prevzetju zunanjega ministrstva izjavil, da se vršijo v Pe-trogradu pogajanja ruske vlade z za-stopniki entente za revizijo skupnih vojnih c i 1 je v. Tereščenko pripada kadetski stranki, po drugih vesteh je oktobrist. Novi vojni minister A. F. Ke-renjski je tuđi še mlad mož. Rojen leta 1S81., se je po dokončanih stu-dijah etabliral v Petrogradu kot advokat ter je skoraj zaslovel kot od-ličen zagovornik zlasti v političnih procesih. Zgodaj se je Kerenjski po-svetil politlki in je voditelj trudovi-kov, radikalne kmeČke in delavske stranke s soci jal isti čnimi tenden-cami. Po prepričnnju je Kerenjski republikance. V ruski javnosti uživa velike simpatije in že v prvem Lvo-vovem kabinetu, kjer je bil justičnl minister, je fingiral kot zastopnik republikanske radikalne demokracije. Posebno priljubljen je Kerenjski pri armadt in značilno je, da so ruski armadni poveljnfki izjavili, da bi bil on najboljši vojni minister. Kerenjski priznava, da je treba armado reorganizirati ter obnoviti disciplino. Opetovano je tuli nagrlašal potrebo nadaljnega boja. Novi vojni minister je odločen pristaš miru brez aneksij in brez odškodnin. V ostalem je zanimivo, da se je izvršila ustanovitev koalicijskega ministrstva tuđi pod pritiskom vo-dflnih krogov armade. Ruski generali, spoznavši da vsled vednih spo-rov med vlado in Sovjetom demoralizacija armade čim dalje bojj napreduje, so tahtevali kompromis med obema strujama in morda je bil baš njihov pritisk odločilnega Domena. Tako se zdi, da se je z ustanovitvijo koalicijskoga kabineta pričela konsolidacija ruskih razmer. Ali Je temu res tako, se bo pač kmalu pokazalo. DUMA O TEMELJIH RUSKE ZUNANJE POLITIKE. Petrograd, 18. maja. (Kor. ur.) Agentura. V tavriški palači je bilo v salonu predsednOca dame Rodzjan-ka pod predsedstvom ministrskega predsednika privatno posvetovanje članov dume v katerl sta, pozdravljena z živahnim odobravanjem« razložila Oučkov in Mllitikov vzroke svojega odstopa. Koncem posvetova-nja je bilo soglasno sklenjena nasled-nja resolucifa: Člani dume opozarja-jo provizorično vlado v trenotku, ko se reorrtota»ie, mijpo. 4« m&iohi-i ti temelji njen« rananje pofftike, rfa-sti glede vojnega in mirovnega vpra-Sanja absolutno, nepremenljivo vrtrajanje pri naših hrabrih zavezni-kih, zakaj življenjski interesi in čast Rusije so vezani na tako zvesto vztrajanje. KOMPROMIS MED RUSKO VLADO IN SOVJETOM. Petrograd, 16. maja. P. b. a. V skupni seji članov provizorične vlade, duminega eksekutivnega odseka In delavsko - vojaškega Sovjeta je prečital ministrski predsednik knez Lvov izjavo, ki zahteva od Sovjeta, da odločno in jasno izrazi provizorični vladi svoje popol-no zaupanje. Izjava vsebuje 5» točk. Strogo se držeč načela miru brez aneksij in brez odškodnin na podlagi pravice narodov, da svo-bodno odločajo o svoji usodi, poudar-ja izjava, da bi bil poraz Rusije in njenih zaveznikov vir največjih narodnih težkoč. Nadalje je vlada trd-no odloČena se bojevati proti gospo-darskemu neredu z nadziranjem, po-vzdigo produkcije in izrabljanjem zemlje. Vendar pa je ureditev zem- Iljiškega vprašanja prepustiti ustavo-dajnemu zboru. Ministrski predjed-nik je proglasil, da ima osnutek te izjave značaj ultimata, ki ga mora Sovjet v c e I o t i sprejeti. Tekom ponoćne seje sa razprav-Ijali o razdelitvi ministrskih portfeljev v novem kabinetu. Sklenili so izročiti poljedelski porfelj narodne-mu socijalistu Č e r n o v u, ministrstvo za javna dela socijalnemu demokratu Skobeljev uf zunanje zadeve bivšemu finančnemu ministru Tereščenku, vojno in mornaričko ministrstvo pa Kerenjske-m u. Nadalje je bila izražena želja, da naj vstopita v kabinet C e r e 1 i in profesor Kokoškin, ki naj izvrši pripravljalna dela za konstita-anto. Predlagalo se je tuđi, da naj se ustanovi ministrstvo za socijalno skrbstvo, ki bo izročeno : astopniku nsrodne stranke. Na koncu seje je bila p o d -pisana od p r o v izor ičn e vlade predložena izjava. London, 17. maja. (Reuter.) De-lavsko-vojaški Sovjet in provizorična vlada sta se sporazumela. V novi kabinet vstopiio 3 demokratični in 3 narodni socijalisti. Sovfet v nacflmiattctfčnih vodah? Đtidfanpešta, 17. maja. »Pester L!oyd« javlja jt Stockholma: Dne 15. t. m: je obfaVil de!avsk^-voja§ki Sovjet manifest, ki pada v idejologi-jo nacijonalizrna ter zahteva ćelo ofenzivo proti Avstriji in Nemčfji. Manifest je najbrž sestavljen pod dojmom predavanja franeoskega so-cijalističnega ministra Thomasa na shodu delavskfh in vojaških deie-gatov. Ruski armadni poveijnikl za koalicijsko ministrstvo in za Kerenjskega. Petrograd, 17. maja. (Kor. urad.) P. b. a. Dne 8. t. m. so se sestali v Petrogradu poveljniki raznih front, da poročajo o položaju in razmerah pri arrnadi. Zahtavali so ustanovitev koalicijskega kabineta kot neobhod-no potrebno, kar da bo pripomoglo vzpostaviti disciplino in bojno sposobnost armade. Imenovanje Kerenj-skega da bo armada sprejela jako ugodno, Ker je Kerenjski pri vojakih zelo popularen. Generala Brnsilov in Gurko. Ženeva, 1S. maia. Generala Brusilov in Gurkov sta svojo demisijo preklicala. Aprovizaci|a niste armade. Petrograd, 17. maja. (Kor. urad.) Armadni poveljniki s fronte generali Aleksejev, Brusilov, Gurko, Drago-mirov in SČerba^ev so imela ponovni razgovor s provizorično vlado. Pri tem je poljedelski minister Šin-garjev obširno pojasnil vprašanje preskrbe armade z municijo in živili. V debati se je konstatiralo, da se razinere od dne do dne vidno bolj-šajo. Ruski kmeti rn demokratično republiko. Amsterdam, 1S. maja. (Kor. ur.) »Times« javljajo iz Odese: PretekH teden se je vršil v Hersonu kongres ruskih kmetov, katerega se Je ude-ležilo 900 delegatov iz vseh južnih ruskih gubernij. Kongres je iziavil, da mora r>ostati Rusija demokratična zvezna republika s skupnim parlamentom, toda z goto-viml teritorijalnimi in avtonomnimi pravicami za posamezne pokrajine. Kongres je nadalje skleniU da zemlji-šča ne smejo ostati privatna last, temveč da se morajo prepustiti tištim, ki jih obdelujejo. A»«iika mšam oa Ruskem. WasUiston, 16. maja. (Reuter.) AmerisTco odposlanstvo se ne name-rava vmešavati v notranje ruske zadeve. Odposlanstvo hoče le sporo- I čiti ruskemu naroda čestitke Zdrti- I ženih držav, ćm je bilo staro nasilno I gospodstvo strmoglavljeno. Odpo- 1 1 rt»ki narod, katera stranka naj ho . pri sestarvi definitivne vlade mero-dajna. Rusko - potiska armada. Preko Pariza poročajo, da so se delegati poljskih čet, ki se bojujejo v zvezi ruskih armad, sestali v Minsku ter sklenili ustvariti posebno poljsko armado. Poljak i trde. da de-lujejo v sporazumu s provizorično vlado. Centralne države in Rusija. Iz govora nemškega državnega kanclerja je treba izluščiti še eno pomembno izjavo. Ta izjava se tiče Rusije. O bodočem nemško-ruskem razmerju je dejal Bethmann - Holl-v/eg: Ce hoče Rusija zabraniti, da : e ne bo več prelivala kri njenih sinov, ce fc z a s e odpove vsem nasilnim osvajalnim nacrtom, če hoče obnoviti trajno razmerje mirnega so-žitja z nami, potem je samo ob sebi umljivo, da rni, ki želimo isto, ne onemogočiino bodoče trajno razmerje ne njenega razvoja z zahteva-Imi, ki se ne vjerna jo s svobodo in voljo narodov in ki bi v ruskem narodu položili kal novemu sovraštvu. (Viharno pritrjevanje.) Zato kaneler ne dvomi, da bi se mogli Nemčija in Rusija pobotati na podlagi vzajem-nega sporazuma. Nekateri listi vidijo v teh bese-dah izraženo željo in ponudbo po separatnem miru z Rusijo in dunajska »Zeit« že konstatira, da ta ponudba ne more imeti nobenega uspeha, ker ogromna većina ruskega naroda in njega voditeljev, na čelu jim provizorična vlada in delavsko-vojaški Odbor, odločno odklanjajo vsak separatni mir. Morda tvorijo kanclerjevre besede res nekako ponudbo za separatni mir, gotovo je tuđi, da pomenijo za ta slučaj omi-ljenje nemških mirovnih pogojev na-pram Rusiji v nasprotstvu s stali-ščem, ki ga prej kot prej zavzema Nemčija napram zapadnim državam. Tako se nahaja Bethmannov govor v polnem sojrlasju z dunajskimi izja-vami glede odnošajev med Avstrijo in Rusijo. Bistveno pa se nam zdi v Beth-mannov. besedah se nekaj drugega. Kakor znano, je nemški drž. kanclcr v začetku vojne govoril o veiikem bojn med Nemšrvom in Slovanstvom. To geslo je v nemški javnosti že dol-?o stopilo v ozadje pred popularnej-šim: »Anglija je sovražnik.« Geslo o boju med Nemštvom in Slovanstvom tuđi ni bilo nikđar politično modro, saj se borijo v vrstah centralnih armad nešteti slovanski polki, saj sta zaveznici Nemčije Avstro - Ogrska po većini slovanska monarhija in Bolgarija, ki je vsaj po svoji kulturi in po svojem jeziku slovanska, ako-ravno razni njeni veljaki v novejsem času radi poudarjajo sorodst\o bol-garskega plemena z Madžari in Tur-ki. Geslo o slovansko - nemški vojni je z Bethmannovo izjavo tuđi oficijelno pokopano. Centralni državi si želita prijateljstva in mirnega sožitja z velikim slovanskim narodom in njega državo. S tem je oficijelno priznano, da ne smatrata Slovanstva za svojega sovražnika. Dokler je vladal na vzhodu Evrope imperijalistični cari-zem, ki je zlorabljal naravna čustva v centralnih državah živečih slovan-skih narodov, zavedajočih se krvne-ga in duševnega sorodstva z velikim ruskim narodom, v svoje temne politične namene, tako dolgo so centralne države v nekaki instinktivni, ča-sih morda pretirani in tuđi škodljivi obrambi z velikim nezaupanjem motrile odnošaje med Rusi in svojimi Slovani. Ruska revolucija je strla tuđi caristični panslavizem in je s tem resila centralne države velike skrbi. Brez pridržkov se zato izrekajo danes avstrijski in nemški državniki za odkritosrčno prijateljstvo z Rusijo, ki ni več država carjev - osvoji-teljev, temveč država ruskega naroda — osvobojenega in osvobojitclja. In kakor Je dosedaj Avstrija prijazno motrila in podpirala čim najožje ču-stvene, kulturne in gospodarske sti-ke svojega nemškega prebivalstva z nemŠkim narodom v Nemčiji, dobro se zavedajoč, da je prijateljstvo n a-rodov mnogro trdnejša in trajnejša vez dveh držav kakor pa prijateljstvo kabinetov, tako imajo centralne države v bodoče v svojih slo-vanskih narodih najboljše pomočni-ke, ko se pripravljajo, postaviti prijateljstvo z Rusijo na trajno in trdno podlago. Ruski narod si noće podjarmiti niti enega izmed slovanskih' bratskih narodov v centralnih državah (saj daje še onim svobodo, kate-rim je dosedaj sam gospodoval), za- Ito je izgubila ideja slovanske vza-jemnosti ves politični pomen, ali bolje rečeno politični pomen slovanske vzajemnosti je sedaj popolnoma ▼ I prilog centralnim drža-I vam. Naravne vezi med slovanskih I nđ narodi in tuskim narodom ojačijo in zasigurajo rudi prijateljstvo med kabineti. V tem leži globoki pomen besed nemškega državnega kanclerja o bo-dočem mirovnem sožitju z Rusijo. Res da vzpostavitev zaželjenih odnošajev z Rusijo ni lahko delo. Ruski narod mora priti do prepričan ja, da se bori le še za tuje interese in to spoznanje ne priđe čez noč. Na drugi strani bodo centralne države morale še urediti razmere do svojih slovanskih narodov — in tuđi to ni lahka naloga. Toda pri nas in na Ruskem je opažati stremljenja, ki se gibljejo v gori naznačenih smereh in se bližajo, različna po svojem značaju skupni točki. Ruski narod se osvo-bojuje historičnih spon in išče svojega prerojenja v demokratični ideji slovanski narodi v centralnih državah, zlasti v časti ti ji vi avstro - ogr-ski monarhiji, pa so živahno na delu za svojo enal^opravnost in za razvoj svoje gospodarske in duševne kul-tureč Ti dve dejstvi obetata, da se Rodo želje grofa Czernina in von Bethmann - Hollwega, katerim aplavdira z nemškim državnim zborom vred vsa javnost v centralnih državah, končno vendarle uresničile. PeSififoe vesti. = Pritožbe tržaških Slovencev. Na zadnjem občnem zboru polit, društva »Edinost« v Trstu so posamez-. ni govorniki izpregovorili o razme-ra!i v Primorju, zlasti pa v Trstu tuđi marsikatero kritično besedo. Tako je dr. VVilfan poudarjal, da so tržaški Slovenci sedaj pod režimom državnega komisarijata le za malenkosti na boljšem. »Dobivali smo le drobti-nice. Občina je prevzela v svote oskrbo naš svetoivanski otros*ki vrtec in v enem italijanskem vrtcu je otvorila slovenskega, seveda poleg — nemškega. To so skoraj edine naše pozitivne pridobitve v času dveh let... Da, v okolici so tud* napravili slovenske napise na šolskih poslop-jih. Pa ali ni ironija, danaj bi tuđi to navajali kot pridobitev? Po dreh le-tih vojne, ki se je vnela zato, da bi ta zemlja prišla pod tujo kraljevino, ki se tam z druge strani zaganja v nas, da bi ta zemlja postala italijan-ska; vojne, ki je naperjena proti res-ničnim razmeram v teh naših krajih — saj vendar Italijani sami dobro ve-do, da poleg njih bivamo rudi mi na teh tleh; — po dveh letih vojne, v kateri je padel cvet našega naroda, v kateri umira ves naš narod, je pač žalostno, da je kaj takega mogoče v državi, ki ima v svoji ustavi prizna-no enakopravnost vseh narodov! — Zborovalec G r g i č poudarja, da na tržaškem mestnem magistratu ćelo v vojaškem oddelku Še vedno no-čejo poznati našega jezika m odgo-varjajo na slovenske nagovore: »Sedaj je vojna, naj se ne uganja politika U Na tržaškem mestnem magistratu ni vojna izpremenila prav ni-Česar, in brez skrbi, da bi se komu ka] zgodilo, se ravna s Slovenci tam-kaj prav tako kot se je ravnalo v prejšnjih časih. K temu je pripomnil dr. Wilfan: V dokaz, kakšne razmere so vladale doslej na tržaškem mestnem magistratu, bodi naslednjl preznačilni dogodek: Kmalu po na-povedi laske vojne sem se obrnil na mestni magistrat, da mi izda domovnico. Prosil sem slovenski in sicer, da mi izdajo domovnico tuđi v slo-venskem jeziku. Poslali so mi ftafi-jansko. Pritožil sem se na c«»arslce-ga komisarja dvornega svetniKa pl. Krekicha. Na slovensko pritož-bo sem prejcl od cesarskega komisarja nemško rešitev, da je uradni jezik tržaške občine — i t a 1 i j a n -s k i! Pritožil sem se nato na namest-ništvo, kjer so mi obljubili rešitev še tekom tistega meseca, a sedaj, po dveh letih, Še vedno nimam rešitve. Take so pač razmere pri nas v Trstu. (Po »Edinosti«.) = »Južna Avstrija«. PrasTfo »Union« piše: DoČim zahteva nemško - narodni program, naj bi se na scveru države kraljestvo Ćeško raz-delilo v kakih 15 okrožij, ki naj b? sprejela funkcije namestništva m de-i želnega odbora, in bi radikalna stne« hotela kar odpraviti namestništvo in deželni zbor, jim je pa na jugn na potu eksistenca blizu čisto slovenske vojvodine Kranjske. Ali, tu se nq da nič doseči ne z delitvijo, ne z za-okroževanjem. Med 520.700 Kranjci, avstrijskega državljanstva je summa summarum 27.905 Nemcev. Med 11; političnimi okraji nima niti eden nemške večine, še ćelo nekdanja ko-čevska deželica izkazuje dvetretjin-: sko — slovensko većino! Edino le, kočevski sodni okraj ima nemško dvetretjinsko većino: 13.921 Nemcev proti 4689 Slovencev. Zato so Nemci presedlali in so mesto deUtve izvedi! nekako — komasacijo. Na nekem zborovanju v Đeljaku je vsenemšk? 1 Ptofe§pi to^toUsg&_ U-.-S^UŠat Stran A. .SLOVENSKI NAROD-, one 19, maj« 191?. 114. Atev. konstruira! nekako južno Avstrijo, k! naj bi Slovence majorizirala in vrhu tega zagotovila Nemcem direktno zvezo z Jadranskim morjem! V ta namen naj bi se iz Koroške, Kranjske in Primorja sestavila nova kronovi-na, v kateri naj bi bili Slovenci — majorizirani, ker bi torili le 48 od-stotkov prebivalstva. Pri vsem tem nacrtu pa se zamolčujeta dve dej-stvi: da je na tem ozemlju poleg Slovencev še 10 odstotkov Hrvatov in bi bila dana slovensko - hrvatska 5Sodstotna većina, dočim bi nemško prebivalstvo tvorilo le 25 odstotkov. torej četrtino! K temu bi prišlo še 17 odstotkov Italijanov. Sicer pa je ob-seg te »južne Avstrije« identičen s kraljestvom Ilirskim do leta 1848.. ki mu je bila Ljubljana glavno mesto. Torej tuđi po tej ne bi dosegli name-na in ne bi nič izpremenili na dejstvu, da so Slovenci in Hrvatje, ki posredujemo zvezo med državo in morjem! Ves nacrt je le nov dokaz, kako so Nemci brez pomislekov, ko jim gre za to. da bi druga plemena potlačili! Ali so taki projekti koristni za državo, to jim je povsem brezpomembno, da *e le doseza skrajno nacijonalni namen. In pri tem imajo še poguma, da se hočejo kazati kot najpoklica-neje branitelje države! Trst (Dalje.) Spis »Triest und seine Aufgaben !m Rahmen der osterreichischen Volkswirtschaft<- se bavi nadalje v posameznih poglavjih z avstrijsko plovbo in njenimi naiogami, z gradbo ladij, z ustanovitvijo Avstrijskega LIovda. propadanjem avstrijske tr-govske mornarice koncem 19. stolet-ja, s preobratom, z avstrijsko trgov-sko mornarico pred vojno, podprto vse s številkami, razpravlja o prista-niŠčih v službi domaće gospodarske politike, o morskem prometu v službi državne prometne politike, o vodnih cestah. kjer pravi glede na znane projekte o vodnih cestah s severa. od Rena do Donave in črnega mor-ja. da take vodne ceste tre-bašele zgraditi.Trstinav-strijska mornarica pa sta že ustvarjena in pozitivna prometna politika se bo morala vpraša-ti. kaj morejo delati ti že na razpola-go stojeći prometni faktorji in kako daleč jih je treba pospeševati v interesu države. Interes pa podaje le en odgovor, da se mora gojiti pred vsem ona prometna pot, ki zagotavlja državi največjo samostojnost. Važna je razprava o o r i j e n t -skem vprašanju in Trstu: Vojni dogodki so razvili pred nami orijentsko vprašanje v vseh njegovih komercijalnih, industrijalnih in prometnih odnošajih. Trst, ki je sma-tral od nekdaj Balkan in orijent za svojo gospodarsko domeno, ima do-sti vzroka. zasledovati naraščanje interesa Avstro - Ogrske in NercČije za te dežele z največjo simpatijo, zlasti še. ker gospodarsko udejstvo-vanje v onih deželah se more graditi najbolje na že podani podlagi. Tr-žaška pot v orljentskem prometu ima prednosti, ker predstavlja najugodnejšo zvezo med centralno Evropo in Balkanom in Orijentom. Na kraju, najbolj potisnje-nem proti se veru in sredi šču Evrope y Sredozemskem morju leži Trst na oni ruti. ki daje najcenejšo in najugodnejšo prometno zvezo med vzhodom in zapadom. Star gospodarski nauk pravi, da zveze po kop-nem, kar se tiče prevoznine. ne morijo konkurirati z zvezo po morju. Zato pa je promet po tisočih kilome-trov zeleznice iz središča monarhije v Smirno, gospodarsko najvažnejše središče Male Azije, v Sirijo itd. jnnogo predrag in zato ne more pri-U v poštev pri pošiljatvah v masah. Pa tuđi Dnnava ne, ker bi jo bilo treba sele izgraditi v veliko medna-rodno prometno cesto pa tuđi potem še tehniških prometnih težkoč ne bo manjkalo. Trst prihaja v poštev tuđi za Nemčijo kot ori-jentsko pristanišče. Nemčija ima sicer velika pristanisča v Severnem morju, ali ta so najmanj 3000 milj dalje od Levante kaor pa Trst. Levan-tincem. Grkom. Albancem in drugim je bila že zdavnaj navada, da so po-šiljali svoje letine v Trst na prodaj. Tržaška borza je bila tako prava ori-jentska borza. Turčija. Orčija. Albanija. Srbija so prodajale v Trstu svoje blago. Razvita je bila trgovina z volno. z južnimi pridelki, oljem. ko-žarni, vinom itd. Srbske slive so se izvažale v Ameriko. Tržaški kolonl-jalci So preskrbovali ne samo notra-nje dežele, ampak tuđi velik del inozemstva z Uvantskimi produkti. In Trst Je posredoval avstrijski izvoz v Levanto in sicer izvoz lesa, železa, stekla, tekstilnega blaga, papirja In drugih produktov. Izgradba orijent-sicih železnic je sicer hotela odvzetl Trstu marsikak trg na Balkanu in jpnfcitfenca MarsctUa ža Genove, po- zneje Benetk in severnih pristaniSč je zahtevala vedno večjih naporov, toda Trst je imei do izbruha svetov-ne vojne svojo dobro pozicijo na Balkanu in v Orijentu in ime Trst je tam na dobrem glasu. Pri sestavi programa za bodočnost se ne more prezreti Trsta, kajti vsako zapostavljanje bi pomenilo zanemarjenje obstoječih zakladov in iskanje novih, to bi bil luksus, kakršnesa Avstrija gotovo ne mara v času največje napetosti vseh sil. (Konec prih.) HipofeMe n vojDu posolilo. Pri tretjem vojnem posojilu se je izreklo več posojilnic, da so pripravljene, dati posojila na hipoteke v namen podpisovanja vojnega posojila. Mnogo hišnih in zemeljskih posestni-kov je porabilo to priliko in napra-\ili so prav dobro kupčijo. Vlada je namreč za taka hipotečna posojila dovoiila popolno oprostitev od pri-stojbin in to je ugodnost, ki nekaj nese. če se jo izkoristi. Z naredbo finančnega ministr-stva z dne 7. maja 1917, drž. zak. št. 201 so tuđi za šesto vojno posojilo dovoljene oprostitve od pristojbin za hipotečna posojila. ki so seveda namenjena za podpis vojnega posojila. Kdor s hipotečnim kreditom kupi vojno posojilo, mora seveda vzeti državne zadolžnice. ki se amortiziraj o in obrestujejo po 5Vs odstotkov, ki pa bodo eventualno nesle tuđi 7'07 do 779 odstotkov. Od hipotečnega posojila. najetega za podpisanje vojnega posojila, je pri velikih zavodih, na primer pri Prvi avstrijski posojil-nici na Dunaju in pri centralni hranil-nici dunajske občine plaćati samo 41* odstotne obresti. Korist hipotečnega posojila za podpis šestega voj-nega. posojila je očividna: plačevari moraš od hipotečnega posojila 43,4 odstotkov, zanj kupljeno vojno posojilo pa nese 51*, neslo pa bo še več. Razloček je jasen in vsak hišni in zemljiški posestnik stori le sebi dobro, Če se odloČi za to operacijo. Tuđi občinska hranilnica v Gradcu in češka hranilnica v Pragi dajeta hipotečna posojila po 484, če se pora-bijo za nakup vojnega posojila. Pa-trijotje, podpisujte! — Kranjsko društvo za pcsjpiso-vanje vojnega posolila v Ljubljani je. kot je bilo že objavljeno v caso-pisih na izredni glavni skuščini dne 14. maja 1917 sklenilo sedeiovati pri VI. vojnem posojilu. Dolžnost in namen društva je omogočiti pred vsem manj premožnim siojem udeležbo na vojnem posojilu. Kdor hoče postati član društva, mora podpisati najmanj 1 delež, ki znaša 50 kron. Ni mu pa treba plaćati tega drustvene^a deleža v gotovini na enkrat, temveč v devetih zaporednih mesecniu obro-kih, kojega prvi znaša 10 K, vsi ostali pa po 5 K. S tem je pa tuđi najmanj premožnim slojem omogoceno, podpisati vojno posojilo; kajti za vsak podpisan in plačan članski delez dobi vsak društveni član zadclžnico vojnega posojila v visokosti njegovih deležev. Seveda ima pa vsakdo pravico tuđi takoj pri pristopu k društvu vplacati vse podpisane deleže v gotovini, kar je zanj tem boijsc, ker se mu v tem slučaju ne računajo za-mudne obresti od posameznih pozne-je plačanih obrokov. Popolna var-nost. visoka rentabiliteta in velikan-ska važnost vojnega posojila za ob-stoj in procvit države so že vsako-mur dovolj jasna. Vsaka beseda v pogledu je preveč; in radi tega previđen patriot ne bo zamudil pnlike, naložiti del svojega premoženja v vojnem posojilu. Tuđi prebivalstvo kranjske dežele se je v polnem ob-segu odzvalo pozivu domovini in razumu ter se v najvišji meri izkazu-je na dosedanjih vojnih posojilih. Da ne zaostanemo za drugimi avstrijski-mi narodi pri VI. vojnem posojilu, ponovno apeliramo na prebivalstvo kranjsken dežele: Segait^ po pri-glasnicah VT. avstrijskega vojnega posojila, podpisujte ga v največji meri in pristopite našemu društvu kot člani! Nikdo naj se ne izgovarja, da mu razmere ne dopuščajo pndpisati vojnega posojila v večji meri. Tuđi najmanjši znesek, ki se gra položi domovini na oltar, pripomore h kon-čnemu, velikemu in dobremu uspe-hu in po teh malih subskripcijah se je pri dosedanjih vojnih posoiilih na-bralo milijone in milijone. Kdor te-daj ne more na enkrat podpisanega vojnega posojila plačati v gotovini, naj pristopi k našemu društvu kot član in vplača svoje deleže, za Ka-tere mu društvo preskrbi vojno posojilo v devetmesečnth obrokih. Ne bode mu žal, kajti svoj denar bode popolnoma vama naložil in rental)i-litacija VI. vojnega posojila Je veC-ja kot pri vseh dosedanjih in znaša pri 40Ietneni vojnem posojilu v slučaju izžrebanja v letu 1920. celih 7*i9r , pri najkasnejsem izžrebanju {Mi ^ vpdoo 607$b. IOMm mUfid- nice VI. vojnesa posoiila se pa z ozi-rom na uradni kurs pri Va% bonifi-kaciji tuđi obrestuje po 6*4TĆ. kolikor ne plača obresti nobeua hranilnica ali banka. — Vsi mali šteditelji naj tedaj ne zamucle prilike, ki se jim nudi, naj pristopijo k društvu Kot elani ter s tem participi rajo na dobrotah VI. vojnega avstrijskega posojila. — Odbor. — Kranjsko društvo za podpisovanje vojnega posojila sp^ro-Ča vsem svojim poverjenikem, t. j. župnim in občinskim uradom, sol-skim vodstvom itd., da prične z raz-pošiijanjem svojih tiskovin inf društvenih priglasnic v teku prihodnjih dni. NaproŠa pa svoje poverjenike že danes, da prično zaradi kratkega subskripcijskega naroka. ki je dolo-čen samo do 8. junija 1917., takoj v svojih okrajih z agitacijo za Dristop k društvu in propagando s podpisova-njem VI. vojnega posojila. Tuđi na-proša društvo za sodelovanje vse urade in druse merodajne činitelje, kakor zlasti denarne zavode. Vsem denarnim zavodom se bodo vposla-le priglasnice za pristop k društvu, kajti ravno denami zavodi imajo največ prilike, malim štediteljem pri-poročati podpisovanje VI. vojnega posojila in pridobivati našemu društvu novih clanov. Vsakdo. ki se zanima za društveno podpisovanje, dobi zahtevano množino tiskovin na razpolago. Vsa podrobna pojasnila se pa dajo v društvenem lokalu v Ljubljani, Šelenbur^ova ulica štev. 7/IL, vrata št. 27. Uradne ure za stranke so vsak delavnik od 9. do 12. dopoldne. Ce bode vsak poverjenik in če bodo denami zavodi storili svojo dolžnost in se odzvali našemu društvu, potem je sijajen uspeh VI. vojnega posojila in patriotičen namen društva dosežen. — Radi tega takoj na delo! — Odbor. — Pri Kranjski dežeini banki v Ljubljani, oficiielnem subskripcij-skem mestu in članici konsorcija za izpeljavo državnih kreditnih opera-cij, se je -podpisalo do 19. t. m. skupno K 3,741.700 VI. vojnega posojila. Med drugimi so nadalje podpisali: Dr. Anton Bonaventura Jeg-lič, kne-zoškof ljubljanski 220.000 K; dr. Ivan Šusteršič, dežeini glavar kranjski 20.000 K; župni urad Hotič 10.600 K; župni urad Vranja peč 4000 K; Marija Mrcina 1000 K; Simon Ažman 1000 K: Jernej Štrubelj 1000 K: ku-ratni urad Ustje 500 K. — Nadaljne prijave sprejema Kranjska deželna banka v Ljubljani, Dežeini dvorec. Umor Eiistti rtedia grofa SHIia. Na Dunaju se je začela včeraj obravnava proti dr. Frideriku A d -I e r j u, ki je 21. oktobra 1916. v hotelu Meissl & Schaden ustreiil teda-njega ministrskega predsednika grofa Sttirgkha. Obtoženi dr. Adler je pri svojem zaslišanju pri preiskovalnem sodniku priznal, da je že od začetka leta 1916. mislil na umor grota Stiirgkha, a se je sele v drugi pojo-vici lanskega leta odločil. izvršiti svoi naklep. V tem ga je posebno po-trdila vest, da je vlada prepovedala zborovanje, katero so sklicale me-ščanske stranke. Umor grofa Stiirgkha imenuje dr. Adler demonstracijo, ki naj bi bila svetu pokazala avstrijske razmere, socijalnim demokratom pa predočila strahopetnost njihovega vodstva, ki se sploh ni oglasilo proti izjemnim odredbam. Končno da bi z umorom bili posvar-jeni »gospodujoči« v Avstriji in v drugih državah. Dr. Adler taji, da bi bil anarhist »v starem zmislu« te be-sede. Od začetka sedanje vojne je dr. Adler neprestano strastno nasto-pal proti avstrijski socijalni demokraciji, njihovim voditeljem in njiho-vemu časopisju. Po preči tanju obtožnice je izja-vil dr. Adler, da je kriv, a nič več in nič manj, kakor vsak, kdor je v vojni ubijal ali daial ukaze za ubi-ianje. Med preiskavo je moral hiti hud boj, da je obveljala njegova duševna normalnost. Prepričan sem. je rekel, da bi moj zagovornik tuđi danes porabil ta moment, a za to, kar poreče moj zagovornik, ne prevza-mem nikake odgovornosti. Zagovornik ima dolžnost. delati za ohranitev mojega življenja, jaz pa imam dolžnost, se zavzeti za svoje prepričanje in to je važnejše, kakor če bo en člo-vek več žrtvovan v tej vojni. Izvrši! sem svoje dejanje po dobrem, poldrugoletnem preudarku, jasno se zavedajoč, da sem s tem za-igral svoje življenje. Prepričan sem, da bom obsojen na smrt, a kolikor bom tuđi povedal, nobene besede ne bom rokel, da bi se otel tej sodbi. Če bi bile klopi v tej dvorani tako zase-dene, kakor je primemo zakonu, potem bi bilo mogoče, da bi bila nad menoj izrečena drugačna sodba. Dr. Adler je, polemizuioč proti obtoŽnici, poudarjal. da se je državni pr&vdnik ognil pravemu problemu. BmĆMVBKŠmlm, kl -Ja i* resiti, Je, ^ živimo v urejeni državf in na to dobi ćelo vprašanje dnigačen značaj. Iz tega vprašanja izvira zame moralič-no vprašanje. porabiti umor za politično bojno sredstvo. Ze ta proces sam je zame moralično opravičenje, saj so me ravno justične razmere ^od začetka vojne najbolj bolele. <^ut žaljenja Časti, čut sramote, da sem Avstrijec. Ministrstvo Sturgkh - Hoehen-burger je že 25, julija 1914, ko vojna še ni bila napovedana, storilo oči-den državni prevrat proti instituciji porotnih sodišč. Ta institucija je bila izbojevana z revolucijo leta 1S48. proti absolntiz?n-i. Od leta 1S48. ni počival boj mcl demokracijo in nied absolutizii ;*•- '.. l--j porotna sodišča nekako rn:r ' -. ±? inamo ustavnost ali ne. Nazircrije virida, da so težave v Avstriji nr.s-ialc vsled narodnosti \n da se mora pač vladati s § 14., če ne gre s parlamentom, jaz pa bom dokaza!, da je to puliel izgovor in da ;"e Sturgkh z veseljem videl parlament propasti. Oćiočeno je bilo smatrati ustavo za papirnato cunjo in iti preko pravice in zakona brez srama, Prej smo v Avstriji poznali le tihi. plazeći se državni prevrat, 25. julija 1914 je bil v Avstriji prviČ storjen očiten državni prevrat. Dr. Adler se je potem bavil s politiko rninistrstva Stiirgkh-Ho-chenburger in je iziavil, da v današnjem sodnem dvoru ne vidi sodišče, nego šest gospodov, ki so se odlo-čili izvršiti proti njemu obravnavo. če govori pred temi gospodi, ni tega tolmačiti tako, kakor da jih prizna ali s tem prizna kak zakon; uklanja se le sili, ker je vojak obo-rožen in iahko pokliče še druge oborožence. Uklanja se kot gola žr-tev sile in je le po sili to, ker ne more proti sili ničesar opraviti. V sodi-šču ne vidi nikake pravne institucije, nego le organ zločinskih ... Prezident je prekinil obtoženca in ga je pozval, naj ne govori skoz okno, nego sodišču. Obtoženec je izjavil, da se ni dotaknil kompetenčnega vprašanja, da bi sodnike osebno žalil, nego le, ker je to vprašanje pomembno za njegov zagovor. Razpravljajoč potem o situvaciji, je rekel, da se je odločil poklicati ministrskega predsednika na odgovor, ko se je Sturgkh branil po dr. Svlvestru nasvetova-nemu sklicanju državnega zbora. Tekom svojih izvajanj je rekel dr. Adler, da se socijalna demokracija ne sine tako angažirati za kako državo, kakor so to storili njegovi bivši prijatelji. Nisem antipatrijot, nisem so-vražnik države, nego stojim na so-cijalnodemokratičnem stališču in si le varujem treznost sodbe glede kompliciranosti te države. Smo v državi, v kateri imajo za prepričanje človeka samo zaničevanje. To je Metternichov duh, ki je potlačil Av-strijo poleg Rusije na stalisče najbolj nevicilizirane države. Zgodovinski razvoj je provzro-čil, da vlada v Avstriji med vsemi narodnostmi in konfesijami duh no-tranje lažnjivosti. Da ni dr. Renner nič drugega kakor dr. Lueger, kup-čijski politik brez notranje pošteno-sti, to je bil zadnji vzrok. da sem pc-segel po revolverju. Hotel sem oprati utnazanost ki si jo je nakopala so-cijalnodemokratična stranka. S tem sem se hotel otresti stranke. Doži-veli smo. da socijalnodemokratična stranka ni ravnala po socijalnodemo-kratičnih. nego po nemško-nacijonal-nih načelih. Imenujem vam v dokaz samo imena: Pernerstorfer, Leuth-ner, Hartmann. Ne morem jim odreci svojega spoštovanja. ako pa dr. Renner, ki bi kot predsednik stranke moral priznati njena načela, goji sta-roavstrijske ideale, morem to pripisati le notranji lažnjivosti. Pojasnil bom, da večji de! stran-kinega vodstva zaničuje avstrijski vladni sistem tako, kakor jaz. Seveda dr. Rennerja, ki igra posebno vlogo, ni mogoče meriti s tem me-rilom, Zdaj pojdejo oficijelni zastop-niki socijalnodemokratičnih zvez iz Avstrije in iz NemČije kot potujoči agentje zunanjega ministrstva v Štokholm. Avstrijska manjšina stranke ne bo tam zastopana. a govorilo se bo tam o njej. To poskrbi Vaša sodba. Bil sem žive dni revolucijonar in sem revolucijo vedno smatral za nekaj jasno resnega. Smatral sem dnevno politiko za revolucijsko sredstvo in ne revolucijo za frazo dnevne politike. Kdo bi bil med vojno mislil na kako revolucijo in kako slave sedaj rusko revolucijo, ne samo v »Arbeiter Zeitung«, nego tuđi v »Frenuienblattu«. Seveda. kakor je bilo vedno v Avstriji, se navdu-šujejo za svobodo v inozemstvu. Bi-stvo našega programa je bilo, naj izpade vojna kakorkoli, da se odpo-vemo zavojevalni politiki, da noče-mo zmage, ne zmagovalcev, ne pre-magancev, da nočetno nobene koristi od vojne. To je bila naša morala. Socijalni demokratje smo vedno rekli, da se borimo za proletarijat »Mg* ****** ga angUBfg<, nemške- ga In avstrijskega proletarca. Boj za ćelo človeštvo. Dne 1. maja je »Arbeit2rzeitung<: poskusila, najti pot nazaj na to stalisče. Zdaj propagira ravno to, kar jo je ločilo od socijalne demokracije. Nisem postal anarhist, nikdar nisem verjel v indi-viduelne akcije, stojim na stališču boja v masah, ta le odločilen in moje dejanje je le skromna individualna akcija. Smatral sem za potrebno, se v tej Avstriji priznati za silo, da so-druge prisilim priznati. Temu moŽ* je res za stvar, ker je dal zanjo življenje in morata zdaj gospod dr. Renner in Seitz iti v službo in se ne bosta več upala delavcem reci, da je nasilna akcija nemogoča. Obtoženec je izjavil, da se njegov oče vjerna z njim v čustvu, da ga je sram taktike stranke. Razprav-ljal je potem o cenzurnih razmerah pod ministrstvom Sturgkh, ki so bile take, da so gnale urednike v obupanje. Socijalnodemokratični listi so morali sprejemati od policije inspirirane članke, če se nišo hoteli iz-postaviti nevarnosu, da bodo ustav-Ijeni. Neki socijalnodemokratični blagajnik je bil obsojen na smrt, ker je pomnožil pesem, ki ie bila v *N. fr. Presse« brez zadržka natisnjena, Obtoženec je na to razpravljal in je rekel, da pred 2 in^ pol leta se ni ve-delo, kdo vlada. Če je kdo prinesel ministru kako pritožbo, ga je posla! k Stiirgkhu, če je prišel k Stiir* gkhu,, je ta rekel, da spada stvar v vojaski delokrog. Bil je ne-prodiren. sistem kompetence in ne-kompetence in nihče ni mogel izve-deti, kdo je odgovoren. Najtežje sem občutil brezparla-mentarni čas. Za vsakega, kdor si je še ohranil iskro demokratičnega ču-ta, so bile te razmere neznosne. Sturgkh je bil zagrizen sovražnik splošne volilne pravice in je kot ml-nisterski predsednik hotel pokazati, kako sovražni parlament. Ko je bila vojna napovedana, ni nihČe vprašal za ljudske pravice, parlament so pa-tisnili na stran in vpeljali absoluti-7em. Vedeli smo. da se pogaja Sturgkh z nemškimi radikalci. z VVolffom in tovariši o oktroiranju novih ustavnih zakonov, o pravem državljanskem prevratu in da so nemški radikalci obljubili to podpi-rati. Državni pravdnik: Vi ste prej imenovali dve imeni, kl prideta pri atentatu v poštev. Obtoženec: Da, justičnega ministra Hochenburgepa in Tiszo. Reklo se je, da je Tisza diktator Avstrije. To je bilo tuđi moje prepričanje, a sem je opustil, da bi se moje dejanje ne tolmačilo kot izraz pri-zadevanja za neodvisnost Avstrije od Ogrske. Na Hochenburgerja sem mislil, ker je podpisal naredbe kot odgovorni minister. Ta ni bil tako močen značaj, kakor Sturgkh, ki sem ga vedno nekako spoštoval. Hochen-burger mi je bil vedno manjvreden individij. Tekom dalniega zaslišanja je obtoženec popisal svoje razburjenje zaradi javnih razmer. Bil je časih kar besen. imel razpor s poslancem Renerjem in s svojim očetom in obu-paval. da nastalih težav ne bo pre-magati. Pojasnil je tuđi svoja čustva v trenotkih pred atentatom in podal nekaj pojasnil o njegovem ra-zmerju z očetom v časih, ko je imel oče procese in obsodbe. Vesti Iz primoni dele!. Upravni odbor občine Nabrežhia poziva vse občinarje, da kdor še ni sestavil izkaza o škodi, provzročeni mu ob času vojne, naj stori to nemu-doma in posije izkaz glavarstvu V Sežani, kjer je komisija, ki se peča s takimi izkazi. Kdor Še ni sestavil ^a-znamka svojih premičnin in nepre-mičnin, naj napravi to kmalu in pravilno. Dobro je. Če so taki zaznainki potrjeni in podpisani po izvedencih. Iz ĆrniĆ. Umri je znani naš cestar Al. Koradiri. Šel je 14. t. m. s svojim tastom po svojih opravkih. Pri Krkoču v Selu je prižvižgala granata in ga ubila. Tast je ranjen na vratu. Pokojni Koradtn, 42 let star, je bil oženjen in se je boril na Dober-dobu, kjer je bil tuđi ranjen, potem je bil radi svoje službe oproščen vo-jaške. 13. t. m. je ranilo Lebanovo (Jeronkovo) in neko drugo, ali k sre-či ne nevarno. Dva aeroplana sta metala bombe za kaplanijo in v Ko-ščaku. Naš pismonoša je k sreči br-skal po svoji torbi in se tako ustavU, drugače bi ga bil zadel italijanski izstrelek na poti proti Vrtovinu. Šempas mnogo trpi vsled obstrelje-vanja, Osek nič, črniže tuđi ne. Oglasit se ie iz rotnunskega vjet-ništva gosp. Adalbert IvančiČ (o ka-terem se je že večkrat pisalo), doma iz Deskel pri Plaveh. Piše, da je zdrav in je priŠel neranjen v vjet-ništvo. Njegov naslov ]e: Adalbert IvanČič, narednik, Tabore de peri-sionier Sipote Romania, 50 Komp. No. 136, 114. Stev. .SLOVENSKI NAROD*, dne 19. maja 19f7, Strah 5 Zaplemba premoženja. Zaplenje-no je premoženje kmeta Angela Pur-lana v Pierisu, ki je osumljen pobega k sovražniku, in Ferdinanda Paronf-tija iz Tržiča. ki je osumljen zločina proti vojni sili države in zločina veleizdaje, istotako premoženje Maksa Langbanka., uradnika, praporščaka 97. pešpolka. Išče se begunec, ki sprejme me-sto občinskega tajnika. Natančnejše izdatke daje Posredovalniea za gorice begunee. Dunajska cesta 3S/I. Dnevne vesti. — Župan dr. Tavčar je po zdravniškem ukazu nastopil kratek bolniški dopust in bo približno en te-cien odsoten. Za Čas njegove odsot-nosti nadomestoval ga bode podžu-ran dr. Triller. ki je vsak dan od pol U. do pol 12. ure v županski pisarni sirankam na razpolago. — Imenovanja v armadL Izšel je ♦akoimeiicvani majski avaiicement. Imenovanih je toliko, da nam prostor ne dopušča, i ih priobeiti in samo opozarjamo na dotični naredbeni iist. — Slcvensk! otroci !z Trsta v deželnem gleđailšču v Ljubljani. Zanimanje za gostovanje slovenskih bolski otrok iz Trsta v deželnem de-ielnem gledališču v Ljubljani prihod-nji ponedeljek 21. t. m. je izredno, zato opozeriamo občinstvo. da si že uanes v soboto ali vsaj jjtri dopol-dne pri blagajni v deželnem gledali-f-.ću kupi vstopnice. Na razpolago je se nekaj lož parternih, balkonskih in galerijskih seaežev. Blagajna v deželnem gledališču je odpna danes do v. ure zvečer in jutri v nedeljo do-poldne od 11. do 12. ure in v ponede-ijek dopoidiie od 10. do 1-. ure. Pri-peljite tuđi mladino k tej predstavi! — Po^nemanja vrerJno. Posojil-nica za ilirsko - bistriški okraj v Trnovem je darovala 300 kron za go-riške bcgunce, kakor je izkazano med »Parili«. Naj bi sledile temu le-pemu vzgledu pomoči nesrečnim go-riškim beguncem tuđi drugi denarni zavodi ob svojih Ietnih zaključkih! — Riiavčev koncert. Nedavno >mo slisali v Zagrebu Josipa Riav-ca kot Wertherja v »Mignon*. Razu-meli smo, da ga zagrebška publika navzlic vsem nedostatkom igralske rutine, takorekoč od tedna do tedna bolj ljubi. Rijavčev tenor se sijajno razvija. Zvonkost in izrazita lfrič-nost tega glasu nas očara, muzika-lična darovitost pevca nac mizizelira vse skrite lepote prednašane pesmi. Tako kakor je snoči Rijavec pel La-jovičevo »Serenado«, te prekrasne pesmi pač §e ni nikdo zapei posluša!-cem v srce. Sploh so bile pesmi, ki jih je prepeval snoči Rijavec, poleg -Serenade« še Lajovičevo >Pesem starca«, Baranovićev otožni »Noc-turno« in Milana Sachsa » U vrtu«, najintimnejši užitek njegovega večera. Seveđa publika je sele začela. »noreti« pri ^Tosci«, pri »Mignon«, »Rigolettu« in na konec pri Rudolfo-vi ariji iz iBoheme«. Tuđi Rijavec srne biti s svojimi poslušalci zadovoljen- Pevca je spretno (Časih morda nekoliko prediskretno) spremljal na fclavirju gosp. Simon, ki je igral y splošno zadovoljstvo rudi dve soli-stični točki. Zakaj pa so šli priredi-telji pokvariti lep utis Rijavčevega koncerta z nastopom borne^a mo-skega zbora, Čigar volja je bila sicer morda prav dobra, tega ne razume-mo. Koncert je bil dobro obiskan. — Čez 200 najnoveiših slovenskih in čez 200 nemških zabavnih knjig si je zadnja dva meseca nabavila Simon Gregorčičeva javna knjižnica v NVolfovi ulici, kl vabi čitatelje, da pridao segajo po njih. Knjige se izposojujejo vsak dan od 4. do 6. ure popoidne. v nedeljah in praznikih od 10. do 12. ure dopoldne. — Poroka. Poročala sta se v tr-novski cerkvi g. Zorko Bekšz gd za 4 krone. Da bo mogoče stranke naglo postreči in da se prepreci naval, naj stranke pridejo točno ob določenem času in nai prinesejo s seboi potreben drobiž. + Oddaia cenejšesa mesa na modre izkaznice. V ponedeljek, dne 21. maja bo oddajala mestna aprovizaciia v cerkvi sv. Jožefa ?;oveje meso 1 \% po 2 kroni. Na vrsto pridejo male modre izkaznice in sicer od 2. do 3. št. 7501— 7750, od 3. do 4. št. 7751 do *000, od 4. do 5. št. 8001—8250 in od 5. do 6. št. 8251—8500. Rodbine s 3 osebami dobe V« ksr, rodbine s 4 in 5 osebami *■'* ks, rodbine s 6 in 7 osebami 1 ks, rodbine z 8 in 9 osebami IVi kg, rodbine z več osebami I17* kcr. Razven pro\izorne modre izkaznice je prinesti s seboi tuđi nakazilo za meso. katero so dobile stranke pri krušnih komisiiah. Brez nakaznice za meso ne dobi nihee mesa. t Prodaia kaše. Kaša se bo odda-iala v T?onede!iek in torek, t. j. 21. in 22. maia v vojni prodaiairn. Gosnoska ulica. Xa vrsto prideio stranke z izkaz-nicami za kašo It. 8540—9000 dne 21. maja in od 9000 naprej dne 22. maja. Velik uspeh vojnega posojila je poroštvo tastnega miru! Kazne stvarL * Eksploziji y Dtmajskem No-vera mestu. Dunaj, 18. maja. (K. u.) Glasom korespondence \z Dunaj-skega Novega mesta se je zgodila tam v specijalni tovami za desinfek-cijske aparate firme Thursfeld eksplozija v posodi za kisik. Trije de-lavci so bili ubiti, trije so bili težko ranjeni, deset pa lahko ranjenih. V oddelku za pakete ondotnega piro-tehničnega zavoda Hausel in Topf-bauer ie včeraj vsied neprevidnosti nastala ekplozija, ki je razdejala ce-Io poslopje in ubila devet delavcev, več delavcev težko in lahko ranila. Obe tovarni sta privatna !ast. * Nemški dezerterij so ustanovili kakor poročajo dunajski listi, v Amsterdamu svoje posebno plašilo Der Kampf. To je pač najoriginalnejši produkt sve tovne vojne. Pri zlatici in oteklih ietrih, do: toku krvi v glavo, mrzlih nogah, ki imajo svoj vzrok v zastajanju krvi, največ vsled zaprtja telesa, provzro-či naravna Franz Josef grančica redno in milo izpraznjenje telesa, kar prinece sološno zboljsanje zdra\ia. Na privatnem učnem zavodu Legat v Mariboru na Dravi se pri-čno s 1. junijem 1917 novi tečaji za steno^rafijo, strojepisje, pravopisje in računstvo. Tečaji trajajo 4 mesece in nudijo priložnost, se v kratkem času priučiti za sedanji čas potreb-nemu znanju in ročnostim. Prospekti zastonj. Na zavodu je tuđi tečaj za priučenje nemškecra jezika. Prijave od 11.—12. ure, Maribor, Viktring-hofgasse 17, I. nadstropie. Izdaiatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastfilna In tfsk »Narodne ti^karne«. MATmONIS^ /jEDfNSTVEN r U SVoJoi ' ANALftl'ČNOJ KAKVQČ( i | maJbolJs \ j ODAVNA HaJsiEUR^ ittioS PCROOlČHO i P1ĆS Armarfne zapestoe i ure : natančno regulirane tz ntklja ali jekla ______ K 25, 30. 35 ; 2 Ta- ^^^^ dijskim svetilnikom K 30, 35, 4C; v srebr. okrovju K 50, 60, 14 kar. v zlatem okrovju K 130, 160; 3 le-tna pismena garancija. Pošilja se po pov-zetju. Nikakeca rizika. Zamena dovoljena alt se denar povrne. Prwa tovarna ur JU lOlfUD. l i. kr. dfnr Aobavite!. Mni (Bribr) 1467. Ci9n. trtsplataa p«5fl^»trr nojega g!. kataloga na fdjo Tsakeaa. I Izjava. Podpisani Štefan Grabler, posest-nice mož v Bodrišni vasit obžaluje, da je dne 22. aprila 1917 popoidne v gostilni Fraoca Bevcerja v Št. Vidu pri Grobelnem žalil Ivana Gajšeka is Ponikvice št. 19, sedaj c. in kr. narednika strelskega polka št 26, štabni oddelek v Mariboru, rekoĆ: »Krnj pa misli, če je Feldwebel, je vse eno nie^ ni n!6 vreden, moji pi55anci so mi ve£ Wct Ti!« Prosi zasebnega obtožitelja Ivana Gajšslca odpu^ania, pla^a vse stroŠke in za »Rdeči križ« 5 K, (pet kroD), na kar zasebni obtožiteij obtoŽbo umakae. ŠMARJE, dne 5. maja 1^17. ^tefaa Grafrler« Zabranite škodo9 ki jo v vsakem gospodarstvu provzroča mrčes* Cesto se še ne ve, da je kako nenadotna se podvijeno škodo naredil skrit nirčes. Rastline na vrtu, živila v kleti, oble^a v omarah, živina v hlevnJedila v kuhinjski shrambi, so izpostavljcni napadom škodijivega mrčesa, kot Hstnih uši, pršić, mo Ijev, ščurkov, ušijt bolh in stenic. Bothe, stenice in muhe prenašajo bole ženske kali, ki ogrožajo čio veka in živino. Potrebno je zato, daše v vsaki hiši uporabljaFellerjevpriznanimrčesni praSek »Elza*. Po poročilih tisočev, ki so ga žc uporablj&U, nena-vadno hitro in varno učinkuje proti vsaki vrsti mrčesa. Kamor se ga potrese, uniči ves mrčes z za-le^o\Ted. Fellerjev mrčesni prašek „ElzaM ni moČ nadomestiti z nobenim drugim. Predvojnc cene: 1 puščica K 150 Če se naroči hkratu z drugirai izdelki, 4 puščice 6 K za zavojnino in pošt-nino K 230 več. Natanoio navodilo je priloženo. Ti izborni izdelki se naročajo edino pristni pri lekarnarju E. V. Fellet, Stubka. Elza trg št 238. (Hrvatska). S seboj vieti je mogoče Fellerjev bol lajšajoči, osvežujod, men^ tolov čertnik zoper migreno z znamko ,Elza" kl stane samo K 140 In se hrani v leseni pu§QcL Poljski delavd, hribolazei itd. ga uporabijajo t$ hladitev pri prehudi vročini, za prepreČenje soln-čnega pika, dame ga uporabljajo zoper migreno, glavobol, vsled prijetnega duha učinkuje oživlja* joče in brani žuželkam. Pri pikih žuželk odstranja trganje v koži, zabranja odrčenje In zatečenje kože, Rabi se ga lahko dolgo časa in stane K 1'4G Ti mnogo tisočicrat preizku^eni izdelki se naročajo pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Elsa trg «t. 238 (Hn^aško). Da se prihrani jo poštntn-ski stroški, se lahko naroče zajedno še drugi ta priporočani ali splošno znani izdelki, n. p. mo-čno franeosko žganje, cimetove kapljice, Hofman* nove kapljice, tucat stane samo K 4*30 šveA ske kapljice, Balzamova tinktura itd., kakor jflj pozna lekamiška veda. Zavojnina in poStnina 2 K 30 vin. več. Redite se krepkeje in napravite tuđi svoje otroke in slabotne, boln^ svojce s krepko izrejo zdrave in za življenje rao čne. Za zdravega in krepkega človeka je tndl suhi kruh redilna jed, iz katere pridobiva moČ in veselje do življenja. Mali otrod, na krvi revne, bledolične osebe, doječe matere, slabotnf* bolniki in trpeći, starejše osebe in take, kl « prestale bolezen ali težke štrapace, otrod« ki imajo bule ali dobiva jo zobe, porodnice in druge slabotne osebe pa ne morejo fešti nava-dnih jedil, ker so većinom a slabotne, da ne morejo delo prebave izvršiti. Take osebe potrebu« jejo torej posebno lahko, lahko probavljivo in jako redilno, močno hrano, in to je FeUerjeva pristno dorSevo ribje olje. Nima slabega okusa in duha, marveč ima najboljSi okus, se torej prav lahko jemlje. Tuđi otrod ga pijejo radi, Dorševo ribje olje se od številnih zdravnikov in profesoriev jemlje. Odlikovati je vsekakor pred vsem inozemskim meŠanicam, emulzijam, redil-nim praškom in drugim preparatom. Edino pristno od lekarnarja E. V. Feller, Stubka, Elsa-trg stev. 238 (Hrvatsko). 1 I Josip Kosler Iua javlja v Đajglobji žalosti v svojem in v imenu ostalih sorodnilrov tu ino I vest, da je Bogu vsegamogočnemu dopadio poklicati k sebi njegovega iskrenoljubljenega, nepozaboega 1 očeta, gospoda ! dr. Josipa Kosleria I viteza Franc Joiefoves« red«, rmntirim in hOnmmm pesestnika I v boljše življenje. I Preminul je v sredo dne 16. t m. ob pol osmin zretar po dolgem bolehanja, veacrit 3 previđen s sv. 2akramenti za umirajoče, v 96. letu svojega tivljenja. I Truplo predragega pokojnika se je dne 18. majnik* 1917 ob 5. uri popoldoc ▼ biši ialosta I šelenburgova ulica štev. 3, svečano blagoslovilo, prepeljalo na pokopališče k sv. Krištofa in um 1 položilo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. i Mir in pokoj njegovi duši! t i Obenem izreka za vse mnogobrojne dokaze iskrenega aočorja, U so ma došli, xa poklo- i njene krasne vence, ter za mnogoštevilno Ca&eče spremstvo na »adoji poti pokojnikovi stojo | najsrčnejšo zahvalo* I V LJUBLJANI, dne 19. maja 1917. 9 IHBBBHHBHBHB^BlBlB^BBHllBHB^BiBBS&iB^Bz^B^aBiffiGBB^H^BHBHBlB^BaBlB^aiBBBlBHBiB^Bl v deželnem gledališčn. V loboto 19. maja ob 7. In 9. vri zvečer, v nedello 20. maja ob pol 11. mi đop., ob 3., pol 5., 6., pol 8. la 9. uri zvočorf v ponedolfek 21. maja ob 4. In pol 6. uri zvečer: Veliki senzaciionalni film: tari in Avstnjci v Iraku pod oblastjo Francozov. Pe podatkiJi podkoassla Sastava Fooka. Jhrctres^hro dejanje! povsod razprodana gledališta! Hl mm mladino. V torok 22. atafa, w srodo 23. maja, v četriek 24. maj« 9b 4, pol S.s 7. la 9. ui zvečer: Werner Kras ff. SrauctliU Illm v itirih dalujilL €nst pL Vurterstein z ^eaftega gledališ&i' y Berlin v gl. vlogi. Ni za mladino. Stran 6. .SLOVENSKI NAJWD", 4m lt. m*Ja 1§!7. 114. Stev. Ra ta io Mm ee aprejmeta mi ali ■*• gospodični. 1646 Kje, pote upravniŽtvo »Slov Naroda«. HL slrazmojster ? p. ta već let ▼ eđvetaliki pleanlt teli primane alaibe. 1616 Naslov pove a prav. Slov. Naroda«. i______ Uče se == SLU3A. KINO IDEAL. 1658 Kuharica dobra, zanesljlva, se takof sprefme« Plača po dogovora. Pismene pooudbe pod „Dobra tahartea" na poitel predal fttev- 38. 1662 Proda ae livrstno lieta mnriistBriis U li IU I U I IJ Hi Ponudbe pod „modisieriia 1852" na upravn. »Slov. Naroda«. Led na prodaj hotel Strulcelj irsak dan od 11—12 ure. i RSjIIkOo uklII u £ v|*Ii1p2^ UvVIlll hegunca, lei je vafen konj, aprejnie takol kot hlapea, trgovina z meŠanim blagom. 1651 Naslov povc upravo. »Slov. Naroda«. mann/aktari JnU! Stegtr Duaj L Iniiscntr. I f. Ceniki z zdravniSkim poukom gratis in fr. Zaprto, 30 Vinarjev v zntmkah. 143 Mi uvidi saaeiaa tlo*, in oem jeafka, • tig. te-čijem, tali Tetopltf koc koatoriatiaja v kako pisarno. — Ponndbe pod §#1*« ietelea/lUS* n* upe. »Slov. Nar« „ IfipO UinNIMn , HMs M BMC ■■Zmmv Hrami daliatiBteta m slanih sardele. Maja IM. Brzojavni naslov: COltfOiOltl+H, Zatfte. OAtaMdla. 1609 -—.— PiH>d« aa ...... hiša in gostilna ▼ L|«M{aaiv ereatvelse ae 4a gestilaa tuđi ▼ aafoai prati kav- eiji* — Naslov povc upravaištvo »Slovenskega Nareda«. 1663 Prodam Vir,o moderna solidna itavba z nem Icom-fortom v slovenslcera trgu na južnem Štajerskern. Natančni opis na rizpolago. — Le resni reflektanti cai blagovolijo vpraŠati pod »»vila 1917•• na uprav. »S!ov. Naroda«. 1650 Spreimem 1649 kontaristinjo! Reflektiram le na tzurjeno, v knjigovodstvu zanesljivo in vestno moć, koia je t stenografiji in strojepisju perfektno izveibaoa. — Ponudbe z zahteikom plače je vposlati čimpreje tvrdki Vlak« VaMć, vttetrtoe, Žatoe. 34 i€i star. dobrosrčtn font pn/einm sunemjosti. Doseftnifov jm m boljfi ro^odelec, $m imii v krattcem 3 neka; oremošnim đf kletom ali vdovo poroiiH Jpssn* ponudbe pod „^rsčna bodočnoji t639" na uorav. „Slov. ftaroda". KRAPINA ™ ^ —- i Nobenega zobobola I več, nobenib noCi brez špan ja. ,/£<•■" pomiri botečine v otlih robeh, pti I trdovratnlh revmatitnih zobnih boleiinah, ko so vsa sredstva Že odpovedala. I Pri neuspehu denar naiaj. Ona 2— K, 3 zavitki 5K, 6 2 a vi tko v 8— K. I Nobenega zobnega kamena več, sneZnobcle zebe dobite po uporabi „Slrls-f sofena voda. Tako:inji učinek Cena 2 K. 3 stekienice 5 K. K*neayv ****** (Sa^ebaa) L P^ŠtrnA pr**al ta/I Mf •|i-rti. 3659 od 1 m dolgosti, 10 cm debeloati naproj w doblih In polo-itifc kupi po nojviljl oom! tvrdkai m J. Pogačnik, Llablfasa, Mar. Taredl« eosla 13. Zajamčen uspeh. Tiso* ^h^!enib pi^m Bujne, lepe p»r»t*i dobite ob rabi med. 1566 >_ il ©;*#• Lvjmha «« m»*S oblastveno preiskano, ?ar. neikođl}! vo za or. 71. nixa kreae za prsi vsako turoil 1^ m^ rim se zunanje. Edina krema la prsi, ki jo vtled čudovitega učinka predajaje lekamarji, dvorne parfumerije itd. PoUknsna puilca K 4*—, velika poMca, sa- dostna za uspeh K 9*—. R«xpoiiljt«je strogo diskretna Sos. dr. A. Bis, IrtoiBtailt, 9mmm\ IR* iMkUrtrgasi* e/l. Hnj igmjodlrjnj© le starejla ia kkušeao mo£, vei&> obeh deielttOi jesikov, IMo tvvdko FR. ČUOtM« UubUaiMa, 500 kron! Vam plaćam, ako moj unl- ------- Čevalec korenin lla latam ne odprtvl v 3 dneti brez boleCin VaSih korfifc mtmm, »rMlavt«, •>«•*■■■ oert ===== urar == Ijilljau, JCartfc tenzije cesti ft. 7 Salofa ▼»•li W»t ftepaih mr, mr ■a ftlhale a polaim Mtfoai, atao-aklh 1a tafetafakili nrf tadilk. m nilievl«riuMa^em%U Sm aleaa. ■alati arekralfe la ntlUlotth mr „Oaie- aaM pe aafa!t|lb ceaah. 131 PaprtaivHa mm Izvrftujej« najbalje. iszHMea trn prHiMine, ^^^^^" poprave* ^^^^^= emajliranje in poniklanje A. Weissberg, Dunaj II, Oator« DoaaasOatM 23/S. PJ^" C«nlk od«l. 1 z«*tonj. fiKpfllt ii dane I ki imajo stike s šolamit kloštri. I zadrugami in društTi vseh vrst I se lahko posvetijo neki predato-I jefii patrijotičoi akciji. Ponudbe pod 9VTariiaaal* peleieafcelt St 157 a14 na I anooč. eksp. Jo«. A. Kienreich, I Gradee, Saclcttrasse 4. 1476 *--------------■---------------— ---------------------------------;-----------------------------------------—-----------—---------- VIOLINO (guli) ttarottaUjaaski, OO k«pL Poaađbe s aatma£nejšo navedbo I "• B. M^oaaiuiH^ vtt|l 0ex4apt trtfc m, Tragl^aafi Xfon|e $«a|erako. U7« Prodajalka § ianfjena ▼ trsovini s papirjem, OO Opi»o]iito. Rarnoum komptorlstlnja ▼eSča kojigovodstfa, strojepisja in ste-no^r^fije. — Pismene ponudbe pod ,»81 1S91 1577" na upr. »Slov. Nar.« REALITETA ▼ Kaadifl pri Nevem meatu, ki se debro obrestuje, z malim vrtom, veliki ni prostori, hlevom in ledenico, ca. 10 oralov bukove?»a ^ozda, ae pa primani eenl proda. \5C9 Pismene ponudbe je vposlati na odvetntško pisarno dr. Otefta Val" leataehaf a, L!abl|aaa. hiša v Litiji enonadstrepna, s kletmi, v pritličju so tri sobe in kuhinja, ravne tako v I. nadstropju. P^lcg teca še majhcn vrt za sedenje in zelen jad ni vrt in hlev. Hi5a stane K 18.000, hipoteke je na nji vknjižene 12.000 K, ki lahko ostanejo. Naplačiio v znesku 4000 K zadostuje. Pripravno za penzijoniste, gostilničarjc in obrtnike. — Naslov pove upravništvo .Slovcnsk, Naroda*. 1625 Kdor želi •klealti ftiTlJeaike za^arevanle la ia Wikalia«a s4tav|a ali pa Je Ml mđ kaka drmm^ zavaroTal-alea eđkl««|#ay ■•] to ratt takol- dojeia la traipla^aaga pefaanUa ■eandama abrae aa fitnl predal it 1S. Llafelliaa. iS95 Ug kmečki onut ae radi vpofcHoa alaov k voja- kOM prota. Obiega nad 50 oral. zelo dobre zemlje in krasne gozdo- vc v blizini Beljaka, zelo pripraven za mlekorejo. Tpraia se pri last- nikn Iv. WlasBackarf Da£av pošla Po4ravl|of (FAđerlaok), ■oroiko. 1513 ■V Iprefaie ae ieire taarieaa *V9 prodajalka ipsetrijim strake. Plača po dogovoru. Hrana in stanovanje v tiiSi. SL 8atalk, ftlaklfau, Saleska eesta Mev. ti. 1603 Vofnopoštne dopisnice. K 3*50 za 1000; 100 vojaSkih ali ljubezenslcih K 5*—; umetniSkih razgleđnic K 6 razpoSilja po povzctju 2959 Sekleler-ieva zaloga raigledaio Baaal XVI15, Bnmaeagane 6T. Ako ne ugaja, denar nazaj. PRODAJALKU akek deftelalh Jesikav zntoina ■ aa sprejme. ——-—— Poizve se vupravništvu >SIov. Naroda«. I64S BP Pošteno in pridno "d D £ K L E vajena kmečkega dela, IŠČe prlmerae Slntbe. Ponudbe pod 9lStev. 420/ 1641" na upravništvo »Slov. Naroda«. Kapi ali v Dajem ae vzame y okeliol Llabllaaa vodna ali parna laga. Ponudbe pod „ Žaga /1611" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. Sa bolne plida ozMive? Vsakemu da|em gratis na znanje, da aem se •prosti! bolezni v pljučih, astme, kašlja in želodčnih bolezni. Po ceni sredstvo, ki se je vsakdo lahko nabavi. PoSljite svoj na-tančni naslov na Astial-tovarno, liker brez alkohola. 113^ nm ZJUIUZIL, Zagreb, lamska ona nn. 3. Mnogo zahvalnih pišem. - Decek - 16 let star, z dobro Šolsko izobrazbo Seli vstopltl, k|e b kakema aedlarskema, tapetolftkema ali kljatavaltarakema mojstra t uk« Naslov pove upravn. »Slov. Naroda«. 1638 :: Vsakovrstne :: slamnike priporočam gospodom trgovcem in slavnema cbčfnstvu za obilo naročite^. Cene primerno nizke, postrežba kakor je v tem času najbolje mogoča. I^ire O^ra.r toftna alamaifco¥ w 8toba ae»a In 2§J. postaja Donžiif pri LjutriJaitL Kostanjeve in bukove hlode kupi vtakomnolino franko vaeon 395 StrojHna tovama Samsa & to. v Ljubljani. VpoŠtcv« se le pismene pooudbe 1 oavedbo ceo. Potom javne prostovoljne dražbe ki se vrši w torek, dne 29. maja 1917 na licu mesti na Bledu, pričenši ob 9. uri dopoldne pri vili Hribar v Zagoricab hiš. št. 39. ae prodat 1. Vila Slikar ▼ SaMiiaak hšt 39. z gospodarskim poslopjea in vrtom (vi. št. 266, kat obč. Žcleče). 2. Vila IMUliaf ▼ talećak hšt. 34. z vrtom, velikim gospodarskim poslopjem in zemljišči (vi. št. 495, kat obč. Želeče). Dražbeni pogoji se bodo reflektantora sporočili pred dražbo. 11561 'Pojasnila daje Posoiilnica v Radovljici. Delaiiki kapital E M,aO9.(MW—* ^-_ ^ kDB . Sinje dei. rtog n bran. knjlflce si. «kt 1916: I B...T*. m nj-M*-. C5. l^r. ^pr l>l?i^r. u K 143,241.140-—. :: | Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje JL C. Mayer I Centrali na Jmuj«. — lbtiawljaBim. M M Ml Wl »H (f H MOOM lOBŠl Kstanljcia «6*. - 33 prtražaic | Prcskrbovanjc vteh bankovnih trmiiMkcij, a. pr.: Prmtamfe '■■■^kieef/M hninilot knjižice brez rentnega đavka. kontovne kujice ter tm kontu kttrant t vaako4BCViitai w*ćmo agjiBdnifli obrc- štovanjem — Denar se lahk« đvlga vsak dan bret oćportđi * Kapevanje ta prodaja)« fVeaaeaanA oapirteT strogo v ofcviru u radnih kurznih poroCit * Stanjevaaj« la «nf«vlinnjc ((tepati) vrtdaostni* -apirjev ^n posoila nanje. 34 ustiuena In pišu««« mmlmmmUm %m MMNti a wfc w iianiae airafca m^m^mim^m •rmmmmkuii** wm*k*wr hwplafiw< *W aiae|aifces frniitin feaaka I^abliana. — Teleiea etev. 4t I llajkalantne|a« tirrStvanje aevaattaaraiO na vteh tuzemskih in inozemskih mestih — zplačevanjc ku-poiftov in izlnbaaj« vndnostnih paptrjev. — Kupovanje in prodajanj* deviz, valut ia tujih novcev. — Hejemodaja varnih predalov saaoshranibe (tafes) za ojnjevarno tbranjevanje vrednostnih papirjev, Pstin, dragotin itd. pod Ustni zmktepom stranke. — •mvlllftfte e. kr. mar. leterl|e Brezplačna revizija izžre-bnnih vrednostnih papirjev. — Promete za vsa zrebanja. »»r****1^ la aaluslla v Amerike la U Amerike 114. štev. .SLOVENSKI NAROD«, dne 19. maj« 1917. Stran 7. Najlepši kras ženske •o top« •»!&•**»•, *»{*•, M« flPML Gospe, ki se v tem oziru ne Čutijo popolne, naj piiejo aa Iđo Krause, ki ]im polije brezplačno na podlagi od nje preiakušene metode, diskreten avet v svrho pridobitve idealnih, okroglih oblik. 1435 kto Kratite, Požun, (Presstog), Oflnko, Srbetfco, hraste, izpu&ajel odpravi kar najhitrejSe „Dr. Flescha rujavo maiilo" I Mali lonček K 160, veliki K 3-—, druZinska porcija 552 I K 9*—. 2 dodatkom, kako se uporablja, se narota pri I Or, ct Fftjscm Kronen-ApotheNe, Raab (Qyor), Ogrsko. j Varstveno zavarovane so edirto dobre« i&* K. A. &3F.GAR, Ljubljana, i Sv. Petra cesta it. 2, I. italvetia trgovina ( efekt« Zspnih svetllK Jn baterf J na KranjiHem Žr 8 StMndcT, GOLDBATTERIE j Srbečico, hraste, izpuš?aies kožne boiszni, stare rane odpravi hitro m sigurno iantorsk© tnaillo. Xc urraže in ne disi. Mali lonček 3 K, veliki lonček 5 K, družinski looček 9 K z navodilom. K temu spadaj, jantarsko nr!o 4 K. hdelujc Herd Ssndcrv lekarnar, Nagy Korčs 30. /UBERDERJ [mm \MIBE /L Nailepsi, pijetete galal I S^jl^^FfBaBftalsSas tt.3s*2i «s^«SaA alwr j imate v povećani sjih&vi sliki. I Povećanja ia a^elniSfes izdeiavaa]a (oto- i grali] ▼ vsafci velikosti i po niskih cenah I zajamčeno na(aać?io po vzorcu, p?evzema I risaieki Ib uietalšM za^od I Ferd. Lud. Chamrada, Dunaj 1 15. ekrai« Wyn?iserg35s@ 43. | [čuki m l£!ifi. "--'•' Zisto^niki ss povsod s;rs^:s. i Krasna izbira b!uz. Antoniia Sltar Selenburgova ulica 1. Okfajaa lielnlška blagajna v Linliliaal St I16i TTsLToilo izredni cbčni zljsr delesato® ki ga sklicuje blagajnično načelstvo t imisla prvega odstavka § 29 blagajoičnih ravii na soboto dne 26. maja 1917 ob pol 8. uri zvečer t bUgaj-ni^n^ prostore, TurjaŠki trg it. 4, L nadttropj*. HPHBilim oftevMi acos a) Skicpanjc o premembi blagajničnih pravil ▼ zmisiu cesarslec naredbe z dne 4. januarja 1917, drž. zak. St. 6. b) Prcdlogi načelstva in sklepanje o njib. Po § 30. blagajni^nib pravil je občni zbor skTepčen, ako J€ pričuječih tsaj 3O čianor, ki se po pravilih smejo udeleievati občne^a zbora. Kadar ne priđe tol.ko upravičencev, vrši se eno uro pozneje — t- f. *fc pel §. Mi — nov obćni zbor z istim dnevnim redom; ta občai zbor je sklepć« ae gleda na število udeleicncev. Opomba: Pristop na občni *bor je dovoljea le z vabilom, ki služi obenem za legitimacijo. LJUBLJANA, dne 16. maja 1917. Mttfe Qš3 ^HaiaH MHM ■ |. (titimiliie | # B^k. ^**^ ^^ za orade, ■B|^k društva, trgovce ftd ^\^^^^*^ J^ frajer ta IitfelovatelJ ^^^aaaa^^ kavCotarili iUapilij LJĐUJ1IIIL DvtRKi trg ft?. 1. Franc Furlan 1 Msirinih fasctiiogtiTe devt kljnčavnlčarstvo 1 hi zaloga šte&liisilso? se n ah a3as 125 ^mkožev trg štev. 9. v Ljipi Duoafska cssla 11. Velika zaloga na, svetiiifc, zfcal, 1, f. £. Oostllniška in kavarnar-ska namlzna posoda po na^nižiSh cenah. B^^^^^HIHI^^^^H^^^l^^BBaHV^^^^jaa^H^BBE^R^^a^BaBaBl^jaaBIH^^BBaai^lHIB^^H^^^^^^^^BB^^^^^H^^H Cstanevljctio 1845. I parno barvarstvo! ter kemično čišćenje in snaženje ob!ek. Apreiura sukna. | M\M\ casip - 5z&3 ulica št 4.1 Sprejeniališće Sdcnburgova ulica l\. 3. Postrežba točna. Solidne cene. HM ^^ BPV »MP ^ip^ft ___.. ^jW^fc rfa^L^H^ dobivate v specijalni trsovini za milo «■« Ljubljana So. Petra cesto 28. latotam av«<«f kraau m« ftavlje, toaletna ■Ha, pratal praiU Ltd. na debelo in drobno. Gonline jermene "-""sssu Naslov brzojavk: dgaat gradec ClObBVlJB teko] Hflđie a MBUiirte timiim Kattner t Ko^ Gradec. Botri! Botrice! Birmance razveselite s leplm birmanskim darilom ki se v veliki izbiri in po nizkih cenah dobe pri slaftarju in juvelirju ASoiziiu Fuclisu, v LJaibljavti, Selenburgova ulica S» 1592 (poleg puškarja Raiseria). od 14. sna c 1.1. đo 28. maja i. 1. predaja barlovovarskega por- celanav pločeTtaasta ia emaljsko posode, ier posodo ls lltnre« Za mLogoS3^clea obisb sa prlporoča IVAN KUS. | Kapifi&G stare ia ocve zam&š^e tz platovtne v vaeb ¥©U- I tLOZtlh !3 EJ^OŽlZiaa kakor tuđi !:: probMovo žagaa|e ia sskanee s: i d3lje krog 1000 kg 1617 ! ■ *KfJwg|» UmIVJiSS maškov proti gotovini pri prevzctju. ; Ponu ihe z veČjimi vzorci na nakano valni biro probkovlll tOVaFII Eransersiorf Ia SiosJeple aa Eger, Sari SImon, Praga I, Bilek ul. 8. | Strogi za strlženfe las d 10 L Britve od 2—10 IL Brlvskl aparati, biivslse kilne ? naitoljše kakovosti po na]ni£Jih cenah pri A. WliiSBERGf Dunai II, Untere Donaustrasse 2315. Specijalni cenik cdd. iV. gratis. Za trgovce en groš cenik. I I _ —| ^^ ■ S bV S ••) 1 zelo solidne tvrdite I Mlm SCrisfofič-Bučar Ljubljanaf Stari trg štev. 9. — Lastna hiia. Nsfnovefie B9" K0STUME ~Qm MalnoveJia Olroške olilekice n obleke«mladenke. I Biffieniteo parilo in drage potrebttfne za novorolenčke. j E9T Pošilja na izbico tuda na deželo- im regtstrovana zadruga z ome]enim pOMStVOm vabi častite zadružnike k rednemu občnemu zboru kl bode dne 27. maja t. I. ob 2. uri popoldne ▼ posojilnični pisarni w Dol. Logatcu. DNEVNI RED i 1. Poročilo ravnateljstva in računski sklep za leta 1916, 2. Poročilo nadzorstva. 3. Razdelitev dobička. 4. Čitanje revizijskega poročila. . 5. Volitev ravnateljstva in nadzorstva, 6. Razlogi in nasveti zadružnikov. Bilanca 31. decembra 1916« Aktiva | K t Paalva | K v Gotovina v blagajni ... I 59004 38 Zadružni deleži . . . • . 25.906 — Poštna hranilnica . . . . | 4.264 65 Dividenda deležev. . • . 2.985 60 Denami zavodi ..... 743.896 97 Predplačane obresti posojU 1.658 76 Poaojila........ 746.203 39 Tekoči računi »trank . . . 149.626 80 Obreiti powo\\\..... 29.528 73 Reservni fond...... 107.677 78 Inventar........ 1.980 73 gl,690.556 [40 1,690.556 | 40 «r a#WBMitoijatw. Stian 8 .SLOVENSKI NAROD«, dat ta —ja im 7. 114. ster. salonska oprava ogledate ta vet đrasafja pahlit*a radi draiinaklli rasaaar. +f)Ue1a se lahko vsaki dan papaltea aa Dolenjsfcaam kaladvar« L aadair. 1623 Prazne vreče ▼seta vrst in t »saki mnoiini kaaa|« j vedno ter plačuje najdražje 120- X trgovska tvrdka X J. Kušlan, Kranj, Gorenjsko. Slamnate šolne ia dom i» j slamnate podplate a i finije I sem zatal Iidelovat! na defcela 1b lih prlporotam, kot nadonestilo za drago asD.eno otrotev. posetaa za delo v sobak. 235 Fosknsite, ae bade ¥am ial. I^jr# Cerar, tavama slanraikov v Stotm, paita Domiale pri Ljubljani. B^^-H^ •^fcaVamai I ^^^B^^»wB^^^» ^aaaajaBajBi ■ JOS. "PETELIHCA iivalni »troji najlepia iai tae MJpriaierMjftai priložnoatna darila. I Ti stroji inamke .Gritzner« in »Aima* so najboljši tedanjosti, iivajo, vežejo, (Itikajo), krpajo (mašijo) perile in nogavice ter imajo ltlataa paraaatfa, kiaiHliaa, tntfaaaa tili *r Msaral abad. — Vedno v zalogi priproste m luzus opreme, ter stroji vseh snftemov. — Ponk brezplačen. Čira prej kupiš, ceneje kupiš — dobro le pri: WKF JOS* PCTEUMC "VI I WP»WA»Ap 99. ***m mm*j Tp — bliz« fraažištanskega aiostu, levo, afc **&, Z. hfša. | cPrtperoča cmj. damam tu in na I deimh na Dunaju osebno izbran* I novosti I krasnih klobufav ^= in cep/c finmga okusa sa damm m dcftice. ildk ^opravila ^c spnjemajo. Zaini klobuk* vedno v zalogu T&U Solidno hlmgo — nl}£* r«nc | £*t*t«. d^ra vptffaaa GOSTILNA flfcOM, cventuetno tuđi na rm£un. Stanovanje Je mebtovano, za sajemnfka prosto, istetnu stoji tuđi veC polja za obdelovanje na rat-potago. — Cenjene ponuđbe na apravniStvo »Slov Naroda« pod „T. J. *./!«•" izankib pomoCelkoT ■V sprejme "«i J. J. Naglas, tovarna pohištva Koograsnl trg 12. Kupujem in proBajam: bođisi poklitv«, >t«UMUaor ie-Imm, ndle«, poreelaa, ONifa, podcb«, star šmur, sjfUh vta, kar I« M|aaBj SO tot staro. Obenem kupim staro zobovje. Posredujem za hiše, zemljišta IM. Albart Derganc taiveo la kenoe«l|mlraal starinar Ljubljana, FranfiSkanska uHca 10. PiaBiĐB, Miiifc J'SSS},, S. KMETETZ 1 LJUBLJANA, Kolodvorska ulica št 26. i ^^ ^, T^ C!1 lfc.1 ™M™ ETI vseh dežela l2pos!u:c inžent. 542 I r9M« 6rKI^ !CSn A.US« oblastveno avtor. 7. | Krasna birmaiska larili SvttovMzaaia lo«ab tvrlka. Nalv**!* isMrei ur9 verižiCt prstanov in :: I epa darila« s Posabno vatka izMra hromim. Vabi za obilni obtsk FR. ČUDEN PreSerneva ulica 19 naspfctl frMailu etrtnra v 1MN. Kajnfja izkira preiikii vtjiik v. A h* & & Skaberne M^stni trg št 10. Josip Jug pleskarski in likarski monter Ljubljana, Rimska c 16. •e priperofia ceojenemo oMinatvu Trn. *•« v te stroko spadajo4» dela. 1114 8*11« :n ia t«taa p«str«tba. Preiv E Dsliiil Preif Gorid I. DCIlJCl Gorki. Ljubljana, Stari trg SL 28. AftaiileniB dvokolesa iivalni ftrofi, gramofoni, »ItaUltat iapa« avaOlka že kompletne od S K. »toibolii« toatorll«. JHehanična delavntea no Starem trto ft. 11 ! Sflida« Mtf«. ! 1 -NM )(l|lfl|( i M. Schnbert preje Bflina & Kasch, LfaUlaaa, IMaraka «L 8. priporoĆa veliko imlog« HaMlB fai fUaa-rakarta, itiat Haga « gospode in dame, razoovrstoe ftea ■javflHaaa. patea elala in MataVUal« VaaAoBaVBaVBBaVaBlaiLvBm^B^k ^p^tpm^pk^ftpjMBK^a^^^ak *^ a Moderna predtiskarija. Oferiram 170 gramov dose jetrne paštete konierve l.a teška Ixd1aw 4% Me dox.......... 300 K v 15/20 kg poStaih raboj*h, po porzetju, porto vraČunjeiu Zaboj se zaračuna K 3*50. Manj kot 1 raboj z 96 do za mi se ne odpoSilja. Imam tuđi klobase-petenke m druge mesne fconterve. Iivoi praikth gnjatl M. KOHN, i«i2 Praga*Ziikov, HavIKekova ul. 16. lAinaii MndiBUi im. Urtmovll6iio 1866. MaskOp damaka In otroško perilo §9^ lastnega Izdelka ~^| aaleć zaai« rirUi Ubonefi krtjt, točacfa đela, zaenih cea = G. J. HAMANN = dobavltolj parila oaa. in kralj. Viaokoati, SaatnlSkih uniformirani, zavodov, aa« moatanot i. t. d. w LJUBLJiUfL Parilo po m«i>l •• isgotavlja najhitr.j«. Istotam prva kranlska irjluia li lilte BBnij. UJotorni obrat. Mirti fififiiit perlli BaiMHifl rtnU Prlsaaao ■a|^aite«a|ia paatrailM. PbMN wii, pik ii kviL Pmrna za detota v xale>gU Parila a pjan znvki HUUMl Surtti pntoitL Dr. ftutai Jifrovo Ttlntaa parila, n Ptrllo TBTRA. lapalao parila 11 Sr« &al»aaaa idra?atrtJi« ptrllo. I aaasaMiMBBHBaaBMBBMi OfkUatnO SUbSllripdiSlCO maStO aaaaaaiBBa«aa«aaiaaa.aaaai i Češka industrljalna banka podru±nica v Ljubljani I a^kaaka^aBVa^Laa^aaaMaa^ flBBaVBBva^Baa^B^a a^fca^ I (šesto avstrijsko vojno posoiilo. ! , ■V^BV^ke^Bk-a^Lk^B^Bk^B^a^aVAkAtafta^B^hi a^a^aV^Baa^Bl dB^LtaVA^B^B^B^B^B^Ba^B^B^attaB^B^^BV^Bi a^BAaaLVaV ^gj^^L^g^afe^^^^hB^^BB^B^g^Bfe^K-^aaah BgaVa^a9JaiBV ^^Ba^B^B^B^B^Bgkp^g^p^ka^ft^a^gk^L^ flka^hBV^Bka^BBhB^B^Hiag^Bh g^kfla ^^B^fcaiB|^^g^g^a^BBa^B^Bft^B^Bfcš^Baa^aft A& aMaa^a^^BaSLft SLC^aV afala^ I ■VaOalBBlB^LvaV B^L"av ^LIb^HbMbIbVbV BH tMaBaValHa^BaBV afla^ aVa^B^B^B^B^LVaV aflaTaTaVarHB W e^aVBB^BTaTlBTaTI mMRMmM BK* ^F*