78901 2. STRAN zvodnik Pobudo za tole pisafijo je dal tovariš Danilo Utenkar, ki nam je v svojem članku z dne 16. septembra v Delu vedeti dal, da scmanjši odkup živine tudi v mesnicah pozna, da o praznih krožnikih niti ne go-vori. Kmetijstvo z živinorejo je že od nekdaj ena sama velika skrb te vesoljne skupnosti naše, zato tovariš Danilo: »Zahvaljen bodi.« Že dosti vode je steklo in dosti mrtvih krav je segnilo, odkar je go-spod Bog Svet ustanovil. Gospod Bog ni ustanovil vsega sveta naen-krat, ampak po členih. Vsakega posebej je pošteno premislil, preden je rekel »bodi« in bilo je. Ko je prenehal ustanavljati, se je umaknil v višave. Kot vsak pošten ustanovitelj, si je tudi sam pridržal pravico do razpusta ustanove. Globoko pa se je zavedel, da vseh ustanov hkrati ne gre ukinjati , saj bi z njimi tudi sebe ukinil. Da bi razodel to svojo moč vesoljni skupnosti, ki utegne nanjo pozabiti, je poklical nadnjo vesoljni potop in hkrati naložil Noetu barko zgraditi. Posihmal ni več kaj dosti ustanavljal. In bilo je tako, da so krave mirno živele, na pašo hodile, se molsti in klati dajale. Mieko je skozi mlekarne dotekalo tistim, ki svojih lastnib mlečnih žlez doma ne premorejo. Klalo pa se je vedno vsepovsod in to navadno za splošne potrebe. Kiavnice stoje na Litostrojski cesti, v Vi-nodolu, v Tovarniški ulici, Na prepihu, v Študentski četrti, na Ašker-čevi cesti, vzdolž Šubičeve ulice, Pod gradom, na Politikantovski cesti,... Posebej razvpita je klavnica na Poljanski cesti, kamor živino kar s kamioni vozijo. Domačini vedo povedati, da je včasih pred-smrtno mukanje živine slušati tja čez Grubariš, pa vse do Golovca. Iz vročekrvnih bikov so zaradi samega Ijubega miru vole delali, da so do-bili vlečna živinčeta potrebna vsakovrstnim ustanovam. Sami natego-valci namreč ne zadoščajo. Potrebni so tudi porivači. Pa da ne bi mislili, da so krave, biki in voli sami na svetu. Vsaka krava ima svojega pastirja. Tista, ki tega ne ve, hodi s čredo. Liski se je oni dan sanjalo o davnih časih, ko na Svetu še ni bilo pastirjev, ograje-nih pašnikov in umetnega osemenjevanja. Zbudila se je in zbezljala naravnost v pastirja. Pošteno so jo morali namikastiti, da se je vrnila v čredo. Pot v davne čase ne vodi preko pastirja, sploh pa v davnih časih tudi krav ni bilo, saj je krava vendar udomačena žival. In sploh je na svetu še marsikaj poleg krav. Denimo ovce. Od krav* se ločijo po tem, da jih nategujejo ovni in ne biki. So pa še posebne vrste ovni, ki bojda ne nategujejo. Filip Fukač iz Ravbarja recimo ni tak oziroma sploh ni dušebrižnik. Več vam pa ne upam povedati. Tisti, ki ste v zadnjih letih redno spremljali izhajanje Tribune. že veste, da drugače niti tega ne bi izvedeli. Pisalo se je Gospodovo leto entisočdevetstodvainosemdeseto. Nekaj je šlo narobe. Ali Gospod ni poslal sanj o sedmih debelih in sedmih suhih kravah pravemu Faraonu ali ni bilo zraven Jožefa, ki bi jih razkladel, ali pa so se take reči dogajale samo v starem Egiptu. V glavnem suhe krave so pričele žreti debele in deželi je pretila lakota. Molitve Bogu naj že vendar pošlje mano z neba soostajale neuslišane. Razočaran je je bilo tako hudo, da se je nekaterim pričelo svitati, da so nategnjeni, saj so ravno čudeži božje razodetje. Pastirji so preganjali krave s pašnika na pašnik, prestavljali ograde in se jeli nasploh zmedeno obnašati. Pričelo je primanjkovati paše, saj so še tisto, ki je zrasla, krave sproti tacale. Nebogljenih teličkov je bilo kar naenkrat preveč in sploh niso vedeli, na kateri pašnik naj jih usme-rijo, da ne bodo kravam paše odžrli. Pravzaprav telički še sesajo, ker pa je mleko postalo kar naenkrat občnim potrebam tako nujna stvar, so moraii teleta na travo privajati. Trave pa imajo vražjo moč, posebej če se jih zakuri in njihov dim vonja. Kot pravijo očividci, je pričelo število na Polje odvedenih teličkov zaradi usmerjevalne zmede sko-kovito naraščati. Mladim bikcom pa so kožo gulili, tako da jih je bilo pred kravami sram inu so sre rajši šli skrivalnice po grmovj-u in to za celih dvanajst mesecev, kolikor je namreč potrebno, da jim dlaka po-novno ne zraste. V deželi Kranjski je torej od rajnkih časov cesarja z Dunajskega dvora in moje rajnke matere Terezije še marsikaj ostalo, pa naj me vrag v grobu pokonci postavi, če temu ni tako. Franjo Josip ALEK8A N-D E R P R V I L R A 1 j SRBO V , MRVAT O V 1 N SLOVESC EV PROTEKTO8 VNIV E R ZE KJfc Jh UNIVbRZA'.' Bralca, raznc forumske oboževalce, I rihuninc skrhnikc in meteni nadvse živahno — malone pretresljivo — zanima. v katero problem;i tiko se bo zbila specifiena tcža Tribuninega letosnjega, podjctja <>/ kam se bo investirala tcmcljna deviza Tribuninega slavnega pohod.i Vse te naprcdnjakc pa druži ncnavadno Ijubiteljstvo scmantikc »vse binskih konceptov«, vcndar sc v njihovi gastronomski maniri pr.f očitno izrisujc vclika nedovzetnost za semiotične invcktivc. Tribunino podvzemanje bi lahko našim dragim »proletarcem" zcloprevidno — definirali takole: zanimati nasmore »nezavedno P litike«, kakor sc odčitujc v njenih obsesionalniH intcrvcncijah v potji Univerzitetnega: more nas pa zanimati zato, ker je-razsežnost mora njaže všteta v dispozitiv Cenzorjevih travm in fantazcm. Topos Uni verzitetnega? Nenchno narn zatrjujejo, da je Univerza! Univerza je v strogcn pomenu nekaj zatrdljivega: in prav parazitska zatrdljivost nam nc mara odpira mo/.nosf govoriti—o— Univerzi. nc da bi povedal kje—je—Univerza. Odkod prihaja Univerza? Kje je Univerza? Oi kod Univcrzi topos? Kje je Univerza? MEDKLIC: nekoč so revoltirani delavci bojevnisko zavzeli to varno kot mesto produkcije in zla — s to diverzijo so pa največkrat iz-gubili. IZ ZGODOVINE: gesta študentov je — po homologiji — netakt na: zasedba Univerze. Zakaj je to le bedasta investicija in zakaj ji zmago potrebno izbojevati na drugi sceni? TEZA: študenti kot subjekti bi morali zasesti mesto produkcije. ti pa prav ni Univerza. Mesto produkcije v univerzitetnem diskurzu pri pada prav subjektu, zato bi moral subjekt zasesti samega sebc. igrai svojo vlogo, investirativ svojo pozicijo; ravno to pa počne! Z zasedb Univerze ni nič: namreč — kje je Univerza? DEFINICIJA: Univerza v univerzitetnem diskurzu vzdržuje svoj materialno utemeljenost in zgodovinski alibi svoje družbenosti. iz ra zmerja med subjektom in Univerzo pa hranijo svqjo temeljno razsež nost vsi univerzitetni mehanizmi, avtomatizmi in refleksi. NAGOVOR: Cemu rabite. študent? Vi študent. niste kak trde koncept, niste državnopravna opozicija, niste stranka, niti dostojn generacija niste; lahko pa prepevate v študentskem zboru. rajate študentskem plesnem klubu. pišite v študentski časopis in na radio delate v študentskem kulturnern centru, se zaposlite preko študent skega servisa, spite v študentskem naselju. Vi študent ne pripadatt registru ontološkega, ontičnega, idealnega ali gnoseološkega, pač p< redu lingvističnega jezikovnega prav v meri, v kateri se vaša zvezan; družbenost (»socialna kategoričnost«) preko univerzitetnega di skurza drži Univerze. FRAGMENTIRANA IZPELJAVA: vednost je hipnotična dejav nost (vedno učinek tveganja in privolitve). Resnica svoj subtilni zalo izdira iz gospodarjevega arhiva v meri. v kateri je način izognitve »zu nanji«, »ideološki« seksualnosti zgolj točka. kjer institucija univerzi tetne cenzure nima več svoje resnice. Seveda pa Univerza svoj lastn »zunanji« manko (ki se dramatično izkazuje prav v njeni notranj konsistenci) zvijačno prileplja subjektu, ki je priplezal na vrh dogma tizma: subjekt v fluidni mašineriji univerzitetnega diskuirza naleti n preblisk svoje generične biti prav in šele v produktu, kjer se ne neh prepoznavatijsvoje resnice pač ne more imeti. Vsa resničnost in skrn nost gospodarja—vedca je v tem, da prehiti študenta in si reče: kd< prvi pride. prvi melje!! Le ob tej prizmatični naglici dobi vedčeva nu darjenost obstojno veljavo in pravo ime: manevrski prostor teg imena pa je omejen in predvidljiv, v koiikor je deduciran iz gnoseolo ške členitve zakonodajalčevega diskurza. v meri. v kateri je preven tivno reduciran na histerični kazalni zaimek (ostenzivno določeni de monstrativ): »ta!. »ta!« vedec je tisti. ki je vreden našega imena. Univerza je tako urejeno poslopje. ker saj se pri vedčevem imec slovnična struktura okliče za logično strukturo, študentovo ime (irf »ordinarnega« subjekta) pa ne neha imeti intimne zveze z označ valcem. Odkod torej Univerza? Kje je Univerza7 MARCEL ŠTEFANClC junu često sem premišljal ' Često sem premišljal sam: kaj je potniku začeti' Cest je mnogo po tem sveti. kdo mi razodene: kam? Maloverni vi otroci! Kaj vas plaši težka pot? Meč srčnosti v umni roci ugladi cesto si povsod. Prav na kratko. Malovorni vi otroci. nikar dvoma in nczaupanja d< starega hrania učcnosti. nikar spraševanja jalovega. kajti odgovor n neznosni »kam« je ncposrcdno najden žc v vaši selcktivni gosti. koli kor stc dojeli vpisne pogojc v njihovi izpolnljivi nnvnosti in s tem \ pi sali-svojo ničelno pozicijo v členitev specitičncga univcrzitctnega di skurza. Hitro storjcno pa jc vsclcj premalo rcčcno. in prav prcnial rečeno jc res prcmalo. kajti stati bi pač moralo — prazno rcčcno 1" pa nc pomc.ni nič drugcga kot natanko mcro vašc ccnjcnc udckvbc univerzitetnem obrcdju. ki ga s svojim obiskom pokonci držitc vsa kolikor so inskripcijc nujcn in hkrati /c zadostcn pogoj obiska prcda vunj. I Čc jc praznina rcccncga zgolj mno/ina /.anioicancga. jc prav \ icnl iskati cdino šanso vašcga prc/ivctja. mladcž. Cc stc torej pravi bruJ — iivglcj. naslednje lcto pridc... — tcdaj uravnavatc svojtc bruausk mi.Ii natanko v tistcm doliKViicm obscgu. ki ga od vas pri.čakujc nck govorica, ki ne mnrc biti zgolj zapisana, nc da bi odtočilno i/gubila n sebi sami, kolikor tcmcljno zahtcva ravno vas: do notranjc mcrc. ki p jo določa že ta govorica. Svoji zavozlanosti v mreže univerzitetneg diskurza ne morcte uiti prav. kolikor vanj vcrjamctc s svojim vsclcjš njim sprejcmanjoni njcgovc lastnc sprcjemljivosti. kjcr vcdno nck; sprcjematc v tej mcnjavi dcla za ccloto. vsclcj stc /c vpcti v ta sprcj« malni ritual na točki sprcjomalncga stojist*a... ln kcr jc vsak spodoben ritualvcdnotudi poiuu l|i\. jo tudi imi\cr/ tctni ritual - ta šo poscboj ponovljiv. jc ponovljiv par c\sccllono Univcr/.itclni diskur/ jc tcdaj rcpititivni dij^j.iy^i sc v/postavlja y>rM skivi ra/sc/nost [-HMun-ljivcga in sko/i to "^^TiA^:i \ lastnom obnm ju. In kohko, do kalorc slopnjc vas potivbuic ia*i\ul.irka7 Do ^um njc v;išc molčijivosti. kajti brc/ vas ik I /oči prcko molka. kai pomcni. da jc > M čcča dr/a. In bi>gmc io je tc/akj ¦ isk, birokracija in petje država, univerza in uho Otroci moji, naniščajniki ra/.p:!Šni! Zagotovo posrcčncm srednjcrn šolanjušc nistc /aslišali rcntahilizi-rajočega klica poklica, ker jc pač nemara vaša osrcdnja klica bolj clov-zetna za parohijnc vcrzc univcrzc. Morda vas-s svojim ovinkastim sit-narjenjem travmatizira prav ta simptomatična vmesnost oz. sredin-skost osredinjenih »srednjih ustanov« in nikakor nočeta zaviti na—pol—s—poti, vendar se prav s pol—na—poti ne bo mogel iz-makniti tistim minimalnim-fragmentamim investicijam potne uni-verzitetne vednosti, ki željo zgrabijo natanko za nevralgični ganglij. In ko boste hoteli vedeti, ko boste Jioteii zvedeti, boste zvedeli le to, da pač za vedenje potrebujete tretji spol. (V tovrstni po-trebi zahteva seveda cepi žcljo.) Tudi ob zvijačno osupljivi seksualni tehniki vam bo univcrzitetni kastro nenehno vračal le vaš lastni spol v inverzni obliki. Rcs antik.va-rično in nič polovičarsko ne pristopate k Univerzi? Uni—verzi... kar seveda.z drzno semantično akrobacijo lahko označuje tudi nckaj ta-ket?a kot združujoči oz enotujoči verzi. nekaj torej, kar ne zmore. nc da bizdruževalo, nekaj. kar rabi enotenju. (..in kose verzi združijo. di) združenega dela res ni več daleč.) Najbolj histerični med vami so že dodobra zaslutili, da ima ta Uni-verza nekaj vendarle opraviti s tisto specifično ravnijo. za katcro je združenost in enotnost temeljna naravnanost, investicija in celo tradi-cija. Z drugačno drugimi — bolj brutalnimi — besedami je moč to domačno realnost opredeliti tudi z naslednjim slavnim pregovorom: Univerza je ideološki aparat države. In ne samo to: država je voda namlin Univerzi. saj dTŽava poskrbi (oz. »zaposli«) tako za tiste. ki so »pa'dli« kot za tiste, ki »niso padli". za uspešne in za neuspešne. Ljubi tako »diplomirane« kot »ne—di-plomirane«, saj je le tako njena poglavarska perjanica gosposko pi-sana ... zatopa poskrbi... a njenaskrb jezainteresirana... mendaodmi-rajoča. Vsak se je na sebi lasten način izognil vpraševanja po—svo-jem—lastnem—početju—v—vsem—tem s tem. da je s svojevrstno vpisno naglico podpisal pristopnico k Univerzitetnemu diskurzu in s tem priznal, da (še) ne ve. Kdor ne ve. naj molči, nas uči pradavni rek. To je prav poseben etični imperativ, ki ga morejo slišati vsi tisti. za ka-tere po definiciji velja tišina. Res je molk tTsto urejeno pobočje. ki vzdržuje konsistenco vedčevega diskurza: molk je v tem polju po-membnejši kot pa tisti fragmenti, ki pripadajo registru dobre besede. Uni—totalna, cirkularna beseda Univerze predposta\ Ija molk: kdor molči, tako in tako priznava, da mu ni do besede. Mo!k je pa. kot nas uči borzna špekulacija, zelo konvertibilna valuta: molk namreč kroži kot hekaj zelo pozlačenega. Učeči—se—subjekt najprej še ni pri besedi, ko pa je, že molči. In verjemite, ta molk je dragocen, saj od-tehta vso nostalgijo vedčeve Ijubezni. Ce beseda odpira možnost distanciranja, jo pulzionalni molk nic manj. Toda subjekt molči, ne pomeni, da ni komunikativen. socialen. pač pa da s svojim molkom podpira tisto ponorelo točko. v kateri bi z menjavo logike diskurzivnega toposa lahko prišlo do zgodovinske transformacije pozicije izjavljanja (med teroristično—diverzantsko zasedbo veleposlaništva in študentskim zavzetjem univerze obstaja torej neka vznemirljiva povezava...). Ravno ta specificirani molk pa zasnavlja besedo kot cirkularno. spekularno. simetrično. koherentno. konsistentno, kot besedo univerzitetnega diskurza za katero R. Moč-nik opozarja, da ne samo more biti ponovljena, ponovljiva. repetibil-na, pač pa celo MORA biti ponovljena. ponavljana. In ves mehani-zem univerzitetne institucije se hrani iz keh paranoidnih kiogov in konvulzivnih repeticij: ves transferski zalog, vsa ekonomija univerzi-tetne vednosti se vzdržuje v nenejinem izbrisovanju roba. ki začrtuje inccstuozni obod. ki mora seveda ostati neprekoračen; zaželjeno je celo, da subjekt iz notranjosti polja. ki ga obmejuje. ne vidi nobene meje. nobene prepisne točke. nobencga prešitka. V tem spezmičnem vrtincu pa se nadvse vehementno pretaka — od travme do fantazme — kbncept vreden takih imen kot so Kierke-gaard (NViederholung). Clerambault (automatisme mental). Freud (Wiederholungszwang). Lacan (compulsion de repetition); v tem pri-silnem ponavljanju se v zadnji instanci izloči prav ponavljanje prisile. ki subjekta dramatično zgrabi za zadnjico. Edina deviza. ki mu osta-ne, ni rokohitrska transgresija. pač pa neko temeljno zaupanje v svoj lastni posluh. Rokovanje z uhlji je namreč v fabriciranju vedenja nadvse dragoceno. pa tudi res je sluh tista resnična in zvesta univcrzi-tetna publika. Univerzitetna beseda mora biti torej slišana. uslišana. pripuščena po sluhu: a ta totalna beseda ohranja svojo konsistenco tudi, če ni slišana. saj je pravzaprav edini pertinentni pogoj paneei-rična navzočnost uhljev. Uhlji (s svojo slušateljsko funkcijo) pa prav zastirajo dejstvo, da subjekt vendarle noče slišati oslarij... saj oslovski uhlji zrastejo prav tistemu. ki skuša resničnostno polje podvajati. po-trojiti, početveriti...... Zakrnelost uhljev nam govori resnico univerzitetnegadiskurza. Ves štos je v tem. da ušcsa sama sebc ne jemljejo preveč resno. vašGRACIAN JAGAR Naša samoupravna družba, ki si bratsko podaja roke z našim samou-ravnim tiskom kot artikulacijo volje »demosa« vanj se vehementno retaka dinamika prehajanja spontane strukture mnenj posamezni->v v skupno, konsenzno, družbeno javno mnenje, zopet doživlja ravmatično točko. Najprej ji je bilo (samoupravni družbi namreč) z lajvišjega mesta post festum sporočeno za vrsto zaprtih sej CK ZKJ, stočasno pa so se v dnevnem tisku pojavljale tirade o nekaterih posa-leznikih, ki so ravno v času 12. kongresa ZKJ »ustvarjali« prepove-ane teme. Sledil je nevralgični poduk: «... ZK in druge organizirane politične sile, zlasti še v uredništvih ivnih glasil, morajo nenehno obračunavati s poskusi posameznikov, a bi v besedilih in oddajah spodbujali in uveljavljali nesprejemljive, »zdiralne diaioge o temeljnih opredelitvah in pridobitvah sociali- tične revolucije...« (Milan Rakas, Proti razdiralnemu dialogu, Ko- lunist, 17.9.1982, str. 12). Izve se med drugim tudi, da obstaja poleg '""^ralnega dialoga tudi ustvarjalni dialog, ki sicer lahko ovinkasto i o najportiembnejših pridobitvah naše revolucije, ne sme pa račiti Rubikona, ko začne ogrožati te pridobitve. , iščnice izjav ponorelo vodijo do nekaj sklepov: zaprte seje CK impncitno šepetajo našemu samoupravnemu subjektu permanentno Iie7aupanje v sposobnost lastnega kritičnega presojanja progresiv- in konservativnega v naši družbi, s tem pa negirajo de iure priz- iove, doslej komaj slutene možnosti človekovega soodločanja v )olitičnem procesu samoupravljanja. In rezultat: samoupravni polo- :aj delovnega človeka slabi — kako naj zaupa svojim demokratično zvoljenim eksponentom, če le—-ti ne zaupajo njemu? (Simptoma- ičnopri vsem tem je, da je bil ravno tovariš Mitja Ribičič, predsednik redsedstva CK ZKJ, tisti, ki je prekinil tišino.) Retroaktivno pecificirana skrivnost sej ni škodila samo mednarodnemu ugledu laše države in ZKJ; postfestumska informacija je najbolj škodila avno samoupravljanju dojetemu kot sistemu—procesu, v katerem lelovni človek obvladuje procese družbenega dela in političnega od- očanja in odpravlja razne oblike odtujenosti. Logike dialektike se ne aprelisičiti, mrtvo truplo dejstev pa v dramatičnih akrobacijah in zaz- lamovano z nemožnostjo lahko producira samo podaljševanje t.i. trize zaupanja. Rakas s formulacijo prepovedane teme eksplicitno prizna, da te :teme tudi obstajajo, čeprav se kasneje v svoji ideološki brklariji grize la lastni rep in pravi, da teh ne bi smelo biti. Prepovedane teme jstvarja birokracija, ki se hrani iz lastnih paranoidnih krogov, delav- ki razred pa ne pozna prepovedanih tem. Marx v Kritiki Heglove filo- ofije državnega prava pravi: »Njena hiearhija (birokracije — op.p.) e hierarhija znanja. Vrhovi se naslanjajo na nižje kroge, kar se tiče josameznih vednosti, medtem ko nižji vrhovi sporočajo vrhovom to, carse tiče splošne vednosti, in tako se medsebojno varajo,« in dalje: >Splošni duh birokracije je tajnost, misterioznost, ki se vzdržuje v njej ami s pomočjo hiearhije, na zunaj pa kot zaprta korporacija. Odprti luh države, prav tako pa tudi javno mnenje se kažeta birokraciji kot zdaja njene misterioznosti.« Ko govorimo o samoupravnem tisku, iovorimo o odprtem, javnem, kritičnem, razumnem javnem mnenju, i cenzurira birokratsko početje in je ,pertinentni pogoj leninske avnetribune, ki omogoča vsem kritičnim duhovom razgaljati obsto- eče. V Karasovi dvojici — ustvarjalni—razdiralni dialog se razkriva alsificirana vloga Gospodarja—birokracije, ki sodi, kaj je zanjo lobro in kaj ne. Pri tem ne more vedeti, da so samoupravni subjekti—neposredni »roizvajalci ravno emanacija temeljnih pridobitev revolucije — biro- racija to vsekakor ni. Gre za neko temeljno mesto, ki je konstitu- ivno za samoupravni tisk: »Kot se vsak uči pisati in brati, tako mora jidi vsak smeti pisati in brati. »(Marx. Birokratia i javnost, Zodijak, ieograd 1956, stran 114). To je tisto čudežno mesto, ki onemogoča fominacijo Gospodarja — zanj eksistira le njegov govor, vse ostalo je išina —samoupravljalci,ki jim birokracijadajesvoje lastnoorožje — vednost, znajo sami ločiti seme od plev, madeže črnila v sončnih pecah, besede sile od besed razuma, argument moči od moči argu- jnenta. Nadzor in kritika neposrednih proizvajalcvev, javnost obraču- pavanja dela, javnost dela samega, javna odgovornost, so znaki krepi- ivesamoupravnega položaja delovnega človeka v boju mnenj in soo- panju interesov - seveda ob predpostavki, da tu govorimo o atomizi- —'h subjektih »za sebe«; delavski razred je živahen člen matrice Si- na, edini člen, ki matrico deformira—revolucionira in obenem cumi člen, ki v lastni ironiji postane najbolj trden del strukture Siste- ma, gospostva Gospodarja. Dve dimenziji sta: izbrati suženjstvo na- mestoi»smrti« ali izbrati »smrt«, to je postaviti na kocko življenje, da "se ga prizna za Gospodarja. Dfelavski razred se ali podreja prihodnji usodi Sužnja ali pa se bojuje za prihodnji položaj Gospodarja — izbira temelji v sedanjosti z vidika prihodnosti, z vidika tistega, česarše ni. V dialektiki Gospodar—Suženj je suženjstvo vagipalna pot k orgazmu Eciobode,gospostvosekažekot slepočrevo. Delavski razred(študenti, uci!) se vloge Sužnja osvobaja le v toliko, kolikor je delo kolektivno, ilikor je realno protislovje: delo sužnjev — nedelo gospodarjev in nenazadnje eksistenca suženjskega dela kot takega, ki producira za-vest o položaju. Kot neizmerljivem revolucionarnem potencialu. Ta heglovsko—marksistični osnovni moctel prakse se presega samo v fpraksi sami — v našem primeru se vladna cenzura presega le s cenzuro ^vlade, v vlogi tiska, ki ne sporoča »publiki« samo dejanskega predme-na, ampak sporoča dejanski predmet dejanski publiki; v primeru Tri-Ipune: ne nekemu abstraktnemu študentu, temveč pričujočemu štu-pentu, »korenu« njegovih problemov o »korenu« — tu in zdaj. Nekaj ||eevidentncr. širjenje samoupravljalske svobode se oznanja z glasnim petjem samoupravnega tiska. To je kot pribito. Milan Balažic 4. STRAN ŠKUC1980 — izhodišča za razpravo Pojmovanje ŠKUC-a kot društva, katerega namen je organizirana oblika zadovoljevanja kulturnih potreb in izražanja interesov posa-meznika in družbe v okviru društev, je še mnogokrat opredeljeno s pojmovanjem le-teh kot zgolj privatno Ijubiteljskih in kot tako pada znova in znova nazaj v razmejevanje in dualizem posameznikovega življenja na »javno« in »privatno« sfero ne-dela, pasivne zabave in potrošnje. Analogno dualistično pojmovanje se z ozirom na študijsko prakso študentov ljubljanske univerze izkazuje v tem, da je študij re-duciran na (študijsko) učenje kot akumulacijo dane študijske snovi ter na poštudijsko »sprostitev,« pri čemer se kot nujni vzpostavita obe sferi. V sklopu obštudijske dejavnosti, kakor je organizacijsko obli-kovana pri UK ZSMS, deluje tudi ŠKUC, ki v svoji praksi združuje posameznike, za katere je značilno, da $o po eni strani slušatelji ali ab-solventi akademij, ki svoje udejstvovanje v ŠKUC-u neposredno navezujejo na predmet svojega študija in praktično, /lasti pa ustvar-jalno poglablja študij^ko delo ter na ta način ne segajo v neko »obštudijskost« oz. amaterizem svojega jielovanja. Na drugi štrani pa v ŠKUC-u delujejo študentje, dijakh delovni ljudje, katerih predmet študija ali dela—delovanja ni neposredno povezan z udej-stvovanjem v ŠKUC-u, vendar s svojim interesom za kvalitetno ustvarjalno delg in temu ustreznim pristopom vzajemno prispevajo h kvaliteti realiziranega programa, ta vzajemnost pa omogoča pretok znanja, izkušenj in svežih idej ih ob enakopravnemsodelovanju neka-terih poklicnih kulturnih delavcev presega amatersko profesionalni dualizem. Delovanje ŠKUC-a se je kazalo predvsem v svoji specifičnosti v ok-viru Univerze v smislu dopolnjevanja študija kot le ene izmed oblik izgrajevanja celovite študentove osebnosti, ki ga aktivno kulturno delo vsaj na nek način zaokrožuje. To je eno osnovnih izhodišč ŠKUC-a, ki ga je le—ta izpolnjeval v mejah svojih možnosti v pogo-jih. kakršni na Univerzi pač so, ter v vsebini in načinu kulturne pro-dukcije. Te možnosti so se kazale predvsem: — v okrnjeni vlogi djejsmskega kulturnega centra študentov v Ljub-ljani, ki bi potrebno širino (t.j. resničnega centra kulturnega ustvarjanja študentov, ki bi tako postal odraz ustvarjalne moči in kulturnih iskanj v široki študentski populaciji) lahko uvedel le s te--snejšo povezavo s kulturnim življenjem na posameznih fakultetah, tega pa praktično ni (oz. ni pogojev zanj, tako časovnih kot tudi materialnih, organizacijskih...) in vzporedno s tem z izboljšanjem materialnih pogojev delovanja. — zaradi te »togosti« v življenju VTO je ŠKUC lahko dajal možnost ustvarjanja le posameznikom, ki so prebHi okvire kulturnega spa-nja študentov na Univerzi in je tako svoj glavni smoter delovanja izražal le po teh posameznikih. — ŠKUC daje možnost prehoda ustvarjalcev iz anonimnosti v jav-nost, vendar je odmevnost teh za kulturni center zelo majhna (po-sebno do širše kulturne srenje, katera že sicer zelo previdno spre-jema kakršnekoli kulturne »novotarije«), — posledice tega se kažejo v zelo visoki fluktuaciji ustvarjalnih štu-dentov in se tako postavlja pod vprašaj funkcija članstva v ŠKUC-u. — takšno stanje je pogojevalo precejšnje zanimanje širše družbene skupnosti do SKUC-a, kar je delovalo seveda tudi povratno — zato lahko rečemo, da je ŠKUC sicer uspel vsaj do neke mere afirmirati nove oblike kulturnega izraza (t.im. avantgarda). ven-dar kar se kaže v izredno velikem številu izpeljanih akcij, je to za-radi spleta objektivnih okoliščin predvsem delo že prej omenjenih posameznikov. Načini povezovanja ŠKUC-A: 1. S fakultetami (predvsem likovna akademija) je povezovanje teklo na dveh nivojih: — preko posameznikov in skupin, ki delujejo v ŠKUC-u, ter istoča-sno slušatelji ali pa delavci teh akademij — tu gre predvsem za in- . terno povezavo, ne direktno z akademijo, — sodelovanje preko skupnih akcij — to zaenkrat pomeni predstav-ljanje lastne dejavnosti, — poizkus sodelovanja s kulturnimi komisijami na VTO je propadel zaradi neodvisnosti fakultet. 2. S profesionainimi institucijami kulturne proizvodnje (VIBA, Ja-kopičevcTrazstavišče, Pionirski dom...) in z ZKO Slovenije in Ljubljane na skupnem delu pri projektih in dajanju materialne ali pa prostorske možnosti za izvedbo. Večinoma gre za izmenjavo uslug, ki je z nekaterimi institucijami trajna. 3. Povezava s sorodnimi oblikami pri nas (FORUM, ŠOLT, beograj-ski SKC.) in zunaj (Rock in oposition — koncerti) temeljijo na lzmenjavi stvaritev in skupnih projektih. 4. Samoupravnega delegatskega povezovanja v širšo kulturo (KS...) ni bilo zaradi že naštetih razlogov, njihova posledica pa je bil tudi (v tem smislu) neurejeni status ŠKUC-a. Edina (delno) povezava je bila (in je še) z UK ZSMS Ljubljana preko koordinacijskega od-bora družbenih organizacij in društev. Torej je ŠKUC v preteklem letu svojega delovanja navezal različne oblike sodelovanja s kulturnimi subjekti na nivoju mesta in republike z željo, da bi sodelovanje oplodilo tako ene kot druge — da bi se pre-pletla tako množičnost kot kvaliteta v smeri podružbljanja kulturne sfeie. Pri tem pa se je kot nujna izkazala opredelitev odnosa mcd kon-kretnim programom znotraj ŠKUC-a in povezovanjem z drugimi oblikami kulturnega udejstvovanja, kakor so organizirane v naši družbi (amaterizem- ZKOS, študijskost, raziskovalnost—Univerza, fakultete, delovne organizacije, katerih osnovni namen jc določena kulturna dejavnost — RTV. Viba, Pionirski dom, KDIC, galerije itd.) glede na razvitost pogojev tako na eni kot na drugi strani, ki iahko omogočijo vsebinsko in polno uveljavljanje zgoraj ekspliciranega na-čela s konkretnim ustvarjalnim sodelovanjem. V preteklem obdobju se kaže ta odnos prepuščen slučaju, dobri (ali slabi) volji posamezni-kov in bolj ali manj v zvezi s posameznimi projekti. Tej stihijnosti botruje v marsičem tudi nevključenost v delegatski sistem (SIS, ZKO, itd.) kl jub našim nasprotnim žel jam, tako da je naše delovanje v smeri povezovanja in soočanja interesov in svobodne me-njave dela z delavci in delovnimi ljudmi v gospodarstvu. Naslednja bistvena oznaka ŠKUC-a je, da daje prioritcto znotraj svojega programa prcdvsem raziskovalni in eksperimentalni dejavno-sti ter da omogoča realizacijo in izpeljavo takih kulturnih akcij, ki s svojim interdisciplinarnim pristopom odsevajo današnjo stopnjo ra-zvoja družbenih odnosov. S tem ŠKUC revolucionira ustaljeno razde-litcv na posamezna umetniška področja in samozadostnost umctni-ške sfere, ter jo demokratizira s pojmovanjem, da je izhodišče krca-tivnc produkcije v priznanju vseh področij kulturc v najširšcm pomc-nu. Obencm ŠKUC odpira prostor in podpira prcdvscm tisle oblike urbanc kulture, ustvarjalnosti, ki je zaradi bolj ali manj zaprtih vral kulturnih organizacij v širsem družhenem prostoru ncra/.vita in zapo-sLavljena. Torcj ni čudno, da veliko število oz. prete/nt dcl rcali/.ira-nega programa ŠKUC-a v preteklcm lctu označujejo prvenei, dcla av-torjev na različnih področjih. za katerc tam, kjcr delajo (študent jc na univerzi—fakultctah, dijaki po Šolah, itd.), ali kter so tcmu namc-njene institucijc (FKZ. ZKO. prof, inst., itd.). nLso i/. ra/.ličnih v/.ro-kov im.cli možnosti. Patrcbno jc dodati, da študcntska (mladinska) populaeija ni ncka homogena. vasezaprtacelota. bivajoca veteričnem izvciulru/.bciK-mu prostoru, izobraževalno intelektualnem vakumu, tcmvcč nosi v svo- L%¦/¦ I ^% j aqa ¦ »^ jem materialnem jedru vsebremesocialnediferenciacijekot pogoju- ^|\U^^ I i/Ofc "¦"¦ DOTlGDG jočega dejavnika (ne)ostvarjanja možnosti razvoja osebnosti. ŠKUC r^ zato podružblja produkcijska sredstva, t.j. daje na razpolago prostore, opremo. organizacijsko strukturo.... projektom, da bi izenačeval pra-vicd do aktivnega kulturnega udejstvovanja. Obstoječe privatnoeko-nomske možnosti (ncprofesionalnih) posameznikov namrcč preko osebno privatne lastninc oprcdeljujejo privilcgij, ki se prcnaša na po-dročje kulture, tja, kjer so za delovanje potrebna vcčja dclovna sred-stva (video, film, glasba ipd.). BIBlC BRATKO ZORKO ŠKVOR Laifcach razstara, ŠKUC, april 1982 ŠKUC1981—poročilo za skupščino Izvedeni program je dokaz, da je razkol med amaterskim in profe-sionalnim ustvarjanjem mogoče presegati da je proces podružbljanja kulture mogoč z razvijanjem policentričnih središč in ne samo z de-legiranjem baze v centralne kulturne institucije. Rezultati izvedenega programa pa so se pokazali tudi v dejstvu, da jc bila problematika SKUC-a po obdobju ignorance končno postav-Ijena na dnevni red organizacij ZSMS, čeprav sc je zveza istočasno ukvarjala z mnogimi problemi študentskega standarda. Ustanovljena je bila tudi delovna skupina pri CK ZKS, ki bo s cclovitostjo obrav-nave in avtoriteto svojega delovanja gotovo bistveno prispevala k ra-zreševanju nakopičenih problemov. Nase delo je bilo nadalje usmerjeno na področje delovanja samou-pravnih interesnih skupnosti. Rezultati tega dela se kažejo v skoraj podvojeni višini namenskih dotacij za program. Posebno moram poifdariti dotacijo LKS iz naslova Nove zaposlitvc, ki je utemeljena z obrazložitvijo: »Študentski kulturni center je s pridobitvijo novih prostorov na Starem trgu poživil Ijubljanski kulturni utrip z nekaterimi novimi )blikami kulturne produkcije, ki so v glavnem naletele na ugoden odmev. V okviru ŠKUC-a potekajo programi praktično vseh kultur-nih zvrsti. ŠKUC prav gotovo predstavlja eno tistih društev. katerih program se je v primerjavizletom alidvema nazaj najbolj razrasel: obetamosi. da bo z ureditvijo trdnejših programskih osnov ta program potekal tudi bolj načrtno (in načrtovano).« Naj zaključim poročilo o delu med dvema občnima zboroma s pri-pombo, da se je odvijalo v vzdušju nezaupanja do ŠKUCA, kar so upravičevali (UJV, tisk, finančne službc SIS-ov, ZAMP...) v »starih grehih« ŠKUCA in da so iracionalne sile delo dodatno otežkočale. Rezultati letošnjega dela se bodo zato pokazali v celoti v drugem delu mandatnega obdobja sedaj izvoljenih članov IO-ja. S tem mislim, da bomo v bližnji prihodnosti podpisali še več spora-zumovosodelovanju mcd sorodnimiorganizacijami, kot sta npr. Cen-ter za kulturo mladih in Forum. (narejen je osnutek za sodelovanjc z obštudijsko dejavnost jo; da bomo razširili področje gostovanj po Šlo-veniji in sodelovanja s SKC-ji; (Letos smo obiskali Maribor, Kopcr. Ptuj, Tržič); da bomo poleg magnetofona in projektorjev razpolagali z ostalo opremo, da ne bo več prihajalo do nesporazumov z Oddelkom za komunalne zadeve, da bomo z bolj načrtnim in verificirar>im pro-gramom imeli zagotovljen bolj sistcmatičcn način tinanciranja. da bomo v okviru materialnih možnusti še naprej zagotavljali vscm ak-tivnim mladimustvarjalcem realizacijo različnih projektov. V /adnjih lctih sc je s širjenjem dcjavno.sti v ŠKUC-u kazala \ bolj očitna potrcba po zdru/cvanju matcrialnih in tinačnih sredstc sorodnimi organizacijami tcr po maksimalni rationalizaciji razpolc Ijivih prostorskih in kadrovskib — nn)či —. Vcčji in zahtevnejši pi jckti na področju masovne kulturc so bili celo ncizvcdljivi oz. nerci zirani, dokler nismo / najbližjo orgamzacijo — Forumom, ki je bil podobnem polo/aju kot ŠKUC in s podobnimi potrebami, zapi« sklcp, da boste obc drustvi sodclovali v najvcčji mo/r»i meri pri rc; /aciji skupnih projektov (ki jih sicer ne bi mogli realizirati ne eni drugi posamično). I a skiep ic priznaval dejstvo, da pri obeh društ ne obstaja identična usmeritev in da bi bilo formalno združevai škodljivo tako za enc kot za drugc. Prcd trcmi lcti jc torej prislo do delovanja, ki je imelo namcn omogočiti do tcdaj šc ncuveljavljene i javnosti (predvsem medija in katere se v takratnih organizacijsl programskih ovkirih (društvih) niso mogle realizirafi. Z obnovitvijo članstva v Forumu in z usmeritvijo od pretežno bavno profitne na kulturno animacijske dejavnosti se je idejno-p gramska politika obch društev vse bolj dopolnjevala tudi v redn programu in ne samo ob poscbnih »prilikah". Vodstvi obch druš sta se žato odločili, da proučita možnt)st tesnejšc formalno organi cijske povezavc. ki jo je pogojevalo vsc odtnejše organsko povczi) nje. 18.02.8 I je bil pripravljen Prcdlog sporazuma, ki naj bi ga poti Občinski zbor in ki bi praktično pomenil združitev v eno organizaci Glede na to je bil sklenjen sporazum, p« katerem naj bi racional rali poslovanjc, združitev pa je ostala nercalizirana. ker sta si i društvi uspcli zagotoviti minimalno samoupravno organiziranost obstoj. ne pa tudi razširitve programa. Predvscm s potrebo po dod nih prostorih je združitev ob istih pogojih dela postala vprašljivj Izvršna odbora sta se strinjala. da bi skupne službe dosegale ve učinek za enako višino honorarja (kot je izplačevan sedaj). ne bi prišlo do sprernemb pri programu, saj Forumove dejavnosti ne r rejo razbremeniti »kleti« v Študentskem naselju in predstavi svojodejavnost v »galeriji« ŠKUC, bodoče redakcije v SKUC-u pa pridobijo nikakršnih delovnih prostorov v prostorih. s katerimi razj laga Forum in katere potrebuje. Mogoča bi bila le skupna pisarna ( sarna. Foruma), ki pa bi postala neuporabna za vsakogar. če bi se naselilc tudi redakcije za vse dejavnosti. Pred letom dni sta obe društvi združili svoje zahteve za dodat prostore na programskem svetu ŠKUC-a in jih utemeljili kot p«goj združitev, vendar je eden od potencialnih prostorov (izpraznjena I dagoška akademija) postal simbol negativnega reševanja tega pn blema. Debata postaja zopet aktualna (in resna) sedaj, ko krajani sta Ljubljane zahtevajo prenehanje delovanja ŠKUC-a, in ko v času, k se je artikultiranje podobnih zahtev v študentskem naselju (zaradi Fo ruma) komaj nekoliko poleglo. Ob tem velja omeniti še to, da je no prostor po izkušnjah z drago Halo Tivoli in halo na Kodeljevem. vprašljivim KDIC, s prepovedjo v KS Šentvid. s preureditvijo velik dvorane ŠN, z nehigienskim Discom Student... nujjno potrebe za obe društvi skupaj, ob tem pa bi vprašanje združitve postalo zgo formalna in postranska malenkost. Pri tem pa ne gre le za glasber prostor, ki bi Forumu omogočil kvalitetnejši program kot ga lahk izvaja sedaj v kletnih prostorih (Disco Študent). ŠKUC-u pa kontinui ran program brez nemogočih najemanj prostorov in vseh problemo^ ki to spremljajo — gre za osrednji prostor. kjer bi bilo mogoče iz\ aj;ii tudi filmske in gledališke projekcije ter predvsem multimedialne prd jekte z ustreznim scenskim razporedom. kar je sedaj v ŠKUC-u (za radi »zvočnc prepovedi«) in v Forumu (zaradi nizkega prostora. kje je npr. nemogoče postaviti celo oder) nemogoče. V primeru združitve bi prišlo tudi do reorganizacije sekcije. tako d bi ustanovih neke vrste skupne službe za vse dejavnosti (SKUC nim pisarne!) in sicer skupaj s tehnično bazo oz. ekipo. ki bi z njo upravlj; la. Tako bi imeli na razpolago primerno (in bolj ažurno profesioi osebje) ter redaktorje (honorirane študente) za Iikovni. filmski. gla? beni. gledališki. založniški. glasbeni. multimedialni... program. Po prostorih bi bile te dejavnosti razporejene v enote: Tiskarn; Galerija ŠKUC (za program komornega značaja) in eksperimenni nega pomena). Disco Študent (za tematske večere glasbe in nezi1 htevne amaterske programe, informativnega značaja). Glasbeni a popularno-medijski klub (za redni fiimski — tudi 35-mm program. 2 video projekcije za živc glasbene nastope skupin ter predvsem 1 medijsko bogat program množičnega značaja — do 5(X) ljudi. n vsak način pa za gostovanja sorodnih dejavnosti iz drugih krajev -centrov Jugoslavije). S pridobitvijo novega prostora bo lahko prerazporedititudi oWu ječe kapacitete delovnih prostorov. ki so sedaj take in tolikšne. c onemocočajo delo skupinam. SE NADAUl'1 Projekt B.B#f A#Š#iM#G# f ŠK0Cfjuni 1982 STRAN5 jlakat za peto številko pub# )ojasnilo k programu uSRŠKUCza Ieto1983 ŠKUC in njegova likovna produkcija Študentski kulturni center je leta 1978 dobil svoje prve prostorc na Starem trgu 21 vLjubljani;od tedaj jessvojim programom, kizajema likovno, filmsko, glasbeno, video, gledališko in založniško dcjavnost realizirano znotraj posameznih redakcij, prisoten v slovenskem kul-turnem prostoru. S specifičnim načinom svojega delovanja si priza-deva vzpostaviti razliko do ustaljene (vladajoče kulturnc politikc in predstaviti vse fiste oblike mišljenja-delovanja, ki so prisotne v našem kulturnem prostoru, nimajo pa možnosti, da bi se predstavile in druž-beno ovrednotile v drugih kulturnih institucijab. Za razumevanje >:praktičnega« delovanja likovne redakcije ŠKUCseje potrebno seznaniti s specifičnimi oblikami delovanja le—te. To delovanje označuje odprtost v najširšem smislu; poudarek je na raziskovanju in iskanju novih izraznih možnosti v okviru likovne govorice in to nc glede na starost in status posameznika. bistven je predvsem njegov aktiven ustvarjalni interes; s tem oraogoča slušate-Ijem Akademije za likovno umetnost, akademskim umetnikom in drugim mladim ustvarjalcem iz Jugoslavije, da predstavijo svoje do-sežke širšemu krogu občinstva, s tem pa konfrontacijo z občinstvom, preverjanje lastnega dela in impulz za nadaljnje delo. Razstava kot osnova delovanja sproži vprašanje ovrednotenja in družbenega pomena le—te v današnjem slovenskem in širšem likov-nem-kulturnem prostoru; gre predvsem za razstave aktualnih tendenc v likovni umetnosti, ter zlasti za poudarjanje nekonvencionainih oblik umetniške produkcije, ki skuša vzpostaviti razliko do tradicionalne li-kovne-kulturne produkcije in njenega pojmovanja. Razgovori z av-torji razstav, razgovori na določeno temo in predavahja omogočajo aktivno sodelovanje in s tem tudi prispevek k aktualizaciji na likov-nem področju. To predstavlja — na grobo orisano — strategijo likovne politike likovne redakcije ŠKUC in obenem celotnega ŠKUC njego-vega delovanja znotraj širšega slovenskega kulturnega prostora. To strategijo določa temeljno spoznanje, da umetnost ni metafizični ali metahistorični pojav, temveč konkretna oblika delovanja, praktična zavest, katere nosilec je individuum, ki prav s svojim delom, z umetni-ško produkcijo nastopa kot subjekt za neki drugi subjekt. Način, kako individui simbolizirajo svoj dejanski življenjski proces, je konstitu-tivni moment samega tega procesa. To spoznanje pa nujno zahteva iz-postavitevb strukturne določenosti različnih »življenjskih procesov,« ki se znotraj likovne govorice kažejo kot razlika. »likovnega mišlje-nja«. Termin likovno mišljenje nam označuje različne oblike umetni-ške produkcije, ki jih pojmuje skozi perspektivo"estetskega-ideolo-škega učinka, ki je bistvenega pomena za pojmovanje in vrednotenje likovnega izdelka. Učinek je tisti, ki pogojuje produkcijo. Slikar, ko slika, že vnaprej ve ali ne ve za učinek, ki ga producira slika, ki jo umešča znotraj družbene strukture, ki ga kot subjekta pogojuje in ki jo obenem prav ta isii subjekt producira—reproducira. S takšnim gle-danjem na likovno produkcijo, z izpostavitvijo različnih oblik likov-nega mišljenja in z željo po tekstovni interpretaciji — torej po vzpo-stavitvi »teoretične baze«, ki to produkcijo motivira—-. ki bi sprein-Ijala vsa-ko razstavo in izpostavila—opredeiila izhodiščne pozicije estetskega—ideološkega učinka (ta želja bi bila uresničljiva ob večji finančni podpori likovni redakciji in z namestitvijo likovnega redak-torja, Ki bi bil v stalnem delovnem razmerju), se ŠKUC likovna redakcija iri njena praktična dejavnost kaže kofosveščeni in aktivni dejavnik galerijske dejavnosti znotraj slovenskega in širšega družbe-nega prostora. V programu smo imeli in imamo več rncdrepubliških razstav, s čimer se nočemo zapreti v nek zaprt nacionalni krog, temveč prikazati v skfvenskem kulturncm prostoru tudi produkcijo izdrugih republik. seznaniti s specifičnim inišljenjem drugih kulturnih prostorov in s tem vzpostaviti odnos—razliko do tega in omogočiti vzpostavitev distance do slovenske umetniške produkcije. V letu 1981 smo začeli izdajati publikacijo Galerija ŠKUC izdaja, ki predstavlja novo obliko deiovanja znotraj rock-kulture. ki je ena od najpomembnejših in najširših oblik mladinske kulture tudi v našem družbenem prostoru, s tem je dana možnost družbene artikulaci-je—delovanja družbeno osveščenim avtorjem. Do zdaj je izšlo sedcm številk publikacije Galerija ŠKUC izdaja, ki se še vedno dobijo v ŠK UC: Prva številka, ki sta jo pripravili M. Gržinič in B. Borčič. vsebuje prevod teksta »Brutality Chic« (Stilizirana brutalnost) avtorice R.Brooks, zapisrazgovovorovzavtorji RZU (Radnezajednice umet-nika) iz Zagreba, katerih delovanje je biio predstavljeno v ŠKUC, in grafično opremo M.G. Drugo številko publikacije je v celoti uredil B.Razkolnikof ssvojimi teksti in risbami. Trctjaštevilka predstavlja s tekstom Odnos vladajoče ideologije do subkulture in s specifično gra-fično rešitvijo avtoric A.Š., M.G. in B.B. M.G. in A.Š., kritično reakcijo na specifično situacijo, ki je nastala ob poizkusu razvrednotenja punka s povezovanjem le-tega z različnimi mračnimi ideologijami. Četrta števiika vsebuje pesmi Esada Babiči-ča—Cara z naslovom Če bi bil rojen pred svojo mamo. bi bi! svobo-den, grafično jo je uredila M.G. V peti številki so objavijcni tcksti B.Razkolnikofa in razglednice D.M., Šesta številka kaže specifieno in-terpretacijo pornografije avtorja Marca Davorina. Sedma štcvilka z naslovom Vsi ste izdajalci vsebuje tekstc M. Koširja in M.M. Brezo-varja irs grafično opremo M.G. in B.B. ŠKUC kot študentska kulturna organizacija dobiva minimalna l'i-nančna sredstva za realizacijo programa. kar privede do absurdne si-tuatije, ko organizatorji—redaktorji programa ne dobivajo ustrcz-nega honorarja za svoje delo, tako da z njihove strani lahko govorimo o entuziazmu—odgovornosti do tega, da se vzpostavi razlika do vlada-joče kulturne politike. V današnji ekohomski situaciji—rcalnosti sc tako stanje minimalnih finančnih sredstev kaže kot onemogoeanje kontinuiranega dela v okviru ŠKUC. V Ljubljani, dne 13.9.1982 M. Gržinic B.Boreic sanje romana lenarčiča Roman Lenarčič scjc kot kaksen pcs pripla/.il do stanovanja. v ka-terem jc bil začasno nastanjen. Ura je bila tri zjutraj in marsikdo, ki bc to bral, bo pomislil, da jc bil Roman I.cnarčič pijan. Ani bil. 1 udi dro- - giran ne. Roman Lenarčič sc jc plazil kot pcs popolnoma trczcn. Prav tak« ni bil bolan in cclo utrujcn ni bii niti malo. Od čcsa bi sc lc mogcl utruditi? Konec konccv sploh ni prihajal od daleč: lc dvc ulici ni/e jc bil na obisku pri prijatclju Flisu, kjcr jc pil čaj. jcdcl piškote in kram- • Ijal. Ko se je tega ob treh zjutraj nckako naveličal. sc je na kratko po-slovil, stopil skozi vrata in sc v trenutku znašcl na vsch štirih. Od takrat naprej se je vsc do vrat svojega stanovanja plazil kot pes. Cclo zarcn-čal je enkrat vmes, takolc sam pri scbi, kp jc hotcl prcčkati ccsto, pa jc izza ovinka z vcliko brzino pripeljal motorist in je moral na hitro od-skočiti. Sicer pa razen tega motorista na ccli poti domov ni srečal žive duše. .. V hišo. v kateri je prebival, je prišel skozi dvorisčna vrata. Vrata na ulico so bila ponoči vedno zaklenjena, on pa sploh ni ime! njihovega ključa. Tako mu jc bilo čisto samo po sebi umevno iti naokrog in niti malo ni pomislil. kako bi bilo, če bi moral kar naenkrat z rokami. ki jih je zdaj uporabljal kot sprednje tace, seči vžeppo ključ. In kako bi bilo potem, ko bi odklcpal vrata. Ali bi se vzravnal kot človek, se pravi se postavil na zadnji dve nogi, odklenil in vstopil, ali pa bi to storil tako. da bi se z čno roko, še vedno opiral ob tla. medttm ko bi z drugo od-klenil vrata in pritisnil na kljuko. Ali pa mu niti to ne bi uspelo in bi kot vsak pravi pes v taki situaciji začel lajati, da bi priklical nekoga. ki bi mu namesto njega odprl vrata? Ali pa ne bi storil niti tega. ker bi mu bilo^preveč nerodno, da bi ga kdo iz hiše videl v tem čudnem položaju'.' Na te variante Roman Lenarčič torej ni niti pomislil. Ravnal je nagon-sko, saj, kot smo že rekli, sploh ni imel ključa od glavnih vhodnih vrat. Iz izkušnje je vedel, da so taponočitako zelo pogosto zaklenjena, da se ne izplača niti poskusiti. S tem si človek samo podaljšuje pot, do tega pa mu ni bilo, pa čeprav, tudi to smo že rekli, ni bi! niti najmanj utrujen. Sel je preko dvorišča do zadnjih vrat, za katera je vedel. da niso nikoli zaklenjena, pa tudi zaprta ne: med vrata in podboje je vedno postavljena opeka, ker ima v pritličju živeča gospa psico. ki jo. kadar je treba. spušča na dvorišče scat. Tako Romanu torej ni bilo treba niti na kljuko pritisniti. Smuknil je lepo v vežo in potem po vseh štirih po stopnicah do tretjega nadstrop-ja, kjer se je končno znašel pred zaklenjenimi vrati. s ključem v žepu. vendar z rokami z občutkom sprednjih tac — v pozi psa. V tem trenutku bi po mnenju pisca Roman Lenardč lahko popbl-noma brez problemov vstal. sc kot človek vzravnal. odklenil vrata in stopil v stanovanje. Pa tudi opirajoč se na.eno roko bi lahko z drugo segei v žep po ključ, odklenilvrata in pritisnil na kljuko. Brez proble-ma. Samo pomisliti bi mu bilo treba. A glej — Roman Lenarčič niti za trenutek ni pomislil na kaj takega. Niti za trenutek. Znašel se je pred zaprtimi vrati, za katera se je počutil popolnoma brez moči. da bi jih odprl. Znašel se je pred temi vrati in zdelo se mu je. da je to njegov konec. Celo zalajati ali kako drugače opozoriti nase ljudi. ki so bili v stanovanju. si ni upal. Enostavno se je na predpražniku zvil v kiopčič in. resda ga je sprva malo zeblo, zaspal. Še predno pa povemo. kaj je tistih nekaj uric. predno so gazjutraj tako spečega našli. sanjal. povejmo tole: Roman Lenarčič ni bil kdor-sigabodi. Bil je študent prvega letnika. ki je. potem ko je odslužil do-movini leto vojaščine. prišel v Ljubljano in se kot podnajemnik nasta-nil pri Ijudeh. ki so sedaj spali v stanovanju. v katerega ni moeel. in ki ga bodo, ko po prišla prava ura, prvi našli in si stvar. vsaj na ^četku. preden ga bodo prebudili, razložili s tem. da je izgubi! ključ. A pu-štimo to. Za nas je v tem trenutku Roman Lenarčič zanimiv iz nekega čisto drugega razloga. in sicer zato. ker se je prav on zadnje tri dni. preden se mu je zgodila že omenjena neprilika. odpravljal na Študent-ski kulturni center, da bi se pozanimal glede možnosti vključitve v de-lovanje omenjene inštitucije. Do SKUC pd iz razlogov, ki jih tudi ne bomo navajali, ni prišel niti prvi niti drugi niti tretji dan. Spregovo-rimo torej mi. vzpodbujeni od tega tragičnega primera^ nekaj kratkih besed o Študentskem kulturnem centru. Študcntski kulturni center oziroma ŠKUC biva zaenkrat še vedno na Starem trgu 2 1 v prostorih. ki so predvsem galerija. V njih se redno. z izjemo nekaj počitniških mesedev. povprečno vsakih štirinajst dni vrstijo razstave. ki predstavljajo sodobno mlado — v glavnem sloven-sko in jugoslovansko — likovno ustvarjalnost. Ista redakcija. ki vodi galerijsko politiko ŠKUC, izdaja občasno tudi literarno — (ozi-roma teoretsko) — likovne biltene. imenovane Galerija ŠKUC izdaja. Nekatere od teh številk je še vedno moeoče videti oziroma kupiti v SKUC. Sicer pa ŠKUC ni galerija (oziroma prostor. ampak organizacija. ki obstaja že več kot deset let, pa je šele pred par leti dobila svoje prve prostore — galerijo na Starem trgu 21. ŠKUC ima tudi glasbeno (or-ganizacija koncertov. pa tudi produkcija plošč). filmsko (projekcije »tistih filmov, ki jih v Ljubljani drugje ni mogoče videti« in lastna produkcija). založniško (zadnje čase je ta dejavnost bolj mrtvoudna. ima pa bogato in uspešno polpreteklo zgodovino). video (doslej jc bila brez lastnih aparatur omejena na majhno število predstavitev različ-nih smeri videoarta) in gledališko dejavnost. Gledališka dejavnost ŠKUC (tu gre /a delo petih gledaliških skupin, tečaj pantomime. ki ga vodi Andres Valdez in za organizacijo gostovanj tujih gledališč) je doslej edina. ki je združcna z istovrstno dejavnostjo pri Študentskem kulturnem drustvu Forum. ŠKD Forum (pisarno ima v kleti 10. bloka Študentskega naselja) je ŠKUC sorodna organizacija. z nekoliko različno preteklostjo. a vedno bolj povezano in eden—drugega—do-polnjujočo sedanjostjo. Ima likovno delavnico s sitotiskom. goji glas-beno dejavnost, ki sc-deli n;v dclo rovameznih btMidov. organizacijo konccrtov in delovanjc diska Študtnt (ta je v klcti 4. bloka študcnt-skega naselja, posamični ali skupinski ogledi pa so možni vsak torck. srcdo, od oktobra naprej tudi četrtek, petek in soboto med 20. in 24. uro), že omenjeno gledaltško dejavnost. v zadnjem času pa začenja obvladovati lastne v ideo aparature. s katerimi se Ijubljanska študent-ska kulturna dejavnost podaja na povsem novo. v marsičem še neslu-tcno pot. ŠKUC" in Forum sta scdaj v fazi zdru/cvanja. zdru/itov pa naj bi po vsej optimistični vcrjctnosti sovpadla s pridobitvijo luuih. /a njuno normalno dclo žc dolgo časa nujno potrcbnih prostonu. Pa no \c /a njuno dclo, ampak za kolikor toliko zdrav razvoj Ijubljanskc mladin-skc kulturc nasploh. Kar pa se vključevanja \ delo ŠKUC in Foruma tiče. tole: nikakor sc ni mogočc vključiti lc v žc obstojcčc aktivnosti. Brez dvoma so naj-bolj potrcbni prav tisti. ki sami vcjo. kaj hočcji>. V vsakcm primcai — pa naj grc za film. glcdalisčc ali karsi/obodi — pa jc trcba vcdcti. da niti ŠKIIC niti Fonnn lastnih aktivm>sti \ glavncm nc financirata sama, ampak sta odvisna od drji/bcnih dotacij. ka.r pi^nicni. da jc vsa-kc>!clna produkcija v preccjšnji mcri i/\ ršcvaiijc vnaprcj sprcjctih na-črtt)v. Sc pravi, da v SKUC o/ironia Forum ni mogooe priti \ vsakcm imvncm trcnulku s projckti>m v glavi in / /ahtcvo \\i dcnarju /a ii|c-govi> rcali/aci j(v Tu vedno t>bstajajo ludi ncki ncprijctni obra/ci. ki sc jih jc trcba dr/ati /c /alo. kcr to nisla orcani/aciji. ki bi imeli /a >\-i\jo dcjavinisl dcnarja prcvcč. In scdaj. jcscni. ic /c nckako rili kilai po/- MCJC.) Aiulrcj Ro/in.in tEciinstvena vloga, ki jo ima Škuc v ljubljanskem m celo slovenskem ilturnem prostoru, je povezanost produkcije in filmskega progra- p—projekcij. Ta povezanost presega na eni strani kinoklube, kate- n ;',ip.i se razen redkih priložnosti na festivalih nimajo priložnosti e s sorodno filmsko produkcijo, po drugi strani pa presega :irane filmske^programe, ki v glavnem zaobidejo neprofesio- neodvisno filmsko produkcijo. Prav projekcije filrnov tega c ,.,. Jo jedro programa v naslednjem letu. Poudarek bo na pred- vijanju filmov, ki so aktualni v svetovnem meriiu, saj je v letu 1982 vodsotnost kontakta s tujino največja pomanjkljivost v programu ikazujejo se namreč v glavnem starejši filmi); Ta primanjkljaj bodo išaia nadomestiti gostovanja v okviru avtorskih in klubskih veče- alternativnega filma kot tudi izbori s festivalov. Prav ti bodo do- »došli tudi v smislu predstavljanja domačih aktualnih filmov Novi nški film, ki je v zadnjih treh letih doživel razcvet na kreativnem dročju bo zastopan prav z novejšimi produkcijami, pa tudi s strav- vimi filmi. Glasbeni film bo predstavljen v dveh podvrstah tega nra: v rock — in jazz — filmu. |ck film in rock kultura nasploh imata eno naj-^M&nejših vlog v današnjem civiliziranem svetu, saj opiajata za-^^pangažiranostjo. Jazz—filmi se bodo projicirali kot spremna ^Httacija Jazz—festivala. Hkrati se bo predstavila vloga jazza v BRn mediju, jzpostavil se bo prav ta večmedijalni karakter ma-whe kulture. Btudensko filmsko gledališče se bo ob slabih pogojih za delo (ni-fcmo 35-mm projektorjev) predstavilo samo s trerni retrospek-temi domačih avtorjev, ki so zelo pomembni za jugoslovansko film-pzgodovino. feistvena kvahteta produkcije CFŠ je poleg že omenjene možnost: Iprjev, da imajo vpogied v sodobna filmska strujanja, njena razno- Hiifc zaradž česar je tudi dobila prvo klubsko nagrado na zadnjem ^Hp v Puli {največjem amaterskem zveznem teslivalu). Skupni ^^¦dec raznovrstnih filmov je svež, kreativen pristop do film- H^iedija, ki tako postane predmet avtorjeve obravnave — preis- iefiimske strukture. Tako se odreče šablonam vladajočega filmske- izraza,ki sepogosto pojavljajo tudi v neprofesionalnem filmu. CŠF sako leto razpis za scenarije, ki jih izvoljena petčlanska komi- ;dnoti. Uspehi, ki so jih bili ti filmi deležni kažejo, da ne gre za ¦one in hermetične oblike. za CŠF: Vasja Bibič 6. STRAN NARAŠČAJNIKOM V VEDNOST Tribuna: Kakšen je način participacije za študentsko zdravstveno zavarovanje? T*"oth: Zdaj gre za solidarnost na ravni republike — vsi delavci in delovni Ijudje zagotavljajo ta sredstva v okviru občinskih zdravstve-nih skupnosti. Tribuna: Ali niso ravno občine protestirale proti participaciji?¦¦¦ T oth: Ne, teh ni bilo. Težave so bile z urejanjem o/. s tehnično platjo ureditve knjižnic. Tu so bili problemi. Nikoli ni bil to materialni problem, se pravi problem denarja. Težave so se pojavile, ker smo šele predlanskem odpravili urejanje, ki ni bilo v skladu z ustavo in našo za-konodajo. V starih časih smo imeli tako imenovani posebni sklad za zdravstveno varstvo študentov. To niti ni tako daleč nazaj, sklad je na-stal leta 1970, 1971 1. Lociran je bil pri ljubljanski univerzi. Občinske skupnosti (takrat so bile to še regionalne zdravstvene skupnosti) so nakazovale skladu določena sredstva, z njimi je gospodaril kakor je vedel in znal. Tako se je študentom zagotavljalo varstvo. Z novo ustavo, z ustanavljanjem občinskih zdravstvenih skupnosti, s svobodno menjavo dela itd. ni več mogoče imeti takega sklada, ni mogoče obravnavati nekaj izven sistema; po ustavi so za sporazume-vanje na področju zdravstva pristojne samo zdravstvene skupnosti. Sem smo morali vključiti tudi varstvo študentov. Zdaj ni šlo za nobeno drugo spremembo kot to, da se ta sklad ukine in da občinske zdrav-stvene skupnosti v celoti zagotavljajo svojim upravičencem varstvo. To pomeni, da ni nobene spremembe v pravicah, šlo je samo za dru-gačno lokacijo, to pa je pomenilo tudi spremembo izkaznic, ker naslo-va, kamor so preje zdravstvene organizacije plačevale račun za oprav-ljene storitve skladu za zdravstveno varstvo študentov, priuniverzi več ni. Zdaj je bilo treba npr. v knjižico napisati, da ste upravičenec trebanjske občinske zdravstvene skupnosti. Te knjižice je bilo treba zato nesti strokovnim slutbam na občinske skupnosti. T~ibuna: Se pravi, da se tu kategorija študenta izmika, da ga — če sem brutalen — nihče ne mara ... T oth: Ne, jaz mislim, da ima naša družba kar precej razumevanja. Iu sem že sedmo leto, pa se še ni zgodilo, da občina za študenta ne bi tiotela plačati. Tribuna: Kaj pa v drugih republikah? T otfi: V drugih republikah pa problemi nastajajo, ker imajo stra-hotno neprilagodljiv sistem zavarovanja. Vsakomur, ki uveljavlja pravice v drugih skupnostih ali v drugi republiki, zavračajo plačilo ra-čuna. Pa to ne velja samo za študente. Pri njih gre sploh za čuden odnos do vseh, ki gredo v drugo skupnost, tudi znotraj svoje republi-ke. Tribuna: Kako je to urejeno na ravni republik, kako je z medrepu-bliškim usklajevanjem? Toth: Iz let 1976-77 imamo medrepubliški sporazum, ki se ime-nuje Samoupravni sporazum o postopku in načinu uveljavljanja pra-vic izven matične skupnosti, ki pa ga vsi izigravajo, ker ne deluje tako kot bi moral — tu so kar naprej neki zapleti, intervencije.... Sploh ;mamo v zdravstvu polno starih navad in razvad, ki v ta sistem ne sodi-o. To velja predvsem za druge republike. Tribuna: Praktično se za študenta kot upravičenca ni nič spremeni-lo? T oth: Ne, vse pravice so ostale nedotaknjene, s 46. členom za-kona je vse zagotovljeno. Tribuna: Kako je z zavarovanjem študentov, če so starši na zača-snem delu v tujini? T oth: Tu imamo drugačen odnos, ki pa ne vpliva na pravice, razli-kuje se samo postopek. Vprašanje je, po kakšni liniji so ti delavci zunaj. Če jih je poslala naša organizacija, potem mora delovna orga-lizacija plačevati prispevke normalno kot za vse drugedelavce. Tribuna: Se pravi, da študent, čigar starši so na delu v tujini, prav »ko ničesar ne plača? T oth: Ne, ne glede na to, od kod ima zavarovanje. Tribuna: Kako pa je z zavarovanjem družinskih članov študentskih ružin? T oth: Tu je bila v praksi neka nejasnost, ki pa je v sistemu ni. Pri akih ljudeh ni pravega naslova za zavarovanje, tak človek ni ne dela-'ec, ne kmet, skratka ni pravega naslova, ker pa imamo mi nacionalno :dravstveno varstvo že od leta 1974 (vsi občani s stalnim bivališčem na )bmočju SRS imajo vse pravice iz zdravstvenega varstva), ima tudi ak otrok vse pravice. Iti je treba na občinsko zdravstveno skupnost, cjer ima oče prijavljen status in stalno bivališče, tam mu potem izdajo zkaznico kot občanu. Z njo lahko uveljavlja svoje pravice. Tribuna. Kako smo ta postopek prenesli na občine? T oth: V bistvu zelo enostavno. To se je zgodilo s l. 1.1981. Občin-ke zdravstvene skupnosti so pri univerzi prenehale združevati sred-"vo. Sklad jeporavnal račune do31. 12. 1980. Občinske zdravstvene omo izločili pojav ledene gore, izločilj tiste, ki pravzapra\ že sami vedo, da je z njimi nekaj narobe in ki nam bodo o tem tudi po-tožili, ničesar pa ne bomo odkrili, posebno ne, če je na dan pregleda-nih 30 ljudi. Tribuna: Nemara bi bilo le vredno poskusiti s predavanji? T oth: Se strinjam. Tribuna: Kako se izvaja prenos dokumentacije, v kateri jc zabele-ženo zdravstveno stanje dijaka, ko ta dobi status študenta? Kje pride do skupnega stika, kje se izmenjajo podatki o študentu, njegovih bo-leznih, morebitnih operativnih posegih in sploh vsi momenti. ki dolo-čajo zdravstveno stanje študenta? T oth: Zaenkrat verjetno nikjer. Tribuna: To je velika razpoka, ki je sistematski preglcd ne more zamašiti. T"oth: To je kratek stik, ki pa ne obstoja samo na rclaciji dijak—študent. Take prelome imamo vcelotnem varstvu. Informacije tudi otroku, ko konča predšolsko izobraževanje ne sledijo. Kartotcka iz otroškega dispanzerja ne gre v šolski dispanzer. V šolskem dispan-zerju dobi otrok novo kartoteko, vse se začne znova. razen če ana-mneza odkrije kaj iz preteklosti. Kontinuiteto bomo imeli najbrž. ko bomodobili računalniškooblikovan /dravstvenoinformacijski sistem, ki naj bi hranil vse podatke uporabnika. Tribuna: Pri tem se metodologija zdravijenja študenta. predvsem mladine, že vnaprej bori s tistimi negativnimi rezultati, ki jih takore-koč sama proizvaja; začenjati na vsaki stopnji znova je pač za zdrav-stvo neekonomično. T oth: To je predvsem neracionalno, pomeni pa tudi veliko porabo časa in nepotrebna podvojevanja. Tribuna: Sami priznavate, da je tu ključni moment, ki določa sam sistem, potem pa vse te fragmentarne, parcialne rešitve krpajo tisto veliko luknjo, ki se kaže prav v teh prelomih? Se vam ne zdi, da bi bilo treba narediti nekaj drugega, namesto da se šiva te drobnc luknjice? T"oth: treba je narediti sistemske premike. In ti premiki so ravno v tem, da izdelujemo računalniško podprt zdravstvcno—informacijski sistem. • Tribuna: Kdaj bomo dobili ta računalnik? T^oth: Imamo sporazum o tem, nimamo pa še zagotovljcnih vsch sredstev. intervju s tothom Individualni poslovodni organ Zdravstvena skupnost SRS STRAN 7 žlgalnjk in druge zgodbe V oddaji Pisani svet pravljic in zgodb, ki je obenem tudi radijska >la za višjo stopnjo, namenjamo nekaj besed premisleku ob vstopu v >vo šolsko leto, poleg tega pa tudi nekaj pomislekov v zvezi s per de-licionem afirmativnim odnosom nekaterih naših občil do problemov sbraževanja in izobražencev nasploh, vendar se moramo najprej na tn mestuzahvaliti novemu uredništvu Tribune, ki nam je omogočilo, i nekatere svoje observacije zapišemo v takorekoč ničelni poziciji identskih glasil, predvsem v ljubljanskem okraju. ^ienimo, da je metoda našega razmišljanja sicer že do dobra vpe-jna (tudi na nekaterih drugih instancah) — potrebno je naglasiti, da za kombinirano induktivno primerjalno metodo, ki temelji na ilogiji in precendensih — pa vendar naj se na samem začetku obr-mo na stvar konkretno in — kot bi v giasbenem žargonu rekli: con o — vržemo rokavico dvoboja v obraz bralsatvu in to s primerom, katerega menimo, da ne bo nekaterim posameznikom upočasnil friega bitja in kvalitetno vplival na nadaijni razvoj problema šolske reže in z njim šolajočega se kadra.. "Preden pa pričnemo, bi se radi še enkrat z vso digniteto in spoštlji-ktjozahvalili homologno mislečemu uredništvu pričujočega časopi- K stvaji torej: RIMtR A Študent, tovariš NN je v krogu državne institucije našei vžigalnik. Hgalnik je bil narejen iz plastične mase, brez možnosti ponovnega jlnjenja. Lastnik je bil neznan. Tovariša študenta je v državno insti-djo po vžigalnik poslala čarovnica, v nagrado za opravljeno delo pa je tam smei nagrabiti bakrenih novčičev. Okrog pasu mu je navezala sbelo konopljino vrv, da bi ga navkljub sijaju, ki je žarel v stavbi, pela spet potegniti nazaj na plano. Ubožni študent se je v posel spu-da bi si z nagrabljenimi bakrenimi novčiči lahko zagotovil osnovne sistenčne pogoje, čarovnica pa naj bi dobila samo plastični vžigalnik « možnosti ponovnega polnenja. itudent je svojo (dobro plačano) nalogo korektno opravil,kotseza denta spodobi, ni ga pretirano zmedel denarni blišč državne insti-ije, s pomočjo konopljine vrvi in čarovnice pa se je spet izvlekel iz tiega drevesa na plano. Tovariš študent je na poti nazaj utrpel samo injše telesne anomalije, zaradi denarnega blišča jc namreč postal Itonist, pa tudi ravnotežni organ mu je odpovedal — tako da ni več Hl, kaj je zgoraj in kaj spodaj, kaj je levo in kaj desno. Student NN se je ob vrnitvi seveda začuden spra.ševal, zakaj si ča-vnica želi vžigalnik, ne pa tudi denarja. Pomislil je, da ima vžigalnik idežno moč, zato je sklenil, da ga stari vešči ne bo izročil. Ko ga je BČa na planem vprašala po vžigalniku, ji je študent nekajkrat nad fcvo zamahnil z bridko sabljo ideologije, da je v strahu pobegnila. Ijub manjšim telesnim deviacijam se je študent zavedel svoje prome-geste, dokopal se je namreč do ognjenega znanja; hotel je vži- galnik preizkusiti, že ga je kanil ukresati, pa se izza vogala pripodi stara vešča; za njo so tekli organi represije, vešča pa se je med tekom na ves glas drla: »Primite ga daltonista, anarhista, on ima vžigalnik.« Strpali so ga v zapor, kjer je imel možnost premišljevati o svojem znanju v okviru institucije. PRIMER B Preiskovalni sodnik nekega večjega balkanskega mesta odredi pri-por za tovarišaB.M., za katerega se utemeljeno sumi, da je svojo ženo — z njo je stanoval v četrtem nadstropju neke stolpnice — najprej grobo namlatil, ji polomil rebra in nosno kost, izbil nekaj sprednjih zob m jo porinilskozi okno, da se je nesrečnica ubila. B.M. je nekaj minut po padcu svoje žene poklical postajo Ijudske milice in inšpek-torju povedal, da se je njegova žena sama vrgla skozi okno. Inšpektor je upravičeno podvomil v verodostojnost izpovedi in je ukazal opra-viti obdukcijo na telesu umrle. Obdukcija je pokazala, da jc umrla že pred domnevnim samomorom posedovala sledove udarcev na obrazu in životu, zlomljeno kost, nekaj zlomljenih reber, zato je upravičeno odredil preiskovalni zapor zoper B.M. Strokovnjaki nacionalnega zavoda za obdukcijo so pod prisego po-trdili, da je umrla že pred padcem posedovala smrtne poškodbe in je tako smrt gotovo nastopila že pred padcem. Preiskovalni sodnik sumi. da gre za gnusen umor in ukaže preiskavo nadaljevati, da bi najhitreje pripeljala do zanesljivih zaključkov. Na tem mestu sledi nekaj napotil in uporaba metode, ki smo jo opi-sali na začetku, najprej pa seveda vprašanje, kaj pomcnita obo zgodbi. Kot je iz konteksta prve zgodbc razvidno gre za nekoliko prcdclano verzijo pravljice H. C. Anderscna z naslovom Vžigalnik. V njo so vključeni nekateri bridki momonti v proccsu pridobivanja znanja. v drugi zgodbi pa gre za posnetek časopisncga poročila s strani »kroni-ka«, ki v skopih besedah poroča o družinski tragediji in o njonih do-mnevnih posledicah. Kot je bralec lahko žc ugotovil, sta obc zgodhi — čeprav sta izbrani naključno — v ncki konstitutivni povezavi nicd sabo, kar se da sklepati žc po tcm, da sta vključcni v ncko širšo ccloto, v katcri gre za probletn resnicc, za katcro vcmo, da sc vzpostavlja kot pot do samc sebc, ki jc ob enem tudi dcl samc rcsnicc. ne kot ab-straktno istovetcnjc rezujtata, tcmvcč skozi posrcdovanjc. (*c grc v primcru A za približcvanjc k rcsnici preko predcstiniranc ujctnosli — na eni strani na mitično podlago, na drugi pa reterenčno korelacijo / institucijo, ki sc razgradi na dva simbola — lahko /a primer B trdimo. da skuša s svojo žurnalistično—realistično tchniko v prinicr A vncsli zmcdo, ki sc lahko primerja / /mcdo šolajočih sc mladcničcv in mla-dcnk. Vcndar je to lc cdon i/.mcd stranskih elektov, kot jc rccimo tudi stranski clckt izobražcvanja ničelna po/.icija študcntskih glasil. O primcru A jc vsckakor nujno trcba povcdati tudi tolc: primcr A s svojo zaprto strukturo nc omogoča nrkakišnc rcsilvc i/ kroga, v kalc rem se študent NN nahaja. Neizogibna je ujetost v mrežo šolstva kot institucije, iz kroga se je mogoče rešiti samo tako, da se ga zamenja. Zato je poleg reforme srednjega šolstva, ki ravnokar poteka, nujno potrebna tudi reforma naslednje stopnje izobraževanja. sicer bo ad in-tinitum študent NN zmeraj znova nasedel čarovnici in se po instituciji pehal za ognjenim vžigainikom znanja. Treba je torej že na stopnji prej — se pravi dijake — pripraviti na to. da znanja v tej obliki ne po-trebujejo. da potrebujejo delavno znanje. da se lahko samo na tak način rešijo svoje intelektualne ukletosti in ne zabredajo \ mrežo tako tormirane insitucije. To pa se lahko zgodi — icot implicira že sama zgodba — samo z redukcijo znanja in sicer z redukcijo samoreflek-tivne pozicije, samovmeščanja v šolsko mrežo. Cc študent NN torej.ne bi bil študent, ne bi padel pod uroško skuš-njavo čarovnic z namenom, da se polasti prometejskega ognja. Prva zgodba nas torej pouči o prekletstvu znanja. ki pKitiska individua v ak-cijo, medtem ko ravno zaradi znanja ne zmore prebiti svoje strukture in je s tcm obsojen na življenjsko hlapčcvski odnos nasproti svojemu znanju. Rcsnica je torcj v vednosti o nevcdnosti. V drugem primoru — se pravi v primeru B — grc za vzpostavljanjc rcsnice skozi represijo, ki se v časopisncm primcru ka/c na dvch nivo-jih: individualna reprcsija. ki sc izkažujcskozi juridični postopek in pa represija nasploh. ki sc izka/c skozi idcološki) represivni podaljšck dr/avc. Tudi v icm primcru imamo opraviti s podobno strukturo kot v primcru A. njcn glavni atribut jc nezmo/nost izstopitvc subjckta i/ strukturo. ki sc konstituira skozi rcpresijo. Cc bi namrcč B. M. svojc žcne nc vrgcl skozi okno. potcm ko ji jo v stamu an ju zadal smrtno po-škodbc, l>i prav lako ostal vpct v kolcsjc rcprosijc. kot Cv bi jo sko/i okno vrgcl šc >'\\o. Tudi v tcm primcru sc mo/nost izstopanja i/ struk-turc kažc kot rcdukcija strukturc (sprcmcmba ali ukinitcv juridionega sihtcma), kar pa jc ka/.nivv« prav po paragrafih tcga sistcma. ki so ga žcli sprcmcniti. čc /cli B.M. stopiti i/ strukturc: to jc ra/vidno i/ pri-mcra A. kjor sc prav /aradi /nanja. ki ga poscdvi)C. anarhija \N obravnava po tcm rcprcsivncm obra/cu. Kaj nam torcj ostanc na koiKii. kaj jc listi spodbudni quantum vis. kaj jc tisio. kai bi napisali Ijudcni. ki pravkar odpiraji> duri visokošol-skih in višjcšolskih /avtuKn. pa sc niti nc /avcdajoodgovornosti in nc-varnosti. ki jim ji) s tcm aktoiu nalaga dru/ba? Ujctost /cljc po /nan ju jc očitno nci/ogibna. doklcr sc /clja nc uniči ali pa sc nc spremcnijo obstojcči v/vodi. ki to /cljo v/postavl|a|o. Sklcp ni ravno spiHlbudcn. vcndai s^ sc vsi na \o \\n podali samovolj-no, kav nasočilno napcljujc na Ijudski rok. ki pravi, dasc jc trcba nau-čiti plavati. čc pač padcš v vodiv naj bo \o /c hrbtno :
  • . Kljub tcmu pa lahko lako urodništvu kt>t tudi bruanii /a/olitno \c-liko vscga, kar si sanii najbi>lj /clijo pri svojcm dclu. prcdvscm pa /dravja, kat bo sivar upajiiio pivmaknilo / nuvlnc po/ic'ijc. Maija/ Polokar i i-\ f\ iS kje in kako naj študent in študentka bivata DA BI BIL NJUN PRISPEVEK K SPLOŠNI STVARI PRAVILEN, VZOREN IN DOSTOJEN VSAKEGA PRAVEGA SAMOU-PRAVNO SOCIALISTIČNEGA MLADINCA Znano je, da imata mladinec in mladinka, ki se opredelita za študij, za bivanje na voljo več možnosti. Katere so te možnosti? Nasplošno jih je dvoje. Prve imamo za tipični ostanek, ki v samoupravni socializem sega iz prejšnje zgodovinske epohe, iz kapitalizma. Te možnosti so še danes zelo razširjene v sosednih kapitalističnih deželah, ki pa so sosedne samo naprvi pogled. Kajti visoko razvita samoupravna zavest vsakega posameznika in družbe kot celote (naš razvoj je usmerila v še bolj po-večano razvijanje samoupravnih odnosov — njihova premajhna ra-zvitost se kaže predvsem v še vse preveč šibki državi; prvi in najpogla-vitnejši cilj samoupravljanja pa je ta, da napravi čirn močnejšo državo — ker je s tem izpolnjen eden temeljnih pogojev, da država tudi odmre ) je namreč med sosednimi kapitalističnimi deželami in našo socialistično in demokratično družbo postavila pregrajo, ki je prak-tično — razen v izjemnih primerih — skoraj ni moč prekoračiti. Ka-tere so torej možnosti za bivanje takorekoč po vzorcu gnilih ostankov presežne kapitalistične epohe pri nas? Te možnosti so nasplošno tri: a) bivanje pri starših b) bivanje v podnajemniškem razmerju c) vsakodnevno vračanje v rodni kraj In kajbo za te tri možnosti značilno? Vse po vrsti so slabe in po-manjkljive. Predvsem pa je slabo to, da nikakor ne dvigujejo samou-pravne zavesti — vemo, da so samoapravni odnosi najmanj razviti prav v družini, rodnem kraju in podnajemniških odnosih, ki so odnosi zatiralstva, oderuštva in nemilega izkoriščanja človeka po človeku. Razen tega pa je treba posebej poudariti, da opisana razmerja, ki na žalost še vedno koreninijo v kapitalističnih odnosih in cenenem ideali-zttm, vse tri možnosti drastično zmanjšujejo učinkovitost študijskih prizadevanj vsakega mladinca in mladinke. Nekatere bistvene po-teze kažejo celo na to, da so to najbolj poglavitni vzroki za še vedno velik osip: mladi se ne morejo v celoti posvečati svoji primarni dejav-nosti — študiju. Prav tako gre temu pripisati zanemarjanje udeležbe v neposrednem študijskem procesu, kar ima za sam študij izredno kvarne učinke. Tudi ne gre prezreti tega, da se v nemogočih bivanjskih razmerah porajaia nemoralnost in lenoba, veliko je primerov za socia-lizeai nemogočega in nezaslišanega namigovanja,kar vse vodi k pre-velikemu zbliževanju med obema spoloma. Znani so že celo primeri predzakonskega spolnega občevanja, ki je rezultiralo v nezaželenih vzorcih reprodukcijo človeka kot vrste, kar morata nujno odklanjati tako posameznik kot tudi družba v ceioti. Drug problem, ki se pojavlja na tej ravni, je prehrana. O tem pa samo tole: znano je, da razmerji med družbeno prehrano, ki jo štu-dentu ali študentki nudijo obrati družbene prehrane, in prehrano, ki jošiudent dobi doma ali kupi v trgovini, nista primerljivi. Prehrana, ki jo bo študent dobil doma, pri starših, ali pa na ulici, je še vedno polna buržoaznih primesi, tako v pripravi kot tudi kasneje pri njeni realiza-ciji v praksi. Prav zatose bomo taki prehrani absolutno odrekii. In končno: znano je, da ima mnogo študentov in študentk doma — pri starših — lastno sobo, v kateri živijo sami. Podobno tendencoza-sledujemo tudi pri študentih v podnajemniškem razmerju. Vse to pa pospešijje gnili bureoazni individuaiizem, za katerega vemo, da mu v samoupravljaJskih razmerjih ni mesta. Take tendence so škodljive tako za posameznika, ki se kasneje, ko že samoupravlja, mkakor ne more znajti, odseva škodljiva nasprotovanja razvoju samoupravlja-nja. trdovratnopristaja na stara, tipično malomeščanska stališča kot tudi za vse hitrejši družbeni razvoj. Res pa je, da te izrazito starosvetne, vburžoazno preteklost na-ravnane tendenče pri nas vse bolj izginjajo, pač v skladu z vse večjim razvojem socialističnih samoupravnih odnosov. Kako tudi ne, ko pa nimajo prav nobene družbene podpore, bohotijo se takorekoč na robu družbe kot celote, prav tako pa jih obsojajo vse najnaprednejše siJe v najširši fronti delovnih ljudi v SZDL, na čelu z Zvezo komunistov — avantgardo delavskega razreda. Zato ni niti čudno niti presenetljivo, da je vse manj in manj študentov in študentk, ki imajo svoje bivališče pri starših, ki se vsakodnevno vozijo nazaj v rodni krajali pa so prisi-Ijeni stopati v podnajemniško razmerje. Izmed vseh študerUov na ljubljanski univerzi jib tako biva le še dobri dve tretjini. Ogromna ve-čina ostalih se je odločila za drugo možnost gibanja. CVETJE Z VRTOV SV. FRANČIŠKA Druga možnost za bivanje študentov in študentk je ena sama; to pa zato, ker je vsaka možnost, ki je zares prava in resnična, vedno ena sama: to je le še bo!j hitro in globalno razvijanje samoupravljanja v vsaki, še tako majhni skupnosti pri nas. Ta druga možnost je hkrati tudi neprava — je tipičen doprinesek samoupravnega socializma k ra-zvijanju bolj humanih odnosov med ljudmi, prejšnjim družbenim formacijam je še povsem neznana in tuja. Ta oblika bivanja in sožitja se imenuje študentski dom. Poudarili smo že, da živi v Ljubljani že skoraj ena tretjina študentov v študentskih domovih, kar je vsekakor ogromno, če to primerjamo z bednimi prilikami, v kakršnih živi velika večina študentov v kapitalističnem nacinu proizvodnje dobrin. Razen tega je treba pomisliti, da je v kapitalizmu večini otrok iz delavskih družin študij že v začetku onemogocen, dostop na univerzo imajo samo otroci iz priviligiranih slojev. To smo pri nas remel jito spremeni-li, novemu, socialističnemu študentu pa smo hkrati omogočiii še biva-nje v študentskem domu. Zmotno je tudi nazadnjaško mnenje nekaterih posameznikov, ki neprastano ponavljajo: študentsko naseije sem, študentsko naselje tja. Tudi to je ena zablod, s katerimi je treba počistiti enkrat za vselej in glasno povedati tem bednim črvičkom v brk: ne, v Ljubljani ni Štu-dentskega naselja, v Ljubljani se ponosno razvija in že nekaj časa po-lagoma, a vztrajno krepi pravo Študentsko mesto. To Studentsko mesto pa nikakor ni kot so druga mesta. Ne, Študentsko mesto živi in diha v svojih pododdelkih, ki so pravilno in smotrno razporejeni na celem območju Ljubljane. Vprašali boste: zakaj pa ni to novo, Štu-dentsko mesto strjeno, v celoti na enem kraju, saj je na ta način štu-deniska populacija v sebi razbita ne more prav pokazati svoje moči pri upravljanju in vodenju svojega mesta? Treba je pomisliti, da moč študentov ni v tem, da so na enem kraju skupaj, moc študentov je v tem, da ustrezno sodelujejo v upravljanju in graditvi socializma vsak na svojem območju Ljubljane, pač glede na to, kje je mesto njegovega pododdelčnega doma. Tako imamo v Ljub-Ijani tri vecje pododdelke in nekaj manjših pododdelčkov Študent-skega mesta: — oododdelek v Rožnidolini,kisegaše vednozmotnodrži staroimc Studentsko naselje; — pododdelek na Gerbicevi ulici, ki se mu je prav v tem letti pridružil dislocirani oddelek pododdelka v bivših dijaških domovih na Ger-bičevi ulici. kar je zmogljivost Študentskega mesta povečalo /a ,,'Hbližno petsto kaj pripravnih postelj v prijaznih dvoposteljnih •sobicah zy študente; — oododdelek za Bežigradom, v prijaznem okolju, omejenem s FSPN-jem, i ekonomsko fakulteto in s pedagoško akademijo. — rjnanjše pododdelke pa bomo našli raztresene tudi drugod ¦--vsak pomembnejsi del Ljubljane ima tudi svoj pododdelek $tu dentskega mesta. Poieg že naštetih pa se v vseh pododdelkih pospešeno gradijo novi in novi, še lepši, še zračnejši in še prostornejši bloki za študente. In ni več daleč čas, ko bomo lahko s ponosom dejali: ali je še kje družba, ki tako skrbi za študente, kot naša? Ali je še kje dano toliko možnosti za razvoj Univerze v celoti, za povečevanje študijskih sposobnosti štu-dentov in za vse večjo rast znanstveno—raziskovalnega dela, ki je s tem neposredno povezano? Nikoli in nikjer, in na ta prizadevanja ce-lotne družbe smo lahko upravičeno ponosni. Velika skrb, neumorno bdenje in spremljanje vsega, kar se tako ali drugače veže na Univerzo, preudarno načrtovanje vseh najnaprednejših samoupravnih sil, ki je že opravjlo teme\jite analize prehojene poti in pri tem našlo svetal zgled v revolucionarni koncepciji usmerjenega izobraževanja, pa bo prav kmalu rezultiralo v prav tako revolucionarni reformi Univerze — njej bomo v prihodnosti posvetili še mnogo pozornosti. DOM, DRUŽINA, NAROD, DOMOVINA Pase sprehodimo poenem izmed desetih blokov — v največjem po-doddelku Studentskega mesta — ki se gradi in razvija v Rožni dolini. Skozi široka, steklena vrata bomo vstopili v prostorno avlo, kjer je najpomembnejši prostor soba za dežuranje ali dežurna loža, v njej študentje izmenoma bdijo nad domskim redom in mirom. Tu je pri-ložnost, da mladina v praksi preveri prednosti in odlike delavske sa-mokontrole. V tej službi, ki je za marsikoga prva častna naloga in dolžnost, je udeležen prav vsak študent, nespoštovanje te njegove osnovne socialistične dol/nosti pa se strogo ka/nuje. Resnici na fl je trcba dodati, da takih primerov kršenja samouprHvmh dolžno<| veliko, še več: taki prirneri so izjemni in ponavadi prav kmalu od jemo, da se za njimi skriva škodljiva m nesamoupravna dejavnos katerih posameznikov, ki bi radi le rušili in rušili; za njihovo kritij značilno to, da je povsem nekonstruktivna. Prav zato se take ki /elo strogo ka/nujejo, trije c^omini v tem smislu so dovolj, da ! študent za vedno poslovil od Studentskega mesta, pogosto pa se z da taki posamezniki kmalu zatem opustijo tudi študij. In prav je V avli doma študentov, vanjo smo pravkar vstopili, najde svoj« vezno in nupo mestoogla-sna deska, nekakšen domski stenčas, na J rem se študentje medsebojno obveščajo o najvažnejših stvareh, M devajo njihovo skupno življenje tako v Studentskem mestu kot m družbenopolitični skupnosti. Tak domski stenčas je tako pomenl temelj, na katerem se gradi študentska samouprava. Iz avle bomrn vili na hodnik, v oči bode njegova bleščeča prostornost, preglecH še prav posebej pa se vzradostiš, ko rtpaziš, da je h.odnik neverji svetal in blesteče čist. Niti najmanjšega praška ne opaziš ali otipl hodnika bomo najprej stopili v prostor, ki je namenjen higieni. V čisto, svetlo, umivalniki in tuši, ki jib je toliko, da ima praktičnc študent svojo. Pot nas vodi naprej, v skupne prostore, v nekakšen klub, ki ga bi našli v vsakem nadstropju kateregakoli študentskega doma. Tu h našli vse potrebno za tiste študente, ki si nemarazažele skubati ka ali pa poklepetati in se razvedriti z različnimi prijetnimi dejavna po napornem študijskem dnevu. Kaj vse se ponuja vedožeH očem? V kotu, na primerni višini, pravi pravcati barvni televizl drugem kotu omarica, v kateri sospravljene različne družabne igil in tam so si domiselni študenti ornislili celo biijard in podobnoJ Spetsmo na hodniku. Na vsaki strani je vrsta vrat; le kaj seskri« njimi? Vedožeijnost nam ne da miru, zatorej pogumno potrkajrJ najbližja vrata. Že se zasliši glas, ki nas pj-jjazno povabi v sobol V sobo? I To pravzaprav ni več soba, to je pravo pravcato stanovanje, \ m rem sta se z ustrezno odiočbo naselila dva študenta ali dve štiidel Spola sta v Študentskem mestu seveda strogo ločena, po sobah m blokih. Insamoizjempma, česploh kdaj,sepnpeti,da bostenašli m sobi skupaj predstavnike obeh spolov; njuno življenje kot tudi dr nje poteka ločeno tako po vertikaini kot tudi po honzontalni raVi V taki sobi, pravzaprav stanovanju, bomo našli vsega po dvoje: mehki in dišeče pregrnjeni postelji, dve pisaini mizi, veliki in sv< barv, dve vrsti preglednih poJic, na katerih študenti vzorno hra študijske pripomočke. fn stanovaica? Iz njunih obrazov je razbraf sta v svojem študijskem bivanju srečna, hkrati pa odločna in pre čana v to, da bosta svoje študijske in družbenopolitične obvezn kar najvestneje, kar najbolj natančno in uspešno izpolnila. \ Poleg tega bomo našli še celo vrsto različnih namembnih prostoi eni so namenjeni študiju, drugi se posvečajo bolj kuJturni sprosl studentov po končanem študiju. Vzemimo disko—klub Forum v bloku pododdelka Študentskega mesta v Rožni dolini. Ta klub se času svojedolgolefne dejavnosti razvi! že vpravi študentsko-mladi ¦:enter z osrednjo dvorano, s svojim lastnim bifejem, kjer so na v najrazličnejše. seveda povsem brezalkoholne pijače, z različnimii gimi, manjšimi dvoranami za ostale obštudijsko—-rekreativne de nosti študentov. Prav tako ne gre pozabiti velike in svetle telovadi katere vrata so noč in dan odprta za kar najrazličnejše športno t vadne aktivnosti študentov. . '-¦ ITER ACTUS VIA AOVEDUCTUS" Poudarili smo že, da je bivanje v kateremkoli izmed pododdell Študentskega mesta v Ljubijani zadeva, ki se tiče študentov v cdl ?o drugi strani pa smo. omeniii, da je že nastopil čas. kJ Mestu biva ogromna večina študentov, nacin njihovega bivanja pfl seveda povsem legalen. Kako pa se bivanja v Studentskem mestu b ležuje tisti preostanek, ki je zaradi teh aii onih okoliščin izključ^ neposrednega, iegalnega bivanja v »Mestu«? '] Ta preostanek se ga udeležuje ilegalno, vendar na več možnih n nov legalizirano. Z drugimi besedami: tudi tisti, ki se v Študentsfc mestu »švercajo in se imenujejo ilegaici, tudi tisti se, povsem uprj čeno imenujejo študentje, ker pač vlagajo vse svoje sile v to, da bi i čeprav ne povsem enakopravno, udeleženci bivanja v Studentsfc mestu. Prav tako se vsi študenti udeiežujejo mestnega upra\Ija preko svojih delegatov, njiho\ a dolžnost je zastopati pra\ ice in d< nosti vseh študentov. Te vrste upravljanja se reaiizira v delegaJ konferenci, na kateri je bil rešen že marsikateri na prvi pogled nei ljivi problem, ki soaa študentje—delegati rešili skupaj z delavci—* legati Študentskega centra, ki je upravno—operativni organ Študd skega mesta. Že večkrat je biio poudarjeno, da vlada rmed delavci ^l dentskega centra in študenti sožitje in pripravljer.ost na spopnjea vsemi mogočimi ovirami. ki jih pred samoupravljalce postavija p (icncracija, ki jo pre\/ela oblasi. t.j. slara uarda, /ačenja / !ik\ iM cijo dr/avc, prihodnjc jicneracijc pa nalogi> dokonču jc;o- m \n kako btulo prihodnc gcncracijc t<> najpomcmbncjšo naioeoB končcvalc'.' Prihodnjc gcncracijc bodo \o najpomembnejšo >aifl pra\ no -socialističiTO nalogodokt>nčc\alci/ključno/ hcscdarni.jH bodo po\/dc po to\arisu 1 cnihu. ko jc dojali^Najpomcmbncjšt« spc\ck socialististKtic miadine \ pichodnctn obdi>bjn Miciali/tna« jc \ teni. da sc tiCi. uči in šc onkra! uči. Kajti lc l:\ko i"H> nspešmvS \cdla k svojcmu kraju dclo, ki st> ga /apooelc »»larejšc. njej prcdluj gcncracijc slaiih rc\oliit'n>narjc\ > J . o\ to Pihler-fl (PRE\'A« jiUDlC NA FILOZOFSKJ FAKULTETI Jugoslovanska praizvedba politične groteske hrvaškega avtorja Iva ^rešana, Carlo Goldoni: GROBUANl, komedija Dominik Smole: ANTIGONA, drama Odon von Horvvath: KAZIMIR IN KAROLINA, Ijudska igra Žarko Petan: OBREKOVALNICA, gledališki komedijski omni- bus + Arnold WESKER: CARITAS, zgodovinska igra To je repertoarni načrt MGL v sezoni 1982/83. , Kolege študente vabimo k vpisu ŠTUDENTSKEGA ABONMA-lA,kibovponedeljek,4. oktobra 1982 od 10. do 12.inod 16. do 18. ure v Gledališki pasaži. Pridite, veseli v as bomo! MESTNO GLEDALIŠCE LJUBLJANSKO radio študent stični kolektiv dinamični sociali- STRAN9 Kdor Radio Študent že pozna, temu naslednjih nekaj vrstic ne bo povedalo dosti novega; tistemu, ki ga ne, pa ne bi zadoščal tudi dosti daljši zapis. Znano je, da se življenje upira papirju; celoten spcktcr dejavnosti tega mladega kolektiva je pač mogoče spoznati le na lastni koži. To je verjetno edini kolektiv daleč naokoli, ki dobesedno živi v prihodnosti — pri tem se seveda sklicujem na znano socialistično misel, da mladim pripada prihodnost. Težko bi komu od vodilnega po-slovodnega organa pa do zadnjega urednika pripisal dosti več kot 25 let; povrhu pa so vsi še redni in spoštovani študenti na svojih fakultc-tah. Pa še enega zlatega socialističnega pravila se drži ta kolektiv: nc dopusti si, da bi notranje okamenel, da bi postal neokretna okostenela tvorba. Tako je redno zaposlenih le sedem nameščencev, ki pa se vsi izredno sramujejo svojega najemniškega položaja — vsi ostali zdru-žujejo delo na zdravi prostovoljni osnovi, na podlagi neposrednih živih idej. Kdo so ti slednji in koliko jih je? Združujejo se v posameznih uredništvih, ta pa v skupnem central-nem uredništvu, ki je centralna programska instanca. V to umno zgradbo se vključujejo štiri uredništva (gfasbeno, kulturno, aktualno politično in družbeno), vsako s po enim urednikom, ki predstavlja vez med sodelavci uredništva in centralnim uredništvom. Tako je najpo-polneje omogočena vez ined tistimi, ki program ustvarjajo in tistimi, ki program načrtujejo, organizirajo m koordinirajo. Nad vsem tem bdi tisti, ki je zadolžen za to, da vidi in ve vse, pa tudi oddaje mora podpisovati, preden se jih spusti v pmgram — odgovorni urednik. Ni pa toše vse — kako naj delujejo možgani brezust? In to, karso usta za človeka, to je napovedovalska služba za radio — in to, kar so glasilke za človeka, to je tehnična služba za radio. Drug brez drugega ne more-jo. Da pa med vsemi tremi organi vse lepo tečc. da ne hodijo drug dru-gemu po prstih, skrbi vodja izvedbe programa, se pravi oseba, ki nosi napovedovalcu in tehniku oddaje, da jih ta dva lahko potem izvedeta. Za izvajanje je dosti stvari. Vsak dan od 11. do 15. ure. ob petkih, sobotah in nedeljah pa še od 20. do 24. ure, čez dan na UKV (89.d3 in 104.3 iMHz) in srednjem valu(1242 KHz), zvečer pa samo na UKV, toznese natančnoštiride-set ur na teden. Gre za oddaje posameznih uredništev — preveč jih je, da bi jih naštevali; povejmo le, da se skuša v glasbenih oddajah od-krivati novo, drugačno in alternativno popularno elasbo, v vseh treh primerih takšno, ki v mladini utrjuje revolucionarno zavest, pri tem se kot stranski produkt poraja tudi zabava. Dcl zabavnega programa prevzema nase kulturno uredništvo, ki kulturi še posebej posveča in podpira vse, ki si v kulturi iščejo osebnega zadovoljstva in srcče. A znano je. da umemiške duše nasploh rade polete v višave — da bi se vsi skupaj enkrat ne z.našli nad oblaki, skrbi aktualno politično uredniš-tvo, ki pa skuša hkrati povedati vse, kar se načeloma ne more povedati. Da pa besede vseh treh ohranjajo pravo smer, da ohranja jo pred očmi pravi revolucionarni cilj, da se nehote ne izneverijo zdravemu sociali-stičnemu teoretskemu duhu — za tako teoretsko podlago skrbi druž-beno uredništvo. V diskoteki se lahko izbira med čez 2500 velikimi ploščami, 1000 malimi ploščami in prav toliko trakovi; radijski valovi sežejo tja do Kranja in se naprej. Vsak dan je vsaj trikrat na voljo kava, medtem ko za solidno finančno osnovo radia skrbi služba za ekonomsko propa-gando — delavci Radia Študent so si zadali nalogo, da morajo čim več dohodka ustvariti sami. In če ste tale zapis razumeli kot povabilo za obisk, vedite. da jc pravi naslov tale: Radio Študent, Študentsko naselje, blok 8 (v kleti). Vsak dan, ki ga boste preživeli v tem mladem in dinamičncm kolektivu. vam bo za dan podaijšal življenje. RŠ Pododdelek za stike z javnostjo tipični študent 7. september je bil izredno pomemben dan za Kazimirja Kosa. Ka~ zimir se je točno tega dne prvič vpisal na seznam zgodovine slovenskih fakultet in ppstal študent psihologije na Filozofski Fakulteti v Ljub-Ijani. Začelo se je torej študentsko življenje. Ker pa tant ni bil Ljub-Ijančan, si je seveda najprej poskušal »zrihtati sobo (luknjo) za časbi-vanja v slovenski metropoli. No, v študentskem naselju se mu ti» ni po-srečilo, zato je redno prebiral časopis Delo. Po treh ali štirih ponudbah si je nekaj sobi podobnega našel vživorodnih pokrajinah občine Šiška in njene okolicc. Seveda ni šlo mimo obveznih omejevanj osebnega radiusa premikanja oziroma prihajanja domov ob primerni uri. Kazi-mir je bil zadovoljen, da je sobo sploh dobil, zato sc je vdal v usodo Tudi predavanja so se že začela in tako je scena »zalaufala«. In kaj jc bilo Kazimirju na faksu najbolj všeč? Jasno da ženskc. Po predavan jih je obvezno zavil v gostilno pod Lipo, kjer je scena ob pici in toeenem pivu Union potekala do zapiranja omenjene tavernc. Seveda je bilo treba žur nadaljevati in zbrana drušdna sc jc napotila v Ijubljansko podzemlje ahas v Študenta, kjer jc d/.oke j vrtol izbranc punk-komade. Ker zaradi velikc gncče ni mogcl kulturno plesati, se je Krfzimir bolj posvetil osvajanju ne/nejšega spola. Scvcda ni slo brcz obveznega: »A daš en požirek?« in »A maš cigaret?«. Tako jc Kazi-mir spuznal neko dijakinjo Ijubljanskega licoja, ali točneje cnc Ijub-Ijanskih usmerjenih gimnazij. Punca jc bila rcs K.K.. zato sc Kazimir ni obotavljal in sc je s punco zmcnil za -scstanck pod l.ipo. V Študontu je večkrat zavil k šanku, kjei si jc privoščil svojo priljubljenookrepči-lo. Domov je prišel dodobra zadet in tako jc naslednji dan ostal kar doma, da si je ozdravil mačka. Na faks je scdaj hodil redkeje, v glav-nem po inskripcijc in frekvencc, vee časa pa jc prebil pod l jpo. kjcr je znancem verjctno /e stotič povedal, kako jc štopal v Anglijo. Poiskal si jc tudi »džob« preko študcntskega scrvisa in si tako za nckaj časa rcšil finančne probleme. Včasih jc s punco zascl v kino, ŠKUC", priso-ten pa jebil tudi na vseh gjasbenih koncertih. najrajši napunkovskili. Doma jc poslušal Radio Studcnt, v mestu pa sc ga jc dalo videti kako s scndvičcm v roki bcrc študentski časopis Tribuno. V rodni kraj sc jc koncc tedna odpravljal obvezno s štopom. Ob koncu semčslra si jc sposojal zapiske in knjigc, da bi opravil i/.pilnc pogojc za vpis v na-slcdnji semester. Vcčino noči jc takrat prebedel ob kavi in dcbclih knjigah. Ko jc vso to paranojo Ka/imir optavil, sc jo s punco ndpravil štopat dc^ Dubrovnika. Ni manjkalo ja/.nih dogodivščin, /apijanj / mladimi Aiigk/i. Ncmci, Nizozemci ali karkoli so /c bili. Ko sc jc vrnil, jc z nnvim štutlijskiin lctoin /at:e! ponovno /ivoti po »siiukiil-sko«. Ta spis jc nastal po rc/.ultalih ankolo. ki so \o i/vodli sloviMiski časopisi o podobi (ipičncga šiudciiia. Maiko V. I 'rsu Pogovor z Bogdanom ('cpičcm — predsednikom rcpubliške konfc-rcncc mladih v vzgoji in izobraževanjuo štipcndijski polit^ki v Slovc-niji DOKUMbNTII Osnutek Programskc usmeritvc XI. kongrcsa Zvezc socialističnc mladinc Slovenijc V ZSMS vidimo dvojnost delavčevega polo/aja v prchodni sociali-stični samoupravni dru/bi v odgovoru na kijučno vprašanjc. namrcč: kdo upravlja z materialnimi pogoji dela in kdo razpolaga in upravlja z dru/benim dohodkom? Da so to zdru/cm dclavci, ali da jc to dclavski razred skupaj z vscmi delovnimi Ijudmi, jc pogosta puhla fraza. s ka-tero tudi v naši organizaciji nc skoparimo in tako pomagamo g<^jiti ilu-zije. da so bitkc za samoupravni polozaj delavstva že dobljenc in da grc v bistvu zgolj za nekaj »slabosti in nedoslcdnosti" ali cclo za nckaj »posamcznikov, ki česa ne razumejo." Tako stališče nc izra/a lc po-polnega nerazumevanja protislovnosti družbcnega trenutka. ampak se postavlja celo na stran tistih. ki za obstoječo družbeno in gospodar-sko krizo krivijo delavski razrcd in delovnc ljudi. kdosodeluicpri razviianiu štipendiiske politikt; in skakšnimi intt-{"esi? Ne r;i7iimcm kiln^ Naj naštejem poimfn^kn1' \i potrfhnn firp z.a raznovrstne ustanove. ki kreiraio štip^ndiisko politiko Tt» s<> uni-verza, gospodarska zbornica, sindikati. skratka vsi podpisniki družbe-nega dogovora o štipendiranju. Vsi si prizadcvamo. da bi vspostavili enoten sistem štipendiranja. Pri tem ne gre za uveljavljanjc parcialnih družbenih interesov. temveč si vsi podpisniki prizadevamo. da bi u\ e: ljavili čimbolj ustrezen način štipendiranja. Izvajanje štipendij^ke po-litikc bi lahkoocenil kot dokaj uspešno, saj je 95rr delovnihorganiza-cij podpisalo samoupravni sporazum o stipendiranju. Ker se poiav-Ijajo določene težave. smo na skupščini podpisnikov sporazuma skle-nili, da bomo do konca oktobra pripraviti pripombe na družbcni do-govor. ki naj bi ga izboljšale. J^fltfir^ so te določene pomanjkljivosti'.' Štipendijc sc valorizirajo po družbenem dogovoru s pnčetkom novega šolskega leta glede nu procent dviga dohodka v preteklem koledarskem letu. V obstoječih pogojih hitre rasti cen in visoke inflacije takšna zakasnitev pri valori-zaciji štipendij ni primerna. saj tako višina štipendij ves čas precej zao-staja za rastjo realnih življenjskih stroškov. Prav tako so še vedno neopredeljene obveznosti OZD do svojih šti-pendistov, ki po koncu šolanja lahko ali pa ne dobijo /aposlme. Štipendiia bi morala biti neke vrste vspodbuda za šolanje in s tem tudi obvezna štipendista za pravilen odnos do družbe. Tu ne gre za to, da bi moral štipendiranec sodelovati v političnem sistemu. Kakšen ie postopek valorizaciie štipendij? Valorizacija štipendij je vezana na osebni dohodek. Višma štipen-dije naj ne bi presegla 55 ' ( po\prečnega osebnega dohodka. redno zaposlenega delavca v združenem delu. Štipendije se podeljujcjo iz združenih sredstev in kot kadrovske štipendije posameznih organiza-cij združenega dela. Zaradi nagle rasti cen v lanskem koledarskem letu smo štipendije valorizirali že s 1. septembrom 1981 za 2()r( in s tcm skoraj v celoti izkoristili možnost za povišanje štipendij v letoš-njem letu. Ker so se lani osebni dohodki v SRS po statističnih podatkih v povprečju dvignili za 28.5 c'< bi lahko. če bi se držali sporazuma. i le-tošnjim prvim septembrom valorizirali štipendije sanu> za 8.5' <. koli-kor je šc ostaio od preteklega leta. Zaradi nerealnosti takšnega dviga cen smo sc v skupščini delegatov udcleženccv samoupravnega spora-zuma z glasovanjem odločili za večjo fleksibilnost pri valorizaciji šti-pendij in izglasovali 15rf povišanje. Zakai ravno I5r'c povišanje? Odločitev je bila težka. Nanjo je vplivalo več dejavnikov Priliv sredstcv za dodeljevanje štipendije iz združenih sredste\ je omejen. Vsak zaposleni delavec prispeva v ta sklad 0.5 rr svojega bruto oseb-nega dohodka. Višji so osebni dohodki. več denarja je na razpolago za štipendije in obratno.S \5rč zvišanjem štipendij bi nekako do konca. leta ravno izpraznili sklad z mesečnim prilivom 9 milijard dinarjev. Osebni dohodki. naj bi se predvidoma v letošnjem letu dMgniii za 15 do 20rr. Resolucija predvideva 15—17*7 dvig cen \ letONnjem letu. ki smo ga siccr že prekoračili. poleg tega pa so do konca leta za-mrznjene \ se cene in tudi stanarine \ domo\ ih. Ta dvig štipendij nsj bi bil neka rezerva za »pričakovani« nenadni dvig stanarin. ki se \ štu-dentskih domovih obetajo z začetkom novega koledarskega leta. Šti-pendijo bi sicer morebiti lahko dvignili še za kakšen procent \eč. vendvar se to ne bi bistveno poznalo. Fežave sc pojavljajo pri izplačcvanju kadrovskih štipendij. \ de-lovnih organizacijah. ki nc prejemajo rcdnih osebnih dohodko\. je tudi 15rr zvišanje štipendij zelo vprašljivo. Zakon o sanacijah daje možnost dclovnim organizacijam. ki so v sanacijskem postopku. da ne prispevajo srcdstcv v saViioupravne interešnc skupno^ti Med pri-spevki je ukinitcv izplačcvanja štipcndii svoiim štipcnJišUnn običajno na prvem mestu. Čc ni denarja za osebne dohodkc. ga tudi ni /a štP* pendije. Te zastojc si prizadcvamo odpravljati z individualnimi raz-govori v posameznih delovnih organizacijah. Ob tem bi rad opozoril. da iahko dobijo socialno ogro/cni ob svoji štipendiji iz združenih sredstev šc dodatek v višini 3000 dinarK-v. ven-dar rcpubliška konferenca ZSMS nc morc sama cvidontirati m ugoto-viti. kolikšcn dodatck lahko prcjmcjo posamczniki. lo ic prcd\som naloga komisij v osnovnih organizacijah. Polcg tcga.jc nnvno dohiti pri štipcndijah 1000 din dodatka za defu-itarne poklicc. lreiuitno ic zclo malo pokliccv suticitaniih. Pogovnr pripravil Dušan Turk HNA RHKI \M \ Slovcnci pojcino; sc\cda. tudi pijcmoga. \!i da bo K>l_j \tvoikrsioj-m>: Slmcnci pijemo. kdaj pa sc\cda tudi kaj /apojcmo. l),i nt bo po-mote: scvcda sc tudi prctcpamo in počncmo šc \rsu> drueih rcči (ainpak u> spada k rcklami /a karatc k!ub). Pojemo /c oi! takrat, ko je ncki PrasUnan prcpla\a! tisin ru>ko rckt) C)d takral.sc jc la deja\nost ra/mahnila čc/ \sc ra/umnc mcjc. Pojcnu) \ uostifiiah (čo lo s poscbnim dckrctom ni prcpo\edano). \ kopalnici, pri popra\ilu aMomobila (Cc nam dclo ttvc gladko). iur vlaku (Cc smo samj \ kupcju). pri iičkanju kuru/c tcr pri AP/' Akadcmskcm pc\skcm /boru. /a \o /adnjo nuvnosi sc \ am /daj na štroko inlpirajo \ rata (tisla na 1 rgn os\t>bodi(\o 1): Stopi sko/nje in /našc! so Kiš na auitdjah. l/bcri samo šc primcrcii trciuiiok: lorck. 5.10. ol\ 10 di> 12 in 15. do I7 urc srcda ob istih nrah čctrtck ob iNiili uia!1 /a /anuidnikf šc 'orok. 12.10 «>b isicni i-asu \k 'dcniski pc\»>ki /bor » lonc 'l\>mšii*--. ! S>din 0. STRAN PALESTINA, PALESTINA (daljna in sama) četrtek, 23. 9._ 1982 (TRIBUNINA PREZA) okrog enih popoldne. trg revolucije. mladina se zbira. zbira. transpa-renti, neka »političnazavest« oz. tisto, karod njeostaja, tisto, kar pri-haja do besede, pride do svoje resnice tam, kjer vedno rečemo preveč ali premalo, nikoli »tistega«. Nemara kaj fiitrirajočega od znotraj; Kolikor izjava govori, govori tukaj v dobesednem pomenu besede ravno dobesedno... To je dovolj za določene mehanizme znotraj spe-cifičnega polja, ki ga vedno že preči zahteva šole same, zahteva sama... razvidna vprašanja dajo razvidne odgovore: (bežigrajska gimnazija) Ja, šlo je za to, da so lzraelci vdrli v tisti dve taborišči in pobili ogro-v mno prebivalcev, je blo zelo veliko mrtvih. V šoli so nam velik povedal o tem, o tej situaciji tam dol, pravzaprav je pa naša dolžnost, da ;remo, da gremo na to demonstracijo. Aja, kolk učinka bo pa mela, pa ne verp, si ne prcdstavljam. No, tko, mi smo pač morali il sem, v šoli so nam tako rekli. Ne, nismo šli samoiniciativno, pa tud j»ole nič ne špricamo, mj mamo šele zdaj šolo. O politični situaciji? No,... ne vem... a kaj mislim. . ne vem, nič ne mislim, pravzaprav nič ne mislim, ne. Ve, kaj, jez bi ti najprej povedal, da dost Ijudi, ki so zdaj tukej. sploh ne ve, kje je Bejrut, dej no, saj nimajo pojma. Jaz nič dost ne verjamem v vse skupaj. A kje je Bejrut? Ja,... no... na zemljeyidu je čist mejčken. V Liba- nonu, jasno. ha,ha.....Ne, nimam dopoldne, ničnešpricam. Saj je itak obvezno. Če pa ne greš dobiš pa neopravičeno. Ja, Libanon je zame zlo čudna država. Pa še sam Bejrut lahko šte-jemo za dve državi — Vzhodni pa Zahodni. Pa ta desnica, pa mu-slimani, pa kaj vem, sej se ne znajdejo, ne vem, no... A tole tukaj? Ne, to pa ni noben mirovni shod, jaz sem mislila, da bomo kaj demonstri-rali, ne pa da ti dajo ene transparente... Tole ni nič. To je bla proslava, komemoracija.al kaj... Pazi, nroben ni mel nič od tega, edino par kolegov sem spet vidu, mi-ting, ne. Aja, pa fotoaparat sem si kupil, da bi fotografiral. Se prav, da je pol tole tuki doseglo svoj namen. Zdej gremo pa mal po Lubljan, jez >.c komaj čakam... (,nek mimoidoči) Jaz se ne bi strinjal, da je ta stvar postavljena. Ob takih svinjarijah, ki se dogajajo, je prav, da do takih zadev pride, bolj ali manj spontano, ne. Vsaj mislim tko... Sicer je pa vprašanje, če nimajo organizirane manifestacije večji učinek... (šolarji — naprej) Ne, ne, tole ni tako, kakor si jaz prcdstavljam. vse nekaj obvezno. pa pod prisilo, pa tko. Ne vem, to ni to. A Libanon? Ja, to je pa tam bliz Izraelske meje, kakšnih štirideset kiiometrov narazen. Pol pa ni težko vdret noter, a ne? A kje je Pale-stina? Ja, bliz enga morja, čak. kako se že reče. (medklic: »saj je sploh ni«) Aja, ni država, ozemlje je blo sam dodeljen prebivalcem Palesti- /ic... Izrael? Kakor je meni znano, so Izraelci dolg bkali svojo državo, tam od leta sendeset, je stari reku. Ja, ja, v šol so nam to povedal. Saj je /.animiva tema, ampak težko je vse spremljat. No, zdaj pa hoojo met še Palestino, ali tisto zemljo tam, no sej je fko ai tko vseeno. (pedagoška gimnazija) Ne, sami sm'6 prišli, v šol je bilo samo obvestiJo. Ne, nismo šprical pouka. (neznana šola) kurc, pa ti transparenti. Men ga je ravnatelj dal, da ga moram nosit. Saj, se pa vsaj opiram nanga. A kakšen učenec sem? Ne. ne ckiber. Vgostinska šolaj Mi smo šli a šolo. Ja, so nam pripovedovali v šoli, neki tud sam vem, kje je Bejrut, pa to. Ampak ozadja pa ne vem, saj se tle enih stvari tud ne sme vedet. (šubička) jaz sem tle, ker moram bit. sicer je pa tko al tko brez ve/e, folk je egnan sem, to ni nobena prava manifestacija. (neznana šola) Tole, kar delajo Izraelci, je res od sile, saj zato pa tud dcmonstri-ramo na tem zboru, a se ti ne zdi? saj je vseen, kaj je. Tole šf oddrkamo, pol gremo lahko pa domov. |ini ponosom ugotavijamo. tla jc letosnja Ijubljanska gle-dališka sezona zaeela na pravi poti, pribli/no tam, kjer jc lani končala in kamor nas bo v svojih najradikalncjših tendencah najverjetneje tudi vodila. In pri/nati jc, tla /ačenja (namrcč lctošnja sc/.ona) svojc kulturno poslanstvo z novimi, /c prav neverjetnimi tchnicnimi dosc/-ki. Prehod, napredek bi lahko ponazorili z napredkom od ročnega k strojnemu tkanju, od manufakture k tekočemu traku, od ročne rnol/e k električni molži industrijsko vzgojenih krav. Tak nesluten napredek se je namreč očitno naselil v najbolj Ijudskem, sc pravi najbolj prole-tarskcm Ijubljanskem gledališeu — Mcstncm gledališču — in prav jc. da dela proktarsko gledališče za proletarca. Nc gre toliko za to. da hi se proletarec v gledališču podučeval s proizvodnjo gledaliških prcd-stav po novih industrijskih mctodah — gre za to, da sc taka industrjj-ska matcrialna osnova nadgradi tudi z našega proletarca primcrnim podukom. In kaj jc našemu proletarcu bolj primerno. če nc poduk v samoupravljanju — in nc pozabimo — gre za poduk, katerega omot jc še vcdno zabava; in tako jc tydi pravilno. Znano je, koga naj proletarec vidi na odru, če naj vidi na odru sebe. če naj vidi oder v pravi luči. Na oder naj bo postavljen proletarec, zgled proletarca, vidi naj se takorekoč proletarec nasploh — edino tak proletarec bo lahko gledalčev svetal zgJed. In tak proletarec naj na odru nikar ne bo enodirnenzionalen — to pomeni: naj nikarsamone hvali dogodkov okolisebe. Vsak pravi pro-letarec in še posebej proletarec na odru, mora okoli scbc odkrivati so-vražnike proletarstva. Neusmiljeno jih mora razkrinkavati — ncpre-stano in brez odloga. Ker pa je to proletarec na odru. sc mora pokora-vati nekaterim odrskim zakonitostim in to predvsem tistim. ki jih jc zapovedal že veliki Grk in dialektik Aristotel: dramska oseba ne sme biti kar vsevprek srečna — njenim, v samcm bistvu pravilnim deja-njem, morajo stati nasproti mračne in na zunaj neobvladljive si!e. ki ga v hudih bojih stro — a stro le njega na odru, posameznika — ne stro pa ideje, ki se že med predstavo in predvsem po njej naseli v dvo-rani, v vsakem pravem proletarcu. ki je skozi predstavo dojel veiiko bistvo proletarstva. In če bomo zdaj zatrdili, da Marodičeva Pritožba Franca Mrzleša, ki so jo sinoči krstno in na kratko uprizoriii v MGL. vestno izpolnjuje vse te zahteve in še kak.šno več — boste upravičeno presenečeni in vzhičeni hkrati. A vse to je čista in pravilna resnica. Marodičev Franc Mrzleš je proletarec in junak. da ti v oči stopijo solze. Najprej je že-lezničar — kurjač. kasneje strojevodja in vsi vemo. da so železničarji že po naravi proletarci, tako nas vsaj uči velika zgodovinska izkušnja. Mrzleš je prav zato seveda tudi partizan in komunist — in to tisti pra\ i komunist. ki ne stisne repa med noge niti pred predsednikom delav-skega sveta, saj je slednji komunist. a nepravi komunist. In to. da je slednji nepravi komunist spozna Mrzleš ravno zato. ker je on pravi komunist, saj je bistvena lastnost pravega komunista tudi to. da pre-poznava neprave komuniste in seveda nasprotnike samoupravljanja. In ve se. da se nepravih komunistov ne da odkrivati z razumom, kajti to bi pomenilo. da se da takemu odkrivanju priučiti. iz tega pa bi izha-jala absurdna teza. da se lahko izučiš za proletarca. Ne — proletarec pač ne more biti vsak. še najmanj pa se da temu priučiti — za prole-tarca je potreben proletarski čut — in tak proletarski čut vodi tudi Franca Mrzleša skozi vse pasti. ki mu jih nastavljajo sovražniki. Leta 4cS, ko so vsi podpisovali lojalnost Sovjetski zvezi in Stalinu. je nje-gov proletarski čut rekel NE — in Franc ni podpisal. In že naslednji dan je resolucija CK KPJ njegov proletarski čut tudi potrdila. In ko so na koncu Mrzleša le strli (kajti tovariši. priznajmo si: če so temne sile v naši družbi) smo vsi v dvorani v svojih srcih prisegli: Franc Mrzleš — bil si velik borec in predvsem si bi! na pravi poti: a bil si sam in to te je pokopalo (Že Mar\ pravi. da postane ideja materialna sila. ko stoje za njo množice) — toda tvoja ideja je prežela nas vse v tej dvorani. spregledali smo podle načrte naših sovražnikov in pod tvojim praporom se bomo borili naprej proti vsem. ki so proti nam. Danes nas je v tej dvorani sto. jutri verjetno ne bo nikogar več — saj bomo tvoje ideje realizirali v praksi. Andrej Dapal disco študent l)ISCX)Šll'i)tNI dcl.i od 20. ilo 24. urc. Torek .-disco IV punk. no\ i \al. tunk. nastopi Iviulm Sreda Mari rock in nastopi lakih beiulo\ Cetrtek "iniprti« dan /a ja//, etnično gfcisbo... Pelek punkv reaggc partvji Soboia stari rock Klci četrtega bloka bo tudi tebi — kot že mnogim drugim - postala eiiini ptostoi. kjer boš lahko poslušal dobro glasbo. plc>al. >rtvc\al /nanc obraze, se pogo\ arjal o težavnih ra/merah, pil pivo .... 1'ahko pa postanc tudi prostor. \ katerem boš praktično udejanjal svoje glas-bcMic in oslalc iiicjc m ^i s tcni >.lii/iI picpnlrcbnc dcnaivc. 1)ISCX)Š I UDHN I lctosšc posobno odpira vrala in vabi vsc skupi-nc in posanie/nike. ki so pripravljeni s s\ojim /nanjcin in cncrgijo vplivati na njcgov glasbciu>\i/ualm program: pri vscli \idikih url">ano kultiirc: /godO\inc in scdanjosii rock gktsbe. mladinskih gibanj. lilma. stripa. vidc.i .ili ii|iorabljali pmstur'/;« lastnc tiasiv>pc SKDIORUM. tclcfon 2(>5-S2o. OISCC) !s I UDHN l klct iCtrtcga hloka ¦ jn Janez $tebe, okoliščine, v katerih pišem pa me opravičujejo za ijoče pisanje. Že tretji teden me zadržujejo, ali se zadržujem v atrični bolnišnici Polje. Ne bom zdaj objasnjeval zle usode, ki me ipeljalasem, temveč za nas vse zanimivo vprašanje,o razmerah in ijih življenja \ tej majhni sobi, polni kar najrazličnejših, nadvse iarjenih značajev. Če bi morda kdaj hotel študirati psihiatrijo, bi 'sa stvar celo pritegnila, z zanimanjem bi jih opazoval in prouče-Fako pa sem bolj v notranjost obrnjena osebnost in me te figure Imotijo, če-se nisem v teh dneh navadil na vse to in me ne more iti nič več. dolgem uvodu samo nekaj besed o spanju, ki nam ga večini pri-|ku je, saj tablete in injekci je, ki nam jih dajejo, človeka kar ubi je-'e sem se kljub temu potrudii in nekako prežulil niti najmanj - " jigo Proces dd Kafke je lezanimiva tema, ki me je pritegnila k 'rav lahko bi svoje vtise s tega prostora tu zelo lahko primer-iiocesom glavnega junaka K-ja. In kakšno primerjavo ki bi lahko ili. da ne bo preveč zgrešena. Dejštvo, da je uradniški (birokrat-aparai te ustanove skoraj popoln v smislu, da smo tu zaprti in osta-) nevedni. Edino upanje se kdaj pa kda|prebudi ob jutranji viziti, zvišeni doktorji spregovorijo z nami nekaj besed v tolažbo, le da : besede vse bolj enake od dne do dne, ne spremeni pa se skoraj Tako se preostali dan vlečemo po sobi že vsi topi, no saj tako no tudi ni, saj smo se že pri vadili. Pravzatosečudimo prijateljem, jdejo na obisk, takoimenovanim normalnim ljudem, ker pravijo, takih razmerah ne bi hoteli živeti, pa ne vedo kaj bi storili podob-položaju. Jaz pa vem, da bi storili isto kot vsi drugi. Saj vas nihče epe, smo pa vseeno prisiljeni ubogati vse ukrepe, saj imajo za ne-leže pripravijene strašne injekcije in prostor v mreži, iz katere te o reši le bog ali bolničar. Tako jaz pišem, poskušam še ujeti stik z i, ki stezunaj, poskušam se sklicevati na humanost, demokratič-* ' pajezanas, kismodrugačni,ni. Živimotorej vgetu,odrezani na čudežno spreobrnjenje naših misli, čakamo, da postane-j prepričani in zvesti, ljubljeni in ljubeči, vdani.državi in svetim ide-k naše dežele. Ne dvomim, da sem sam kriv, da sem tukaj. Želim le, kudi vi nebi dvomili, da niste tukaj. vorajžno vzklikajmo aži pomolimo z vami, Bog vas reši še hujšega Ijenja.Če ste vi RŠ, ni vaša naloga, da moje pismoobjavite, saj mo-e biti zvesti, je to le moja naloga, da se pozabavam iz te puščobe. livaležen sem vam za vse zvesti vaš Janez Štebe Iripis: Topisanje je tudi poziv na množične demonstracije, vseh, ki iia pravi strani. Dan, uro in mesto, zbora pa si določite sami. Naj-^e v kakih zaprtih straniščih, da vas ne bo slučajno kdo slišal. Moj poklon! lisko- prodaia kniia' .o sem prvič zagledal, da se v disku prodajajo knjige, sploh nisem jel svojim očem. Tedaj so mi zažarele oči, pozneje sem se pa več- ^ t vprašal, če ni to morda past. |§ XM: Kako ste prišli na idejo, da bi prodajali knjige v disku? ij 1D.: V disko zahajam že mnogo let. Odkar se spominjam, mi je no nekaj manjkalo in to nekaj je bila želja, da bi lahko brskal, da bi aj delal s svojimi rokami. Po verbalni komunikaciji s člani diska 1 se odločil in dokončno odločil, da mi smrt ne more ogroziti tega lanja. 7.M.: Vendar — to mi ni znano — kako si predstavljate disko in rt v isti osebi? A.D.: Tako kakor ima smrt časovno dimenzijo, jo ima tudi disko; v i se dopolnjujeta in bogatita v dokončno vrednoto. Ker sta iden-ia oblikovalca življenja, predstavljata smrt in disko v mestnem živ-iju funkcijo večnosti trenutka. Upam, da me razumete. 3.M.: Ali je to edini vzgib za prodajo knjig? Vl.D.:Morda je naslednja točka ta. Disko obratuje štiri ure. Sedaj bom malo povrnil v svojo zgodovino razlage bivan ja v disku. Čas, ki preživim v tem zaključenem prostoru, s tem mislim na gibanje, se->ji iz sedenja, plesa in pogovora, to pa je zame tako miselno kakor esno premalo. Istočasno potrebujem v sebi objekt in subjekt. Zav-nam se za to, da je treba vse zvrsti umetnosti postaviti v isti prostor čas. D.M.: Kako pa se konkretno prodaja vključuje ali izključuje pri »? A.D.: S tem je pa tako, da obstajata dva časovna vrhunca pri proda-¦)d osmih do devetih in od desetih do enajstih. Pri prvem vrhuncu je ja razlaga takale: treba se je vživeti v dogajanje, cilji so na razpola-Moja razlaga drugega vrhunca: pavza in nato do konca. D.M.: Ali se ta razlaga dopolnjuje s prejšnjim vprašanjem? M.D.: Da. Lahko povem tudi tole: knjig, ki jih prodajam, nisem ebral, zato Ijudem ne morem pomagati. Na njihova vprašanja lahko govorim samo, da ne vem, to pa je zadosten razlog. pe to ni morda past, je pa verjetno... L . DUŠAN MERKLIN I r R)pis študentov Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani -teja UK ZSMS Ljubljana, Trg osvoboditve 1/11 , soba 86; DOO Ljubljana ^EDNIŠKI KOLEGIJ: ^LAŽIČ MiLAN v.d. glavni urednik ^BELJAKALEŠ by\RT0MAŽ ¦jKpJANE »NČIČMARCEL jr. ¦LDUŠAN v.d. odgovorni urednik BGA FRANCI - DISTRIBUCIJA »GAČNIK -LEKTURA M(ALEN'KA- TAJNIKOVANJE KOVI ČMIKI -FOTOGRAFIJA ¦EB - MATEJ -SAVSKI - ANDREJ Knaopremateštevilke HaTELJSKI SVET: Jože Petrovčič - predsednik, Primož ^JSrečo Kirn , Tomo Govec, Andrej Drapal, Breda Papež, Hfetočnik, Dušan T-urk, Mitja Maruško. HlSIE URE UREDNIŠTTVA: vsak dan od 10. do 12. ure ¦LETNA NAROČNINA: za dijake in študente 75,00 din, Hjale posameznike 100,00 din za institucije 150,00 din. ^KNINO nakažite na n aslov; UK ZSMS Ljublja na, 50101 ^»303, s pripisom za Tribuno, na naslov uredništva pa ^Ksvoj naslov/. ^Rjiskarna Ljudske pravice v Ljubtjani, priprava IBM Dnev- ^Keni temeljnega davka na promet po sklepu ŠT/421-1/70, z ^B. januarja 1973 Florjanov Jože kramlja o narodnozahavni spregi. kljub vsemu vprašujemo: kam s to družbo § Marjan Stare kramlja o narodno zabavni glashi KLJUB VSEMU VPRAŠUJEMO: KAM S TO GLASBO? (Ali: drugi del oskupnem prizadevan ju. ki ga je še premalo, za isti cilj) Zveza kulturnih organizacij Slovenije je prek svoje komisije za na-rodnozabavno giasbo pokazala dobršno mero skrbi in vofje za razvi-janje ter razvejene dejavnosti in ji skuša po vseh močeh pomagati. Komisija sama je na nekaj sejah skušala pripraviti obširen program, kje in kako se lotifi križev in težav tega Ijudskega fenomcna moderne dobe na Slovenskcm. Križi so, o tem ni dvoma, saj nekateri ne ma-rajo vzdevka »narodfia«, »zabavna« pa ni pogodu tistim, ki si pred-stavljajo pod to besedo zgolj stoinstovatne aparature in moderno na-bijanje. Tudi nekaj tako značilne slovenske popevke, ki so postale in ostale naši »evergreeni«, so dandanašnji precej odrinjene in se komaj še katera pririne do Dnevov slovenske zabavne glasbe. Čeprav se SIo-venci navznoter nismo nič kaj prida spremenili. Na videz so nas resda obsedli avtomobili, vikendi, potrošništvo; po duši pa smo ostali senti-mentalne duše. ki se še zlasti ob čašici dobrega radi raznežimo in zapo-jemo to in ono ganljivo vižo. Taki smo pač. Pa polka nam še zmerom gre v petef Vendar nekako ni več »spodobno«, ni več »srednjeevrop-sko«, da bi se navduševali nad preprosto ljudsko popevčico, ki jo sicer tako rada poslušata po trdemdelunaš kmet in rudar, paže.lezarin tek-stilna delavka... Ansambli potemtakem živijo in dostikrat tudi životarijo, vsaj kar zadeva družbeno veljavo, vsak po svoje. Ta ima več sreče kot oni< eden se bolj znajde kot drugi.... Časgre svojo pot, ansamblov in njiho-vih članov, pa tudi poslušalcev, se vedno bolj prijemlje ponižujoč slo-ves nečesa manjvrednega, nečesa odrinjenega. skratka —»nebodiga-treba«. Zato je imenovana komisija med številnimi vprašanji zahte-vala tudi odgovor pristojnih, tudi političnih forumov: Ali je ta glasba naša, ali nam je sploh POTREBNA? Da ni nemara domoljubje, Iju-bezen do domače zemlje, dekleta, do življenja nasploh? Mar naše družbe ne zanimajo delavske in kmečke množice, ki.kljub zategova-nju pasu v današrijih težavah kar PREPEVAJO IN PREPEVAJO? Prepevajo po taki šegi, ki daje pogum za premagovanje težav! Mar ne gre pri tem ansambelskem fenomenu za splošno ijudsko muziciranje, za nekakšno obliko spontanega izkazcvanja pripadnosti vsemu doma-čemu? Mar nismo zdaj boij kot kdajkoli potrebni razvedrila, spodbu-de, preden se lotimo novih nalog jutrišnjega dne? Vem, da bo marsikdo razbral iz teh vrstic prenapetost in zaverova-nost, — pa naj jo kar, saj bodo to prejkone taki Ijudje, ki jim pesem kot »Slovenija, odkod lepote tvoje« nič ne pomenijo in jo raje presli-šijo. Čudno, da preslišijo tudi besede v drugačni slovenski »sodobni« glasbi, kjer se kaže spoznanje. »da več ne verjamerno generaciji oče-¦'tov...« soLS*Q trro Vem, da bo marsikdo razbral iz toh vrstic prvc in zato v temclju do-ločujočc potcze historično—matcrialističnc analizc našc sentimen-talnc dušc, ki sc rada razncži. Pa naj jih kar, saj bodo to prejkone laki Ijudjc. ki jim beseda populizem nič nc pomeni in jo raje preslišijo. Tudi to trpko spoznanje visi na tcm tekstu. Pa kaj bi tarnali. Ljudski tenomen modcrne dobc na Slovenskcm nas sili, da si zastavimo nckaj vprašan j: Mar naše družbc ne zanimajo delavskc in kmečkc množicc, ki kljub zutegovanju pasu v sedanjih težavah kar PREPHVAJO IN PRKPEVAJO? Nasa dru/ba je z vsem svojim bifjem zaintercsirana za prepevajočo množico delavcev in kmetov, nekoliko manj pa za vpra.šujočo mno-žico istih subjektov. Križi in težave so, o tem ni dvoma. Zato zahtevamo tudi odgovor, a!i so nam križi in težave sploh po-trebni? Da niso nemara celo družbeno škodljivi? Kaj je v teh križih in težavah kič? Nemara Ijubezen do zemlje vsakega urbanista, nemara ljubezen do dekleta vsakcga študcnta ali pa morda Ijubezen do življenja vsakcga birokrata. Mar nismo bolj kot kdajkoli potrebni razvedrila, spodbude, preden se lotimo tiste drugačne sodobne glasbe, ki več ne verjame generaciji očetov? Prav narodnozabavna glasba nas bo pripela krvi in zemlji. Kajti pri tem splošnem Ijudskem muziciranju gre ravno za izkazovanje pripad-nosti vsemu domačemu, ravno je srednjeevropsko, oberštajersko, če žc hočete, s tem pa seveda samo po sebi sodobno. Kajti Slovenci se v teh 37-tih letihod vojne sem nismo navznoter nič kaj prida spremeni-li. Na videz so nas res obsedli samoupravljanje, družbena fastnina združeno delo; v duši pa smo ostali purgarji, ki se še zlasti ob obetu dobička raznežimo in zapojemo to ali ono vižo. Še vedno se pač nav-dušujemo nad preprosto Ijudsko popevčico, ki jo sicer tako rada po-slušata po trdem delu naš krnet in rudar, pa železar in tekstilna delav-ka. Od štirih do ene, od štirih do ene so zarje rumene, so trate zelene, od štirih do ene voda nam kolesa, mehove nam žene, nad nakli smo sključeni; vsi, fantje, možje in dekleta in žene. od štirih do ene že vsi smo izmučeni:... (tako je pel že znani narodni poet.) Nad preprostim Ijudskim melosom sta se navduševala že, žal že po-kojrurDžugašvili in Dolfe, pa še kdo. Mar ne gre pri tem splosno Ijudskem muziciranju za nekakšno obliko spontanega izkazovanja pripadnosti vscmu domačemu?- Tistemu domačemu proizvodu, ki ga ne obremenjuje izvoz-no—uvozna bilanca? Ki je tore j —spontani prispevek delovnega Ijud-stva k našim stabilizacijskim prizadevanjem? Hkrati pa je to prizade-vanje natanko na način prepevanja po taki scgi, ki daje pogum za premagovanje težav. Sprašujemo se tudi, kam so odšle nekdaj tako značilne slovenske popevke. ki so postale in ostale naši »evergreeni«: Pridni Slovenec, Varčni Slovenec, Redoljubni Slovenec dandanašn ji pa so precej odrinjene in se komaj katcra šc pririne do Dnevov slovenske zabavne glasbe. Našteli smo vrsto vprašanj, toda čas gre svojo pot in vse bolj se nas oprijemlje ponižujoči sloves nečesa manjvredncga, nečesa odrinjenc-ga, morda tudi izrinjenega. Taki smo pač. P.S. Pa pol(js)ka nam še zmerom gre v pete! Florjanov Jože STIIDIJSKO LFTO t922l2~> KI'K je izjiledalo. da bo niojiotV \ (em šdidijskem letu iinivei/.a v»"ulai-U' prišla o jiin bili dodeljtMii še trije tcliničiii stiokovnjaki). Naiočeno ji je bilo. nuj se peča pivdvMMii s pi-idobitvijo kake^a stavbišča /a imivorzo. V.eiular so akrija ni moftla v ^cčjcin nl>se^n i/.vršiti. Piidobilo se je to iHoJe nrkaj prostoi-o> > dvorc-n in \odila so se ()Oii;ij.injii s kri/evtiiškiru |)i-ioi-a(oin /.a fehiiicno stavliištV na Mirju. ki je l»ilo rcdovna last. Bl'DŽKT jv bil s|)loišno slab. Rednejta /v od 1. junija 1921 ni bilo: tekle so dvaiiajsfiiip iiezadostnejja staiefia proi-ačuna in tcndeii liilu več piičakovah' državne poimui, je univerziMn« nprava sklcnila apel na narod. Ta apel ni bil objavljen. Tiiko je bilo taki-at samozatajevanje odjtovoinih iini-\K'V7.itetnih faktoi-|t'v, zadovoljili z malo drohtino. ki \o j<-vlada naknadiio dovolila m i/platilo lionorai.je\ iu par neodlo/ljivili nujnih dolpov ter *o položili manifost v ai-hiv. DANES. ko je to za nanii. pa U\ pi-ogla.s na naiod zasiuži. da se objavi kot historičen dokument. Ž njiiii je i>o>edan velik del borbene dobe naše univerze: NARODU. UMVERZA v LjiibJjani — to je biJ Zivljenjski sen naših najboljšth mo/. ki so se zttvedali. kaj so narotlom imiveize. to je bil zlati sen nu^ nktteleiiiske omlaiiine. ki je (rletlala |M> tujih tiniv<*rxali »»onos in lažniali hije naiodne knlhue. Sto let smo čakali nanjo, / ujedi-njenjeni smo jo učakali. Ali še prezgodaj, š<* piemalo pripiavljeai? IViorcla, — u erzi življenjskc pogoje. Iz budžeta jc bilo črfctnili J4 leilnili pi-ofr.sur, bila j<* čHana plača sedniim najstarejšim proicsor-jein in (reni iikaznini in-adiiikoni, za honorarne nastavnike pa je bila dovoljena 1<* '/,' dejanske letne potrebščine. Kdpi* ve. kaj je uiiivei-za. da pnti-ebujc miiverza polep pi-ofesorjev še lektoi-jev. urepara^oi-jev, knji/nit-arjev iU\.. da po-irebnje univei-za, ki jf šelo v i-azvoju. lionorarnih nastavtiikov tudi za mnoge glavne preilme^e, /a kater«* št* ni profcsorjev (beofivajska univerza n. pi-. ima CtO takih hoiiorarnili nasfavnikov), fa vc. da s< pi-avi, odto^niti univei-zi ki-edite /a\ honorariie nastavnike, odteijnifi res življenjske pogoje. Smitno jp zadeta zlasfi h-luiiška fakuHeta, v živo tudi filozofska in juridična. Poleg tefia so kredili. dovoljeni za institufe in seminarje, popolnoitHt nezadostni. K vsenui feinii se jr pridružila še beda naših usltižbencev na institiitih. Ko se je ustano-vila tiniverza. so bili živ?]enjski pogoji za iisliižbpnce kolikor toliko iiftodni. Dobili smo pridne mo insfitutih. Sedaj je prišla nanjc l)t*da. in mi jiin ne moremo dati nolieiM* |M)d|>oie. kn- je niiiiaino orosilifl mnci. Mislili smo :i. ko bo kdaj v bodočnosti naš nau-od ponosen svojo nniverzo. bv in ponos ozarjal sponiin tudi »a tlste, ki so uek zanjo trpeli in se poniževali! Tndi akadeniska omladina sania s< opetovano obrnila nn odločilna niesta ter ra/.ložila svoj obupni ložiij. A ves na.š in njen ti-ud jo bil zaman! MI ne vemo. zakaj. Nc vemo, ali je bilo i-es nemoaoče dovoliti trebne naknadne kredite. ali pa je bilo koinn do tejia. da bi n univerze ne bilo. Toda na* navdaja sredi vseli prevar. v vseni bi upu ta veia, da naša uni\er/a niora biti! Zato se obi-ac-amo na nai naj nam on poinatra. da prebijeino io težko dobo! \!i tti-dno zaii|)a da ni več mogoča skupščina. ki bi nani odrckla to. lnez čcsar I verza živeti ne inore. Do tedaj pa. mislimo. dn je eustnu nai-o zadeva. da se univerza vzdrži. Aii je kaj lepšeua kakoi* gfslo: 11« svo,|i univerzi? Naj bi pod tem jjeslom narofl prišel svoji nniv na pomoč! Od prcprostega ljudstva se^eda ne iuoreino ninofio \ čakovati. ker se še ne more dobi-o zavcdah*. kaj 11111 je univei A pričakujemu ponioči /lasti ml naših bank. lnanilnic in m indusfrijskih podjetij. Par milijonov ki-on zanje ni veliko. a našo imiverzo bi bii io rešilen dar. ALI smeino npati. da j^eslo »narod svoji miivei-zi« ne ho brez odim izzvenelo? Imena mecenov bo univeiza zapisala v svoje ani dijaštvo jih bo zapisalo v s^oja si-ca. V Ljnbljani, jannarja 192?. Za upra\o unnerze: 1 (Manif«*>( m' 11 i bil |»od|>isaii.fl