Dediščina in pomanjkanje: neizkoriščena arhitekturna dediščina v Občini Domžale stran 3 Razpis za neprofitna stanovanja stran 22 glasilo obcine domžale 15. oktober Letnik L, št. 12 Poplave Vodenje zaščite, reševanja in pomoči ob septembrskih poplavah ■■ stran 4 Podoknica Za domžalčanko Maro Vilar stran 7 nova velika pridobitev za občino Domžale Vrtec Gaj - domač in prijazen vrtec V Preserjah, na Pelechovi ulici 35 c, smo dobili nov vrtec - domač in prijazen, kot je v svojem govoru na slovesnem odprtju, 21. septembra 2010, poudarila ravnateljica Vrtca Domžale, v okvir katerega spada vrtec Gaj, Jana Julijana Pirman, ter povedala, da je s prihodom otrok, vzgojiteljic ter vsega drugega osebja pa tudi staršev, vrtec dobil svojo dušo. Prvi koraki so bili uspešni in prijazni, saj so se na odprtju že predstavili otroci iz starejših skupin. Komaj po treh tednih bivanja v prijetnih, velikih in lepo opremljenih prostorih vrtca, kjer se počutijo domače in prijazno, so namreč pripravili kulturni program ter bili deležni glasnega aplavza številnih prisotnih. Stran 5 Na podlagi 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 94/07-UPB3 in 45/08) v zvezi z določbami 60. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Ur. list RS, št 109/06-UPB1 in 54/07-odločba US) je Občinska volilna komisija Občine Domžale določila naslednji Razglas seznama kandidatov za volitve župana v Občini Domžale — drugi krog Volilna enota: Občina Domžale Kandidata sta: 1. TONI DRAGAR Roj. 07. 05. 1961, Ihan, Na ledinah 1a, dipl. ekonomist, župan občine Domžale Predlagatelj: LTD - Toni Dragar - Lista za vse generacije 2. ROBERT HROVAT Roj. 10. 04. 1971, Dob, Stritarjeva ulica štev. 18, kemijski procesničar, poslanec v državnem zboru RS Predlagatelj: SDS (Slovenska demokratska stranka) Voli se 1 (enega) kandidata za župana. Volitve bodo v nedeljo, 24. oktobra 2010. Občina Domžale Številka: 0412-8/2010 Datum: 12. 10. 2010 Občinska volilna komisija Predsednik Peter Primožič, univ. dipl. pravnik, l. r. rdeči križ slovenije Ker pomoč nima imena, ima le srce Dobrodelni koncert Mojstri slovenske popevke za Rdeči križ Slovenije je v Cankarjev dom v Ljubljani privabil tudi številne člane Občinskega združenja Rdečega križa Domžale, ki se vključujejo v številne akcije ter pomagajo ljudem v stiski. Tokratni dobrodelni koncert je zaznamoval zaključek zelo uspešnih akcij Peljimo jih na morje in Lepo je deliti, namenjen je bil 100. obletnici smrti ustanovitelja Rdečega križa Henrija Dunanta, obenem pa je bil priložnost za darovanje pomoči vsem, ki so jih prizadele poplave. Zbrani v Cankarjevem domu v Ljubljani, med katerimi je bilo največ takih, ki so povezani s humanitar- no organizacijo in njenim delom, so bili nad koncertom najbolj znanih slovenskih pevcev in pevk zabavne glasbe ter Big Banda Slovenske vojske navdušeni, predvsem pa veseli, ker je dobro stekla tudi akcija, v okviru katere so med koncertom preko mobilnih telefonov lahko vsi, ki so to želeli, darovali za prizadete v poplavah. Če želite v njej sodelovati tudi vi, lahko prispevke preko Rdečega križa nakažete na: TRR 03100 -1111122296, sklic 937044, s pripisom »Poplave«. Hvala za vaš prispevek in ne pozabite: »Več kot daš, več veljaš«. OO RK Domžale Zavod za šport in rekreacijo Domžale v sodelovanju z Atletskim klubom Domžale v soboto, 16. oktobra 2010, ob 10. uri, v Športnem parku Domžale, organizira športno-rekreativno tekaško prireditev Domžale tečejo. Dobrodošli! Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 5. novembra 2010. Rok za oddajo prispevkov je četrtek, 28. oktobra 2010, do 12. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: slamnik. urednica@gmail.com. w ■J PVC OKNA IN VRATA AKCIJA -11% Zimski vrtovi, lesena vrata, nadstreški, ograje, konstrukcije. Dobava v 15 dneh. Brezplačni ogled, izmere in ponudba. 041/627-068, 01/72-44-220 WWW.mke.Si MKE d.o.o. Domžale, Mačkovci 27, Domžale Krajevna organizacija Združenja borcev za vrednote NOB Ihan vabi na komemoracijo ob dnevu spomina na mrtve v petek, 22. oktobra 2010, ob 11. uri pri spomeniku žrtev nasilja in izdaje - ob pokopališču v Ihanu. Vabljeni! Krajevna organizacija borcev za vrednote NOB Jarše-Rodica vabi na komemoracijo ob dnevu spomina na mrtve v petek, 22. oktobra 2010, ob 11. uri pri spomeniku na dvorišču Induplati v Zgornjih Jaršah. Vabljeni! Krajevna organizacija Združenja borcev za vrednote NOB Vir vabi na komemoracijo ob dnevu spomina na mrtve v petek, 22. oktobra 2010, ob 11. uri pri spomeniku NOB ob Bukovčevi ulici. Vabljeni! Župnijska karitas Domžale vabi na dobrodelni koncert Skupaj na poti 2010 v petek, 15. oktobra 2010, ob 19. uri, v Župnijsko cerkev v Domžalah. Nastopali bodo: Grajski oktet, Iva Stanič, p. Janez Ferlež in Kvartet družine Kovačič-Ivanjko. Zbrana sredstva od prostovoljnih prispevkov bodo namenjena za pomoč ljudem v stiski in prizadetim v zadnjih poplavah. Krajevna organizacija borcev za vrednote NOB Dob, Krtina vabi na komemoracijo ob dnevu spomina na mrtve v soboto, 30. oktobra 2010, ob 16. uri pri spomenikih žrtvam I. in II. svetovne vojne pri pokopališču v Dobu. Vabljeni! Združenji borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Občine Domžale in Lukovica ter Krajevna organizacija ZB za vrednote NOB Radomlje vabijo na spominsko slovesnost ob 69. obletnici tragedije borcev Radomeljske čete na Golčaju v petek, 29. oktobra 2010, ob 11. uri pri spomeniku padlim borcem Radomeljske čete na Golčaju nad Blagovico Vabljeni in dobrodošli ! Krajevna organizacija Združenja borcev za vrednote NOB Radomlje vabi na komemoracijo ob dnevu spomina na mrtve v nedeljo, 31. oktobra 2010, ob 16. uri, ob grobišču padlih v novem spominskem parku na pokopališču v Radomljah. Vabljeni! Krajevne organizacije združenja borcev za vrednote NOB Slavka Šlandra, SimonaJenka in Venclja Perka Domžale ter krajevne skupnosti Slavka Šlandra, SimonaJenka in Venclja Perka Domžale vabijo na komemoracijo ob dnevu spomina na mrtve v nedeljo, 31. oktobra 2010, ob 18. uri na pokopališču v Domžalah Vabljeni! 2 iz urada župana 15.OKTOBER 2010 Dragi bralci, drage bralke, mesec september, pa tudi oktober je bil najbrž za vse vas precej stresen in naporen. Poleg začetka šolskega leta, za študente študijskega leta, so se zaključile tudi počitnice, vreme je naredilo svoje. Pa vendar to niso bili edini razlogi za stresne dni. Vaše poštne nabiralnike, televizijski program, časopise, radijske postaje, pa tudi vsak vogal našega mesta so zasedali nasmejani obrazi, nove energije, poznani ljudje ali tisti, ki to še niso, pa bi radi postali. Bili smo v kampanji. Kampanji za lokalne volitve, ki bo v našo občino vnesla nekaj novega vetra, ali pa tudi ne. Dobili smo nove svetnike in svetnice v občinski svet, nove predstavnike v krajevnih skupnostih, a tudi tokrat v prvem krogu nismo dobili župana, ki bo našo občino vodil v obdobju 2010 - 2014. V drugi krog, ki bo prihodnji konec tedna sta se uvrstila dva kandidata, na vas pa je, da izberete kateremu boste podelili vaš glas. In potem boste imeli spet mir^ do naslednjih volitev. Da pa ne bomo samo o volitvah - v tokratnem Slamniku vam ponujamo tudi druge zanimive in aktualne dogodke v naši občini, kjer ste bili, ali pa vas ni bilo. Vsekakor pa ne spreglejte niti vabil na dogodke, ki se bodo v naslednjih dneh in tednih zvrstili v vaši okolici. Zapolnite si prosti čas s kvalitetnimi aktivnostmi. Vsem skupaj pa - prijetno je- Mateja A. Kegel ZLATA MATURANTKA EVA SEVER Nekaj bi spremenila, kar bi me osrečilo IZ URADA ZUPANA Sprejem za Evo Sever, zlato maturantko Gimnazije Domžale Ker zlate maturantke Eve Sever iz domžalske gimnazije v času, ko je župan Občine Domžale Toni Dra-gar pripravil sprejem zanjo ter še dve uspešni dekleti, Ajdo Sitar ter Ajdo Stino Turek, ki ste ju spoznali v prejšnji številki Slamnika, tedaj ni bilo doma, je bila Eva pri županu posebna gostja zadnji dan septembra 2010. Prijetno dekle, za katero bi glede na njeno višino pričakovali, da bo uspešna košarkarica, je v zanimivem pogovoru na kratko predstavila svojo življenjsko pot, ki jo je v prvih dneh oktobra odpeljala na Fakulteto za družbene vede, kjer že sedaj načrtuje tudi magisterij. Ker jo predstavljamo posebej, napišimo le, da se je odlična učenka Osnovne šole Domžale, ki ji je dala zelo dobro osnovo, za nadaljevanje študija na Gimnaziji Domžale odločila predvsem, ker ji je bila blizu. Domžalska gimnazija jo je prijetno presenetila s svojo organizacijo, predvsem pa s pridobljenim znanjem, ki je Evi omogočilo, da je postala zlata maturantka. Tudi to, da telovadnice še vedno ni, je ni preveč motilo, razen v zimskem času, ko so kar nekajkrat KAJ JE NOVEGA NA TRZNEM PROSTORU V domZalah Zelenjava, kislo zelje in repa, sadje, cvetje, sveče, suha roba Začnimo pri mlekomatu Alojzija Černivca iz Zgornjih Jarš, ki ostaja na svojem prostoru in vas še vedno vabi, da si natočite sveže domače mleko. Kvalitetne suhomesnate izdelke boste ob sobotah lahko dobili na stojnici Globočnikovih, enako s svojo ponudbo ostaja Srček d. o.o. iz Lukovice, kjer lahko kupite različne vrste kruha, peciva ter piškotov in testenin. Med in medene izdelke boste lahko kupili na stojnici Nade in Viktorja Svetlinovih, vino lastne pridelave pa boste našli na stojnici Jožeta Kranjca iz Podbočja. Različne vrste zelenjave bodo nudili: Štefi Loboda s Študljanske ceste 18 v Domžalah, Valentin Erklavec s Študljanske ceste v Domžalah, Martin Hauptman iz Gradiških Laz ter Franc Svetek iz Dobrunj-ske ceste iz Ljubljane, pri katerem boste lahko kupili tudi kislo zemlje 27. oktober 2010: delavnica -Enake možnosti in trajnostni razvoj Ali imajo NVO enake možnosti v družbi? Spoznali boste pojem traj-nostnega razvoja in tudi praktične korake za doseganje tega v nevladnih ogranizacijah. Delavnica bo sredo, 27. oktobra 2010, od 17. do 20. ure, v Domu Ge-oss, Vače 10, Vače. Več informacij in prijave na: www.srce-me-povezuje.si ali info@srce-me-povezuje.si. zaradi snega premočeni prihajali v halo Komunalnega centra. Glede na njene odgovore lahko ugotovimo, da je Eva zadovoljno dekle in da pogreša urejen živahen center Domžal. Je že res, da se je del dogajanj preselil v drugi trgovski center, vendar to ni to, kar si želi Eva. Župan ji je za uspeh iskreno čestital in ji zaželel veliko uspeha ter prijetnih trenutkov na fakulteti in morda še kakšno prijetno srečanje. Vera Študentka 1. letnika Fakultete za družbene vede - mednarodni odnosi, Domžalčanka Eva Sever, se je po končani Osnovni šoli Domžale vključila v Gimnazijo Domžale ter po štirih letih uspešnega študija postala edina zlata maturantka naše srednje šole. Rada se spominja prijetnega otroštva, v katerim ji je družbo delala leto dni mlajša sestra Neža. Obiskovala je Osnovno šolo Domžale, kjer je bila odlična učenka in se rada spominja vseh učiteljev, ki so ji dali dobro osnovo za nadaljnji študij na Gimnaziji Domžale. Zanjo se je odločila zaradi njene bližine in kar kmalu ugotovila, da je uspeh odvisen predvsem od pripravljenosti in truda, ki ga vložiš v pridobivanje novega znanja. Odlična dijakinja z dvema štiricama v spričevalu ne pozabi pohvaliti vseh profesorjev naše gimnazije, ob tem pa tudi pove, da se za maturo ni posebej trudila in tudi ni pričakovala takega uspeha. Prvo presenečenje je bilo 29 točk, kot jih je dobila za maturo, na kateri je ob matematiki in slovenščini pisala še angleščino, kemijo in nemščino, drugo, še večje, pa 30 točk, kot jih je skupaj dobila, ko je ugotovila, da ji povsem pravilne matematične naloge niso ocenili, kot bi bilo potrebno. Uspeha se je iskreno veselila sama, pa tudi starši, ki so bili morda nad njeno uspešno maturo še bolj ponosni kot sama. Fakulteta za družbene vede - smer mednarodni odnosi - je bila njena izbira, za katero upa, da je bila pravilna. Kam bo usmerila svojo življenjsko pot, še čisto ne ve, je pa pripravljena tudi v prihodnje nameniti večji del svojega časa obisku predavanj. Bo po končani fakulteti vpisala magisterij? »Seveda, če ne načrtuješ magisterija, je škoda, da se vpišeš na to fakulteto,« je odločna. Na fakulteto se bo vozila z avtobusom, kondicijo pa bo nabirala s tekom ob Kamniški Bistrici ter še vedno rada pogledala televizijske programe. Tudi računalnik ji je blizu, tudi ona, kot številni mladi, rada klepeta po facebooku, predvsem pa se rada druži s prijateljicami ob kakšni dobri kavi. Rada tudi potuje in prav v septembru, ko je dobila prvo pova- bilo od župana, je bila v Pragi, ki jo je navdušila. »Praga je 'full' lepa, ljudje prijazni,« navdušeno pripoveduje o potepanju po Češki, na katerem sta ji družbo delali dve sošolki. Potovanje je bilo darilo staršev hčerki - zlati maturantki. In kaj pričakuje od prihodnosti? »Upam, da bo šlo samo navzgor,« pove z nalezljivim nasmehom, nato pa povsem resno, da bi rada kaj spremenila, nekaj, kar bi jo osrečilo, s čimer bi vplivala na pozitiven razvoj. Na katerem področju, še ne ve točno, vendar se bo potrudila, da bo, kolikor bo le v njeni moči, spreminjala področje, na katero jo bo privedla njena življenjska pot, na kateri ji želimo veliko uspehov. Vera Vojska OBČINA DOMŽALE in repo, zeljnate kisle glave, pa tudi sadje. Dragica Bohinec Jamnik iz Šmarce vam ponuja okrasne rastline, mačehe, lončne krizanteme ter ikebane pa boste lahko kupili na stojnici Hubat, d.o.o., Mengeš. Na stojnici Katarine Klemenc iz Litije boste našli različne vrste rož, okrasno grmičevje, domačo zelenjavo, jagodičje, nasade v manjših posodah ter ikebane. Na tržnem prostoru je tudi Breda Peterka iz Domžal s ponudbo pletenin lastne proizvodnje, različne sveče pa najdete na stojnici VI-JA iz Gotovelj ter na stojnici Saša Ža-ljec, s.p. ROGO, d.o.o., ponuja suho robo. Ker bo konec oktobra v znamenju spominjanja pokojnih, pričakujemo pestrejšo ponudbo vsakovrstnega cvetja in sveč. V. Medgeneracijsko druženje v Češminovem parku v Domžalah Češminov park je v petek, 24. septembra, v okviru Medgeneracijskega druženja, na enem mestu združil občane vseh generacij iz raznovrstnih društev in organizacij. Vrtci, šole, društva upokojencev in inva- lidov, Šola zdravja, gasilci, policisti, zdravstveni delavci in knjižničarji so vsem udeležencem in obiskovalcem predstavili svoje delo in aktivnosti. Za rdečo nit dogodka je bila izbrana varnost, vsebine pa so na koncu zajele še veliko širši spekter dejavnosti. Občina Domžale si za starejšo populacijo prizadeva povečati kakovost preživljanja starosti in jim omogočiti druženje z mlajšimi. Medgeneracij-sko druženje se je izkazalo kot pravi način za učenje sobivanja v enem prostoru. Vsa društva in organizacije so se na zelo atraktiven in zabaven SLAMNiK JE GLASiLO OBČiNE DOMŽALE, iZHAJA V NAKLADi 12 000 iZVODOV iN GA PREJEMAJO VSA GOSPODiNJSTVA BREZPLAČNO. • ODGOVORNA UREDNiCA TiNA DROLC, tel.: 031 831 500 • pOMOčNícA ODGOVORNE uREDNícE MATEJA A. KEGEL, E-NASLOV: SLAMNíK.uREDNícA@GMAíL.cOM • čLANi uREDNíSTVA JANEz STÍBRÍč, romana KARNER, JANEz ERžEN, TiNA zAJc, MARiJA PuKL, VERA VOJSKA iN DOMiNik JANEz HERLE • TEhNiČNi uREDNíK JANEz DEMŠAR • LEKTORícA NATAŠA V. JERiČ • uREDNiŠTVO GLASiLA SLAMNiK JE NA LJubLJANSKi cESTi 61 V DOMžALAH • uREDNiŠTVO HELENA uRŠiČ TEL.: 722 5050, FAx. 722 5055, SLAMNiK@KD-DOMzALE.Si • uradne uRE: OD PONEDELJKA DO PETKA OD 9. DO 13. uRE, OB SREDAH TuDÍ OD 14. DO 16. uRE. • PRiPRAVA zA TiSK: iR iMAGE D.O.O., MEDVEDOVA 25, 1241 KAMNiK. • TiSK: SET D.D., VEVŠKA c. 52, 1260 LJuBLJANA - POLJE. • PRiPRAVA PRiSPEVKOV: PRiSPEVKE V DiGiTALNi OBLiKi JE POTREBNO ODDATi V DOc zAPiSiH, DiGiTALNE FOTOGRAFiJE PA LOČENO V JPG FORMATu (BREz STiSKANJA) NAJMANJ 200 DPi. TO JE POSEBEJ POMEMBNO zARADi KVALiTETE TiSKA FOTOGRAFiJ. PRiSPEVKi, NATiSNJENi NA PAPiRJu, MORAJO BiTi zARADi OPTiČNEGA PREPOzNAVANJA BESEDiL PRiNTANi V ARiAL ALi TiMES NEW ROMAN POKONČNiH FONTiH VELiKOSTi 12 (DO MAX 16) PT. 15. OKTOBER 2010 domžale 3 ZADNJA IZREDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA V MANDATNEM OBDOBJU 2006-2010 O poplavah, coni Želodnik, spremembi Odloka o proračunu, dodeljevanju mesečnih subvencij, ustanovitvi javnega zavoda za starostnike Zadnja izredna seja Občinskega sveta Občine Domžale, ki je bila 30. septembra 2010, je bila namenjena obravnavi informacije o aktivnostih ob letošnjih poplavah, sklepa o seznanitvi in nadaljevanju gradnje cone Želodnik in sklepov o zagotovitvi sredstev o dokapitaliza-ciji družbe ICJ, d.o.o, odloka o spremembi Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2010, Pravilnika o merilih in postopku za dodeljevanje mesečnih subvencij za otroke, ki čakajo na vključitev v organizirano predšolsko vzgoje, ter sklepa o pričetku aktivnosti za ustanovitev javnega zavoda za starostnike in sklepa za zagotovitev prostorov za delovanje Zavoda. O predlaganem dnevnem redu so razpravljali Robert Hrovat, SDS, Rok Ravnikar, SLS, ter Franci Gerbec, SD, pojasnila pa je podal Toni Dragar, župan Občine Domžale. S 17 glasovi ZA in enim PROTI je bil predlagani dnevni red izredne seje Občinskega sveta Občine Domžale sprejet. Informacija o aktivnostih ob letošnjih poplavah Uvodno obrazložitev je podal Toni Dragar, župan Občine Domžale, ki se je v njej zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali občanom in občankam v času poplav, ki so prizadele tudi Občino Domžale. O problematiki in posegih ter organizaciji in sodelovanju civilne zaščite v_ času poplav sta poročala Marko Žagar, poveljnik Štaba civilne zaščite Domžale, ter Matjaž Merkužič, poveljnik Gasilske zveze Domžale, svetniki in svetnice pa so prisluhnili tudi strokovnemu poročilu dr. Primoža Banovca s Fakultete za gradbeništvo. V razpravi so sodelovali: mag. Milan Pirman, LDS, Anton Preskar, LDS, ki je predlagal dodatne sklepe, Franci Gerbec, SD, ki je predlagal dodatni sklep ter sprejem in nagrade za požrtvovalne pripadnike civilne zaščite, mag. Florjan Zabret in Peter Verbič, Lista za Domžale, način predstavila tako na stojnicah kot tudi na odru ali na travniku parka. Otroške skupine so se razigrale v plesnih in pevskih točkah, Šola zdravja s prikazom vadbe 1.000 gi- bov za zdravo telo, zdravstveni dom s prvo pomočjo, zobozdravstveno vzgojo in ostalimi zdravstvenimi ukrepi, gasilci s prikazom gašenja, podjetji Mlinotest in Fructal z Roman Kurmanšek, SDS, Cveta Zalokar-Oražem, Zares, Gregor Rovanšek, SD, ki je predlagal dopolnitev sklepa, mag. Lovro Lončar, SDS, in Robert Hrovat, SDS, v razpravi pa sta sodelovala tudi dr. Franc Habe, predsednik Sveta KS Slavka Šlandra, ter Maks Karba, Podrečje. Pojasnila sta podala Toni Dragar, župan Občine Domžale, ter Zoran Vitorovič, vodja Oddelka za prostor in varstvo okolja. Soglasno so bili sprejeti naslednji sklepi: • Občinski svet Občine Domžale sprejme informacijo o poteku poplav ter izvajanju zaščite in reševanja na območju Občine Domžale. • Občinski svet Občine Domžale za izvajanje operativnih ukrepov zaščite in reševanja ob poplavah na območju Občine Domžale izreka pohvalo naslednjim izvajalcem zaščite in reševanja ter njihovim sodelavcem: Občinskemu štabu zdravo kuhinjo, prehrano in napitki, upokojenci in invalidi pa s petjem in razstavo svojih izdelkov. V svoje vrste je vabila univerza za tretje življenjsko obdobje, ki je vpisovala v svoje izobraževalne in rekreacijske programe, navdušila z razstavo UNICEF-ovih punčk in mnogo obiskovalcev je prizorišče dogajanja zapustilo prav z UNICEF-ovo vrečko. Prav tako je svojo dejavnost predstavilo Medgeneracijsko društvo Jesenski cvet, ki je pozornost pritegnilo z zelenimi majicami, posebej oblikovanimi za 10. obletnico njihovega delovanja. Medgeneracijsko druženje je torej prenašanje informacij, znanja in izkušenj med generacijami ter ne nazadnje interaktivnost in pogovor med njimi. Različne starostne skupine nosijo različna znanja, ki si jih tako lahko med seboj prenašajo, vendar je za to nujno sodelovanje. Dodatno druženje in sodelovanje odpravlja predsodke in zadržke posameznih generacij do drugih. Kako pogosto lahko sedemo na policijski motor ali si ogledamo notranjost reševalnega vozila, poprimemo po delih, ki jih opravljajo gasilci in še in še. Dogodek, ki združuje generacije, spodbuja prijetno druženje in v življenje prinaša tisti del, ki ga kot ljudje nevede izgubljamo - sodelovanje in sobivanje več generacij na enem mestu. T. L. Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 5. novembra 2010. Rok za oddajo prispevkov je četrtek, 28. oktobra 2010, do 12. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: slamnik.urednica@ gmail.com. civilne zaščite Domžale, vsem prostovoljnim gasilskim društvom, vključenim v Gasilsko zvezo Domžale, Centru požarne varnosti Domžale, podjetju Grasto, JKP Prodnik, ARSU, DARS-u, Radioklubu Domžale, službam za podporo ter strokovnim službam Občine Domžale. Občinski svet Občine Domžale poziva župana Občine Domžale, da pripravi predlog kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov za zaščito pred poplavami na ogroženih območjih Občine Domžale ter jih predloži v razpravo Občinskemu svetu Občine Domžale do prve redne seje občinskega sveta novega sklica. Občinski svet Občine Domžale zadolžuje župana, da na Ministrstvo za okolje in prostor posreduje zahtevo za strokovne podlage ter izvedbo in financiranje protipoplavnih ukrepov na območju porečja Kamniške Bistrice. ARSO takoj seznani Občino Domžale, do kdaj bodo izvedene vodnogospodarske osnove in državni prostorski načrt Kamniške Bistrice s pritoki ter kdaj bo, skladno z zakonom o vodah, minister sklical »konferenco za vode« (za porečje Kamniške Bistrice s pritoki). ARSO v roku 2 mesecev pripravi analizo dejanske ogroženosti porušitve jezu na Gradiškem jezeru, kot je bilo obveščeno prebivalstvo s strani štaba civilne zaščite. Občino se tudi pisno obvesti o dejanski organizaciji upravljanja mokrega zadrževalnika. Občina Domžale zahteva od države in pristojnega ministra, da se nameni ustrezen delež družbenega proizvoda za redno in investicijsko vzdrževanje slovenskih vodotokov na nivoju, kot je to veljalo vse do demokratičnih sprememb v letu 1990. Gradnja cone Želodnik Uvodno informacijo k točki O seznanitvi in nadaljevanju gradnje cone Želodnik in sprejemu sklepov o zagotovitvi sredstev o dokapita-lizaciji družbe ICJ, d.o.o, je podal Štefan Brvar, direktor ICJ. V razpravi so sodelovali: Aleš, Juhant, Lista obrtnikov - podjetnikov, Franci Gerbec, SD, mag. Marko Vresk, LDS, Cveta Zalokar-Oražem, Zares, ki je predlagala sklep, mag. Milan Pirman, LDS, Sonja Heine, N.Si, Jani Novljan, LDS, in Pavel Cerar, LDS. Po pojasnilih predsedujočega Vinka Juharta, podžupana, je bilo ugotovljeno, da je Občinski svet Občine Domžale nesklepčen. Seja je bila prekinjena. V. P Na podlagi 12. člena Odloka o štipendiranju v Občini Domžale (Uradni Vestnik Občine Domžale, št. 9/04, 7/06, 9/09) Občina Domžale objavlja JAVNI RAZPIS za dodelitev enkratnih štipendij za študijska izpopolnjevanja v občini Domžale za leto 2010. 1. Predmet razpisa Predmet javnega razpisa je dodelitev enkratnih štipendij za študijska izpopolnjevanja v Občini Domžale v letu 2010, za kandidate, ki so državljani Republike Slovenije in imajo stalno bivališče v Občini Domžale. 2. Višina sredstev Enkratne štipendije za študijska izpopolnjevanja se podelijo v skladu s proračunskimi sredstvi. Ob izpolnjevanju pogojev prispelih vlog, določenih v tem razpisu in Odloku o štipendiranju v Občini Domžale, je predvideni skupni znesek, ki se nanaša na ta razpis, 4.000,00 EUR. Predvideni zneski enkratnih štipendij za študijska izpopolnjevanja: 710,00 EUR za magistrski študij, 849,00 EUR za doktorski študij, 570,00 EUR za ostala študijska izpopolnjevanja. Odobreni znesek enkratne štipendije ne sme presegati dejanskih stroškov izpopolnjevanja. 3. Potrebna dokumentacija - priloge, ki se predložijo k vlogi: izpolnjen obrazec Vloga za dodelitev štipendije, življenjepis, dokazilo o vpisu v letu 2010, dokazilo o učnem uspehu zadnjega letnika predhodnega izobraževanja, dokazila iz drugega odstavka 7. člena Odloka o štipendiranju v Občini Domžale: dokumentacija, s katero se izkazuje posebno nadarjenost (izjemni dosežki na tekmovanjih, bibliografija objavljenih del, potrdilo o sodelovanju pri znanstvenih raziskavah, priporočila in podobno), dokaze o vključevanju v delo društev in organizacij v Občini Domžale, dokazila iz 9. člena Odloka o štipendiranju v Občini Domžale: študijski program oziroma program srečanja ali obiska, povabilo oziroma napotilo ustrezne ustanove,načrt financiranja projekta, potrdilo o dosedanji uspešnosti. V primeru šolanja na šoli, ustanovi ali univerzi v tujini je vlogi potrebno predložiti prevod dokumentacije ter ustrezno primerjavo vrednotenja uspešnosti študija v tujini z ocenami oz. vrednotenjem RS. 4. Merila, ki se upoštevajo pri podeljevanju enkratnih štipendij za študijska izpopolnjevanja: Pri podeljevanju enkratnih štipendij se smiselno uporabljajo določbe 7. člena Odloka o štipendiranju v Občini Domžale, ki določa merila za podeljevanje štipendij nadarjenim dijakom in študentom in kjer je med drugim navedeno, da se: »upošteva dijakov oziroma študentov šolski oziroma študijski uspeh, pri čemer se lahko dodeli štipendija dijaku od vključno drugega letnika (2) dalje s prav dobrim ali odličnim uspehom v preteklem šolskem letu, oziroma študentu od drugega letnika dalje, ki ima vsaj prav dobro (8) povprečno oceno vseh številčno izraženih ocen. Prednost pri izbiri imajo kandidati z višjo oceno oziroma kandidati, ki dosegajo izjemne rezultate v smislu nadarjenosti«. Enkratno štipendijo je možno pridobiti za isti program oziroma isto stopnjo programa ali študija le enkrat. 5. Vloga Obvezni obrazec Vloga za dodelitev štipendije lahko kandidati dvignejo na vložišču Občine Domžale oziroma je objavljen na spletni strani Občine Domžale (www.domzale.si), pod rubriko Razpisi. Popolne in v roku razpisa prispele vloge se bodo obravnavale v skladu z merili in kriteriji, določenimi v Odloku o štipendiranju v Občini Domžale. Podelitev štipendije se izvede v upravnem postopku. 6. Rok in način oddaje vloge Obrazec Vloga za dodelitev štipendije z ustreznimi prilogami naj kandidati pošljejo najkasneje do petka, 5. novembra 2010. Kandidati oddajo vlogo na vložišče Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale, ali pošljejo priporočeno po pošti, v zaprtih ovojnicah, opremljenih z naslovom pošiljatelja in označbo JAVNI RAZPIS - ENKRATNE ŠTIPENDIJE na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. O rezultatih razpisa bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni po opravljenem izboru. Datum: 15. 10. 2010 Številka: 1103-22/2010 Občina Domžale MESTNE LEKARNE LEKARNA DOMŽALE - Ljubljanska 72,1230 Domžale lekarna.domzale@mestnelekarne.si 01 724 42 80 LEKARNA KAMNIK - Šutna 7,1240 Kamnik lekarna.sutna@mestnelekarne.sl 01 839 70 37 LEKARNA NOVI TRG - Nov! trg 26,1240 Kamnik lekarna.novitrg@mestnelekarne.si 01 839 70 39 LEKARNA MENGEŠ - Zoranina 3, 1234 Mengeš lekarna.menges@mestnelekarne.si 01 72374 66 LEKARNA RADOMLJE - Cesta borcev 5a, 1235 Radomlje lekarna.radomlje@mestnelekarne.si 01 724 07 20 LEKARNA MORAVČE - Trg svobode 2,1251 Moravče lekarna.moravce@mestnelekarne.si 01 723 27 80 LEKARNA NOVA LITIJA - Partizanska pot 8,1270 Litija lekarna.litijazd@mestnelekarne.si 01 899 50 37 LEKARNA LITIJA - Trg svobode 1,1270 Litija lekarna.litija@mestnelekarne.si 01 899 5041 Dežurni lekarni od01.01.2010do31.12.2010: LEKARNA DOMŽALE sobota, nedelja in prazniki od 17.00 do 20.00 LEKARNA KAMNIK (Šutna) nedelja in prazniki od 09.00 do 12.00 www.mestnelekarne.si 4 intervju 15.OKTOBER 2010 TOKRAT smo SE POGOVARJALI O CIVILNI ZASCITI IN NJENEM DELOVANJU OB POPLAVAH T 7" 1 • vv» . v • • v» 1 Vodenje zascite, reševanja in pomoci ob septembrskih poplavah Od leve: Toni Dragar, župan Občine Domžale, Peter Gubano, vodja oddelka za premoženjske zadeve sicer namestnik poveljnika civilne zaščite, Marko Žagar, poveljnik Občinskega štaba civilne zaščite, in Rudi Volčini, vodja Centra za požarno varnost Domžale Čeprav v različnih medijih o poplavah, ki so med 17. in 21. septembrom 2010 prizadele tudi občino Domžale, nismo zasledili skoraj ničesar o dogajanjih na našem območju, je bilo v nekaterih krajih kar hudo in prav je, da bralcem Slamnika predstavimo dogajanja v omenjenem času, predvsem pa, da jih tudi seznanimo z ukrepi, ki naj bi prispevali, da v naši občini v prihodnje, če je le mogoče, ne bi več poplavljalo. Na pogovor smo povabili: Petra Gubanca, vodjo Oddelka za premoženjske zadeve na Občini Domžale, sicer namestnika poveljnika civilne zaščite občine Domžale, Marka Žagarja, poveljnika Štaba civilne zaščite Občine Domžale, ter Matjaža Merkužiča, poveljnika Gasilske zveze Domžale. Moje prvo vprašanje je bilo, kako se je vse skupaj začelo. Peter Gubanc: Na podlagi vremenskih opozoril in stanja na območju občine Domžale je bil v petek, 17. septembra 2010, ob 17.00 uri aktiviran Občinski štab za civilno zaščito ter na podlagi poročil s terena ocenil trenutno stanje. Kritična območja so bila del KS Radomlje, KS Rova, KS Homec-Nožice, velika nevarnost poplavljanja pa je obstaja tudi za območja Ihana, Bišč, Pšate, Krtine, Doba in Podrečja. Vodostaj Kamniške Bistrice se je dvigal, vendar še ni dosegel kritične višine. Navedena območja so bila ogrožena predvsem zaradi hudourniških in meteornih voda iz zaledja Hujskega potoka, Radomlje, Rače, Pšate in Žabnice. Marko Žagar: Štab civilne zaščite je na osnovi ugotovitev dejanskega stanja takoj aktiviral vsa prostovoljna gasilska društva, že prej pa je bil aktiviran Center požarne varnosti Domžale. V sodelovanju z Grasto in Javnim komunalnim podjetjem Prodnik je bilo zagotovljeno takojšnje izvajanje tehnično reševalnih nalog, za opravljanje informacijskih nalog pa je bil aktiviran Radio klub Domžale. O dogodkih sta bila vseskozi informirana tudi Zdravstveni dom Domžale in Policijska postaja Domžale. Vsak na svojem področju sta opravljala naloge vse dni, pri čemer je bilo delovanje posebej okrepljeno v noči med 18. in 19. septembrom 2010. Matjaž Merkužič: 17. septembra ob 9. uri sem bil preko načelnika Oddelka za premoženjske zadeve občine Domžale obveščen o napovedi večjih padavin na celotnem območju države. Ob istem času so bila vsa prostovoljna gasilska društva Gasilske zveze Domžale preko sektorskih poveljnikov informirana o vremenski napovedi, hkrati jim je bila zadana naloga nadzorovanja vodostajev na območju posameznih PGD. Stanje na terenu so preko radijskih zvez javljali operaterju v centrali Centra požarne varnosti Domžale, o posebnostih pa tudi poveljniku GZ Domžale, ki je obvešča vodjo oddelka za premoženjske zadeve, ta pa je o stanju sproti informiral župana. Peter Gubanc: Zaradi stanja na območju občine in razglašene rdeče - najvišje stopnje vremenske ogroženosti je župan Občine Domžale 17. septembra ob 17. uri aktiviral Poveljnika in Občinski štab civilne zaščite, ki je usklajeval sistem zaščite in reševanja na območju občine. Kakšna je bila operativna organiziranost sistema zaščite in reševanja v času poplav? Matjaž Merkužič: Operativno posredovanje naših gasilskih enot je bilo razdeljeno na tri sektorje: sektor Dob-Vir, v katerem so sodelovala prostovoljna gasilska društva Studenec, Dob, Vir in Žeje-Sveta Trojica; sektor Radomlje je združeval društva: Homec, Radomlje in Rova, ter sektor Domžale, na območju katerega so delovali PGD: Ihan, Jarše-Rodica, Domžale-mesto, Pša-ta Dragomelj, Študa in Stob-Depala Marko Žagar: Poklicna operativna enota Centra požarne varnosti Domžale je poleg izvajanja zaščite in reševanja delovala kot komunikacijski center med občinskim štabom CZ ter ekipami na terenu. Peter Gubanc: Podjetje Grasto je organiziralo pripravljenost in delovanje mehanizacije (tovornjaki, bagerji, hijapi in drugo ter polnjenje in razvoz protipoplavnih vreč, Javno komunalno podjetje Prodnik pa je nadziralo odvod komunalnih vod ter organiziralo prečrpavanja, kjer je bilo to potrebno. Za informacijsko in administracijsko podporo delu Občinskega štaba civilne zaščite je poskrbel Radio klub Domžale, zagotovljena je bila intendantska podpora za preskrbo operativnih enot na terenu, ki so brez prestanka delale več dni, vzpostavili smo komunikacijo z Družbo za avtoceste RS in Agencijo RS za okolje. Marko Žagar: Delo zaščitno reševalnih enot je usklajeval Občinski štab Civilne zaščite, ki je o stanju na območju občine obvestil tudi Policijsko postajo Domžale in Zdravstveni dom Domžale. Morda nekaj več intervencijah gasilskih enot? Matjaž Merkužič: Vseskozi so dežurne ekipe gasilskih enot opravljale redne obhode terena in o stanju voda poročale dežurnemu operaterju, hkrati pa je bilo v posameznih sektorjih opravljenih več kot sto črpanj vode iz stanovanjskih in gospodarskih poslopij; urejenih je bilo več pregrad in nasipov za ustavitev oz. preusmeritev vode, gasilci so sodelovali pri zaporah cest in uravnavanju zapornic, nameščali protipoplavne vreče, čiščenju jezov in kanalov, odstranjevali so drevesa izpod mostov in iz Kamniške Bistrice, obveščali občane in občanke o ogroženosti, sodelovali pri evakuaciji živine, pomembno pa so prispevali tudi pri izvajanju čiščenja, pranja objektov, dvorišč, dovoznih poti, odstranjevali so poškodovano opremo in inventar ter ob koncu nevarnosti odstranjevali zasilne nasipe. Delo se je zaključilo v gasilskih orodiščih s čiščenjem in urejanjem gasilsko reševalnega orodja in opreme. Veliko pogovorov je bilo povezanih z Gradiškim jezerom in nevarnostjo, o kateri se je veliko govorilo, da v primeru razlitja zalije pol občine? Marko Žagar: Zaradi informacij, da je Gradiško jezero napolnjeno do kritične točke, je Štab civilne zaščite preko gasilcev pravočasno obvestil vse ogrožene prebivalce ob in v bližini rek Radomlje in Rače o nevarnosti hitrega porasta voda. Matjaž Merkužič: Ogroženim občanom so bile dodeljene protipoplavne vreče, s katerimi so gasilci tudi preusmerjali tok vode na nenaseljena območja. Že od začetka pa so ekipe izvajale nekatere nujne ukrepe: čiščenje naplavljenega vejevja, izvedba intervencijskih prekopov za prelivanje voda, čiščenje obcestnih jaškov ter pregled in nadzor delovanja kanalizacijskega omrežja Na ogroženih območjih je prihajalo do poplavnih voda in do vdora podtalnice v nižje dele stanovanjskih objektov. Vzpostavljen je bil stalni stik med reševalnimi enotami in občani. Marko Žagar: Občinski štab civilne zaščite je bil ves čas v stiku z upraviteljem zapornice na Gradiškem jezeru (ARSO) ter dežurno službo DARS, še posebej v primerih, ko je bilo potrebno zaradi preobremenjenosti zadrževalnika (jezu) na Drtij-ščici, ki je bil obremenjen že preko svojih kapacitet, odpirati zapornice in izpuščati vodo iz jezera. Uspešno je bilo tudi sodelovanje z DARS-om saj se je OŠCZ uspel dogovoriti o izvedbi ukrepa razlitja poplavnih voda po površinah avtoceste in s tem preprečili še obsežnejše razlivanje voda v ogrožena naselja. Peter Gubanc: Zaradi poplavitve je bilo zaprtih tudi več lokalnih cest, kar je povzročalo velike težave, posebej, ker je bila večina prometa na relaciji Maribor - Ljubljana preusmerjena na nekdanjo magistralno cesto. Usmerjanje prometa je prevzela policija. Koliko objektov je bilo ogroženih v naši občini? Peter Gubanc: Ocenjujemo, da so tudi na območju občine Domžale količine padavin in vodostaji vodotokov verjetno presegli nivo stoletnih voda. Ogroženih je bilo 69 objektov, večina zaradi vdora podtalnice. Koliko ljudi je sodelovalo pri izvajanju zaščite in reševanja v vseh dneh poplav? Marko Žagar: Od petka, 17. septembra, do vključno torka, 21. septembra 2010, je pri izvajanju zaščite in reševanja na območju občine Domžale sodelovalo: 14 članov Občinskega štaba za civilno zaščito; 300 prostovoljnih gasilcev, 30 poklicnih gasilcev, 22 delavcev podjetja Grasto, dva delavca Javnega komunalnega podjetja Prodnik, pet članov Radi-okluba Domžale ter 10 pripadnikov službe za podporo. Hkrati je bilo v intervencije vključenih preko 30 vozil ter gradbene mehanizacije, skupaj je bilo opravljenih cca 3.200 delovnih ur. Po koncu poplav se veliko pogovarjamo o vzrokih pa tudi ukrepih, s katerimi naj bi jih preprečili. Navadno ob naslednjih poplavah ugotavljamo, da nismo naredili nič, kako je s tem v naši občini. Peter Gubanc: Občina Domžale je v začetku leta 2002 pridobila študijo »Poplavna ogroženost Občine Domžale«, ki jo je na podlagi takrat znanih topoloških podatkov izdelal Inštitut za vode, kot strokovno podlago za potrebe prostorskega načrtovanja in gradenj na območju občine Domžale. Študija, ki zajema povodje Kamniške Bistrice, služi oziroma je služila, kot dobra strokovna ocena stanja poplavne ogroženosti, vendar zaradi pomanjkanja natančnih geodetskih meritev in neažurnosti topoloških kart in podatkov ne more z večjo gotovostjo predvideti omilitvenih ukrepov za preprečevanje poplav. Navedeno študijo smo ob izgradnji rekreacijske poti ob Kamniški Bistrici uporablja-i kot podlago za nadvišanje nasipov in kot strokovno podlago za posamezne odločitve v zvezi z varstvom pred poplavami Za vsak poseg v prostoru, kjer je lokacija potencialno ogrožena zaradi poplav, je namreč potrebno izdelati dodatno študijo, ki natančno določi poplavno koto. Evropski parlament in Svet Evropske Unije sta konec leta 2007 sprejela evropsko poplavno direktivo, v kateri se od članic EU zahteva, da do konca leta 2012 pripravijo karte poplavne nevarnosti in karte poplavne ogroženosti. Iz direktive tudi izhaja, da je priprava teh strokovnih podlag v pristojnosti države. V letu 2008 je bila sprejeta »Uredba o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja« Ur.l. RS 89/2008, ki je brez prehodnih določb opredelila pogoje pod katerimi se sme posegati na navedena območja, obveznosti v zvezi z izpolnitvijo določil Uredbe pa prenesla na lokalno skupnost oziroma na posamezne investitorje. Za zagotovitev natančnih geodetskih podatkov smo v letu 2009 naročili LIDAR -tridimenzionalno lasersko snemanja terena, ki ga je spomladi 2010 izvedlo podjetje Fly-com. LIDAR posnetek digitalnega modela višin v ustrezni resoluciji predstavlja natančno topološko (tridimenzionalno) osnovo za hidrološko in hidravlično modeliranje. Z rebalansom proračuna so bila v letošnjem proračunu občine zagotovljena sredstva za izvedbo javnega naročila »Izdelava hidrološko-hi-dravUčne presoje in kart poplavne nevarnosti za določitev poplavnih območij na območju občine Domžale«. Kot podlaga za natančno določitev poplavnih območij bodo uporabljeni podatki iz LIDAR snemanja. Naloga, ki bo zajela celotno območje občine, bo predvidoma zaključena do konca marca 2011. Hkrati se Občina Domžale s institucijami na Ministrstvu za okolje in prostor, pristojnimi za urejanje voda dogovarja za pripravo državnega prostorskega načrta Kamniška Bistrica, s katerim naj bi bile med drugim vzpostavljene tudi pravne podlage za ureditev poplavne varnosti na območju Domža^l in celotnega povodja Kamniške Bistrice. Morda še kaj za konec? Marko Žagar: Vsi posegi in pomoč civilne zaščite ob poplavah so pokazali, da so vse enote Civilne zaščite v naši občini dobro pripravljene, da so prostovoljci in profesionalci dobro strokovno usposobljeni, predvsem pa požrtvovalni ljudje, vedno pripravljeni pomagati. K njihovi stro- kovni usposobljenosti veliko prispeva kontinuirano usposabljanje enot na posameznih področjih, pa tudi vsakoletne zaščitne vaje, v katerih pridobivamo prepotrebne izkušnje ter vedno znova krepimo našo organiziranost, pripravljenost in ukrepanje, ki ga pred nas postavljajo tako elementarne kot druge nesreče. Ob tej priložnosti iskrena hvala vsem, ki so kakorkoli pomagali, da so bile stiske ljudi pa tudi ogroženost njih in njihovega premoženja manjše. Hvala. Matjaž Merkužič: Tudi Gasilska zveza Domžale je po analizi delovanja prostovoljnih gasilskih društev in njihovih članov v času poplav, pozitivno ocenila njihov prispevek, predvsem pa strokovnost in požrtvovalnost pri reševanju ljudi in njihovega premoženja, pomoč pri drugih opravilih, predvsem pa pripravljenost, da ne glede na to, da so bili ogrožena tudi območja, od koder so prihajali, pomagajo vsem, ki so njihovo pomoč potrebovali. Ob tem je potrebno povedati, da so nekateri delali kar po ves dan ali še več, da so prizadevno delali vse noči, predvsem pa, da so s svojo pomočjo in požrtvovalnostjo prispevali, da so bile posledice poplav manjše, hkrati pa so pomagali, da se prizadeti niso počutili osamljene, vsi ostali pa varne. Pohvaliti moram tudi Center požarne varnosti Domžale in usklajeno delo s prostovoljnimi gasilskimi društvi. Iskrena hvala vsem, ki ste sodelovali in še enkrat več potrdili svoj pozdrav Na pomoč. Peter Gubanc: Tudi tokratno delovanje vseh enot civilne zaščite pa tudi Občinskega štaba civilne zaščite je pokazalo, da smo v občini Domžale dobro organizirani za posege ob elementarnih in drugih nesrečah ter da razpolagamo s primerno in sodobno opremo. Predvsem pa se je pokazalo, da imamo enote in v njih ljudi, ki so ob vsakem trenutku pripravljeni pomagati vsem, ki njihovo pomoč potrebujejo, pa naj gre za elementarne nesreče ali druge nesreče in nezgode. Delovanje civilne zaščite, usklajenost in sodelovanje vseh enot, prostovoljcev in profesionalcev, je bistveno pripomoglo k temu, da posledice letošnjih poplav v naši občin niso tako velike, kot bi bile, če ne bi pravočasno ukrepali, zato še enkrat iskrena hvala za vso pomoč, požrtvovalno in strokovno ravnanje, predvsem pa skrb za varnost ljudi vsem, ki so kakorkoli sodelovali v letošnjih aktivnostih v času poplav. Hvala lepa vsem za pogovor pa tudi vaš prispevek v dejavnost civilne zaščite ob letošnjih poplavah. Vera Vojska Župan Občine Domžale, Toni Dragar: Velikokrat sem že izrekel priznanje in zahvalo vsem, ki so sodelovali v enotah civilne zaščite in drugih oblikah pomoči v času letošnjih poplav. Še enkrat se iskreno zahvaljujem enotam civilne zaščite, v katerih so se posebej odlikovala prostovoljna gasilska društva in Center požarne varnosti Domžale, ter vsem drugim, ki so kakorkoli sodelovali v aktivnostih pri preprečevanju poplav, v pomoči posameznikom in družinam, ki so jih letošnje poplave še posebej prizadele ter tudi pri sanaciji njihovih posledic. Za vašo požrtvovalnost in prizadevnost še enkrat iskrena hvala, hvala pa tudi vsem občanom in občankam za pomoč in razumevanje. Na fotografiji od leve: Matjaž Merkužič, poveljnik, Rajko Novak, predsednik, in Marjan Slatner, častni predsednik Gasilske zveze Domžale, www.posta.si Velika in ugodna ponudba sveč na poštah Elektronska sveča Viva 120 dill 1 ■ -. 1 AkcijataijaođB.đoSl. 10.2010 oziroma do razprodaje zalog. Vestina® Classic •PPilW VK002 90 dni Vestina® Classic . .^'í VK004 75 dni 4,39 ' Akcijatrajaod29. 9. do 31. 10. oziroma do razprodaj e zalog. Mojca 1 '^BŒi^ i Piramida f H 1 É ■ Kocka V 1 Elektronska sveča EKO Katja 60 dni jgMl T 2,59 € Akcijataijaod 1. do 31. 10. 2010 oziroma do razprodaje zalog. Evropa ^ĚSSÉ 3,59 € ^PPÎillf il ii Zvezdlca^^H ■ 1,49 Akcija uaja od 13. do 31. 10. 2010 oziroma do razprodaje zalog. AftA^^u Eko sveče Vestina Natur ^^ ® ® ^ 1 ' ---L Jjj ■ * Tulipan Narcisa Akcija traja od 29. 9. do 31. 10. 2010 oziroma do razprodaje zalog. Bliža se dan spomina na mrtve. Ob njem bomo prižgali sveče in za trenutek obstali v spominu na naše najdražje. Na poštah smo za ta dan pripravili široko ponudbo navadnih, elektronskih in solarnih sveč po izjemno ugodnih cenah. Obiščite nas! Zanesljivo vsepovsod CJ POŠTA SLOVENIJE POŠTA IN FINANCE 15. OKTOBER 2010 domžale 5 NOVA VELIKA PRIDOBITEV ZA OBCINO DOMŽALE Vrtec Gaj - domač in prijazen vrtec nadaljevanje s prve strani Zadovoljstva med številnimi obiskovalci in obiskovalkami iz vse občine je bilo ob odprtju veliko, saj novi vrtec Gaj pomeni veliko pridobitev za ta del občine, predvsem pa pomenijo novi prostori, kjer se otroci počutijo varno in srečno, veliko pridobitev za starše in otroke, ki jim tako omogočamo brezskrbno otroštvo. O pomenu organiziranega varstva otrok ter poslanstvu novega vrtca je govorila Jana Julijana Pirman, ravnateljica Vrtca Domžale, župan Občine Domžale, Toni Dragar pa je po pozdravu spomnil, da prav v septembru mineva leto dni od odprtja vrtca Češmin, povedal pa tudi, da vključenost malčkov v vrtce pokaže strmo rast od 1.220 otrok v letu 2006 do skoraj 1.600 v letošnjem letu. V vrtcih pa je bil letos zagotovljen prostor vsem otrokom drugega starostnega obdobja in vsem v starosti od 2. do 3. leta, le nekaj več kot 60 najmlajših pa čaka svoje mesto v vrtcu. Na kratko je predstavil nov vrtec ter zaželel: »Naj bo vrtec Gaj kraj, kjer se otroci, starši in zaposleni dobro počutijo in kamor radi prihajajo. Naj vaši odnosi temeljijo na medsebojnem spoštovanju, bodite odprt vrtec, kjer bo za vse zagotovljeno sodelovanje in bo vrtec Gaj prijazen varen drugi dom vseh naših malčkov, ki bodo deležni ljubezni in svobode.« Sledil je nastop otrok, pevskega zbora iz Vrtca Domžale ter Godbe Domžale. Slovesnost je vodila Nina Mav Hrovat. Pred slovesnim odprtjem vrtca Gaj, pa so posebna priznanja podelili: županu Toniju Dragarju, podžupanji Andreji Pogačnik Jarc, direktorju Občinske uprave Edvardu Ješelniku, vodji Oddelka za družbene dejavnosti Kristini Slapar, pomočnici vodje Oddelka za investicije mag. Sonji Spruk, Janezu Zormanu, direktorju GP Graditelj Kamnik, priznanja pa sta prejela tudi Janez Pirc in Mojca Hribar. Slovesnemu odprtju Vrtca Gaj, ki so ga ob zvokih Godbe Domžale opravili župan Toni Dragar, ravnateljica Vrtca Domžale, Jana Ju-lijana Pirman, vodja vrtca Gaj, Maja Svetlin, Janez Zorman, direktor GP Graditelj Kamnik, ter dve prikupni deklici, je sledil ogled novega vrtca ter prijetno druženje. Občina Domžale je gradnjo vrtca Gaj napovedala v letu 2007, Občinski svet Občine Domžale pa je na 23. seji v decembru 2008 sprejel Sklep o sprejemu investicijskega programa za gradnjo vrtca Gaj v Preserjah. V letu 2009 je bilo pridobljeno Gradbeno dovoljenje, z izbranim izvajalcem SGP Graditelj Kamnik d. d. pa podpisana tudi pogodba o gradnji. Investicija je zahtevala cca dva milijona evrov (brez komunalne opreme). Vrtec je bil zgrajen do začetka septembra 2010 in je v njem že 134 predšolskih otrok. V pritličju so urejeni štirje oddelki prvega starostnega obdobja, v nadstropju trije kombinirani oddelki in en oddelek drugega starostnega obdobja, imajo pa tudi manjšo telovadnico in večnamenski prostor. Zaradi igralnic v prvem nadstropju je urejeno dvigalo, ki povezuje tudi klet, pritličje in nadstropje ter je namenjeno transportu otrok, zaposlenih, staršev in invalidov, pa tudi transportu hrane, čemur je namenjeno tovorno dvigalo. Kuhinja pripravlja vse obroke hrane za potrebe vrtca Gaj ter vse obroke za sedem dislociranih enot Vrtca Domžale, kar je doslej opravljal vrtec Ostržek, kjer je sedaj urejena razdelilna kuhinja. Zmogljivost kuhinje je 750 kosil na dan in približno 660 zajtrkov in malic dnevno. Tako smo zagotovili, da bodo imeli vsi vrtci pogoje, ki ustrezajo današnjim standardom, obstoječe kuhinje v omenjenih objektih pa so se preoblikovale v razdelilnice hrane. Urejen je dovoz in dostop za otroke z zahodne strani objekta, za oskrbo pa s severozahodne strani. V neposredni bližini vrtca so tudi potrebna parkirna mesta za starše in zaposlene. V skladu z investicijskim programom je urejena tudi zunanja ureditev v neposredni okolici objekta, med objektom in javnimi površinami ter v okolici hodnike za pešce. Zunanje igrišče je na parceli pred vzhodno stranjo objekta, dostop za otroke prve starostne stopnje skupine je preko pokritih teras pred igralnico za otroke, druge starostne skupine pa skozi garderobe in hodnik. Vsem v vrtcu Gaj veliko prijetnih sončnih dni! V. Vojska d- CENTRALNA CISTILNA NAPRAVA DOMZALE-KAMNIK D.O.O S svojim strokovnim znanjem pomagajo vsej Sloveniji Vodenje tehnološkega procesa čiščenja odpadne vode je naslov delavnice, ki jo je pred kratim pripravila Centralna čistilna naprava Dom-žale-Kamnik. Doslej je omenjeno delavnico, ki jo lahko imenujemo kar mednarodna, obiskalo že blizu 150 zadovoljnih slušateljem, ki tako ob pomoči strokovnega teama naše centralne čistilne naprave spoznavajo novosti na tem področju ter jih uspešno uvajajo v sredinah, od koder irihajajo. Delavnica je bila namenjena vodjem, tehnologom in operaterjem bioloških čistilnih naprav, ki delujejo na področju vodenja tehnološkega procesa čiščenja odpadne vode ter sprejemajo odločitve o procesnih posegih, nastavitvah parametrov obratovanja vzdrževanju in nenazadnje odnosu do okolja. . Predstavljena vsebina pa bodo po dosedanjih izkušnjah zanimiva tudi konzul-tantom in projektantom čistilnih naprav ter vsem, ki sodelujejo pri vodenju procesa biološkega čiščenja odpadnih vod. Predavatelji: Peter Cerar, dr. Marjeta Stražar, Meta Levstek, Barbara Brajer Humar in Rok Pirnat, so s svojim strokovnim poznavanjem tako teoretičnih kot praktičnih znanj povezanih s temo vodenje tehnološkega procesa čiščenja odpadne vode, dobili nove praktične izkušnje ter osvežili in poglobili dosedanje znanje o kompleksnih procesih na čistilnih napravah, saj je program delavnic vseboval osnovna znanja o procesih čiščenja odpadne vode, izračune procesnih parametrov, primere reševanja praktičnih tehnoloških problemov... ter podajal smernice za vodenje procesov z mehanizmi, ki zagotavljajo sistematičen način prenosa naučenega znanja v prakso in obvladovanje vsakdanjega delovanja. Pri predstavitvi so upoštevali tudi evropske smernice za pripravo seminarjev za voden tehnološkega procesa čiščenja o padne vode (WHO in UNEP) po vzoru strokovnih delavnic, ki jih redno prireja nemško združenje ATV. Tako se je delavnica začela z sestavo odpadnih voda, načini njenega ovrednotenja, tipičnimi vrednostmi za odpadno vodo, vplivom na vodotoke, predavatelj i pa so govorili tudi o pomenu in načinu čiščenja na čistilni napravi, ki si so jo prisotni tudi ogledali. Sledile so teme: mehansko, biološko ter terciarno čiščenje, pri temi o čiščenju blata, pa je bila ob vrstah, količinah in procesih obdelave posebna skrb namenjena bioplinu in dehidraciji. Udeleženci so se seznanili s procesnimi izračuni, merilniki ter kontrolo čistilne naprave, posebej pa bili seznanjeni tudi s problemi na čistilnih napravah, praktično pa so obdelovali tudi tehnološki proces robleme izpustov in vplivov na oko-je ter vodenje ter v njegovem okviru odgovornost in naloge. Zanimiv je bil tudi ekonomski del, v okviru katerega so se seznanili z investicijskimi stroški,stroški obratovanja, financiranje in cene storitev čiščenja. Seveda je bilo dovolj časa tudi za izmenjavo izkušenj ter vrsto zanimivih vprašanj. Ob začetku sta udeleženca delavnice Vodenje tehnološkega procesa čiščenja odpadne vode pozdravila direktorica CČN, dr. Marjeta Stražar, ter domžalski župan Toni Dragar, ki jih je povabil, da ob kateri drugi priložnosti obiščejo našo občino. Vera ISKRENA HVALA ZA POMOC Mlinarjevi iz Laz Iz zgodovine naše občine je znano, da je sila Kamniške Bistrice in njenih pritokov poganjala vrsto mlinov in žag, na kar danes spominja vrsta imen domačij. Med njimi je tudi domačija Mlinarjevih v Lazah 5, ki sem jo obiskala na povabilo 79-letne Marije Orehek in njenega sina Petra Orehka, ki se tudi preko Slamnika želita zahvaliti gasilcem za pomoč ob nedavnih poplavah. Kot se spominja Marija Orehek, Mli-narjeva mama iz Laz pri Domžalah, kot se uradno imenujejo, je možev oče Anton, ki je bil doma z začetka Račnega vrha, pred več desetletji kupil nekdanjo Mlinarjevo domačijo v Lazah. Prijazna kmetija, streljaj iz vasice Laze, je imela mlin, kamor so nosili žita v koših. Ko kasneje mlinar naredil pot, so tudi s konji vozili vse vrste žit: od ječmena do pšenice in tudi ajde. Prijazni mlinar je prineseno zmel, odvzel svojo merico in vse vrste mok, tudi ajdova, pa ješprenj in pšeno so se vračali na kmetije, kjer so bili v starih časih pomembna hrana. Pridni mlinar je v mlinu delal z velikim veseljem. Bil je napreden in gospodarski človek, se spominja mama Marija, in je z družino zgradil tudi novo hišo. Včasih, ko je bilo dovolj vode, je delal vse noči. Ko pa Rače skoraj ni bilo, tudi dela ni bilo. Ko se je Rača zaradi melioracij sredi sedemdesetih let umaknila, tudi mlina ni bilo več. »Včasih se je od mlina dalo živeti, čeprav je bila družina številna. Smo znali bolj potrpeti in živeti skromnejše,« pravi gospa Marija, ki se je v Laze poročila iz Krtine ter si pokojnino prislužila z delom v Papirnici. »Za stroji in še kje, ne veste koliko sort papirja in lepenke smo izdelovali«, pripoveduje prijazna gospa, ki se je na delo vozila s kolesom. Pozimi včasih kar po visokem snegu, saj ni bilo nikogar, ki bi plužil in tudi poleti ob vsakem vremenu. Doma jo je čakalo še delo na manjši kmetiji in trije otroci, od katerih je Peter še doma in dela na Osnovni šoli Dob. »57 let sem pri hiši, pa toliko vode, kot je bilo pred kratkim, ne pomnim,« obuja spomine na pravo vesoljno poplavo gospa Marija. »Prišlo je kar naenkrat, sploh se ni dalo nič storiti,« pripoveduje sin Peter, ki je poklical domače gasilce iz Prostovoljnega gasilskega društva Zeje-Sveta Trojica, pa tudi Center požarne varnosti Domžale. Pa so gasilci prišli zelo hitro in pomagali. Voda je v klet tekla skozi lino, pridružila se ji je tudi podtalnica in potrebno jo je bilo stalno izčrpavati. Tudi v hlevu jo je bilo kar nekaj. Gasilci so izčrpavali vodo in pomagali tudi tako, da so pustili črpalko. »Celo ponoči so se večkrat pripeljali, da bi videli, kako nam je,« pripoveduje mama Marija in je skupaj s sinom Petrom hvaležna, da so ju v ponedeljek po povodnji rešili vode. Bi se lahko kako zaščiti? »Če je toliko vode, potem zaščita ni mogoča,« povesta oba. Sicer Peter sem in tja očisti strugo Rače, ki v teh dneh prav pohlevno teče par metrov od hiše, vendar to ob tako velikih poplavah ne pomaga, saj je Mlinarjeva hiša v dolini in jo voda hitro najde. Ostaja le upanje, da bodo tako velike poplave, kot so bile letos, redkost. »Cajt tko hitr' beži, da sploh ne vem, kdaj je mino toliko let,« se spominja mama Marija, kako je bilo, ko je prišla k Mlinarju. Danes ima že vnuke in pravnuke, ponosna je nanje, saj so nekateri zelo izobraženi. Malce jo skrbi zdravje, vendar rada živi, le včasih pomisli, kako bo nekoč, ampak do tedaj je še daleč. Vzame zdravila, popije kakšno kavo in se počuti bolje, še vedno skrbi za hišo, kuha in se veseli obiskov. Zelim ji, da bi dočakala 80. rojstni dan, ko se, vsaj upam, vidiva. Želim pa ji še veliko rojstnih dni, predvsem pa zdravja. »Pa gasilcem, ki so bili pridni in dobri, recite hvala,« mi ob koncu naroči mama Marija, njeni želji pa se pridruži tudi sin Peter. Zato vsem, ki ste Mlinarjevim pomagali ob povodnji, iskrena hvala za skrb in pomoč, predvsem pa hvala gasilcem Prostovoljnega gasilskega društva Žeje-Sveta Trojica. Vera Vojska ČESTITAMO! Mag. Jožica Polanc prejela nagrado RS za življenjsko delo v osnovnem šolstvu Ob 5. oktobru 2010, svetovnem dnevu učiteljev, so bile na posebni slovesnosti, kjer je bil slavnostni govornik predsednik Državnega zbora RS, Pavel Gantar, podeljene letošnje nagrade RS na področju šolstva. Med dobitniki nagrad za življenjsko delo na področju osnovnega šolstva je tudi mag. Jožica Polanc, dolgoletna ravnateljica Osnovne šole Domžale. V utemeljitvi za prejem nagrade za življenjsko delo v osnovnem šolstvu je Odbor za podeljevanje nagrad RS zapisal: Mag. Jožica Polanc je večino svoje sedemintridesetletne kariere v šolstvu posvetila Osnovni šoli Domžale, ki jo je vodila skoraj tri desetletja, do leta 2008. V tem obdobju je šola postala središče kraja in okolice, pod njenim vodstvom je gostila številne prireditve, več let nudila zavetje Glasbeni šoli Domžale in prirejala likovne razstave učencev v občinskem likovnem razstavišču. Strokovno delo Jožice Polanc je pomembno zaznamovala skrb za otroke s posebnimi potrebami. Takoj po prevzemu ravnateljskih nalog je uvedla načrtno delo učiteljev in defektologinje z otroki s posebnimi potrebami ter hkrati spodbudila sodelovanje s starši. S to prakso, ki je bila predstavljena na državnih in mednarodnih posvetih, je šola oblikovala pomemben model vključevanja otrok s posebnimi potrebami v šolsko in družbeno okolje. Kot ravnateljica je sodelavce spodbujala k prizadevanjem za nadpovprečne rezultate: še pred načrtnim delom z nadarjenimi učenci so bili na šoli uvedeni raziskovalni tabori iz naravoslovja in astronomije, domžalska šola je več let gostila državna in regijska tekmovanja iz logike, učenci so na tekmovanjih iz tehnike dosegli tudi mednarodne uspehe. Spodbujala je razvoj športa, šolsko športno društvo je bilo več kakor dvajset let najuspešnejše med devetimi šolami v regiji in pozneje v občini. Članice šolskih navijaških in plesnih skupin so dvakrat dosegle naslov evropskih prvakinj ter druge odlične uspehe na državni in evropski ravni. Jožica Polanc je spodbudila sodelovanje Občine Domžale s slovenskim zdomskim društvom v Švici in v tem okviru organizirala obiske otrok slovenskih staršev iz Švice v Domžalah, slovensko bralno značko v Švici in obiske slovenskih vrstnikov v Švici. Kot ravnateljica je spodbujala sodelavce k izpopolnjevanju, ki je omogočalo strokovno in osebnostno rast ter hkrati dvigovalo kakovost dela z učenci. O prednosti Jožice Polanc prosvetnemu poklicu govori podatek, da je poleg ravnateljevanja na Osnovni šoli Domžale skoraj eno leto vodila tudi na novoustanovljeni Srednjo šolo Domžale in Gimnazijo Domžale ter omogočila vpis prve generacije gimnazijcev. Dobitnici najvišje slovenske nagrade za področje vzgoje in izobraževanja iskreno čestitamo. Vera Vojska 6 društva 15.OKTOBER 2010 DRUSTVO ZA RAZISKOVANJE JAM SIMON ROBIC DOMŽALE Novo vozilo za domžalske jamarje Društvo za raziskovanje jam Simon Robič Domžale je 20. septembra 2010 s prijetno slovesnostjo v parku ob Občini Domžale ter nagovorom župana Občine Domžale, Tonija Dragarja, predalo svojemu namenu jamarsko reševalno vozilo. Slovesnosti se je udeležil tudi predsednik Jamarske zveze Slovenije, Vido Kregar Društvo se uspešno vključuje v sistem civilne zaščite v Občini Domžale ter s svojimi strokovnimi znanji pomaga pri različnih reševanjih, aktivno pa je tudi v okviru reševalne službe Jamarske zveze Slovenije. O vlogi in pomenu njihovega sodelovanja na področju civilne zaščite je govoril predsednik društva Aleš Stražar ter poudaril pomen novega društva za prevoz članov (društvo ima več kot 50 članov) ter opreme, zahvalil pa se je tudi vodstvu Občine Domžale za njihovo naklonjenost. Novo reševalno vozilo je blagoslovil domžalski župnik Janez Šimenc ter zaželel vsem njegovim uporabnikom srečno in varno pot ter uspešno reševanje. Zupan Toni Dragar je poudaril pomen novega reševalnega vozila za sistem civilne zaščite v Občini Domžale, se zahvalil svetnikom in svetnicam, ki so sprejeli odločitev o sofinanciranju novega vozila ter podžupanji Andreji Pogačnik Jarc, ki je vodila aktivnosti. Slovesno je Hvala, ker ste bili z nami ob našem 35. rojstnem dnevu Medobčinsko društvo invalidov Domžale je pred kratkim v hali Komunalnega centra Domžale pripravilo lepo slovesnost, s katero so zaznamovali prvih 35 let uspešnega dela in organizirane skrbi za invalide. Pester kulturni in zabavni program so ob prijetnem vodenju Franca Pestotnika - Podokničarja ustvarili Kosci, Veseljaki iz Naše hiše, kitarist in pevec Franci Pušnik, pevke Foxi teens ter pevca David Grom in Tanja Zagar. Polno dvorano pa so še posebej navdušila dekleta iz prave plesno-rekreativne skupine, ki deluje v okviru Medobčinskega društva Izlet na Dolenjsko Zadnjo sobotno jutro v septembru smo se člani PGD Domžale - mesto odpeljali na članski izlet na Dolenjsko. Dež nas ni motil in dobro razpoloženi smo se najprej ustavili v Pleterjah, kjer smo se spoznali z zgodovino samostana in si ogledali muzej na prostem. Po malici smo se zapeljali v Kostanjevico in si to mesto na otoku tudi ogledali. Na hišah je še dobro vidno, do kod je segala voda, saj je bila Kostanjevica še prejšnji teden čisto poplavljena. Ure so hitro bežale in proti večeru smo imeli manjšo degustacijo vin, sladkali smo se z grozdjem, seveda pa smo tudi veliko klepetali in se vsi res lepo imeli. Dan je minil kot bi mignil in prijetno utrujeni smo se v poznih večernih urah vrnili domov. V tem hudem tempu, ko vedno nekam hitimo, je prav prijetno, da si znamo vzeti čas za prijatelje in se poveseliti skupaj. Z lepimi občutki smo se razšli in tiho že razmišljamo, kam nas bo pot ponesla naslednje leto. Sonja Pavlišič PGD Domžale - mesto VETERANI VOJNE ZA SLOVENIJO Potovanje z muzejskim vlakom po bohinjski progi Prvo soboto v oktobru smo se domžalski veterani vojne za Slovenijo odpravili na Primorsko in to po železniški progi z Jesenic do Kanala. Bohinjska železniška proga ima častitljivo starost, saj so jo dokončali že daljnega leta 1906. Peljali smo se z muzejskim vlakom, saj bomo tudi mi, veterani, kmalu pridobili muzejsko patino in se nam je zdelo nekako ^ ^otovati s tem vlakom je prijetno doživetje, saj je popestreno z raznimi dogodivščinami na poti. Za nami se je vil zdaj bel zdaj črn dim, pomešan s sajami in iskrami, tako da se nam je zdel tudi projekt T-6 le mačji kašelj. Z železniške postaje v Kanalu smo se z avtobusom odpeljali v Goriška Brda, kjer smo se prepustili prijetnemu žgolenju naše vodičke Brike. Pod Sabotinom smo se srečali z domačimi veterani, ki so nam razložili, kako so leta 1991 blokirali oskrbo karavle na Sabotinu s pitno vodo in Veterani še močno zastraženi s strani avstroogrske vojske DRUSTVO ZA RAZVOJ IN POVEZOVANJE DRUŽBENIH VED IN KULTUR Predstavitev dela v Društvu Odnos izročil ključe novega reševalnega vozila šoferju Maksu Merili ter zaželel, da bi srečno in varno vozil v dobrobit domžalskega in slovenskega jamarstva. V kulturnem programu so sodelovali Leseni rogisti, Kvintet Pirnat in harmonikarica Ema Smolnikar. Društvu za raziskovanje jam Simon Robič Domžale želimo varno in srečno vožnjo. V. invalidov Domžale. Bilo je res prijetno srečanje, za katerega je treba povedati, da je bilo vanj vloženega veliko prostovoljnega dela, solidarnosti in pomoči, zato se vodstvo društva še enkrat iskreno zahvaljuje nastopajočim, ki so se odrekli honorarju, hkrati pa iskreno zahvalo izreka tudi vsem drugim, ki so kakorkoli pomagali pri slovesnostih ob 35-letnici društva. Ostanite tudi v prihodnje z nami, da bomo skupaj nadaljevali organizirano skrb za invalide v občinah Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin. Naše vodilo tudi v prihodnje ostaja - srce. Medobčinsko društvo invalidov Domžale Društvo Odnos je tudi v letu 2010 izvajalo preventivni program za otroke in mlade, katerega jedro predstavlja zgodnje učenje družboslovja. Organizirali in izvedli smo različne tematske delavnice v Knjižnici Domžale ter v naravi. Pomembno se nam zdi, da otroke in mlade seznanjamo s temeljnimi pojmi o družbi in skupnosti, jih spodbujamo k razmišljanju in pogovoru, izražanju in zagovarjanju lastnih mnenj in stališč. Otroci in mladi morajo biti pripravljeni na življenje v kulturno, etnično in socialno raznoliki družbi. Razmišljanja in odkriti pogovori o pojmih in konceptih, kot so revščina, socialna izključenost in vključenost, diskriminacija, rasizem, migracije, integracija, etničnost, kultura in medkulturnost, prosto-voljstvo, trajnostni razvoj, ekologija in podobno, lahko delujejo tudi preventivno. Priprava in izvedba tovrstnih delavnic in pogovorov mora biti seveda prilagojena starosti ter odzivu udeležencev. Ugotavljamo, da se otroci radi pogovarjajo o tako življenjsko pomembnih temah in se pogosto odprejo ter delijo svoje izkušnje z drugimi. Družboslovje je pomembno zato, ker sproža razmislek o človeku in njegovem mestu v družbi, njegovem odnosu do narave in soljudi ter spodbuja k participaciji. Na delavnice vabimo tudi otroke in mladostnike iz priseljenskih in romskih družin ter tako vzpostavljamo pogoje za skupno druženje, učenje in medsebojno spoznavanje vrstnikov. Tako smo na eni od delavnic gostili tudi migranta, ki nam je predstavil lastno izkušnjo vključevanja, hkrati pa nam je predstavil delček svoje bogate afriške kulture in vse udeležene navdušil ter sprostil s plesi Malija. V okviru našega programa se trudimo, da otroke in mlade spodbudimo h gibalno-rekreativnim in športnim aktivnostim, ki bi morale biti bolj dostopne vsem. Tudi tovrstne pro-stočasne aktivnosti prispevajo k socialnemu vključevanju. Predvsem pa omogočajo osebni razvoj in vedrijo duha. Irena Zajc in Franci Jazbec Če se pokadi iz lokomotive, ni več veliko časa in se je treba kar obrniti. kako je pri tem prišlo do streljanja. Vse skupaj se je končalo k sreči le s težje ranjenim vojakom JLA. V dar smo dobili nekaj grozdja, a je bil nekaterim tisti, v predelani obliki, očitno še bolj všeč. Goriških Brd nisi obiskal, če nisi bil v gradu Dobrovo in eni izmed mnogih vinskih kleti, mi smo si po skromni navadi privoščili največjo, tisto od KZ Dobrovo, ki je obenem tudi največja v Sloveniji. Iz prve roke sporočamo, vina v naši deželi še ne bo zmanjkalo, če že za povišanje plač državnih uslužbencev nimamo denarja, bi morda poskusili z ^ Ko smo zaključili potep po slikovitih vasicah naše najbolj zahodne pokrajine, nas je v Novi Gorici že čakal naš lepotec, ves sajast in po premogu dišeč, muzejski vlak, ki nas je popeljal do Bleda, kjer smo zaključili naše popotovanje. J. Gregorič NA tartinijevem trgu V piranu Šola zdravja Ihan V soboto, 28. avgusta, smo se kot štiri peresna deteljica v rdečih spon-zorskih kapah SK Ihan udeležile srečanja vseh skupin Šole zdravja na Tartinijevem trgu v Piranu. Zgodaj zjutraj smo se iz deževnih Domžal z dvema avtobusoma odpeljali na pot proti Primorski. V Piranu se nas je zbralo okoli 350 članov društev iz vse Slovenije in Tartinijev trg je bil preplavljen z oranžnimi majicami. Dobrodošlico nam je izrekel župan občine Piran ter nam zaželel prijetno bivanje v njihovem kraju. Sledil je pozdravni govor dr. Nikolaya Grishina, avtorja in ustanovitelja Šole zdravja, nato pa še govor predsednice društva Zdenke Katkič, ki se je še posebno zahvalila za ves trud in organizacijo Emi Prkovič. Po pozdravnih govorih je sledila telovadba 1000 gibov za zdravo življenje z razlago dr. Nikolaja Grishina o namenu posameznih vaj. Po njej je sledila predstavitev skupin udeleženk tega srečanja. Naša voditeljica je predstavila naš kraj z besedami: »Prihajamo iz majhne vasice pri Domžalah, kjer imamo farmo z ihanskimi brancini, katere vsi dobro poznamo. Še bolj pa smo poznani s kar tremi svetovno znanimi športniki, ki so nas zastopali tudi na zimskih olimpijskih igrah. To so naši biatlonci, na katere je ves kraj zelo ponosen. Zaradi njih so kraj poimenovali kar olimpijska vas in tam na igrišču izvajamo vsako jutro telovadbo tudi mi.« Požele smo velik aplavz. Sledil je še krajši kulturni program, nato pa smo se člani porazdelili in se lahko udeležili raznih dogodkov. Organiziran je bil ogled Pirana, veliko število članov se je odločilo za triurno panoramsko vožnjo z ladjo Burja, na kateri je bil organiziran tudi ribji piknik. Nekateri so se lahko okrepčali z ribjimi specialitetami na pomolu ali si za simbolično ceno ogledali akvarij z morskimi ribami, ki je res nekaj posebnega. Tudi vreme nam je ves dan lepo služilo. Skoraj ves dan nas je grelo toplo sonce, vmes pa nas je pohladila kakšna sapa vetra. Morje je bilo prijetno toplo in veliko članov se je kopalo. Ta dan je Piran z nami zadihal, sami smo bili deležni velike pozornosti tako od domačinov kot od tujih turistov. V več lokalih smo imeli že v naprej dogovorjen popust, tako da je bil dan še lepši. Proti večeru so se tudi nad obalo zgnili črni oblaki in še preden smo se poslovili od gostiteljev, se je ulil dež. Kljub temu pa nam ni pokvaril razpoloženja, saj smo se zadovoljni in srečni v večernih urah vrnili domov. Marija Dokič 15. OKTOBER 2010 domžale 7 LETOŠNJA ZADNJA PODOKNICA NEDELJSKEGA DNEVNIKA JE BILA NAMENJENA LJUDSKI PEVKI MARI VILAR Kdor ima srce ... Naslov prispevka o zadnji letošnji podoknici Nedeljskega Dnevnika, ci jo je domžalski župan Toni Dra-gar namenil ljudski pevki in pravi domžalski kulturni legendi gospe Mari Vilar, sem si izbrala z zadnje CD plošče ljudskih pevk Kulturnega društva Domžale, ki jih vodi prav gospa Mara Vilar, ki s svojim delom že desetletja pomembno prispeva k pestrejšemu kulturnemu dogajanju v naši občini, še posebej pa so pevke uspešne zaradi ljudskih pesmi, ki bi bile že zdavnaj pozabljene. Dvorišče najstarejšega domžalskega gostišča Keber, ki ima za sabo več kot 200-letno tradicijo, je bilo premajhno za vse, ki so si želeli ogledati zadnjo letošnjo podoknico, s katero Nedeljski Dnevnik že 24 let na predlog fantov in mož razveseljuje dekleta po celi Sloveniji, ki so deležne posebne časti, še posebej pa velikega šopka in dobrih želja iz rok Franca Pestotnika - Podokničarja. Ta je imel v Domžalah posebno srečo, saj se mu je na poti do okna, kjer ga je čakala ljubezniva gospa, zlomil eden od klinov na lestvi, in posebni sreči, ki ga spremlja, se mora zahvaliti, da se je kljub obema zasedenima rokama, v eni je nosil čudovit šopek za slavljenko, v drugi pa mikrofon, skoraj čudežno rešil ter srečno prišel do glavne osebe prijetnega petkovega večera pri Kebru. Ljudska pevka, ki ji ni para Izbranka podoknice je bila osem-insedemdesetletna Mara Vilar, ki s svojimi ljudskimi pevkami Kulturnega društva Domžale obuja pesmi, ki so jih peli naši predniki. Vse svoje življenje, ki je bilo začeto pod Limbar-sko goro, je namenila pesmi, pa tudi igri, saj smo jo lahko občudovali tudi v nekaterih igrah. »Mama Francka je bila pevka, oče Aleš organist, brat Miro ustanovitelj moravške godbe in vodja pevskega zbora. Z ljudskimi pevkami z veseljem nastopamo na proslavah, jubilejih, v vrtcih in v domovih za ostarele, včasih pa kar mimogrede, v gostišču, ko se vračamo s kakšne prireditve. Ponosne smo tudi na svojo prvo zgoščenko z naslovom Kdor ima srce,« je pripovedovala zgovorna Mara, ki si je za Podokni-čarja oblekla obleko, kakršno so nosile meščanke pred več kot sto leti, ter se iskreno razveselila prijaznih besed in šopka ter plesa, ki pa ga ni bil deležen le Franc Pestotnik. In kaj je o slavljenki rekel župan Toni Dragar, ki jo je predlagal za podoknico Nedeljskega Dnevnika: »Gospa Mara Vilar je nevsakdanja, v mno-gočem izjemna ženska, kakršnih, kot radi rečemo, ne delajo več. Je nesporna legenda, ki s svojo izjemno energijo in obujanjem ter prepevanjem ljudskih pesmi osrečuje sebe in vse ljudi okrog sebe, tudi mene.« In kdo je še sodeloval? Glavni organizator domžalske podoknice je bil Vido Repanšek. Slamni-karstvo - pomemben del zgodovine naše občine - je s svojim že skoraj znamenitim šivalnim strojem, s kate- že ptički čivkajo, da ie v Ihanu Mešani pevski zbor Slamnik! V, .f Informacije: Mitja Gregorič : 041/930-584 ali Ana Černe: 041/274-284 * - —1 1B& SI - UV Knnidt T'I^IWt -3ËC IE-duil wmr^oM r 11 [fn? IN, ri PROFUNDIS DRAGOMELJ, v vaškem jedru prodamo več zazidljivih parcel velikosti od 600 m2 do 800 m2. Zemljišča so na sončni legi in imajo plačan komunalni prispevek. Informacije: PROFUNDIS d.o.o. Slamnikarska 3b, Domžale Tel.: 051 697 277 ali 041 733 783 50 let duhovniškega posvećenja Zlata maša kardinala dr. Franca Rodeta rim šiva slamnike, pokazala Joži Ko-šak, za dobrote so poskrbela dekleta iz Društva podeželskih žena, vasovalci pa so se lahko odžejali s pivom, ki ga je v starem lesenem sodu podarila pivovarna Union. Podokničarja e na kraj prireditve pripeljal kočijaž Jože Kržan v spremstvu mladega glasbenega tria Svetlin. Manjkali niso niti šrangarji, imenovani domžalski proletarci, prireditev so olepšale narodne noše iz Društva narodnih noš Domžale, zaigrala je Godba Domžale, prisotne so s svojimi ljudskimi pesmimi navdušile Ljudske pevke KD Domžale, manjkal ni niti svetovno znani Oktet bratov Pirnat, s svojo glasbo so večer popestrili harmonikar Toni Omahna, trobentar Franc Kompare, trio Tineta Stareta ter ansambel Stanka Petriča ter pevca Ivan Hudnik in Damjan Brajnik. Kdo je dobil največ kave? Letošnja zadnja prireditev pa je bila tudiiPriložnost za finalno tekmovanje Tropic caffe. Potem ko si je pot v finale med domačini izborila Meta Ogrinc, je bila v finalu najboljša Mateja Kocjančič, ki se je domov vrnila z velikim pokalom žalske pra-žarne Tropic caffe in desetimi kilogrami kave, ostali sodelujoči pa so prejeli po deset kilogramov dišečih kavnih zrn. Nasvidenje v 25. letu Podoknice Nedeljskega Dnevnika S prireditvijo v Domžalah, ki se je zaključila z izmenjavo spominskih daril, torto in šampanjcem, se je zaključilo 24. leto te popularne prireditve, s katero se želimo zahvaliti dekletom in ženam, ki vsaka po svoje pomembno vplivajo na življenje in delo na različnih področjih. Veseli smo, da se je leto zaključilo v Domžalah in da ob koncu lahko rečemo, da je bilo za nastope naše občine to zelo pestro leto, kakršnih si še želimo. V. V. »Spoštovani gospod kardinal, Vaša eminenca, dr. Franc Rode, spoštovani zlatomašnik. Prav posebno veselje nas navdaja, da ste danes tukaj z nami - rojaki, v naši jarški župniji.« S temi besedami in s slovensko himno se je 4. septembra 2010, v Kulturnem domu Groblje, začela slavnostna akademija ob 50. obletnici duhovniškega posvečenja dr. Franca Rodeta. Sledil je nagovor domačega župnika Janeza Kvaternika. V programu so sodelovali trije domači pevski zbori, in sicer MePZ Klas Groblje, DPZ Moj spev in OPZ župnije Jarše. S plesom se je predstavila folklorna skupina KD Groblje, sodelovali sta tudi mladi klarinetistka in pianistka ter vokalni kvintet Pirnat. Življenjska pot kardinala je bila lepo predstavljena preko video projekcije. Ves program se je prepletal z izbranim veznim besedilom, med katerim je bilo tudi ganljivo pismo mame kardinala, ki mu ga je pisala za njegovo novo mašo, ki jo je daroval v tujini, v Parizu. V programu je sodeloval tudi kardinalov brat Nace, ki je z nekaj besedam predstavil njegovo življenjsko pot, s čestitko pa mu je stisnila roko tudi sestra Cecilija. Kardinal se je na koncu vidno ganjen zahvalil za lep program in dejal: »Globoko v srce mi je seglo, kar ste povedali in zapeli. Dragi rojaki, hvala vam! Rad vas imam!« Naslednji dan, v nedeljo, je bil višek praznovanja z darovanjem zlate maše v cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v Grobljah. Slovesen, 43 metrov visok mlaj je že od daleč vabil ljudi in odziv je bil presenetljiv. Sprevod s kardinalom, duhovniki, ministranti, narodnimi nošami, gasilci in verniki je iz kulturnega doma krenil proti cerkvi. Med slovesnim pritrkavanjem, orgelskim preludijem in aplavzom je kardinal s spremstvom vstopil v lepo okrašeno cerkev. Zadonela je pesem Zlatomašnik, bod' pozdravljen in za- čela se je sv. maša, med katero je msg. Franci Petrič v pridigi z izbranimi besedami nagovoril množico in vanjo vpletel življenjsko pot kardinala. Med sv. mašo je prepeval MlPZ župnije Jarše. V zahvalni besedi vsem, ki so mu pripravili zlatomašno slovesnost je, kardinal poudaril: »Naj bo vse v čast Bogu, poglobitvi vere v tej župniji in našem narodu.« Ker je cerkev za velike slovesnosti premajhna, so verniki zunaj na gasilskih klopeh preko dveh ekranov in ozvočenja spremljali sv. mašo in zbrano sodelovali. Po maši je bilo prijateljsko druženje pred cerkvijo ob pogostitvi, predvsem pa osebno srečanje in fotografiranje številnih udeležencev slovesnosti s slavljencem - zlatomašnikom kardinalom Francem Rodetom. Tekst: Pavla Ručigaj Foto: Rok Majhenič horuk na krizentaver Kostanjevo srečanje pohodnikov akcije jke V soboto, 2. oktobra, smo se poho-dniki akcije Horuk zbrali na druženju, ki smo ga, kot se za ta letni čas spodobi, poimenovali Kostanjevo srečanje pohodnikov. Vreme, ki je letos res nagajivo, nam je dobro služilo. Našega tradicionalnega srečanja se je udeležilo veliko število pohodni' :ov in drugih ljubiteljev narave. Tradicija je tudi, da naš predsednik komisije Franc Kralj - M'ngan poskrbi za dobro hrano in pijačo. Tokrat se je izkazal z jesenskimi dobrotami. Jesenska poslastica je bil vsekakor pečen kostanj, ki so ga nabrali po-hodniki, pripravila sta nam ga Marko in Igor. Naš predsednik pa ne poskrbi samo za pohodnike, saj je kot strasten lovec v sodelovanju s prijatelji postavil v bližini vrha krmilnico za živali. Tudi tokrat nas je obiskal župan Občine Domžale in naš krajan Toni Dragar. Tako se je osebno prepričal, kako so pohodniki ponosni na svoje rezultate, in si ogledal knjigo vpisov. Iz knjige je razbrati, da se je do srečanja vpisalo že 15.159 pohodni-kov. Ta številka pa se je še isti dan spremenila. Želimo si, da bo končna številka ob zaključku letošnje akcije dosegla 20.000 vpisov. Rezultati nam nalagajo še več aktivnosti in srečanj pohodnikov, ki s svojo pri- sotnostjo potrdijo, kako so veseli in zadovoljni. Na srečanju ugotovimo, kaj se je v zadnjem času novega dogajalo pri pohodnikih. Naš zvesti pohodnik Leopold nam je zaupal, kako ga na pohodih večkrat spremlja vnukinja. To je komaj sedemletna Eva, ki se vsakega vzpona zelo veseli, ob tem pa skupaj z dedkom odkriva lepote narave, ki so v jesenskem času še bolj izrazite. Tako dedku Leopoldu kot vnukinji Evi želimo še veliko skupnih trenutkov, ki jih bosta doživljala ob vzponu na ihanski Triglav, in snidenja ob zaključku akcije. Pred nami je jesenski čas, ki nas s spremembo in barvitostjo gozda še bolj privlači v naravo. Naši poho-dniki so nam povedali, da je letos zelo dobra gobarska letina, pa tudi kostanj je letos zgodaj dozorel. Po-hodnikom želimo, da do zaključka akcije konec leta doživijo na pohodih še veliko lepih trenutkov, o svojih dogodivščinah pa nas bodo presenetili na zaključni akciji v mesecu januarju. Sponzorji srečanja pohodnikov Horuk - oktober 2010: Občina Domžale, Gostilna M'ngan Pre-log, Sašo Zaljec, s.p., Ihan 8 domžale 15.OKTOBER 2010 35. ROJSTNI DAN DRUSTVA PODEŽELSKIH ZENA DOMŽALE Druži jih skrb za družino, za zdravo hrano, ohranjanje izročila in slovensko zemljo Šestega oktobra 2010 je bilo v dvorani Kulturnega doma Groblje živahno. Svoj 35. rojstni dan so praznovale članice Društva podeželskih žena Domžale, ki so ob tej priložnosti pripravile kar dve razstavi: z eno so nas popeljale v zgodovino in sedanjost svojega dela, na drugi pa predstavile dobrote naših kmetij, s katerimi vedno razveseljujejo obiskovalce svojih in drugih prireditev. Zgodovina društva je zgodovina pridnih deklet in žena, ki so že pred več kot tremi desetletji ugotovile, da so skupaj lahko uspešnejše, si pomagajo, strokovno napredujejo, izmenjujejo izkušnje in se imajo leto. Tako je iz nekdanjega Aktiva kmečkih žena pred 35 leti nastalo današnje Društvo podeželskih žena Domžale, ki ga srečujemo na vseh večjih prireditvah, hkrati pa uspešno izpolnjujejo svoj bogati program dela. O njem ter o zgodovini in preteklosti društva smo veliko izvedeli na slovesnosti ob 35._rojstnem dnevu. Vodila jo je Špela Černivec, ki se je ob koncu izkazala tudi kot pevka ob spremljavi mlade harmonikarice Eme Smolnikar, v kulturnem programu pa je sodeloval tudi Pevski zbor Turističnega društva Turnše, Češenik, ki ga vodi Polona Hribar. Med gosti je bila podžupanja Andreja Pogačnik Jarc, nekateri svetniki in svetnice, vodstvo KS Jarše Rodica, predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana, predstavnice drugih društev podeželskih žena, predstavnice Zveze kmetic Slovenije, še posebej prisrčno pa smo pozdravili prvo predsednico Narciso Kuhar in vse članice, ki so se kadarkoli potegovale za naslov kmetice leta. Dolgoletna predsednica društva Ju-lijana Černivec je v svojem govoru poudarila, da je kmečko delo težko, pa ga vendar rade opravljajo, pomagajo možem ali pa oni njim in so na kmetijah vesele in srečne. Trudijoo se, da bi bile kmetije uspešne, da bi na njih pridelovali zdravo in domačo hrano, predvsem pa da bi ohranjali in obdelovali slovensko zemljo, ki rodi najboljšo hrano na svetu. Nato se je vrnila 35 let nazaj in povedala, da je bila 10. julija 1999 prva seja društva, njegove ustanovne članice pa: Polonca Ravnikar, Rozalija Ga-bršek in sama, za prvo predsednico pa je bila izvoljena Narcisa Kuhar. Sledila so leta, v katerih ni manjkalo predavanja, strokovnih ekskurzij, srečanj, tečajev, delavnic, pomoči druga drugi ter nastopov na različnih prireditvah, sodelovanj z občino, z drugimi društvi in z Zvezo kmetic Slovenije. »Rade smo skupaj, rade se družimo, izmenjujemo izkušnje, hkrati pa poklepetamo in smo dobre volje,« je poudarila predsednica društva ter se zahvalila vsem, ki so jim pomagali v vseh teh letih, še posebej Kmetijsko gozdarskemu zavodu in svetovalkam, posebej Marti Kos, vse pa povabila, da jih pridejo pogledat tudi sejme, predstavitve, da kupujejo zdravo kmečko hrano ter ne pozabijo, da so kmetice pomembne - najprej vsaka za svojo družino in kmetijo, potem za društvo in nazadnje še za domžalsko občino. O pomenu društva in njegovih prvih korakih je govorila prva predsednica Narcisa Kuhar, ki že 56 let dela na Krivče-vi kmetiji v Dobu, v življenju pa je opravljala številne odgovorne funkcije na področju kmetijstva. Društvo podeželskih žena pa je v imenu župana Občine Domžale, Tonija Dra-garja pohvalila, mu čestitala in zaželela še veliko uspešnega sodelovanja podžupanja Andreja Pogačnik Jarc. Nato sta predsednica društva Juli-jana Černivec ter prva predsednica Narcisa Kuhar podelila priznanja članicam, ki so se posebej odlikovale v dosedanjem delu, pa tudi sodelavcem in sodelavkam, brez katerih ne bi bile tako uspešne. Priznanja so prejele kandidatke za Kmetico leta: Julijana Černivec, Anica Kodrič, Frančiška Rožič, Polonca Ravnikar, Milena Oražem in Maksa Erklavec; mlada kmetica leta Helena Čer-nivec, prva in sedanja predsednica društva Narcisa Kuhar in Julijana Černivec; Rozalija Gaberšek, Ivanka Brodar, Ivanka Burja, Marija Černivec, Rezka Grčar, Cilka Grošelj, Jožefa Jemc, Tatjana Kastelic, Barbara Pirnat, Majda Rems, Marija Učakar; Marta Kos in Irena Zlatnar s Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana, sosednja društva podeželskih žena, ki so jubilantkam čestitala in jim zaželela vse najboljše, Občina Domžale ter nekatera druga društva in posamezniki. Ob koncu so članice Društva podeželskih žena Domžale slovesnost ob 35. rojstnem dnevu združile s prijetnim druženjem, kjer ne bo manjkalo dobrot, ki so jih pripravile članice, pa niti ne časa za prijeten klepet, pogovor, druženje ob glasbi. Tudi s prijetno slovesnostjo so članice društva še enkrat več potrdile, da je podeželje tudi v naši občini prostor za vse, ki skozi način življenja ohranjajo in negujejo zemljo, ob tem pa skušajo ohraniti kulturo jezika, kulinarika ^in še česa. Iskrene čestitke spoštovane članice Društva podeželskih žena Domžale in naj svoj prispevek zaključim z delom pesmi Ivana Turšiča, s katero sta uradno v letu 1999 povabil članice v novoustanovljeno društvo: Polno tihega veselja sončno-jasno obzorje polno tihega veselja valovi se žitno morje. In devojka v zlatem žitu zarudela kakor mak je, fantič pa v veselju tihem k njej nameril svoj korak je . . . Vera občina se predstavi Na festivalu za tretje življenjsko obdobje Odbor za starejše v Občini Domžale, ki ga vodi Marija Pukl, je dal pobudo, da se naša občina enovito predstavi na Festivalu za tretje življenjsko obdobje v Cankarjevem domu. V ta namen je imenoval organizacijski odbor v sestavi, Andreja Jarc Pogačnik, Marija Pukl in katerega predsednik je bil župan Toni Dragar. Odbor je na osnovi predlogov vsebin, ki so jih poslala društva, pripravil program in ga poslal organizatorju Zvezi društev upokojencev Slovenije, ki je vse naše predloge vključil v svoj tridnevni program. Letos je bila prireditev še posebej slavnostna, saj je festival praznoval deseto obletnico. Občina Domžale je bila edina občina, ki se je enovito vključila v program in tako nastopala v vseh delih prireditve. elo ponosni smo na nastop v otvo- ritvenem slavnostnem pro kjer sta nastopila Ženski pevs D gramu, ki zbor Stane Habe Društva upokojencev in Otroški pevski zbor Domžalčki. V festivalskih dneh so pod sloganom »Ni vsak klobuk domžalski slamnik« nastopile Ljudske pevke Javna razprava o pokojninski reformi reforma pokojninskega sistema Javna razprava na Jamarskem domu Mare Vilar, ki ohranjajo pesmi davnih dni in Otroška kulturna skupina Kulturnega društva mladih Domžale, ki so v pristnih narodnih nošah, prikazali izvirne plese z domžalskega področja. Na stojnicah so svoje dejavnosti predstavila društva, ki zelo dobro delujejo na področju skrbi za starejše ali vodijo medgeneracijske aktivnosti v naši občini in sicer Društvo Lipa - univerza za tretje življenjsko obdobje, Medgeneracijsko društvo Jesenski cvet, Društvo upokojencev Domžale in Društvo upokojencev Vir. Zelo odmeven nastop smo imeli na okrogli mizi na temo »Zadovoljevanje potreb starejših po storitvah za kakovostno bivanje na domu«, ki smo ga predstavili pod naslovom »Dolgost življenja mora postati vrednota«. Naš poudarek je bil usmerjen predvsem na razvoj aktivnostih, ki vzpodbujajo starejše, da čim dlje bivajo na svojem domu, pri čemer organiziramo in nudimo vse storitve, ki jim to tudi omogočijo. Udeležence je zelo zanimalo delovanje našega odbora za starejše in aktivnosti, ki smo jih uspeli preko tega odbora uresničiti. Za uspešno predstavitev sva bili ob zaključku Andreja Jarc Pogačnik in Marija Pukl povabljeni na sprejem k dr. Danilu Tirku, predsedniku države. Vsem nastopajočim se najlepše zahvaljujem za kvalitetno opravljeno delo in zavzetost pri izvedbi celotnega programa. Marija Pukl predsednica odbora za starejše Zelo kvalitetno uvodno obrazložitev sta podali Nataša Trček, vodja sektorja za PIZ na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve in Anka Tominšek, predsednica sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Republike Slovenije. Ali je res zadosti, da vsak skrbi samo za sebe? Na javni razpravi o pokojninski reformi na Jamarskem domu nas je bilo kar precej. Med nami pa je bil tudi mladi mož ves prežet z idejami o zveličavnosti individualnih zavarovanj preko zavarovalniških sistemov. Zanimivo in hkrati zastrašujoče ga je bilo poslušati kako navdušeno je pripovedoval, da je obstoječi sistem - na osnovi plačevanja prispevkov v pokojninsko blagajno - slab in da bi vsak imel največ, če bi sklenil svoje zavarovanje. Nič o solidarnosti med ljudmi, nič o tem, če se posamezniku v življenju kaj zalomi in ne more več plačevati zavarovanja - nesreča in podobno. Pa vendar so ljudje že davno ugotovili, da družba dolgoročno ne preživi brez solidarnosti. Zato, da imamo danes nek nivo solidarnosti, je bilo žrtvovanih ogromno življenj borcev za pravice skozi vso zgodovino. Sedaj smo v prelomnem trenutku, ko bi nekateri poteptali vse, kar je preverjeno dobro za družbo in posameznika. Vrednost dela in kapitala Drugo sistemsko vprašanje je razmerje vrednotenja dela in kapitala. Delo je postalo popolnoma podcenjeno, briljira pa kapital iz česar vlečejo koristi novodobni kapitalisti. Zakaj se izplen tehnološkega napredka ne porazdeli tako na delo kot na kapital. Pri nas imajo od napredka koristi predvsem lastniki kapitala, delavci pa iz dneva v dan vse bolj trepetajo za svojo zaposlitev. Tako uveljavljena razmerja so vzrok za nizke plače in posledično vse nižje pokojnine. S pokojninsko reformo se želi postaviti temelje vzdržnosti pokojninske blagajne, vendar bo to na dolgi rok premalo, ker nimamo urejenih osnovnih ekonomskih in družbenih odnosov. Koliko so razni sistemi tvegani in koliko zanesljivi Pred leti so ponujali tri stebre v sistemu financiranja. Sistem je bil sestavljen iz javnega dokladnega sistema, naložbenega sistema in zasebnih varčevalnih shem. Danes nam je jasno, da sta zadnja dva sistema dolgoročno preveč tvegana, ker ne zagotavljata socialne varnosti in solidarnosti znotraj sistema. Kot najbolj zanesljiv se je izkazal sistem vplačevanja prispevkov iz naslova dela. Kam so šla sredstva Generacija, ki se sedaj upokojuje, je v pokojninsko blagajno vplačala ogromna sredstva, ker je bilo tedaj veliko delavcev in malo upokojencev. Zbrana sredstva so bila porabljena za druge, predvsem družbene potrebe - gradnjo vrtcev, šol, zdravstvenih domov in drugo.Ustvarjena družbena lastnina sedanjih upokojencev naj bi bila »zapuščina« otrokom in vnukom. S sumljivimi lastninskimi akrobacijami jim je bila le-ta odvzeta, sistem pa še vedno omogoča, da nihče od tajkunov ne odgovarja, nič se jim ne vzame, nič se jim ne zgodi. V razpravi veliko vprašanj Organizatorja javne razprave sta bila Občinski odbor Demokratične stranke upokojencev in Društvo Lipa Domžale udeleženci pa so bili zelo dobri razpravljavci, ki vidijo probleme in so jih zelo dobro tudi izpostavili, tako da je bila razprava zelo tehtna in vsebinsko zanimiva. Razpravljavci so izpostavili vzroke zakaj ljudje bežijo v pokoj? Odgovor je bil, da naša zakonodaja ne stimulira dovolj daljšo delovno dobo, da so odnosi v delovnem okolju slabi in preveč stresni, da je varnost zaposlitve zelo nizka in malo je možnosti za zaposlitev drugje. Zakaj so ženske za isto delo še vedno manj plačane? Posledice so hude zlasti, ko ostanejo same s svojo nizko pokojnino. Kakšno naj bo usklajevanje pokojnin? Kako urediti dolžino delovne dobe na najtežjih in zdravju škodljivih delovnih mestih? Zaključki iz razprave Poudarek javne razprave je bil, da se vsi zavedamo resnosti trenutka, a vendar ne moremo pristati na vse, kar predlaga vlada, ker ne obravnava vseh kategorij prebivalstva enako, ker posamezne kategorije pri varčevanju bolj obremenjuje kot druge. Torej tudi ne ravna skladno z ustavo, ker s svojimi ukrepi ne zagotavlja vsem enakih pogojev in možnosti za življenje. Prisotni so podprli vse rešitve, ki prispevajo k večjemu redu pri zagotavljanju virov za pokojninsko blagajno, boljšemu nadzoru nad plačevanjem prispevkov, očiščenju pokojninske blagajne vseh izplačil, ki nimajo osnove v vplačanih prispevkih. Posebej je bil izpostavljen pogoj, da mora osnovna pokojnina za polno pokojninsko dobo zagotavljati življenje brez socialne pomoči in, da mora biti odmera pokojninske osnove odraz vplačanih prispevkov. Odločno so bili proti kakršni koli oprostitvi ali odlogu plačila prispevkov delodajalcev. Za usklajevanje pokojnin sta bila predstavljena dva predloga in sicer DeSUSov - 80:20 in VLADIN 60:40 (plače : življenjski stroški). Razpravljavci so podprli tistega, ki bo po izračunu predvidenih gibanj bolj ugoden za upokojence. Pokojnina je, zaradi vplačanih prispevkov, ekonomska kategorija, zato ni mogoče pristati na to, da bi postala predvsem sociala. Marija Pukl Udeležence kostanjevega piknika je že tradicionalno obiskal Karl Erjavec AVTO SET www.renault.si LETA RENAULT MEGANE Z GT LINE OPREMO imm V OKTOBRU 2.500 EUR UGODNEJE! DRIVE THE CHANDE 'A-V/Tr» CT3T ^ Prodaja vozil: 01/56 27 111, 041/648 166, Servis: 01/56 27 333, 031/648 166, A V I U 3CI d.o.o. r , , 1 1 , 1 1 „- E-mail: info@avtoset.si, Internet: www.avtoset.si Dragomell 26,1230 Domžale DELOVNI ČAS: SALON: od 8. do 18. ure, SERVIS: od 8. do 17. ure 15. OKTOBER 2010 mladi 9 AKCIJA POTEKA ZE OD LETA 2004 Teče mi, teče, vodica Z otroki iz naše skupine se pogosto odpravimo na sprehod po bregu Kamniške Bistrice. Med hojo večkrat postanemo in usmerimo pogled v plavajoče ali leteče divje race, opazujemo zelenje in drugo rastje, poslušamo šumenje reke, se čudimo zdaj bistri, prozorni, drugič spet zelenkasti ali celo rjavi barvi vode. Sprehajalna pot je za nas mnogo- krat tudi tekaška steza, pa tudi pot ekološkega ozaveščanja. Nedavno smo videli, kaj vse naplavi voda na obrobne veje grmovja in na bregove! Cela zbirka cunj in plastike! Želimo, da bi bolje čuvali naravo in da nas ta ne bi kaznovala. Vredno se je potruditi. Marjeta Osolin Vrtec Domžale, enota Ostržek Uvajalno obdobje v enoti Racman Prvega septembra 2010 smo v enoti Racman v skupini Polžkov prvič sprejeli 14 novincev, starih od enega do dveh let. Najprej so si otroci skupaj s starši ogledali garderobo in svoj znak. Nato je sledilo spoznavanje igralnice, novih igrač, ležalnikov in dveh novih odraslih oseb. Tri dni so otroci obiskovali vrtec skupaj s starši za nekaj ur. Med tem časom so starši zapustili igralnico za pol ure. Po treh dneh pa so starši zjutraj oddali otroke v igralnico in jih prišli iskat po počitku. Tako so se otroci postopoma navajali na nov prostor, dnevno rutino in na naju. Na začetku sva s sodelavko Marušo otroke veliko pestovali in jih tolažili. Po nekaj dnevih so vedno manj jokali. Jutranja ločitev od staršev je bila za otroke najtežja. A že čez nekaj minut so se zaigrali z vozili, slikanicami, kockami, dojenčki ali s kakšno drugo igračo. Zelo radi poslušajo petje pesmic, ki jim jih z Marušo prepevava in njihova besedila ponazoriva z gibanjem: Polžek, Miška in Moj rdeči avto. Nekateri otroci že lepo pripe-vajo in sodelujejo tudi z gibanjem. Na ta način otroci pesmice še bolj doživijo in se obenem sprostijo. Zelo se umirijo in začudeno gledajo, kadar pojem pesmice in me Maruša spremlja s flavto. Ob različni glasbi s CD-ja z navdušenjem plešejo in se s celim telesom sproščeno izražajo. Otroci se zelo radi igrajo v zunanjem atriju, kjer plezajo na igralo in se spuščajo po toboganu, se vozijo s pikapolonicami na koleščkih in opazujejo dogajanje na vrtčevskem igrišču. Igramo se tudi bibarije, kot je Medved stopa in prstne igre: Miška in krt. Ob tem otroci doživljajo ugodje, veselje in zabavo. Naredili smo papirnate žogice, tako da smo mečkali papir. V veliko veselje jim je, ko stresem žogice iz škatle. Potem jih pobirajo in mečejo v škatlo. Na željo otrok to večkrat ponovimo. Večina otrok je samostojna pri hranjenju. Nekateri pa še potrebujejo pomoč. Pri počitku otroci nimajo težav, saj je dopoldne v vrtcu za njih intenzivno. Otroci na ležalnikih ob nežni glasbi umirjeno zaspijo. Ob koncu uvajalnega meseca otroci vedno bolj pogumno prihajajo v vrtec. Veselimo se novih dogodivščin, ki nas čakajo v letošnjem šolskem letu in vam pošiljamo polžev pozdrav! Irena Bak, dipl. vzg., Vrtec Domžale, enota Racman Dvodnevno bivanje na ranču Kaja in Grom Tudi letošnje šolsko leto so otroci našega vrtca začeli z dvodnevnim bivanjem. Odpravili smo se na ranč Kaja in Grom, kjer so nas pričakali Darja, Andrej in Manca. Takoj po prihodu nas je radovednost že gnala v gozd, kjer smo pričeli z raziskovanjem, iskanjem gob, prisluhnili smo nenavadnim zvokom, ki jih v mestnem vrvežu ne slišimo ... Po dobrem kosilu in počitku pa je sledilo tisto, česar smo se najbolj veselili ... JAHANJE! Najprej nam je Manca pokazala, kako se jaha na Valentinč-ku, učnem pripomočku za učenje jahanja, nato pa smo se odpravili k čisto pravim konjem. Najprej nas je pozdravil črni lepotec Enter, s katerim smo se pocrkljali, ga božali, nato pa so naši močni fantje pripravili prostor za jahanje. Andrej in Manca sta pripeljala Jadrana in Pegaza in vsi smo se preizkusili v jahanju. Naslednji dan smo se odpravili na raziskovanje palčkove dežele, si ogledali njihovo igrišče, jih pomagali zgraditi hišico, Darja pa nam je pokazala, kako si palčki iz listja in storžev naredijo krožnike in kozarčke. Celo pot sta nas spremljala domača psička Kala in mlada srnica Pika. Po kosilu smo poprijeli še za lok in se preizkusili v lokostrelstvu. Sledilo je slovo in obljuba lastnikom ranča, da se k njim zagotovo še vrnemo. Tako otrokom kot vzgojiteljicam bo izlet ostal v lepem spominu! Drevo miru V torek, 21. septembra 2010, smo vse ENO šole iz 150 držav vsega sveta sadile drevesa miru. Sajenje drevesa simbolizira mir in kontinuiteto življenja. Globalno sajenje drevesa poteka 21. septembra, ker so ta dan Združeni narodi proglasili za svetovni dan miru. Akcija poteka že od leta 2004. Zadnjega sajenja se je udeležilo 5.000 šol iz več kot 100 držav. Udeleženci so skupaj posadili približno 450.000 dreves. Dogodek je praktični primer razširjanja okoljevarstvenega in globalnega učenja, spodbuja učenje za mir in dviguje naše zavedanje o pomembnosti dreves in gozdov na globalni ravni. Sajenje dreves je potekalo ob 12. uri po lokalnem času, zato je sajenje je sledilo Sončevi poti. Prva drevesa so bila posajena na otoku Tonga v Oceaniji, potem v Aziji, Evropi in Afriki, nato v obeh Amerikah, nazadnje pa so drevesa sadili na Samoi. Tudi učenci Osnovne šole Rodica smo 21. septembra posadili drevo, in sicer lipo. Ob 12. uri smo se zbrali pred šolo. Dogodek se je pričel s kratko prireditvijo, na kateri so učenci višjih razredov uvodoma povedali, kaj ta dan pomeni. S svojima govoroma sta nas pozdravila ravnateljica Milena Vidovič in župan Občine Domžale Toni Dragar. Ravnateljica je v uvodnem govoru poudarila, da se je pomembno zavedati svojega okolja in se do njega odgovorno obnašati. Gospod župan je poudaril, da se tudi občani Občine Domžale zavedajo, da moramo svoje okolje varo- vati. Povedal nam je tudi, kako. Ko so morali zaradi urejanju infrastrukture na Karantanski posekati 3 drevesa, so jih nadomestili s 40 novimi. Program so nadaljevali učenci 1. in 2. razredov, ki so zapeli pesem, medtem ko so trije učenci lipo posadili. S tem je bil poučni dogodek končan, mi pa se bomo še naprej trudili in ohranjali okolje lepo. Tina Jeretina, Manca Košir Vidergar, Romana Košenina, Urša Koželj in Sadije Ajazaj OS Rodica Učenci Oš Preserje pri Radomljah posadili drevo miru V mesecu septembru smo beležili mednarodni dan miru in v ta namen so v šolskem parku učenci Osnovne šole Preserje pri Radomljah posadili drevo miru. V torek, 21. septembra 2010, točno ob 12. uri, so po vseh državah posadili več sto tisoč dreves miru, ki simbolizirajo upanje k prekinitvi ognja in nasilja po vsem svetu ter nadaljevanje mirnega življenja. Tudi letos so učenci OŠ Preserje pri Radomljah na ta dan v šolskem parku posadili drevo miru. Ob kratkem kulturnem programu četrtošolcev so posadili najstarejšo še živečo vrsto drevesa na svetu - ginko, ki ga je dobrosrčno podarila učiteljica Saša Kosten Zabret. Ginko je kitajsko drevo, ki se je ohranilo predvsem po zaslu- gi budističnih duhovnikov, ki so ga gojili kot sveto drevo v parkih svojih templjev. Ker je danes ginko zaradi estetske in zdravilne vrednosti zelo priljubljen v parkih po vsem svetu, bo s ponosom in v miru krasil tudi šolski park ter učence vsakodnevno opominjal, da ima mir za svet isto vrednost, kot jo ima kvas za kruh. Tanja Kastelic DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE v Domžalah Izročilo Kofutnikove domačije v očeh mladih Osnovna šola Rodica in Zavod za varstvo kulturne dediščine, Območna enota Kranj, sta v domžalski knjižnici v času DEKD 2010 pripravili razstavo o Kofutnikovi domačiji. Otvoritvena slovesnost, ki je bila 25. septembra, je odstrla zgodovino domačije in njen pomen v sedanjosti. Domačija predstavlja kulturno dediščino v najširšem pomenu besede, zato je pomembno, da po večletnih prizadevanjih pridobi ustrezen status in zagotovljeno prihodnost. Kofutnikovo domačijo posebno dobro poznajo učenci OŠ Rodica, ki jo že od leta 2003 dalje uporablja v izobraževalne namene. Tematika letošnjih DEKD je bila Dediščina in pomanjkanje, zato je bila razstava o Kofutnikovi domačiji za predstavitev širši javnosti kot naročena. Učitelji OŠ Rodica so k sodelovanju povabili ZVKDS OE Kranj pri postavitvi strokovnega dela razstave, ki je zajemal zgodovino domačije, arhitekturne izmere, raziskave lesa in idejne zasnove za bodoče izobraževalne namene. Večji del razstave so predstavljale fotografije in likovni izdelki učencev od 1. do 9. razreda OŠ Rodica. Učenci so sodelovali na likovnih in fotografskih delavnicah, na katerih so raziskovali zanimive detajle na tej domačiji in likovno upodabljali zgodbe, ki so se nekoč v njih odvijale. Razstavo sta postavili Katarina Škofic (OŠ Rodica) in Saša Roškar (ZVKDS OE Kranj). Čim bolj poznamo Kofutnikovo domačijo, tem bolj se zavedamo, da je danes izjemna redkost. Prikazuje materialno dediščino, ki bi si jo sicer težko predstavljali, npr. zapiranje majhnih okenc, ko še ni bilo steklenih oken, umivanje, ko še ni bilo kopalnic, sušenje in shranjevanje hrane, ko še ni bilo hladilnikov, kako so kuhali, pekli in še veliko drugega. Poleg tega v sebi nosi zgodbe o malem kmetu, revščini in lakoti, rejništvu, slamnikarstvu, o delovanju lokalnih skupnosti v preteklosti, iz-seljeništvu, vojnah in izgnanstvu, o delu v bližnji industriji itd. Na otvoritveni slovesnosti so starejši učenci predstavili nekaj dejstev iz zgodovine Kofutnikove domačije in utrinke iz časov, ko so morali odrasli otroci zaradi pomanjkanja zapustiti dom in oditi po svetu. Mlajši učenci so zaplesali nekaj ljudskih plesov in prikazali igre otrok iz časa naših babic in dedkov. Sledila sta pogostitev s starimi jedmi (ajdova kaša s suhimi slivami) in domačim grozdjem ter ogled razstave. Verjetno se strinjamo, da je naša kulturna dediščina nacionalnega pomena, zato mora imeti podporo v vseh družbenih mehanizmih. Ker nam z relikti preteklosti pomaga ohranjati zgodovinska dejstva o naših prednikih in s tem zavedanje o nas samih, je za nas izjemno dragocena. Namenjena je predvsem rodovom, ki prihajajo, da bodo vedeli, od kod prihajajo njihovi predniki in da bodo ponosni na svojo identiteto. Želimo si, da bi bila prihodnost Kofutnikove domačije svetlejša od njene sedanjosti in preteklosti. V. V. Merčun Športnoplezalni odsek Planinskega društva Domžale___ f J ^ vabi osnovnošolke in ^ r osnovnošolce na ^ Plezalni krožek na Plezališču na Rodici Zabavali se bomo ob spoznavanju osnovnih in posebnih tehnik plezanja, ki jih boste spoznavali preko iger, nalog in vaj. Za izziv si bomo vzeli razviti moč, gibljivost, ravnotežje in koordinacijo gibov, s čimer boste »kot mački« lahko preplezali različne plezalne manevre. Trenirali bomo od meseca oktobra 2010 naprej, enkrat ali dvakrat tedensko po eno uro, na Plezališču na Rodici, ob Osnovni šoli Rodica. Informacije in prijave: Jani Abe (tel.: 041/444-575) Uroš Pavlič (tel.: 040/630-740) VABLJENI MED PLEZALCE! Predstavljamo: Terapija 21. stoletja za vsakogar! Pulzirajočo magnetno terapijo v strokovni javnosti štejejo za eno najbolj varnih fizioterapevtskih metod. Mnogi jo štejejo kar za »terapevtsko metodo 21. stoletja«, saj nima stranskih učinkov in takoj izboljša vaše počutje. Družinsko podjetje Štiftar, ki je posebej znano po svojih inovacijah, tokrat predstavlja elektromagnetna blazina MAGUS - medicinski pripomoček, ki si ga lahko privoščite na svojem domu. Tako je, najamete ga lahko za šest tednov - po dostopni ceni 200 EUR. Zakaj prav za šest tednov? Zato, ker je ugotovljeno, da se najboljši rezultati terapije dosegajo pri redni uporabi med četrtim in šestim tednom. Uporaba je preprosta. Blazino namestite na ležišče, na pulznem regeneratorju nastavite program m se ulezite. Sprostite se in uživajte. Če želite, vam pripeljemo blazino domov. In zakaj bi si blazino MAGUS najeli? Za sprostitev, dobro počutje in krepitev organizma; pospeševanje zdravljenja osteoporoze, multiple skleroze, revma-tizma; hitrejše okrevanje po poškodbah kosti in mehkega tkiva; odpravljanje bolečin (glavoboli, bolečine v hrbtenici... ); sproščanje mišic in napetosti po treningih - zelo primerna je za športnike. Za konec pa še o njenih prednostih: uporaba na domu; ni stranskih učinkov; izdelana je v Sloveniji; posamezna terapija traja od 15 do 30 min; mno- gostranska uporabnost; pripeljemo, namestimo in poučimo. Smo vas prepričali? Če ne, poskusite na dodatnih informacijah: www.magus.si, info@magus.si. 10 mlojsi in storejsi 15.OKTOBER 2010 Ekipa GRČ z imenom: Svakog dana u svakom pogledu sve više i više napredujem - je zasedla odlično tretje mesto. ekipa domžalskih tabornikov Bronasti na Republiškem orientacijskem tekmovanju Republiško orientacijsko tekmovanje ali krajše ROT v taborniških vrstah velja za prestižno. Od vsakega udeleženca zahteva znanje večine taborniških veščin, zato je dobra uvrstitev na ROT-u toliko bolj čislana. A pojdimo lepo po vrsti. Letošnje tekmovanje je potekalo od 24. do 26. septembra v Kranju. In ker se ga domžalski taborniki redno udeležujemo že vrsto let, tudi letošnji ni bil izjema. Tri ekipe rodu Skalnih taborov so se nadejale dobrega rezultata. Uvodnemu zboru vseh udeležencev je sledilo reševanje topografskih testov, vrisovanje kontrolnih točk na topografsko karto in oddajanje Morsejeve abecede s svetilko. Večer se je zaključil s koncertom, kjer je skupina 13. plača pripravila sproščeno vzdušje ob igranju pesmi, ki se največkrat pojejo ob taborniškem ognju. A časa za po- spominjala na scefran časopisni papir, namočen z vodo. Tudi izdelava risarskih izdelkov je lahko potekala le pod dežnikom. Na poti nam noben potok ni predstavljal ovire, vanje smo pogumno zabredli, tako ali tako so nam gojzar-ji premočili vodo že nekje na začetku proge. Kontrolne točke so padale ena za drugo. V suhem vremenu bi v okoliških kranjskih gozdovih sre- čali bolj kot ne kako srno, a tokrat so prevladovali močeradi, ki jih je po tleh kar mrgolelo. S progo prvega dne je naša ekipa dobro opravila, a glede na vremenske razmere nas je čakal še najtežji del - sestavni del tekmovanja je tudi postavitev bivaka iz šotorskih kril, ureditev ognjišča ter kuhanje golaža. Lahko si predstavljate, da smo se ves čas ukvarjali z mislijo, kako iz pošteno namočenih drv sploh zakuriti ogenj, kaj šele da bi skuhali golaž. Zopet se je izkazalo, da taborniška iznajdljivost ne pozna meja - zakaj bi se mučili z mokrimi, če pa ima bližnji sosed v kleti popolnoma suha drva. Tako je naši ekipi, eni izmed redkih, uspelo skuhati topel obrok, ki nam je nedvomno dobro del. Po tehtnem razmisleku in pregledu vremenske napovedi se je organizator odločil, da tekmovalce prepelje na nočitev nazaj v osnovno šolo, kjer se je tekmovanje tudi pričelo. V nedeljo smo bili tekmovalci prepeljani nazaj na prostor za bivakiranje, kjer je bil start drugega dne tekmovanja. Pred nami je bila še proga z 11 kontrolnimi točkami in nalogami, ki smo jih uspešno opravili. Proga je bila tokrat orientacijsko bolj zahtevna, saj nas je vodila po gorenjskem kraškem svetu Udin boršta. Po dveh dnevih moče se je na cilju prileglo pošteno kosilo. Zadovoljni, da je tekmovanje pri koncu, smo se v mislih že poslavljali, ko smo izvedeli da je naša ekipa, ekipa grč, dosegla tretje mesto. Na začetku smo se čudili, ker smo vedeli, da z nalogami in progo nismo opravili optimalno, a na koncu se je izkazalo, da so bile razmere, v katerih je potekalo tekmovanje, za večino ekip pretežke. Na koncu je zmagala naša volja in ekipni duh. In dejstvo, da v taborniških akcijah uživamo, čeprav se je vsak od nas na progi zagotovo spraševal, zakaj je bilo potrebno ležerni vikend zamenjati za preganjanje v dežju. Le kdo bi to razumel? Sašo Jenko Foto: Žan Kuralt župan toni dragar na obisku nočevanje ni bilo. Čakal je prvi dan orientacijskega pohoda. Vremenski obeti žal niso bili najboljši, kar se je v soboto tudi izkazalo. Dež je tekmovalce neusmiljeno pral skozi celotno progo in topografska karta z zarisanimi kontrolnimi točkami, ki jih je bilo potrebno najti, je kmalu izgubila svojo obliko in trdnost. Bolj kot na topografsko karto je ■ kuhinje ' otroške sobe 'predsobe ' vgradne omare ■ pisarniško pohištvo tabor mladih gasilcev Luštn' je biti v Li.be.li.čah V času od 22. do 28. avgusta 2010 smo se mentorji in mladi iz GZ Domžale tokrat že dvanajstič zapored podali v prijetno vasico Libeliče na Koroškem. Kot običajno smo se nastanili v Domu CŠOD Ajda na Libeliški gori, ki leži tik ob slovensko-avstrijski meji. Taborjenja mladih gasilcev v GZ Domžale potekajo že od leta 1999. V enajstletnem obdobju se je enotedenskega tabora v zadnjem tednu avgusta udeležilo že preko 700 otrok in mentorjev. Vsakoletni povratki večine mentorjev in nekaterih otrok so samo potrditev tega, da so taborjenja odlična priložnost čudovitega druženja, medsebojnega spoznavanja in sodelovanja, pa tudi na novo nastalih iskric otroške in mentorske ljubezni. Na taboru Libeliče 2010 je bilo letos 49 otrok, od tega 12 deklet in 37 fantov iz društev Domžale - mesto, Homec, Ihan, Vir, Radomlje, Študa in Žeje-Sv. Trojica. Na taboru so se nam, kot že nekaj let prej, pridružili tudi prijatelji iz Dekanov. Med mentorji je bilo razmerje enako: od 12 sta bili na taboru 2 ženski (Bojana in Lucija) in 10 moških (Žiga, Blaž, Klemen, Lojze, Rok, Jani, Aleksander, Gregor, Mario in Danijel). Mentorji smo se na kratkem sestanku dobili že nekaj dni pred odhodom. Dogovoriti smo se morali, kako bomo izpeljali aktivnosti posameznih dni, kako si bomo razdelili dežurstva, katere rekvizite moramo vzeti s seboj ipd., poseben izziv pa nam je predstavljal tudi napovedani obisk predsednika Gasilske zveze Slovenije, tovariša Antona Korena. Na sončno nedeljo smo se dopoldan z gasilskimi kombiji in nasmejanimi obrazi odpeljali z Vira novim dogodivščinam nasproti. Bili smo na poti čudovitemu tednu, obsijanim s soncem in okronanim z ljubeznijo. Aktivnosti čez teden so bile take kot običajno: nedelja pohod v avstrijsko vas Potoče - Bach, ponedeljek plezanje in lokostrelstvo ter športne igre, torek kanu na Dravi in tekmovanje v vedrovki, sreda je rezervirana za odprti dan tabora, četrtek ogled znamenitosti Libelič, petek pohod in izbor miss in mistra tabora, prekmalu pa je vedno tu še sobota, ko spakiramo kovčke in polni nepozabnih spominov odidemo domov. Sreda je v celoti posvečena pripravam na prihod staršev, predsednika GZ Domžale Rajka Novaka, poveljnika Matjaža Merkužiča, častnega iredsednika in poveljnika GZ Domžale in drugih delegatov GZ Domžale, župana Občine Domžale Tonija Dragarja in drugih predstavnikov Občine Domžale ter Civilne zaščite in domačinov iz Libelič. Letos nas je s svojim obiskom na taboru (dnevu odprtih vrat) počastil tudi predsednik Gasilske zveze Slovenije, tovariš Anton Koren. Res, sreda je bil prav poseben dan! Dopoldan smo imeli redovne vaje, ko smo z otroci trenirali prihod v atrij, mentorji smo se dogovarjali, kako izpeljati program. Po kosilu je sledila razdelitev majic, potem pa so že začeli prihajati povabljeni gosti, starši, prijatelji in naša napetost ter trema sta se stopnjevali. Ob 16. uri se je program začel s slovensko himno, uvodnim pozdravom in li-beliško himno Luštn je biti v Li.be. li.čah. Sledila je predstavitev po društvih, ko so otroci na zares izviren način predstavili svoje ideje in izpeljali vsak svojo točko; med drugim smo bili na preizkušnji tudi mentorji ter naš župan Toni Dragar. Mentorji Iskrene čestitke ob 90. rojstnem dnevu, spoštovana Francka Mihelčič z Vira Na pobudo prijaznega Hinka Modlica z Jurčičeve ulice na Viru je župan Toni Dragar prav na njen 90. rojstni dan, 4. oktobra 2010, obiskal gospo Francko Mihelčič z Vira, Jurčičeva ulica 5. Že dan pred življenjskim jubilejem, veste, včeraj je bil lep dan,« je gospa Francka komentirala prijetno srečanje v gostišču Pri Sokliču, kjer se je njenih devet desetletij življenja veselilo blizu 40 domačih, prijateljev in znancev. Pa tudi sicer se obiskov ni manjkalo, tako da je bila čestitka župana Tonija Dragarja in njegove želje, da ostane zdrava, ter velik šopek ter knjiga Marine Lenček Kruh ljubezni le kratek postanek med praznovanjem. Živahna devetdesetletnica, ki bi lahko skrila kar par desetletij, se je kot Francka Kralj rodila na Brinju, kot najmlajši otrok med devetimi brati in sestrami, od katerih so vsi dočakali častitljivo starost, danes pa je živa le še gospa Francka. Otroštva se rada spominja: »Luštno je bilo, ker nas je bilo veliko. Starejši fantje so odhajali od doma, mlajši smo ostajali doma in trdo delali z očetom in mamo,« se spominja. Osnovno šolo je obiskovala v Dolu, po njej pa je že pri štirinajstih letih začela hoditi na ljubljansko tržnico in prodajati zelenjavo ter vse tisto, kar so pridelali na kmetiji, kjer sta oče in mati številno družino le skromno preživljala. Branjevka je zanjo najlepši poklic na svetu in opravljala ga je z velikim veseljem. Kaj, če je bilo treba pozno zvečer pripraviti zelenjavo in zjutraj vstati že ob štirih in peš, pa še težak voziček je bilo treba vleči, oditi na trg v Ljubljano in prodajati. Kasneje so zelenjavo vozili s konji in gospa Francka se rada spominja prav vsakega dne na tržnici. Številni prijazni stalni kupci so radi hodili k njej. Manjkalo ni niti pogovorov niti prijaznih srečanj in če bi lahko, verjeli ali ne, bi jubilantka še danes stala ob stojnici in prodajala in prodajala. Njeno življenje je teklo mirno in povezano s tržnico, dokler ni sredi petdesetih let spoznala bodočega moža, ko je šla nekoč v nekdanjo Bistro po škrob za živali. Leta 1949 sta se poročila. Nekaj časa sta stanovala kot podnajemnika, potem pa zgradila hišo. »Podnajemniško stanovanje je bilo majhno, jaz pa sem za družino želela hišo in sem priganjala moža, ki je bil zidar, da sva si zgradila hišo,« pripoveduje z žarom očeh gospa Francka in se spominja tedanjega toka Kamniške Bistrice, ki bi danes tekla po dvorišču, pa samote, saj sta bila z možem ena od redkih stanovalcev na tedanji gmajni. Skrbela je za dom, velik vrt, nabirala regrat in drugo zelenjavo ter jo prodajala v Domžalah, tudi v »tabrh« je šla, če je bilo potrebno. Pa veliko mivke je presejala in jo zvozila iz Kamniške Bistrice. Dela ji ni nikoli manjkalo. Ob tem je bila še skrb za sina Franca, ki nosi očetovo ime, in pa žalost, ko ji je umrla hči. Od leta 1994 je vdova, jesen življenja pa ji lepšajo tri se posebej nismo predstavljali, saj so obrazi več ali manj enaki, znani. Za posebno presenečenje pa je poskrbel mentor z najdaljšim mentorskim libeliškim stažem - Jani, ki je kar med programom zaprosil svojo drago Lucijo za roko in ji nadel zaročni prstan. Sledila je podelitev medalj najboljšim v tekmovanju v vedrovki in prenosu kamenja (ker nismo imeli žogic) ter govori povabljenih gostov. Gostje so nas nagovorili, pozdravili in nam tudi v prihodnje zaželeli prijetnih taborjenj in veliko novona- stalih iskric, predvsem pa smo se vsi strinjali, da prihodnje, 13. taborjenje, nikakor ne bo nesrečno ampak prav tako zabavno, sproščeno in očarljivo kot pretekla. Libeliče so bile, so in bodo vedno prav poseben, čaroben kraj, kjer se rojevajo najlepša prijateljstva in vzklije najgloblja ljubezen. Zdaj pa lahko le upamo, si želimo, se trudimo in si prizadevamo, da bodo prijateljstva in ljubezen ostala nedotakljiva - večna! Lucija in Jani Gasilska zveza Domžale vnukinje in dva pravnuka. Kuhala je zelo rada, pri tem pa porabila vse z vrta. Posebej rada je spekla potico, kar malce skrivnostno pove. Rada obuja spomine in ob fotografijah kar oživi ter se spominja, kako je bilo nekoč »Hitro je minilo,« pravi gospa in se zatopi v spomine, kjer ima posebno mesto spomin na sestro, ki jo je izgubila med drugo svetovno vojno, med bolj žalostne pa sodi tudi smrt matere in očeta, ki ju je imela zelo rada. »Eden drugemu smo pomagali, pa je šlo,« se spominja časov, ko sta z možem delala hišo. Na Viru je zadovoljna in nič ne pogreša. No, če bi se dalo, bi rada spet prodajala na trgu, omeni svojo veliko ljubezen. Zdrava je, le malce težav z nogami ima po kapi. Pogleda televizijo, prebere kakšen časopis, tudi kakšna knjiga še pride na vrsto, saj ima še dobre oči, in spomini, spomini in pogovori z domačimi ji lepšajo življenje, v katerem ji želimo še veliko zdravja. Dober dan, soseda in iskrene čestitke! Županu Toniju Dragarju je bilo ob obisku jubilantke žal, ker se zaradi dogovorjenega sestanka ni mogel udeležiti praznovanja, ki so ga ju-bilantki pripravili sosedje. »To je navada v naši ulici, da obiščemo jubilante in jim zaželimo predvsem zdravja in sreče,« je povedal pobudnik Hinko Modlic in skupaj s harmonikarjem, velikim šopkom, torto in drugimi dobrotami popoldne potrkal na vrata Francke Mihelčič. Ta se je sosedov, med katerimi ni manjkalo niti najmlajših niti najstarejših, zelo razveselila. Po zapeti pesmi Vse najboljše in čestitkah, izročitvi šopka, torte ter drugih dobrot se je praznovanje razživelo in verjamem, da je bilo lepo in da jubilantka ne bo tako kmalu pozabila na 4. oktober 2010, ko je praznovala 90. rojstni dan. Pa tudi na to ne, da je na Viru, v Juričevi ulici, lepo, ob jubilejih pa še posebej prijetno! Iskrene čestitke in veliko zdravja, gospa Francka Mihelčič, na poti do 100. rojstnega dne. Vera Vojska 15. OKTOBER 2010 uredništvo 11 Pisma bralcev objavljamo prispevke avtorjev katerih identiteta je poznana uredništvu in so njihovi prispevki krajši od 3000 znakov s presledki. Hkrati obveščamo bralce, da stališča zapisana v pismih bralcev, niso stališča uredništva Poskusi diskreditacije Večina ljudi se nikoli ne sreča s kriminalisti. Tudi jaz sem tako mislila, vendar se je izkazalo drugače. V Slamniku semleta 2008 pisala o dogajanju na OŠ Domžale, ko so predstavniki staršev posegli v imenovanje vodje šole in imenovali na to mesto sedanjega ravnatelja. Izkazalo se je, da so po mojem odhodu iz šole vztrajno iskali nepravilnosti v mojem delu, da bi svoje ravnanje opravičili. Bralce naj spomnim, da se je konfliktna situacija na šoli začela, ko je direktor podjetja Prodnik, Marko Fatur, zaradi, po njegovem mnenju, neprimerne komunikacije učiteljice z njegovo hčerko zahteval zamenjavo učiteljice. Tega nisem storila, saj ni bilo zakonske podlage, zato me je prijavil na šolsko inšpekcijo. Ker ta ni ugotovila nepravilnosti, so se njegova nasprotovanja poslej preselila v Svet šole, kjer je zastopal občino. V Svetu šole je imel kmalu vrsto somišljenikov, katerim je kasneje pritegnil tudi skoraj celoten Svet staršev. Starši so ocenili, da »zaviram razvoj šole«, kar se je odrazilo tudi v mnenju Sveta šole, ki me ni ponovno imenoval na to delovno mesto. Nekaj dni pred koncem mojega mandata so člani Sveta šole morali imenovati v. d. ravnatelja. Kandidata sta bila: svetovalna delavka z večinsko podporo učiteljskega zbora in učitelj športne vzgoje z manj glasovi učiteljev. Predstavniki staršev Bojan Ravnikar, Jože Zevnik, Anica Po-virk in predstavnice občine Darka Bitenc, Dada Bac ter Romana Kar-ner so v soglasju z županom odločili proti volji učiteljskega zbora in za v. d. ravnatelja imenovali učitelja športne vzgoje. O vzrokih za to sem dvakrat postavila svetniško vprašanje na Občinskem svetu, a odgovora še do danes nisem dobila. Sta pa izvolitev opravičili Darka Bitenc in Romana Karner z izjavo, da je to imenovanje »v dobro otrok«. Po njunem mnenju bi svetovalna delavka kot vodja šole delala »v slabo otrok«!!! Z upokojitvijo sem upala na konec podlosti, ki sem jih bila deležna v letih 2007 in 2008. A sem se zmotila! Člani sveta so del moje plače za uspešnost potrdili šele potem, ko so dobili opozorilo Delovnega in socialnega sodišča, kamor sem vložila tožbo, saj večkratne pisne prošnje niso zalegle. V letu 2009 je poslovanje šole pre- gledal Nadzorni odbor (v nadaljevanju NO) pod vodstvom predsednika Tomaža Deželaka ter sestavil ten- podatek, da med več kot 100 gledanimi dokumenti ni zaključ- Nagrajuje Kulturni dom Franca Bernika Domžale Nagrajenci nagradne križanke številka 11 v glasilu Slamnik so: Vera Keržan iz Domžal, ki prejme brezplačni vikend najem vozil HONDA CIVIC, Franc Ravnikar iz Domžal, ki prejme plastično ročko 4 l olja Castrol SLX, Anže Jamnik iz Radomelj, ki prejme plastično ročko 4 l olja Castrol GTX in Alenka Gams iz Domžal, ki prejme preventivni pregled vozila z meritvami. Nagrade tokratne križanke podeljuje Kulturni dom Franca Bernika Domžale srečni nagrajenci prejemjo 3 krat po dve vstopnici za ogled filmske predstave KD Franca Bernika. Pravilne odgovore pričakujemo do četrtka, 28. oktobra 2010. Do takrat pa lep pozdrav in veliko sreče! denciozno poročilo. Nadzorniki so se oprli na revizijo, ki je bila opravljena pred mojim odhodom. Rezultate revizije je članica sveta šole, Darka Bitenc, kasneje članica NO, ocenila kot zelo dobre. Nadzorni odbor je kljub predhodni dobri oceni našel toliko »nepravilnosti« na šoli, da je zapisnik obsegal 17 strani. »Kvalitetno« delo NO kaže 00 pre-zaključne bilance 2008. V poročilu je kup neresnic, ki sem jih v razpravi na Občinskem svetu z dokazi zavrnila, zapisnik nadzornega pregleda pa je kot v posmeh mojim argumentom še danes nespremenjen na spletni strani občine. NO je pri pregledu največ časa posvetil strokovnim ekskurzijam delavcev, čeprav je denar za izobraževanje iz državnega in ne iz občinskega proračuna. Ta del izobraževanja je bil že od leta 2007 dalje predmet obtožb staršev v Svetu šole in v Svetu staršev. Predsednik NO je na seji Občinskega sveta izjavil, da NAGRADNA Kulturni dom KRIŽANKA Franca Bernika, p. p. 2, 12 1230 Domžale. ekskurzij niso želeli pregledati, a so jim tako svetovali na šoli. Upoštevali so ustno izjavo ravnatelja, da se je primanjkljaj sredstev za izobraževanje, torej tudi strokovnih ekskurzij, pokrival iz prihodkov kuhinje. Pisnega dokaza za to nisem dobila. Najprimerneje je bilo obtožiti bivšo ravnateljico, da so učitelji denar za ekskurzije trgali od otroških ust! Kasneje sem dobila v roke sporočilo šole, da se je primankljaj pri strokovnem izobraževanju pokrival iz tržnega dela. Članom Občinskega sveta sem v razpravi o nadzornem poročilu obrazložila, da so strokovne ekskurzije v tujino v največjem deležu financirali učitelji sami. Od šole so dobili le vsoto, ki ustreza stroškom tridnevnega seminarja. O nepravilnostih pri mojem delu so bili obveščeni tudi učitelji. Ravnatelj jim je zapisnik NO prebral na konferenci, še preden ga je obravnaval Občinski svet. S tem pa zgodba še ni bila končana. Nadaljevanje sledi v prihodnji številki. Jožica Polanc Odmev na moj prispevek ob 50-letnici duhovništva gospoda kardinala dr. Franca Rodeta Po moji presoji mlajša gospa S. J., če ne celo gospodična, mi je pisala pismo kot reakcijo na moj zapis o gospodu Rodetu v želji, da jih odgovorim v Slamniku. Iz mojega odgovora bo dovolj jasna tudi vsebina njenega pisma. Naš slavljenec je velik ljubitelj svoje domovine, zlasti svoje Rodice. Slovesa od nje, ko ne vem, če je bil sploh že najstnik, ne bo nikoli pozabil. To ga je spremljalo vsepovsod, kjerkoli se je pojavil ali deloval. Zna biti zelo prijeten sogovornik in nit pogovora se z njim nikoli ne pretrga. Čeprav kot družabnik, pred katerim ni treba zardevati, pa ne zna biti brez dlake na jeziku, ko je kot profesor na Teološki fakulteti v Ljubljani na nekem predavanju brez okolišenja izjavil: »Zločin je zločin, tudi če je storjen v imenu revolucije,« ki jo je (revolucijo) tedanja oblast tretirala za nedotakljivo, so mu nosilci oblasti zelo zamerili. Zlasti je Franc Šetinc zaropotal konkretno v restavraciji Medved v Dragomlju tudi zaradi Rodetove izjave, da »naša družba tone v vulgarno potrošništvo«, kar sem doživljal, ko sem bil tam navzoč kot gost in prijatelj. Vendar ga to ni ustavilo v njegovi naravnanosti oz. usmeritvi, tako da se je moral večkrat v spremstvu nadškofa Pogačnika, ki pa se je komunistov bal, zagovarjati zaradi svojih drznih, a korektnih besed. Vendar pa tudi danes velja, da nihče ni prerok v svojem kraju, kakor je veljalo že v Kristusovih časih: NEMO PROPHETA IN PATRIA SUA. Dr. Rode pa niti najmanj ni bil ozkogled, pojem katoliškost zanj ni pomenil konfesionalistične ožine, pač pa spoštovanje pred vsakim poštenim prepričanjem. Franc Kramberger, mariborski nadškof, je zapisal o kardinalu Rode-tu, ko je bil ta ljubljanski nadškof: »Gospod kardinal, takrat ste bili kakor Janez Krstnik; kamor je stopil, se je dvignil prah; bil je živa vest svojedobni družbi. S pokončnostjo Jezusovega predhodnika, s široko razgledanostjo, z neutrudnim delom in intuitivnim uvidom v prihodnost ste postavljali kažipote Cerkvi na Slovenskem in slovenskemu narodu, četudi se je po vaših pridigah slišalo 'škripanje z zobmi' v medijskih hišah in kaki družbeni ustanovi.« Naj ob koncu še zapišem, da je kardinalu Rodetu Dragomljan, moj sosed in prijatelj Darko Knavs, umetnik, izdelal posebno darilo - zvonove, kar je tudi meni v ponos. Ivan Kepic Prostorski plan in poplave Imeli smo poplave. Tokrat v naši občini niso bile najhujše, saj je bilo v Kamniških planinah nekaj manj dežja kot drugod. Poplave pa so vseeno prizadele kraje ob Radomlji in Rači med Krtino in Podrečjem. Ponovno so opozorile, da z dosedanjimi gradnjami in posegi v naravo nismo ravnali premišljeno ter nismo upoštevali previdnostnega načela za zmanjšanje tveganja pred posledicami naravnih katastrof. Čas, ko se na občinskem svetu obravnavajo spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega načrta, bi morali izkoristiti za ponovno presojo, ali so umestitve poslovne cone Želodnik in stanovanjskega naselja Rova - jug v Češeniške gmajne glede poplavne varnosti dopustne. Gozd namreč opravlja pomembno vlogo zadrževanja padavinske vode, predvsem to velja za nižinski zamočvirjen gozd z bogato podrastjo. V primeru pozidave in asfaltiranja tako velikih površin, kot sta cona Želodnik in Rova - jug, bodo potoki Rovščica, Želodnik in Repe dodatno prispevali k poplavljanju spodnjega dela Doba in Podrečja. Načrtovani zadrževalnik visoke vode v poslovni coni Želodnik bi varoval izključno cono samo, nižje ležečih naselij pa ne. Tudi hidrološka študija popla-vljenosti je bila po izjavi strokovnjaka g. Fazarinca izdelana izključno za območje cone, vplivnih območij, ki zajemajo nižje ležeča naselja, pa ni obravnavala. Lahko predpostavljamo, da je podobnih primerov neustrezne urbanizacije prostora, ki bi jih bilo treba ob spremembah prostorskih dokumentov prevrednotiti, v Občini Domžale še več. Izdelane bi morale biti hidravlično-hidrološke študije in strokovne podlage za celo občino, da bi se lahko nato določili protipoplavni ukrepi. Tudi povišanje protipoplavnega varovalnega nasipa na nekaterih odsekih Kamniške Bistrice, za katerega je Agencija RS za okolje že pred leti v mnenju k lokacijskem načrtu za ureditev obvodnega sveta predpisala 0,5 metra višjo niveleto, bi morala biti prednostna naloga. Stanovanjskih stavb za nasipom se ne da enostavno dvigniti ali porušiti. Še je čas za ukrepanje. V Češeniških gmajnah še ni bila zasajena gradbena lopata. Coni Želodnik in Rova - jug sta zaenkrat samo na papirju in v glavah tistih, ki se ne zavedajo daljnosežnih posledic. Jože Nemec DVO Domžale-Kamnik V Želimo igrišče v Zgornjih Jaršah Kjer je sedaj industrijska cona v Zgornjih Jaršah, sta bila pred desetimi leti nogometno igrišče ter asfaltirana ploščad za košarko oziroma mali nogomet. Minilo je že deset let in tukajšnji prebivalci še vedno nimamo nadomestnega igrišča. Izvedeli smo, da je v načrtu izgradnja igrišča pri kulturnem domu v Grobljah, kar je za nas nesprejemljivo, saj bi morali otroci hoditi ali se voziti dva kilometra stran, vmes pa sta še glavna cesta in železniška proga. Poleg tega sta tam v bližini že dve nogometni igrišči: pri Osnovni šoli Rodica in Osnovni šoli Roje. Zahtevamo, da se malo nogometno igrišče zgradi pri nas v Zgornjih Jaršah. Ogledal sem si teren v Zgornjih Jaršah in na petih lokacijah odkril dovolj prostora za malo nogometno igrišče. Teh pet predlogov sem posredoval svetniku Petru Verbiču. Prebivalci Zgornjih Jarš hočemo, da se ti predlogi proučijo v roku pol, največ enega leta, v tem času pa pričakujemo tudi odgovor, kdaj bo igrišče zgrajeno, pri čemer pričakujemo izgradnjo igrišča najkasneje čez dve leti. Izgovora, da ni denarja, nočemo niti slišati, kajti denar za to mora biti, saj bi občina od zemljišč v zdajšnji industrijski coni morala dobiti dovolj denarja, da ga majhen del nameni za izgradnjo nadomestnega igrišča, v kolikor pa se je investitor novi citroën c3 visiodrive že od 8.990€* POHITITE V CITROËN MENGEŠ! CREATIVE TECHNOLOGIE zavezal, da bo zgradil nadomestno igrišče, bi morala občina nanj pritisniti z vsemi možnimi sredstvi, da to stori čim prej. Odgovor, ki smo ga dobili od pristojnih na občini, in sicer, da se bo igrišče zgradilo, ko bo to mogoče in če bo to mogoče, je za nas nesprejemljiv, kajti čakamo že deset let in se ni še nič zgodilo. Glede na desetletno čakanje veznik »ko« iz odgovora pristojnih na občini lahko pomeni šele čez dvajset let, takrat pa izgradnja igrišča verjetno res ne bo mogoča, saj za to ne bo več nobenega prostora, ker bo že vse pozidano, kar bodo lahko pristojni na občini opravičevali z veznikom »če« iz svojega odgovora. Vsaj malo nogometno igrišče v Zgornjih Jaršah res potrebujemo, zato hvala že vnaprej tistim, ki boste pri tem sodelovali, za Vaš trud in realizacijo projekta. Vito Anžič Izslojevanje Vsi smo močno si želeli, da državo bi imeli. Zdaj pa, ko jo res imamo, čuvati je več ne znamo. Nihče več je ne spoštuje, vsak po svoje izsiljuje. Vlada pa kot da je ni, nobene nima več moči. Morala bi jo voditi, te pohlepneže krotiti, ki jim gre le za denar, za vse drugo ni jim mar. Tajkuni so izpraznili banke, vojska si kupuje tanke, tovarne več nobene ni, na cesti imamo zdaj ljudi. Tisti, ki živijo bajno, izpraznili so blagajno, obubožana država le še v dolgovih plava. VSI, ki državo ste vodili in ki plače ste delili, odgovorni ste za vse, kar sedaj dogaja se. Marija Jenc www.citroen.si CITROËn Predstavljeni model: novi CITROEN C3 HDi 90 FAP 99 g z doplačilno črno barvo Obsidien in vetrobranskim stekam Zenith. *Cena velja za novi CITROËN C3 Attraction 1.4i Airdream. Poraba goriva predstavljenega modela: kombinirana vožnja 3,8 ^100 km. Izpust CO2: 99 g/km. Slika je simbolična. AVTO DETR, d.o.o., SLOVENSKA CESTA 66, 1234 MENGEŠ 01 723 73 13 AVrODETReSIOL.NET tiwu I I 111 Til HBHiHr na^n I HJ. Hmu ^^^ TRinq iiitÉHn «HtHUHWrM ilůmikmÉUI — ™ llîï®. »■I naUMJ 1IIUÍB- L tûM ^lAUL mÊÎÊ^ -Ikll. AVillW MĚMJ) HUV náHdc CBÉII PI , «nuwi. 4HI| i WDM hriWi i*mry k ïïïîîi^ uvtni J^ULJ »jrill ■FI FE MUMj/U t« Fl^Čil PDM«C;A«hA1-E[i4dh[ifú wtii itniK AIH-nu i lien. LHEh&DN-^nrttiiakfitHk, Kil RIER.bnlia «pili u tri« rttogi. llllE[ILI(..intii!di ELUHtHEEfnitLSILA.niK, pÉasl 12 kulturni koledar 15.OKTOBER 2010 Ponedeljek, 18. oktober 2010 KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale Kulturno društvo Mavrica iz Radomelj se ponaša z bogato foto in filmsko dejavnostjo. S fotografijami in kratkim filmom bomo obudili spomin na veliki športni dogodek - svetovno prvenstvo v košarki pred 40 leti v Ljubljani. O številnih akcijah in prireditvah društev Ljudske tehnike pa bodo spregovorili - mavrični zapisi. Vstop na prireditev je prost. Vabljeni! Ponedeljek, 18. 10. 2010 KDAJ: ob 19. uri KJE: Center za mlade Domžale Predavanje v okviru Programa za odgovorno starševstvo: Začetek šolskega leta - pomoč otroku pri učenju. Predava Lili Jazbec, prof. Predavanje je brezplačno in bo potekalo v prostorih Centra za mlade, Ljubljanska 58, Domžale. Torek, 19. oktober - 6. november 2010 KJE: Knjižnica Domžale V Knjižnici Domžale bodo razstavljena dela avtorice Vesne Šket z naslovom Polje pred mestom. V svojih žitnih in makovih poljih skuša kljub izhodiščni realistični figuralni formi poseči v širšo izpovednost, da bi polja postajala dihajoče podobe neskončnega obzorja. Skuša preseči odsevnost objektivnega, realno videnega in se podati v razmislek o sugestivni moči slike. Vabljeni na ogled razstave! Torek, 19. oktober 2010 KDAJ: od 9. do 10. ure KJE: Knjižnica Domžale Predšolske otroke od 3. leta dalje in starše/skrbnike ter dedke/babice vseh starosti vabimo na IGRALNE URICE, ki bodo vsak torek v Knjižnici Domžale. Na igralnih uricah želimo predšolskim otrokom in staršem/ skrbnikom, dedkom/babicam predstaviti zanimive in predvsem kakovostne didaktične igrače ter igralne knjige, ki so otrokom še posebej zanimive. Zaželena je predhodna prijava. Vabljeni! Torek, 19. oktober 2010 KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale Karma ni sama po sebi nič takšnega, je zgolj večna možnost izbire v življenju, in sicer izbire, kako bi radi v življenju živeli. Vabljeni na predstavitev knjige avtorja Svami Vivekananda Karma joga. Prireditelj predstavitve je Založba Bird Publisher iz Mengša. Vstop na prireditev je prost! Sreda, 20. oktober 2010 KDAJ: ob 18. uri KJE: Knjižnica Domžale Vabljeni na večer za starše z naslovom Družinski jutranji stres (»Nočem v vrtec!«/»Nočem v šolo!«). Večer bodo oblikovale specialistke zakonske in družinske terapije: Nataša Bider Humar, Metka Mejač Toplišek in Barbara Novak. Vstop na prireditev je prost. Prireditelj: Center za družinsko terapijo Kamnik Sreda, 20. 10. 2010 KDAJ: ob 19. uri KJE: Center za mlade Domžale Otvoritev grafične razstave z naslovom Igra. Razstavlja absolventka pedagoške fakultete Nina Koželj. Otvoritev bo potekala v prostorih Centra za mlade, Ljubljanska 58, Domžale. Vabljeni na ogled! Četrtek, 21. 10. 2010 KDAJ: ob 13. uri KJE: Center za mlade Domžale Debata o izzivih na področju zaposljivosti mladih Delo za mlade. Vabljeni vsi mladi od 15. do 30. leta, ki vam ni vseeno za vašo prihodnost in vsi, ki ste povezani z omenjeno tematiko. Okrogla miza bo potekala v prostorih Centra za mlade (Domžalski dom), Ljubljanska 58, Domžale. Četrtek, 21. oktober 2010 KDAJ: od 17. do 21. ure KJE: Knjižnica Domžale Zveza društev za socialno gerontologijo Slovenije v okviru praznovanja 10. obletnice Medgeneracijskega društva Jesenski Cvet Domžale organizira strokovno predavanje, ki bo v četrtek, 21. oktobra, ob 17. uri v Knjižnici Domžale. Naslov predavanja je Pomen nematerialnih potreb v tretjem življenjskem obdobju, s poudarkom na socialni mreži pri vzdrževanju kakovosti vsakdanjega življenja. Vstop je prost, vljudno vabljeni! Petek, 22. oktober 2010 KDAJ: ob 13. uri KJE: Knjižnica Domžale, COMENIUS Tema: Drugačnost (albinizem, slabovidnost), knjiga: Berenikini kodri, gostja: Avtorica knjige Aksinja Kermauner, ki je tudi profesorica na Zavodu za slepo in slabovidno mladino. Pogovor bo vodila Mirjam Štih. Vstop je prost! Ponedeljek, 25. oktober 2010 KDAJ: od 10. do 12. ure KJE: Knjižnica Domžale Vabljeni na otroško ustvarjalno delavnico z naslovom ČAROVNIŠKE BUKVE. Priporočena starost otrok je 9-15 let. Delavnico bo vodila Nives Podmiljšak. Zaželena je predhodna prijava. Vstop na delavnico je prost! Ponedeljek 25. - 29.10. 2010 KDAJ: od 10. do 15. ure KJE: Center za mlade Domžale Vesele jesenske počitnice. Naš čas bomo preživeli igrivo ob družabnih igrah, sproščujoče ob filmih in glasbi, kreativno, raziskovalno, izletniško, sladko ob peki palačink ^ Prispevek je 4 € na dan in vključuje stroške prevozov, vstopnin, sladke priboljške, kreativni material. Malico otroci prinesejo s seboj. Program je namenjen otrokom od 7. leta starosti dalje. Več informacij na tel.: 722 66 00 ali na info@czm-domzale.si. Število mest je omejeno. Prijave sprejemamo od 18. 10. 2010 dalje. Torek, 26. oktober 2010 KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale Gospa Cveta Zalokar-Oražem se bo z alpinistom Jožetom Zupanom pogovarjala o stenah, prepadih in daljnih odpravah. V literarno-alpinističnem večeru bosta predstavila alpinistovo pesniško zbirko Tukaj, tam, onkraj. Vstop je prost! Vabita vas Knjižnica Domžale in Društvo za gorsko kulturo. Sreda, 27. oktober 2010 KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale V tragedijah in pravljicah smo bitja želje in ni pomembno o čem govori pravljica, ampak kdo jo pripoveduje - za koga, pred kom in zakaj je pomembno, da prisluhnemo - ali niso to vprašanja, ki bi nas morala zanimati? V Knjižnici Domžale bomo začeli z nizom predavanj Pravljice za odrasle. V sredo, 27. oktobra, ob 19. uri, bomo govorili o tem, kdaj odrastemo in o simbolni naravi pomena. Povabili smo eminentni duh Pandore, ki bo zaradi antične oddaljenosti odsotna. Vstop je prost. Vabljeni! Četrtek, 28. oktober 2010 KDAJ: ob 17. uri KJE: Knjižnica Domžale Vsi otroci od 3. leta dalje vabljeni na predstavo CUMPER CAMPER. Predstava bo v Knjižnici Domžale. Pravočasno si zagotovite brezplačne vstopnice. Prireditelj: Zavod Vista. Četrtek, 28. oktober 2010 KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale Vabljeni na potopisno predavanje Skandinavija - v kraljestvu losov in severnih jelenov. Prostrano pokrajino in živalstvo te dežele vam bosta predstavila Tanja Znidarčič in Luka Brezavšček. Vstop na prireditev je prost! Petek, 29. oktober 2010 KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale Vabimo vas na predstavitev knjige Človek za nove Čase. Avtor Simon Mandelj svoje bogate notranje izkušnje in spoznanja podaja v knjigi na preprost in razumljiv način - kot priročnik za osebnostno-duhovno rast, s katerim bralca nagovarja, spodbuja in vodi, da se notranje spremeni in sooči z današnjimi izzivi. Vstop je prost! Torek, 2. november 2010 KDAJ: ob 18. uri KJE: Knjižnica Domžale Vabimo vas na gorniški večer Planinskega društva Domžale z naslovom Gore so kamnite. Gost večera bo dr. Uroš Herlec. Vstop na prireditev je prost. Prireditelj: Planinsko društvo Domžale Ponedeljek, 8. - 27. november 2010 KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale Vabimo vas na odprtje razstave o Kolodvorski cesti in predstavitev domoznanskega portala Kamra. Odprtje razstave bo v ponedeljek, 8. novembra, ob 19. uri. Razstava je nastala v okviru projekta Moja ulica, kjer smo sodelovali z Mestno knjižnico Ljubljana, lokalnimi partnerji in MFC.2-jem. Vstop je prost! Torek, 9. november 2010 KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale V ciklusu filozofski večerov Kaj se je zgodilo z našimi sanjami o svobodi, bo tokratni naslov večera Veliki anarhistični načrt. O konstruiranju psihopata-logije na začetku tisočletja bo predaval dr. Dušan Rutar. Vabljeni! Sreda, 10. november 2010 KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale V Bralnem klubu bomo od meseca oktobra do maja obravnavali večplastni pristop h knjigi (zgodovinski, geografski). Za zaključeno skupino. Četrtek, 11. november 2010 KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale Vabljeni na potopisno predavanje o Bolgariji, kamor vas bo popeljal Štefan Rehar. Vstop na prireditev je prost! Naj ne mine dan brez knjige ANTON ALEKSANDER GROF AUERSPERG - ANASTAZIJ GRUN je kot gospodarstvenik, pesnik in prevajalec trajno povezan s slovensko kulturo. Med drugim je slovenske ljudske pesmi prevajal v nemščino. Antona Aleksandra grofa Auersperga je oče skoraj skrivoma poslal na šolanje na Dunaj, kjer je spoznal študenta Franceta Prešerna, ki je postal njegov zasebni učitelj. Srečevala sta se tudi v Ljubljani ali pa s Prešernovim prijateljem Andrejem Smoletom na njegovem gradu, kjer so njihova druženja odmevala daleč naokoli. Plemenitejše sledi njunega prijateljstva so seveda literarne. Prešeren se je zanimal za Grunove prepovedane Sprehode dunajskega pesnika, izdane l. 1835, tudi zato, da bi proučil nibelunško kitico, ki jo je mlajši kolega dobro obvladal. Zbirka je bila v predmarčnem času, zaznamovanem s cenzuro in policijsko kontrolo, prepovedana in je burila duhove takratne monarhije, beremo v predstavitvi te bogate zbirke razprav. Švicarsko-nemškega pisatelja Roberta Walserja odlikuje tenkočutno raziskovanje človeških značajev. V romanu ROPAR literarni lik deloma ustreza roparskim klišejem iz evropskih trivialnih romanov od 18. stoletja dalje, saj ni ropar zato, ker bi komu kaj ukradel, temveč zato, ker meščanskega družbenega reda ne spoštuje in ker se odreka meščanskim vrednotam. Roman se dotika vprašanj in stisk naše eksistence nasploh, predvsem preko opisov roparjevega iskanja smisla v življenju, njegovih poklicnih in ljubezenskih avantur. Iz današnjega stališča pomeni roman enega vrhuncev modernistične proze dvajsetega stoletja, je zapisano o tem zanimivem romanu. MRZLE PRAVLJICE so osemin-trideseta samostojna pesniška zbirka Tomaža Šalamuna. Njegova poezija je na meji sveta in besede, pravzaprav se v njegovi poeziji tako dogaja bitka dveh robov - roba besede in roba sveta, kjer vsak od njiju hoče svoj prostor. Ta bitka je ena glavnih tem Šalamunove poezije tudi v tej knjigi. Šalamun je pesnik možnosti in skrivnosti. Njegova poezija se nenehoma nahaja v prostoru brezmejne svobode, beremo v predstavitvi zbirke. Ženski pevski zbor Stane Habe Društva upokojencev Domžale vabi na KONCERT PARTiZANSKiH PESMi v petek, 12. novembra 2010, ob 19. uri, v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale. Dobrodošli! ODBLESKI so tretja pesniška zbirka Cvetke Bevc, pesnice, pisateljice in glasbenice. Gre za zbirko, ki upesnjuje ljubezensko dogajanje med moškim in žensko v najrazličnejših motivnih in doživljajskih upodobitvah. To je zbirka erotične poezije, tako rekoč ženske erotične poezije. Dikcija v Odbleskih je izredno gosta, tok podob širok, pa obenem hiter in neredko sunkovit. Podobe se nenehoma cepijo, zlivajo in sestavljajo v nove in nove konstelacije, včasih preproste in jasne, večkrat pa izjemno zapletene in na moč nenavadne, beremo v predstavitvi zbirke. SPREHAJALIŠČE ZA VRAČANJE je najnovejši roman Ferija Lain-ščka pesnika, pisatelja, pisca radijskih iger in avtorja filmskih scenarijev, ki je napisan v verzih. Lainščkov pesniški roman ne vsebuje zgodbe v klasičnem pomenu besede, kljub temu gre v romanu za ljubezensko zgodbo, za prešuštvo in zločin iz ljubosumja. La-inšček se je zatekel k verzu, v katerem je edinole lahko na najbolj avtentičen način ujel dvojnost človeške eksistence, ki se giblje na tanki meji med nebom in zemljo, med dnevom in nočjo, med budnostjo in sanjami ^ Sprehajališča za vračanje so »sprehajališča«, kjer se srečujejo nesrečni, blodeči duhovi umrlih, lemurji in môre, je nekaj misli iz spremnega besedila. NITASTI JEZIK je monografska študija Boštjana Marka Turka, oblikovana s široko ambicijo zajeti v pretres kar največ že neobdelanih ali površno ekspliciranih mest slovenske iterarne, kulturne, pa tudi politične zgodovine. V začetek postavlja tiste avtorje, ki do sedaj po piščevi oceni niso bili ustrezno evidentirani, kaj šele kvalificirani. Knjiga se vzpne do poskusa političnega ovrednotenja slovenskega literarnega aiaij^airíínria-ja v zgodovini, kar ji daje posebno, ne nazadnje tudi aktuahstično vrednost, beremo v predstavitvi knjige. Delo LITERATURA JEZIK POLITIKA odhkuje odkrivanje manj znanih področij, s katerimi se je ukvarjal pesnik Božo Vodušek (1905-1978). Sem štejemo pubhcistiko, esejistiko, jezikovno vedo in ostala pesnikova razmišljanja o kultu umetnika, sodobni slovenski in svetovni književnosti ter pohtiki. Vsekakor so tu zbrani pomembni članki in študije, ki pa so današnjemu bralcu skoraj neznani, ker so ostah zakopani v revijalnih in časopisnih objavah ali celo v rokopisih. Knjiga je razdeljena v štiri poglavja, kot nakazuje že njen naslov. Prvo poglavje obsega poglobljeno študijo o Ivanu Cankarju, ki je izšla v knjigi leta 1937 in je v poznejši literarni vedi ostala spregledana. Poleg Cankarja v predvojnem času so Voduška zanimali tudi sodobna slovenska in svetovna književnost in kult umetnika nasploh. Enako kot besedna umetnost ga je zanimala tudi umetelnost besede, tj. jezik kot poglavitno, do skrajnosti izdelano sredstvo človekove komunikacije. V zadnjem poglavju pa se Vodušek predstavi tudi v aktualni politično-idejni publicistiki. Za vsa štiri poglavja lahko rečemo, da so bili članki in študije, ki so sedaj zbrani v tej knjigi, zaradi Voduškove-ga pronicljivega premišljanja včasih daleč pred časom, so zapisane besede v predstavitvi knjige. Tatjana Kokalj J /J ZALJUBLJENI DEŽEVNIK MARTIN nova otroska zgodbica Zaljubljeni deževnik Martin V začetku oktobra je izšla četrta knjigica otroške pisateljice Alenke Klopčič z naslovom Zaljubljeni deževni)-;; ^fi^tti^. od prodaje; Ixp ^ai:!^ ^n lju- piteljic^ iižii-v^ naniien^^^ 'Z'^^ube^ščui za živali I^^irjiu.^ Alenka ljubi rekreacijo, zlasti v naravi, knjige in živali, vse to pa skuša tudi učinkovito združevati. Tako »športa« s psičko Tašo, ki sta jo z možem posvojila v zavetišču Gmaj-nice, poleg novinarskega dela pa se posveča tudi knjigam - bere in tudi piše knjige za otroke in mladino. Od leta 2008 je izdala štiri knjige: Poredni veveriček Danček, Nosorog Jani je hotel leteti in Vigo išče dom (spremne besede so prispevale Saška Lendero, Nina Osenar in Damjana Golavšček) ter Zaljubljeni deževnik Martin (spremno besedo je tokrat pripravil ljubljanski vrabec Mare). Vse knjige govorijo o živalih in nosio pomembne nauke za mlade bralce. začetku oktobra je torej - sedaj v samozaložbi - izšla njena četrta knjiga o deževniku Martinu, ki se zaljubi sam vase. Del sredstev bo avtorica namenila Zavetišču za živali Horjul, tradicijo izdajanja otroških knjigic in doniranja prispevkov zavetiščem pa bo avtorica zagotovo nadaljevala. Za živali in naravo! Poleti 2010 je Alenka z možem Tomažem zasnovala kolekcijo Sad Earth Collection, pod okriljem katere bo vsako leto izdala najmanj eno knjigo na temo okoljske problematike: podnebne spremembe, taljenje ledenikov, krčenje gozdov vselej pa bosta vanje vključevala tudi spremne besede kompetentnih ljudi (spremne besede pri prvi knjigi so prispevali evropski komisar za oko- jVo lje, urednica National Geographic Juniorja in predstavnik Greenpea-cea). Prva knjiga v zbirki z naslovom Drugačna zgodba o hrastu (v angl. A Different Oak Story - knjiga izide v slovenskem in angleškem jeziku), bo tako izšla v začetku novembra letos, v pripravi pa je že naslednja z naslovom Pi - zadnji polarni medvedek. S kolekcijo eko-zgodb Sad Earth Collection - knjige bodo tudi vidno drugačne, saj bodo izdane na reci-klirnem papirju - nameravata avtorja opozoriti mlado bralstvo in starše na nujnost spremembe človekovega odnosa in ravnanja s planetom. Da je namen zbirke Sad Earth Collection resnično primeren v današnjem času, potrjuje tudi dejstvo, da je prva knjiga že dobila mecensko podporo. Alenka je bila sicer pred leti sodelavka Slamnika, danes pa je preseljena v Krašnjo pri Lukovici in se vse bolj posveča pisateljevanju. 15. OKTOBER 2010 kultura 13 dnevi evropske kulturne dediščine - dekd 2010 Dediščina in pomanjkanje: neizkoriščena arhitekturna dediščina v Občini Domžale Kulturni dom Franca Bernika Domžale in Muzejsko društvo Domžale sta v okviru Dnevov Evropske Kulturne Dediščine, ki vsako leto nastajajo pod okriljem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in predstavljajo enega najmnožičnejših dogodkov v Evropi z vključevanjem civilne družbe v promocijo kulturne dediščine, pripravila vrsto dogodkov, ki so bili vsi po vrsti dobro obiskani, predvsem pa so potrdili ugotovitev, da sta nepremična in premična kulturna dediščina najpomembnejši nosilki razvojne identitete mesta Domžale in njegovega širšega zaledja. Vrsta znanih strokovnjakov s področja varovanja dediščine pa je na okrogli mizi v Knjižnici Domžale ob ogledu bogastva arhitekturne kulturne dediščine naše občine v objektivu priznanega fotografa Žige Koritnika skušala odgovoriti na vrsto vprašanj, med njimi tudi: Ali se zavedamo pomena dediščine za prihodnost, ali se tega zavedajo odgovorni in imajo vizijo? Kakšne vsebine bodo dobile nekdanje eminentne zgradbe (tovarna Univerzale, grad Krumperk, graščini Češenik in Crnelo, nekdanji kino, teniški športni center Ten ten in druge). Ogled industrijskih prostorov nekdanje tovarne Univerzale je pritegnil številne strokovnjake, prijetno presenečenje pa so bili številni obiskovalci iz občine in od drugod, ki so ob ogledu nekdanje hale in ku- rilnice obujali spomine na delo v tem znanem podjetju, ali pa iskali motive, na katere so jih opozarjali njihovi starši in prijatelji, ki so nekoč delali v tej tovarni. Ta je tesno povezana s slamnikarstvom, zato se je po uvodni informaciji Taje J. Gubenšek iz Muzejskega društva Domžale ter predstavitvijo Uni-verzale nekoč, ki jo je podal Slavko Novak, nekdaj vodja kadrovske službe v tej tovarni, razvil živahen pogovor o nekdanji Oberwalderjevi slamnikarski tovarni, katere začetki segajo že v leto 1870, še z večjim zagonom pa delujejo od leta 1893* ko je bila zgrajena nova tovarna, ki je omogočala izdelavo kar 400.000 kosov slamnikov. Po ogledu ene od velikih tovarniških hal in kurilnice, ki še vedno služi svojemu namenu, smo se preselili v Knjižnico Domžale, kjer je potekala okrogla miza na temo: Neizkoriščena arhitekturna dediščina v občini Domžale. V razpravi smo prisluhnili vrsti strokovnjakov, ki so že doslej pomagali Muzejskemu društvu Domžale pri realizaciji projektov, in ki pomagajo pri začetkih muzejske dejavnosti v naši občini, zelo zanimiva pa so bila tudi razmišljanja predstavnikov odgovornih institucij, muzejev, fakultet, Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, arhitektov, predstavnikov Občine Domžale, kandidatov za volitve župana ter zainteresirane javnosti. Še posebej težko pričakovane so bile razprave dnevi evropske kulturne dediščine - drugič V štirih delavnicah spoznavali tehnike arhitekta Jožeta Plečnika Namen letošnje teme Dnevov evropske kulturne dediščine - Kultura in pomanjkanje - je bil opozoriti na ustvarjanje v času pomanjkanja in revščine, pa tudi na ustvarjalnost, vrednotenje in iznajdljivost. Ob ogledu nekdanje tovarne Univer-zale, aktivnostih v Cešminovem parku in okrogli mizi na temo Kultura in pomanjkanje, je Komisija za turizem Občine Domžale, skupaj z drugimi organizatorji, pripravila tudi delavnico, na kateri so mladi in starejši spoznavali štiri tehnike končne obdelave površin tlakov, lesene opreme, fasade in dekorativnih elementov, s pomočjo katerih je arhitekt Jože Plečnik ustvarjal svoje umetniške kreacije. Tako so obiskovalci v Domžalskem domu pod vodstvom Anice Ahčin spoznali tehniko rezbarstva in pozlate; pri spoznavanju tehnike sgrafito jim je pomagala Saša Stržinar, šelak polituro je razložil domačin Marjan Smolnikar, medtem ko se je Matej Turenšek lotil predstavitve terazo. Vse delavnice so bile ponovljene tudi v sodelujočih občinah. Mladi in starejši so z velikim zani- gVo manjem spoznavali vse štiri tehnike in dve od njih tudi preizkusili v praksi ter ob tem s pomočjo današnjih mojstrov tudi spoznali delček ustvarjanja arhitekta Jožeta Plečnika, katerega razstava del z območja naše občine je bila tudi postavljena na ogled v Domžalskem domu. Pa še ena zelo vesela novica. Potem ko smo v Domžalah in še ponekod drugje samostojno predstavili dediščino velikega arhitekta Jožeta Plečnika v posamezni občini, z velikim veseljem konec oktobra napovedujemo izid novega vodnika, knjižice z naslovom Po sledeh Plečnikove dediščine v občinah Domžale, Kamnik, Komenda, Trzin in Mengeš. Vsebinsko sta se priprave vodnika lotili konservatorka kranjske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine mag. Maja Avguštin ter arhitektka Saša Lavrinc, prav tako zaposlena na kranjski enoti ZVKD. Vodnik prinaša opis 27 Plečnikovih spomenikov z omenjenega območja in prinaša vrsto novih informacij o dediščini Jožeta Plečnika, ki je premalo poznana. V. lastnikov nekaterih objektov. Tako smo lahko prisluhnili načrtom lastnika gradu Krumperk in njegove okolice Otokarju Pogačniku, ki se je na okroglo mizo posebej pripeljal iz Kanade in predstavil najnovejši načrt ureditve gradu Krumperk in njegove okolice, zanimivo pa je bilo tudi razmišljanje lastnikov gradu Crnelo, Janeza in dr. Olge Burica. Po predstavitvi dosedanjega dela Muzejskega društva Domžale in njegovih načrtov na področju ohranjanja vsakovrstne dediščine smo slišali, da so naše Domžale od antičnega časa do cvetočega obdobja slamnikarske kulturne dediščine in kasnejšega obdobja razvoja industrije in obrti ohranile številne pomembne dokaze o preteklosti kraja, ki pa se žal v zadnjih letih, tudi zaradi postsocialistične tradicije izgubljajo in propadajo. To zlasti velja za nekatere komplekse, med katerimi je tudi edini še ohranjeni secesijski kompleks - nekdanja tovarna Uni-verzale, ki nas še vedno opominja na nekdanji tehnični, ekonomski in kulturni razvoj Domžal. Posebej je bilo na okrogli mizi, na kateri smo največ besed namenili odgovoru na vprašanje: Univerzale: bodoči muzej ali dokončni propad secesijske lepotice, poudarjeno, da je žal skupna točka v različnih zgodovinskih obdobjih zgrajenih stavb v našem mestu: ena sama: dediščina praznega prostora, za katero bi morali čimprej poiskati primerne vsebine. Kot ena od najboljših za Univerzale se še vedno kaže umestitev ene od visokih šol, zelo dobra priložnost je umestitev slovenskega muzeja industrijske dediščine, Muzeja Domžale ali galerije , kot je že pred sedmimi leti in situ ugotavljal arhitekt Boris Podrecca. In še marsi- kaj bi bilo zelo primerno za prazne prostore nekdaj imenitnih objektov. Mnogi iz med njih propadajo tudi zaradi neurejenih lastninskih odnosov, zato bi moral biti prvi korak, posebej za nekdanjo tovarno Uni-verzale, ureditev lastništva, lastnik mora postati Občine Domžale, in na tej osnovi tudi načrtovanje nje-ove vsebine. si prisotni so izrazili prepričanje, da je zdaj zadnji čas, da se na področju kulturne dediščine, pa naj bo to na področju arhitekturne ali katere druge dediščine, v naši občini kaj premakne, sicer bo prepozno za pričevanja številnih, ki bi danes še lahko povedali marsikaj zanimivega o naši zgodovini, pa tudi prepozno za stavbe, ki se bodo, če jih ne bomo napolnili z vsebino, podrle. Za novo mandatno obdobje vodstva Občine Domžale in za vsa prihodnja pa mora biti ena od prioritetnih nalog ta, da nepremična in premična kulturna dediščina postanega najpomembnejši nosilki razvojne identitete tako mesta Domžale kot njegove okolice. Bomo zmogli! V. * industrijska hala, kjer smo bili, je bila zgrajena med leti 1907/08 V okviru Dnevov Evropske Kulturne dediščine 2010 je bila v Knjižnici Domžale odprta likovna in fotografska razstava na temo IZROČILO KOFU-TNIKOVE DOMACIJE, ki so jo pripravili učenci Osnovne šole Domžale ter vanjo zajeli utrinke iz življenja omenjene domačije, hkrati pa nas spomnili na stare otroške igre in ljudske plese. 28. septembra 2010 pa so v Cešminovem parku v Domžalah potekale vaje poglobljenega doživljanja prostora in kulturne dediščine z občutenjem in ustvarjalnostjo. Tako najmlajši kot starejši so skozi pogovor in lastno ustvarjalnost razvijali občutljiv odnos do okolja in dediščine, iz katere lahko povzemamo skromnost ter spoštljiv ter preudaren odnos do prostora, ko je človek sodelavec narave in s svojo dejavnostjo nadgrajuje naravne danosti. rezbar marijan vodnik razstavlja na vrhniki Polnost praznine v lesu Ce malo pohitite in se zapeljete na Vrhniko v Zavodu Ivana Cankarja lahko še ujamete razstavo znanega domžalskega rezbarja Marijana Vodnika Polnost praznine v lesu, ki je bila slovesna odprta 21. septembra, svoja vrata pa bo zaprla 17. oktobra 2010. V ličnem vabilu rezbar predstavlja tudi svojo življenjsko in delovno pot. »Naravo, drevesa in les sem vzljubil že v otroštvu, saj so drevesa del stvarne narave, kateri sem vedno pripadal z vsem srcem,« je Marijan Vodnik zapisal o začetku svoje ljubezni do narave in lesa. Osnovna rezbarska znanja in izročila prednikov mu je posredoval stric Maks Bergant, znani kamniški podobar, prirojen način izražanja v letu pa mu je pri klesanju in vrezovanju dovolil spoznati les ter mu vedno znova omogoča zaznati tudi sporočila iz življenjske dobe dreves in njihovo energetsko vsebino. In kako rezbari? »Vedno klešem v en kos drevesnega debla in to samo ročno z dletom in lesenim batom tako, da ohranim ves energetski potencial in vsebino dreves. Klešem v energetsko neuničen les, ki tako omamno različno diši. Nikoli še nisem posekal drevesa za namene klesanja, vedno pa v dele debel klešem zato, da bi podaljšal življenje dreves,« opiše svoje delo in zapiše, da je v svojih lesenih izpovedih tako uporabil kar preko štirideset različnih vrst dreves, zraslih v domačem okolju. Ob tem, ko kleše, to počne vedno unikatno in se nikoli ne ponavlja, razmišlja, ter skuša v obliki akrostiha naslova stvaritve tudi napisati in misli nevsiljivo ponuditi gledalcem. Rezbarju Marijanu Vodniku iskrene čestitke za čudovito razstavo na Vrhniki, nam vsem pa v razmislek njegove besede: »Pustimo živeti drevesa, pa bomo lahko preživeli tudi mi.« Vera 14 šport 15.OKTOBER 2010 Občinska volilna komisija Občine Domžale sporoča Na podlagi 33. prejetih zapisnikov o delu volilnih odborov z volišč za volitve župana Občine Domžale, ki so bile 10. oktobra 2010, na osnovi zapisnikov volilnih odborov za predčasno glasovanje in glasovanje po pošti je OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA OBČINE DOMŽALE na seji, dne, 13. oktobra 2010, ugotovila: Glasovanja za izvolitev župana Občine Domžale se je udeležilo 12.761, skupno število volivcev z območja občine je bilo 26.824. Oddanih je bilo 12.759 glasovnic. Veljavnih je bilo 12.571 glasovnic, neveljavnih 188 glasovnic. Na volitvah so posamezni kandidati prejeli naslednje število glasov: Končni rezultati glasovanja za člane Občinskega sveta Občine Domžale Zap.št. kandidat štev. glasov % glasov 2 Toni DRAGAR 4664 37,10 6 Robert HROVAT 2805 22,31 7 Peter VERBIČ 2621 20,85 1 Anton PRESKAR 1149 9,14 4 Peregrin (Ine) STEGNAR 577 4,59 3 Katarina KARLOVŠEK 572 4,55 5 Franc ČERNAGOJ 183 1,46 Pregled kandidatov z list, ki bodo v Občinskem Svetu Občine Domžale Lista: 1 - NSi - Nova Slovenija -Krščanska ljudska stranka Peregrine (Ine) Stegnar Roman Lenassi Lista: 2 - Peter Verbič - Lista za Domžale Peter Verbič Metod Marčun Danijela Horvat Robert Ferko Florjan Zabret Lista: 3 - Socialni demokrati Uroš Breznik Marija Majda Zevnik Lista: 4 - SMS - Stranka mladih -Zeleni Evrope Robert Rutar Lista: 5 - DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije Marija Pukl Janez Svoljšak Lista: 7 - Zares - Nova politika Cveta Zalokar Oražem Lista: 10 - SLS - Slovenska ljudska stranka Rok Ravnikar * Lista: 11 - SDS - Slovenska demokratska stranka Robert Hrovat Dr, Gregor Virant Urška Kabaj Pleterski Dr. Mihael Brejc Mag. Lovro Lončar Mag. Majda Pučnik Rudl Jure Dokl Lista: 12 - Lista obrtnikov in podjetnikov ALEŠ JUHANT in skupina volivcev Aleš Juhant Lista: 13 - LTD - Toni Dragar - Lista za vse Generacije Toni Dragar Andreja Pogačnik Jarc Joško Korošec Stane Kovač Damjana Korošec Maksimiljan Karba Kamal Izidor Shaker Lista: 14 - LDS - Liberalna demokracija Slovenije Anton Preskar Vera Vojska Občinska volilna komisija Občine Domžale je v skladu z 18. členom Zakona o lokalnih volitvah ugotovila, da je bil na LISTI SLS - SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE v Občinski svet Občine Domžale izvoljen kandidat pod številko 2 -Rok Ravnikar, saj je najmanj četrtina volivcev, ki so glasovali za omenjeno listo kandidatov, oddala preferenčne glasove kandidatu pod številko 2. Ker je omenjeni kandidat dobil število preferenčnih glasov, ki presega 10 odstotkov števila vseh glasov, oddanih za listo, je bil izvoljen. Občinska volilna komisija Občine Domžale Glasovanje na domu Volivci, ki zaradi bolezni ne morejo osebno zglasiti na volišču, kjer so vpisani v volilni imenik, lahko glasujejo pred volilnim odborom na svojem domu, če to sporočijo občinski volilni komisiji Občine Domžale (Ljubljanska cesta štev. 69, 1230 Domžale), najkasneje 3 (tri) dni pred dnem glasovanja, do vključno 21. oktobra 2010. Občinska volilna komisija je skladno z določbami 107. člena Zakona o lokalnih volitvah ugotovila, da noben kandidat ni dobil večine glasov. Zato se opravi drugi krog volitev med kandidatoma, ki sta dobila največ glasov. Na glasovnici sta kandidata navedena po vrstnem redu glede na število dobljenih glasov v prvem krogu volitev, torej: 1. TONI DRAGAR PREDLAGATELJ: LTD - Toni Dragar - Lista za vse generacije 2. ROBERT HROVAT PREDLAGATELJ: SDS (Slovenska demokratska stranka) Drugi krog glasovanja za izvolitev župana se opravi v nedeljo, 24. oktobra 2010, na voliščih in območjih volišč, kot so bila določena za lokalne volitve 2010. Predsednik Peter PRIMOŽIČ, univ. dipl. pravnik, l. r. Ime liste Število glasov % glasov Število izvoljenih SDS (SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA) 2493 20,33 7 LTD - TONI DRAGAR - LISTA ZA VSE GENERACIJE 2267 18,48 7 PETER VERBIČ - LISTA ZA DOMŽALE 1844 15,04 5 SOCIALNI DEMOKRATI 896 7,31 2 NSI - NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA 880 7,18 2 LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 845 6,89 2 DESUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 842 6,87 2 ZARES - NOVA POLITIKA 609 4,97 1 SMS - STRANKA MLADIH - ZELENI EVROPE 388 3,16 1 SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 374 3,05 1 LISTA OBRTNIKOV IN PODJETNIKOV ALEŠ JUHANT IN SKUPINA VOLIVCEV 369 3,01 1 ZKO - ZELENA KOALICIJA 292 2,38 0 ZVEZA ZA PRIHODNOST 98 0,80 0 DS - DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 67 0,55 0 Izvoljeni novi člani svetov krajevnih skupnosti v občini Domžale Na podlagi prejetih zapisnikov o delu volilnih odborov na voliščih za volitve članov svetov krajevnih skupnosti ter na osnovi zapisnikov volilnih komisij KS, kakor tudi na osnovi zapisnikov odbora za predčasno glasovanje, odbora za glasovanje po pošti objavljamo NEURADNE REZULTATE lokalnih volitev članov svetov krajevnih skupnosti -objavljamo izvoljene člane in članice svetov krajevnih skupnosti: Krajevna skupnost Dob Volilna enota številka 01: Vera Vojska Jurij Milanović Tomaž Zavrl Mihael Starbek Marjan Grčar Volilna enota številka 02 Volitve se ponavljajo 24. oktobra 2010. Volilna enota številka 03: Rok Ravnikar Janko Cencelj Krajevna skupnost Dragomelj-Pšata Jože Rožman Bogomir Nemec Marjan Malenšek Mihael Banko Sonja Lukan Dragomir Hafner Roman Marolt Krajevna skupnost Homec-Nožice Andrej Repanšek Marjeta Rode Marija Šarc Matjaž Zajc Aleksander Korošec Maksimiljan Remic Anton Jamnik Krajevna skupnost Ihan Volilna enota številka 01: Sašo Žaljec Janez Gregorin Uroš Ložar Sabina Pirš Volilna enota številka 02: Janez Gregorič Samo Svetlin Tomaž Vozelj Marija Majhenič Volilna enota številka 03: Marko Frece Krajevna skupnost Jarše-Rodica Peter Verbič Janez Juhant Anton Košenina Sandi Breznik Simon Kobilica Vida Strajnar Janez Pirnat Jožica Narobe Maja Hauptman Krajevna Skupnost Krtina Volilna enota številka 01: Dušan Ravnikar Sebastjan Lukman Anica Lajevec Florjan Zabret Volilna enota številka 02: Janez Avsec Vladimir Cerar Volilna enota številka 03: Stanislav Žibert Volilna enota številka 04: Jana Kovič Robert Resnik Krajevna skupnost Preserje Janez Hribar Janko Zupan Janez Breceljnik Viktor Marinšek Irena Ivanc Romana Blejc Boštjan Sitar Krajevna skupnost Radomlje Igor Jeretina Metod Marčun Marjan Kralj Marija Zupančič Nina Mav Hrovat Tomaž Cerar Sonja Jerman Danijela Merlin Igor Kuzmič Krajevna skupnost Rova Albin Vodlan Jernej Rode Emil Rems Marjan Sušnik Ludvik Uhan Nataša Oražem Anica Globočnik Krajevna skupnost Toma Brejca Vir Mag. Lovro Lončar Aleš Tekavec Alojz Stražar Marjeta Prelovšek Tatjana Podbevšek Marko Bergant Milan Juhant Bojan Vodlan Andrej Jereb Matjaž Vodlan Jakob Zanoškar Krajevna skupnost Simona Jenka Domžale Volilna enota številka 01: Peter Pavli Veronika Banko Anton Preskar Janez Grmek Janez Bizjak Anton Jančigaj Volilna enota številka 02: Roman Kos Janez Banko Metod Loboda Krajevna skupnost Slavka Šlandra Domžale Prof. dr. Franc Habe Pavel Pevec Ana Medved Jožefa Polanc Marija Majda Zevnik Darka Bitenc Marija Haler Nataša Belle Tomaž Deželak Peter Žibert Bojana Robida Krajevna skupnost Venclja Perka Domžale Volilna enota številka 01: Alma Novljan Andreja Pogačnik Jarc Janez Ulčar Ivan Tavčar Ludvik Flerin Miha Ulčar Marjan Vodnik Uroš Breznik Volilna enota številka 02: Mitja Arnuš OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA OBČINE DOMŽALE Drugi krog volitev župana Občine Domžale bo v nedeljo, 24. oktobra 2010. vsa volišča bodo odprta od 7. do 19. ure. Volišče za predčasne volitve bo odprto v torek, 19., sredo, 20. in 21. oktobra 2010 med 9. in 17. uro v DOMŽALSKEM DOMU Domžale, Ljubljanska cesta štev. 58. 15. OKTOBER 2010 šport 15 Toni Dragar Hvala za vaše zaupanje v prvem krogu. LTD Spoštovane volivke in volivci, v imenu Občinskega odbora LDS, Liberalne demokracije Domžale, se vsem, ki ste na lokalnih volitvah 10. oktobra 2010 oddali glas za Listo LDS, iskreno zahvaljujem. Izvoljena člana LDS, Liberalne demokracije Slovenije, v Občinskem svetu Občine Domžale, se bova trudila, da bodo Občino Domžale prijazne poti vodile v prihodnost ter da se bo glas LDS slišal vsa prihodnja štiri leta. Anton Preskar, univ.dipl.inž.gr., l. r. Predsednik OO LDS Domžale Vsem volivkam in volivcem, ki ste stranki DeSUS dali svoj glas se najlepše zahvaljujemo. Dosegli smo dvakrat boljši rezultat kot pred štirimi leti, tako imamo sedaj v Občinskem svetu dva svetnika Marijo Pukl in Janeza Svoljška, ki vam zagotavljata, da bosta delovala v korist občank in občanov naše občine. Občinski odbor DeSUS Domžale DeSUS Spoštovane dame, cenjeni gospodje! Ni dovolj - preprosta zahvala! Ne, ni! Želim jasno in glasno povedati vsem,da se vam - zahvaljujem. Iz srca! Zahvaljujem, da ste mi - neposredno ali posredno - omogočili pridobiti pripustnico v novo, odločilno tekmo.. Zavedam se, in to globoko, da lahko samo vsi skupaj premaknemo stvari - na bolje. Prosim vas le eno! Ne dopustite, da bi tudi v prihodnje nekdo odločal (in odločil) na mesto vas! Pojdite na volišča tudi 24.oktobra 2010 in glasujete - zame! Glasovali boste za delo in za iz njega izhajajačo prihodnost, vpeto v okvirje izvedljive relanosti. Za Domžale gre, ljudje! Za našo občino! Vaš Robert Hrovat SDS Socialni demokrati Domžale se volivkam in volivcem zahvaljujemo za izkazano zaupanje na letošnjih lokalnih volitvah. Naš glas bo slišen tudi v naslednjih štirih letih. Še naprej se bomo z ekipo trudili za razvoj naše občine, da bo prijazna vsem občanom in občankam. Spoštovane Domžalčanke, cenjeni Domžalčani. Zahvaljujem se Vam za vsak glas, ki ste mi ga namenili. Ponosna sem na delo, ki sem ga kot občinska svetnica opravila v preteklem mandatu; izpostavila bi svoj trud za urejeno mesto, po devetih letih mi je uspelo odkleniti in oživiti Kino Domžale, v soju žarometov pa bo v teh dneh zasijal naš Kulturni Dom Franca Bernika. Za vso pomoč se iz srca zahvaljujem svojim staršem ter sinovoma Filipu in Žanu. Verjamem v našo občino, saj smo vendarle občina sposobnih in podjetnih ljudi. Iskreno pa pogrešam to, da bi bili na Domžale ponosni, žal mi je, da v naslednjem mandatu ne bom del ekipe, ki bo soustvarjala razvoj občine, čeprav sem si to neizmerno želela. Z najlepšimi željami, Katarina Karlovšek SMS - Zeleni Evrope podpira Tonija Dragarja za župana občine Domžale. SMS STRANKA MLADIH ZELENI EVROPE Spoštovane občanke in občani Občine Domžale, Zahvaljujemo se vam za izkazano podporo na letošnjih lokalnih volitvah, naše delo bomo nadaljevali tudi v novem mandatu 2010-2014. V svojih prizadevanjih se bomo še zlasti zavzemali za celosten in enakomeren razvoj občine, zagotovitev osnovne infrastrukture vseh krajev v občini ter za ekonomsko preživetje kmetij in zdravo, doma pridelano hrano. Občinski odbor Slovenske ljudske stranke Domžale Hvala za zaupanje Bliai itudm Spoštovane volivke in volivci, vsem, ki ste na volitvah za župana Občine Domžale oddali glas zame, se iskreno zahvaljujem. Trudil se bom, da bo del programa, ki sem ga predstavil kot kandidat za župana in s katerim sem želel drugačno in uspešnejšo Občino Domžale, uresničen v mandatnem obdobju, ki se začenja. Glas LDS, Liberalne demokracije Slovenije, in moj glas se bo slišal tudi v novem Občinskem svetu Občine Domžale. Anton Preskar, univ.dipl.inž.gr., l. r. Predsednik OO LDS Domžale in županski kandidat LDS u Id « « Iff III PONOVNE VOLITVE V KRAJEVNI SKUPNOSTI DOB ZA ČLANE SVETA KS DOB ZA NASELJA ČEŠENIK, TURNŠE IN ŽELODNIK Občinska volilna komisija Občine Domžale je ugotovila, da sta bili na volišču KS Dob II, pri volitvah za člane sveta KS Dob za naselja: Cešenik, Turnše in Zelodnik (druga volilna enota) uporabljeni dve glasovnici iz druge krajevne skupnosti. Iz druge volilne enote se volita dva člana sveta krajevne skupnosti Dob. Kandidati so štirje, ki so na volitvah (redne, jredčasne in po pošti) dobili naslednje število glasov : candidat A 82, kandidat B 77, kandidat C 76, kandidat D 57. Ker je med kandidatom B, ki bi bil izvoljen, in kandidatom C, ki ne bi bil izvoljen, le en glas razlike, obstaja možnost, da bi navedena nepravilnost vplivala na volilni izid v navedeni volilni enoti. Občinska volilna komisija je zato razveljavila volitve v svet KS Dob za naselja Cešenik Turnše in Zelodnik ter odločila, da se za to območje volitve ponovijo istočasno z drugim krogom volitev za župana, dne 24. oktobra 2010. OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA Zahvaljujemo se vam za vaš glas! 1 M T. r-^ tâ S sedmimi mesti v Občinskem svetu bomo veliko lažje uresničili zastavljeni 1 program. ltd Lista za vse generacije . I Hvala za zaupanje! Naročnik oglasa: LTD Spoštovane volilke in volílci! želim povezati na videz nepovezljivo! Sam? Nikakor! Skupaj z vami? Vsekakor! Hvala vam za do zdaj izkazano zaupanje! In prošnja, da miga Izkažete tudi 24.oktobra 2010. Vsak vaš glas - šteje! Vedno! Robert Hrovat, vaš kandidat za župana SDS Za Domžale! Za naso občino. Toni Dragar Glasujte odgovorno Obkrožite Naj tudi vaš Lista za vse generacije 15. OKTOBER 2010 šport 17 pridružite se nam! Domžale tečejo Zavod za šport in rekreacijo Domžale v sodelovanju z Atletskim klubom Domžale v soboto, 16. 10. 2010, ob 10. uri, organizira športno-rekre-ativno tekaško prireditev DOMŽALE TEČEJO. Prireditev je na sporedu namesto odpadle prireditve, ki bi morala biti na sporedu 25. septembra letos. Pričakujemo, da bomo tokrat imeli več sreče z vremenom ter na ta način tudi primerno število udeležencev. Ob tem posebej izpostavljamo, da je datum naše prireditve po svoje idealen, saj bo naslednji teden že tradicionalni Ljubljanski maraton. Potencialnim udeležencem bo namreč služil kot dobra priprava - trening za zahtevnejše in daljše proge v Ljubljani. Kljub temu, da smo o prireditvi že pisali, ni odveč omeniti, da gre za širšo množično prireditev, katere osnovni namen je sodelovanje čim večjega števila občanov Domžal vseh starostnih kategorij. Tek danes prav gotovo predstavlja po mnenju mnogih eno najbolj zdravju priporočljivih gibalnih aktivnosti. Osrednji prireditveni prostor (startno-ciljni prostor) bo Stadion Domžale. Vsak udeleženec bo glede na svoje sposobnosti izbral najprimernejšo progo. Prireditev je podprla tudi Fundacija za šport, zato Zavod pričakuje že na tej prireditvi številne udeležence. Potrebno je izpostaviti, da je cilj prve prireditve samo rekreativni, pri čemer pa bo ta prireditev v bodoče postala tradicionalna, z vključitvijo malega maratona (21 km), kar bo zagotovo zanimivo za številne ljubitelje teka. V sodelovanju z Atletskim klubom Domžale bo poskrbljeno za uradno merjenje rezultatov tako, da bo imel vsak udeleženec možnost v naslednjih letih primerjati doseženi rezultat. Vse podrobnosti so razvidne iz priloženega razpisa. Janez Zupančič Novice iz Atletskega kluba Domžale Zavod za šport in rekreacijo Domžale v sodelovanju z Atletskim klubom Domžale organizira športno-rekreativno tekaško prireditev DOMŽALE TEČEJO v soboto, 16. 10. 2010, ob 10. uri Prireditev je namenjena vsem tekačem, predvsem rekreativnim, vseh starostnih kategorij. PROGE 10 km - start cilj je na stadionu. Proga poteka ob osi Kamniške Bistrice do Radomelj in nazaj na stadion. 5 km - start in cilj je na stadionu. Proga poteka ob Kamniški Bistrici in na Šumberk (proga z vzponi in spusti) ter nazaj na stadion. 2,5 km - start in cilj je na stadionu in poteka po trasi nove Trim steze okrog Športnega parka Domžale. Na tej progi pričakujemo udeležbo: najmlajših, tekačev začetnikov, ljubiteljev nordijske hoje PRIZNANJA IN NAGRADE Vsak udeleženec prejme spominsko majico, topli obrok in napitek. Najhitrejši trije na vsaki progi prejmejo medalje. ZAKLJUČNA PRIREDITEV POKALA domžalskih 50 Tek na 10 km šteje za prijavljene tekmovalce tudi za točkovanje za Pokal domžalskih 50. Za tek na 10 km, ki šteje za Pokal domžalskih 50, najboljši v enotni moški in ženski kategoriji, na osnovi izračuna točkovanja, prejmejo medalje. Na zaključni prireditvi Pokala domžalskih 50 za leto 2010 bo najboljših 25 tekačev v skupni uvrstitvi prejelo pokal in praktično nagrado. startnina Startnine za udeležence rekreativnega teka ni. PRIJAVE Predhodne prijave so možne po spletni aplikaciji Atletskega kluba Domžale: www.ak-domzale.si ali na dan prireditve na stadionu, od 8. do 9.30. REZULTATI Rezultati bodo objavljeni 30 minut po prihodu zadnjega tekmovalca v cilj na stadionu in kasneje na spletni strani Zavoda za šport (www. zavod-sport-domzale.si) ter Atletskega kluba Domžale (www.ak-do-mzale.si). Vsak tekmovalec nastopa na lastno odgovornost. Vse aktualne informacije o tekaški prireditvi bodo na voljo na spletni strani Zavoda za šport (www.zavod-sport-domzale.si) in Atletskega kluba Domžale (www.ak-domzale.si). Pojasnila in dodatne informacije bo mogoče dobiti tudi po elektronski pošti: info@ak-domzale.si, janez.zupancic.zavod-sport@siol.net. Luka Marolt hiter na 300 m Na mitingu mednarodne atletske lige 2. septembra v Celju je nastopila Klara Hribar, ki je na 100 m dosegla rezultat 13,44 s. Precej bolj pestro je bilo na mladinskem mitingu s štirimi predstavniki v domžalskih dresih. Najvišje je v mednarodni konkurenci segel Luka Marolt, ki je bil drugi na 300 m. Rezultat 36,31 s je nov rekord AK Domžale za mlajše in starejše mladince, le 20 stotink pa ga je ločilo od znamke najhitrejšega člana v AK Domžale vseh časov. Na 300 m sta nastopila še Anže Farkaš in Kaja Žgajnar, na enkrat daljši preizkušnji pa Eva Aljančič. Dve srebrni mlajši članici Bernarda Letnar in Klara Hribar sta na Prvenstvu Slovenije za mlajše člane in članice 4. in 5. septembra v Celju stopili na drugo stopničko. Prva po metu kopja in druga po teku na 200 m. Bernardino kopje je pristalo pri 47,34 m, kar je bilo dober meter krajše od meta za zlato, Klara je bila ob drugem mestu še četrta na pol krajši razdalji 100 m. 2:1 za mlajše mladinke Člani AK Domžale so z Atletskega pokala Slovenije za mlajše mladince in mladinke prinesli tri medalje, od tega dve dekleta in eno fantje. Medalji sta Tjaša Rajh in Gabriela Kumek osvojili v metu kladiva, srebrno in bronasto, med fanti je bil srebrn Jakob Vodnjov na 3000 m. Na nehvaležno četrto mesto se je v »domžalski« disciplini metu kladiva uvrstila še Tamara Cerar, peti so bili: Nika Marolt v višino, Monika Adler na 1000 m ter Denis Kumek v metu diska. Šesta mlajša mladinca v Sloveniji sta postala Luka Marolt na 200 m in Nika Medle v troskoku, deseta v višino in troskoku je bila Katja Te-kavec, na 800 m je bil 11. Jure Aljan-čič, 17. pa Gregor Lazar. Fantje vračajo udarec Če so bila v kategoriji mlajših mladincev po osvojenih medaljah boljša dekleta, so se fantje bolje izkazali v Slovenije za pionirje U-16, U-14 in U-12, 11. in 12. septembra 2010 na Ptuju, so osvojili 7 medalj, kar je bilo za eno več kot dekleta. Najuspešnješi atlet je s tremi osvojenimi odličji postal Denis Kumek, ki je sicer nastopil v vseh štirih me-talskih disciplinah. Najboljši je bil v disku, tretji pa v krogli in kladivu. S posamičnim srebrom se je v metu vortexa izkazal Rok Balantič, srebrna sta bila še Juš Smole v višini in Matevž Hribar na 200 m, ki sta skupaj z Jakobom Jančarjem in Jako Deželakom prejela še bron za tretje mesto v štafeti 4 x 200 m. Najvišja uvrstitev Grege Cotmana, Anžeta Farkaša in Lovra Šlibarja je bilo peto mesto, Bor Rutar in Rok Kveder sta bila sedma, osmi je bil Luka Razpotnik in 21. Klemen Ribaš. Med dekleti je naslov državne prvakinje v metu kladiva osvojila Gabriela Kumek, ob bok pa ji lahko postavimo še dobitnico dveh srebrnih medalj Tino Vaupot, ki je na stopničke stopila po skoku v daljino in metu vortexa. Dve bronasti medalji je za daljino in štafetni tek prejela Neža Hren, ki je po teku 4 x 200 m na stopničke stopila skupaj z Zalo Šenet, Sofio Kokot in Nino Pavlič Hren. Bron si je v skoku v višino priskočila še Nika Pavlič Hren. Evi Aljančič je do medalje na 1000 m zmanjkalo le eno mesto, peti sta bili Nika Marolt v višino in Nika Medle v troskoku. Z osmim najdaljšim skokom v daljino je prvenstvo zaključila Tea Podbevšek, deseterico je ujela Manca Slabanja, enajsta je bila Ana Šumah, nastopili sta še Kaja Žgajnar in Teja Dečman. Atletski miting mladih upov atletike Toliko energije, navdušenja in borbenosti, da bi lahko naredili karkoli, je bilo 4. septembra zbranih na domžalskem stadionu - v glavah, srcih in nogah mladih atletov. Tekli, metali in skakali so mlajši od 16 let, številni so prvič startali na pok pištole in se pri skoku v daljino trudili odriniti iz za to označenega prostora. Navijali smo za že »stare« znance atletskih tekmovanj in še bolj glasno za začetnike, tudi take, ki še niso dopolnili šest let! Vsak, ki je na tekmovanju nastopil, je mladi up atletike, saj sta velikokrat od talenta pomembnejša volja in pridnost. AK Domžale je vse tekmovalce prijetno presenetil s spominskimi darili AK Domžale, medalje pa so prejeli samo najboljši trije. Zmagovalci in zmagovalke 1. atletskega mitinga mladih upov atletike Mlajši od 6 let (U-6) 60 m: Tia Emberšič in Erazem Ru- čman (oba AK Domžale) Mlajši od 8 let (U-8) 60 m: Polona Umek in Jure Žavbi (oba AK Domžale) Mlajši od 10 let (U-10) 60 m: Zala Istenič (Mass) in Domen Vergles (Koper) Daljina: Maja Šlibar (Radovljica) in Domen Vergles (Koper) Mlajši od 12 let (U-12) 200 m: Helena Markežič (Koper) in Timotej Rozman (Šmarnogorska naveza) Daljina: Helena Markežič (Koper) in Luka Božič (Slovenska Bistrica) Višina: Nina Pavlič Hren in Juš Smole (oba AK Domžale) Mlajši od 14 let (U-14) 300 m: Ema Loparnik (Kranj) in Miha Ličef (Jesenice) Daljina: Tina Vaupot (AK Domžale) in Nino Celec (Murska Sobota) Krogla: Saša Kmet (Novo mesto) in Dejan Marič (Radovljica) Vortex: Saša Kmet (Novo mesto) in Rok Balantič (AK Domžale) Mlajši od 16 let_ (U-16)_ 600 m: Ajda Šmid (Železniki) in Rok Kveder (AK Domžale) Višina: Rok Miklavčič (Gorica) Kopje: Andreja Miklavčič in Rok Miklavčič (oba Gorica) Krogla: Rok Miklavčič (Gorica) Tekmovanje se je odvijalo tekoče, živahnosti ni prekinil niti dež, ki je le malo ohladil razgrete tekmovalce. Pod dežnike in pod streho so se bolj skrili starši in spremljevalci. Konkurenco najboljšim, med katere se bodo zagotovo skušali naslednje leto prebiti tudi sami, so delali še mladi upi domžalske atletike: Ambrož in Peter Vovk, Žiga in Anže Farkaš, Jan Emberšič, Staš in Maša Podbevšek, Maša Varga, Maks in Matic Ulčar, Žan Gashi, Jure Hribar, Tomaž Sti-brič, Črt Lapajne, Sofia in Aleksandra Kokot, Inja Melkič Sitar, Špela Ručman, Erin Kralj, Lovro Šlibar, Grega Cotman, Luka Pančur, Eva Aljančič, Ana Šumah, Tea Podbevšek, Nataša Zlatnar, Nika Vodlan, Urša Eftimov, Nika Pavlič Hren, Jaka Vaupot, Luka Vrhovnik, Luka Razpotnik, Neža Hren, Zala Šenet, Jakob Jančar, Lovro Uhan, Jaka Deželak in Matevž Hribar. Eva in Jure Aljančič sta na smlednik pritekla kot druga Od vznožja do vrha Smlednika sta druga najhitrejša srednješolca 1. in 2. letnikov potrebovala slabih deset oziroma slabih 8 minut in pol, Eva in Jure Aljančič. 25. septembra je kot četrti med osnovnošolci čez cilj Prvenstva v gorskem teku za osnovne in srednje šole pritekel Rok Kveder, Ana Šumah je bila deseta med osnovno-šolkami, Jakob Vodnjov pa peti med srednješolci 3. in 4. letnikov. Pustolovščina, imenovana mnogoboj Zaključek sezone je kot nalašč za odkrivanje novih disciplin, za sproščeno atletsko »igranje«. Prava disciplina za to je mnogoboj, ki se ga je v okviru Atletskega pokala Slovenije v mnogobojih 1. in 2. oktobra 2010 udeležilo tudi 19 Domžalčanov. Množici mnogobojcev bi lahko čestitali že pred samim začetkom, saj brez težav lahko rečemo odločitvi spoprijeti se z »eksotičnimi« disciplinami pogumna odločitev. A ker morajo čestitke priti po koncu tekmovanja, si jih je zaslužilo kar 19 mnogobojcev iz AK Domžale, deset fantov in devet deklet, ki so opravili z vsemi teki, meti in skoki. Mlajši od 14 let so se v enem dnevu pomerili v četveroboju, ostali so se na Ptuj odpeljali dvakrat: pionirke in mladinke so tekmovale v sedmih, pionirji in mlajši mladinci pa v osmih disciplinah. Najboljša mlajša mladinka v mnogoboju je postala Katja Tekavec, med starejšimi mladinkami sta bili Ajda Sitar in Klara Hribar druga oziroma tretja. Nika Marolt je _bila med pionirkami U-16 sedma. Če so dekleta imela sedmeroboj: 80/100 m z ovirami, 100/200 m, 800 m, daljina, višina, krogla in kopje, so fantje dodali še preizkušnjo več in tekaške discipline podaljšali: 100/110 m z ovirami, 60/100 m, 300/400 m, 1000 m, daljina, višina, krogla, kopje. Grega Cotman je bil med pionirji tretji, Lovro Šlibar četrti, med mlajšimi mladinci je bil četrti Luka Marolt in šesti Gregor Lazar. V konkurenci U-14 je po štirih disciplinah na tretjo stopničko stopila Tina Vaupot, med pionirji U-14 je bil Anže Farkaš šesti, Rok Balantič sedmi, Luka Razpotnik deveti, na 12. mesto pa se je uvrstil Klemen Ribaš. Še uspešnejši so bili mlajši četverobojci: srebrna Neža Hren, četrta Nina Pavlič Hren,^ šesta Sofia Kokot in deveta Zala Šenet so postale ekipne zmagovalke med pionirkami U-12, med najmlajšimi mnogobojci U14 sta bila Jaka Deželak in Juš Smole peti oziroma šesti. Čestitke vsakemu posebej in dodatno še AK Domžale, ki je osvojil vseekipno tretje mesto! Petra, Gabriela in Denis v reprezentanci slovenije 28. septembra se je v Mariboru zbrala ekipa starejših mladincev, ki se je pomerila z ekipami iz Hrvaške, Madžarske in Avstrije. V izbrani vrsti je v metu kopja nastopila Petra Pavlič, se z metom 36,31 m uvrstila na drugo mesto, to pa je bila tudi končna uvrstitev reprezentance Slovenije. Maribor je 2. oktobra gostil še Tro-boj pionirskih reprezentanc Hrvaške, Madžarske in Slovenije. Slovenske barve, ki so ekipno zaključile na tretjem mestu, sta zastopala tudi Gabriela Kumek v metu kladiva in Denis Kumek v metu diska. Bojana težkoatletski klub domžale 11. mednarodno prvenstvo Domžal Ko so nastopile šolske počitnice, so tudi najmočnejša tekmovanja na koledarju pri dvigalcih uteži odšla na pomemben počitek. Za marsikaterega pa je nastopil čas priprav za najpomembnejša tekmovanja, ki se bodo odvijala v jesenskem času. Brata Jernej in Tine Orešek, ki prihajata iz Štude pri Domžalah, to poletje nista imela časa za počitek, saj sta se in se še vedno pripravljata na zelo pomembni tekmi. Udeležila se bosta evropskega prvenstva do 23 let na Cipru in mediteranskem pokalu na Malti, kjer bosta barve Slovenije zastopala tudi Štefan Dominko in Petra Pavlič, ravno tako iz TAK Domžale. V sredini poletja se je v Domžalah odvijalo 11. mednarodno prvenstvo Domžal, kjer so tradicionalno nastopili dvigalci uteži z Madžarske, Srbije in Slovenije. Tekmovanje se je odvijalo v prijateljskem duhu in se je zaključilo z družabnim piknikom. Ekipo TAK Domžale so zastopali: Tine Orešek z rezultatom poteg 95 kg, sunek 125 kg, olimpijski biatlon 220 kg - 257 točk, Jernej Orešek z rezultatom poteg 105 kg, sunek 123 kg, olimpijski biatlon 228 kg - 285,9 točk, Boštjan Peterca z rezultatom poteg 105 kg, sunek 150 kg, olimpijski biatlon 255 kg - 283,6 točk, Blaž Kuhar z rezultatom poteg 80 kg, sunek 100 kg, olimpijski biatlon 180 kg - 226,5 točk in Petra Pavlič z rezultatom poteg 47 kg, sunek 63 kg, olimpijski biatlon 110 kg - 132,5 točk. Petra je s tem rezultatom postavila nova državna rekorda za dekleta do 69 kg, in sicer v potegu 47 kg in olimpijskem biatlonu 110 kg. 1. mesto je zasedla ekipa z Madžarske - Zalaegerzeg, 2. mesto ekipa iz Srbije - Sombor, 3. mesto domača ekipa iz Domžal, 4. mesto ekipa iz Srbije - Indjija in 5. mesto mlajša ekipa iz Domžal. V času poletja se je odvijalo kar nekajmednarodnih prijateljskih tekmovanj v dviganju uteži. Tako so se dvigalci uteži iz Težkoatlet-skega kluba Domžale, kot najboljši klub v Sloveniji, udeležili in zastopali Občino Domžale v Vojvodini v Subotici, na Madžarskem v Za-laegerzegu, v Italiji v Veroni in v mesecu novembru odpotujejo še v Sombor. Ekipo TAK Domžale so uspešno in s ponosom zastopali Tjaša Rajh, Petra Pavlič, Jernej Orešek, Tine Orešek, Blaž Kuhar in Boštjan Peterca. Ekipi TAK Domžale čestitamo in držimo pesti za brata Orešek, Štefana Dominka ter Petro Pavlič za čim boljše rezultate na evropskem prvenstvu in mediteranskem pokalu. Tanja 18 šport 15.OKTOBER 2010 KOTALKARSKO-DRSALNI KLUB Odlične kotalkarice V italijanski Novari je od 30. avgusta do 4. septembra potekalo evropsko prvenstvo v umetnostnem kotalka-nju za mladinske kategorije. kategoriji kadetinj je tekmovala tudi članica KDK-ja, Manca Capuder. Vsi, ki smo s kotalkanjem tesneje povezani, smo njen nastop nestrpno pričakovali, predvsem zato, ker smo si prvenstvo prvič lahko v živo ogledali prek interneta. Manca je imela letos le malo počitnic. Po odličnem 2. mestu na državnem prvenstvu 10. julija so jo že zadnji vikend v juliju čakale skupne reprezentančne priprave na Rogli. Z mamo in Maxi Cerar, nekdanjo odlično kotalkarico in prav tako udeleženko evropskega in svetovnega prvenstva, je v Italijo odpotovala 30. avgusta. Spremljal pa jo je tudi trener Matej Drašček, ki je med počitnicami skrbel za njene treninge in dobro formo. Najprej jo je čakal kratki program, ki ga je zaključila na odličnem 8. mestu, po odpeljanem dolgem programu pa je dosegla skupno 10. mesto. V primerjavi z ostalimi, predvsem primorskimi klubi, imamo v KDK-ju precej slabše pogoje za trening. Tu mislim predvsem na manjše število ur treningov, čeprav dekleta še ve- dno trenirajo petkrat na teden vsaj eno uro in pol. Zato je treba delo trenerjev Violete Mordej in Mateja Draščka ter trud tekmovalk in našega Blaža še posebno pohvaliti. Naš klub ni številčen, imamo pa kar šest deklet, ki so se v letošnji sezoni uvrstila v reprezentanco. Poleg Mance Capuder, ki nas je odlično zastopala na evropskem prvenstvu, se je Ajdi Tič in Chiari Mordej Filippini uspelo uvrstiti na Pokal Evrope, ki bo letos v začetku oktobra na Siciliji. Prav tako pa v oktobru na Interland v Belgijo odhajajo Manca Hribar, Chiara Mordej Filippini, Tjaša Kovačič in Neža Pezdirc. KDK V času, ko je Špela Berlot prispela z evropskega prvenstva v umetnostnem kotalkanju, se je na prvenstvo odpravila Tina Ozebek, in sicer v kategoriji mladink. V španskem mestu VIC blizu Barcelone se je pričelo evropsko prvenstvo za mladince. Z nestrpnostjo smo pričakovali nastop naše tekmovalke, ki je članica mladinske reprezentance Slovenije in hkrati tekmovalka Ko-talkarskega kluba PIRUETA. Tudi njo je na prvenstvo spremljal njen Na črnobelih poljih 10. memorial Josipa Ipavca: Zmagal Tratar, Jeran osmi Na močnem jubilejnem turnirju v Šentjurju v spomin na Josipa Ipavca, slikarja in potomca znamenitih skladateljev Ipavcev, ki je bil tudi velik ljubitelj in podpornik šahovske igre, je sodelovalo 75 šahistk in ša-histov. Zmagal je slovenski velemojster Marko Tratar pred Hrvatom velemojstrom Robertom Zelčičem, član Domžal Boštjan Jeran pa je zasedel zelo lepo osmo mesto. Zmaga Tratarja je bila nekoliko presenetljiva, saj je rutinirani Zelčič in stalni član hrvaške olimpijske reprezentance veljal za nespornega favorita. Odločilno je bilo predzadnje kolo, ko je Robert izgubil s Hrvatom Plenco iz Reke, medtem ko je Tratar ostal neporažen, trikrat pa je remizi-ral. Zelo dobro se je držal bolgarski mednarodni mojster Sasho Nikolov, ki zelo rad nastopa na turnirjih po Sloveniji, s sedmimi točkami je zasedel tretje mesto. Četrti je bil šahovska legenda Hrvat Josip Rukavina, kljub svojim oseminšestdesetim letom pa igra kot mladostnik. Drugi SPORTNO-REKREATIVNI KLUB DOMŽALE Pozdravljeni, navdušenci rekreacije! KOTALKARSKI KLUB PIRUETA Tudi Tina odlična na evropskem prvenstvu trener Boris Mazziero, tako kot na prejšnje prvenstvo tekmovalko Špelo Berlot. Tina je najprej nastopila v kratkem obveznem programu, nato pa še v dolgem prostem programu. Skupni seštevek je bil dovolj velik, da se je uvrstila na solidno deseto mesto med sedemnajstimi nastopajočimi. Takšna uvrstitev ji zagotavlja nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo v mesecu novembru v portugalskem mestu Portimao. Tudi na domačih tleh so še tekmovanja, in sicer za Pokal Slovenije, ki so se ga udeležili tudi tekmovalci domžalskega kluba in osvojili kar dve prvi mesti - Leja Žajdela in Urška Zevnik, vsaka v svoji kategoriji. Ana Marija Divovič je bila druga, Tamara Švent osma in Lara Dolenc sedma. Tekmovanja pa se nadaljujejo, najprej v Novi Gorici, nato v Villesseju in v Gorizi. Na vseh p uprava kluba na zadovolji še posebej pa bo v velikem pričakovanju čakala na novice s svetovnega prvenstva v mesecu novembru. Kar nekaj časa se nismo oglasili, vendar društvo še vedno deluje v polnem zagonu in po planu dela, ki ga sprejmemo na vsakoletnem občnem zboru, ki je bil letos 12. februarja, v prostorih gasilskega doma. Že 27. februarja smo odšli na tradicionalno zimsko rajanje, ki tokrat ni bilo tekmovalnega značaja. Z avtobusom smo se odpeljali na Zelenico, kjer smo se člani porazdelili po svojih interesih. Nekateri so odšli na pohod, drugi na sankanje s koče na Ljubelju, tretji pa na smučanje na Zelenico. Po končani rekreaciji smo se odpeljali v naše tradicionalno gostišče Kovač na Količevem, kjer smo imeli pozno kosilo. Udeležili smo se tradicionalnega pohoda Po nagelj na Limbarsko goro, ki je bil 14. marca. 17. marca pa smo se pridružili vsesplošni akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu. 30. maja smo organizirali pohod na Sv. Jakoba pri Preddvoru, ki velja tudi kot pohod iz naše kolesarsko poho- dniške knjižice. Vreme je bilo primerno, pohod pa je lepo uspel. Veliko srečo smo imeli 6. junija z vremenom, saj je bil to prvi vikend, ki je bil zares sončen in topel. Takrat smo organizirali tradicionalno spomladansko kolesarjenje s piknikom. Kar 40 kolesarjev, od najmlajših do najstarejših, se je odpravilo na pot do Jevnice in nazaj. Bolje pripravljeni so nadaljevali pot na Janče in se po dolini Besnice vrnili v Domžale na piknik, kjer smo ob dobri hrani, hladni pijači, rekreaciji (odbojka) in druženju preživeli čudovit nedeljski dan. Konec junija smo se odpravili na Triglavska jezera, kjer nas je ponekod še spremljal sneg. Dvodnevni izlet smo v lepem vremenu uspešno in zadovoljno končali. 12. septembra pa smo se povzpeli še na Češko kočo na spodnjih Ravneh, prav tako v lepem sončnem vremenu. Kot je bilo omenjeno, smo izdelali tudi kolesarsko pohodniško knjižico, ki članom služi za orientacijo in mo- goče cilje pri njihovi rekreaciji. Naročili smo dodatne kolesarske drese, za nove in stare člane. Prav tako bo organiziranih še nekaj kolesarjenj in zaključno s kostanjevim piknikom v oktobru. Prenovljena je tudi naša internetna stran, za katero se zahvaljujemo podjetju Portal. si, ki zanjo skrbi in jo ureja že vse od naše ustanovitve. V letošnjem letu načrtujemo tudi nekaj presenečenj in novosti, o katerih bodo člani pravočasno obveščeni. Vsem, ki so nam že do sedaj kakorkoli pomagali, se društvo iskreno zahvaljuje. Vse naše opravljene in načrtovane dejavnosti si lahko ogledate na našem spletnem portalu www.srk-domzale. com, dokumentirane tudi s slikovnim materialom. ŠRK Domžale ^ tj? T ;h predvidenih tekmovanjih upa kluba na zadovoljive rezultate, Anja Štefančič in Janez Štrukelj z učiteljem Andražem Mrakom, 2. mesto Andraž Mrak in Dejan Djurič, 3. mesto na SP 2010 na SP 2010 Ponovno medalje za Mikijeve electric boogie plesalce najboljši Slovence je bil član Novega mesta Žiga Volf na šestem, zatem pa Aljoša Tomazini iz Slovenske Bistrice na sedmem mestu. Oba sodita med mlade igralce, ki zelo veliko obetajo. Jeran je zasedel osmo mesto. Odigral je močan turnir in kljub svojemu zdajšnjemu ratingu 2234, dosegel še dodatne točke. Izgubil je dvakrat, v tretjem kolu z Zelčičem, v zadnjem pa s Nikolovom, sicer bi bil uvrščen še višje. Na turnirju je sodelovala tudi fide mojstrica Špela Orehek, ki se je uvrstila na odlično devetnajsto mesto. O njeni dobri igra priča dejstvo, da je osvojila kar 37 ratinških točk, kar je na tako močnem turnirju velik dosežek. Naključje je hotelo, da sta se že v prvem kolu pomerila s klubskim tovarišem Jeranom, ki je partijo dobil. Vendar pa Špele to ni zmotilo, da ne bi v nadaljevanju kar trikrat zapored zmagala, med drugim proti močnemu hrvaškemu mojstrskemu kandidatu Miljenku Klemenu. Po organizacijski plati je turnir vodil Marjan Drobne, odigrali so devet kol. Vrstni red: Tratar 7.5, Zelčič in Ni-kolov s po 7, Rukavina in Plenca s po 6.5^ Volf, A. Tomazini, Jeran, Ivanov, Ž. Tomazini, Dušak, Keršič in Debevec s po 6, Osmanbegovič, Lazar, Mestek, Čepon, Flander, Orehek, Vrban in Skuhala s po 5.5, itd. Jože Skok Od 29. septembra do 3. oktobra je v Bochumu v Nemčiji potekalo svetovno prvenstvo v hip hopu in electric boogieju. Pionirski EB par, Anja Štefančič in Janez Štrukelj, sta osvojila odlično 2. mesto, njun učitelj in koreograf Andraž Mrak pa je s soplesalcem Dejanom Djuričem domov prinesel bron. Mikijevi plesalci so se na prvenstvo odpravili z velikimi pričakovanji. Anja in Janez sta skušala ponoviti lanski uspeh, ko sta v Kaliszu prvič nastopila skupaj in osvojila naslov svetovnih prvakov. Cilja sicer nista dosegla, sta pa skupaj z učiteljem Andražem zadovoljna tudi s sre- brom. »Prepričan sem, da si zaslužita 1. mesto. Njuno plesno znanje je široko in sega preko ene EB tehnike. Vendar, tak je šport,« je povedal Andraž. Zelo zadovoljen je bil Andraž s tretjim mestom, ki sta ga v članski kategoriji osvojila z Dejanom. »Dve tretji mesti na najvišjih tekmovanjih letos, evropskem in svetovnem prvenstvu, je za naju velik uspeh. Prebila sva led in stopila na stopničke. Rezultat nama daje dodatno motivacijo in zagon za trdo delo. Po vsej verjetnosti bova že letos odpotovala na izobraževanje na Japonsko,« z navdušenjem pripoveduje Andraž. Dejan je nastopil tudi kot solist in osvojil 28. mesto, sicer drugouvr-ščeni z letošnjega državnega prvenstva. Kot reprezentantki Slovenije sta v Bochumu nastopili tudi Vita Oso-lin in Tea Pongračič, članski EB par, in osvojili dobro 11. mesto. V pionirski kategoriji sta kot solista Janez in Anja osvojila 14. oziroma 17. mesto, v mladinski kategoriji pa je med solisti nastopil tudi Andražev varovanec Žiga Krajnčan in osvojil odlično 4. mesto. Oktobra in v začetku novembra plesalce čakajo še tri pomembne tekme. V soboto, 16. oktobra, bodo plesni pari tekmovali v Mariboru na državnem prvenstvu v kombinaciji desetih plesov. Plesalci show plesov bodo med krompirjevimi počitnicami odpotovali v Pecs na Madžarsko, kjer bo sočasno potekalo svetovno prvenstvo v show plesih za pionirje in evropsko prvenstvo v show plesih za mladince in člane. Plesalke orientalskega plesa bodo 7. novembra prvič nastopile na svetovnem prvenstvu v orientalskih plesih. Vsem želimo veliko uspešnih nastopov ter športne sreče! Saša Eminič www.mikiples.com Notranja in vhodna vrata Strešna in vertikalna okna Parketi, kljuke, police Klimatske naprave »strokovna montaža« KLANE D.O.O. Kajuhova 15 123 5 Radomlje □ 5 1/3 13-DgB www.klane.si 15. OKTOBER 2010 šport 19 KARATE DRUSTVO ATOM SHOTOKAN-DO DOMZALE ■V _ Cetrti odprti mednarodni Karate-Do pokalni turnir Domžale open 2010 Brez oklevanja lahko dvodnevno Karate-Do dogajanje v Domžalah poimenujemo kar domžalski karate praznik. V Osnovni šoli Domžale in Hali komunalnega centra Domžale so se 25. in 26. septembra namreč odvili številni dogodki, po katerih si bodo karateisti iz vsaj šestih držav zapomnili tako turnir kot Domžale. Pa začnimo na začetku, v soboto 25. septembra. Avlo OŠ Domžale so napolnili ljubitelji plemenite veščine, ki so večer preživeli ob glasbi in filmu. Sicer odlična karateistka ATOMa Lina Mecilošek se je za kratek čas spremenila v flavtistko in prisotne pozdravila z Zdravljico in Odo radosti. Sledile so izbrane besede Brede Hrovatin in Katarine Čermelj, ki sta napovedali slovenski dokumentarni karate film Pot prazne roke režiserja Rudija Urana, za tem pa še atraktivni nastop demonstracijske Karate-Do skupine Beli angeli. V bele kimone oblečeni člani domžalskega ATOMa so prikazali lepoto in praktičnost veščine Karate-Do, in sicer so se v ubrane skupine združili tako mojstri kot karatei-sti s šolskimi pasovi. Da je bil večer še bolj zanimiv, so svoje spretnosti predstavili še mojstri veščine aikido iz domžalskega kluba Shodokan pod vodstvom Matjaža Dobravca. Nad demonstracijami so bili navdušeni tako tisti, ki veščini že poznajo kot Utrinek s sobotnih prikazov Ženski odbojkarski klub Domžale Tudi za odbojkarice so se pričela tekmovanja v mlajših selekcijah (mladinke,kadetinje) za državno prvenstvo. V soboto, 25. septembra, so prvič na slovensko odbojkarsko sceno stopile naše MLADINKE, ki so se na turnirju v Stranjah pri Kamniku pomerile z ekipama Calcit Volleyball in ekipo ŽOK Šentvid iz Ljubljane. Dekleta so se izkazala s srčno in požrtvovalno igro, več od tega pa v klubu tudi nismo pričakovali. Naslednji dan pa so se naše kade-tinje na turnirju v Ljubljani pomerile z ekipama ŽOK Šentvid in Tabor Modri Val. Obe tekmi sta se končali z rezultatom 2 : 0 za nasprotni ekipi, vendar so naša dekleta pokazala pravi karakter in se obema ekipama enakovredno upirala. Pokazali smo, da ne bomo muha enodnevnica na slovenski odbojkarski sceni in se že veselimo novih skupnih izzivov, ki so pred Praktična vadba s Sensei Murakamijem na čelu pMo tudi naključni obiskovalci, ki so se večera Karate-Do umetnosti udeležili le zaradi radovednosti. Večer je zaključil predsednik ATOMa Valentin Grošelj, ki se je zahvalil vsem, ki so pripomogli k organizaciji in izvedbi velike karate prireditve v Domžalah: gostu z Japonske Mura-kamiju, Senseiu Ivanu Čeriču, domžalskemu svetniku Petru Verbiču, posameznim političnim, športnim in kulturnim predstavnikom Domžal in seveda mojstru Lovrencu Koka-lju, ki je poskrbel za kulturni uvod v osrednji športni dogodek - 4. Odprti mednarodni Karate-Do turnir Domžale open 2010. Poleg kulturnega večera je za še bolj karate obarvano soboto in za širšo odmevnost turnirja dodatno poskrbel mednarodni seminar z ja-nskim gostom Sensei Manabu urakamijem 7. DAN, dvakratnim svetovnim in trikratnim azijskim prvakom. Predavanja in praktični prikazi so bili dovolj velik razlog, da so se turnirja polel številnih Slovencev udeležili tudi predstavniki iz Belgije Nizozemske, Madžarske in Italije »Veselje je bilo gledati polno telovadnico belih kimon, ki se pripravljajo na veliki turnir, ki je potekal v nedeljo, v Sloveniji, v Domžalah,« je bil s pestro in številčno udeležbo zado-oljen Lovrenc Kokalj, eden izmed ;lavnih organizatorjev. nedeljo, 26. septembra, je šlo zares. Turnir je slavnostno odprl domžalski župan Toni Dragar, nato se je na treh tatamijih pod budnim očesom 24 sodnikov pomerilo 257 tekmovalcev iz petih držav. V poplavi tekmovalcev iz Madžarske, Belgije, Nizozemske, Slovenije in Italije, od koder jih je bilo največ, so po predstavah v ka-tah in kumite borbah na vrh kmalu priplavali najboljši. Spremljevalci in gledalci so uživali v zagrizenih in vrhunskih Karate-Do predstavah, ploskali so prejemnikom medalj in diplom, na prizorišču je bilo živahno navijanje in spodbujanje. Tudi zanimivo je bilo - še posebej Lovrenc Kokalj si bo zapomnil finalno borbo v kumiteju, ki jo je sodil prav japonski gost Sensei Manabu Murakami: gVl Življenje ponujaveliko In vi lahko vzamete vse. Z novim S-MAXom boste kos vsem izzivom, saj njegov kinetični dizajn ponazarja za vaš življenjski slog tako značilno energijo v gibanju. To je tisti občutek dinamike, ki vas med občudovanjem val požene naravnostvanje. FORDS-MAX fordsmax.s Poraba: 5,7-8,31/100 km; emisije COz: 152-194 |/km. Slika je simbolična. SUMMIT AVTO Flajšmanova 3, 1000 Ljubljana, tel.: 01 25 25 125, www.summitavto.si Feel the difference »V finalni borbi sta se pomerila Timotej Kokalj in Davide Verdrame iz Italije. Pred borbo je Japonec napovedal, da se bosta morala v primeru neodločenega izida pomeriti še očeta tekmovalcev, Lovrenc Kokalj in Pino Verdrame.« Borba bi bila zagotovo vredna ogleda, a je šla zmaga Timoteju in doma je ostala zlata medalja za kumite borbe do 75 kg. Da je bil uspeh ATOMa res popoln, je ob dobri organizaciji in izvedbi turnirja poskrbela tudi ekipna zmaga ATOMovcev, s čimer je pokal Domžale open 2010 ostal doma, v Domžalah. Druga je bila ekipa Belgije in tretja ekipa z Madžarske. Rezultati ATOMovcev - KATE 1. mesto: Iva Perger, Tilen Špenko, Karin Podboršek, Barbara Šavorn, Žan Podboršek, Primož Krajšek 2. mesto: Tamara Kokalj, Klemen Muhvič, Andraž Zalar, Mitja Hofer 3. mesto: Urban Mušič, Klemen Kastelic, Lina Mecilošek, Grega Teršek, Boštjan Guček Rezultati ATOMovcev - KUMITE - BORBE 1. mesto: Grega Teršek, Timotej Kokalj 2. mesto: Tamara Kokalj 3. mesto: Žan Podboršek, Mitja Hofer, David Kardum Točke so za ekipno zmago in pokal nabirali še: Juš Mecilošek, Matevž Peter-nel, Jaka Lozar, Klara Kastelic, Marcel Krajšek, Niko Kneževič, Matjaž Kljun, Hana Kerič, Rok Kurent, Patricija Vehovec, Katarina Čermelj, Luka Repar, lgiie, Hana Kerič, Rok Kurent, Patricija Vehovec, Katarina Čermelj, Luka R( ;alije. Črt Hrovatin, Katja Kač, Peter Vukovič, Marija Peterlin in Igor Zidarič. Čestitke ATOMovcem za organizacijo in za ekipno zmago! Bojana 0 SANKUKAI KARATE KLUB DOMZALE Treningi na dveh novih lokacijah v polnem teku Po zelo uspešni predstavitvi Sankukai karateja so se uspešno pričeli treningi na dveh novih lokacijah - v Drago-mlju in v Dobu pri Domžalah. Vsako leto se po okoliških šolah zberejo učenci in si ogledajo predstavitev karateja, ki ga z atraktivnimi demonstracijami prikažejo naši člani - tako starejši kot tudi najmlajši. Ponekod pa se poleg predstavitve organizira tudi vadba karateja, in sicer med urami športne vzgoje. To je še posebej zanimivo, saj gre za nekaj novega in to popestri vsakdanjik v šoli. Letos je KK Domžale, poleg vsakoletnih lokacij, organiziral predstavitve tudi na OŠ Dragomelj in OŠ Dob, kjer pa sedaj delujeta tudi dve skupini za osnovnošolske otroke. Treningi so se sicer že pričeli, vendar se lahko še vedno pridružite in spoznate kako zanimivo in koristno je treniranje borilne veščine, kjer se naučimo spoznavati svoje telo, svoje dobre in slabe lastnosti ter se spreminjati na bolje. V Dobu potekajo treningi ob torkih in četrtkih, od 17. od 18. ure, v Dragomlju pa prav tako ob torkih in četrtkih, od 17.30 do 18.30. Vabljeni! G. J. Martina Skofic LJjblJanska 37 Domžale 01/721^0-06 Delovni čas: pon. ' petek: ie-ia SĐbcta: 9 -12 20 šport 15. OKTOBER 2010 TRiGLAV (2864 M) iN PIRANSKI TRiGLAV (-38 M) V enem dnevu na najvišji in najnižji točki v Sloveniji Člani potapljaškega kluba Krota Sub smo si zadali izziv v enem dnevu osvojiti najvišjo točko v Sloveniji - Triglav, 2864 m, ter najnižjo točko v Slovenskem morju - Piranski Triglav, -38 m. Timotej Trinko iz Domžal je bil idejni vodja, za organizacijo na Triglav je poskrbel Brane Weissesen s Krvavca, logistiko glede potapljanja pa je prevzel inštruktor potapljanja Matej Šetina iz Ljubljane. Ostali člani odprave: Grčar Franc in Se-bastjan Nemeček iz Domžal, Luka Golja iz Ljubljane, Marko Lunar in Klemen Lunar iz Grosupljega pa smo so pridružili projektu. To nam je v soboto, 17. julija 2010, tudi uspelo. Priprave za dva izredno težka podviga v enem dnevu so potekale že nekaj mesecev prej, saj je bilo potrebno poskrbeti za maksimalno varnost, kondicijsko ter psihično pripravljenost. V petek, 16. julija 2010 ob 11.30, smo se zbrali v Domžalah pri gasilskem domu PGD Domžale - mesto, kjer smo pregledali vso opremo za v hribe ter kompletno potapljaško opremo. Opremo smo nato naložili v kombi ter osebni avto ter se odpravili preko Mojstrane v Dolino Krmo (930 m), od koder smo ob 14. uri začeli vzpon do planinske koče Planika. Pot do Planike je markirana planinska pot, kjer je predviden čas hoje 4 ure in 45min. Razmere za pohod so bile idealne, tako da smo do večera prišli do planinske koče Planika (2401 m). Po večerji smo šli k počitku, saj smo zjutraj morali zgodaj vstati. V soboto, 17. julija 2010 ob 5. uri, se je začel vzpon na Triglav. V idealnih pogojih smo si na poti vzpona ogledali sončni vzhod. Preko Malega Triglava smo ob 7. uri prišli na Triglav. Pogled na okoliške hribe, obsijane z jutranjim soncem in meglicami v dolinah, je bil prečudovit. Včasih je možen pogled do morja, vendar pa mi te sreče nismo imeli. Ker pa nas je čakala še dolga pot do morja, smo se morali kar hitro odpraviti proti dolini, zato smo se po isti poti vračali v dolino. Ob 12. uri smo prispeli do parkirnega prostora v Krmi in po krajšem počitku smo se odpravili proti morju. Na poti proti morji smo se ustavili v Mojstrani in se okrepčali ter pripravili za nadalj- njo pot. Ze kaj kmalu smo ugotovili, da je temperatura, ki je bila v visokogorju od 16 do 20 °C, v dolini kar neverjetnih 38 °C. Pri taki temperaturi je tudi potapljanje zelo naporno, zato smo planirali potop po sedemnajsti uri. Ko smo prišli v Piran, smo se pozanimali glede trenutnih razmer v morju in na globini. Ugotovili smo, da je morje zelo toplo, 28 °C, vidljivost na 20 metrih globine pa majhna. Pihala je tranmontana, ki je povzročala majhne valove. Podvodni Triglav se nahaja 350 metrov od obale, v smeri 298° od potapljaškega centra NorikSub. Najglobljo točko lahko dosežemo iz obale s plavanjem ali s omočjo barke. eja rekreativnega potapljanja je pMo 40 metrov, zato se Piranski Triglav že šteje med globinske potope. Za osvojitev obeh točk je obvezen pogoj, da se z višje nadmorske višine spuščaš na nižjo nadmorsko višino, saj v obratni smeri ne dopuščajo potapljaška pravila. Ko smo na globini 40 metrov, vdihujemo zrak s 5 bari, hkrati pa vdihamo tudi interne pline, predvsem dušik, ki se prenaša po krvi in se raztaplja v naših tkivih. Po krvi preko pljuč in srca lahko potuje v majhnih mehurčkih, ki so za nas nevarni. Če se prehitro dvigujemo, lahko pride do združevanja mehurčkov in v krvnih žilah se lahko mehurčki združijo ter zamašijo žile, kar pa je smrtno nevarno. Za nas je bila v trenutnih razmerah edina možnost potop iz čolna ter zaradi slabe vidljivosti s pomočjo sidrne vrvi. Zaradi zahtevnosti potopa je bil potop primeren samo za zelo izkušene potapljače. Vedeli smo, da nas čaka slaba vidljivost, zato smo morali biti 100-odstotnc zbrani, ker tak potop ne dopušča nobenih napak. O poteku potopa smo se skupno predhodno dogovorih. Dogovorih smo se, da bo potop potekal izključno ob sidrni vrvi, nobenega spuščanja ah oddaljevanja od vrvi, varovanje z bratsko vrvjo, nadziran spust s pomočjo potapljaškega računalnika ter nadzor sopotapljača Ko dosežemo dno, najglobljo točke 38 metrov, se začnemo kontrohra-no dvigovati z vsemi dekompresij-skimi postanki. Potop smo delah \ parih, najprej en par, nato drugi pai ter tretji par, za varnost pa je najbolj izkušen potapljač inštruktor potapljanja Matej Setina, ki je vse dogajanje spremljal na varni globini. a globini 38 metrov je bila vidljivost slaba, temperatura pa same 18°C. Edina orientacija nam je bila sidrna vrv ter sidro na koncu vrvi Na morskem dnu smo se dotaknih mulja na najnižji točki v Sloveniji -38metrov - Piranski Triglav. Pri dvigu na gladino smo imeli prvi dekompresijski postanek na 20 me- jNa Bojan Grašič uspešen v tekmovanjih Time Attack in v avtoslalomu Člani Športnega društva Homec se aktivno udeležujejo raznih tekmovanj. Eden izmed zelo uspešnih je Bojan Grašič iz Nožic, ki se udeležuje tekmovanj Time Attack in tekmovanj v avtoslalomu. Time Attack je amatersko tekmovanje, ki se je v Sloveniji začelo izvajati šele letos. Tekmovanje poteka v Krškem na karting progi Raceland. Tekmuje se v vožnji na najhitrejši čas kroga, število krogov je neomejeno, šteje pa samo najhitrejši krog. Tekmovanje je razdeljeno na tri skupine: stock, modified in unlimited. Bojan tekmuje v skupini stock, s serijskim avtomobilom, in sicer s hondo CRX 1.6. Letos se je udeležil treh tekmovanj od šestih. Prvič je zasedel drugo mesto, nato pa je dvakrat zmagal. Njegov najhitrejši čas je 56,522 sekunde. V nedeljo, 3. oktobra 2010, se je Bojan udeležil 14. tradicionalnega turističnega avtoslaloma Ravne-Ivarčko, kjer je med predelanimi avti do 1600 ccm dosegel prvo mesto, generalno pa drugo mesto (med 59. tekmovalci). Na avtoslalomu se tekmuje v 4 skupinah, in sicer serijski ter s predelanimi avti do 1600 ccm in nad 1600 ccm. Tekmovanje poteka tako, da se vozi dve vožnji, ki obe štejeta, vsak podrt stožec prinese dodatni 2 sekundi, prevožena črta v cilju pa dodatnih 10 sekund. Avto mora na cilju ustaviti sledeče: s prvo osjo čez črto, zadnja os pa mora ostati za črto. Bojanu čestitamo za vse uspehe, ki jih je dosegel na dosedanjih tekmovanjih ter mu tudi v prihodnje želimo čim več dobrih uvrstitev. Miha Ulčar Bojan Grašič s svojo hondo trih globine eno minuto, naslednji na 10 metrih eno minuto. Nato smo se dvignili na globino treh metrov, kjer smo opravili varnostni dekompresijski postanek 5 minut in se nato dvignili na površino ter se vkrcali na čoln. Ves čas smo morali paziti, da se ne dvigujemo hitreje kot 10 metrov na minuto, kot je napisano v potapljaških knjigah in priročnikih. Ob 18. uri smo se s čolnom vrnili nazaj v pristanišče, kjer smo si na pomolu segli v roke za dosežen izreden podvig. Z vso varnostjo smo uspešno osvojili najglobljo točko v Slovenskem morju. Tako smo osvojili najvišjo in najnižjo točko v Sloveniji v enem dnevu. Skupna višinska razlika je bila 2.902 metra. Tudi ko pridemo iz vode, imamo v krvi in v naših organih še prisotnost dušika, zato moramo za vsak potop imeti tudi interval na prostem. Tudi na prostem se ne smemo zadrževati na vročem soncu, se oprhati s toplo vodo, prepovedana je vsaka težja fizična aktivnost. Dvanajst ur po potopu se je prepovedano dvigniti več kot 800 metrov nadmorske višine ter v 24 urah po potapljanju se ne smemo peljati z letalom. Vse te nevarnosti pri potapljanju so vzrok, da oba Triglava osvojiš le pod pogojem, da greš najprej na najvišjega ter nato najnižjo točko. Vso našo odpravo smo zaključili v Dekanih, kjer smo tudi prespali. Naslednji dan pa smo se odpravili proti domu. Kot pravi prijatelji pa že razmišljamo o naslednjem podvigu ^ Še enkrat vse čestitke članom: Timoteju Trinku, Mateju Šetini, Bra-netu Weissesnu, Francu Grčarju, Sebastjanu Nemečku, Luku Golji, Marku Lunarju in Klemenu Lu-narju, ki so se udeležili izjemnega podviga. Franc Grčar istbpad rtSPe ■=. dcTilnM&i 17 Ne Pe - 24 Ne jr 29 Pe 31 Ne P^n re4£3mirriLi|ii 01 r D if> nofnftu« UiTo £ VODHAR fjiLt-L K IMIAAH. 4