uto iun. »mm z)i. V UAUni. i Jrtoto I. immtn 1924. Ceno Din 150. Iihala vsak 4an po?oldn«, ltvM«it aaAalJa U prasadka. — I—ran: do 30 petit a 2 D, do 100 vrst a2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popast po dogovoru. — inseratni davek posebej. — nSl#*e*ski Narod11 velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D i Upravnlatvo: Eaallova «11 o a itav. 5, prltll&ie. — Telefon ster. 304. Uredništvo: Enaflova nlica it. 5, I. ■ a da tro p [e. — Tele Ion 4tev. 34, W Poštnina platana v gotovini. Univerza, dijaštvo in politika. Politična borba in zagrizenost postaja v naši državi že tako močna, da prehaja tudi na teren, kjer bi morala mirovati in popolnoma umolkniti. Tak teren predstavljajo vsekakor univerzitetska tla, na katerih se mora mladina posvečati študiju, znanstvenemu delu in notranji, intelektualni izpopolnitvi. Dogodki zadnjih dni so pokazali, da naša politika ne zna mirovati tam, kjer to narekujejo življenjski interesi naše bodočnosti, marveč da v zaslepljenosti pogazi tudi omladinske elemente, kojih naloge in nameni so posvečeni drugim problemom, kakor pa so politična vprašanja. Univerzitetni profesorji so nastavljeni, da predavajo znanstvene predmete. Nič nimamo proti temu, ako se univerzitetni profesorji bavijo tudi s politiko. Toda v tem slučaju naj začasno ali stalno zapuste svoj poklic, kakor to delajo njihovi ko-lagi po ostalem svetu. Danes ni mogoče slediti širokemu znanstvenemu snovanju kulturnega sveta in se obenem vpletati v domačo politiko ter aktivno sodelovati v političnem boju. Ta bo! zahteva posebne dispozicije, agilnost fn razsodnost, predvsem pa toliko strasti, da je samo v redkih izjemah mogoča kooperacija znanstvenika in politika. To velja načelno! Ce pa pogledamo na zagrebške slučaje, zapazimo, da so se umirovljeni profesorji bavili s politiko v takem obsegu, ki je miino zmanjševal njihovo učno moč in njihov moralni vpliv med dijaštvom, brez katerega ni uspešnega učenja in vzgajanja)! Ti profesorji so bili člani Hrvatske zajednice, ki se je v zadnjem času priključila republikansku. To pa ni glavno, poglavitno je, da so kot univerzitetni profesorji, torej kot najvišji intelektualci pristali na Radičevo politiko in s tem degradirali zagrebško univerzo na najnižji nivo znanstvenega in javnega ugleda. Menimo, da bi ne smelo biti Inteligenta na Hrvatskem, ki bi se ne sramoval žalostnega dejstva, da je vsa hrvatska politika, da je zaščita hrvatskih interesov v rokah tako ničvrednega, patološkega in pogubnega politika, kakor-šen je Stepan Radić. Ce so imeli zagrebški univerzitetni profesorji pogum priključiti se takemu tipu in ga moralno podpreti, tedaj so morali sami izvajati konsekvence in prositi za dopust aH pa za umirovile-nje. To bi bilo možato in pošteno. Oni pa so hoteli izrabljati univerzitetne svoboščine in zapeljevati omladino na kriva pota. Ta kriva pota. da se razumemo, ne obstojajo v načelnih stališčih, nego v tistem besu in nasnrotstvu do države in do vsakega pozitivnega sodelovanja v novi domovini, ki ga ocituieio bnš separatistične struje s Stepanom Radićem na čelu. Ta političen bes, to sovraštvo, ta javni nihill-zem, ki je eminentno protldržaven In protinacMonalen in ki razjeda zdrave čute našega naroda, to moramo z vzorni silami pobijpti in prf tem uporabit! besedilo državnih in drugih zakonov. Odstranjamo zlorabo univerzitetne, to se pravi nevtralne zn^^+vene institucije za partliske n^nade proti centralo? vladi, koje stfipšče v slučaju zagrebških univerzitetnih profesorjev Je absolutno korektno. Oml^dma se l-^hko poleg svojega znanstvenega pripravljanja udeistvuje kot vsak drug državljan poIH»č^o In Javno, toda nikdar nc sme Izrabiti univerzitetne nstanove za to svoje lavno ndelstvovanle in nastopanje, če so hoteli strankarski agitatorji med akademsko omladino v Zagrebu, Ljubljani in Beograda izlaviti svojo strankarsko In polHIčno solidarnost z nmirovlieniml zagrebškimi profesorji, so mogli to storiti na enostavnem, favnem političnem shoda, za katerega morelo ob vsakem času dobiti dovoljenje. Nikdar pa ne smemo privoliti, da se v partliske svrhe zlorabljajo univerzitetne Institucije In to od strani univerzitetnih profesorjev, kakor od strani diiaštva. Za univerzitetno dijaštvo je lahko politika stvar javnega dela, nikdar pa ta omladina ne sme zlorabljati univerzitetne institucije v svoje partijske svrhe. Separatistično-komunistične provokacije v Beogradu. Krvavi spopadi pred beogradsko univerzo. — En učitelj in en orožnik smrtno, več orožnikov težko in lahko ranjenih. — Med dijaštvom samo lahko ranjeni. — Beograd, 5. decembra. (Izv.) Takoj, ko so bile objavljene vpokojitve znanih šti» rih zagrebških profesorjcv»nepublikancev, je opozicijonalni tisk po vsej državi v smislu direktiv, danih iz Zagreba, začel strastno in ogorčeno kampanjo proti vladi ter javnost ha rangirati z raznimi izmišljenimi poročili. Med beogradskim tiskom se je v tem oziru posebno odlikovala Davidovićeva »Pravda«, ki je pred dvema dnevoma prinesla name* nema izmišljeno vest, da se pripravlja tudi upokojitev trn/v. prof. Slobodana Jovanovi* ca. ki vživa v pravniških krogih doma in zunaj velik ugled. Ta vest je bila popolno* ma neresnična in tako prikrojena, da je med beogradskim dijaštvom povzročila gotovo vznemirjenje. Popre je se beogradsko diia* štvo ni posebno ogrevalo za stavko na uni* verzi kljub temu. da so iz Zagreba prihajali porivi, naj se tudi Beograd izjavi solidaren z Zagrebom. S političnimi intrigami in s politično agitacijo med dijaštvom se je končno separatistično * komunističnim ele* mentom posrečilo, da so dijaki, ki tvorijo na univerzi manjSino, sklicali za včeraj pro» testni shod. Aranžma tega shoda je bil v rokah komunističnih provokaterjevt ki so za vsako ceno hoteli povzročiti izgrede in konflikte z vzdrževatetji javnega reda in miru. V univerzitetni avli se je ob desetih do« poldne zbrala gotova množica akademikov. Navzoči so bili republikanci, davidovićevci in komunisti. Med niimi je bilo t"di opažati elegantne emisarie iz Zagreba. Davidovt^ev pristaš Študent Pavlovic" je otvoril zho» rovanje. Za njim je govoril neki rep-ibliVa* nec in nato po vrsti sami komunisti. Za časa govorov so nahujsJ'ani dijaki kričali in vnili: »Živela Moskva! Živela sovjetska Ru* sija! 29. maj se ponovi!* — to je dan umora kradla Aleks. Obrenoviča. — »Drli Pariz! Doli London f Doli a tirani! Doli Svetozar Prlbfevičl* itd. Shod je nato sprejel resolucijo, s katero diinštvo protestira proti vpokojitvi vscitčilt* Skih profesorjev, proti postopanju policije napram dli*štv?t In proti kršenju avtonomije vseučilišč (?). V znak protesta se je progla* sila ftirtdnevna stavka. Tu je treba ugotoviti in pribiti prvo povsem točno dejstvo. Rektor je zborovanje dovolil. Zborovanje v avli je poteklo popeh noma mirno brez vmešavenra javne straže, brez vsak epa incidenta. Študenti so govorili povsem svobodno. Ni se kršila od nobene strani zborovalna svoboda Studentov, niti se ni prepovedalo zborovanje. Po končanem zborovanju so se na beo* gradsHh ulicah in pred univerzo odigravali krvavi dogodki, ki jih imajo na vesti provo« katerji, poslani od gotove politične interesi* rane strani, da diiaštvo nahujskaio proti orožnikom in policiji. Dijaštvo je hotelo na vsak način izročiti rektorju vniverze na zbo* rovanju sprejeto resolucijo. Ker se je takrat reVtor nahnial v j»Orand-h°tel'i«. so zboro-valci krenili z univerze pred hoM. Komu* ristieni elementi so prevzeli vodstvo nad dijaštvom in začeli demonstrirati po ulici. Krvavi dogodki, ki so kmalu sledili, so se odigravali okoli 11.30 na ulici izven univerze. Komunisti so načeli kri "ati po ulicah: »Doli Palić! Doli Pribičevii! Doli batinaši! Živeta republika! Javni red in mir vzdržujoče orožništvo je dobilo nalog raz$nati demonstrante radi antidriavnih provokacij. Davidovićevci, re* publikanci in komunisti so se, ko niso mogli prisneti do »Grand'hotVa«, povrnili nazaj pred univerzo. Ponavljali so rarlične anti* državne vzklike. Ko so se vračali po Čika Ljubini ulici, je padel prvi streL Nastal je metež. V tem metežu so bili orožniki pri« morani z odločnostjo razgnari manifestante. Pred univerzo so demonstranti hnronsko vpili in tulili. Ko so nekoliko ponehali, so zopet stopili v vrste ter hoteli še enkrat od* korakati pred »Grand*hotel«_ Policija je to preprečila. Demonstranti, katerim so se pri* družili še drugi temni beogradski elementi, so bili večkrat pozvani na miren razhod. Zaman! Ko so začeli zopet demonstrant je vzklikati Ljeninu, Radiću in Davidoviću in ko so začeli insultirati orožništvo, je bilo orožništvo primorano jih s silo razgnati. V tem momentu je več oboroženih komuni« stičnih demonstrantov potegnilo revolverje ter začelo streljati na orožništvo. Drugi de* monstrantje so se navalili na javno stražo s palicami in boksarji. Pri tem navalu je bil orožnik Milan Milanovtč smrtno ranjen v glavo, šest orožnikov je bilo več ali manj težko ranjenih z nožmi in boksarji. Naravno, da je prišlo na ulico pred uni* verzo. kjer so se odigravali krvavi dogodki, tudi mnogo radovednežev in gledalcev. V tej skupini se je nahajal tudi vpokojeni uči* telj Miomir R i s t i ć. Neki strel iz revol« verja ga je zadel smrtno v trebuh. Orožni* ku in temu učitelju so prvo zdravniško po« moč nudili na medicinski fakulteti. Lahko ranjenih je bilo dalje nekaj beo* gradskih meščanov. Od dljaštva, ki je pri* redilo naval na orožništvo, kar je ugotov« Ijeno, ni bil noben smrtno ali težko ranjen, pač pa se zna. da sta bila lahko ranjena sa* mo dva dijaka*demonstranta. Smrtno ran je« nega učitelja so snoči prepeljali v bolnico, kjer so ga operirali ter je upati, da ga ohra« ni jo pri življenju. Od orožnikov so bili tudi štirje lahko ranjeni. Orožništvo je končno napravilo red in mir. Posrečilo se je prijeti desetorico naj* bolj strastnih dijakov * provokaterjev. Tz imenika aretiranih dijakov je razvidno, da so se demonstracij udeležile znane osebe, ki širijo in propagirajo med dijaštvom sc« pararizem in boljševizem. IZJAVA REKTORJA UNIVERZE. Rektor Pavle Popovič je glede krvavih dogodkov kratko izjavil: »Vso stvar mora« mo deliti v dva dela: 1. zbor na univerzi in 2. poskus demonstracij izven univerze na ulici. Glede zbora moram omeniti, da je bil dovoljen od strani rektorata in da je popoU nema mirno potekel. Smatram, da na zboru razpravifana gotova vprašanja niso mogla izzvati dogodkov, ki so se odigrali brez ozi« ra na resolucije. Glede poskuse nih manife* stacij izven univerze mi ni ničesar znane« ga Zaslišal sem nekatere aretirance. Ni razloga, da bi se ustavila predavanja na beogradski univerzi. Danes dopoldne se sestane univerzitet« ni svet. da preišče krvave dogodke. — Beograd. 5. decembra. (Izv) Že uvo» doma smo omenili, kako so gotovi faktorji harangirali beogradsko javnost in kako so tudi operirali z vpokojitvijo univ. profesor* ja Slobodana Jovanovića. K dogodkom pred beogradsko univerzo je izjavil prosvetni mi* nister Svetozar Pribičevič to*Ie: V pokoji t ev rektorja zagrebške univerze dr. Polica in univ. prof. dr. Bezale fer dr. Baraca sem izvršil, ker je zakon obvezen za vse in vsakega. Vezan sem na zakonska dot ločila in na podlagi teh sem morat izvršiti vpokojenje. Določita zakona se vporabijo proti vsakemu uradniku, ki pride v konflikt s členom 4. uradniškepa zakona. (Ta člen določa, da ne more biti v državni službi oni. ki priznava načela, protivna državni obliki.) Glede akcije med dijaštvom je prosvetni minister izjavil, da je ta politična akcija bita med dijaštvo zanesena. V to akt cifo posegajo komunisti in pristaši separm tističnega bloka. Gotovo je, da bo vlada znala z močno roko vzdržati red in priboriti spoštovanje državnim zakonom. Kot pristojen minister sem glede vpo* kojitve univ. prof. Slobodana Jovanovića Iz* vedel šele iz »Pravde*, dočim v mojem ml* nistrstvu o tem ničesar ne vemo.c Red in mir na jugmlovenskih univerzah. Predavanja se na vseh univerzah mirno nadaljujejo. — LJnbJ'ana, 5. decembra. Danes dopoldne je na univerzi zavladal popoten n:ir. Prodavanja se vrše nemoteno in neovirano. Pred vstopom v avlo so se morali obiskovalci predavanj v svrlio kontrole legitimirati. Predavanj se udeležuje večina dijakov. Rektor dr. Hinterlechner je izdal ukaz, da sme v univerzo samo oni, ki se legitimira. Kdor neakademikov ima na ini-verzi kake epravke, ga sprejme kontrolni oi ran ter *ra vodi do cilja in nazaj. Pred univerzo so se zbrale dopoldne manjše skupine akademikov, ki H-so kazai«? i.ikakcga znaka agresivnosti. Klerikalna akcija je na celi crti doživela sramoten fijasko. — Zagreb« 5. decembra. Na zagrebški univerzi danes vlada mir. Včeraj dopoldne je *ečina dijakov, nad KK3 po Številu, z vel »kim odobravanjem sprejela resolucijo, ki veli: Konstatiramo, da so zadnje dneve nekateri študenti iz čisto političnih razlogov prepričavali večini akademske omladine \stop v uriverzo. a profesorjem prt davanja in da je prorektor ani-verzo zaprl do končnega sklepa akademskega senata. Na podlagi sklepa akademskega senata bi se imela 3. t m. pričeti redna predavanja. Neka skupna Studentov je preprečila s terorjem vstop v univerzo, na kar je prorektor g. Zinunermann zaprl vseučilišče, ne oa bi vporabil najavljene strose odredbe proti gotovim rušiteljem reda in mira na univerzi. Zato zbrana akademska omladina najodločneje protestira proti temu terorju manjšine in končno proti pristranskemu postopanju g. prorek-torja in zahteva: 1. da se takoj odpre univerza in omogoči z vsemi razpoložljivimi sredstvi posečanje predavanj, da se uvede najstrožja preiskava proti onim, ki so se s silo uprli sklepu akademskega senata ter da se krivci disciplinarno kaznujejo. — Zagreb, 5. decembra. (Tzv.) Danes dopoldne so se neovirano pričela predavanja na univerzi. Na \Vilsono-vem trgu pred univerzo je bil postavljen kordon policije, da je ščitil one akademike, ki so sklenili se udeležiti predavanj. Stavkujoči separatisti so se v prvih dopoldanskih urad zbrali v po-samne gruče ter skušali prodreti kordon, da bi onemogočili predavanja. To se jim ni posrečilo. Nekateri separatisti so nosili s seboj steklenice amonijaka, ki so ga hoteli razliti po predavalnicah, da bi na ta način preprečili mirni potek predavanj. Okoli 11. dopoldne so stavkujoči separatisti zopet pridrveli v močnejš'h skupinah pred univerzo ter skušaH udreti v univerzo. Policijski kordon je z tebkoto razgnal stavku joče na vse strani. Na ulicah vlada mir in se ne pofavUajo nikake demonstracije. — Zagreb, 4. decembra. (Izv.) Na podlagi sklepa akademskega senata so se danes pričela predavanja na vseh fakultetah. Separatisti in pristaši opo-zicijcnalnih struj so že zgodaj zjutraj vdrli na univerzo ter skušali predavanja preprečiti. Akademiki naprednih organizacij in oni, ki žele, da se predavanja vrše. so jih kratkomalo iztisnili iz univerze. Policija je nato motilce univerzitetnega reda razgnala na razne strani mesta. — Beograd, 5. decembra. (Tzv. Ob 12.) Na univerzi vlada popolen mir. Predavanja se neovirano vrše. Vse je normalno. Večina dijakov se je povrnila k študiju. Obstoja še mala skupina malkontentov in starih bajt, ki skušajo še dalje dijaštvo htiiskati. Akademski senat je na svoii dopoldanski seji sk!c-nil kratko odločbo, da ni mkakega povoda za začasno ukinitev predavanj, da se imajo predavanja normalno vršiti In da se strogo preiščejo včerajšnji krvavi dogodki pred univerzo in v avli univerze. Na podlagi rezu't3tov preiskave ukrene akademski senat vse, da se ne ponove oz. da se onemogočijo slični incidenti na univerzi. V splošnem metežu se je nahajal v veliki ne\ arnosti tudi načelnik političnega oddelka za Slovenijo v notranjem ministrstvu g. Fran S v e t e k. — Med aretiranimi dijaki je bil tudi Milju-tin Stanko vi c\ sin predsednika Jugo-slovenskega uČitcliskerra udruženj.i. Akademik Mihailo M a r k o v i ć je izročen sodišču. Druffi aretirani akade-mlsi so bili puščeni na svobodo. Davidovićeva stranka skuša politično eksploatirati dogodke pred univerzo. Danes e bila seja Davidovićeve-ga kluba. Opoldne izdani komunike kluba veli, da so organi notranjega ministra prekoračili svoj delokrog povor dom včeraišniih dogodkov in zahteva, da pozove notranji minister na odgovornost vse one osebe, ki so bile za razvoj demonstracij odgovorne ter da se strogo sodijo po zakonu. Potresi in novodnji groze... — Zagreb, 4. decembra. (Izv.) Včeraj so potresna poročila kratko javljala, da so po noči 2. t. m. ob 22.30 v Zagrebu občutili tri precej močne potresne sunke. Smer sunkov je bila od severa proti jugu. Tudi poročilo iz Brežic je javilo, da je bil tam okoli 22.30 ponoči močan potres. Prebivalstvo se je jako prestrašilo. Danes prihajajo Še iz ostalih krajev Hrvatske poročila o močnih potresnih sunkih. Tako javljajo iz Oroslavja. da je bil tam tri sekunde trajajoč močan potres. Bili so trije sunki. Prvi zelo močan, ostala dva nekoliko slabeiša. Smer potresa je bila severovzhod proti jugozapadu. Pred potresom so občutili neko čudno šumenje, kakor da bi se bližal vihar. Vreme je megleno in deževno. V Zagrebu je nastala prilična vznemirjenost. Stari ljudje opisujejo potrese in naglašajo, da so se pojavili isti predznaki, kakor pri prejšnjih silnejših potresih. Vreme in temperatura sta ista. Megleno in deževno. Istočasno poles potresnih pojavov napovedujejo povodnjj. Sava je nocoj narasla 7a 1-40 do 150. Proti dopoldnevu je nekoliko padla. To le mi rnogredc. ker računajo, da Sava še na raste radi deževnega vremena. NEMŠKO - ITALIJANSKA TRGOVINSKA POGODBA. — Rim, 3. decembra. Danes so sc pri« čela nemškoaitaHjanska trgovinska pogaja« nja. — ČEŠKOSLOVAŠKA GRADI ZEPPELINE. — Praga, 4. decembra. V škodovih to* varnah grade poseben oddelek tovaren rs. gradnjo zrakoplovov Zeppcli novega tip*. Vodstvo tovaren je pričalo s pripravljalnimi deli. ki bodo končana po poteku enega leta, ko preneha pogodba, sklenjena med imeri« ško vlado in graditeljem 7,K III, dr. Am-steinom, ki je čeSkoslovaSki državljan in rodom Pražan. Ta prevzame nato celokun* r.o vodstvo gradnje zrakoplovov. Borzna poročila. Dinar v Curihu 7.55* Ljubljanska borza. LESNI TRG. Hrastovi fnzi 5. 6. 7, 8. Ia. fco. meja. denar 1450; testoni. 225, od 10—29 mm, me* dia 23, fco. meja. denar 670; deske. 18 mm, L, II.. III., fco. Ljubljana, denar 580; hr» stovi plohi I in IL, obrobljeni. 2.60 m, 53 mm, fco. meja, denar 1250; brusni le« po uzanc. ljubljanske borze, frco nakladna postaja. 2 vag.. denar 220, blago 225, zaključki 220; hrastovi obrobljenci (odpadki od Šafo), fco. meja. denar 26: bukova drva, 1 m doht'\ zine, suha, fco. nakladalna postaja, 1 Tag^1 denar 25, blago 26, zaključki 25. ŽITNI TRG. Plenica, domača, fco. Ljubljana, denar j 410; pšenica, bačka, par. Ljubljana, blag«*) 455: oves. bački, frco Ljubljana blago 350; fižol, ribničan, orig., fco. Ljubljana, denar 400; fižol, ribničan, či^čen, b/n, fco. Postoj*, na, trans., blago 510; fižol, prepcličar, orig., fco. Ljvbljana, denar 4S0; fižol, prepcličar, čiščen, b'n, fco. Postojna, trans., blago 583: fižol, mandalon, orig., fco. Ljubljana, denar 380: fižol, mandalon, čiščen, b/n, fco. Po* stojna, trans„ blago 435: fižol, rjav, fco. Ljubljana, orig.. denar 410; laneno aeme. fco. Ljubljana, denar 700; otrobi, srednjo« debeli, fco. Ljubljana, blago 225. EFEKTI 2f£% drž. renta za vojno škodo 116— 122.50, 7% inv, pos. iz I. 1921 64 — 66.50. Celjska posojilnica d. d. 210—212, Ljubljanska kreditna banka 22fJ—230, Merkantilnrt banka 124—126, Prva hrvatska štedionica 895—000, Strojne tovarne in livarne 130^— 148, 4,/at4) kom. zad. dež bke 00. Split. cem. Portland 1470—1480, Nihag 63.50. Zagrebška borza« Dne 5. decembra. Sprejeto ob 13. Devize: Curih 13.17—13.27, Praga1 203.75—206.75. Pariz 372.50—377.50, Newyork 67.30-oS.30. London 317.80— 320.80, Trst 292.60 —295.60, Dunal 0.0948—0.0968. Valute: lira 291.30— 294.50. Efekti: 7% inv. posojilo 1921 64— 65.50, 2Vt*o drž .renta za ratnu Šteto 117— 119, Ljubljanska kreditna 221.50—222.50, Centralna banka 29—30, Hrv. esk. banka 108 —109, Kreditna banka, Zgb. 108—110, Hip. banka 58.50— 59.50, Jugobanka 101—102, PraŠtediona 885—890, Slavenska banka 84 -—85, Eksploatacija 75—77.50, šećerana, Osijek 780-800, his d. d. 65.50-457, Nihat 52.50, Gutman 770—790, Slaveks 210—225, Slavonija 70—71, Trboveljska 455—460, Vevče 100. Inozemske borze* — Curih, 4. decembra. Današnja borza. Beograd 7.55. Pariz 28.475, London 24.19, Ne\vyork 516.30, Milan 22.35, Berlin 1.228. Praga 15.575, Dunaj 0.00727. — Trst, 4. decembra. Današnja borza. Beograd 34—34.10. London 108—108.50. Pariz 12730—127.80. Newyork 23.10—23.15, Curih 447—449, Dunaj 0.0335—0.0336, Pra# ga 6930—69.75. — Dunaj, 4. dec. Devize: Beograd 1042 —1046, London 331.800—332.800, Milan 3072 —3084, Newyork 70.935—71.185, Pariz 3897 — 3913, Praga 2138—2148. Curih 13.740—, 13.790. Valute: dolar 70.460—70.860, dinar 1037—1043. lira 3040—3060, češka krona 2120—2136, Sirah 2.* ta—————— »SLOVENSKI NAROD« dne 6" decembra 1924 štev. 279 Prepoved slovanskih predstav ukinjena. — Trat, 4. dec (Izv.) Tržaška preiak* tura je obvestila poslanca dr. WBJana, da /# odredba o prepovedi prireditev v slovenskem in hrvatskem jeziku preklicana, V ve* Ijavi ostane Še nadalje centara besedil. Da* našnja »Edinost« piše k temu: Preklici prepovedi ne smatramo morda za kako politično zmago. Nam ni do takih lavorik, pač pa je nam v zadoščenje, da se Je vsa} za hip uveljavilo na merodajnih mestih pravo spoznanje, O zmagi moremo govoriti šele takrat, ko bodo taki ukrepi sploh ne možni. V imenu društev izraža »Edinost« zahvalo posl. Wi!fami za njegovo odločno posredovanje in borbo. SESTANEK DR. NINCIC — MUSSOLINL |c _ Beograd, 4. dec. (Izv. Ob 12.) V auL ministrstvu so danes pripravili vse za odhod zun. ministra dr. Ninčiča v Rim. Zunanji minister odpotuje ali jutri zvečer aH v nedeljo zvečer. V Rimu se zun. minister sestane najprej e z min. predsednikom Mus-solinijem. Ta sestanek le namenjen končni rešitvi vseh Se med obema državama neurejenih vprašanj, kakor tudi definitivni odobritvi programa za svečani sprejem naSe kraljevske dvojice v Rimu. Ker prične S. t. m. seja sveta Društva narodov, porabi zun. minister svoje bivanje v Rimu tudi za to, da stopi v stike z vsemi vodilnimi faktorji sveta Društva narodov. V Rim prispejo zastopniki Francije in Anglije, kakor fcdi dr. Beneš. KOMUNIST SAJ ARETIRAN. — Pariz, 4. dec (lav.) Sadovi fm bfl danes aretira«. Novi sov letaki poslanik Krasta se je odtočfl, da zastavi vse sile za oevobojenje Sadonla. Sadotd Je HI drugače deležen amnestije zbornica PRIHOD POSLANKA KRASDiA V PARIZ. — Pari*, 4. decembra, (lav.) Novoime* novani poslanik sovjetske Rusije Kras in je včeraj prispe! v Pariz. Francoski komu« nistJ so mo priredili ovacije. Na severnem kolodvora se je zbralo okoli 3000 komuni« stov, ki so pri Krasi novem prihodu vzkli« kali: »Živela sovjetska Rusija! živel Lje* nin!« Komunisti so po pozdravnih form al is tetah zapeli na čast Krasinu intemacljonalo. V avtomobilu se je poslanik Krasin nato odpeljal v rusko poslaništvo. Komunisti so odkorakali do komunističnega doma. kjer so priredili kratko zborovanje. Govori! je komunistični poslanec Doriot. Politično javnost še vedno zanima pri« hod Sadoula Iz Ruaife na rusko poslaništvo. Kakor znano, je bil Sadou! obsojen od fran* coskega vojaškega sodišča na smrt radi zvez s sovražnikrm. Sadoul je kot francoski k a« petan stopil v službo ruskih bol tševfkov. Pozneje se je nati*ra1izira1 in sprejel rusko državljanstvo. Sedaj Je nameščen pri rti* skcm poslaništvu v Parizu. Notranji ovni« ster je izdal ukaz za aretacijo Sadoula. Po« licija je zastražila rusko poslariStvo ter čaka, kdaj Sadoul zapusti poslaniško poslopje. i m = Klerikalna stranka in ljubljanski mandat Klerikalci hočejo, kakor pri zadnjih občinskih, tako tudi sedaj pri skupščinskih volitvah v Ljubljani slepomišiti. Kakor so pri občinskih volitvah vpregti v svoj voz komuniste in soctia-Jiste ter jih pod krinko »Zveze delovnega ljudstva« potisnili v borbo za svo. še strankarske interese, tako bi radi tudi sedaj- dobili za svojo priprego razno nefierikalne struje, da bi jim priborile ljubljanski mandat. Predvsem jim je ležeče na tem, da bi zanesli v vrste na-preomlt volilerv zmedo, da bi tako lahko uspešno ribarili v kalnem. Ne vpa*o si pa na dan pod svojo firmo, ker vedo. da pod svojo zastavo ne dobe na svojo stran napredne Ljubljane. Zato iščejo druge firme, pod katero bi lanko oslcparili one napredne ljudi, ki se niso dovolj trdni v svojih načelih. Zato so vrgli v javnost parolo o neki gospodarski stranki, zato operirajo med vo-!3ci z idejo »sporumaškega bloka«, zato so stopili tudi že v popajana z dr. Vladimirom ftavnihariem. ki bi naj nastopil v Ljubljani kot nosilec ideje sporazuma in borbe proti korupciji. Kakor čujemo, so se ta pogajanja že uspešno končala in če se ne posreči klerikalcem vjeti na svoje limanice kakšnega boljšega kandidata — imajo namreč v kom-hmaciji še celo vrsto drugih, kakor pravijo — sposobnejših mož — nastopi pri prihodnjih volitvah zopet dr. Ravnikar m sicer to pot kot kandidat takozvane »sporazumaške«, v resnici seveda rirnsko-moskovske vojske. ic== Novi francoski poslanik. V Bc-grad je snoči prispel novoimenovani francoski poslanik G r e n a r d. Na kolodvoru so ga pozdravili šef protokola zunanjega ministrstva Novakovič. nekateri višji uradniki in osobje francoskega poslaništva, s Razkol v samostojni kmetijski itrankl? »Obzor« je včeraj priobčil razgovor svojega dopisnika z bivšim klerikalnim poslancem dr. Hobnjecem. Napram dopisniku se je dr. Hohnjec izrazil, da je prišlo po njegovih informacijah do razkola v vrstah samostojne kmetijske stranke na štajerskem. Bivši po-slanec te stranke Fran Drofenik baje ni zadovoljen s kandidaturo Ivana Puclja v mariborskem volilnem okrajn in na-merava proti Puclju postaviti svojo kandidatsko listo. Koliko je resnice na tej Hohnjecevi informaciji, ne vemo, sasii ■ 'j.'.' *n i * 11 11 ■! —*~rsesmm**i Politične vesti. znano je nam samo to, da obstoji v mariborskem okrožju med kmetije! morna struja, ki zagovarja enotno naoredno fronto. Enotna napredna fronta bi Vme-tijcem gotovo donesla več mandatov. Ako pa kmetijci nastopno za se, če tudi kompaktno, nimaio niti najmanjšega upanja, da bi dobili en mandat = Češkoslovaški legionari! o na-Š?n razmerah. Povodom obletnice našega ujedinjenja je priobčilo praško le-gijonarsko glasilo »Narodni Osvobo-zjeni« uvodnik, posvečen jugoslovenskim bratom. List konstatira, da je naše! šesti praznik narodnega osvoboje-nja Jugoslavijo v volilni borbi in da se mora po volitvah rešiti dolgotraina kriza, ki se vleče od ustanovitve nove države. 2e šest let traja ogorčena borba med centralistično in decentrali-stično koncepcijo, kar je ljudstvu žal zelo malo koristilo, pač pa mnogo škodovalo. Ljudstvo trpi v tej borbi kulturno, gospodarsko in socijalno. Vprašanje administrativne ureditve je nedvomno važno, ali še važneiša je skrb za mizerno plačano uradnrštvo. Stradajoči invalidi še vedno čakajo na zakonito ureditev svojega položaja in njih vsekakor bolj zanima vprašanje razdelitve zemlje, nego problem, da li so Srbi in Hrvati eno telo in ena duša, ali pa dve razni narodni individualiteti. Javno Življenje Jugoslavije se Je pogreznilo žal v čisto politične probleme, ki se spreminjajo v neznosno po-litično-pravno sholastiko, pri tem pa se pozablja na važne in nujne socijalno-kulturne potrebe. Jugoslovene veže v eno nedeljivo celoto glas krvi. stoletne tradicije, vsi njihovi življenjski interesi in vse ono, kar fhm omogoča doječi najvišje cilje narodnih stremljenj. Preveč je momentov, ki jih silijo k tesnemu, nerazdružljivemu sodelovanju. In samo sence prošlosti (velesrbstva in velehrvatstva) ali preveč oddaljena bodočnost jih deli, da se prepirajo med seboj. Ali pa se sme zato pozabiti na potrebe žive sedanjosti? Vzajemnost m praktično sodelovanje Je mogoče, dasl morebiti s težavo, tudi pri dveh povsem heterogenih narodih. A med Srbi, Hrvati in Slovenci, ki so si tako sorodni, da tvorijo eno etnično celoto, nI to sodelovanje samo mogoče, nego tudi relativno lahko. Treba je pregnati samo sence in opustiti malenkostne prepire. Sedanja volilna borba naj bi odločila o strankarski premoči. Tega ne bo zato, ker se notranji problem Jugoslavije ne more reiiti ne čislo politično, oc s strankarsko premočjo, nogo samo sporazumno, g medsebojno strpnostjo, a praktičnim zboljšanjem Administracije, z ustanavljanjem In Izpopolnitvijo gospodarskih, socijalnih ia kulturnih ustanov. Današnji pomiki Jugoslavije se spominjajo 1. decembra 1918 večinoma s stališča Strankarskih tal volilnih Interesov. V prvi vrsti pa bi se morali spomniti, da je bilo narodno ujedinjenje delo skupnega prizadevanja Srbov, Hrvatov m Slovencev. 1. december 1918 govori jasno in razločno. Nobene reči ne želimo jngoslovenskim bratom tako, sklepa list svoja izvajanja, kakor da bi po teh besedah umolknila vihra dosedanje brezplodne politične borbe, litini Sokola fi iSan m v petek • 74os mm mladino ob S* popoldne, ara odrasle ob 8 zvec~r. snsnsnsnsmnsnsntnni ■ mwm^mmmmamm Popolen fijasko klerikalne akcije na ljubljanski univerzi« Od klerikalcev In komunistov inscenirana akcija za dosego 24-urnega protestnega štrajka na ljubljanski univerzi je popolnoma skrahirala. Včeraj dopoldne le bila univerza na ukaz rektorja zaprta in šifer za to. da se pomirijo razburjeni duho-vL Popoldne pa so se zopet začela redna predavanja. Dopoldne sta se pri rektorju dr. ffinterlechnerlu oglasili deputaciji naprednih in klerikalnih akademikov. Ob 9. dopo'dne je rektor sprejel Štiričlansko zastopstvo vseh naprednih akademskih društev. Napredni akademiki so rektorja naprosili, da ji-n pojasni, da-li je zaprl univerzo na pritisk separatističnih elementov, nakar je rektor izjavil, da Je univerzo zaprl po lastni Inicijativi in sicer za to. da se preprečilo eventualni Izrredl odnosno da se oba tabora pomirita. Deputacija naprednih akademikov je vzela to izjavo z zadovoljstvom na znanje. Pri rektorju se je zslasila. kot rečeno, tudi deputacija klerikalcev, ki je Izjavila, da so klerikalci na svojem zborovanju sk'e-nili vprizoritl enodnevno protestno stavko, a obenem je formu-irala zahtevo, da se »Akademska Orjuna« razpusti. Dr. Hinterlechner je to zahtevo energično odklonil, stoječ na stališču, da je principijelno proti vsakemu terorju, najsibo z ene aH druge strani. Obenem je rektor izjavil, da sklepa o stavki ne vzame na znanje in sicer iz razloga, ker o zakonitosti ali nezakonitosti odredbe ministra prosvete nimalo odločati dijaki ne ene ne druge skuofne. — Poparjeni so klerika'ci odšli napredni akademiki pa so zmagoslavno vkorakali v univerzo, ki je bila popoldne zopet otvorjena, ter so se zopet pričela redna predavanja. Popoldne je nastal nov konflikt. PTed univerzo so se zopet začele zbirati skupine klerikalnih omladincev, ki so hoteli preprečiti predavanja. Napredni akademiki so bili budno na straži in so zastražili vse dohode na univerzo. Klerikalci in njih zavezniki komunisti so postajali čedalje agresivnejši; začeli so napredne akademike izrivati s prosta Ski mi medklici ter skušali prodre.! v prostore univerze. Naravno, da so jim to naprednjak! zabranili in med obema skupinama je nastala huda bitka. Pele so palice grmelo je po p'ečib in klobuki so leteli z jrlav v cestno blato. Med pretepom je neki klerikalni akademik, čigar identiteta je že ugotovljena, z boksarjem udaril naprednega akademika Ču'nfića tako močno, da je ta jel krvaveti. Ranjenca je nato obvezal prof. dr. Serko. Pretep bi postal lahko usodepolnl, da nI posegla vmes policija, ki je demonstrante razgnala. Ob tej priliki moramo omeniti, da je policija predvsem nastopila proti naprednim akademikom. Odlikoval se Je zlasti nadstra*nik OroSelj, ki je dijake pretepal s »pendrekom«. Klerikalne izzivače je policija samo potisnila ob stran, ni pa Jih razgnata. kar je bila v danem slučaju njena dolžnost, kajti napredni akademiki so se nahajali na akademskih tleh. Med obe skupini je policija postavila močno četo, ki je imela preprečiti vsak napad. Zanimivo je, da so klerikalci stali na Kongresnem trgu do 17. in šele policija Jih Je razgnala. Med klerikalci |e bilo videti tudi visoko postavo župnflra Bajca. ki nekoliko sliči dr. Korošcu. Med prepirom je prišlo med obema skupinama do sabavnega prerekanja« ki je povzročilo na obeh straneh obilo smeha. Dobro Je »po-2 run tal - aeki frančiškan, ki le ves prizor fotografiral. Bo imel lep spomin. Mir Je bil vzpostavljen sele okoli 17. — Klerikalna akcija je torej padla v vodo. Ljubljanska porota. Od stopnje do stopnje. Kot drugi je prišel danes na vrsto, 41 letni M. M. po poklicu knjigovodja, obtožen tatvine, goljuije in poneverbe. Obtoženi je bil od oktobra 1921. do maja 1922. sslužben pri graščinski upravi v Snežniku. Obtožnica mu očita sledeče zločine: da je 1) v Do!. Logatcu Franu Korenčanu Izreza! usnjato streho zaprte kočije ter usnje na Vrhniki proda! (vrednost 2000 Din.) 2.) da je v Smarati izvabil od Jos. Barage 925 Din za svoje pohitStvo, ki ga je pa že davno poprej proda! snežniški graSčini za 3000 kron. 3.) da je v Kozarščah Izvabil Jakobu Trudnu 130 Din pod lažnjivo pretvezo, da ga pošilja graščinski oskrbnik Z'ernfeld. 4.) da je meseca maja, ko že nI bil več v graSčinski službi, prodal v Ljubljani ve* kož kun zlatic, kun belic, lisic divjih mačk in volkov za 7500 Din. katere kr.že mu je izročila prejšnji mesec graščinska uprava, da jih nese v Ljubljano v strojenje: 5.) da se je meseca julija 1922, ko že davno nI bi! več v s'užbi imenovane graščine, v trgovini Odona Koutnvja v Ljubljani izdal za graščinskega uslužbenca ter izvabi! dve krožni žagi in JO pil. Blago je prodal in denar porabil zase; 6) da je ka-siral pri majorju Karandtču 375 D!n za prodana drva ter denar obdržal; 7.) da je leta 1923. izvabil Ivanu Furlanu v Dol. Logatcu Din 4450 In 190 lir za les, ki ga ni nikjer Imel, temveč si ie Izmisli! imena dveh prodajalcev na Ravniku in Lazih, pri katerih ima nakupljeneca lesa. Pokazal je celo dve ponarejeni kupni pogodbi; 8) da je pod sMčno pretvezo kmalu nato izvabil Matiji Kogoju v Gorenji vasi Din 1000, češ da mu dobavi 50 smrek. Obtnž«nec ie odkrito priznal vsa dejanja le neko'iko olepšal jih je. Porotnici so stavljena vprašanja na tatvino, goljuf jo bi poneverbo soglasno potrdili vendar pa so znlža-?! vrednost pod 10.000 Din, r.a kar je bil Mullev obsoien na 8 mesecev Ječe :n na povračilo oškodovancem. Ker pa je obtoženec presedel v preiskovalnem zaporu od 17. maja tl„ ima še prestati dober mesec kazni. Težka telesna noSkodba. Kot prvi je na vrsti 21 letni Fr. Zupan vulgo Poninekov Iz Klanca pri Kranju, samski čevljarski mojster, danes vojak pri mornarici, obtožen težke telesne poškodbe. (Senatu predseduje vUL sod. svetnik dr. Kaiser, votanta viš. sod. svet. Vidic in sod. svetnik dr. Siilisoj, drž pravdn'k dr. O£o-reutz, zagovornik dr. Beno Sabothv iz Kranja, zdravnik izvedenec dr. Novak.) Iz obtožnice posnemamo: Na BinkoSt-no nedelk> tj. dne 8. jun-ja ti. so se okrog polnoči vračali iz Bcnediktove gostilne v 5tražiŠču proti Kranja Anton Bradaška, Klemen Zupan. Fr. Zupan p. d. HariŽov in obtoženec. Na savskem mostu pri Kranju so jim priSli nasproti Joahim KodriČ, iz. Krt, Fr. Hafner in Janez Potočnik, ki so bili vsf nekoMko vinjeni. Naenkrat se začuie \z druge četvorice vzklik ■ »Auf biks«. Potočnik je stekel za njimi !n jih stavi! na odgovor kdo kliče na korajžo. V tem hipu pa ga je obtoženec Fr. Zupan udaril s ključem po desnem očesu in mu pri tem prizadejal poškodbo, vsled katere je Potočnik — prepeljan v bolnico — Izgubi! desno oko. Obdolženec ne taji. da je res uradil Potočnika s ključem po očesu izgovarja pa se s siJobranom, ozlr. s tem, da ie bil od nasprotnika Izzvan s psovko ^prokleti smr-kcvcU ter da mu je Potočnik tudi zbil klobuk, hoteč ga udariti po glavi, nakar je obtoženec zamahnil s ključem proti napadalcu. V smilsu t^ta zagovora sta sicer izpovedala kot priči tudi obtoženčeva tovariša Klemen in Zupan In A. Bra^a^ka. dočim so razun poškodovanega Potočnika Še Ig. Krt Joahini Kodrtč In Fr. Hafner potrdITT baš nasprotno v tem smuslu, da so prvi izzvali In napadli obtoZenec In njegovi tovariši ter da o kakem siiobranu na strani obtožen;: sploh ni mogoče šcvorltl. Zasliševanje obtoženca in prič. Obtožene^ je vztrajal pri svojih prvotnih izpovedbah, istotako pa so tudi priče nasprotne stranke ostale dosledne pri baš nasprotnih trditvah. Ker so bile priče dveh taborov, ki so dosledno vztrajale pri tvojih prvotnih izjavah, je bilo porotnikom le težko dobh: vpogled v dejanski stan. Vendar pa je Iz verodostojnih spisov In kazenskih registrov jasno, da so MU resnični izzivači v gruč' poškodovane j Potočnika, ker je o poškodovancu sploh' znano, da je razupit izziva«! O obtožencu pa so neprizadete priče izpovedale, da Je Izredno trezen in miren, ki je ves pr-hranjeni zaslužek izdaia! za knjige !3 Izobrazbo sploh. Porotnikom je bilo stavlzeno glavno vprašanje glede težke telesne poškodbe in evemuelno vprašanje radi prekoračenja si-sflobrana. Po Izbornem zagovoru dr. Sabc-thvja in po izčrpno pojasnjevalnem govoru predsednika so glavno in evenL vprašanje porotniki soglasno zanikali, nakar ie bil obtoženec oproščen. Sokcistvo. — Sokolsko društvo v Šoštanju- Z mrzlično naglostjo se vrSe zndnje priprave v telovadnici in stranskih prostorih Sokol« skega doma za dostojen sprejem gostov dne 7. trn., ko se telovadnica na svečan način izroči svojemu namenu. Marljivi oddelki vseh vrst, poleg tega še orkester se komaj zvrstijo v vsakodnevnih vajah, naše vrle narodne dame in Člani društva imajo skoro dnevno seje. skratka, ves Šoštanj je na delu za naš slavnostni- dan. Trosimo ponovno, da najdejo naša vabila odziv v vse« Savinjski In Baletki dolini Ptfčetek tka« demlje z bogatim telovadnim in koncertnim sporedom je ob 3. ur! popoldne :n je tako zveza za prihod v So?tanj z opoldanskimi in za povratek iz Šoštanja z večernimi vlaki zelo usodna. V nedeijo dne 7. tm. torej vsi v Šoštanj, kjer se Vam pripravlja prisrčen sprejem in slovansko gosioljubljc. ~ Zdravo 547 rs Julijska Krajina. — O kriz! v tržaškem pristanišču je zpdnje Čase mnogo pisni fa*?stovsk! dnevnik v Trstu. Vozovi čakajo, da se blago vzorne z njih, vedro več jih je, ali razkladnnje gre tako počasi izpod rok. da pravi faši-stovsko glasilo, da se pristanišče prosta* voljno zapira pred uvozom iz zalcdla. Za-hvetali so izredne delovne ure, da bi se na-gromadeni vagoni mosrJi Izprazniti, ali na merodajnih mestih nočejo nič slišati o tem in ravnateljstvo državnih železnic se Je odrezalo z Izjavo, da /V pristan Vit t. Em. v Trsta za uvozni promet po kopnem do nove odredbe astavtten, Poskrbeti se je imela pospešitev razkladnnia, železarsko ravna* teifstvo pa rafšc nbila novorojen prekoatv-> ski promet, da ne prihaja napolnjevat prt-stanišča. Ne trdimo tega mi. ampak tako izvaja iasistovski »P. Popolo di Trleste«. Nadalje list že toži o prometnem upadanja In ?ko bo vedno slabše — kdo bo kriv? PrČ le tisti doma v Italiji, ki imajo v rokah usodo gor. Jadrana. — Učitelje v Idrlll plačuje rudnik. Žc zdavnaj se jim je s str?ni vlade napovedalo zvijanje plač. toda obljubiti je eno, plačati pa drugo, in tako dobivajo Še vedno stare nfzke r>?ače. Uc!teT'I se obračajo na to in ono stran, pa doslej Še vedno brez nspeha. — Faš'stovskJ pritisk na uSUefle. Ta.<-n»V fas". učit. s'n^kata v Postojn! je razposlal na vsa šolska vodstva v okraju pozive za pristop k sindikata. Zglasl.^o na i se nemudoma. Ako bi bila to zgolj učiteljska organizacija, bi našla morda primernega odziva, tako pa je to samo pehanje slov. učiteljev pod fašistovsko peto. — Za ohranl'ev vojaških cest Nekatere vojaške ceste v furlanski provinci so povsem zapuščene In oblast ne skrbi za nit, kakor bi morala. Sedaj je neki poslanec pč-prasal ministrstvo, kai da pravzaprav mislijo s temi cestami. Dobi! je odgovor, da se posrbi za sigurno vzdrževanje imenovanih cest v »Gornji FurlanljU !n Karnlii. češ da Še vedno odgovarjajo vojaškim svrham. Kaj 6e ljudska poraba Javnih ce&i nič ne vpošteva v jRmu? Ed. Rice Burroiighs: 24 Tarzana a srn Brezdvoma so ti belokožci morali dobro poznati pot na obal. N) izključeno, da so tudi oni tja namenjeni. Deček je sklenil, da jih mora dohiteti !n tuđi, ako bi ničesar drugega od tega ne imel, kakor tiho srečo, da le zopet v družbi belokož-cev. Deček je postajal nemiren in nestrpen in silil, da pospešita korak. Aiaks o tem ni hotel ničesar slišati. Ni mu bilo za družbo belokožcev. Njegov tovariš je bil edino le deček, ki je bil, kakor on, iz rodu Opic. Trudil se je, da dečka sramoti in ga odvrne od njegovih namenov. Pripovedoval mu je, da v najkrajšem času prideta k plemena njegovega lastnega rodu in da deček, ko doraste, postane kralj opic, kakor je bil nekdaj njegov oče. Toda Jack je trdovratno vstrajal pri svojih načrtih. Na vsak način je hotel videti ljudi iz rodu belokožcev. Njim da mora Izročiti pozdrave svojih staršev. Ajaks ga je pozorno in vprašajoče poslušal. Postalo mu je popolnoma Jasno: deček se hoče vrniti k svojim roditeljem. Ta zavest je opično srce napolnila z žalostjo. Ljubil je dečka prav tako, kakor je nekdaj Httbil njegovega očeta* z zvestobo In vdanostjo psa napram gospodarju. 2lvel je v veri in prepri- fn opotekala dolga vrsta sužnjev, obremenjena z čanju, da se od dečka nikdar več ne loči. Sedaj pa opaža, da se vera njegovega srca razblinja v nič. Toda vkljnb temu je ostal dečku zvest in je bil pokoren njegovim željam. Sledil mu je na pot, po kateri so pred njima pred kratkim morali iti belokožci. Zavedal se je, da je to zadnja pot, po kateri še more in sme spremljati dečka. Ker Je bila sled. Id jo je puščala karavana, videti šele kaka dva dni stara m ker se morejo karavane po teh krajih premikati le počasi in previdno, je bilo jasno, da je ona od njih oddaljena le nekaj ur hoda, zlasti ker se deček in opica lahko skozi to gosto in skoro neprodtmo grmičevje hitreje prerivata. Saj lahko skačeta z drevesa na drevo in imata tako skoro prosto pot, brez ovir, dočim je karavana obložena s težkimi tovori In st mora dostikrat pot naprej šele izsekati tn Izčistiti. V ta namen so karavane opremljene s posebno ostrimi srpi, ali s posebnimi nalašč za to pripravnimi sekirami Deček je bfl vedno daleč naprej. Gnalo ga je nemirno hrepenenje In vroča Želja, da skoro zazre belo karavano. Za Ajaks« pa to pričakovanje ni pomenilo drugega, kakor žalost in bolest Zato je zaostajal In tako je bil deček oni, ki Je prvi zagledal zadnji del karavane in belokožce, ki si jih je tako neizmerno vroče želel videti. Po zaraćeni in obraičeni stezi se ie fr—fr*1« velikimi tovori. Bili so utrujeni in izmučeni. Za njimi je šel voj črnih vojakov in jih smal in poganjal z udarci fn suvanjem, črni volak ne pozna usmiljenja. Ob straneh steze sta korakala dva orjaška belokožca s polno, mogočno brado in do zob oborožena. Deček je dvignil roke kakor v pozdrav. Njegove oči so se zasvetile in njegove ustnice so že hotele vskllknitl v radostnem razpoloženju. Pa radostni vsklik mu je zaostal sredi grla in njegovo veselje se je izpremenilo v neizmerno žalost in gnev. Zagledal je, da oba orjaška belokožca v rokah vihtita dolg močan bič In da z njim ne-t-«snifljcno in neprestane udarjata no hrbtih in gia-i ah ubogih, od tr *oa in napora izmučenih črnih sužnjev. Vojaki so se tupa tam ozrli po stezi nazaj, kakor bi slutili kako nevarnost, ki jim preti od te strani. Deček je zadržal han in karavani sledil v večji oddaljenosti. Kruto in nečloveško ravnanje z ubogimi sužnji mu je razdramilo kri. Čez čas ga je dohitel Ajaks. V njem pogled na nečloveško mučenje ni vzbudil takega odpora in gneva, kakor na dečka. Toda tudi on je jezno zarenčal. Pogledal je postrani na dečka. Zakaj deček ni hitel naprej in pozdravil ljudi svojega rodu in šel ob njih strani? Aiaks k vpralojoče gledal jaoka. »To niso ljudje, to so živali, to so naši sovražniki!« je odgovoril Jack. *Z njimi nočem potovati. Ako bi z njimi potoval in bi gledal to trpinčenje ubogih sužnjev, bi me zagrabila je^a in gnev in ob prvi priliki bi umoril — ta Izvržek belokožcev. Toda,-- je pripomnil Čez trenotek. i-bilo bi dobro, da jih vprašam, v kaieri smeri leži najbližje pristanišče. Potem jih zopet zapustiva.* Ajaks je molčal. Deček pa se je kakor veverica vrcel z veje drevesa na tia in hotel h karavani* Kakih sto korakov pred karavano ga ;:c opazil eden izmed belokožcev. Zakričal je »Sto.i!« in v tem trenotku je nameril s puško in izstrelil. K sreči ni zadel. Krogla je udarila v zemljo in odbila kos kamenja, ki je dečka udaril ob koleno. Nato je pričel streljati tudi drngri belokožce in za njim vojaki zadnje straže. Streljali so kakor biazni. Jack je skočil za drevo. Carl Jenssen In Len Malbihu se še nista umirila od zadnjega bega pred glavarjem domorodnih črncev. Živeia sta v stalnem trepetu in grozi. Vsak šum ali zvok ju je s strahom spomnil na poglavarja n na njegovo razbojniško tolpo, katera ju hoče napasti rn se maščevati, ker sta ji hotela odnesti Meriem. Oba orjaška belokožca sta bila nemirna in boječa. In tako se je zgodilo, da je mladi decko> ki je tiho in mimo stopil iz džungle, povzročil popolno zmešnjavo in da sta oba belokožca in celo njihovo spremstvo streljala kakor blazna v tišino džungle, ne meneč se, kam njih krogle zadevajo. •JLOVfNSKI NAROD« dne 6. dVtrmbra ififce* Stran S. Dnevne vesti. V Uubtianu dne 5. decembra 1924. »Žrtve za svobodo.« V Beogradu je tekla včeraj kri Brezvestni elementi, zagrizeni sovražniki jugoslovenske misli, inicijatorji in podpihovaici plemenskega antagonizma so si izbrali nove žrtve, ki naj vlečejo zanje kostanj iz žerjavice. Akademska mladina, cvet našega naroda in duša novega pokolenja mora služiti interesom defetizma in političnih strasti Demagogi stoje pred volitvatrd, oni se dobro zavedajo, da bi pomena poraz njihovo politično smrt, da bi morali osramočeni in diskreditirani kapitulirati in javno priznati svojo zmoto. Zato napenjajo vse sile, zato jim le dobrodošlo vsako sredstvo, da preprečijo žalosten konec svoje zločinske bratomorne politike. In ker vidijo, da ljudstvo polagoma spoznava, kam vodi državo neprestano hujskanje in razži-ganle stanovskih strasti, so se lotili akademske mladine, da z njeno pomočjo, z zlorabo svobodnih akademičnih tal dosežejo svoj politični cilj. Žalostno dejstvo in znak duševne podivjanosti vidimo v tem izigravanm mladih pionirjev naše kulture. Elementi, ki so zakrivili včerajšnje krvave dogodke v Beogradu in ki store vse, da pride do izgredov tudi v Zagrebu in Ljubljani, se skrivajo za avtonomijo univerze, za fraze o svobodi, demokraciji in narodnem sporazumu, v resnici pa jim je vse to deveta briga. Svobodo in demokracijo te gospode poznamo dobro iz nedavne preteklosti. Videli smo jo na Zaloški cesti, v raznih krajih Hrvatske, kjer so nahujskani radi-čevcj napadali in ubijali svoje politične nasprotnike, videli smo jo v metodah klerikalne strahovlade v Sloveniji in neštetih drugih slučajih, ko so »resnični zastopniki* ljudstva dokazali, da je njihova demokracija in skrb za ljudstvo identična s ciničnim zavijanjem resnice, egoizmom, slavohlepjem in politično spekulacijo. Ta gospoda ima za seboj skupino zagrebških tujih bankirjev m pošilja sporazumno z njimi v politično borbo akademsko mladino, ki je ponekod žal zelo dovzetna za različna revolucijonarna gesla in fraze o demokraciji in svobodi. -Živela sovjetska Rusija, živela Moskva!« so vzklikali beogradski akademiki. In blokašJvi tisk jih proglaša za žrtve svobode. Ironija usode, ki nima v zgodovini človeštva primera. Žrtve zaslepljenosti, politične kratkovidnosti Jn blokaških intrig se niso zavedale, da so čisto navadno orožje v rokah političnih kameleonov. Duševni voditelji te dobro preračunane politične spekulacije so proglasili pred leti slovenske železničarje 2a izdajalce domovine in lastnega naroda, ko so v znamenju boljševizma demonstrirali proti vladi in prosili kru-Tia. Žrtve klerikalnih mogotcev na Zaloški cesti so bile idejno do piČice enake včerajšnjim demonstrantom na beogradski univerzi. Tn vendar so Jfh takrat pozdravili klerikalci s svincem, cločim jih danes pomilujejo In proglašajo za »žrtve za svobodo*. Blokaska vlada je preganjala in zapirala komunistično navdahnjeno mladino, dočim jo danes pošilja v boj, da se z njeno pomočjo zopet polasti državnega krmila. Tako vidimo na eni strani neiskrenost, hinavstvo in zločinsko zlorabo težkega gmotnega stanja, v katerem se nahaja naš narod, z druge pa zaslepljenost in popolno politično zablodo. Ki je nerazumljiva tem bolj. ker gre za bodoče intelektualce, za mlade ljudi, ki bi morali biti o politiki vsaj toliko poučeni, da bi se ne dali tako preslepiti. Kdor kriči »živela Moskva« m misli pri tem, da se bori za svobodo, je vsega obžalovanja vredna žrtev demagogije, če bi imeli beogradski akademiki vsaj malo pojma o tem, kaj je komunistična diktatura In kako se zatira v Rusiji z oboroženo pestjo vsaka svobodna misel, bi se smilili sami sebi in obrnili svo-ura zapeljivcem hrbet. ★ ★ ★ — Javni ielezničarski shod sklicuje organizacija krščansko mislečih želez* niČarjev »Prometna zveza* za v soboto dne 6. t. m. ob 19.30 (pol osmih zvečer) v Mestnem domu v Ljubljani. V vabilu čitamo; »Na shod imajo dostop samo železničarji, železniški upokojenci, že* lezniški invalidi in železniški delavci. Z ©žirom na nečuvene krivice, ki so se zgodile železničarjem za časa bivše vlas de g. Davidoviča, se vljudno poziva bivši prometni minister g. prof. Anton Sušnik, da se shoda gotovo udeleži tet rta njem poroča o svojem delovanju in da da pojasnila o vzrokih, zakaj ae je zgodilo pod njegovim ministrovanjem toliko krivic nižjim železniškim usluzs bencem, posebno pa še železniškim de* lavcerm. vpokojeneem in invalidom. — Vse železničarje prosimo, da se shoda polnoštevilno udeleže ter da se na sho» du vedejo dostojno in mirno, da se g. minister ne bo mogei Izgovarjati, da nI *mel prilike, vse zadeve pojasniti tako, kakor je to potrebno, da se nikomur tae dela krivica. — Tovariši železničarji! Pokažimo, da smo disciplinirani, za ved* li, edini in sfoŽpŽ, taka de spode disciplinirano in mirno poslušati, jim pa tudi odločno, jasno in če treba tudi v brk povedati vse, kar je potreb* no v obrambo naših pravic in v boju proti nečuvenim krivicam, ki se nam gode. Bo5» živi in na svidenje v soboto zvečer ob pol osmih v Mestnem domu. — Za Osrednji odbor Prometne zveze: Franc Bel t ram s. r., t. č. popredsednik.« — Koncesija za električno centralo pri Krškem. Veliki župan za ljubljansko oblast je dne 25. novembra izdal mestni občini v Zagrebu koncesijo za zgradbo hldrcelekiričiie centrale na Savi pri Krškem. Interesenti imajo pravico, da se proti tej odločitvi v 14 dneh pritožijo na ministrstvo notranjih del. — Imenovanja ▼ politični službi. Podpisan le ukaz, s katerim se izvrSe nova imenovanja v politični upravi Slovenije. Kon-ciplst sreskega poglavarstva Josip Tomšič Je imenovan za sreskega glavarja, sre-zkl poglavar v Šmarju pri Jelšah Anton M e-gusar Je premeščen v Prevalje, za sre-zkega poglavarja v Šmarju pri Jelšah Je Imenovan dr. Anton P a r č n i k. koncipist Ivan V e r b i č je premeščen Iz Ptula v Maribor, kanclist Zvonimir GregorIč iz Maribora v Ljubljano, kjer Je prideljen policijskemu ravnateljstvu, kot arhivarski uradnik Je reaktiviran Josip S t r m § e k, za sre-zkega poglavarja v Konjicah je postavljen Davorin Trstenjak. — Iz prosvetne službe. Vpokojena sta prof. na II. drž. gimnaziji v LJubljani Alojzij Virbnik in stalna učiteljica na I. mestni dekllšl osnovni soli v Ljubljani Julija Borovsky. — Novi upravnik državne tiskarne. Nedavno imenovani upravnik državne tiskarne Stanislav Binički Je vpokojen. Na njegovo mesto Je Imenovan dosedanji šef oddelka za oskrbo pri prosvetnem ministrstvu Vlastimir Budlmovlc — Ureditev plrnlnslflh In gozdnih pašnikov. Minister za šume in rude dr. Gregor Žerjav Je odredil sestavo posebne komisije, ki prouči pašnlške in planinske razmere v kranjskem in radovljiškem okraju. Gre za pravno razmerje med pašniki na planinah, na katerim imajo kmetje pravico paše, in med državnimi sumarni. — Ne zamudite usodne prilike. »S 1 o-venskl Narod, izide v soboto v večjem obsegu In pomnoženi nakladi. Inserate za to številko sprejema uprava še danes In Jutri do 10. are dopoldne, — Vaš uspeh je odvisen od reklame! — Stavka t!pngrafov v Beogradu. Kakor smo svoječasno poročali, so stopili beogradski stavci v mezdno gibanje in so sklenil da stopijo v stavko za slučaj, da lastniki tiskarn ne ugode njihovim zahtevam. Zastopniki tiskarn, v katerih se tiskajo dnevniki, so se sporazumeli z zastopniki tipografske organizacije v tem smislu, da Je zagotovljeno neovirano izhajanje beogradskih vodi!nIh listov. — Potres. Observatorij pod Triglavom (dr. A. Belar) nam Javlja: 3. decembra na večer okoli 22.40 ure so zabeležili vsi po-tresomeri precej močan iz dveh sunkov obstoječi bližnji potres. Ognjišče Je bilo oddaljeno od observatorija pod Triglavom kakih 140 km. Dne 4. dec. dopoldne okoli 11.29 so na novo zabeležili vsi aparati manj močan bližnji potres. Ognjišče je bilo oddaljeno v smeri proti jugozahodu kakih 130 kilometrov. — Nov Izvirek mineralne vode so na Sli v Bukoviski banji Voda je baje zelo radioaktivna. — Ostanki izza Napoleona. Grof Be gouen piše v Jour. des Dćbats, da le naletel na Hrvatskem na priimke, ki so nastah v Napoleonovi Tlfrlji, n. pr. Godić, n?stalr. Iz Gauthier, Šuljen Iz Julien. L?hko bi bil se dostavn Thierrv In na Slovenskem morda Mole\ Nadalje našteva: m a * a m o d =■ modistka Iz marchaude de modes, pala-safc Iz pallssade, Sevaler, žensko ševalcr3 =a ljubimec is chevaller, žandar = orožnik lz Gendarmc Izrazi stomak (es'omac =■ želodec), taca (tasse), finta (femte), furuna (peč - fourneau) pa so vsekrkor italijanskega, ne francoskega izvora. Pač pa bi se za Slovenijo dali navesti ostareli tzr?zi franki = davki, leksemen = konec šolskega leta na Dolenjskem (r enamen), strme nt (sodni akt) na Goriškem, priimki Gržon, Lapaine. Zibert, Lenard itd. — Nove železniške postale m aove pošte. Celokupnemu prometu so Izročene postaje Smokvica, Dubrova In VlanČani na progi Gjevgjetlja - Skeplje In postaja Tom-nič na progi Nil - Prahovo. — Otvorijo se nove pošte v Mokri Gori v u?iski oblasti in v Veliki Drenovi b!lzn Kraljeva. — »Nasilje Hberalnera učltePa*. G. Pr. Le ban, šolski upravitelj v Šmsrju pri LJubljani nam piše: Klerlkalno-orlovskemu triumviratu, ki Je skrpucal napad na mojo osebo »brez podpisa« v »Slovencu« z dne 30. novembra t L pod naslovom: »Nasilje liberalnega učitelja« priporočam sledeče: Predno ponovno pišete o »nasi'ju liberalnega učitelja«, prečitajte vsaj trikrat (ker se ml zdi, da ne razumete dovolj slovenščine) okrožrrteo višjega šolskega sveta Št 4904 dd. 1/5 23. m § m, oziroma § 186 d. š. ta uč. reda. — Park v Velikem Lofmjo. Bivši avstrijski nadvojvoda Karel Štefan le imel v Velikem Lošinju, kjer je rad prebival, prekrasen park, ki je prešel po prevrata v last Italijanske vlade, katera ga menda Sedaj izroči občini. Bivši nadvojvoda si Je poceni nakupit zemljišče in napravil park na prostoru 12 ha. V tržaškem iaSistovskem glasilu obdelujejo sedaj nadvojvodo Karla Štefana In dotični člankar dr. Marco Pogli-acco (reete Poljak) trdi celo, da te le ofre-val za Hrvate proti Italijanom, katere Je baje sovražil. Resnica je ta, da ni bil noben nadvojvode naklonjen Jugoskrvenom le tn« di ne Karei fitsjsa, Zete s* je sjaja* sjft pristno fašistovsko, da se drzne omenjeni pisec Izigravati sedaj spomin na nadvojvodo Karta Štefana proti Jugosiovenom. Kaj fašisti res ne znajo nič drugega, nego sejati sovraštvo med prebivalstvo! — Poslanec Is odvetnik. Pred dnevi le sedel v restavraciji hotela »Parizc v Beograda Poslanec Hajdar Hasanovrč iz okrožja TikneŠ. K njemu je nenadoma pristopil odvetnik dr. Sreten Stanič in zahteval, da mu vrne dolžnih 80 Din. Hasanovič je odvrnil, da mu ne dolguje ničesar, ker mu je že vrnil 100 Din. Iz prepira je nastal pretep. Delovale so palice m pesti. Le s težavo so Z» beogradski listi, znaša povzročena Škoda *eč stotisoč Din. — Novoustanovljeno društvo »Koto Jugoslovcnskih sester« v Štcpnnji vasi ima svoj občni zbor dne 14. decembra t. 1. ob 15. uri popoldne v sokolski telovadnici v Štcpanji vasi (pri Sorš). Članice, pridite v polnem številu. 541/n — Orjuna V'ič*Glince priredi v nedsljo dne 7. decembra v SoV.olskem domu na Viču veselico s plesom, šaljivo pošto in komični* mi nastopi na odru. — Začetek ob osmih zvečer. Zabava traja do 2. popolnoči. 550 n — Upozorn'enio svakoga da ne nasjeda Hansu Wesiak, putnik sakupljavanje na-ručbi za povečanje slika, buduč navedeni radi počinjenih nekorektnosti nema više pravo za nas zavod nikr.kovih naručbi ili predujmova preuzimati, — prema tome za dotične lice u tome predmetu i u ničem više neodgovaramo. — Prvi Jugoslovcnska umjetni slikarski zavod, Zagreb, Frankepnn-ska ulic? br. 2 B. 549/n — Ćsrugova simpatija — obsojena. V sredo se Je vršila pred osijc*kim sodiščem razprava proti sluškinji Eržiki Roth. ki je bila radi tatvine obsojena na dva meseca težke Jeec Krkor znano, je vodila Rotlio va ljubavno korespondenco s h^rambaso Crrugo in je bila zato obsojena. Ko Je šTa včeraj mimo Carugove ccHce. je pokazala čarugi dva prsta, kar znači 2 meseca, ča-ruga je svoji simpatiji sporočil, da naj bo potolažena, ker upa. da bo tudi on čez dva meseca na svobodi . . . — Nesreča v Kožarjih? Včeraj popoldne okoli 17. je posestnica Ivana Kušar iz Kozari] čula krike na pomoč, ki so prIVajplJ Iz smeri mosta, ki vodi preko Malega Grabna. Ker Je m^st baš v popravilu, obstoja sum, da le kdo pndcl v naraslo vodo in utonil. Krike na pomoč je cul tudi delavec Ivan Bruca n z Viča. — Mafar*'a v Jugoslaviji. G'asom objave min'strstva za narodno zdravje je v Jugoslaviji obolelo za malarijo dosedaj dva rr'Pjona oseb. Polovica teh je v stanicah zoper malarijo ozdravela. Sarro v Trocririu. Kler se leči največ za mesarijo obolelih oseb, je bilo ozdravljenih nad 100.COO oseh. Časom sklepa ministrstva za narodno zdravje se te dni otvori v Gospiću bakteriološka stanica. Pridite t cetek 5. decembra ob osmih zvečer t dvorano Kazine na Uavžev večer! 437 n Iz Ljubljane, — Dr. Per^č obolel. Bivši ljubljanski župan dr. Ljudevt Peric je obolel in se zdravi v Poljčanah na Gorenjskem. — Nehlgijensko odstranjevanje prahu. Po § 97 cestno-policijskega reda za mesto Ljub'jano je na u'ici ter na oknih in balkonih proti cesti strogo prepovedano razohe-Sati perilo, prezračevati In iztepavati posteljnino, preproge, cunje za prah itd. S kršenjem te prepovedi se dela velika Skoda na zdravju vsemu mestnemu prehiva'-stvu, zlasti pa deci, kateri so milijoni ha-cllov. ki plavajo vsled ncpravi'ncga odstranjevanja prahu v zraku, težko, celo smrtno opasni in pospešujejo zlesti tuberkulozo. Policijski organi imajo strog nalog« naznaniti vsak prestopek, kateremu bo sle-dl'a občutna gleba. Mestni magistrat ljubljanski. — Obnovitev tkanja domačega platna. Ponekod je domače platnarstvo popolnoma ponehalo v škodo hišnega gospodarstva. Izdelovanje domaČega platna ni tako težavno, kakor si mogoče kdo misli. V Be!l Krajini se tke v vsaki hI3i In to delajo tam žene In dekleta. Tkanju se je mogoče priučit! v dobrem mesecu. Nkkaj belokranjskih deklet bi bilo pripravljenih Iti poučevat drugam v tel stroki, če bi se zanimali kje za to. Odsek za likvidacijo Kranjske deželne imovine je pripravljen dati stative za tečaje na razpo'ago proti malenkostni odškodnini. Mogoče bi se zgenila županstva, da bi se zavze'a za to stvar. Tozadevna pojasnila daje Državni osrednji zavod za žensko domačo obrt v Ljubljani, Turjaški trg St. B./IT. _ Dražba plemenskih krav. Mestna občina Ijub'Janska razpisuje radi delne opustitve ekonomije v mestnem zavetišču za onemogle v Japljevl ulici 3 prostovoljno Javno dražbo pTemenskih kravr#a soboto 6 decembra 1924 ob 10. dopoldne. Interesenti se vabijo, da še te,dražbe udeleže. 552/n — Na Miklavževem večera Splošnega ženskega druitva v korist ženske bolnice sodeluje iz prijaznosti zaradi plemenitega namena: gdč. Thalerjeva, »Slovenski kvartet«, Miklavž Napr. drultva za šentjakobski okra) In orkester »Sloga«, U4/n — Klub esperantistov v Ljubljani priredi v nedeljo dne T. t. m. v dvorani »Kastne« v proslavo rojstnega dne dr. Ljudevita Zamenhofa, avtorja Esperanta, slavnostno akademijo. Po akademiji prosta, za- di po njih vpeljane goste, da se v polnem številu udeleže te proslave. Ostalim p. n. gostom je vstop dovoljen le proti vabTu. 523/n — Mestni odbor Orjuna v Šiški obvešča svoje članstvo in prijatelje, da bo k; J turna sekcija zopet pričela s predavanju Prvo predavanje se vrši v soboto 6. decembra ob &. uri zvečer v lokalu br. Slepiča. Predaval bo g. prof. Fran Dolžan o pračloveku. Bratje, sestre in prijatelji našega pokreta, udeležite se tega vclezanimi-vega predavanja! Zdravo! — Plesni odbor maturantov tehn!š\e srednle šole ln učiteljišča priredi v soboto dne 6. decembra pod vodstvom damskesa komitoja V veliki dvorani Narodnega do. ma svojo prireditev: ->Rudcčo noč«. Vstop le proti vabfu. Cenjene garde dime naj blagovolijo poslati prispevke k bufrećju v soboto do 3. v ve'iko dvorano. 546'n — Pri A'rt'avrevem večeru Splošnega ženskega društva 6. decembra v Kazini so-dehile iz posebne prij-zn-s*| Miklavž »Naprednega druStva za vj"V~J-$W ?st dr. Pnlc. Na ukaz dr. Avramovlća ie bilo trunio po-Vr.^ega prepeljano v mrtvašnic* k Sv. Krištofu. — V petek, soboto hi nedeljo se dobijo v Gostilni pri Bučarju na Poli-?nski cesti 19. krvave, mrsene in jetrne klibase. — Koncert v kaverni »Europa« se vrši Jutri, v srboto. Svira godba d-avske d'vi» zijshe oblasti. Začetek ob devetih zvečer. — Vstop prost. 551'n — SItrbne matere gotovo varujejo svoje otroke prehlajenja s tem, da Jim postrežejo s fc»iem »nrnnHA«. SWn _ Lepo darilo na*borse na'ožen denar, zato kopnite samo res lepe in porabne premete, ki odgovarjajo d?na?nii modi pri tvrdVI P. MAGDTC, nasproti glavne pn?te. Rastava dne 7. n 8. trn. Oglejte si tud? cene v izloirah. 555/n . — Cene so prdteff v modni trgovini L | Kette, LjuTtfJaoa, AleVssadrovi eesta. — Oglejte in prepričajte se o ceni v izJrJbi in na razstavi v trgovini! — Izvanredna po* n"dba za Božič! — Ne zamudite priHVc! Ščitite vaš žepHt 491 ;n Iz Celja. —c Oddaia mestnega tova in zemljišča. Občinski svet mestne občine celjske je v svoji redni javni seji dne 13. septembra t. L sklenil oddati dražbenim potom v zakup takozvano Hudičckovo posestvo s poslopji, ki se nahajajo na tem zemljišču in lovs'*o pravico lastnega lovišča mestne občine celj* ske na tem zemljišču počenšl s 1. jantar« jem 1925 za dobo 6 et. Dražbeni pogoji so interesentom n« vpogled pri prcds-dniStvu mestnega magistrata, soba št_ 8. RefleVtanti nai stavijo svoje ponudbe najkasneje do vključno IZ decembra pri podpisanem ura« du pismeno, in sicer ns dvojen način, tako. dt nt J sli ponudijo »skupni nO za posestvo z lovsko pravico vred, ali pa ločeno samo za lov in samo za posestvo, za !cv od Din 2000, Za posestvo pa od Din 1000 naprej —c Podružnica C3fD za Gaber je in oko* lico ima svoj redni občni zbor v torek 16. t. m ob sedmih zvečer v gostilni Sokolskegs doma v Generju. —c Porota. Kot drugi slučaj so je pred celjsko poroto obravnaval sbtčaj uboja. Ob* tofeti je 231etni Alojzij Požun, delavec v Drenovtu. Dne 28. sentemora se je v Blatni* kovi gostilni pri Sv. Roku nagajala družba fantov, med njimi tudi Požun in Jakob Jaz* EKCELLH nekaj kamnov. Ta se je obrnil m stavil fan* te na odgovor. Pri tej pHlflca je z nožem zabodel Jakoba Jazbece v lice ta prsa, da je isti vsled dobljenih poškodb umrl 7. okto* bra. Po-otniki so potrdili vprašanje glede uboja. Požun je bil na*o obsojen na tri leta težke ječe. — Kot tretji slučaj se je obravnaval slučai radi tatvine. Zagovarjal« sta se 28!etni Henrik Lajnšek. ključavničar, nestalnega bivališča, rojen v Rogaški Slatini in 231etni Josip Hajnšek. mesar, nestalnega bivališča, rojen v Ločendolu Oba sta bila radi tanine že predkaznovana. Kradla sta ra^-ne stvari, kakor rpecerijsko blago, manufakturo itd. okrog Rogaške Slatine, v Rogaški S!^tini. Poljčanah in drugod. Blago, ka* terejja sta po rajnih krajih pokradla. Je bilo vredno okrog 50.000 Din. Henrik Hajnšek jc vrhutega pobegnil dne 2. junija Iz zapo* rov celjskega okrožnega sodišča Obsojen« sta bila radi krivdoreka porotnikov radi ho* dedMstva tatvine Henrik Hajnšek n« 5, Jo» sip Hajnšek pa na 2 leti težke ječe, Neprekosljivi «o le NedoseSnfv konstrukcij! I materijalu, = Sioalnl stroji = JŽTSL Oglelte si jih pred nakupom. J. GOREČ. Ltabllana, Prosveta. Repertoar Narodnega gledališča ▼ LJubljani. Drama Začetek ob otmih zvmčer. Petek, 5. dec: PH Hrastovih. R-d R. Sobota n. dec: Šestero oseb ISče avtor!*, Red F. Nedelja, 7. dec: Ob 3. pop. prt mlfanm es-nah: Firma P. B. Izven. Zvečer ob 8. url: Veronika DesentSka. Izven. Ponedeljek. 8. dec.: Ob 3. pop. mladtnsfca predstava: MojtoČni prstan. Izven Ob a zvečer: Ssmlj!vi oseba. Tavea OPERA. Začetek ob H 8. nri zvečer. Četrtek 4. dec: Rusalka. Red C Petek 5. dec: Jenufa. Red B. Sobota, 6. dec: zaprto. Nedelja 7. dec: popoldne ob 3. Oorenjslčj slavček, ljudska predstava pri zntfantfi cenah. — Radi nenadnih ovir se gostovanje g. SariČeve in g. Kralja v mariborskem narodnem gledališču preloži na nedoločen — IV. muzikalno predavanje pod na-s'ovom ->G!rsba Čehov * je preložena na ne* deljo dne 14. t. m. rb 11. uri, na kar opozarjamo mladino srednjih sol. •*%-* ta nit*. Začetek ob m mrk ibimo i sns. Ko so sil okron lakoto fant* iz goatii* T«ristlka m sport. — Brakada v Zalogu. V ponedeljek 8L t m. priredi lovska družba, ki Ima v zakupu zaloški lov (načelnik dr. Lovrenčlčl veliko brakado na zajce in lisice. Lovil se, bo Ka5eljski hrib. Dobrodošel je vsak lovec ki je član »Slov. lovskega društva«. Posebej se nikogar ne vabi. Odhod Iz Ljubljane ob 7.50. Sesranck ob 8. uri zjutraj In ne zvečer, kot je bilo pomotoma objavljeno, v Za» logu pri Gradišku. Povra*ek iz Zaloga oh 18.10. Za jed in pijačo skrbi vsakdo sam. — Leon Stukelj na Finskem. Znani naj olimpijski prvak Leon Stukelj, ki je odSel pred dobrim mesecem na Finsko, je dne 23. novembra prvikrat nastopil v Viborgu. fj svojem nastopu Je Stukelj poslal v Ljubljano sledeče pismo, datirano dne 24. nov.: Včeraj (23. nov.) sem nastopil v Viborgu prvikrat pred finsko publiko. Občinstvo, ki je popolnoma zascd'o prostrano gledališče je bilo vzhičeno nad mojim nastopom In pridobfl sem si simpatije vseh navzočih. Javna kritika jc mnenja, da na Finskem se nI bilo takega telovadnega mojstra. Meni na čast je bil prirejen banket, na katerem so mi podari'i krasno palico s srebrno kljuko ter monogramom društva. Nastopim šc v nekaterih krajih, nato pa se vrnem, v do-* movino. Šolske cot^ebščine za Miklavža in Božič 20 % popusta* »Narodna knjigarna«« Amerikanec in njegova ljubica. Po poročnh iz Beograda je včeraj zjutraj zavladala v tamošnjih diplomatičnih krosih velika senzacija. Odigrala se je dr> slej 5e precej nepojasnjena ljubavna drama, v katero Je zapleten ameriški podkon-zul Harry Dayton. Podkonzul je stanoval v BlrČanlnovi ulici, kjer mu Je gospodinjila njegova ljubica Ana Uzun-Mento, doma lz Kovna na Litvanskem, od koder jo ie ameriški konzul pripeljal. Do zadnjega Č*a» sa sta živela zelo mirno in nista mnogo pohajala v javnost Podkonzulova ljubica pa je postala ljubosumna in st je domišljala, da jo hoče konzul kraikomalo odsloviti. Včeraj zjutraj so zgodnji vstaj alci opazili nekega človeka v uočni toaleti in krvavečega bežati Iz BlrČanlnove ulice proti ameriškemu konzulatu« kamor se je tudi sate* kel. Bil je to g. Dayton. ki je imel težka rano na glavi. Na konzulatu je izjavil, 4a *a je hotela njegova ljubica Ana nbiti Ms-rol je pred njo pobegniti. Policijska komisija je za tem udrla v zaprto pod konzulovo stanovanje, kler je našla v mlaki krvi ležečo ljubico. Ugotovili so, da Si je morala ponkonzulovs ljubica najprej e prerezati ns rokah žfle In da si je nato oddala še en strel v glavo. Ljubavna afera vzbuja v diplomatičnih krogih precejln'e tanimanje in postaja stvar selo zagonetna. Po spletnem mnenju je verjetno, da se je ponkontul naveličal svoje priležnice in da io 1% hotel na kak brutalen način odsloviti, salo is stV m* Stran 4. »SLOVENSKI NAROD« dne 6 decembri 1924« Stev. 279. Gospodarstvo. Dolgovi Evrope. Med in po svetovni vojni je postala Amerika zlavni upnik sveta lo njen glavni dolžnik Evropa. Skupno ji dolguje Evropa mak) manj kot 50 milijard zlatih mark. Največ odpade seveda na airtanto: na Anglijo nad 19 milijard, na Francijo približno 16.75 milijard, Italijo 8.46 milijard. Belgija ji dolguje 1.9 milijard, Rusija 1.2 milijarde, Juoslavija 35&5 milijonov. AngHja — prvi dolžnih Amerike, je dragi največji upnik sveta: 42.817 milijard je posodila drugim državam. Franciji 12.291 mSijard. Italiji 10.784. Rusiji 14.059 milijard, Jugoslaviji 578.8 milijonov. Francija, najbolj zadolžena država na sveto ca 30 milijard zl m. je pa na drugi strani tretji upnik. Skupno kreditira 12.606 milijard, Ruski dolg. pri nji znaša 4.892 milijard, belgijski ca 3 milijarde, dolguje ji vsa mala antamta in Poljska itd. Jugoslavija ji dolguje 1.808 milijard frankov. Pri iranco-sajh posojilih je treba pripomniti, da je Imel francoski frank različno veljavo;-medtem ko se računa nekatera v zlatih irankih, je-vrednost za druge nesigurna. , Tudi Italija je zelo zadolžena. Ameriki dolguje 8.46. Angliji 10.784 milijard. VeČina držav svojih obveznosti glede posojil se ni uredHa. Edhio Anglija plačuje od 1. 1922 obresti m sicer po Baidw4novi pogodbi za prvih 10 let 3%, nadalje 3)4 in J% amortizacije, tako da bo dolg izravnan v 62 letih. Letno uporabi za to 860 milijonov lH toliko, kolikor mora plačati Nemčija leno na reparacijah zaveznikom. Da bi Amerika ostalim dolgove kar črtala ni verjetno, že z oztrom na možnoet vojne z Japonsko. Ce računamo, da plača Jugoslavija francoski dolg v današnji vrednosti fran. iranka, bi znašal naš skupni dolg ca 1.237 milijardo zl. mark. V slučaju, da bi plačevali letno 5% za obresti In amortizacijo vsega dolga, se obremeni naša plačilna bilanca za približno 1.06 miKiardo dinarjev. Vsekakor težko breme. Francijo teži 290 milijard dolgov, od katerih je nad 30 milijard zl. frankov, kar poveča dolgove na ca 400 milijard pa p. fr. NARODNE KNJIGARNI TreŠernova ulica H1ERHKL oefe. mastila, lakov«, štnky anafle, kistove I gnvartooano Osti ftnrii najbolje kakooći nadi ITIedić - Zanki centrala TVORNICE: Lnmunnn-mcouoDE 2058 % Jttatte tovarna kožuhov! ne, strojenje, barvanje, konfekdonira-nje, preobnove, popravila. Sožna ulica ste 5 Obnovite naročnino! = dobite vse knjige — mlad'nske pravljice fn legende, za malčke vel ko lzb>ro slikanic z domačimi m divjimi živalmi ter razne romane in povesti za odrasle v veliki Izberi v HJlillll PREŠERNOVA ULICA Zn e>« govore) 111H L10GLHSI Cona malih oejlMOv vsaka bsieds 50 para. — Najmanja pa Din S — Korespondentinjo, samostojno, veščo slo« venske in nemške steno« grafije ter hitrega stro* jepisja — išče večje in« dustrijako podjetje v Ljubljani. — Reflektira se samo na moči z več* letno prakso. 7478 Deklica marljiva se sprejme za pred tisk In entlanje. — Stalno mesto. — Matek & Mikeš, Ljubljana, po« leg hotel« Štrukelj. 7384 Pfjaafsttnja, popolnoma izvežbana. so« deluje pri plesnih vajah in prireditvah — Po« nudbe pod »Izvežbana 7474« na upravo »Slov. Naroda«. Zasebnik, t,možen angleškega, nem* škega, slovenskega jezika v govoru in pisavi — želi službo v pisarni sli kot zastopnik; ima kavcijo 100.000 Din. — Fr. Za* sebnik Mlinska 32, II. nadstH! Maribor. 7449 Mesto hišnika išče vpokojenec (zidar in krovec). Govori in piše slovensko, nemško in ita* lijansko. — Naslov pove uprava »SL Nar.«. 7469 I Protom t Ia bukovih hlodov okoli 200 m* in 1—2 v a* gona jesenovih p 1 o* o v — prodam- — An« ton Jakomtni, Kočevje. Planino« dobro ohranjen, se radi oomanjksnja prostora ta« ko j proda. — Sprejme se sostanovalec, starejši uradnik (ali od trgovine ali barr^e) v lepo sobo s posebnim vhodom v vilo v I. nadstropju, kote last« nik je ves dan odsoten: event. se odda soba z 2 posteljama. Naslov po« v* urn-ava »Slovenskega Naroda«. 7471 Salonsko oprav* (komletno) z velikimi ogledali in sli* kami radi izselitve po nizki ceni prodam. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 7443 BuHet in trgovina suhomesnate robe v naj« boj prometni ulici v Za* 1 Dopisovanje 1 grebu se proda radi sta« rosti. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 7448 Znanja želi starejši posestnik, trgovec in obrtnik z otroci v Ljubljani — z izobraže* no, pošteno, pridno, do* brosrčno in simpatično gospodično ali vdovo brez otrok, katera ima nekoliko premoženja. — Dopise s polnim naslovom nod »Zadovoljnost 22/7475« na upravo »SI. Naroda*. Tajnost žago* tovljena. 7475 | JKnim | Jesenski površnik, dobro ohranjen, moški in par oblek za srednjo po* stavo — kupim. — Po« nudbe pod »Površnik 7473« na upravo »Sloven« skega Naroda«. Slikar išče Gospodično rdečih ali pa plavih polnih las. lepe postave za model •— Dober honorar. Popoln«, diskrecija. — M. Jama, Ljubljana, Živinozdrav* ska ulica. 7468 | Stanovanja | Lepa soba v sredini mesta se takoj odda solidnemu gospodu. — Naslov pove uprava »SI. Naroda*. 7472 1 m i Več boljših gospodov in gospodičen se sprejme na dobro domačo hrano. Naslov pove uprava »SI. Državno koncesijonirano zasebno učilišče za strojepisje. — Učna ura 6 Din. — G. Petač, Ljubljana, Rimska »Gon«, nov preizkušen in edino siguren lek proti kapa« vici (triper) ter zastarelemu (kroničnemu) tri-perju ter vnetju mehurja. Za popolno ozdravljenje treba šest lončkov. Vsak lonček z navodi'om stane 45 Dn. — Proizvaja in po pošti razpošilja tudi na zdravniški predpis lekarna Penič, Zapre-prešič. Hrvatska. 99 T Perje, kokošje, račje in gosje, puh, oddaja vsako množino po zmerni ceni — tvrdka E. Vajda, Cako« vec 52/T Oprava za spalno sobo iz orehovega lesa, zelo dobro ohranjena, kompl.. se proda. L j ubijana. Sv. Petra ce« sta 51 /L Ogleda se lahko od II. od 4. ure. 7444 Inserati v »Malih oglasih« imajo neoporečno velik uspeh v »Slov Narodu*. Kreditni zavod za trgovino in industrijo LJUBLJANA, Prešernova ulica 50 (v lastnem poslopju). Obrestovan?« vlog, nakan in prodala vsakovrstnih vrednostnih paoirjev. deviz in valut borzna naročila, predujmi ia krediti vsake vrste, eskomnt is inkaso menic ter nakaziia v In- in inozemstvo, saffe-deposits itd, itd. Brzojavke: Kredit jjnjjfrn« - Telefoa 40. 4*7 ia »48. \a*tmnm ia tisk »Narodu* tiskanec9 04112928 98