Izhaja vsak četrtek. Cena mu je 3 K na leto. (Za Nemčijo 3 K 60 vin., za Ameriko in druge tuje driave 4 K 60 vin.) — Posamezne Itevilke se pro-- dajajo po 10 vin. —
Slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo.
Spisi in dopisi se pošiljajo : Uredništvu „ Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice št 2. Naročnina, reklamacije in inserati pa : Upravništvu „Domoljuba", Ljubljana, ■	Kopitarjeve ulice št. 2. -
Sten. 7.
0 UuMJonl, dné 13. februarja 1908.
Leto XXI
VOLIVCI!
Deželnozborske volitve so pred durmi. Po krivdi liberalne slovenske stranke vršijo se še po starem, krivičnem volivnem redu! Kljub temu, ce pri teh volitvah vsak somišljenik stori svojo dolžnost, postane Slovenska Ljudska Stranka odločujoča v novem deželnem zboru.
Slovenska Ljudska Stranka, doslej stranka brezozirne ljudske opozicije, postane vladajoča stranka v deželi, ki ima skrbeti, da se spolnijo želje ljudstva, zadosti ljudskim pravicam, težnjam in potrebam, v kolikor je to mogoče v okviru deželne samouprave in razpoložljivih sredstev.
To je tisto, za kar se pri teh volitvah gre.
Slovenska Ljudska Stranka se ne straši dela in skrbi, kakor se ni nikdar ustrašila najhujšega boja.
Prva naloga novega deželnega zbora bode temeljita preosnova deželnega reda in deželnega volivnega reda v ljudskem smislu: Večina ljudstva mora dobiti večino v deželnem zboru in odločilen vpliv na deželno gospodarstvo! Slovenska Ljudska Stranka bo to ljudsko pravico kljub vsem spletkam liberalnih ljudskih sovražnikov izvojevala. S to zahtevo stoji in pade naša stranka. Zajedno se bode Slovenska Ljudska Stranka oprijela z vso vnemo in žilavostjo nujnega in prepotrebnega dela za blagor in napredek ljudstva in dežele.
Zavoženo deželno gospodarstvo se bo postavilo na zdravo podlago.
Deželni odbor mora biti neumorno delaven služabnik ljudstva.
Celo deželno upravo in zakonodajo treba nujno preurediti v ljudskem smislu. V ta namen treba tudi korenito preosnovati vse deželne urade. Dežela ne potrebuje le dobrih poslancev in dobrih deželnih odbornikov — potrebuje tudi izvrstnih in zadovoljnih deželnih uradnikov, ki vse svoje moči posvetijo službi dežele in ljudstva.
V vseh panogah deželne uprave in zakonodaje se mora pričeti novo življenje,
Volivci! Slovenska Ljudska Stranka se ne brani nobenega dela in nobene odgovornosti. Slejkoprej bo sledila svojim naèelom v smislu svojega jasno začrtanega, oboe znanega programa. Kot prava zastopnica slovenskega ljudstva bode vsestranski spolnjevala svojo dolžnost, biti zaščitnica in služabnica vseh stanov našega naroda.
Kmet in meščan, obrtnik, trgovec in delavec, priprost mož in olikanec — vsi imajo prostora v taboru Slovenske Ljudske Stranke.
Njeno delo pa velja pred vsem tistim, ki so pomoči najbolj potrebni.
Volivci! Slovenska Ljudska Stranka kliče na sodelovanje vse, ki so dobre volje. Nikogar ne odbija, vse vabi na polje plodonosiiega dela za blagostanje in napredek naše dežele. V Vaših rokah, vrli somišljeniki Slovenske Ljudske Stranke pa je. da bode dan volitve vesel dan: dan naše častne zmage, dan ljudske zmage, dan preporoda za našo ljubljeno kranjsko vojvodino.
V to, vrli somišljeniki po celi deželi, treba Vašega vztrajnega dela v popolni slogi in edinosti.
Vajeni ste dela in zmage: Tedaj na dan volitve vsi na volišče! Nihče naj se ne zanaša, da njegovega glasu treba ni. Vsak naj odda svoj glas za naše ljudske kandidate. — Ne cepite glasov pod nobenim pogojem. — Vsak glas je odločilen.
Naprej na delo, naprej do zmage, po našem geslu:
Z Bogom za ljudstvo I
s
Temeljem sklepov glavnega zborovanja zaupnikov S. L. S. z dnč 10. februarja let. leta, priporočamo p. n.Jvolilcem S. L. S., da pri volitvah v kmečkih občinah, ki se vršijo v petek dnč 21. februarja let. leta. soglasno volijo sledeče gospode, ki so ofici-jelni kandidati S. L. S. in sicer:	*
1.	V sodnih okrajih Ljubljana in Vrhnika gg.
Fran Povše	Dr. Ivan Šusteršič
državni poslanec v Ljubljani.	državni poslanec v Ljubljani.
2.	V sodnih okrajih Kamnik in Brdo g.
Dr. Janez Krek
državni poslanec'v Ljubljani.
B. V sodnih okrajih Kranj, Tržič in Škofja Loka gg.
Franc Demšar	Janko Zabret
državni poslanec „a češnjici.	iupan občino Ppedo.Ije# na „obovku.
4. V sodnih okrajih Radovljica in Kranjska gora g.
Josip Pogačnik
državni poslanec v Podnartu.
O
. V sodnih okrajih Postojna, Logatec, Senožeče, Lož, II. Bistrica in Cirknica gg.
Franc Drobnič	Dr. Ignacij Žitnik
posestnik V Novi Vasi hit. 4	državni poslanec v Ljubljani.
(i V sodnih okrajih Vipava in Idrija g.
Ivan Lavrenčič
posestnik in gostilničar na Vrhpolju hit. 26.
7.	V sodnih okrajih Novo Mesto, Kostanjevica in Krško g.
Josip Dular
posestnik v Jurki Vasi hit. 7.
8.	V sodnih okrajih Trebnje, Zatičina, Žužemperk, Mokronog, Litija, Radeče, gg.
Franc Košak	Dr. Evgen Lampe
župan na Grosupljem.	stolni vikarij v Ljubljani.
Josip Mandelj
e. kr. pristav tobačne tovarne v Ljubljani.
9.	V sodnih okrajih Kočevje, Ribnica, Velike Lašče gg.
Franc Bartol	Franc Jaklič
župan v Sodražici.	državni poslanec v Dobrepoljah.
10.	V sodnih okrajih Črnomelj, Metlika g.
Franc Suklje
državni poslanec v Kandiji.
Somišljeniki S. L. S.! Volite soglasno te može in ne dopuščajte, da bi kedor-koli rušil disciplino.
Sloga Jačif nesloga tlači I
V L j u bi j a n i, dné 10. februarja 1908.
Osrednji volivni odbor Slovenske Ljudske Stranke.
Političen pregled.
NOVO MINISTRSTVO.
Ze precej časa je, kar so sklenili napraviti še eno novo ministrstvo; takrat so tudi dali to ministrstvo nemškemu krščanskemu socialcu dr. Gessmannu. Kako naj se pa imenuje to ministrstvo, še danes ne morejo določiti. To pa-zato nc, ker ne vedo. kako področje bi mu dali. O tem se ministri posvetujejo; pa nobeden ne mara svojemu novemu tovarišu izročiti kakega važnejšega opravila. Krščansko-socialna stranka, katere član je novi minister, pa Itoče in zahteva, da se kar največ razširi delokrog novega ministrstva. Vsled tega so bile razmere že tako napete, da se je govorilo o odstopu ministrskega predsednika barona Becka. Vendar pa se je spretni roki Beckovi posrečilo, poravnati raz-por in nadaljevati posvetovanja o delokrogu novega ministrstva. Krščanski socialci žele posebno, da bi dobil dr. Oessmann v svoje roke socialno-politična vprašanja delavskih stanov. Tej želji pa so se odločno uprli socialni demokratje. ki hočejo odtegniti dr. Gessmannu delavska vprašanja, in pa zastopniki industrije, ki ne marajo, da bi bila v eni roki združena mala in velika obrt.
Sedaj je določeno, da dobi novo ministrstvo tri oddelke (sekcije).
Prvi oddelek bo obsegal vsa obrtna vprašanja, ki so bila dosedaj pod vodstvom trgovinskega ministra. Sem spada obrtno nadzorstvo, obrtne zadruge in pospeševanje obrtništva sploh. Ta oddelek bo torej zelo važen za socialno politiko.
Drugi oddelek bo obsegal vse, kar spada k rudarstvu; vsa tehnična, pa tudi upravna vprašanja rudarstva spadajo sem. Dosedaj je rudarstvo spadalo k poljedelskemu ministrstvu. Tudi ta oddelek je zelo važen, zlasti ker ima država sama več rudokopov.
Tretji oddelek tega ministrstva dobi upravo visoke, cestne in vodne zgradbe. Tudi ta vprašanja so važna, zlasti ker namerava država zvezati s kanali več velikih rek in pa ker zahtevajo poslanci, da napravi država več novih cest in več starih cest, ki niso državne, uvrsti med državne: o tem bo imel opraviti ta tretji oddelek novega ministrstva.
Novo ministrstvo bo imelo dosti obsežen. pa tudi važen delokrog; naj omenim le važnost obrtnega vprašanja in pa skrb za zdrava delavska stanovanja; ko bi se premogokopi podržavili. kot se je zadnje čase večkrat zahtevalo, bi bili tudi v področju tega novega ministrstva.
POLJEDELSKI ODSEK.
V poljedelskem odseku, kjer se obravnava o najvažnejših zahtevah in vprašanjih kmetovalcev, je socialni demokrat Re-sel predlagal, naj se odpre meja tuji živini, žitu in drugim živilom, tako iz Srbije, Rumtinije, Bolgarije in Rusije. Ko bi to obveljalo, bi naša živina in žito zgubilo ceno, delavci bi pa prav malo ceneje dobivali te stvari, ker večina dobička ostane
v rokah prekupcev. Seveda so se temu odločno uprli kmečki poslanci, posebno slovenski Roškar in Povše. Povše je s številkami dokazal, da se je v zadnjih treh letih pomnožilo število goveje živine. Goveji živini so zadnje mesece padle cene, vendar pa meso v obče ni prav nič ceneje. Iz tega se mora sklepati, da živinorejci niso krivi draginje, ampak prekupci. Roškar je pa dokazal, da dandanes živinorejec dela brez plačila, ker izkupilo za živino ne pokrije stroškov, truda, skrbi in dela.
To vprašanje bo napravilo mnogo hrupa. Vlada namreč sklepa trgovsko pogodbo s Srbijo. Po tej pogodbi bi bili Srbi smeli uvažati meso v našo državo. Kmečki poslanci seveda tega ne morejo dovoliti, zato ker je doma dosti mesa od domače živine, oziroma je naša dolžnost, da s povzdigo živinoreje skrbimo za to, da bo domača živina za vse potrebe zadostovala.
POGODBENA POGAJANJA S SRBIJO.
Govori se, da so pogajanja prenehala, ker Avstrija ne mara dovoliti, da bi se uvažalo kaj prida mesa iz Srbije v našo državo; Srbija pa to najbolj želi. Nekateri pà pravijo, da se morda vendar le napravi pogodba.
OGRSKA.
Ogrska vlada ne misli sedaj še vpeljati splošne volivne pravice. Pravi, da zato ne, ker bi gosposka zbornica, kjer sede baroni, grofje in drugi velikaši, ne sprejeli take volivne preosnove, ki bi podelila ljudstvu več pravic.
Čakajo pač, da bodo prisiljeni k temu.
ČEŠKI AGRARCI — IN PRASKI KARDINAL.
Proti praškemu kardinalu Skrbenske-mu so pričeli hujskati češki agrarci. Da to dejstvo zabilježimo, je vzrok v tem, ker ima ta nastop čeških agrarcev (t. j. tako-zvanc kmečke stranke) silovito mnogo podobnosti z našimi »neodvisnimi kmečkimi strankami«, ki se ob volitvah pojavljajo tu pa tam. In kaj je storil kardinal Skrben-ski? Nič drugega, kakor da jc navduševal katoličane, da naj se udeleže deželnozbor-skih volitev! Gotovi ljudje, ki so na zunaj videti strahovito lepi in nedolžni, vsled tega proti kardinalu robantilo, kar morejo. Med temi se odlikuje list »Venkov«, glasilo češkega ministra-krajana Praška. To se bere skoro tako, kot piše »Slovenski Narod« dan na dan o ljubljanskem knezoško-fu. Spričuje pa to pisarjenje, da se ti »kmetje« katoličanov bojijo, pa tudi da niso agrarci nič drueega, kakor pristni liberalci. ki so se oblekli v kmečki kožuh.
PREPREČEN NAPAD NA SRBSKEGA KRALJA PETRA.
Sedaj, ko je bil zvršen umor na portugalskem kralju, je prišel na dan tudi napad, ki so ga nameravali uprizoriti anarhisti oktobra meseca nad srbskim kraljem Petrom. O tem napadu se doslej ni v javnosti ničesar slišalo. Belgrajska policija ga je skrivala in se pripravljala, da prime za-
rotnike. Napad bi se moral zvršiti 13. oktobra, a policija je zato pravočasno zvedela in dokler so se zarotniki mudili v Bu-kareštu, je vsakdo izmed njih imel skrivnega opazovalca-policaja. Glavni zarotnik Bonas je nato prišel v Belgrad, da zvrši svoj krvavi namen. Policija pa je udrla v Bonasovo stanovanje, kjer je dobila dve bombi. Zarotnika so kmalu prijeli v neki kavarni, kjer se je mirno zabaval s svojim tovarišem sozarotnikom. Sodno razpravo proti njima so izvedli popolnoma tajno, in so ju pred dobrim tednom v Belgradi! obesili.
Nekateri listi dvomijo, da bi bile vesti o tem preprečenem atentatu resnične. Čudno je res, da so rumunski listi o tem molčali od novembra meseca do par dni po umoru portugalskega kralja, res je pa zopet, da je Rumunska gnezdo takih podjetij; saj se je od tam pripravljal svoj čas tudi umor na kralja Aleksandra in kraljico Drago.
I PO UMORU PORTUGALSKEGA KRALJA IN PRESTOLONASLEDNIKA^
Sedaj po umoru kraljevem in presto-lonaslednikovem se pripovedujejo o okoliščinah umora razne podrobnosti. — 28. januarja bi imela izbruhniti splošna repu-bličanska vstaja. Vse je bilo dobro pripravljeno in čakalo se je le še znamenja, kar se razširi vest, da je policija zaprla ravno tistega, ki je imel dati znamenje. Umora da nista kriva ne republičanska ne anarhistovska stranka; mogoče je, da je ta atentat bil naročen, da bi se z vojaško silo potlačila revolucija.
O morilcu krajevem Buiko se pripoveduje sledeče: rad se ie učil, bil je redkobeseden in milega značaja; najrajše je čital brezverskega filozofa Komteja. Slabo branje ga je pripravilo ob vero in ga potisnilo anarhistom v naročje. Po poklicu je bil učitelj in ima dvoje otrok. Dva dni pred napadom ga ie zmanjkalo. Sele ob napadu se je zopet pokazal in so ga ubili. — Prestolonaslednikov morilec je star 23 let, trgovski agent po poklicu, ki se je pa bolj pečal s politiko, kakor s trgovino. Anarhista sta bila oba.
Bivšega ministrskega predsednika Franka je novi portuealski kralj odpustil: nekateri mu očitajo, da nima pri umom popolnoma čistih rok. Franko Je zbežal na Špansko, in zatrjuje, da Je nedolžen. Kralj je imenoval za novega ministrskega predsednika Fereira. ki se Je takoj začel pogajati z raznimi strankami.
Položaj na Portugalskem pa Je kljub temu težaven, vendarneposrednenevarno-sti za kralievo rodbino ni. Večina ljudstva ni republikanska, ampak Je zvesta kralju. Tudi vojaštvo je zvesto. Na trgovino napad ni vplival. Po drugih poročilih pa položaj ni lasen, ker se kraljici vedno prepirata. Republičansko časopisje pravi, da je z umorom obračunalo ljudstvo z dosedanjim vladnim načinom in zahteva, da izpuste i z, zaporov zaprte republičane. Re-publičanski voditelji so izjavili novemu ministrskemu predsedniku, da kraljevi morilci niso strankini pristaši in da obsoja stranka umore. Ne ve se sicer, koliko Je na
tem resnice, a ker od vseh strani prillasi jajo pomirjevalna poročila, je republičan--r ska stranka očividno preslaba, da se iz-! koristi po napadu. — Za vsak slučaj so I poslale razne velevlasti (Španija, Angle-I ška, Nemčija) svoje ladje na Portugalsko, f da v morebitni potrebi čuvajo kralja.
TURČIJA SE PRIPRAVLJA NA VOJSKO Z RUSIJO.
»Novo Vreme« poroča iz Tiflisa: Poji ložaj je jako resen. Turčija se pripravlja na vojsko, česar Turki ne utaje. V kav-kaških vojaških krogih se splošno sodi, Ida je neizogiben oborožen spopad s Tur-■čijo. V Tiflisu se javno govori o vojski s »Turki. Turki zbirajo v Aziji polke, zlasti ijkavkaške, ki so oboroženi z najmodernej-|šimi topovi.
ZOPET RUSKO-JAPONSKA VOJSKA?
Dejstvo je, da se Japonska oborožu-jje, in da se ne kar tja v en dan, je tudi "gotovo. Dobro obveščeni politiki trdijo, da "je to namenjeno Rusiji. Japonska armada !je baje zdaj še enkrat tolika, kot je bila .za časa zadnje vojske. Tako se nad Rusijo zbirajo težki oblaki, Japonci na eni, Turki na drugi strani. — Na vojsko se pa pripravlja še četrta država, to je
BOLGARSKA.
Iz Pariza poročajo, da knez Ferdinand pripravlja napad na Srbijo ali Makedonijo. Vzrok je menda to, ker Bolgarija ne more doseči, da bi postala iz kneževine kraljevina. Spodbuja jo menda tudi Nemčija, seveda iz sebičnih namenov.
MlflHKa organizacija.
Javna telovadba.
Najlepša točka tega dne je bila javna telovadba, ki se je vršila po sledečem sporedu: 1. Proste vaje. 2. Rajalni pohod. 3. Orodna telovadba (drog, bradlja). 4. Skupina. 5. Rajalni pohod. 6. Vaje s kiji ljubljanskega vaditeljskega zbora. Spored kakor tudi vaje je sestavil zvezni načelnik b. V. Jeločnik, ki je tudi poleg jeseniškega načelnika A. M. Zena spretno vodil celi nastop. Jeseniških telovadcev je nastopilo 25. Bili smo presenečeni, kajti tega, kar so nam jeseniški telovadci pokazali, od daleč nismo pričakovali. Proste vaje so bile tiste, ki so namenjene za zvezno telovadbo. Vaje so lepo in sila preproste, toda elegantno sestavljene. Izvedene so bile točno in strumno. Rajalni pohod je bil voden s točnostjo in sigurnostjo, da smo se čudili, j Lepe slike tega pohoda so nove in zelo i efektne. Zlasti končna slika zvezde je vzbudila viharno odobravanje. Kar se tiče * orodne telovadbe, so gotovo jeseniški telo-4 vadci na čelu vsem odsekom, ako izvzamemo ljubljanski vaditeljski zbor. Težke vaje na drogu in bradlji so se izvajale s sigurnostjo izvežbanih telovadcev. Jeseniški vaditeljski zbor pa bo kmalu ponos zveznih telovadcev. Lepo sestavljena in točno
izvedena skupina vseh telovadcev Je vzbudila viharno navdušenje. Vaje s kiji ljubljanskega vaditeljskega zbora so bile težke, toda izvedene brez vsake napake. Celi nastop je pozdignil društv. orkester, ki je igral celi nastop neumorno in lepo, da so telovadci, navdušeni od lepe godbe s še večjo vnemo vršili svojo nalogo. Čast telovadcem! Naj jim bo ta vspeh v spodbudo in naj jim kaže pot naprej, vedno naprej! Hvala zveznemu načelniku za njegovo požrtvovalnost, katero tako lepo združuje z navdušenim delom za fantovsko organizacijo!
V telovadnici.
(Redovne vaje.)
Dvostop imenujemo dve bočni vrsti eno poleg druge. Najenostavneje se napravi dvostop iz bočne vrste s tem, da vsak drugi stopi en korak v levo ali desno poleg prvega. Tako nastaneta dve bočni vrsti ena poleg druge, ki pa se morata seveda precej uravnati po prvem paru, ali kakor se navadno pravi, da se vsi v eni vrsti morajo »kriti«.
Dvostop pa se tudi da lahko napraviti iz čelne vrste v desno ali levo na povelje dvostop desno (levo) v bok. Telovadci seveda so po parih (1, 2 prvi par) sešteti. Vzemimo »dvostop levo v bok«! Levi v parih, to je.št. 2 se samo obrnejo levo v bok, desni pa (št. l) napravijo tudi četrt obrata v levo, potem pa mesto da bi pristavili desno nogo k levi, izstopijo en korak desno naprej poleg levega, nakar se zopet vsi pari uravnajo po prvem paru. Pri povelju »dvostop desno v bok«, se stvar vrši ravno nasprotno, da se št. 1 samo obrnejo četrt obrata v desno in da št. 2 izstopijo en korak v levo naprej. Splošno se lahko zapomni, da se tistoimenski v parih (desni so št. 1, levi 2) samo obračajo, raznoimenski pa tudi izstopajo. Iz dvosto-pa se zopet preide v zastop na povelje »zastop drugi vzad, nakar št. 2 skočijo 1 korak v desno (levo) nazaj za svojo št. 1. Seveda se to povelje da lepo izvršiti tudi med korakanjem v dvostopu, tako da št. 2 stopijo inesto naprej, z levo nogo nazaj za št. 1. Da gre to lažje, se naj da vedno prej povelje »kratki korak«, ki naj bo nekako polovico krajši od navadnega »dolgega« koraka, torej le kakih 40—50 cm.
Pretvoritev dvostopa v »red« (t. j. čelna vrsta) se izvrši na povelje »v red levo (desno) s čelom«, nakar se istoimenski levi (desni) člani samo obrnajo levo (desno) s čelom, raznoimenski desni (levi) pa skočijo tudi v desno (levo) naprej poleg svojega tovariša v paru in se potem vsi precej uravnajo v čelni vrsti. Te vaje: tvo-ritev dvostopa in iz tega zopet v zastop ali v red naj se prav često ponavljajo, da vsakdo dobro razume, kdaj sé ima samo obrniti, kdaj pa mora tudi skočiti naprej.
Iz odsekov.
Trbovlje. Naš telovadni odsek ima tudi sedaj po zimi redne vaje. Meseca prosinca se je pri nas telovadilo'18 ur in sicer: vsako sredo večer od 7. do 9. ure, ob nedeljah pa od 8. do 10. ure zjutraj. Vaje je ob-
iskovalo ob nedeljah 15 do 17 mladeničev, ob sredah pa samo 10 do 13 mladeničev, ker k večji udeležbi ovira služba. Dobili smo tudi novega člana, krepkega zastavnega mladeniča, katerega smo vsi jako veseli. Upamo, da bode število vedno še naraščalo. Nameravamo tudi prirediti veselico, za katero se že vadi lepa igra. Načelnik in podpredsednik odseka se že tudi vadita lepega solo-petja, s katerim se bodeta oglasila na dan veselice na odru. Tako bodo naši telovadci zopet napravili lep, živaheh dan, ter si s tem tudi pripomogli pri nabavi orodja. Ker se to uporabi za nabavo orodja, zato vljudno vabimo k obilni udeležbi.
Ljubllana. Odbor ljubljanskega odseka je sklenil, da odpade veselica, nameravana 9. t. m. in priredi zato povodom javne telovadbe dne 3. maja t. 1. zvečer komerz.
Od Zveze telovadnih odsekov. Predsedstvo zveze je v svoji zadnji seji sklenilo, da preloži izlet v Velesovo, ki je bil določen za dan 15. marca na dan 25. istega meseca, ker je ta dan Marijin praznik in zato za nameravano manifestacijo bolj primeren.
Listek.
Sreča in vera.
(Tirolska povest. — Reimmichl.)
8. Zapuščen, kakor kamen ob cesti.
Ko je Goričan zapustil gostilno v Rei-liegu in kakor v sanjah taval po ulici, je zaslišal naenkrat zvoke beračeve lajne. Zvesto je poslušal znani napev: Zapuščen, osamljen kakor kamen sem na cesti itd.
Sel je k beraču in mu vrgel groš v klobuk. Nato je zamišljeno in počasi korakal proti domu. Izvolil si je cesto, ki pelje skozi bukovo dolino. Med potjo je še enkrat premišljeval svoj pogovor z luteranskimi pastorji. Spoznal je vso njihovo hinavščino in zvitost. Večkrat je obstal sredi ceste in v jezi udaril z nogo ob tla.
Tudi si je mučil možgane, bi li ne bilo mogoče rešiti se iz zanjke, ki sta mu jo vrgla pastorja okrog vratu. A čim več je premišljal, tembolj je bil prepričan, da ni nobene pomoči več. Luteranci mu bado prodali dom in ga spravili v ječo in sramoto. Zajokal bi od žalosti in jeze. — Vendar se mu ta nesreča ni zdela največja; veliko hujše ga je potrla v srcu misel na ženo, ki ga je danes tako očitno pahnila od sebe. — Izginilo je vsako upanje, da bi se še kdaj združila v sreči in ljubezni.
Cez dve uri je prišel do Rožlinovega posestva. 2e je hotel zaviti na levo, kar zapazi na vrtu svojega otroka Janezka. Hitro skoči k nJemu, dvigna ga k sebi v naročje in ga poljubuje prisrčno. — Otrok prične kričati in cviliti. Tedaj dé oče z vzdihom :
»Janezek, ali me ne poznaš več? . . . Jaz sem, oče tvoj ... o Janezek!«
Deček utihne, gleda moža s široko odprtimi očmi, dvigne roke in objame očeta okrog vratu. Nato se zasmeje in pravi z otroško nedolžnostjo:
»Oče, kaj ne, zdaj ostaneš pri nas? ... veliko sva molila z mamico, da bi oče zopet prišel.«
Goričan ni vedel, pri čem je. — Zena veliko moli zanj in vendar ga je danes tako odločno pahnila od sebe!--Tedaj je naenkrat skočila stara dekla skozi vrata in mu je hotela otroka iztrgati iz rok. Glasno je kričala:
»Sem daj otroka, ti luteranec!«
Goričan je postal rdeč kakor mak. Trdno je prijel otroka in odgovoril s tresočim glasom:
»Otrok je moj! — Jaz sem oče.«
»Lep oče!« ga zmerja dekla. »Zeno in otroka palme v nesrečo in sramoto. Bodi vesel, da smo ti vzeli otroka v rejo, ko nimaš drugega premoženja, kakor hlače na sebi.«
To je razto&'otilo Goričana. Postavil je otroka na tla in zamahnil z roko proti dekli. V tistem trenotku je prišel mladi Rož-lin skozi vrata. Ko je videl ta prizor, mu je zavrela kri v žilah.
»Goričan, kaj imaš tukaj opraviti?«
• Moja žena in tnoj otrok bivata tukaj,« odvrne Jurij.
Zene nimaš več. Cilka noče ničesar slišati o tebi! . . . Tudi otrok je Cilkin. Saj ga ti ne moreš preživeti.«
Dekla je medtem odhitela z otrokom v hišo.---Goričan je liotel jezno odgovoriti svaku, a ta mu je pokazal pot. rekoč: Tamkaj je cesta — hodi!« in je odšel v hišo s trdimi koraki.
Goričan je moral mirno požreti svojo jezo. Počasi je odšel proti domu po bregu navzgor. Polaščala se ga je strašna skušnjava — obup. Brez žene. brez premoženja, — samo sramota in revščina ga še čaka na svetu! Kjerkoli je videl drevo, mu je zrl s strašnim pogledom v veje. Čudno so se mu bliskale oči . . .
Naenkrat pa je obstal pred belim znamenjem. Žalostna Mati božja je stala v njem, z mrtvim Izveličarjeni v naročju. Spodaj pa so bile v skalo vdolbene besede: O vi vsi. ki greste mimo po poti. poglejte, ali je katera bolečina kakor bolečina moja! Jurij je gledal podobo. In tedaj se mu je odprlo srce. Padel je na kolena in jokal kakor otrok. Čez nekaj časa je pričel vročo in pobožno molitev.
Dolgo časa je klečal ubogi mož pred Njo, ki ie največ trpela na svetu. Ko je vstal, se je solnce že pomaknilo k zatonu. Moč in svetloba je vlila molitev Juriju v srce. Pobožno se je poslovil od nebeške Kraljice in ji obljubil trdno:
-Pod tvojo pomočjo in varstvom hočem prenesti in pretrpeti vse. naj pride karkoli! — V kratkem času bo določeno, kaj se bo zgodilo z inojim posestvom, z menoj in s Cilko. — Sveta mati božja, stoj mi na strani!«
9. Velika noč.
Zupna cerkev je bila nabita z ljudmi. Ne samo iz domače župnije, tudi iz bližnjih sosesk so prišli ljudje. Ni jih privabil le velikonočni praznik, — veliko bolj jih je vlekla v cerkev neka druga svečanost — vzprejem Goričana v naročje sv. Cerkve.
Pobožno je klečal Goričan v klopi poleg oltarja. Nikamor ni premaknil oči. Ko je župnik stopil na lečo, je Jurij nalahno vztrepetal.
Župnik je govoril danes posebno svečano in goreče. Začetkom je razlagal vstajenje Gospodovo, nato je prešel na vstajenje Odrešenika v srcili kristjanov. Z živimi besedami je risal veselje Gospodovo, pa tudi veselje izpreobrnjenega grešnika nad vstajenjem. Ko pa je proti koncu obrnil go vor na današnji dogodek, je postalo v cerkvi vse tiho. Ozirali so se vsi na Goričana, ki je sklenil roke pred obrazom in ni trenil z očmi. — Prizanesljivo in z očetovsko mi-lobo je kazal stari župnik na nesrečo izgubljene ovčice, pa tudi na ljubezni polno skrb dobrega pastirja, ki danes na ramah nese nazaj k čredi najdeno ovčico. Blagro-val je zato stari župnik Goričana, tolažil ga in vzpodbujal ter mu zagotavljal, da se danes vsa župnija veseli njegove vrnitve v cerkev Gospodovo. Posebno pa se veseli tega dogodka dušni pastir in duhovni oče cele župnije — on sam. Pri besedah: »Ta moj sin je bil mrtev, pa je zopet oživel, bil je izgubljen, pa sem ga zopet našel,« je staremu župniku zastala beseda in moral se je obrniti v stran. Po cerkvi se je culo tiho ihtenje vernikov. Bil je ganljiv trenutek.
Cez nekaj časa je župnik izgovoril še sledeče besede:
»Skesani izpreobrnjenec me je tudi prosil, da vam povem sledeče: On prosi vso sosesko, posebno prijatelje in sorodnike svoje, odpuščanja za krivice, ki jih jim je storil, in za pohujšanje, ki ga jim je povzročil. Prosi tudi vse, posebno mlade ljudi, da se (»gibljejo v bodoče napačnim proro-kom. kjerkoli morejo — zlasti, ako bi proti njegovi volji se hotelo širiti iz njegove hiše pohujšanje po župniji. Iz lastne izkušn e izjavlja. da ni večje nesreče na svetu, kakor živeti ločen od Boga in Kristusove Cerkve.
Ako mu odpustite, vas prosi izpreobrnjenec, da zmolite zanj tudi en očenaš.«
Župnik je hotel reči še nekaj, a mu je zopet zmanjkalo besede.
Svečana služba božja se je pričela. Veličastno so zadonele orgije po cerkvi, in pevci so zapeli aleluja. Po evangeliju je Goričan z gorečo svečo stopil k stopnji-cam pred oltarjem in se naglas odpovedal zmoti ter molil apostolsko vero. Po duhovnikovem obhajilu je tudi on prejel Telo Gospodovo in bil srečen, tako srečen, kakor še nikoli doslej.--
Služba božja se je končala in župnik je zapustil ottar. Čez nekaj časa je vstal tudi Goričan in odšel v zakristijo. Prijel je dušnega pastirja za roko in mu jo poljubil, nato pa je rekel v globoki ginjenosti:
»Gospod župnik, hvala vam, hvala vam za vse! - Bog naj vam plača dobrote, ki ste mi jih izkazali! — Ne morem vam povedati, kako lahko in dobro mi je danes pri srcu. — Bog vam plačaj — Bog vam povrni!«
Župnik je bil tudi ginjen do solz. Odgovoril je Juriju kratko:
»Jurij, tudi jaz ti ne morem povedati, kako sem vesel ... Pax tecum: mir Gospodov bodi s teboj I« (Konec prih)
V Lurd!
Bflo nam je le malo časa odmerjenega za ogledavanje pokopališča. Kdor hi hotel natančneje premotriti vse spomenike in grobne kapele, bi potreboval za to celega dneva. Zato smo hodili hitro po visokih. obokanih hodnikih, ki vodijo ob obzidju na obe strani. Nad grobovi stoje veliki. lepi in umetniški spomeniki, izklesani največ iz belega marmorja. Mnogi izražajo lepo versko misel, nekateri obup iu žalost. Tu žalujeta soproga za umrlim otrokom, silna žalost se jima bere po obrazu, poleg pa stoji angel in ju tolaži; ondi prosi in moli angel in ju tolaži; ondi prosi in moli angel pred razpelom za dušo pokojnega; mož se je naslonil na ženin grob in plaka; angel nese ravno umrlo žensko v nebo. Tako stoji spomenik za spomenikom v dolgi vrsti.
Kar je pa pri Genovčanih nekaj posebnega, to je njihovo veliko spoštovanje in ljubezen do mrtvih. Več spomenikov je bilo okrašenih z venci, pri krasnem kipi-nekega kapucina vedno gorijo sveče » znak hvaležnosti Genovčanov za njegov junaško požrtvovalnost ob času kuge oko" leta 1S60. Na koncu hodnika sem videl starega, fino oblečenega gospoda, ki je klečal na tlaku pred spomenikom, cilinder )»• položil poleg sebe na tla. glavo naslonil ob mrzli spomenik in plakal. Prišel sem že dvakrat mimo in še vedno je klečal tam nepremično in solze so mu kapale na tlak.
Kar je navadnih grobov brez posebno velikih spomenikov, so na prostem in skoro popolnoma pokriti od dreves in rož. ki rastejo po pokopališču, da bi mislil človek na prvi pogled, da je to le kak krasen park. Marsikje stoje same zase grobne kapele, na griču pa se dviga veličastna okroglo zidana cerkev, koder se nudi lep razgled po vsem pokopališču, kjer čakajo tisoči in tisoči velikega dneva, ko bodo oživeli ti kameniti angeli v dolgih hodnikih ter mogočno in glasno klicali k novemu, boljšemu življenju.
Zapustil sem pokopališče, ker se je že bližal čas odhoda in se izprehajal oh. desnem obzidju. Nasproti mi je prišla mala deklica, stara morda kakih deset let, ter me sramežljivo prosila vbogajme.
»Odkod pa si, deklica?«
Uprla je za hip vame svoje črne oči ter jih zopet povesila. Njen bledi, črnikasti obraz pa je zalila lahka rdečica. Pokazala je s svojo malo. suho ročico proti griču, kjer se vije cesta iz Genove navzdol v dolino. Morda je mislila na one votline tam v obcestnem zidovju.
»Kako ti je ime?«
»Juta.«
>Kje pa je oče?«
Stresnila se je, obraz ji je zopet po-bledel, oči pa so ji zalile solze in ji lezle po bledem licu navzdol. »Igra.« '.
Tiho in počasi je izpregovorila, šibek glasek pa se ji je nekoliko tresel.
»Kje pa mama?«
»Bolna je.«
Dal sem ji nekaj denarja, katerega je spravila v žep.
»Kam pa boš dejala ta denar?«
»Za mamo in kruh.«
Še je stala pred mano in gledala v tla.
»No, le pojdi in kupi kruha!«
Komaj sem šel malo naprej, me je srečal grd Italijan s črnim, divjim obrazom; klobuk je imel pomaknjen nazaj, dolgi, črni, kodrasti lasje so se prijemali potnega čela in srajco je imel odpeto na prsih. Stopal je hitro in boječe mimo mene. Čez nekaj časa sem pogledal nazaj, deklica je stala ob zidu, poleg nje grdi Italijan in jo držal za ramo. Kričal je pridušeno nad njo, deklica je jokala in iskala nekaj po žepu ter mu dala. Mene ni videl, ker je bil obrnjen
na nasprotno stran. Ko je dobil, je porinil deklico surovo v zid in odšel naprej. Juta se je naslonila na zid in si brisala z rokavi oči. Počakal sem, da je oni bil že daleč, nato sem se obrnil in šel k deklici, ki je glasno jokala. Prišel sem tiho, da me ni slišala.
»Juta!«
Juta se je hitro in plaho obrnila, čelo ji je bilo krvavo, lase razmršene in iz oči so ji tekle debele solze.
»Juta, kdo je bil to?«
»Oče.«
Zaplakala je glasno in si oči pokrila z rokami.
»Kaj je hotel?«
Plakala je še bolj in naslonila glavo zopet na zid, rokavi so se rdečili od krvi, ki ji je tekla s čela.
»Kai ne, Juta, denar?«
Jokala je naprej in ni odgovorila. Dal sem ji zopet denarja. Ozrla se Je plaho naokoli, vzela sramežljivo, za hip uprla vame i svoje solzne oči in jih zopet zakrila z rokavom.
»Pojdi z mano, Juta, in ne jokaj!«
Takoj se je obrnila in šla tik za mano, Qotovo se je bala očeta, ker ni bilo v bližini nobenega človeka in zato rada šla z menoj.
Vozovi so bili že napolnjeni, ko sva prišla pred pokopališče. Ker je bilo dovolj ljudi po cesti, sem ji rekel, da naj gre sama domov in si umije čelo, za denar pa naj si kupi kruha, drugo pa naj da mami. Pogledala me je hvaležno s svojimi velikimi, lepimi očmi in stekla po cesti.
Razgled po domovini.
Deželnozborske volitve na Kranjskem so
pred durmi. 21. t. m. volijo kmečke občine. «S. L. S.« je postavila v vseh okrajih kandidate. Liberalna stranka se sicer ne upa jih kar naravnost postaviti, vendar pa je dobila nekaj zaslepljenih mož, ki eredo v boj preti kmečkim kandidatom »S L. S.« V ribniškem okraju pa je mlada liberalna gospodarska stranka Izstavila Rusa in Merharja za kandidata. Obe ti stranki, stara liberalna in takezvana gospodarska sta nasprotni »S. L. S.«, ki je prava zastopnica kmečkega stanu. Oglejmo si ti stranki. Najprvo liberalno! O tej pravimo to-le:
Pošten kristjan ne more in ne sme nikoli iti z liberalno stranko. Ne sme te premotiti tudi njena hinavščina. Ker to vedi, da liberalec in hinavec je isto. Zdaj za volitve se delajo liberalci dobre kristjane, a ti ne glej na to, kakšne se hlinijo zdaj. ampak kakšni so sploh zini raj. Liberalcu nobene vere, ker 011 sam nima nobene. Ne verjemi mu, tudi če se ti pri-duša. Ker za dušo mu je toliko, kakor za kno-fe na srajci. Pomni to!
Potem pride druga vrsta hinavcev, to so agrarci ali pristaši gospodarske stranke. Delajo se dobre kristjane in prijatelje kmeta, a vse to je hinavščina. Poglavarji te stranke so strastni liberalci. Kmeta imajo za nerazsodno maso, ki ne zna ne pisati, ne bra'i. Kmet mu je dober samo ob volitvah. Po volitvah ga l>odo ravnotako prezirali, kakor preje. — Zato tudi za to stranko ne more razsoden in pameten volivec glasovati. Resnična prijateljica kmeta je bila in ostane tudi zanaprej »S. L. S.« Zato oddajte, kmečki volivci svoje glasove možem, katere priporoča naša »S. L. S.«
Liberalni učitelj proti katoliškemu časopisu. Iz Pliskovice piše »Primorski List«: — Našemu nadučitelju strašno smrdijo katoliški listi. Dasi vemo mi to že davno, vendar ne bi bili pričakovali, da bo daJ duška tej svoji jezi na tako smešen način. Neka učenka je prinesla v šolo svoja ročna dela zavita slučajno v list »Slovenec«. Ko učitelj to zapazi, vzame ji dotični list. nekaj čita, potem ukaže učenki, naj ga vrže v peč z opazko: »Take reči se ne nosijo v šolo«. Verjamemo, gospod učitelj, da vam kot strastnemu agitatorju za »Primorca«, »Sočo« ni všeč, da se katoliški listi čitajo med nami. Ako je Vam dovoljeno vsiljevati »Primorca« za eno krono, in potiskati v žep »Sočo« delavcem pri delu, mislim, da je tudi nam dovoljeno čitati kak dober list, kateri nam resnico pove, četudi Vam liberalnim agrarcem
ni povolji. Kot učitelj katoliških otrok bi morali vendar nekoliko brzdati svoje liberalno srce.
Poskušen vlom v Cudnovi trgovini v LJubljani. Še niso zasledili tatov, ki so odnesli veliko vsoto denarja iz Jebačinove blagajne, ko se zopet poroča o novem poizkusu vloma pri uranu Cudnu. O tetn se nam poroča sledeče: Pretečeni teden je gospa Frischova opazila v svoji, z železnimi vrati zaprti kleti, ki je baš pod Cudnovo trgovino, da je premog zelo prašan. Ko je začela potem po kleti ogledovati, je opazila v stropu že precej globoko izdolbeno luknjo, na premogu pod to. ki je toliko široka, da bi lahko zlezel skozi njo srednje debel človek, pa je ležalo polno opeke in dva železna droga, ki sta bila žc prej v kleti in sta last g. Frischove. Na. teh je poznati, da so vlomilci delali s tem orodjem. Tatovi so vsekako nameravali priti iz kleti v Cudnovo trgovino, kar se jim pa iz neznanega vzroka ni posrečilo. Najbrže jih je prehitel dan, ali so pa bili prepodeni. Poskušen vlom se je moral vršiti od sobote 11a nedeljo popoldne ali pa v noči od nedelje na ponedeljek. O storilcih ni sledu.
Nov slovenski Ikt. V ponedeljek prične izhajati v Ljubljani »Glasnik avstrijske krščanske tobačne zveze«. Urednik listu je Frančišek Ullreich, tajnik navedenega strokovnega društva. List je namenjen zvezinim slovenskim članom in obvezen. Dobi ga člani zastonj.
Na Brdu pri Kamniku so ustanovili 2. t. m. kat. slov. izobraževalno društvo. Predavatelj iz Ljubljane v daljšem govoru pojasnjeval pomen različnih organizacij na Slovenskem in še posebej namen izobraževalnega društva. Zanimanje za novo društvo je veliko, kar priča, da se je takoj na ustanovnem obč. zboru vpisalo 70 članov. Želimo, da bi novo društvo lepo prospevalo!
Osebne vesti Iz socialne demokraci)e. Socialno demokratični kandidat za Idrijo Et-bin Kristan se namerava preseliti v Dalmacijo. — Idrijski Anton Kristan pride na njegovo mesto v Ljubljano.	_
Kočevski nemški nacijonaici kandidirajo v kočevskem okraju za deželni zbor liberalca Jonketa.
Liberalec se vsiljuje Belokranjcem. Prišel nam je sledeči letak v roke (barva je rdeča):
Belokranjci! Dne 21. februarja t. 1. volimo vsi kakor en mož za svojega poslanca mo-
ža iz svoje srede, ker edino tak pozna vse naše potrebe, to je Julij Macelle, župan in posestnik v Gradacu.
Belokranjski kmetje. — Prvo, kar je opomniti, je, da je ime kandidata pokvarjeno. Na njegovi hiši se namreč bere Julius Mazelle. Ta mož je liberalec in je volil z liberalci. Doslej se je brigal za slovensko politiko kakor za farno cerkev, kamor navadno nikdar ne pride. Doslej se je zanimal le bolj za razprodajo ve-leposestev. Da je sedaj stopil na tuja mu tla politike, tega niso krivi belokranjski kmetje, ampak kakor vse kaže, liberalna »inteligenca«, na čelu znani Rauch. Ti so ga toraj nekoliko potegnili. Kajti belokranjski kmetje ne bodo volili njega, marveč izkušenega državnega poslanca dvornega svetnika Šukljeta, to pa od Gorjancev do Kulpe in kočevskih planin!
Vodovod skozi Šiško v Ljubljano. Dež. vlada je potrdila projekt o drugem vodovodnem omrežju skozi Spodnjo Šiško v Ljubljano in je mestni občini že dala dovoljenje.
Bela Krajina. Nekateri liberalni agitatorji so tako nesramni, da se upajo obre-kovati kandidata S. L. S. gospoda dvornega svetnika Šukljeta, ker mislijo na ta način vjeti nekaj glasov za umazano liberalno zastavo. Prosimo vsakega našega somišljenika, ki ve kaj natančnejšega, naj nam nemudoma spproči podrobneje podatke, da spravimo par obrekovavcev v zasluženo kazen. — Z malimi izjemami stoji vsa Bela Krajina za našega kandidata g. Šukljeta. G. Mazelle bo temeljito pogorel, kar bo gotovo debro zanj zaradi graščine in pošte. Naj v miru počiva!
Trebanjsko - litijske kmečke občine. Po odstopu gospoda župana Vehovca se je morala stranka hitro odločiti za drugega kandidata na njegovem mestu. Odločitevje bila najsrečnejša, ki je bila v danih razmerah sploh mogoča. Zbrani zaupniki so soglasno določili kot tretjega kandidata v navedenem volivnem okraju g. Josipa M a n d e I j, pristava tobačne tovarne v Ljubljani. Iskreno čestitamo stranki na tej odločitvi. Gospod Josip Mandelj je sin kmečkih starišev ter rojen v volivnem okraju, in sicer v Št. Vidu. Zanesljiv pristaš S. L. S., zelo nadarjen in izobražen, vnet osobito za stan, iz katerega Je sam iz-
šel, za kmečki stan. 0. Mandelj iskreno želi dobiti priliko, da deluje v blagor kmečkega stanu osobito svojega okra ja. Okraj in stranka pridobita ž njim iz-bornega delavca, ki bo zastavil vse svoje moči za zvesto spolnjevanje svojih poslanskih dolžnosti. Ker je v najboljši dobi — star je 42 let — je upati, da bode njegovo delo stranki in volivcem dolgo vrsto let na razpolago. Gospod Mandelj gre takoj na delo. Še to nedeljo priredi dva shoda: enega v radeškem, drugega v mokro-noškem sodnem okraju. Izjavil je, da bo potem nedeljo za nedeljo potoval po celem volivnem okraju, prirejal shode in se pod-učaval o željah in potrebah ljudstva, da bode potem vedel v deželnem zboru zastaviti svojo besedo na pravem mestu in v pravem trenotju. — Tako je prav! Poslanec mora biti v vednem, neprestanem najožjem stiku s svojimi volivci. Le potem zamore svoje dolžnosti prav spolnjevati. — Želeti je, da se po tej resnici ravnajo vsi poslanci!
Samoumor učitelja v Hrastniku. V Hrastniku se je v nedeljo 2. t. m. popoldan ustrelil provizorični učitelj Verdaj. O vzrokih, ki so 191etnega mladeniča gnali v strašno smrt, se govori različno. Terorizem tukajšnje liberalne klike rodi sadove.
Boj med petelinom in dihurjem. Iz Kind-berga na Zgornjem Štajerskem poročajo graš-kim Hstom ta-le dogodek : V kurnik duhovnika Lacknerja na Kalvariji pri Kindbergu se je splazil ponoči dihur, da bi si privoščil eno kuro. Pa napravil je račun brez petelina. Ta se je spustil v boj z dihurjem in je v njem zmagal. Drugo jutro so našli dihurja mrtvega v kur-niku. Petelin je bil sicer malo razcefran, pa drugače čisto dober. Hoteli so ga že prodati, ta hraber čin pa mu je zagotovil še obstanek v farovžu.
Naši državni poslanci tudi sedaj, ko ne zboruje državni zbor, pridno delajo v odsekih. Pretečeni teden sta nastopila odločno posi, dr. Žitnik in dr. Korošec za znižanje cen živinski in domači soli. Dr. Korošec pravi, da ne bodo prej odnehali poslanci, dokler se cena ne zniža, ker obdavčenje soli je naravnost proti-socialno. Ootovo bo ljudstvo hvaležno našim poslancem za njih možati nastop na Dunaju.
Prepovedan je vhod civilnemu občinstvu v novo pehotno vojašnico 27. pešpolka v Ljubljani Vse rodbine ondi stanujočih morajo imeti izkaznice, drugi pa, ki prihajajo v vojašnico po opravkih, se morajo javiti pri inšpekcijskemu častniku. Tako je ukrenil novi polkovnik.
Nesreča. Blizu Trsta je 7. februarja vlak povozil delavca Pavla Istvana iz Ogrske. Truplo ie grozno razmesarjeno. Istvan zapušča na Ogrskem ženo in štiri otroke.
Novi grobovL V Ljubljani ie umrl pretekli teden c. kr. višji računski svetnik Franc Bregant. — V Ribnici je umrl trgovec in posestnik Andrej Peterlin. V Krškem je umrl občinski odbornik in posojilnični tajnik gospod Vinko Zener. Naj počivajo v miru!
Spodnještajerska kmečka zveza je zborovala 6. t. m. v »Narodnem domu« v Celju Navzočih je bilo nad tisoč kmetov. Poleg poslancev so govorili tudi kmetje Rančigaj Ir-tovšek in Breznik iz Savinjske doline ter Novak iz Slovenske Bistrice. Vsi kmetje so obsojali protiversko liberalno stranko.
Volivno gibanje na Goriškem. 6. febr so zborovali v »Centralu« v dorici zaupniki »S. L. S.« iz Tolminskega in goriške okolice. Pri-
šlo je nad tristo zaupnikov. Shod Je otvoril državni poslanec dr. Gregorčič. O političnem položaju je govoril dr. Pavletič. Dr. Gregorčič je poročal o kandidatih in predlagal predloge izvrševalnega odbora. Shod je sklenil, da v splošni kuriji kandidirajo dr. Brecelj, državni poslanec Kon in dr. Pavletič, v kmečkih občinah goriške okolice M. Zega, posestnik v Kanalu, lv. Berbuč, deželni odbornik in Aut. Klančič, župan v Podgori. V tolminskih kmečkih občinah kandidirata dr. Gregorčič in Anten Kosmač, župan v Cerknem. Shod zaupnikov je dal prosto roko izvrševalnemu odboru glede kandidature v trgih in v kraških občinah. Shod je izrekel zalivalo in zaupnico dosedanjemu zaslužnemu poslancu g. Grči. Ta dan sta zborovali v Gorici tudi liberalna in »agrarna« stranka. Sklenili ste kompromis, to je, da se združite, kar pa položaja nič ne iz-preineni, ker oni, ki so sedaj pri »agrarcih«, so bili prej pri liberalcih.
Velikanrk požar na Reki. Samostan v nevarnosti. Dne 6. t. in. pozno zvečer je začelo s stolpa sv. Roka zvoniti v plat. Poleg cerkve se nahaja samostan reda benediktink. V bližini samostana so švigali visoki plameni iz štirih barak in skladišča lesa. Telefon je bil pretrgan, zato so prišli ognjegasci z veliko zamudo. Požar se ie vedno bolj širil in pretil bližnjim poslopjem. Plamen se je že ovijal okrog zvonika, ko je dospela pomoč. Odprli so samostan in ognjegasci so pohiteli na streho. Nune so bile zbrane na koru, pripravljene, da zapuste samostan, če nastopi skrajna nevarnost. Vendar se je posrečilo gasilcem in občinstvu, da so po trudapolnih naporih izolirali požar. Na mestu barak in skladišča ležijo kupi ogl:a. Škode je 100.000 kron. Sumi se, da je zažgala zlobna roka.
Imenovan je za stolnega kanonika v Mariboru profesor č. g. dr. Franc Feuš.
Za častnega kanonika lavantinskega kapi-telja je imenovan č. gospod župnik Anton Schlander.
Za žužemberško dekanijo je potrdila c. kr. vlada pravila za kmetsko zvezo, ki bode kmalu oživela. Namen društvu je, da se ljudstvo potom predavanj, čitanja dobrih kniig in časnikov izobrazuie, da so volivci vedno v tesni zvezi s svojimi poslanci in se v važnih zadevah po odboru nanje obračajo. Torej pozor volivci, udeležite se polnoštevilno ustanovnega shoda!
Iz Istre. C. g. župnik Škerbec v Kortah je sklical dne 2. t. m. ustanovni shod »Hranilnice in posojilnice«. Navzoč je bil gospod Kramar-šič, revizor »Zadružne zveze« in č. g. Sašelj, župnik v Šmarjah, ki je imel navdušen govor o pomenu hranilnice. Konstituiralo se je prvo načelstvo: Matevž Škerbec, župnik v Kortah, načelnik; Ivan Gerbuc, nač. namestnik; Matija Hervatin, odbornik iz Kort; Andrej Medaš in A. Barut, odbornika iz Medošen; Mat. Kleva in I. Bernardi, odbornika iz Malije. »Čebelica«, kojo vodi župnik Škerbec, deluje 14 dni in ima čez 230 kron prometa. Tudi v tužni Istri se je začelo gibati zadružništvo.
Ugodna prilika. Ker se ravno letos ob petdesetletnici najslavnejše svetovne božje poti toliko govori in piše o Lurdu in ker je zgodovina tega kraja, ki je v tako kratkem času potegnil na sč svetovno pozornost, zares posebno zanimiva, opozarjamo naše čitatelie vnovič na obširno knjigo o najznamenitejših čudežih pod naslovom »L u r š k a Mati božja«, francoski spisal Henrik Laser, poslovenil Fr Marešič. Ker je knjiga za naše čase tako primerna in koristna, kakor malokatera in ker je želeti, da se splošno razširi med Slovenci, je
»KatoliškaBukvarnavLjubljani«
znižala za nekaj časa (do preklica) ceno tej
knjigi na 1 K, s poŠto vred I K 30 vin.; s tem
zneskom ni plačano niti tiskarsko, niti knjigo-veško delo za tako obširno knjigo, ki šteje 500 strani. — Vsi v tej knjigi opisani dogodki so od svetne in cerkvene gosposke uradno preiskani in kot nadnaravni pojavi potrjeni tudi od nekatoliških zdravnikov in oseb, ki so prišle kakorkoli v zvezo s temi čudovitimi dogodki. — Želeti je, da bi brali to knjigo posebno oni, ki ne verjamejo lurškim dogodkom Tu ie izključen vsak dvom; omislite si to knjigo, da spoznate veliko delo lurške Materi' božje! Kdor se pa misli letos udeležiti nameravanega romanja v Lurd, za onega je pa neobhodno potrebno, da prebere knjigo še pred potovanjem. Le na ta način bo imel na potovanju pravi užitek, če pozna zgodovino krajev, katere bo obhodil in vedel kaj imenitnega se je ondi v zadnjih 50 letih zgodilo. Ker se je dobri stvari na korist cena te knjige tako znižala, upamo, da bodo »Domoljubovi« bralci sledili našemu vabilu in si omislili ter pridno čitali to zanimivo knjigo.
Pouk zaročencem in zakonskim. Spisal Janez Zabukovec, župnik. Založila »Katoliška Bukvama v Ljubljani« Cena vezani knjigi 1 K 40 vin, po pošti 1 K 60 vin. — Na to prekoristno knjigo opozarjamo vnovič za predpust naše bralce. Nabavi naj si jo vsak zakonski par in sichern zaročenec. Kdor ni \ajen sam naročati, naj se obrne do svojega dušnega pastina (gospoda župnika ali kape-lana). gotovo lxi vsak duhovnik to knjigo z veseljem preskrbel.
Gorenjske novice.
Bohinjske novice.
g Ponesrečil bi se bil kmalu v torek, dne 28. januarja na jezeru Obistov Jaka od Sv Duha. Drčal se je na ročnih saneh po ledu domov. Blizu kraja se mu je u.drlo in izginil je v vodi, iz katere se je kmalu rešil.
g Jezero je bilo ta teden docela zamrznjeno. No, saj je brila tudi tako mrzla burja kot strup. Dosedaj (7. februarja) so bili zelo epi solnčni in mrzli dnevi, pripravni za vožnjo Itsa iz planin vsled lepega sanenca, danes pa piha jug z vso silo. Škoda za voznike bo znatna, ce ne bo snega.
g Oslabel je nenadoma zadnjič pri veliki »riži« drči) po kateri spuščajo les iz fužinar-
P|a"'"-. Mežnarjev od Fužine. Morali so ga naložiti m peljati domov.
g Igra »Novi zvon na Krtinah«, ki se je ™"ul° nedeljo, se je prav dobro obnesla Obilo smeha je povzročil pri nas že lani Kram pnzor »Kmet in fotograf«. Za pustno ne-del o pa pripravljamo »Svojeglavno Minko« in »Dr. Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček«.
da „i cM , ie* iug • • • Mal° 'e manjkalo, da m siloviti južni vihar napravil veliko ne-
nliV, KOrah-- Y Petek' dne 7- februarja, so nakladah v gojzdu »praznici« trije posestniki
vih.r n'e.Vf P05**3"' 'es. Nastal je silovit n inliK ,tn1eSet metrov visoke smreke so se b,a,C;Sk0r0 do lal Ena izmed njih se je
hrauLJ ni rtrOV od tal in PadIa z velikim L.\ a "T,ravn<> med Miklavčevo in nanrpi h k°bl,°- Ako bi ne biIa P™ planila vte !L Ka pa nazaj- bil° bi P° njih. Mikla-kon-^ Pa *Se ,e komai rešil- da ga niso pokopale smrečne veje pod seboj. Tretji izmed
ženhi Z 0d5ei ie,,bu nekaj časa prej z nalo-
vedno	-, Vjhar h« Pa imel v gorah
Nedno večjo moč, če se bode tako korenito
sekalo po gojzdovih. — Čuvajte gojzde! Po
sedmih rodovitnih letih bo prišlo sedem — nerodovitnih let.
g Zlato poroko bodeta obhajala v nedeljo, 16. t. m. stari oče Brnjek in njegova žena. Poročena sta bila 15. svečana 1858. leta. Poroka z nagovorom in zahvalno pesmijo bo pred deseto mašo. Kaj več o tem — drugič!
g V zastop zdravstvenega kranjskega okrožja so bili 3. t. m. izvoljeni: Janez Kuralt, župan v Mavčičah, Janez Zabret, župan v Pre-dosljih, France Šifrer, župan v Stražišču, Jožef Košir, župan v Naklem, Jurij Arh, župan Preddvorom, Anton Burgar, župan v Smledniku, Tomaž Pavšlar, posestnik valjčnega mlina, Rajko Marenčič, posestnik in trgovec, Karol Vindišar, posestnik in trgovec, vsi trije iz Kranja. Kot namestniki pa so izvoljeni: J. Paplar, župan iz Besnice, J. Mrak, župan iz Mrastja in J. Bidovec, posestnik v Zalogu pri (Jorjčah.
lz kamniškega okraja.
g Občni zbor hranilnice in posojilnice v Šmartnem bo 26. februarja. Hranilnica se prav lepo razvija. Lansko leto je imela denarnega prometa skoro pol milijona kron. Letos pa je bilo že januarja prometa 83.000 K, kar jasno govori, da se ljudje oklepajo domačega denarnega zavoda. To pa je tudi edino pametno. Dobiček, ki ga nese denar, naj ostane doma, ni ga treba nositi drugam, odkoder ne bo nikdar prišel kak krajcar za domače potrebe.
g V šmarski župniji so se tekom dveh mesecev prodale tri kmetije, kar kaže. da propada kmečki stan tudi v kranjski okolici.
g Zaupniki kmečke zveze za kranjski okraj se prosijo, da čim preje pobero članarino pri udih in kmalu pošljejo nabiralne pole na Kmečko zvezo«.
g Kreditno društvo v Kranju je imelo minulo leto prometa 1,337.726 K 42 vin. Čistega aobička je bilo nekaj na 4.3U0 K. Dividenda je znašala 7 in pol %.
g Iz Mengša. V nedeljo, dne 26. p. m. je imelo »Katoliško slovensko izobraževalno in podporno društvo« občni zbor. Najprvo je poročal predsednik vse, kar se je izvršilo v preteklem letu. Nato je poročal blagajnik »Čebelice« moškega in blagajničarka dekliškega odseka, o svojem prvoletnem delovanju. In sicer jc imela »Čebelica« moški oddelek 3023 K 20 vinarjev prometa; dekliška pa nekoliko več 4299 K 25 vin. — Isto je poročal knjižničar in sicer je bil tudi tu povoljen uspeh. Prebralo sc je 1179 knjig. Bolniški odsek moški je imel 290 K 80 vin. dohodkov. 72 K stroškov, torej ostanka 218 K 80 vin. Ženski, dekliški odsek je imel pa 362 K 60 vin. dohodkov. 22 K stroškov; ostalo 340 K 60 vin. Preostanek se porabi za bolnike v letu 1908. Blagajnik je poročal in sicer: Za časopisje »Slovenca« se je izdalo 320 K- Skupnega prometa je bilo 1025 K 45 vin. Tajnik je poročal, da ie imelo društvo 148 moških in 164 ženskih udov, torej skupaj 313 udov. Priredili smo: dve veselici, sej ie bilo 9, predstav 5, predavanj 11. Predavali so gospodje: Oostinčar, Smolnikar, Podlesnik, Gombač, Ravnikar, Lampe, Legvart. Mrkun. Izletov je bilo: V Ljubljano k javni telovadbi, na Jesenice, Rovo, Dob, tudi vseavstrijskega katoliškega shoda na Dunaju se je udeležila deputacija. — Izvidno je, da se tudi tu gibljemo, posebno to preteklo leto je bilo za nas velikega pomena. Dragi vsi! Večen nam bode spomin na dan otvoritve »Društvenega doma«. Cast onim, ki so dobrodušno sodelovali. Kajne da so nam utripala naša srca radosti in ginjeni smo sklenili čvrsto delovati. In sicer neumorno v našem lepem novem domu. Tako je bilo 1 Prezrimo vse težkoče in naprej I Z
združenim močmi naprej proti našemu cilju! — Dne 23. t. m. se igra: »Lumpacij Vagabund«!	Z. R.
g Zahvala. — Kakor znano se je pred kratkim ustanovila »Kmečka zveza« za kamniško dekanijo, katere namen ie povzdigniti tudi gospodarsko stanje v zvezinem okolišu. Dosedaj v tem oziru »K. z.« ni še mogla vsled svoji skromnih sredstev zastaviti dela na tem |K>lju. Obrnila se je zato s prošnjo na »Hranilnico in posojilnico v Kamniku«, (na Šutni), katere namen je, splošna korist. Dasi obstoja ta denarni zavod komaj poldrugo leto, vendar jc naklonil »K- z.« na občnem zboru dne 9. t. in. podporo 300 kron, za povzdigo živinoreje v društvenem okolišu. Sutern je hranilnica in posojilnica v Kamniku (Šutna) pokazala, da ie res njen namen ljudstvu koristiti. Ljudstvo pa na tem vidi, da je ta denarni zavod res prava »Ljudska hranilnica«. Podpisani predsednik »K. z.« se čuti dolžnega, da se tem potom, v imenu zveze, hranilnici najsrčnejše zahvaljuje, in zavod priporoča, da se ga naj ljudstvo z vnemo oklepa.
Valentin Benkovič.
Iz ljubljanske okolice.
Do! pri Ljubljani. Sedaj pred pustom so časnikarski predali polni poročil o raznih veselicah, ki so si precej podobna in ne preveč zanimiva. A nekaj malega naj vendar izvé svet v skromni veselici našega katolišk. izobraževalnega društva dne 2. februarja. Ulavna točka programa, ki je vzbujala največ zanimanja in radovednosti, je bila topot— prvi nastop našega tamburaškega zbora. — Ze nekaj časa sem se je slišalo, da so tamburice v Dolu, da se nekaj novega pripravlja, pa vendar večina radovednega občinstva ni imela pravega pojma o tem, kaj je tamburica, kaj neki bo iz te reči ven prišlo. In sedaj so*)kazali, kaj znajo vrli mladeniči tamburaši. Začetniki še, in vendar je žc prvi nastop naravnost očaral. Ljubke skladbice »Lepa naša domovina«, »Oj Hrvati« in »Svibanjska rožica« so kar osvojile srca za tamburico. Glavna zasluga, da smo pri nas tamburico sploh mogli slišati, gre našemu neumornemu g. organistu Cadežu. Cast mu zato! Ponovila se je potem veseloigra »Čevljar«, ki se je že enkra uprizorila na našem odru. To je bilo nedožnega smeha! Saj drugače tudi biti ne more ob nastopu takih »tičev« kot ie naš Blaže in hudi, a vendar srčno-dobri dr. Lopnik. To je res zabava, poštena, ki blaži in varuje pred surovostjo. — Da je mladini kaj takega potrebno, pokazalo se je prav živo pri nas še isti večer. Nekateri »tudi mladeniči«, a ne društveniki, so vprizorili ponoči pred žup-niščem majhen škandaiček. Bog varuj, da bi očitali kaj prirediteljem veselice gasilnega društva, od katere so se menda dotični vračali, ali nje spravljali v kak stik s takim nastopom. Ne, tega ne storimo, ker jih predobro poznamo; oni sami gotovo tudi to obsojajo. — A nekaj se je s tem jasno pokazalo: da je za ljudsko vzgojo in izobrazbo treba še kaj dru-zega, kakor pijače, harmonike in plesa. — Pokazalo se je, da je tako društvo, kakor naše izobraževalno, živa potreba. Poštenjaki, zganite se, podpirajte društvo, ki ima tako lep namen, ki zlasti mlajšemu zarodu lahko silno koristi! Upajmo, da bo naše izobraževalno društvo odslej imelo še več privlačne sile in bo za razvoj dolskih razmer vedno večjega pomena.
Iz raznih krajev Gorenjske.
g Umrl Je v soboto, dne 8. februarja na Dunaju Oton pl. Lessnitzky, c. in kr. oberst-laUenant v pokoiu, tast g. Julija Muhra. graj-
ščaka na Bledu. Pokojnik ie prihajal redno
vsako leto s svojo rodbino na Bled, kjer Je ostal do pozne jeseni. — Vsem Blejcem in vsakoletnim bleškim gostom znana gospa Jeaneta pl. Pongratz, sestra gospe dr. Dominkuševe, je dne 30. januarja 1908. umrla na Dunaju. Pokojnico so prepeljali v Zagreb in 2. februarja, na Svečnico, pokopali v rodbinsko rakev na pokopališču Mirigoj. Blaga gospa je bila velika prijateljica Bleda; pri njeni gostoljubni mizi ie bilo vedno polno gostov.
g Sv. Blaža dan je bil na bleškem otoku velik shod. Iz bližnjih fara je po ledu došk> polno ljudstva na Otok; štirje duhovniki so delili blagoslov sv. Blaža. — Led z jezera še ni izginil, dasi ie toplo vreme in skoro brez snega.
g lz Gorij. Nad vse nepričakovano dobro se je izvršil zadnjič zabavni večer v nedeljo. 9. februarja. Naval ljudstva je bil velikanski. Igralke so izvrstno pogodile svoje vloge, dvorana je bila natlačeno polna. Ker innogi niso mogli priti blizu, zato se igra ponovi v nedeljo 16. t m., zopet ob 6. uri zvečer. Peli bodemo tudi par novih pesmi; torei prijatelji društva, pridite zopet v obilnem številu.
g Izpod Grintovca. Načelnik liberalue stranke. Ivan Hribar, je skušal rešiti liberalno stranko popolnega propada. Liberalci, prej nasprotniki vsake zadruge, sovražni kmetu, so po nasvetu Hribarja začeli snovati po celi kranjski deželi različne zadruge, češ, s tem si rešimo še svoj čolnič. Izbral si je za snovanje zadrug Babičevega fantka iz Brnikov. Ta fant je rojil po celi deželi in snoval zadruge, ki so bile popolnoma nepotrebne in kmetu nevarne. »Zadružna zveza« v Ljubljani je že prej ustanovila zadruge, kjer so bile potrebne in kmetu koristne. Po nasvetu Hribarjevem je ustanovil neizkušeni fantek »Mlekarsko zadrugo« v Cerkljah. Delal je račun brez gospodarja. Kmetje se je nočejo oprijeti, ker ima, kakor liberalci sami priznavajo, 3800 kron dolga. Mleka dobi zadruga na dan komaj 100 litrov, tako da dolg raste od dne do dne. Ta dolg so pomnožili lansko leto še z nepremišljeno tožbo proti gospodu kaplanu. Upali so vsi treznomisleči ljudje, da bodo sprevideli nevarnost vsaj kmetje, ki so dajali mleko v liberalno mlekarno in pustili dolg I3abičevemu fantku in učitelju Lapajnetu, ki sta jih ujela v mladeniški navdušenosti v mlekarno. Upanje je bilo, da se združijo tudi ti v »Kmečki mlekarni«, ki izvrstno napreduie in se bo še razširila. Toda to upanje je splavalo z novim letoin po vodi. — Hribar je tiščal Babičevega fantka, naj ustanovi novo posojilnico v Cerkljah. Ta je ubogal svojega gospodarja. Seveda mora pomagati tudi učitelj Lapajne pri posojilnici, in napravili so ga za tajnika. Prav po nedolžnem je prišel v odbor liberalne posojilnice Robas iz Police, ki ne zna niti brati niti pisati, velja pa seveda pri liberalcih za naprednjaka. Ima tudi voljo pomagati liberalnim revežem, toda volja še ni vse. Fantku in Lapajnetu je dovoli, da ima grunt. Nehote se spominjamo, da je nekdaj imel grunt tudi Pod-jed Janez iz Dvorij. Posojilnica bode žalostno životarila, ker »Hranilnica in posojilnica« izvrstno uspeva in kakor je pravil zadnjič neki odbornik, je imela leta 1907. nad pol milijona prometa. Ljudje imajo zaupanje vanjo in to tem bolj, ker se pred štirimi leti odbor ni potegoval za lastne koristi, ainpak za koristi občanov in ie mnogim rešil premoženje. — Kmetje! Kakšne zasluge pa imata za Cerklje fantek in Lapajne, katera komandira Hribar k snovanju zadrug, ki so nepotrebne in škodljive ter za kmeta nevarne ! Kakšna je taka posojilnea, katere načelnik stanuje v Ljubljani! Učitelj Lapajne ima pri vsem svojem delovanju pred očmi le zvišanje svoje plače, fantek pa, kako bi
ustregel svojemu gospodarju Hribarju. Mi pa povemo Lapajnetu, da ne ho dosegel zvišane plače toliko časa, dokler meni, da je zato učitelj, da dela prepir med nami. Sola je polic njegovega delovanja iu gleda naj. da otroke nauči dobro brati in pisati, mi pa delajmo skupno za naše kmečke koristi in pustimo liberalno mlekarno in posojilnico Babčevemu fantku in Lapajnetu, naj plačata dolgove! Vsaj kmetje nismo za to poklicani, da bi reševali z našo izgubo in medsebojnim sovraštvom propalo liberalno stranko, ki je bila vedno sovražna kmetom. Hribar naj pa svoje hujskače ima v Ljubljani, itti bomo že opravili brez njega in njegovih plačanih agentov.
g Umrl je 25. pr. m. Jožef Kunavar, posestnik v Sp. Pustanju pri Moravčah. Doživel je visoko starost. V 8,'. letu je previden s sv. zakramenti umrl. Ranjki zapušča devet otrok. Drugič se je oženil v 72. letu svoje starosti. Najmlajša hči je stara dve in pol leti, najstarejša hči je stara 53 let. Raniki je bil skrben in jako dober gospodar. I ti I ie dolgo let občinski odbornik in cenilni mož. Iz vojaškega življenja je vedel pripovedovati veliko, zlasti kako je bilo na Laškem, ker ie bil še Radeckov vojak. Volil je vedno s S. L. S. Naj počiva v miru '
Dolenjske novice.
Iz litijskega okraja.
d Vače pri Litiji. Ljudske hranilnice in posojilnice mesečni izkaz za mesec januar tek. leta je ta-le: Preiettiki: K 18.365 53. Izdatki: K 17.064 75. Denarni promet: K 35.430 28. — Hranilnica in posojilnica prav dobro napreduje. Samo v mesecu januarju je bilo od raznih strank vloženih 18.331 K. Nekaj strank je vzelo že tudi posojilo.
d Iz Višnje gore. Kap je zadela 16. pr. nt. (.8 let starega Janeza Zajec, bivšega posestnika v Polju št. 1. vulgo Lazarja. Imenovani se je boril i I dni v groznih mukah s smrtjo, ne da bi prišel toliko k zavesti, da bi bil spregovoril "li koga spoznal. Pokojni je bil priljubljen pri \ seh sosedih in faranih, kar je dokazalo veliko število pogrcbcev. Naj počiva v miru!
d iz St. Vida pri Zatičini. Občinski odbor v Dobit je v svoji seji dne 9. januarja 1908. soglasno izvolil Antona Kastelica iz Sada za župana. da bo delal v prid občanov. Nesreča se ie pripetila Francetu Verbiču iz Pokojnice. Delavci so v gozdu hraste podirali. Na imenovanega je padla debela hrastova veja. Verbič ie bil na mestu mrtev. Uboga družina!
Belokranjske novice.
d Dolenja vas pri Črnomlju. Tudi za nas kmete pridejo včasih boljši časi in sicer navadno pred volitvami. Kako smo pa obrajtani v tem času od liberalcev. Navada je, da vsak liberalec v tem času v svoji prazni glavi nosi mandat za poslanca, kakor v Napoleonovem času francoski vojak maršalovo palico v ka-nistri. Ker volitve za liberalce vedno neugodno izpadejo, so sc že nekateri toliko izmodro-vali, da ne silijo več med nas kmete, vendar se pa najde še vedno kdo, ki rc šc usede na limance. Tak mož je tudi Julius Mazelle iz Gradaca. Ta mož ne zna druzega kakor figliti rožiče prodajati in pa malo kuheltajča v kočevskem narečju, kajti jc kočevskega poko-lenja. Slovenščino lomi pa tako, kakor deske na žagi, in ta naj bi nam bil za poslanca! M: belokranjski kmetje, bodemo že poskrbeli, da hode imel Julij pustni dan že 21. t. m. Mi bodemo pa poslali v dežalni zbor našega ljub-
ljenca. ki kakor dobri oče skrbi za svoje otroke, našega rojaka visokorodnega gospoda Pranja Sukljeta. c. kr. dvornega svetnika in našega vrlega državnega poslanca. Zanj smo vsi od Luže do bistre Kitlpe.
d Iz črnomaljske okolice. Debelo smo gledali župani sodnega okraja Črnomelj, ko smo pred tednom dobili cele poke rdečih papirčkov z imenom Julius Macelle. Ker nam je po navadi v take papirčke zavijal v njegovi stacuni milo. sol in drugo tako drobnarijo, smo mislili, da imajo kako novo navado, da pošiljajo o novem letu svojim odjemalcem za novo leto koledarčke, za pust pa rdeče papirčke z njegovim imenom kot darilo, termino te papirčke porabili za različne potrebe. Scie zadnji »Slovenec« jc nas podučil in opozoril, da Julius Mazelle iz (iradaca kandidira na podlagi teh papirčkov v dvželni zbor. Ljubi Julius, mi nismo mislili, da si tako smešen! Ti papirčki s tvojim imenom ti ne bodo nič pomagali, ž njimi si nam sedaj \ predpustu napravil res veselje. Papirčke sttio že porabili, a tebe pa hočemo pustiti v tvoji »štacuni«, da nam boš še naprej zavijal v rdeče papirčke s tvojim imenom fige, rožiče, sladkor in druge drobnarije ter nas še nadalje zalagal z zobotrebci in mišjalovkami ter prenašal žaklje in druge stvari. V deželni zbor pa bodento enoglasno poslali, kakor smo sklenili vsi župani, našega velecenjenega državnega ^ poslanca gospoda dvornega svetnika Prana Sukljeta.
11 raznih krajev Dolenjske.
d Iz Javorja pri Turjaku. Živimo skrito, tiho in mirno, kakor po malih stranskih vasicah sploh. Lc redkokedaj se dogodi kaj važnega. kar pride iz takega kotička ven med širši svet, v časopis. Po vsej pravici pridemo enkrat v »Domoljub« tudi mi Javorci. In kaj se je pripetilo svetovnovažnega? Hm! Ni sicer svetovna zanimivdtt, ali gotove kroge, kroge, ki se zanimajo za mladinsko vzgojo in anti-alkoholno gibanje, bomo gotovo razveselili, ako sporočimo, da je pri nas v Javorju prav vsa mladina od 11. do 25. leta abstinentna. Izmed teh vrlih mladeničev in deklet jih je 14, ki so dali slovo žganju za cito leto, trije so imeli pa celo pogum iu korajžo pustiti vso pijačo. V celi fari Skocijan pri Turjaku je pa 22 abstinentov in siccr 6 popolnih in 16 prve stopnje. Tako je prav! Pri mladim je treba začeti. Marsikdo bi ne bil postal pijanec in nesrečen družinski oče, ko bi se bil izogibal pijače v svoji mladosti.
d Iz St. Jerneja. V nedeljo, 26. januarja, smo imeli občni zbor izobraževalnega društva. (j. načelnik poroča, da je bilo vpisanih v društvo 116 udov, a nekateri niso vplačali članarine. Napredovali smo v tem, da smo tekom leta ustanovili knjižnico, ki šteje precej lepih knjig. Največ in najlepših knjig je podaril č. g. župnik Anton Lesjak, mnogo starih letopisov Matice slovenske, skoro vse Dom in Svete itd. Volil se je nov odbor ter bil načelnikom izvoljen g. Ivan Saje, nadučitelj v pokoju, ki je za prekoristno društvo zelo vnet. Cenjeni rojaki, ki zavzemajo po domovini častna mesta, bi nam močno ustregli, ko bi nam podarili še kaj starejših knjig. Upamo tudi, da dobimo v teku leta še lepši iu večji prostor za društvo, ker namerava posojilnično načelstvo svojo hišo prezidati. — V odbor za našo žeieznično črto sta bila izvoljena g. .los. Poiane, župan in g. Franc Novoselc. Sploh .ic za železnico po vsej dolini veliko zanimanje. — Naša posojilnica prav dobro napreduje. Preteklo -leto je bilo nad sedemstotisoč kron denarnega prometa. - V zadnjih šestih letih se jih je 630 več rodilo kakor pa umrlo. Pa še nam delavcev in poslov manjka. — Meseca januarja ie več
otrok obolelo na nalezljivih boleznih. Zato je nekoliko trpel šolski pouk. Umrlo jih je pa s starimi vred 18. - »Domoljub« ima prav mnogo naročnikov. Pa še več bi jih lahko bilo v tako obsežni in branja željni fari. Kdor sam ne vtrpi tri kronice, pa naj stopi z drugimi v kompanijo!
d St. Jur pod Kuniom se je prenovil in dobil lepše lice. Leta 1893. dozidana je bila tukaj lepa in prostorna farna cerkev Sv. Jurija, katera se je pod vodstvom nepozabljivega g. Janeza \ idergarja, sedaj župnika v St. Vidu pri Zatični, večinoma z tlako in milimi darovi ter tako majhnimi stroški dozidala, da bi se brez tako spretnega vodstva iu njegove ne-utrudljivosti še kaj tacega misliti ne moglo. Cerkev, katera bi imela rabiti vsaj 80.000 K, jc veljala komaj 20.000 K- Leta 1907. pa se je dozidala zopet nova dvorazredna šola pod spretnim vodstvom č. g. župnika in šolskega predsednika g. Frančiška Avseca, kateri je posvetil zidanju vse svoje moči in čas ter s tem dosegel, da se je šola dozidala po njegovem popolnoma predritgačenem načrtu, kakor je bil predložen za zidanje in to z ravno istimi stroški, tako, da se proračun ni skoraj nič povečal, pač pa se je doseglo toliko, da imamo sedaj v šoli prostora za štiri razrede in stanovanje za vse učiteljske moči. Sola, katera je tako spretno dovršena iu bode znabiti komaj okrog 40.000 K veljala — je gotovo ena najbolj pametno dozidanih na Kranjskem in bi bilo zlasti vredno, da si jo ogledajo zlasti taiste šclske občine, katere nameravajo zidati v kratkem času nove šole. Solo zidal je zidarski mojster g. J. Vodopivcc, kateri zasluži gotovo tudi vsega priporočila. Za tako veliko delo in skrb. katero sta zgoraj imenovana darovala nam St. Jurcem, je dne 30. januarja 1908. tukajšnji občinski odbor v svoji seji soglasno kot v znak zahvale in priznanja imenoval zgoraj omenjena gospoda tukajšnjim častnim občanom. V drugi vrsti pa jima Dog stotero povrni. kar kličejo hvaležni St. J urei '
d Iz Dobrepolj. Kako vrlo napreduje naša posojilnica, se vidi iz tega, da je imela samo meseca jantiarija prometa nad 356.000 kron. Vložilo, se ie več kakor dvignilo 22.000 kron, vrnilo se je več 10.000 kron, kakor pa posodilo. Pila ie ena prvih posojilnic na Kranjskem. katero je osnoval g. poslanec P. Jaklič.
d St. Rupert. Predstava »Sv Neža« se je obakrat dobro izvršila. Dekleta so začele tudi v tem oziru napredovati; uvidevajo, da jc bolje biti pošteno vesel in imeti v družbi poštenih deklet svoj kratek čas in pouk, kakor pa plesati po gostilnah in izgubljati dobro ime. Kar je poštenega — v Marijino družbo! — Mladeniči pa so zase napravili igro »Kmet Herod«, ki se bo ob priliki ponovila za vse eno prihodnjih nedelj. Tudi tu se opaža, da se bolj in bolj družijo dobri elementi — pošteni fairfje, čimdaljc več nas je. Korajža velja in mož beseda. Eno velja: hočemo stati trdno in se bolj iti bolj družiti v eno veliko celoto vseh poštenih fantov kranjske dežele za delo za dom in narod. — Občni zbor izobraževalnega društva bo v nedeljo popoldne po nauku. Pridite vsi člani in tudi drugi, ki bi kaj lepega radi slišali ali se vpisali. Vsak član nai povabi še koga drugega! V slogi je moč - če je moč. volja, pa se doseže vse.
d Iz Dobrepolj. Izobraževalno društvo je imelo 2. svečana svoj letni občni zbor. S pr-vim letom svojega delovanja sme biti društvo ponosno tn popolnoma zadovoljno. Društvo je priredilo dve predstavi in štiri predavanja. Enkrat ic predaval gospod Luka Smolnikar, dvakrat gospod M. Horvat, enkrat gospod dr. Raznožnik. Dohodkov je bilo 234 K, stroškov 223 K 18 v.
Notranjske novice.
Idrijske novice.
n Trije kralji, toda ne iz jutrovih dežel, ampak modri Kristanovega kalibra, so bili prišli pred kratkim k gospodu dekanu ter kratko-ii alo zahtevali, naj pride na shod, ki ga napravijo v soboto pred Svečnieo, da se bo pral radi dopisov v katoliških časnikih. Gospod dekan je modrim možem (bili so znani Štravs, Manza Kratncriev in Tonče Jerebov) točno odgovoril, naj v svojih listih polemizirajo s člankarji v naših listih, ali pa naj tožijo, če se ne čutijo krive. Povedal jim je tudi, da ne pride ua noben njihov shod, dokler ne prekličejo iiezaslužeiiih žalitev, s katerimi so ga obkladali na njegovem poročevalnem shodu Kristan in njegovi pristaši. — Prav ima g. dekan !
n Plakati z vprašaji. Teli ie bilo v soboto precej razobešenih na hišnih vogalih po Idriji, l isti, ki so jih razobesili, že vedo, kaj pomenijo. Ce ie lepi Tonček Kristan pogruntal to nganjko, potem slava njegovi otročji pameti!
n Občni zbur. Katoliško politično društvo za idrijski okraj je imelo v nedeljo, 26. januarja l. I. popoldne v gostilni g. Didiča svoj 111110-gobrojno obiskani občni zbor. Društveniki so z navdušenjem sklenili postaviti kot kandidata /.n deželnozborsko volitev za mesto Idrija dosedanjega poslanca preč. g. dekana M. Arko, kateremu so kot dušnemu pastirju tukajšnje razmere še najbolje znane in se je tudi v pretekli šestletni dobi pokazal z svojim vestnim, marljivim vsestranskim delovanjem, da je vreden časti in dostojanstva deželnega poslanca!
11 Dobro agitirajo. Po Ledinah in okolici agitirata na vse kriplje Srnačen in vpok. ru-uar Eržen, po domače Skopuh, za liberalnega kandidata viteza Preinersteina. Ves trud zasloni! Kmetje bodo volili kandidata, katerega so si sami izbrali in ta se zove: J. Lavrenčič, posestnik in gostilničar v Vrhpolju pri Vipavi! I a mož je dober govornik in bo zmožen ix>-slanec!
n "itez Kajetan Premrou pl. Premerstein, kandidat za deželnega poslanca. Ta mož kandidira na liberalni podlagi. Ali ga sme naše ljudstvo voliti? Ali je sploh zmožen za poslanca? Kajetan I jubevčar je liberalce od nog do gla\e; ker je mož zelo velik, je torej tudi velik liberalec. Kajetan Ljubevski pa tudi še nikdar ni ničesar storil, da bi pokazal svojo zmožnost za poslanca. V občini Dole ie in je bil že župan, a v tej občini, ki je gotovo najbolj zanemarjena v idrijski okolici, so bile in so se vedno največje občinske dokladc. Na gospodarstvo se mož tudi bore malo razume. Kar je naredil doma v gospodarskem oziru. je pa delo njegove dobre in zelo bogate žene Sa-motorčanove iz Št. Jošta. Ljubevčarji so vedno nagajali sosedom kmetom, ki so hoteli drva in drug les voziti po ljubevski grapi. Marsikak kmet je čutil vitežko oblast in jo moral prav drago plačati. Vitez Kajetan tudi ni prav 110-bc u resnoben človek, ampak vedno le šaliivec. I Deželni zbor pa čaka nuiogo resnega dela in le resni ljudje bodo sposobni za to delo. Sploh je pa naše mnenje, da vitez Kajetan tudi m resen kandidat — ampak si je letos gotovo mislil _ izbi! sem že veliko šal v svojem življenju — za letošnji predpust bom naredil pa to šalo, da bom kandidiral za deželni zbor. Možje volivci! Mi pa storimo vsi svojo dolžnost in skrbimo, da bo Kajetan že 21. februarja vlekel ploh za pepelnico.
11 Koga pa naj volimo za deželnega poslanca? Resni volivci naj volijo vsi Janeza I avrenčiča, posestnika na Vrhpolju. Ni ga treba priporočati — na volivnih shodih, ki jih bo imel tudi po idrijski okolici, boste spoznali nje-
gove vrline. Mož ima srce za kmeta — potem ni treba gledati ali je dotna v vipavski dolini ali iz idrijske okolice. Da je mož sposoben za poslanca — je prva iu poglavitna stvar — kje jc doma, je zelo postranska reč.
Iz Starega trga pri Ložu.
Nesreča. Dne 18. januarja se je ponesrečil 41etni sinček gospoda Ivana Petriča, Žagarja v Markovcu. Padel je raz okno in si zlomil ter obenem izpahnil roko. Kljub temu, da je padel Urok kake štiri metre globoko na trda tla, vendar ni bilo hujše nesreče. Pripeljali so ga v ljubljansko bolnišnico.
Nagla smrt. Umrl je v Ložu mizar in posestnik gospod Andrej Turšič dne 30. januarja. Na dan svoje smrti je bil izvanredno vesel, v mraku je prižvižgal v hišo, se zgrudil na tla in bil hipoma mrtev. Zadela ga je srčna kap v 69 letu starosti. Pokojni je bil oče logaškega kaplana č. g. Leopolda Uršiča. Nai v miru počiva !
Izprememba na pošti. Dobili smo novo poštarico v osebi gospodične Ludmile Rek, ki je bila dosedaj poštarica v Knežaku. Pred par leti je službovala na starotrški pošti kot eks-peditoriea. Upamo, da bo ljudstvo zadovoljno z gospodično, kakor tudi ona z ljudstvom.
Konsumno društvo odpre v kratkem času podružnico v Ložu. To bo že druga podružnica starotrškega konsumnega društva. Dokaz da društvo ne hira. ampak se razvija. Društvo ne otvarja podružnice z namenom, kolikor mogoče oslabiti ložke liberalne trgovce, otvarja jo na zahtevo dobromislečih Ložanov in Podložanov, ki ne moraio več podpirati svojih nasprotnikov. Prav tako! Cemu rediti gada na lastnih prsih! Svoji k svojim! Maks, ki dela brezplačno za blagor ljudstva iu božjo čast — tako se hvali Maks sam — in njegovi prijatelji naj prodajajo svojim somišljenikom, pristaši »S. L. S.« naj se oprimejo svojega zavoda. Upamo, da bo ta ugodna prilika še bolj o.iačila samostojno mišljenje Ložanov, ki se hvala Bogu vedno bolj oproščajo libe.alnega ierobstva.
Kmetsko vprašanje se je «odelavalo dne 2. februarja v izbraževalnem društvu. Predaval je prav zanimivo č. g. Janez Klavžar. Na Svečnieo smo čuli šele uvodno predavanje; g. govornik bo priredil o tej stvari več predavanj. Kmetski posestniki in njih sinovi menda ja ne bodo zamudil teli ur, ko gre za njihovo stroko.
Za predpust preskrbi izobraževalno društvo pošteno zabavo. Vršila se bo običajna predpustna veselica četrto nedeljo meseca februarja. Pri tej priliki nastopi J5 tamburašev, pa tudi še kai drugega prijetnega se bo videlo in slišalo. Vabljen ie vsak prijatelj poštene zabave in napredka, naj dobi posebno vabilo ali ne.
Od Pivke.
11 Volivno gibanje je pri nas bolj mirno letos, vendar liberalčkom ne da, da bi malo ne ponagaiali. Čudno je res, da jih skušnja ne izuči. Kolikor večkrat so volitve, tolikrat bolj so tepeni ! Začeli so že letati okrog, posebno 11a srcu jim je letos Trnje, pa jo bodo skupili tam. Nič ne pomaga, če obljubujejo Cnčku glasove iz Trnja in Palčja po »Notranjcu.« Na te glasove se komisija ne bo ozirala, pač pa 11a one, ki bodo oddani dne 21. svečana. Takrat bo pa Cuček videl, da je slabo naletel, ko se je nadejal zmage znabiti še v St. Petru.
11 Vodovod dovršujejo v Petelinjah. O ta vodovod, koliko krega in besedi je kriv! Res je, da še celo Bog ne more .vsem vstreči, tukaj bi se pa že zdavna lahko vstreglo veliki večini prebivalcev, ko bi se pristojna oblastva
ozirala 11a željo večine in ne zavlačevala vse stvari z nepotrebnimi komisijami in obravnavami.
V Št. Petru priredi mladeniška Marijina družba iz 'I rnja prihodnjo nedeljo ine 16. svečana popoldne r*> večernicah gledališko predstavo. Tudi zapeli bodo nekaj lepih pesmi iu upamo, da bo prav prijetna zabava.
n Posojilnica v Št. Petru bo imela svoj 13. občni zbor v nedeljo 23. svečana. Prometa ie bilo v letu 1907 702.000 kron. Čistega dobička je pa 1556 kron, tako da znaša rezervni zaklad že 10.600 kron. Kaj ne lepi vspehi, lep napredek !
Iz Logatca.
11 Društveno življenje v Logatcu prav po-voljno iiapreduie. Hrepenenje po napredku in izobrazbi se budi v srcih starim in mladim. — Poročali smo že, da je priredilo izobraževalno društvo v Dol. Logatcu na novega leta dan veselico. Pa nekaj je dopisnik pozabil: Veselica je prinesla lepe dena/ce v društveno blagajno, pa še segreli se niso dobro. Zaklad de-i.arja se je prelevil v zaklad knjig, ki zdaj krožijo od rok do rok. — Pa tudi gorenjelogaško izobraževalno društvo se je po novem letu vzbudilo iz mrtvila. Od novega leta sem je pristopilo k društvu do 50 možakov in mladeničev. Seveda mnogo vrlih mož in fantov še pogrešamo. Naj se le ganejo! — Tudi to društvo je začelo misliti na knjižnico, ki je bila do zdaj jako skromna. Nekaj si je že opomoglo. Zavedamo se. da so knjige glavno izobraževalno sredstvo. In da naše ljudstvo rado čita, priča dejstvo, da med tednom ni v društveni omari domala nobene knjige; vse so izposojene. - V nedeljo, 26. januarja, je imelo društvo predavanje. Predaval je predsednik g. kaplan Turšič »o framazonih in njih nakanah«. Pokazal nam je, kain vodijo brezverske vlade nezavedno in mlačno ljudstvo, in kako je lotrebna zavednost ljudstvu zmerom, zlasti pa ob volitvah. Zal, da udeležba iii bila bog-vékako povoljna. — V nedeljo po Svečnici, 9. februarja priredi društvo veselico. Na vspo-redu je tudi igra: »Pravica se je izkazala«. Kulise ie prav čedno naslikal društveni tajnik g. Jožef Božič. Hvala mu '
11 »Dekliške zveze« si želimo tudi v Logatcu. Povsod, koder jih imajo, so obrodile obilo sadu. Dekleta! Zato pristopaite k izobraževalnemu društvu kot podporne članki .
11 Posojilnica je imela v petih mesecih, kar obstoji, 98.000 K prometa. Je že nekaj! Da ga bo v tekočem letu več, za to naj poskrbe zavedni Logatčani!
11 »Kmečka zveza« s svojo zavarovalnico za živino diši tudi liberalcem. Tudi ti so grun-tali, kako bi- si ustanovili tako zavarovalnico, pa so odnehali. Kaj ne. je bil pretrd oreh za liberalne zobe?
11 Zibršanom tudi en nasvet. Velik kraj so Zibrše. pa imajo samo par »Domoljubov« in »Bogoljubov«. Privoščite si vendar tudi nekoliko izobrazbe in se pridno naročajte 11a ta dva lista! Ne boste se kesali 111 kmalu bomo rekli dolinci: »V hribih se dela dan,„v hribih žari...«
Iz raznih krajev Notranjske.
11 Na Colu priredi tamkajšnje katoliško izobraževalno društvo dne 16. t. m." petdejansko igro »Tihotapec«. Ker bode priredba zèlo zanimiva, kakor vselej, vabljeni so najiskreneje vsi domači, pa tudi sosednji prijatelji in prijateljice poštene zabave.
n li Črnega vrha nad Idrijo. Kandidai Ivan Lavrenčič se je predstavil v nedeljo zvečer, 26. januarja, črnovrškim volivcem. Dasi njegov shod ni bil pravočasno naznanjen.-bil je vendar prav zelo obiskan. Shod ie bil lap.
Z navduSenjem je govoril kandidat, z navdu šenjem k bila sprejeta tudi njegova kandida tura. Govoril nam je iz srca o sedanjem polo žaju in o potrebah našega kmeta.
n b Spodnje Idrije. Pretepeni četrtek se je vršUa v Idriji sodna obravnava proti našemu gospodu nadučiteiiu in proti gospodu kaplanu Obtožena sta bila, da sta v šoli hudo pretepla po glavi nekega dečka, ki je zavoljo tega obo lei. Ker je bilo vse le izmišljeno in nista omenjena gospoda dečku ničesar žalega storila in je izjavil tudi zdravnik, da izvira dečkova bolezen le od obolelega želodca, sta bila samo-obsebi umevno oba oproščena. — Ta slučaj navajamo »Domoijubovim« bralcem le zato ker se v njem jasno kaže, do kake surovosti privede že otroke demokraška vzgoja in kaj stori demokraško hujskanje. Ker deček ni znai v šoli nič krščanskega nauka, ga je gospod kaplan zaprl, da bi se ga naučil po šoli. Toda v svoji trdovratnosti ni hotel vstopiti v šolsko sobo in ko ga je hotel gospod kaplan peljati za roko v šolo, se mu je trikrat uprl in ga udaril Ker se pa gospod kaplan ni pustil vpričo cele šole strahovati in izgubiti vsega ugleda v od dečka strahovati in izgubiti vsega ugleda v šoli, ga je enkrat malo udaril, ne da bi mu na pravil kako poškodbo. — No. kaj takega se ne sliši vsaki dan, da bi se učenec uprl svojemu učitelju in ga udaril, učitelj naj bi pa mirno vtaknil v žep otrokovo surovo obnaša n|e. Na ta način se mora vzeti učitelju vsak ugled in vsa veljava v šoli in kdo bo skrbel potem še za red in pokorščino v šoli, ako dajejo še stariši potuho svojim otrokom. Sicer je bilo pa to vse le delo socialnodemokraškega hujskanja. No, kar so iskali, so dobili — dolgi nos. Mi smo zadovoljni s tem, zapomnijo naj si pa za v drugo, naj se ne vtikajo v stvari, ki jih ne razumejo in nič ne brigajo. Casa pameti bi si tudi že pri njih enkrat želeli, pa so ga skoro gotovo zamudili, ko je šel mimo njih. — Pri nas pri Fari se ustanavlja neko novo društvo. namreč »žensko društvo«. Ker diši po liberalnem duhu, ga pač nobenemu ne moremo priporočati. Sicer bomo pa še govorili!
n Izobraževalno društvo v Borovnici lepo napreduje. Imeli smo to zimo podučno predavanje »o alkoholu in njega posledicah« govoril č. g. Andr. Magajna. Z veseljem si udje izposojajo in prebirajo knjige iz društvene knjižnice, mladeniči z vnemo zahajajo k večernim pevskim vajam, za otvoritveno slavnost društvenega doma se pripravlja večja dramatična predstava- Pred letom so se zbrali za ljudski blagor vneti možje na čelu jim Anton Kobi, zasnovali društvo, ki sedaj vže tako biadino deluje med narodom, z lastnim domom se bo isto postavilo na trdno podlago.
Rrepok tm
362 (1-1)
ki im» vaactjc do «rtuntii, 14 15 let etar, iz dobre krttantke hite te takoj asrejms pri vrtnarju Nummi MebeH v Domžalah It 105.
Tava
Naznanilo, i lannmga olja in prdi
* Huter
naznanja vsem »fu in okolici da se odslej
(lagena tropine pre$e)
ne dobivšje v tovarni, temveč pri Jörn«ju Rozman« po domače Kukovao v Brttofa.	310 a_i
v Britafa pri Kranja
cenjenim odjemalcem v Britofu
ftnf Pmofotf
označi
m podlagi točnih preiskav zdrav tek za naj-mogočneilega zbu|cvalca sckretorsnih ieiodčnlh tlvcev. Prav odlično pa zbu|a|o tek, krepe le-lodec In olajiajo bolečine prave Bradyjeve le lodčne kapljice. Pospeiu|eJo opravila prebavnega dela, slssl do jedi, odstranfa|o telesnemu dobrobit škodljivo nspenjanie, čezmerno Ivo-ritev kislin, telesno zaprtje, ielodčne bolečine in drugo motenje prebave. Oobi se v lekarnah
0	Brada, l'kdmar, Duna) 1, Fleischmarkt
1	387, razpošilja lesi steklenic za K 5 - , tri dvoj-nate steklenic« za K < 50 Iranko.	2.1-
Jasna glava, močni živci! Odkar rabimo Fellerjev rastlinski fluid, imamo dobro spanje, naši živci so poživljeni, ker nas ta osvežuje in nam lajša bolesti. Dvanaj-storica za poskušnjo pri E. V. Fellerju v Stubici št. 16 stane 5 K.
t&'JSsunsr? gorc{ic°
•UH; P" na, 5	"?te Učin
.Elza krogljice o ll.w 7ab»rbara kr"i{liiice
P" E V Felle, u v s Ä r!"ko 4 K N,ru"'« i" V »tubici, Elza trg 16. |<ar|
pri Plznu, Čeiko.
Ceno &séko posteljno perjel
5 Vg nov temn K 9 60, boljie K 2 —, polbelo skubljeno K 18 - , belo K 2f—, snelnobelo. kot puh mehko skublj. K 3"'—, K 36 -, K <2- . Polilja franko po povzetju. Zamena dovoljena proti povrnitvi poiinine. Benedikt Sachacl, Lobes li 15Q
Slrolin. V novejšem času si je pridobilo to sredstvo prav mnogo prijateljev v zdravniških in bolniških krogih, ker prav dobro pomaga pri raznih katarih. Reči se sme, da se najde dandanes »Sirolin-Roche« skoro v vsaki hiši._
Mlade deklice
bodisi da so slabotne ali le začasno bolne, rabijo zaupno
,,H(;ott-ovo emulzijo''
ki si je pridobila zbok svojega dobrega okusa, lahke prebave in čudovite, eneržijo vzbujajoče redünosti sloves kot najboljšo krapilno sradstvo.
Mlade deklice naj bi rabile to res izborno in dobro sredstvo vselej, ako se čutijo slabotne, utrujene in brez moči.
Pristna le . lo znamko-ribičem-kot po-r&itvenlm znakom sa SCOTT-ov način.
Ceni lirlrnl itaklnld i l 50 t.
Dobi ie v vseh lekarnah.
Na prodal
je hiés z mlinom, v kateri se nahaja soba, čum-nata, hlev za 2 glavi živine in veža, obenem mlin na en tečaj, na katerem sta dva para kamnov In stope. Tik hiše je sadni vrt, na katerem je pod, Supa in svisli Blizu hiše je zemljišče, na katerem se redi i krava in par prešičev. Cena okolu 1800 K Plača se lahko v obrokih. Zemljišče se nahaja pol ure od velikih tovarn in pol ure od kolodvora Medvode, od župne cerkvc pa 20 minut - Več se izve pri Ant. Bezlaiu v Preski *t. 26i	26 3-1
bolj okusne domače pijače.
sebno na zgoraj stoječo ponarejenimi izdelki.
POZOR!
Pristne snovi za napravo domače pijače dobite v popolnoma pravi in zdravju neškodljivi sestavi le tedaj, če ima vsaj eden del mojih snovi, zgoraj stoječo, postavno zavarovano varstveno znamko. Moje snovi »o bile že večkrat zadnjič dne 23. februarja 1907 preizkušene od c. kr. preizkuševal niče hranil v Oradcu glede njih neškodljivosti; vsled spričeval, katera imam v rokah od omenjene preizkuševalnice, nimajo v sebi nikakih zdravju škodljivih tvarln, vsled česar so v moji sestavi najbolj pripravne za napravo v resnici zdrave in naj-Vs ed tega prosim vsakega, da pazi v svojo lastno korist, po-registrovano znamko, da se tako varuje pred manj vrednimi
Kmetovalci pozor I
Btapoznana kr&čanskn «vrdka.
Opozarjamo vse kmetovalce in gospodarje na svoje po vsem Kranjskem Štaierskem
ni?^kem- HLVaSklm',?grSkem' Do'- in Gor. Avstrijskem znane snov?i^ napVavo domaTe pijače z vinskim, hruškovim in jabolčnim okusom ter vseh vrst žianla (K/ ^»»T-»! cvet, itd. Snovi so naravni pridelek in vsled tega popolnoma ne koft Äml ahko
äs? ä wüvä? er» e TaL^-dfriSSi1»^32
po dolgo izkušenih receptih I Na zahtevo pošljem cenike zaatonj	' 0dda",t' V"
Z odličnim spoštovanjem udani
ANDREJ POLLAK ............
„Pri òrnsm psu" Grsdeo, Annenstrasse it. 48,
trgovina s špecerijskim in drugim blagom. . .
167 8-1
El
Siro/itt
R«dl izbornega okusa ga tudi otroci radi uživajo.
Pri pljučnih boleznih, katarih, oslovskem kašlju, škrofulozi, influenci
predpisujejo 8lroMn „Roehe" številni profasor|l in zdravniki, »rolla izboljšuje tek ter pospešujs redilnost teleta.
Ker se ponujajo manjvredna ponarejanja, zahtevajte vedno: Izvirni zavoj „Roche".
F. Hoffmann-La Roch« & Co.
Basal in Dunaj lll/l, Neulinggasse 11.
/ * '
I i i .
„Roehe
Dobi »e na zdravn. predpis v lekarnah k K 4'— steklenic«.
Iluatr. brošure H. II. o boleznih valed prehlajenja zaatonj in franko.
ŽITNE CENE.
Cene za 100 kg.
Ljubljana, 10. februarja. Pšenica domača .... 23-50—24 —
Rž......... 19—20--
Oves................17-—
Ajda, črna............19'—
Ajda, siva .......	18-50
Proso, rumeno..... 15-—16'—
Proso, belo...... 18—19-—
Ječmen ....... 15-—16-—
Fižol, rdeč...... 19-—20--
Fižol, kos....... 19 —20-
Fižol, mandalon..........15--
Služba organista
se^ odda s I. aprilom t. I. St. Vidu ned Ljubljeno. Plača po dogovoru. Prednost imajo taki, ki so vsaj nekoliko izurjeni v hrenilniónem poslovanju in ki znajo poučevati tamburaški zbor. Prošnje naj se pošiljajo do IO. maroa na iupni urad.	333 2-2
Havrc New-York
Fraaooaka prekomorska družba. Odpotuje se iz Ljubljaae vsak torok. Vozne llsts Ia pojasaila daje aamo
Ed. imarda
obi. konc. potovalna piaarna Ljubljana, Duaajska oeeta ii IS, nasproti znane ffoitilne pri „Figovou".	1878 26-9
Semenj v Moravčah
bo n a sv. Matija dan v torek 25. februarja. 356 2 —
Svinčnik, l.etos praznuje ta dobri prijatelj vsakega izobraženca 250-letnico svojega obstanka in rojstva.
Slabnfn! v razv°iu »" Pri učenju za-
w.HMwaiiij ogtjJI otpooi( ters|abo.
krvai, otožni, nervozni, u.mjeni, lahko vzburljivl In zgodaj oslabeli odraali rabijo z velikim uspehom dr. Honsiaola Haematogen.
Slast so vzbudi, duftevne Ia tolosas moóf so dvignejo, vaa živčevje as ojaftl.
Zahtevajte izrecno pristni dr. Hommol-ov Haematogen In ne dajte ti usillti nobeno lzmej mnogih ponarejanj. Dobi te v lekarnah. 2170 S-13
Zahvala.
Dne 19. januarja t. 1. uničil mi je požar moje vinogradsko poslopje na Križah pri Krškem, ki je bilo zavarovano pri Vzajemni zavarovalnici« v Ljubljani. Skoda cenila se je takoj po odposlancu omenjene zavarovalnice in se mi je tudi takoj vsa zavarovalna svota izplačala, vsled česar smatram kot svojo dolžnost to edino slovenska zavarovalnico vsakemu najtopleje priporočati.
D r n o v o , dne 2. februarja 1908.
Franc Dime s. r.
■	2729 10-4
Pozor! Öitaj! Pozor f
Pakraške želodčne
kapljice. _
Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, — osobito se priporočajo — pri zaprtju in nerednem odvajanju — pehanju, — kongestiji — pomanjkanju teka, krčfh itd. Nedosežno sredstvo za uzdržanje dobrega prebavanja.
Delovanje Izvrstno, uspeh siguren. Cena je za 12 steklenic (1 dvanajsto-rica) 5 K franko na vsako poftto po povzetju sli če ae poilje denar aapre].
Manj kot 12 stektenic se ne poSIlja. Prosimo, da se naro£a naravnost od-
P.
lekanurji
v Pakracu it 65. (Slavonijs).
Kounünlco
preskrbljeno z vsem potrebnim kovaškim orodjem se odda v najem v Be-
tjah (Loški potok.) Vse v dobrem stanju, obilo zaslužka. Ponudbe na Josip Oregorič posestnik, (Loški potok) P. Travnik Kranjtko.
357 (3 -1)
20.000 metrov
ostankov
10-30 m dolgih, najflne|ilh, popolno brez napake, obeljeni, primerni za na|fi««|4o Ideano ali poetel|no perilo
Rumburika in battat.-tkanln«.............po M krak	Bieter
Ceflr za dometu obleko, blure, predpaanlkc, olroike oblek taborna kakovost, lepi neinl vzorci............ I SV, .	.
Kanavaa za poiteljne prevleke, zajaiano parlino, fotta kakovoet,
ilvabne barra. 80 cm ilrok..............M .	.
120 ................M .	.
Rjuhe brez iiva, s m dolge, 190 cm ilroke.........SO .	.
Kublujake brl.aCa, iahov vzorec............ »S .	.
Brlaai. za posodo, rdeče karlrant............ IS .	.
tkalnìea° ta Tp*atno EMIL FU0H8, HOOllOd I.
Najmanj M poiltja J kg za poekninjo » ca M metrov. NengaMpC. M nazaj; TtMid a« prllota Ia aavoj. ta puain«a(a.


I,v.
Slaven, Slaven Slaven, Slaven,
ker òuva prtenino, vsled bleftčeče beline, ki jo dobi prte-nina,
ker ne dobi prtenina po pranju prav ni-
kakega duha, ker je zelo poceni in se pri pranju pri« hrani mnogo òasa
je	163 16-4


'»«iL»»**
Absolutno neobhodno potreben je za vsako dobro urejeno goepoilarstvo. — Pazi naj se na zgorajšnjo varstveno znamko in varuje naj se pred ponarejanjem, ker je isto brez vsake vrednosti. — Dobiva se v trgovinah z drogeri-jami, kolonijalnim blagom in z milom.
v*
Engrospri L. Minlos, Dunaj, 1. Mölkerbastei 3


Ako ka= šljate,
C« sto hnpavi, zaslezeni ali nabodni, ako teiko dihate in se ponoči potite, je potrebno v Vašo korist, da rabite zaupanja vredno sredstvo. Kot tako se hvali Halépi.jev lipov medeni airup (Rp. : Syr. thiliaei 300 grl Njegov učinek pri kašlju, hripavosti, zaslezenju, teiki sapi, katarih, pomanjkanju teka. nočnem potenju itd. se splošno priznava. Vzorčila steklenica 3 K, velika steklenica 6 K, 3 steklenice franko 15 K po povzetju ali če se pošlje denar naprej. Glavna zaloga za AvstroiOgrsko. Lekarna pri „apostolu", Budim, pesta, Josef sring M/M	2694 20—3
Poior, kmetje In lantjel V 310|I lekarniški praksi, katero Iz-vriujem ie 25 let, «e mi |e oo-srečilo, sčasoma Iznajti sredstvo u raat brk In Isa, proti Upa-lanju lai In za odatranltev
Rrhlla (luskin) na glavi, lo |< apllor It. I. Cena (Iranko na vsako pollo): I lončič 3 K 60 ». 2 lončka 5 K Prosim, da se na: ročf samo od mtnt. Naslov t : P Jorlllč, lekarnar v Pakraca il. 65. Slavonija. Denar se poilje naprej ali a poilnlm povzetlem 272« lo—1
za župne urade
so vedno v zalogi v „Katol, bukvami".
Kašelj
naglo umiri, razkroji siez in lajša izmeček pristni 30 s
Karolinodolski
Davidov čaj,
1 zavoj 40 vinarjev. Edina Izdelovalulca :
: Lekarna pri : „Češki kroni",
Praga,Karolinov dol.
Dobiva se v lekarnah ali direktno, (e se poilje
80 vin. (2 zavola). Zaloga v Ljubljani: Lekarna .pri zlatem orlu",
Jurčičev trg. Pozor pred ponarejanji. Vsak zavitek ima tvrdko, In podpis A. Pcrkl.
Najcen. nakup čcikega
posteljnega perjs
5 kg nov., dobrega, sivega, skubljenega , brez prahu K 9 40 i boli SI K II 801 i kg dobrega napol belega K 16 i belo, mehko K23-50: 5 kg sneinobelo, mehko K 28 -. K 30 -, K 34 -, K 36 i 5 kg snežnobel. ne-oskublj K 23'- , K 26--, K 29 -1 puh siv i K 3-40, bel a 4*—40, sneinobel à K 5*80 in K 6 40 pol kg. Poiiljatev franko po povzetju, Sme se zamenjati in nazaj vzeti proti povračilu poitnint. Pri naročilu se prosi za natančen naslov.
IVANA POLATSCHEK Janovltz a. d. Angel 16 pri Klatovu, Čeiko.
Kdor ne doseže vspeha dobi denar nazaj. Sloviti pospeševatelj brade	233 3-1
Rapid
profesorja Meunier, Pariz učinkuje čudovito na raat brk pri mladih in atarlh. —
,Kapid'
svetu. Pristen le na prodaj pri Kosmetischer Veraand, Dun Novo-meato itev. 38 po povzetju v tubah za K 2, 3 In 4 (pošta posebej.) Doza za poskuinjo K 110, franko proti vpoiiljatvi denarja v znamkah Oosp. L. F. v Oradcu piie: Zahvala za Vaie izborno sredstvo. Poprej so me zasmehovali, sedaj mi pa zavidajo
Višjega štabnega zdravnika in fizika dr. Schmida 12-1 znamenito 2536
olje za sluh
odstrani hitro in temeljito nastalo gluhoto. I«č*nj*i* uitn, ntmtmj t po uitsih in naglu-ho/it tudi ako je ie zastarano. Steklenica stane 2 gld z navodilom o uporabi. Dobiva se samo v lekarni
pri „Črnem orlu" na Novsmtrg.v Celovcu.
Trganje A revmaflške f bolezni • i«
Zoltan-mazilo.
Steklenica 2 K, izvzemši porto. Pošilja dvakrat da dan po poiti
:i lekarna Zoltén| u Budimpešta. 31 5
Zaloga v Ljubljani:
.. Emil Leustek —
lekarna, Resljeva cesta štev. 1
Pozor!
Beri!
Najceneje in najbolje suknsno, modno, platneno in manufakturno blago za letno dobo, se kupuje v novi trgovini pri
IVAN SAVHIK-U
KRANJU Glavnem trgu.
pri
Besenčanu
Nevestam in ženinom se pri nakupovanju posebno priporoča ta nova trgovina.
Istotam se dobiva tudi domače štajersko rudeče in belo vino po nizkih cenah. 169
Lepo, čisto Miranovo perje kg 1K
kokošje perje, kg K —"56: gosje perje kg K 2.50: gosji puh kg K 10' — vse izvrstno, lepo suho, razpošilja po brzovozni pošti ali povzetju Pran Pod-lipnik, trgovec, Brčka Bosna.	200
Odlikovana) 'semenska trgovina' in umetno vrtnarstvo	216 10-2
Alojzija Korsike v Ljubljani.
Edina na Kranjskem strokovno urejena semenska trgovina na debelo in drobno. 6 vrst pese, 10 vrst detelje, 16 vrst trave. Čistih trav in več vrst travnih zmeei, priporočenih po poljedelj. listih, mnogovrstna krmilna, zelenjadna in cvetlična semena, vsa preizkušena: za "dobro kaljivost se jamči.	Pit '-Sì
Tu se tudi izdelujejo topki in venci, sveti in suhi, s trakovi in napisi, in vsi v to stroko spadajoči predmeti po najnižjih cenah. Cenovnik za leto 1908 se dobi brezplačno. Za obila naročila se priporoča z odličnim spoštovanjem
Alojzll Korsika.
UalonrA krepkega, 14 do 16 let starega VQjVllia, sprejme takoj Ivan Vrtsfinlk,
pekovski mojster, Ljubljana, Karlovska c. 30. 176 2
Kašljajoče osebe opozarjamo na oglas o
1 hynomel Scillae, to je izdelek, katerega zdravniki radi priporočajo.
H|ža le naprodaj s tremi sobami, hlevi ter " gospod, poslopje in vrt za 10 mernikov posetve, vse v dobrem stanu. - Več pove Anton Lenič na Pleiivioi St. 1, p. Vič.	339
apneno-železni sirup.
Ta je i e 38 let uveden, zdravniško preizkušen in priporočen. Izborno sredstvo za tvoritev krvi in kosti. Odstranjuje slez, pomiruje kašelj in vzbuja slast. Pospešuje prebavo in reditev.
Cena steklenici K 2 50, po pošti 40 vin. več za zavitek.
Edino izdelovanji in glavni razpošiljate» : Dr. HelllMUin-OUlI lßkOmD „ZW BUrmllßrZlSkßir, DUNAJ. VILI. KOiserstrOHe 73-71
V zalogi je Se pri |g. lekarnarjih v Ljubljani, Beljaka, Celju, Celovcu, Črnomlju, Nov. Me>tu, Reki, Sovodnju, St. Vidu, Trbižu, Trstu, Velikoveu In VolSperk*.
Harbabnr-jev okrepljeni
Sarsaparilla-sirup.
je ie 33 let uveden in najboljše preizkušen. — Izvrstno odvajalno sredstvo. — Odstranjuje zaprle in njega zle posledice. — Pospešuje odvajanje in Cisti kri.
Cena steklenici K 170, po pošti 40 vin. več za zavitek.	2650 a
LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
Dunaj, 8. febr. 1908 : 64, 22, 50, 89, 85. Gradec, 8. febr. 1908: 24, 43, 41, 51, 17.
NajfcoljJI ttikl Uvsrl
Ceno posteljno perje!
1 kr alrega,
akubllcaega K boljlcga K II 40; I kg
dobro K » -,
belega, skubl|enega
K S 60, puhaste» 5 K 10 ». 1 kg priv finega, snetno- oulega, .kubičnega K 6 40, K i -.
Pri i	"
franko
o.rotilo 5 kg
I,..».-»t.M. a*.«»li. aadotlao napolni»«, Ii aa-IZffllTlieie ftltCIJS, prtdorn<ga beleg., rudečega vlftafevcge all raoieakaatega nanklnga, I pernica 170 cai tfalga, lit m ilreka, i novim alvlm
K 18'- dalla franko.
1144 IO—la
Zanai daealleaa, blago ae vzame franko aata| la «Obe denar ta neprimerno blago.
S. BEHISCH. Deienlce 71, Imm, Čeiho.

Skozi 14 let preizkuleno 168
klaino vapno
dobite najceneje pri Mihael Barih e I A Co. Dunaj V/3.
£ltižbo pctcualea ali l^urjača
želi sprejeti izurjen kurjač, vešč nemščine in kot potovalec sposoben. Kdo in kje, pove upravništvo tega lista.	353
Josip Kordin
Ljubljana, Pred Škofijo 3.
priporoča	334 10 -7
svojo bogato zalogo vsakovrstnih ——— zanesljivih aoman —
kakor : (me domaČe, lucerne in rudeie detelje, espar-sele, velikanske rumene, rudeCe In beli pete, in korenje za krmo. Raznih semen graha, vseh vrst trav: trav-nlinlce, melane za suho In mokro zemljo, na|bol|ia krma za ilvlno in kon|e, Jesenska repa, vse vrate solate, kakor sploh vseh kuhinjskih zelile in kmetl|sklh semen po nizkih cenah. — Poitnlm potom IzvrinJeJo se narotila tofno In solidno |
Težko je vstreči vsem ljudem. Kmetica: >Kar naprej bi jokala, ko te vidim takšnega priti iz gostilne!« — Kmet: »No, zdaj pa vstrezi ljudem! Zjutraj me je ozmerjal gospod župnik, ker sem šel notri v gostilno, zdaj se pa čmeriš ti, ker grem v un iz gostilne!«
«ar 2 vajenca
sprejme vrtnarski mojster Luka Tomftió, pri pokopališču sv. Križa.	127 3-1
Ulsaanfl* pošten in zanesljiv, vajen konjem ■a ld|JCl«j jer vegj vscm kmetiškim opravilom se sprejme v službo v župnlšču pri Beli cerkvi na Dolenjskem, pošta Št. jernej. 346 2-1
Postrežba točna I
Nizke cene I
Priporočam gg. čevljarjem in p. t. občinstvu
novo* trgovino z usnjem
in vsemi čevljarskimi potreb* ftčinami v Ljubljani sv. Petra
oesta 2, nasproti cerkve frančiškanov. Izkušal bom, da z dobrim blagom in nizkimi cenami zadovoljim vse c. odjemalce in prosim obilnega obiska.
2844 52-5	K. A. Kregar.
Združene tovarne za volnino prodaMv« leloe «opet Izključno po aeni okroglo timkoa. lakaiarfk
. vojaških kocev za konj«
» cono lo giri. 2-aO koma* ia giri. 4-M za
par (6 parov franko na do«) naravnost aa toataike konj. TI «oboli, trajno trpoftal kool so topli kot koinhovlan, temnosivi, okoli I BO SOO oan «oliki, tor*) lahko pokrijejo colora konja.
— Razločno pisana naročila, kl m irrri« U po Povzetju ali 6« m donar podijo naproj, naj ao pošljejo na	3314 3
8fteiner-jevo komisijsko razpošiljalnico združenih tovarn za koee DnnaJ, II, Taboratraaao 27 O.
Ceniki na ieUo zastonj in franko. — Za wgnjn
Jote M zavetem vrniti naprvj poetoni donar, llnogoitovilna priznanja ia ur očka ao riofln ode kobilarne v Radavcu, Komarao in Brody, tu polka Kolarja Tuta, dr. Vračuna, odvetnika v Tarasdu, posestnika Weich bor gerja, Iloava, GrOnwaida, Zor-kovak, Rotter Lichten, pi. Mrocxkowski-fa Dobre-Roseaauetja Zg. Moldava, Kahltsna Mankea-
Ohranitev zdravega *
■	želodca -
tiä največ v ohranitvi, pospeševanju ia v uravnavi prebavljanja ter odstranitvi nadležnega zaprtla. Preizkušeno iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbijajoče in prebavjjaaje pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilu ki ublaži in odstrani znane nasledke ne-tmornosti, slabe diete, prehlajenja, in zoprnega zaprija, n. pr. gorečico, napenjanje, nezmerna tvoritve kislin ter krče je dr. Bose b*i**m aa Ulodec iz lekarne B. FRAGNERJA v PRAOL
SVARILO I "pl
Vsi deli embalaže imajo postavno deponovano varstveno znamko.
Glavna aaloga
lekarna B. FRAGNER-Jo v
C. In kr. dvornega dobavitelja
■	ii	>,pr/ črnem orlu"	•• Prage, Mali Strana, ogel Nerndove al. 203.
P« poJtl raspollila aa vaak dan.
Cela atekleniaa 2 K, pol stekle nie« 1 K.
Preti vpoliljatvl K I SO se polije mala steklenica la za K J-80 velika steklenica, za K 4-70 2 veliki steklenici, za K 8 - 4 velike steklenice, za K 22 — 14 velikih steklrnlc poltnlne prosto na vse postaje avstro-ogrske monarhije.
Zaloga » lekarnah Avstro-Ogerske. V LJubll.nl se dobivi pri ge. lekarjih : O. Piccoli, U. pl. Trn-kóczy, M. Mardetachläger, j. Mayr. im
PRAGI
Službo cerkuenikd
urjen cerkovnikov sin, 35 let star. — Naslov pove upravništvo.	„3 : i •	352
Služba cerkvenika
se odda takoj. Letna plača najmaj 340 K in prosto stanovanje z vrtom^in nekaj zemljišča. Prednost imajo rokodelci, oziroma organist za kar dobi še posebej 240 K.j,— Župni urad « Podzemlji,
p. Oradac.	347 2—1
Cena stekleni 80 vin. Dobiva se v lekarnah ali direktno, (e se vpoilje K 1'80 12 steklenici) franko pri edini Izdelo-valnlcl VoatFebal-ovI lekarni, Praga-Karollnln dol. Zaloga : Lekarna H. Mardetschllger, Ljubljana, Jurčičev trg.
IO" Pozor pred ponarejanji I tli 29 t
TffMlM t ktefcttU hi «Hfl
Ivan Podlesnik mL
Neka žganjarna tar tovarna za likarja in jaaih i&če	341
potnika
za Štajersko, Koro&ko in Kranjsko, ki je že v enakem poslu prepotoval te dežele ter je vešč obeh deželnih jezikov. Oziralo se bo le na najboljše moči ter naj dotični pošljejo svoje ponudbe pod šifro „Potovalae I. *«. 1207" na Rudolfa Mossa, Dunaj I., Seilerstätte 2.
2iiXAnr. ki imata veselje do kolarske Uldlld 0brti, 14 let stara, poštenih sta-rišev, sprejme takoj v poduk Andrej Miklavèiò, koler « Postojni.	388
pismoncša
ki bi opravljal objednem 4 kratno pešpot (20 minut hoje iz Radomelj na postajo jarše-Mengeš, se sprejme prt poštnem uradu v Radomljah pri Kamniku. Znanje branja in pisanja se zahteva. Natančneje se izve pri ravno tem uradu. 266 2 2
5i?a in zemljišče
je naprodaj v Stari Loki it. 42 pri Škofji Loki, poleg cerkve. Več se izve istotam. 212 3-3
(fiaini/ti i* i/JLm&riJco
Xaten ioli j o öcörc\ po certi tn Kasnenl/ivtr potmxxli rta/se oiim <7. •
rSimon^c/Onctelx«
v Jtyu&tytmi yfaloówrjke u/tcv^C ünkvorsirurC/iyasnjJct àrfe se /*ry t/in v. / •
I e tata m aprejmejo as dokri Ijivi zastopaiki.
Zastonj
2554
zahtevajte moj Uuitrovani cenik o urah, zlatnini, srebrninl itd.
Dr. Heger, urar, juvallr In gravar.
Oalck I. Kapucinska ul.4 (Slavon.)
, Kun ar ti lAntf TrrttiewTork
•najpripr.rn.jha najcenejši ia nai-boljA. pot izLjnb-Ijane t severno Amerike, ker t»d
dì dolgotrajne rnutne voinje p« raznih ieiezaicah, nobenega pesredovanja, ne prenočevanja in spljii nobenih potranakih streAkev med potjo. Parniki ao prostorni, sramni in snaini; vasijo vsake 14 dai. Hrana ia postrežba najboljša Pojasnila daje in karte predaja glavni zastopnik.	'00* 79 Bliinji odhod ii Trsta: Slavonija IS febrnarja; ti Reke: Car-mania 8. febrnarja; Iz Liverponla : Lusitania 7. marca. Manretania S*, februarja. t'annonia 86 febrnarja.
Andrej Odlaaek, Ljubljana, Slomškove ulice 25, poleg cerkve Srca Jezusovega
Kato si s 5 vinarji
vsakdo lahko oskrbi potrebno blago za obleko, platnino, sukno, posteljno opravo, oksford, sploh vsako tovrstno blago v največji izberi na lahek način in prav ceno. Piše se enostavno dopisnica na brate Lechner v Gradec po vzorce, ki se razpošiljajo brezplačno na vse strani.	337 12-1
Dr. Kovacs-evo mazilo za roke.
V rabi nedoseino, povzročuje nežnost in belino rok v 3 dneh. — Lonček I K 20 «.
„International" odstranj. mahn
naglo in gotovo odstrani nepotrebne kocine v obrazu in po rokah. — Steklenica 6 K.
Razpošilja po povzetju lekarna pri ■ariji Pomagaj, Budapest, Liszt Fe-renez-tér 20. Dobi se v lekarnah in drogerijah-
1. kranjaka podjetja ■■ nmetno atak I aratro In allkan|a ■■ ataklo n
Aug. Annoiai
Dnnajaka esala I3a, poleg,Hgovc»'
se prlporata pretaalltl dahavitlnl la p. a slava. abCIostva sa aspravo cerkvenih oknav 1 ametalm sleklarslvoa ali slikane aa stekla, stavbenih del, aaptstra okvirov, Itd. Itd. — Ima lodi * zalogi railltao porcelsnska Ia stekleno posodo sa naolzje gostiln In sa-sebnlke, svetilke, okvire Itd. pe na|nlijlb cenah. - Narisi, cen'kl In prorsionl aa »s-bteva zasloni, mnoga spriievala ia dovrteaa dela sa cea|ealm od|smalcem v ogled aa razpalaca.	i(07 51-so
3-4.-
1-40
Zahtevajte zastonj
in poštnine prosto moj veliki, bogato ilustrirani glavni katalog z okoli 3000 slikami vsakovrstnih niklastih, srebrnih in zlatih ur in vseh vrst solidnih zlatnin in srebrnin, glasbil, usnjatega blaga, kadilnih priprav po izvirnih tovarniških conah.
Niklasta remontoarka ... K Sistem Roskopf patentna ura , švicarska, originalni sistem
Roskopf patent . . . , Registrirana .AdlerRoskopf'
nikijasta remont na sidro , Srebrna remontoarka .Olo-
ria* kolesje, prosto .... Srebrna remontoarka, dvojni
pokrov...........12-50
Budilka............. 2-90
Kuhinjska ura......... 3
Schwarzwaldska ura .... , 280 Ura s kukavico........ 8 50
Za vsako uro 3 letno pismeno jamstvo. Brez rizike. Zamena dovoljena, ali denar nazaj. 64 3 Prva tvornica za ure v Mostu
=—= Jan Konrad —
c. In kr. dvorni dobavitelj v Mostu it. 936 (Češko).
lfalpeta
pridnega in treznega, izurjenega v kme tijstvu, sprejme oskrbmfttvo gra-ftčine Križ pri Kamniku. Vse drugo po dogovoru.	340 3 i
»al kredit aa
■radalke, (lastnike, ■Cttel|e Itd. Samostojni koniorcl|l za hranilnice Ia prednjeme uradnišk. društva dajejo po naj-imernejlib pogojih tudi proti daljšim odplačilom posojila na oiebnl kredit Potovalcl Izključni. Na-alovt konzorcijev se povedo brezpl. pri oared-njeiravodstvu u-adn. draitva, Dunaj, Wipp llaferstrasse 25. 2438 I
Obrtna Aka-^vt demija
' frledber*
pri Franko-brodu ob M.
Pnlltehn. zavod za inicnerjeln arhitektt 348 11-4 .
KAŠLJUJOČIM *
otrokom in odrašenim osebam
pripisujejo zdravniki zelo napeino
TH9N0NEL SCILLAE
kot sredstvo, ki odtrgava sluz, jo odvaja, ki blati in pololaiuje krčeviti kašelj in ki ad-«tranjuje dihalne teikoče. Stotine zdravnikov a« se ie Imenitno Izrekli o hitrem uCInke-vanju tega sredstva, Thymomel Scillae, pri oslovskem kašljn In pri drugih vratab kalija.
Vpraftajtc, prosimo zdravnika I
1 steklenica 2-20 K. Po pol« franke M« pošiljatvi 2-90 K i S steklenica pri p«M|aM I K. 10 steklenic pri pošiljatvi 20 K.
Izdelovanja Ia (lavna zalaga
lekarna B. FRAGNER-Ja
MN a. kr. dvora, aalafatetya N-l Praga III., i«. ta* ——
Daklrm •• *koraj r vaak Mami.
Pazor na lin
lidalovatalja In im varstvena znamka.
Izdajatelj In odfovornl urednik: Dr. Ignacij Žitnik
Tiskala : .Katoliška Tlekarna«