UZ, številka. V UttbUml, v sredo, 15. mulo 1101. Ltad. vsak dan iveter, izimsi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avatro-oorane dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano 8 pošiljanjem na dom za vse leto C ? za pol jeta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuje letele toliko več, kolikor znaša poštnina. - Na narofcoe ***z stodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. - Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikratjali večkrat — Dopisi naj se izvole frankovati ^okopisi se ne vračajo - Uredništvo In nprsvnUtvo je v Knailovih ulicah št. 5. in sicer uredništvo v L nadstr., upravništvo pa v pritličju. - Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari Jftesečna prilega: „Slovenski Tehnik«, PoMPRoeiie številke po 10 k. £ pravni* tva telefon št 85. Shranite lesitima-clle zii ožjo uolitcu? Samo zc en jloi! Včerajšnja volilna borba v Ljubljani je bila menda najljutejša, kar [jih je kdaj bilo. Narodno-napredna stranka se je borila na tri fronte. Nasprotniki so se borili proti nje; kakor hudiči in porabili so vsa sredstva, da bi strmoglavili narodno-naprednega kandidata. Toda ves njihov trud je ostal brezuspešen, zakaj združenim so vragom se ni posrečilo, da bi štrli moč naše stranke, ki je baš to pot pokazala, da je ni v Ljubljani stranke, ki bi se glede moči dala četudi zdaleka primerjati z njo. Uspeh, ki si ga je izvojevala po Jjuti včerajšnji borbi, je naravnost velik, ako se upošteva, da so se združili proti nji trije sovragi, ki so pojavili zadnjega moža na volišče in izkoristili vsa dovoljena in nedovoljena sredstva, da podero narodno-naprednega kandidata. Pri tem je pa še uvaže vati, da sta se klerikalna in socialdemokratska stranka pred volitvijo ustili in bahali, kakor da bi imela vsaka izmed njih zase zagotovljeno pretežno večino in kdor je Stal njiju glasili „S ovenča" in ..Rdeči Praporu, je moral priti do prepričania, kakor da dominirajo v Ljubljani zgo:j sami klerikalci in so-cia'ni demokrati, dočim narodno-napredna stranka niti ne pride v po-stev. Včerajšnja volitev pa je pokazala, da je bilo nasprotniško besedičenje z£rolj prazna baharija, slepilo, zakaj narodno-napredna stranka si je priborila nad klerikalno več nego 1000, nad socialnodemokratsko stranko pa več nego 2000 glasov večine. Naravnost, tragično j^», ako je vkljub temu, s polnim pravom smemo trditi, sijajnemu uspehu prišlo do ožje volitve radi samu enega glasa, toda ta navidezni neuspeh ni pripisovati toliko brezbrižnosti naših somišljenikov, kakor v prvi vrsti onemu faktorju, ki je že od vsega začetka deloval prikrito sicer, a tem intenzivneje na to, da bi zastopal belo Ljubljano v parlamentu klerikalec, oproda dr. Susteršičev. Menimo tu slavno našo vlado, ki je v vsem in v vsakem šla kot ponižna dekla na roko klerikalcem in jih z vsemi močmi podpirala. A navzlic temu se komplot proti narodno-napredni stranki ni posrečil, dasi so se proti nji združile in zaro-tile vse sile, da bi jo porazile. Da pa je bilo mogoče odbiti naval združenih sovragov, se je zahvaliti v prvi vrsti številnim našim pristašem, ki so z največjim navdušenjem šli v boj in stali za stranko kakor skala. Starčki s snežnobelimi lasmi so inteli z mladeniškim ognjem in plemenitim navdušenjem na volišče, da oddado svoj glas naprednemu kandidatu, županu Ivanu Hribarju, rodoljubi, ki jih je bolezen navezala na postelj, kakor ces. svetnik Ivan Murnik, zvest naš somišljenik ubogi P a v š e k , starosta slovenskih turistov blaei Kadil ni k, so se dali pripeljati na volišče, da zadoste svoji narodni in strankarski dolžnosti, čast in slava takšnemu bleščečemu rodo-ljubju in takšni zavednosti! Ako bi se bili vsi mlajši somišljeniki v tisti meri zavedali svoje strankarske dolžnosti, kakor Murnik, Kadilnik in Pavšek, ki so podali naravnost sijajen zgled plemenitega, vse ovire zmagujočega rodoljubja, bil bi naš kandidat župan Ivan Hribar že zmagal pri prvem hodu brez ožje volitve in že včeraj bi bili slavili tisto zmagoslavje, ki je nam zagotovljeno pri volitvi dne 23. maja. Zato naprednjaki ponosno pokonci glave in 23. maja vsi do zadnjega moža na volišče. Ožja v«»litev naj pokaže sijajno, da je in ostane Ljubljana narodna in napredna! Tolounjstvo v Bevkah. V Bevkah pri Vrhniki se je minuli teden zgodilo pravo klerikalno tolovajstvo, ki kriči do neba po maščevanju. Opisali smo že na kratko ta dogodek in orožniki so ga tudi naznanili pristojni oblasti, a te oblasti se ne ganejo. Namesto, da bi bila oblast poslala orožnike in dala vkle-niti in v ječo odpeljati župnika Antona Poljšaka in njegove tolovaje, pusti te ljudi lepo na miru, dasi trepetajo pred njih podivjanostjo vsi napredni f a rani boječ se, da se tudi njim kaj zgodi. Kakor smo že poročali prišli so v Bevke kandidat Gruden, vrhniški župan Jelovšek, posestnik pl. Premerstein in idrijski mestni tajnik Novak v namen, da prirede v Bevkah shod. Prišli so v gostilno, pozdravili tamkaj zbrane goste, a o volitvi ni nihče izpregovoril niti besedice. Ker je zvonilo k maši, so z drugimi vred šli k maši tud; imenovani gospodje. Po maši je prišel zaupnik in je povedal, da je župnik zaradi njih shoda nekaj oznanil z lece. Skleniii so, da naj shod ne bo v šoli nego v privatni hiši. Kmalu na to jim je prišel drug mož naznanit, da so ljudje šolo že zaklenili in nesli ključ župniku Poljšaku. Ta mož in tudi drugi so gospodom svetovali, naj sploh opuste shod, da ne bi kdo prišel v kako nesrečo, ker je župnik Poljšak za cerkvijo zbral ženske in otroke ter nekaj fantov, jih ščuje na vse načine in jih podučuje, kako naj shod razbijejo. Naknadno se je izvedelo, da je župnik Poljšak z lece razglasil, naj se ljudje po maši z bero za cerkvijo, da se pomenijo, kako bodo storili z nameravanim shodom naprednjakov. Župnik je sam prišel na ta sestanek za cerkvijo in je huj-skal in ščuval k hudodelskim nasilnostim, podučujoč ljudi, naj gredo na napredni shod in naj ga skušajo na vsak način preprečiti. Učil jih je, naj store kar morejo in zlasti priporočal, naj to vse store ženske in otroci, češ, tem se ne bo nič zgodilo, moški bi pa lahko prišli v ječo. Župnik Poljšak — to priča ta njegov poduk — seje popolnoma zavedal, da ščuje ljudi na hudodelstvo in je torej premišljeno in namenoma uprizoril tolovajstvo, ki se je zgodilo. Ko so Gruden, Jelovšek, plem. Premerstein in Novak izvedeli, kaj se pripravlja, jih je to potrdilo v sklepu, da opuste vsak shod, saj bi to ljudi le razburilo in morda provzroČilo celo kako nesrečo Plačali so torej, župan Jelovšek je ukazal vpreči in z drugimi gospodi še pred vozom odšel domov. Prisedsi do šole oziroma do fa-rovža, so naleteli na celo trumo bab, otrok in fantov, ki so kakor besno tulili in začeli besno na rečene gospode metati jajca, polena, kamne in opeko. Jelovšek je od župnika nahujskano tolpo miril in svaril. Opozarjal je ljudi, kako divjaško hudodelstvo j e, napadati mirne ljudi pri belem dnevu, a vse je bilo zastonj. Vedno gostejše soletelikamni, opeke in polena. Nevarnost je bila nepopisna. Jelovšek je vzlic tej nevarnosti i ztrajal in miril ljudi, da bi jih zadržal na mestu in omogočil prijateljem odhod. Neprestano so leteli kamni, opske In polena. Gruden, Premerstein in Novak so hiteli iz vasi. Ko so prišli od šole na prosto, pričeli so moški z griča, ki je nad cesto, metati nanje težka polena in kamne. Bili so vsi trije v smrtni nevarnosti. Župan Jelovšek jim je hitel na pomoč. Okrog njega so leteli kamni in polena, on pa je zopet a zamam svaril in miril ljudi. V tem je p rici rla druga drhal, oborožena s koli in se zapodila na Jelovška in mu grozila da, ga ubijejo. Kakor biazni so ti ljudje vihteli nad Jelovškom svoje kolce, eden je že zamahnil in je le opustil svoj namen, ko ga je Jelovšek trdo prijel: Zakaj me hočeš ubiti? Na ta način so se napadenci vedno v smrtni nevarnosti umikali kakih 400 metrov dale č in vedno so podivjani ljudje metali za njimi polena, kamne in opeke. Konec larovža pa je na vrtu med ženskami In otroci stal pro-vzročiteli tega tolovajskega napada, župnik Anton Poljšak, se veselo smejal in ploskal svojim razbojnikom, bodreč jib s tem k nadaljevanju, bodreč jib na nasilnost in na uboj. Ko je prišel voz, so tolovaji napadli tudi voz. Metali so kamne in polena na voz, na konje in na kočijaža ter na njegovega spremljevalca. Tolovaji so hoteli voz prekucniti in ga razbiti in samo odpori tujih ljudi, ki so bili pri maši, se je zahvaliti, da niso mogli izvršiti svojega hudodelskega namena. Župnik Anton Poljšak pa so Jo tudi tomn smejal in s veselim ploskanjem bodril svojo tolovaje. Kakor rečeno, so orožniki to tolovajstvo naznanili pristojni oblasti. Ta pa se še ni ganila. Namesto da bi bili orožniki odgnali te tolovaje z župnikom vred v kriminal, se ti hudodelci doma nemoteno vesele svojega žalostnega junaštva. Zakaj ni oblast storila svoje dolžnosti? Ali mar zato, da bi ti tolovaji ne izgubili volilne pravice? Dr7avnozbors^e volitve. Gradec, 14. maja. V prvem okraju pride deželni odbornik H o f -mann-Wellenhof v ožjo volitev s krščanskim socialistom dr. Orel o m. V tretjem in četrtem okraju sta izvoljena socialna demokrata Resel in Pongratz. — V 5. okraju kmetskih občin (Marijino Celje, Bruck, Murzzu-schlag itd.) bo tudi skoraj gotovo potrebna ožja volitev med nemškim na-cionalcem Furstom in krščanskim socialcem Kunschakom. — V 8. okraju, kamor spada tudi Radgona, ima dosedaj nemški nacionalec Ein-spinner veliko veČino. — V 10. okraju, ki obsega tudi Gorenj o Radgono, Cmurek, Ptuj, S t. Lenart, Poberž itd. bo treba skoraj gotovo ožje volitve med nemškim na-cionalcem Mali kom in krščanskim socialistom Kremserjem. V Cmu-reku je dobil Malik 187, Kremser 68, na Bregu pri Ptuju Malik 111, Kremser 54, v Gornji Radgoni Kremser 40, Malik 2 glasa. - V 19. okraju (Lipnica-Vildon) je zmaga zagotovljena baronu Morsevu. — Istotako je zagotovljena v 21. okraju (Fivrstenfeld-Feldbach) velika večina klerikalcu Wagnerj u. Dunaj, 14. maja. Izmed 33 dunajskih okrajev je znan izid v 29 okrajih. Izvoljenih je 19 krščanskih socialistov, 6 socialnih demokratov in 1 nemški naprednjak. V treh okrajih je treba ožjih volitev. Dr. "Weis-kirehner je propadel. Med izvoljenimi krščanskimi socialisti so tudi dr. Lueger (dvakrat), princ Liechten-stein in dr. Gessmann;med socialnimi demokrati pa dr. Adler. Lino, 14. maja. V 4. okraju (Steyr) je potreba ožje volitve med kandidatom nemške ljudske stranke Erbom in klerikalcem Kletzmav-rom. — V 11. okraju je izvoljen dr. E b en h o c h. Praga, 14. maja Skoraj v vseh mestnih okrajih je treba ožjih volitev, in sicer v 16. praškem okraju med Mladočehom Fiedlerjem in socialnim demokratom Safrankom, v 5. okraju med Mladočehom Kaftanom in socialnim demokratom Susom, v Hebu med Schonererjancem dr. Ja-grom in socialnim demokratom Miil-lerjem, v Marijinih varih med Vse-nemcem Schalkomin naprednjakom Bachmannom, v Trutnovem med nemškim naprednjakom dr. Ep-pingerj em in dosedanjim poslancem W olfo m. Černovice, 14. maja. V Ra-davcu je izvoljen dosedanji nemško-napredni poslanec prof. Skedl. Obstrukcija hrvatskih poslancev ? Budimpešta, 14. maja. Hrvatski poslanci so baje sklenili, da ob-struirajo predlogo o regulaciji plač in službene pragmatike železničarjev, ali pa odložijo mandate. V zadnjem slučaju bi se do izvolitve novih hrvatskih poslancev sploh ne moglo v par lamentu razpravljati o skupnih stvareh. Ker je ogrska vlada izjavila, da hr vatskihz ah te v gl ede želesnio ne more izp olni ti, nastala je tudi za ministra Josipovicha in bana P e j a c s e v i c h a nezdržlji va situva-cija. Za sedaj poskuša podban N i - kolić doseči z vlado nekak dogovor, a upanja je malo. Ogrsko-hr*ašfci državni zbor. Budapešta 14. maja. Najprej se je sprejel v tretjem branju zakonski načrt o stavbi hiš za kmetijske delavce, potem pa se je začelo razpravljati o ureditvi pravnega razmerja med kmetovalci in kmetijskimi delavci. Posl. Mezoffv (narodni soc. demokrat) je izjavil, da sedanji parlament ni poklican, ustvariti tega zakona. Šele parlament, ki bo izvoljen na podlagi splošne volilne pravice, bo poklican, rešiti to vprašanje. Sedanja predloga bi bila hudo breme za kmetske delavce. Trgovinska Dogajanja s Srbijo. Dunaj 14. maja. Srbski ministrski predsednik Pašić je izjavil, da bo nova avstro-ogrska pogodba napravljena na čisto kupčijski podlagi do ut des. Iz nove trgovinske pogodbe bodo izločene stare medsebojne prednosti za obmejni promet, ki so bile na korist srbskim kmetijskim in avstro-ogrskim industrijskim produktom. Za srbski izvoz pride najbolj živina v poštev. Srbija ne bo zahtevala veterinarske konvencije, toda zahtevala bo minimum za živino, doČim zahteva Avstro-Ogrska maksimum. Za izvoz srbskega žita, sliv in drugih produktov ne pride več v poštev, temuč izvaža te predmete v Belgijo in Anglijo. Nadalje je povedal Pašić, da kralj Peter obišče cesarja Franca Jožefa, kakor brž se sklene trgovinska pogodba. Turški poraz. Carigrad 14. maja. Nad 200 armenskih revolucij on arje v je zbežalo na otok Astamar, odkoder so se uprli dvema turškima bataljonoma, ki sta bila na dveh ladjah. Prizadjali so Turkom velike izgube, nakar so turške ladje iz daljave 8 kilometrov bombardirale otok. Dogodki na Ruskem. Petrograd, 14. maja. Zarota proti carju se je razkrila na ta način, da je neki zarotnik, Član carske telesne straže, hotel nekega tovariša pridobiti za zaroto, toda ta je ostal veren ter je vse zarotnike ovadil policiji. Dosedaj so zaprli nad 100 oseb. Danes se je praznoval 1. maj. V 236 tovarnah praznuje 93.097 delavcev. Dnevne vesti. V Ljubljani, 15. maja. i — Poslovanje volilnih komisij pri včerajšnji volitvi je bilo počasno, deloma vsled tega, ker je po zakonu procedura precej zamudna deloma vsled tega, ker so volilci tako silili, kdo bo prej glasoval. Pri nekaterih komisijah pa so bili tudi člani komisije krivi. Tako počasi in zaspano so poslovali, da je odšlo vse polno voliloev, ne da bi bili glasovali. Nekateri volilci so Čakali po dve uri in dlje, končno pa odšli — opravili pa niso volitve. Zaspano je v začetku poslovala komisija na Ledini, posebno počasno pa komisija v realki. Čez sto voliloev je odšlo, ker niso v realki prišli na vrsto. Na vsak način je treba pri prihodnji volitvi napraviti barijere okrog komisij, na vsak način treba nastaviti pro tok o 1 is te, ki znajo hitro pisati in na vsak način naj Čitaj o Številke in imena gospodje, ki se jim ne dremlje. — Dr. Ivan ŠusteršiČ je človek, ki ne more drugačen biti, kakor podel. V dejanju je tak in tak je v besedah. Na ponedeljskem shodu v Unionu je brusil svoj jezik zaradi legitimacij, ki jih magistrat ni mogel dostaviti. Nikjer ni zaostalo takomalo glasovnic kakor v Li j u b 1 j a n i. Nekaj sto jih povsod zaostane; ljudje se preselijo in se ne oglase; drugi se preselijo iz mesta v okolico; tretji zapuste bivališče in gredo v tuj kraj; eni umrjejo, drugi sploh niso bili nikdar zglašeni. N a Dunaju je zaostalo na tisoče legitimacij. Postava ukazuje, da se mora zglasiti na magistratu, kdor ni dobil legitimacije. V Ljubljani se je zglasilo več sto oseb in dobili so legitimacije in glasovnice brez zadržka. Infamija je torej, govoriti o nepostavnem postopanju. ŠusteršiČ je izkoriščal posebno dejstvo, da je na vprašanje, koliko legitimacij se ni moglo dostaviti, dotični uradnik odgovoril rkacih 700,a pozneje pa se je izkazalo, da se jih več ni moglo dostaviti. Res je dotični uradnik dal tak odgovor. Povedal je pač, kakor se mu je zdelo, ker takrat se se ni preštelo, koliko je legitimacij zaostalo. Samo infernalna hudobija more trditi, da je hotel magistrat goljufati. S svojo dolžitvijo je buster-šič samo pokazal, kako bi on postopal v takem slučaju. Žlindra ostane pač žlindra. — Smrad iz pekla. V ponedeljek zvečer je bil v „Unionu* zadnji shod klerikalne bande. Zbrali so se okrog Kregarja vsi višji poveljniki klerikalne stranke in psovali in rohneli tako podlo ter iufamno, da kaj takega svet še ni videl in še ni slišal. Še stekel pes ima v sebi več Človeškega čuta in več dostojnosti, kakor te podle klerikalne duše. ki niso vredne drugega, kakor da bi jih šin-tar pokončal. Kar se je na tem shodu govorilo, je pravi smrad iz pekla. Zdaj pa mora enkrat biti konec prizaneslj ivos ti. Ti ljudje niso vredni prav nobenega pardona. Rak se mora izžgati. Dostojnega boja ti ljudje ne pojmijo. Zbesnele divje zverine ne ukrotiš z argumenti nego samo z železnim kijem. Tako bodi tudi s klerikalci. Z ognjem in mečem nad črno svojat. — „Slovence" kot denuncijant V zadnjih tednih se je „Slovenec" z največjo hudobijo posvečeval denun cijantstvu. Kdor je o volitvah le kako besedo izpregovoril, že ga je napadel. Posebno je vzel na piko uradnike. Prav kakor bi človek, ki slučajno ni * klerikalec. ne \ imel nobene pravice, kakor bi bil vogel-frei. Blagoslovljene in neblagoslov-ljene kanal je okrog „Slovenca" mislijo, da se bo kdo dal terorizirati od njih, ki še tega niso vredni, da bi jim pes izkazal svoje zaničevanje. No, imeli so priliko spoznati, koliko se ljudje zmenijo za njih napade in njih terorizem; videli so, da jih dostojni ljudje zaničujejo tako, kakor se more zaničevati le eno bitje na svetu — klerikalca. — Klerikalno nasilstvo se je pokazalo včeraj v vsej nagoti. Klerikalni agitatorji so trgali našim ljudem glasovnice iz rok in če jih jim niso hoteli dati, psovali jih z najgršimi priimki. Zgodilo se je tudi nekaj slučajev, da so ti agitatorji pretrgali našim pristašem legitimacije in jih proč metali. Zopet drugi so naše ljudi dobili med se in jih z denarjem skušali podkupovati, da bi volili Kregarja. Govorilo bo o marsikakih takih kaznivih dejanjih sodišče, kateremu posebno priporočamo nekega sobnega slikarja Cvetrešnika, ki je zlasti izurjen v popisovanju glasovnic s častitim imenom Kregarjevim. O njem bomo še pisali. _ Veselo vest je oznanil snoči s prižnice trnovski kaplan Kochler pri šmarnicah: Dejal je: Naznanjam vam veselo vest, da pride župan Hribar s Kregarjem v ožjo volitev. — Kochler bo toliko zlorabljal oerkev v politične namene in toliko Časa iskal okrog, da bo nazadnje dobil tako plačilo, kakršno zasluži za svoje delo. Katero faro neki mu je obljubil škof, da se tako peha za njegovo stranko ? — Volitve na Koroškem so vzbudile velikansko senaaoi-j o. Dotični, ki so skovali z diaboliČno hudobnostjo volilne okraje, da bi ubili docela Slovence, — nemški na-oijonalci, so doživeli razočaranj e, kakor ga še ni bilo. Vseh 10 koroških mandatov so hoteli osigurati — sebi, dobili so jih pa pri prvi volitvi — cela dva! Labodska dolina je pripadla nemškemu kršč. socjalou, Pod-junska dolina s Spodnjim Rožem Slovencu, beljaški okraj soc. demokratu, kateremu so pomagali do zmage Slovenci, v drugih okrajih pa so prišli nacijonalci v ožji volitev s soc. demokrati in kršč. socijalci, — pri ožjih volitvah pa bodo odločili zopet Slovenci. V celovški okolici pride do zmage najbrž soc. demokrat, v Gor. Rožu in Milštatu pa kršč. socijalec (dr. Pupovac) s pomočjo Slovencev. Med Slovenci vlada velikansko navdušenje, kresovi gorijo, topiČi pokajo. Prvič so zmagali z lastno močjo brez vsake tuje pomoči v Podjunsfei dolini: Grafenauerje dobil 1109 glasov absolutne večine. Koroški Slovenci praznujejo pravo narodno slavje narodnega vstajenja. Soc. demokrat Riese je dobil 3372 glasov, — 1500 večine. — Največje presenečenje pa je zbudila volitev v velikovškem okraju: Slovenec Ellersdorfer pride v ožjo volitev z nemškim nacijonalcem Nagelejem, povzročili so jo socijalni demokratje; ako soc. demokratje potegnejo v ožji volitvi s Slovenci, je zmaga slovenskega grebinjskega župana Ellersdor-ferja zagotovljena. In to se najbrže zgodi, ker so socijalni demokratje v drugih okrajih odvisni od Slovencev. V Zilski dolini pride v ožjo volitev kršč. socijalec grof Khevenhiiller z nemškim nacijonalcem prof. W a 1 d-nerjem; pri ožji volitvi bodo odloČili socijalni demokratje, — ravno tako v ožji volitvi med Steinwen-derjem in Kremplom na Gor-! jem Koroškem. — Nemškonacijonalna stranka je s tem doživela tako grozen poraz, kakor ga ni pričakovala. In tega je zaslužila. Alle Schuld riicht sich auf Erden . . . — V občini Notranje gorice so dobili: ŠusteršiČ 121, Žirovnik 21, Petrič 15 in Kušar 11 glasov. — V Domžalah se je od 396 volilcev udeležilo volitve le 189. Nemci niso volili in tudi mnogo slovenskih delavcev ne, ker se niso hoteli zameriti beneficijatu Berniku, Kreka pa niso marali voliti. — V kamniški občini je bilo 435 državnozborskih volilcev. Udeležilo se jih je volitve 281. Matej Sršen je dobil 104, dr. Krek pa 179 glasov. Klerikalci so agitovali z vsemi sredstvi ter prignali iz okoliških vasi vse svoje analfabete. Sršena so volili naši somišljeniki brez agitacije, vendar je obžalovati, da ni bila udeležba pri volitvi številneja. Pri tajni volitvi vendar ni treba bojazljivih ozirov na nasprotnike! Ker je cela vrsta na-prednjakov opravljala službo volilnega komisarja v drugih občinah, se je vsled tega izdatno znižalo število glasov za Mateja Sršena. Začudenje je zbudila med naprednjaki izvolitev predsednika volilne komisije. Čeprav so imeli naši v volilni komisiji absolutno večino, je vsled krivde enega postal klerikalec predsednik, kar je napravilo na meščane najslabši vtisk. — Predtrg pri Radovljici Tu je bilo 63 volilcev. Od teh jih je volilo 46 tako-le: čop Ivan 16 glasov, dr. Dermota 16, Pogačnik Josip 10, J. Gogala 1 glas, 3 glasovi so bili neveljavni. — Volitev V Koštanju. Generalni štab dr. Susteršičeve graščine, na čelu mu g. oskrbnik Sobotka, je pripeljal na volišče „vse kar leze in greu. Torej „Onu ne vpliva na svoje podložne, kakor se je pri nekem shodu v Unionu izrazil! Vseeno pa vprašamo, kje je onih 160 volilcev, ki so mu v njegovi graščini obljubili in zajamčili glasove ? — V višnjegorakem volllnom okraj« je bil izid volitev naslednji: 1. Dedendol: 55 volilcev. PovŠe 55 glasov. 2. Draga: 63 volilcev. PovŠe 58, Cankar 3 3. Hudo: 32 voliloev. Povše 26, Cankar 4. 4. Križka vas: 39 voliloev. PovŠe 35. 5. Leakovec: 85 volilcev. Povie 77. 6. Luce: 37 voliloev. Povše 36, ŠusteršiČ 1, 7. Polica: 158 volilcev. Povše 124. 8. Višnja gora (mesto): 75 volilcev. Povše 44, Cankar 3. 9. Žaljna: 113 voliloev. Povše 111 glasov, Jos. Ja-vornik 1 glas, Cankar 1 glas. To je za ta okraj jako žalosten izid volitve. — V Bučki je dobil Gombač 10 glasov, Penca 44, Hočevar 102. Nasprotniki so se posluževali takih sredstev, da so bili naznanjeni državnemu pravdništva. — V mokronoškem sodnem Okraju so dobili: Penca 1064 glasov, dr. Hočevar 654, Gombač 15, Stare pa nobenega. — „Svinjska razsodba". K tej notici v sobotni številki našega lista nam piše dober poznavalec razmer: Z Vašo „svinjsko razsodbo" ste se malo prenaglili. Da ne bi prepisovalec pristojbinskega urada izpustil „jeu po prvih petih besedah in napravil iz sodnijske razsodbe svinjsko, je odlok izobraženim popolnoma razumljiv. V prvem stavku se rekurz zavrne, ker je sodišče spoznalo kupno pogodbo kot pravoveljavno in je bilo torej na podlagi zakona pristojbino odmeriti. Ker se pa kupna pogodba ni izvršila, to se pravi prenos lastnine se ni izvršil, je finančno ministrstvo milostnim potom polovico pristojbine vrnilo stranki, kar določuje drugi stavek. Odlok je sam na sebi v „uradnem slogu" prav dobro slovensko prestavljen. Da pa priprostim ljudem ni umljiv, kakor tudi niso umljivi vsi sklepi in odloki bodisi sodišča, vlade ali drugih uradov, je kriv vladni slog. Vse višje instance izdajajo svoje odi oke v nemškem jeziku in prva instanca jih mora v slovenščino prestaviti ter se pri tem tesno držati nemškega besedila. Uradnik niti ne sme po domače povedati in razložiti intimacije, zato je pa tudi nemško besedilo priprostim Nemcem neumljivo in že v Vašem cenjenem listu sem čital take nemške odloke, iz katerih ste se norčevali, da jih niti Nemec ne razume. Stari „šimelju se vleče od najnižje do najvišje instance in je vse zastonj, da bi se to izpre-menilo. Zato tudi v tem slučaju ne zadene krivda uradov in še manj uradnika, kajti uradniki v slovenskih deželah imajo dvojno delo, ker morajo prestavljati take „uradneu odloke natanko v zmislu nemškega besedila, kar jim povzroča, to mi mora vsakdo priznati, jako mučno delo. — Kar se pa tiče uradnikov pri pristojbinskem uradu, so razen predstojnika vsi Slovenci. Predstojniku se pa v nobenem oziru ne more ničesar očitati. Slovenščine je tako zmožen kakor vsak Slovenec, saj ima kot predstojnik prve instance že čez 15 let opraviti s slovenskimi zadevami in strankami. Glede lojalnosti in pravičnosti v uradovanju napram vsem strankam pa nobena stranka ne more prehvaliti njegove ljubeznivosti in potrpežljivosti. Da se pa prigodijo take malenkostne napake v uradu, pa ni čudno. Znano je, da je tukajšnji pristojbinski urad, bodisi konceptno ali pisarniško uradništvo, preobložen z delom in da primanjkuje osobja. Da se obvlada velikansko delo, med katerim je tudi poprej omenjeno mučno prestavljanje, se dela z mrzlično naglostjo, a se vkljub natančnosti lahko pri pisarniškem uradni-štvu primerijo take napake. Da bi pa predstojnik natančno pregledal sto in sto rešitev, ki se izdajo vsak dan, je pa nemogoče; imeti bi moral tri glave in delati 24 ur na dan. — Mrtvo SO našli 801etno Katarino Kovačič iz Št. Lamberta pri Litiji in sicer v grmovju pri Moše-niku. Kovačič je šla k sorodnikom v Laze pri Vačah. Kako je prišla v grmovje, je neznano. — Ii Rateč n Dolenjskem se nam piše: Kako je naš kaplan vsiljiv, se vidi iz naslednjega. Te dni je bil v pogovoru z nekim kmetom. Kar pride nasproti drug kmet, posestnik Dular. Kaplan: Dober dan, gospod Dular! Kmet: Bog ga daj ! Kaplan: Ali ste že dobili listek? Kmet (misli na listje): Ne Še, še ni dol pal. Kaplan : Ne, Če ste dobili listek ? Kmet: Nismo Še dobil, še ni dol pal, še ni suh. Kaplan: Ne, listke, listke če ste dobili V Kmet: Nismo še dobili, še ni suh, kadar bo dol pal, bomo pograbili Kaplan: Vi ne zastopite, jaz vas vprašam, če ste dobili listek „cegelcu za volitve v državni zbor. Kmet: A, dobil, dobil. Kaplan: Koga boste pa volili? Kmet: Kmet kmeta pa ne Povšeta! Kaplanu se je pobesil nos do kolen. — Potar. Pogorela je na Mižal -ski gori pri Mirni hiša in kovačnica kovača Franca Sitarja. Ogenj je nastal vsled isker, ki so prišle v sajasti dimnik. Škoda je velika. — ToČa je padala v soboto zvečer v fari Selo pri Deberničah, tako da so še drugo jutro bila tla pokrita 10 cm na debelo ž njo. Uničeno je žito, drevesa, ki so bila v cvetju, so vsa gola. — Ogenj. V Roženperku pri Trebnjem je v soboto treščilo med hudo nevihto v hišo Jožefa Mišica. Pogorela je do tal. Škode je več tisoč kron, zavarovalnina pa znaša le 1000 K. — Hitra smrt« V Podkraju pri Aržišah so našli mrtvega 601etnega kovača IvanaZadobovška, ki je bil hud pijanec in je vsled tega našel žalostno smrt. — Angleški časnikarji na Kranjskem. Železnišao ministrstvo je odobrilo program, ki ga je predložila deželna zveza za promet tujcev na Kranjskem glede poseta angleških časnikarjev v naši deželi. Angleški časnikarji si ogledajo Bohinjsko jezero, slap Savice, Vintgar in B 1 e d. — Prostovoljno gasilno društvo v Bohinjski Bistrici obhaja na binkoštno nedeljo 251etnico svojega obstanka. Vlak, kateri odide ob 7. uri zjutraj iz Ljubljane, ima zvezo z bohinjsko železnico tako, da na Bistrico prihaja ob polu 11. uri dopoldne. Iz Trbiža ima ravno tako z bohinjskim vlakom ob polu 11. zvezo. Iz Trsta gre brzovlak ob 7. uri zjutraj in osobni vlak pa iz Gorice ob 6. uri zjutraj. Le-ti vlaki so najbolj pripravni za Bistrico. Zatorej, dragi tovariši in cenjeni drugi izletniki, pridite v naš divni Bohinj, kjer se vam nudi užitek naravne krasote. — Otvoritev postaje Grahovo. Postaja Grahovo, črte Jesenice-Gorica drž. žel. Trst c. kr. drž. železnice, katera je bila do dovrŠitve dovozne ceste od občnega prometa, izključena se bo 1 8 maja 1 907 za občni promet otvorila. Prometne dobe vlakov, ki se na tej postaji ustavljajo, so v dotičnih voznih redih že objavljene. — Učiteljsko zborovanje v Celju. Dne 9. maja t. 1. je zborovalo „Učit. društvo za celjski in laški okraj" v Celju v tam. okoliški deški šoli. Vdeležba je bila prav povoljna, bilo je navzočih nad 40 učit. oseb; tudi c. kr. okrajni šolski nadzornik Jos. Supanek je zborovanju prisostvoval. — Predsednik vse zbrane srčno pozdravi; zapisnik zadnjega zborovanja se prebere in odobri ter naznanijo se došli dopisi pa tudi druge društvene zadeve. — Društvo zastopata kot delegata pri delegacij-skem zboru staj. rLehrerbundau tovariša K r a n j c in V o g 1 a r iz Celja. — Pri zadnjem zboru sosednega učit. društva laškega okraja bilo je navzočih 5, pri učit. sestanku v Polj-čanah pa 10 članov. Društvo predru-gači svoje ime ter se bode zvalo odslej „Učiteljsko društvo za celjski okraj" in se v to potrebno ukrene. Izvoli se šest delegatov in trije namestniki za letošnje glavno zborovanje „Zaveže" v Radoljici. Sklene se v smislu resolucije, sprejete dne 2. maja v Poljčanah, osnovati glede izvanšo!skega delovanja učiteljevega poseben odsek ter se tozadevno pri enem prihodnjih zborovanj temeljito posvetovati. — Nato sledi predavanje kolege K Kvedra o predmetu: „Kaj je sedaj osobito naša dolžnost?" Glavne misli te zelo zanimive ter dobro premišljene razprave, ki je našla v poslušalcih glasen odmev, so nekako nastopne: Osnovni državni zakoni ter ust av oznans t vo so najbolje politično stališče vsakemu državljanu! Na njih stališču stoječ mora človefe postati moralično vzvišen. Ljudstvo, masa pa o osnovnih državnih zakonih ničesar ne ve, jih torej tudi ne more uvaževati ter se po njih vesti. Tudi razum-ništvo se jih le deloma zave d a in se vsled tega v nepopolni meri po njih ravna. — Učite 1 j s t v o se vse premalo postavlja v javnosti na stališče, ki mu je nudijo temeljni državni zakoni in državna Šolska posta-v a! Tozadevno ne izpolnjuje svoje dolžnosti v šoli, dasi je ukazano, da se imajo otrokom te postave v umlji-vem slogu potolmačiti ... Vsa glupost in nespametno rav- nanje našega ljudstva i J vira iz nepoznanj a in ne J movanja teh tako eminentnJ važnih postav! Cerkev jih je pj papežih zavrgla ter proklela kot „abrj minabiles leges". DuhOVniŠtvo jft torej teoretično in praktično ne priznavaf ker uči ljudstvo, naj po cerkvenih predpisih in zapoveduj Iz tega izvirajo vse hom^ t i j e! — Idimo torej med ljudstvo in učimo ga, kar je njemu in drža?; v prid ! Več pravic in svoboščin, neg0 nam jih nudijo omenjene postave, ue| potrebujemo ne za nas in ne za p01 tomce naše! — Osnovni državni zA koni so naš najboljši moralični kodeU v sedanji družbi. — Prirede naj J cene brošure, ki bodo v p o 1 j udi nem slogu obravnavale: a) osnov, ne državne zakone; b) ustavozuanstvo in c) državni šolski zakon; potem pa med ljudstvo ž njimi! — Podroben razgovor o tej aktuvalni temi vršil se bode ob prihodnjem zborovanja, katero bode d n e 7. j u 1 i j a t. 1. jJ sicer zopet v Celju. — Umrl ]e Gradcu upokojeni gimnazijski profesor in šolski svetu^l Fran Krasa n. — Akademično tehniško dru. štvo „Tabor11 v Gradcu ima svoji II. redni občni zbor dne 16. majaj lokal: Stefansturm. — Klerikalni tolovaji so povsod enaki. V Jamljah pri Tržiču na Gol riškem se je imel vršiti shod. Popi Perinčič ie porabil to priliko, dal je nuj skal v cerkvi. Njegovi nahuj-l skanci so ga umeli in kmalu bi bili ubili potem sina učitelja doberdob-skega Brezigarja. Prav kakor na Kranjskem. — Dekliško čast je branil v Trstu 20letni čevljar Vinc. Jo rdel pred nekim neznancem, ki ga je pa z nožem osuval po glavi in obrazu, da ga je težko ranil. — Zblaznela je v Trstu 50. letna služabnica Hermina Gre-ki je čisto naga hodila po židovskem pokopališču. Oddali so jo v blaznico I — V morje je skočil v Trstu Gregor R e u e r, da bi se vtopij a so ga še pravočasno rešili iz vode.l — Slab prijatelj. Natakar (HI 1 e r v Trstu je prijatelju G u t f r e u n-l d u dal shranit kovčeg, v katere:, je bilo za 400 K vrednosti. Prijatelji Gutfreund je pa kovčeg z vso vsebin j prodal in zbežal. — Steklo je v Zagrebu zidarskil pomočnik Jožef Zlatar. Ko je bili v nedeljo popoldne že precej pijani začel je grizti kozarce in požirati! steklo. Pri steklenici je odgriznil vra;| in ga hotel požreti. Pri tem se jej obrezal po ustnicah, jeziku in grlu.I da leži težko ranjen v bolnišnici. — Balon odnesel kravo. zadnjem sejmu v Belovaru na Hi I skem se je dogodilo veliko čud^. lil je navaden balonček, s kakršnim »a j navadno igrajo otroci, odnesel celo I kravo. Stvar je bila takole: N Kmetica je pripeljala na semenj kiavo.l ki jo je prodala za dva stotaka Ve-I sela dobre kupčije je kupila za malega j Iva doma rluftbalon." Denar je djaial v robec, robec pa privela na vi balona in držala vrvico. Vsled veselja! pa ni držala dovolj trdno za nj kar naenkrat se ji je izmuznila inl balon se je z denarjem vzdignil hiti kvišku in izginil izpred oči kme' -ki vsled prestrašen osti ni vedela, kaj j bi počela. Tako je balon odn—■-celo kravo. — Vas se je pogreznila Pni Zavidoviču v Bosni se je pogre j hribček, na katerem je stalo okoli I 30 hiš Prebivalci so se k >r<>vi skoraj I vsi rešili, pogrešajo le '2 osebi. — V panorami-kosmorami na Dvorskem trgu pod Narodno kavarno potujemo ta teden po Renu To je serija polna čarobnih naravnih krasot, ki naravnost omamljajo gledalčevo oko. Opozarjamo zlasti dija-štvo na to serijo, ki je zanje poleg svoje zanimivosti tudi poučna — Mednarodna ppnorama pod TranČO nas vodi ta teden po pravljični deželi Si a mu, ter nam razkazuje predvsem prastara svetišča in originalna kopališča. Deželo, ki je še deloma neznana, krijejo bogati pragozdovi. — Nagajivost. Zadnji Čas polaga neki nagajivec na relze električne cestne železnice neke snovi, ki se, ko se pelje čez električni voz, razpoeijo Snoči je nagajivec položil tako raz-strelbo na tir v Skofjih ulicah in ko je prišel električni voz, je tako počilo, da so ljudje prestrašeni odpirali oku* in popraševali po vzroku. — V Ameriko jo je hotel dne 14. t. m. popihati Fran KlemeuČu rodom iz Vrhovlja pri Krškem, *e predno je pokušal vojaški kruh, a Brt je namero preprečil nadstražnik Ažinaii s tem, da ga je odvedel v zapor. — Nesreča. Včeraj je dela\ Karel Drnovšek v Kladeznih ulicah padel tako nesrečno, da si je pri padou izpahnil v komolcu levo roko in so ga morali prepeljati z rešilnim vozou v deželno bolnišnico. — Delava** gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvori v Ameriko 90 Slovenoev in 40 Hrva tov V Heb je šlo 90, v Inomost in Scheibbs pa 60 Hrvatov. — UguMJene ln najdene reči. Šolska učenka Justina Šinkovčeva je izgubila dva bankovca po 10 K. — Neka gospa je izgubila dvainpol metra bele svile. — K Ivanu StražiŠarju se je zatekla mala, rjava psica, za kojo naj se lastnik zglasi na Gradu. -— Izgubljena je tudi vozna legitimacija aa ime Sagadin, bilježnik in prost vozni list Trst Ljubljana in nazaj. — „Ljubljanska društvena SOdba11 priredi jutri zvečer v hotelu Llovdu (Sv. Petra cestah društveni koncert za člane. Začetek ob polu S. uri. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. * Najnovejše novice. Ljudo-žrei. V Kamerunu je pleme Maka nalašč vprizorilo s sosedi boj, da so nad 100 pobitih in ujetih sovražnikov pojedli. Pri tej priliki se je izkazalo, da ti divjaki tud« na trgu prodajajo človeško meso. . _ Siamski kralj je pnsel v Turin. „ , Pri krstu španskega prestolonaslednika bo zastopan mdi cesar Franc Jožef, ki je že dovolil na brzojavno prošnjo kralja Alfonza, da dobi novorojenec tudi njegovo ime. . i — Velik požar je uničil gah-ško vas Uherce Niezabito\vski. Zgorelo je 400 poslopij. _ V pijanosti je v Hornu kmet Halb^iedl ubil s sekiro svojo ±eno in deklo ter si prerezal z britvijo vrat. m — Vas se je pogreznila. Kakor poroča neki sarajevski časnik, se je turška vas Mustajbašić s 30 hišami pogreznila vsled vulkanske ^ • i g — Električno železnico Praga-V y sočan je kupilo praško mesto. — Napad na dekana. VReich-štadtu na Češkem je neki kolesar Jah-nel streljal pred cerkvijo na dekana Manderja ter ga smrtno ranil. Napadalca sta zasledovala dva orožnika ter ga ustrelila. _ Umrl je v Arku /Sletni princ Moric saksonsko- Al te nburŠk i. * Kako se najlaglje služijo milijoni? Nedavno je umrl v Londonu Tomaž Becham, ki je izumil neke zdravilne krogljice ter dobil zanje s primerno reklamo več milijonov. Holloway, ki je umrl leta 1883., je tudi spravil med svet po njemu imenovane krogljice. Zapustil je 1'2 milijonov kron, za življenja pa je razdelil za dobrodelne namene 40 milijonov. Juri Handvsiole v Newartlu je bil po poklica čevljar. Iznašel pa je znani nConsumption Curea. Pred dvema letoma je umrl ter zapustil ^♦57000 K. Dyson Perrino je bil kuhar pri grofu Colonelu. Ko sta z grofom živela v Indiji, pridobil si je recept za zuani „Wonestersauceu. Po ?mrti je zapustil 13 milijonov. * Možitve željne Vdove Ameriškega milijonarja Higginsa zasledujejo tako zelo možitve željne vdove, da se je moral zateči za pomoč k policiji. Higgens je sovražnik žensk ter ne trpi v svojem gospodarstvu ženskega bitja, edina nečakinja je pri njem. da mu gospodinji. Deset let, :.ži Higgens, je prenašal naskako-vanje raznih vdov večinoma srednje starosti, toda zadnje leto so vdove .a>kakovanje podvojile ter postale laravnost vsiljive. Higgens toži: -Moje moči so pri kraju ter sem izgubil veselje do življenja. Vdove me trpinčijo do smrti, oblasti morajo storiti nekaj v moje varstvo, že celo leto mi ne dajo niti minute miru, da *em shujšal kot skelet. Ne brigam se za nobeno žensko na svetu, in ker me nočejo pustiti samega, odganjati j h moram s sodiščem u Sv. Birokracij. V La Haye-Maiherbe na Francoskem se je neki mladenič zaročil z neko deklico, in yse je bilo že pripravljeno za poroko. ~ndi izklicana sta že bila Tik pred poroko pa je našel uradnik v krstni knjigi, da je bila deklica pomotoma napisana za dečka. Dasi je bila pomota dovolj jasna, vendar je uradnik izjavil, da ju ne more poročiti, dokler se uradno po vseh instancah ne potrdi, da nevesta ni mladenič. In :ako morata zaročenca čakati na kri-žev pot sv. Birokracija, za gostijo pripravljene jedi pa se bodo pokvarile. * Rodovitna svinja. V Polingu na Gorenjem Avstrijskem je zaklal posestnik Keler 7 let staro svinjo, katera je tehtala 350 kg. Zanimivo je, da je žival vrgla v teku šestih let 159 pujskov. Posestnik je dobil zanje 1142 gld. * Čudna bolezen. Ameriški časopisi pripovedujejo, da so v bolnišnico v Čikagu pripeljali mlado Irko Terezo Horn ter jo narkotizirali, da ni do smrti plesala. Uslužbena je bila v neki tiskarni, a nekega dne je hipoma vzdignila roke nad glavo ter začela plesati. Klicala je svoje tova-rišice na pomoč, toda prijeti jo je moralo več mož, da so jo za hip ustavili. Kakor brž so jo izpustili, za- čela je zopet plesati. Plesala je tri dni in tri noči ter je popolnoma onemogla. Sedaj so jo narkotizirali, da jo spravijo k počitku, a zdravniki nimajo dosti upanja, da bi jo ohranili pri življenju. * Bol morskim valovom. Ameriški inženir Prosher je iznašel sredstvo za pomirjenje razburkanih morskih valov. To sredstvo je komprimirani zrak. Prosher je prišel slučajno do tega sredstva. Pri kopanju predora pod East Riverom pri New Yorku je opazil, da se je morje blizu omar, v katerih je bil komprimirani zrak, popolnoma pomirilo, ker je skozi slaba vrata uhajal zrak. Da se o tem prepriča, izpeljal je ob morskem bregu cevi ter jih s posebnim aparatom polnil s stisnjenim zrakom. S poskusi je povsem zadovoljen, ker so blizu ob najhujši burji valovi ostali mirni. Prosher priporoča, naj si ladje napravijo ob zunanjih straneh take cevi, da bodo ob burji vozili mirno. * Tetka tena. V Čikagu je nedavno umrla gospa Maurer, ki je tehtala 260 kg. Njen mož je bil v primeri z njo malenkost, dasi jih nosi tudi 175 kg. Gospa Maurer že sedem let pred smrtjo ni zapustila svoje sobe, in sicer iz enostavnega vzroka, ker ni mogla več priti skozi vrata. Da so spravili mrtvo truplo iz hiše, morali so razširiti okno ter krsto vzdigniti s posebnim dvigalom, s kakršnim se vzdiga najtežje pohištvo. Krsto je neslo deset močnih mož. * Sredstvo proti pleši. Kazni mazači, ki ponujajo zanesljivo sredstvo proti plešavosti, so dobili nevarnega konkurenta. Zdravnik — seveda ameriški — dr. Delos Parker z meeicin-ske fakultete je namreč po dolgem raziskavanju dognal, da je vzrok izpadanju las le — slabo dihanje. Ako se slabi zrak ne izdihava pravilno iz pljuč, prehaja liki strup v kri, in tako dobe korenine las slabo hrano. S pravilnim dihanjem je Parker po desetih tednih dosegel, da so se glave, ki so bile že 20 let plešaste, znova porasle. Potem je obrizgaval psom izprijeni, izdihani zrak, in psi so izgubili dlako. Ako je Parkerjeva prognoza prava, potem dihajo edino ženske vkljub korzetom pravilno, ker le redko kedaj izgube lase * Kraljica — nuna. Kakor se je že poročalo, šla je abesinska kraljica Tajitu v samostan. Odločila se je za ta korak na stara leta, ko je preživela zelo burno življenje. Gotovo pa ni, ali bo našla stara grešnica za-željeni mir v samostanu, ker je že večkrat uhajala v samostan, a se vselej zopet vračala med grešni svet. Njeno življenje je pravi roman črne lepotice. Mladost je preživela na dvoru zloglasnega menelika Negusa Teodorosa. Omožila se je z nekim generalom, vladarjevim sorodnikom. Toda že v medenih tednih jo je tiranski vladar vzel njenemu možu ter si jo prisvojil. In do smrti Teodo-rove se ni smela niti ganiti od človeka, ki mu je bila sužinja, in ki je bil napram njej včasih nežen do slabosti, včasih pa zopet sirov in besen. Po njegovi smrti se je zopet omožila z nekim generalom. Kmalu pa mu je pobegnila k nekemu lepemu dostojanstveniku na dvoru. Novi vladar pa je zaprl njenega moža, a nesrečna vdova je šla v samostan. Kmalu je pobegnila iz samostana ter si zopet ujela nekega generala Ta je bil baje najelegantnejši človek v celi Afriki, samo da je imel smešno ime Acara gadju ter imel slabo navado, da je pretepal svojo ženo. Tajitu mu je zbežala ter prišla z nekim izgovorom h kralju. Menelika je takoj očarala ter se je leta 1883. poročil z njo. * Varstvo živali v starem veku. Stari zakonik Himaričanov, ki je bil izdan za vlade Abrahe <537 do 570. po Kr.) je predpisoval sledeče: „Tišti, ki svojo vprežno živino neusmiljeno tepo, dobe po trideset ba-tin, ako se jih pri trpinčenju zaloti. Naj izkusijo na sebi, kako boli tako postopanje, ker tudi živali, dasi ne morejo govoriti, da bi se pritožile, občutijo kakor mi, ako jih kdo tepe." * Devištvo pod ključavnico« V Budapešti se je zdela nedavno policaju sumljiva neka deklica, ker je nekaj na njej pri vsakem koraku zarožljalo. Pol caj jo je ustavil, a ker mu ni dala povoljnega odgovora, spremil jo je na policijski urad. Pri preiskavanju so našli, da ima okoli beder ozko, na strani s ključavnico zaklenjeno verigo. Deklica je povedala, da se piše Marija Vondraček ter da jo je tako zaklenil njen Ijub-ček, da si zagotovi njeno zvestobo. Ker je izjavila, da se je to zgodilo z njenim privoljenjem, morala jo je policija izpustiti. * Kdo jo oženil španskega kralja? Sedaj šele je znano, da je kralja Alfonza oženila pravzaprav stara — ciganka. Pred svojim potovanjem na Angleško je naletel na ciganko, ki ji je ponudil cekin. Toda ciganka je dar velikodušno odklonila z besedami: „Kralj, obdrži denar zase. Moj rod je starejši kot tvoj. Poslednja sem rodu, ki je v 11. in 12. stoletju vladal v Maroku in južni Španiji. Zato se meni spodobi, da te obdarim. Vzemi ta cekin !u Po teh besedah je podarila kralju star zlat denar, na katerem je bila slika sina zadnjega kralja iz rodu Almoravinov. Pri tem mu je rekla: „Pazi na to svetinjo, ščitila te bo pred vsako nevarnostjo, de eden tak denar je na svetu; darovala sem ga neki lepi, mladi, ljubki dami, ki me je obvezala s svojo roko, ko sem nekoč padla z visoke skale. Ljudje v njenem spremstvu so jo nagovarjali „vis ikostu. Kralj, ako se kedaj ženiš, oženi se z ono mlado deklico, edino ona te more osrečiti.tf — Ko se je mudil kra . \. Proti Ležkotam prebav Ijanj a in vsem našle -nom mnogega sedenja in napornega dufiev-kega dela je nprav neobhodno potrebno do mače zdravilo pristni „Moll-ov Seidliu prašek", ker vpliva na prebav jenje trajne in ura vno valno ter ima olajševalen in topi (en učinek. Škatljica velja 2 K. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsafc uac lekar A. MOLU, c, in kr. dvorni zalagate'* na DDNAJI, Tuchlauben 9 V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom 3 16—7 d. 3 EFOVA grenka voda. Izvrstno odvajalno sredstvo. Proti prahajem, luskinam is izpadanja las deluje najboljsr prlznanu ■Taio-cMii tinktura katera okrepčufe lasišče t odstranjuje luske in preprečuje izpadanje laz. 1 stekleni«« z nu« odom f liron«. Razpošilja se z obratno pošto ne tnauj kot dve steklenici. Zaloga v«ah preizkušenih zdravil, medic. mil. medicinal. vin, Specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgiških ubvez, svežih mineralnih vod i. t d Dež. lekarn Milana Lensteka v Ljubljani, Resljeva cesta št. I poleg novozgrajenega Fran Joiefbvega Inbil. raoAtu 10—20 Neteorolositno poranio. VlA'n* a »d morjem 06 'i ^r*dnji %r»ćiii v..* 736 li Ca* i I 2 b B opaEO- vstaja J metra i v mm S B Vetrovi Nebi; 3 I 9. .v. ! 73* 9 : 10 4 »t. jug jasuo ] 7. »j. j 735 71 118 brezvetrno jasno K pop. 734 4 i 26-4 I dr. jzah. del. oblač. , j9. »v. 734 7 ! IV-3 ai. jug 15. j 7. af. i 734 4 1 '22 brezvetrno „ Ž popi 73Č4 2! 2,7 moč. jzah. del. oblač. jasno jasno Hrednja predvčerajšnja in včerajšnja temperatura: 18'23 in M 5°; norm.: in 13 9 Padavina v 24 urah 5 8 mm in 0 0 mm t Darila. Upravništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gospod Franjo Feštajn, paznik v Trbovljah K 8*60, nabral pri shodu dne 10 t. m. od volilnega odbora pri g. Fort^ju. — Lepa hvala! Umrli ho * Ljubijam V dežel ni bolnici: Dne 6. maja: Pavla Hervatin, delavčeva hči, 31 let. Dementia secnndaria. — Fran Novak, posestnikov sin, 19 let. Oedena cerebri acuta. Borzna poročila Ljubljanska •ditns banka v Ljubljani" Uradni kuiai dun. fcoraa 15. maja 1907 ru avstr Hronaki i***t & krenaks reafti Wi » *?ata W% tfifSOiiJc"' aei. V*« Žrtvi; »os.-Werc. teiaaniik. scsojil« 1902 . . te4fea *M banka a. ♦ §H ^ 4. *> sa«. jiiima 2.-.t. i off. »lrau» ž* Jezric d. dr. ... ( f#J>l. čeika ir.*\ ba'ias -irror. fc>k. lelez. Trfr*- -jrer. fjoteujiiliUh lai fcf, »rior. ž* kap S**.*-, avsfr. po* Ni 2- * Staikt od «. 1803*'» *<$ i. ■ aoa>. nrođ. f. e»u * . . -'a . p Bka "«**p iana« . arnaka i Uur4»»*. . ... fJAaHlk? - - - •^rakovsrt* » • - ^ubija' ii i „ Avatr. rd*«J. > ;»fta B . . Op* • • tkicburfck« B e i 5hanmj*k* kem. 9 , ■ 2aine ieUini^ .... t>r*avne železnic« . . Av»tr -ogrske eafUkte <**^ Avstr krfe*«iie i*k*i* Ogrske . ■ živnostenslM * Premogokop v Mesfct aViff) Mpinske nentafi .... Kike tel. M. er. . Jlma-Mureevi • rrheveHebt prem e>W> kvtir. oreAnt tew. shinikeM iJ8 50 99 8<» 9845 116 65 9:185 112 10 98-50 104*50 998r 994" 1C0 - M 101 I0O40 «MWN 99 50 100- Kk>-too- IX - 99 9C 98-76 3C3 35 100 ~ 151 75 256 -147 75 £6 J 272 tO 346 — 98 .92 75 21-85 435 80 90 .8 46 75 -7 75 65-18-— 476 — 131 75 F81 80 1770 — mi 50 764 240 50 737 -6' 0 015 Blag S8 70 100 — 9*65 116 85 94 05 112-30 09 30 101-5!. fOO-86 i y ■ 4 101 — 99 60 f-140 ". 6"0 t: -50 100*60 1^/30 100 20 101- 99 75 305-35 101- lb37b 2^0 — 149 75 2 79 — 282 «.0 266 — 108 -593 75 23 85 45 — 90 96 -65 47 75 2975 •6* 18 -486 Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, stari oče, odnosno brat, stric, svak, tast, gospod Jvan 3(navs bivši župan , trgovec in posestnik na Hribu danes 12. maja ob 10. uri dopoldne po kratki mučni bolezni, rreviden s sv zakramenti za umirajoče, v 68. letu svoje starosti mirna v Gospodu zaspal. Truplo predragega rajnega se bode v torek, dne 14. maja ob 7. uri dopoldne slovesud blagoslovilo in iz hiše ž dosti na Hribu na pokopališče k Sv. Barbari prepeljalo ter položilo k zadnjemu počitku 16 ll Sv maše zadušnice se bodo služile v .arui iu drugih cerkvah. Nepozabnega pokojnika briporo-čamo v molitev in blag spomin. Na Hribu, dne M. maja 1907. Žalujoči ostali. Pozor! Trsouci! Novost! 75 kosov sajn h novosti fin. peciva po 2 vin. za prodajanje za ! K 10 vin. 38 kosov pripravnih za kavarne in gostilne po 4 vin. za prodajanje za 1 K 10 vin. razpošilja vse v lepih kartonih po povzetju \ ako se za 6 kron naenkrat naroči tudi poštnine prosto: E. Bran d t, tovarna finega peciva v Kranju. 122^—8 Učenca\ ki ima veselje do slaščičarske obrti, puštenih otaršev, sprejme tak O j IVA\ VKFCKO slaščičar v Voloski pri Opatiji. Proda se veliko, dobro ohranjeno v v 132 75 682 80 1780'— 663 50 765— 241-60 743 0 6 1 50 262 > pisce za gostilno in povlek za jedila. Ljubljana, Erjavčeva cesta 12. 16.0 1 Les« o|Ie prodajano samo v mesecu maju po znižani ceni in sicer: 1 kubični meter za K 3*50, 1 vreča K !■—. Pri naročilu od 10 kubik metrov znaten popust« 1604-1 Parožaga DEGHENGHI .Znanje 300'! Janko S., ž prosi odfiovor. Domski salon Nina Pressl Sv. patra cesta itev. 20 — takoj sprejme nekaj — i v i lf>9P—3 Išče se zanesljiv rilec ii strojevodja za parno žago. 19S4 i v č ne izve uri la*toiku Dominiku Lusinu v Jenkovih ulicah st. 18 v Ljubljani. 1594-2 Vee izurjenih 1637 3 šivilj se sprejme p Gorupoom ulicah 3.lll.nndstr, Sprejme se takoj mlada prodajalka Sli učenka poštenih starcev v trgovino mešanega blaga: PETEN SITAR, Jesenice. 161&—1 Takoj se sprejme Učna doba 3 leta z obleko. Josip Kurbisch, pekarski mojster v Dobrni pri Celju. i6!2 1 3 I Zenitev. z gospodarskim poslopjem, dobro vpeljano trgovino, gostilno ter vrtom se proda z zemljiščem ali tudi brez njega. VeČ «e *z"e pri pr. Josipu Ćuček, Kneiak pri Št. Petru. i&88 2 Izurjene sofrne v in enega črkosliliarin sprejme Ivan Štrukelj, slikarski mojster v Ljubljani, Florjanske ulice 28. 1683 3 = Ka$cij • = Kdor tega ne cvažme. be pre- mjjH greši na svojem lastnem telesu! HI Kalserjeve II prsne karamele s trezni jelkami Zdravničko preizk Seno in pri-poroCeno proti borf^ju L.r.pa-v-6ti kataru, zaslizecju ia kataru v požiralniku 5120 m>tarsKO poverjerjiu izuri-Ceval potrjuje, c:a dr.^i kar obetajo 4^0» 23 Zevoj pc 20 in 40 vin., škattjica BO vin. Zaloge^ imajo: V Orlovi lekarni poleg železnega mostu v Ljub Mani, v lekarni Jos. Mayr v Ljubljani, v dež. lekarni pri Mariji Pomagaj Milana Leusteka v Ljubljani, pri Ubaldu dI Trn-koczy|U in pri C Piccoliju v Ljubljani. V Novem mestu v lekarni S. pi. Sladovlć. ~ V Vipavi v lekarni I. Hus. V Ribnici v lekarni pri sv Štefanu Jos. Ancik — V Idriji v lekarni Daniel Pire - V Metliki v lekarni Ivan Gjuričic, v Radovljici iekarnar A. Roblek, v Novem m«*stu lekarnar Jos. Matkovid. — Hinko Brilli, lekarnar v LUiJI. — V Kranju v lekarni Karel Savnik. Samec, JO let star, prijetne vnanjosti, jasečni uradni^ j letnimi dohodki 5000 kron, se jeli v svrho cenitve seznaniti j gospodično ali vdovo brej ctroJ$. 2a tajnost 5e jamči. Ze rejne ponudbe in sice ne anonimne, 5 sli^o, /$i je vrne, je vpo$lati do 1?. t. m. pod naslovom : „ V l a d % o " Jrst, poste restan te stadion. ih08 Sive koroške kosa izdeluje__ tovarna C j za kose ^ Karel Zeilinger v Himnielbc^ra;!! iz naibolj&ega koroškega htega jekla v poljubni obliki in množ ui. »19—20 Ceoe in vzorci kos se pošiljajo na zahtevanje franko. * e i>: >: >: >: :•::«: >: :•: «1 i Konaervirane, blagodišeče nestrupene za absolutno zanesljivo in popolno pokončanje vseb Preprosto nič nevarno rav la za strap. Učinek presenetljivi Uspeh zajamčen. Dobiva se v her metično zaprtih steklenicah po K 9'— (1 kg), 4'ftO ('t kg) in 3*— kg); dalje nerio-sežno ue.inkuioć prašek za ščurke kg K 3'—. Svetla, radikalno učinkujoča tinktura za Stenice liter K 8—, litra K 4* — . 1444 — 3 O mesne Krogljice lO»laS33&^ I podgan in miši. Prep ^laiintlUllilifTT'li**-J ■ nanje. NI treba dovolila j.n nerne 15/y- 3 mm za v največji izberi in po najnižjih cenah v Angl. skladišču oblek O. Bematovič v Ljabljaai, Mestni trg 5. Kri BTot 0 prodajalka želi vstopiti v kako trgovino g* spiti ki je že nekaj Ča«a kot taka deloval^ Naslov pove upravništvo *Slov Naroda*1. 1543^' Sprejme se već učencev za j iesksrskf in slikarsko obrt s hracc io ^ranovaiii^m »Ii pa dnevoo olačo pri tvrd ki J. Terdan, Ljublja a Aegove ulice 8. lsss^i Strojnik izkušen in spoten, z dobrimi izpričevali primeru" in stalno službo, izurjen na purnih in elektricaih strojih zmožen vseh p pravil, prfv?ara« službo tudi v opekarni. Ponudbe up avništvu ,,81ov. Naroda". Delavci n tioolo minerji in a kor d as ti se iščejo. Dopisi in vprašanja na Kalk u, Steinbrucbs-Cewerkscbaft na Do naju, I. Giselastrasse 4 solili*-!! iznr eu in ^pretrn prodajaiec, i»rva se sprejme s 1. inn»jem t. 1 v trgovini z me&aauo blag m tvrdke M. Elsoer v Litiji. i?>v Radi odpotovanja je na Primsko vem pri Kranju naprodaj T7- I z lep^m vrtom. Stoji tik ceste pri ie leznem mostu. Bila bi pripravLa za vsako obrt. Kupni pogoji ugodni. Ved se izve pri lastnici Mariji Blagne, istotam. 1609- Kavcifc zmožen vešč slovfcLŠćioe in nemščine v goi ia pisavi si labko preskrbi takoj u \ Ljubljani 2000 kron letnega dobo Ponudbe naj se pošljejo p<č „trajno" (Dauernd) Ljubljana poste restante. i6oe in zelenjavo razpošilja po povzetju Josip DolČil V Trstu, Via della °orgente Štev. 1 Teletou št. 1465. 815-i Kemiški laboratorij „Kreator1 v Požunu na Ogrskem. V Ljubljani prodajata Viktor Schiffer in drogerija Anton Kane. Kranjsko društvo za varstvo ^ova. r.48 —I i!7l —i (,4 7 I 47 hO! i ti*a« xU 13 28 i>7; 24— vo-40 2-62| 4-*4l ,4'.r ž/5 !>bl i i-40 ,v 16 $4 06 *4 08 1 7 82 9666 t'b2 VABILO na Žitne oeno v Sudimpo^ti Dne 16. maja 1907 oktober . , Pšenica ttoiuaa Ov*J* jnlrj • • • p oktober Nespremenjeno. fiO kg 60 , 60 „ 10-65 8 74 62 620 7 2U XV. redni občni zbor ki se vrši 21. malo letos ob 8. zvečer o restauraciji „pri Roži" I. nadstr. 1. Odborovo pctroČilo za leto 1906 2. Poročilo pregledovalnega odseka. 3. Volitev petih Članov odbora. 4. Volitev pregledovalnega odseka za 1. 1907. 5. Posebni predlogi. Samostalni predlogi za občni zbor naj se prijavijo 8 dni pred občnim zborom pri odboru. Ljubljana, 11. maja 1907. 1689 2 ODBOR. 1 Da se zagotove pri adaptaciji več objektov na Ljubljanskem polj* poleg Ljubljane potrebna stavbna dela v znesku okoli :>2.000 kron bo 29. majnika 1907 ob 11. dopoldne v pisarnici vojaškega stavb nega oddelka 3. voja v Gradcu (Elisabetlistrasse 18) pismena ponudbena razprava. Pogodbeni pogoji in stavbni pomoČki so od 12. maja do 27. maja 1907 vsak dan izvzemŠi nedelje in praznike ob uradnil urah na ogled v pisarnici c. in kr. vojaškega stavbnega nadzorstv; v Ljubljani u&t Upravna komisija c. in kr. vojaškega stavbnega oddelka 3. voja. Proda se posestvo na Glincah pri Ljubljani zaradi bolezni pod jako ngodniroi pogoji. V biSi je že nad 50 let obstoječ* gostilna z velikim senčnatim vrtom in z vrtom za soČivje. — Zraven ie velika Vinska klet pripravna za ka kega vinskega trgovca in veliko skladi&če. pripravno za vsako trgovino. Naslov pove upravništvo „Slovenskega Naroda". 1580-s Udajateij in odgovorni urednik: Rast o Puitoileni«a Lastnini in . iak vNarodne tiskarneh 05 12 99