•TiÄUtlSr Chicho, III., tor*kK 30. marca (March 30th)
1920
t„-,j," t, *
Ur«f*14ki in •turi; 8M7 Hl La
"•57 he ijiwndntf tt»^
Telephon««: Lewàdâl« 4<U.
ŠTEV.—NUMBER 75.
Vlada ja potlala komisijo v spar-
takovako republiko t Bvrho mirovnih pogajanj.
V BBBLOTU OEOZI NOVA STAVKA. ¡¡?
London, 29. marca. — I« Berlina Tez Curih poročajo, da so danes nastali tamkaj novi nemiri. Neodvisni socialisti ao izdali manifest, v katerem pozivajo delavce na nov generalni štrajk. Vlada namerava jutri pričeti ofenzivo proti spartakovcem v Ruhru. V okolici Wesela se vrli silovito topniško bojevanje.
Poročilo iz glavnega stana spar-takovake rdeče armade v Hagenu se glasi, da delavske čete prodirajo* dalje; včeraj so okupirale šest novih vasi. Neki voditelj spartakoveev je izjavil: "Nafta armada se je komal začela snovati. Zdaj imamo 50,000 oboroženih vojakov, toda priglasilo se je čez 200,000 rekrutov."
Berlin, 29. marca. — Nova Muellerjcva vlada se bo menda obdržala. Eksckutiva Zveze nemških strokovnih unij je včeraj obvestile Muellcrja, da «e strinja z oNobjem novega kabineta. Kapitan Cur», klerikalec in predsednik pa mbrodae družbe Hamburg-Amerl-can, ki je bil predlagan za finančnega ministra« je moral odstopiti, ker se delavstvo ni z njim strinjalo. . j.
Nova vlafla je imenovala komisijo, ki je bila poslana v Munster, kjer ima predložiti poboje sparta-k»vipem za mirno poravnanje kon-UiktK & WeHtfabkam. in v Äuhru. V komisiji je Oscar Roth, večinski Hociälist, Otto Brass, neodvisni socialist in Grosaman, podpredsednik Zveze strokovnih unij. Druga komisija je bila poslana na Ho-landako za dobavo živil, ki so potrebna v Ruhru.
Vsa znamenja kažejo, da je fe <1 o racija strokovnih unij kontrolni faktor v vladni krizi in Karl Leinen, predsednik federacije, izvršuje delavsko oblast nad sedanjo vlado. Večinski «ocialisti so se za enkrat zopet obdržali na krmilu; v koliko sodelujejo zraven neodvisni socialisti, ni še znano.
Novice iz Westfalske so fie zml-raj vznemirljive. Nekaj se poroča, da bo Muellorjeva vlada poslala ultimat centralnemu odboru delavskih svetom, ki izvrSuje vrhovno vladno oblast v Ruhru in bližnjih industrijalnih središčih, da morajo sveti prenehati z bojevanjem v treh dneh, ako ne, se prične proti njim splošna ofenziva.
I/- Budericha, Porenska Prosi ja. .M' prišla vest, da so čete narodne garde okupirale Dinslaken, osem milj južnovzhodno od Wesela na vzhodnem bregu reke Lippe. Delavske čete so ae umaknile na drn-
Htran reke s velikimi izgubami, bombardiranje trdnjave Wesel se nadaljuje ■ kratkimi presledki.
Düsseldorf, Nemčija, 29. marca.
Vladna komisija treh mož je včeraj dospela v Muenster in se 1«koj scšla s centralnim odborom "ovjetov. Rezultat konference fie ni /.nan, toda govori ae, da komisl ta ni prišla se pogajat s spsrta-knvei, temveč preiskat položaj.
I/.v rte val ni delavski odbor % IniHseldorfu je na včerajšnji seji "kleni! predlagati generalni konferenci delavskih avetov v Ksaenu. ds naj prenehajo napadi na Weael i" da ae naj sklene premirji* pod Pogojem, da delavci obdrie orožje "i da se ud ubmma armadama določi nevtralna »ona.
oc« osTOtnr umoea
Chicago, III. — Frank Piano ml., na katerega je oče'oddal tri K,rele, da "reši njegovo dnšo.H je "mrl v bolmftniei. Takoj po njego-vi Hmrti so aretirali njegovega o-•>ta in policijski kapitan Danner je izjavil, da ae bo obtožnica zdaj • Pomenila in da bo oče obtožen
umora. . 383s,rv
NEDELJSKI TOUIAOO V ©HI-OAOÜ JE TRETJI V ZGODOVINI MEßT A.
Silni viharni vrtiuec, ki je v nedeljo drvel čez rob Chieaga, je bil tretji v zgodovini mesta. Zadnji je bil 25. maja 1896. Profesor Henry J. Cox, načelnik vladnega vremenskega bir#ja, je dejal včeraj, da je Miehigansko jezero dober branitelj mesta pred eikloni, ki s.» redka prikazen, v Chieagu. Zato se ni treba bati, da se kmalu po novi.
TAJNA POGODBA I ANGLIJE S TURCU0,
Angleški imperialist! so «a lani izbarantali Dardanal«
VSTAÔI VZELI SULTANU KALIFAT.
Berlin, 29. marca. — Dr. Način hej, ki je bil lani naučni minister turški vladi, je objavil dokument. o katerem trdi, da ja tajna pogodba med Anglijo in Turčijo, ki je bila sklenjena in podpisana <v aprilu 1919. v Carigradu. Pogodbo so podpisali Franner, Nolan in Churchill v imenu Anglije in Da-mad Ferid paša v imenu Turčije. Dr. Nazim pravi, da Francija in Amerika nc vesta za ta pakt.
Pogodba določa, da Carigrad ostane Turčiji kot sedež sultana in Velika Britanija dobi popolno kontrolo med Dardanelami in Bosporjem ter druge dobre koncesije, vštevfii gospodstvo nad Sirijo in Mezopotamijo. Turčija ae je obvezala, da ne bo naaprotovala, če Anglija ustanovi državo Kurdo-stan. Anglija je obljubila, da bo pomagala turški vladi zatraU vsako nacionalistično gibanja. Sultan obdrži moralno oblast kot kalif nad mohamedanskimi verniki v Siriji in Mezopotamiji. Zadnja točka pogodbe se glaai, da je pogodba uradna, toda ostati mora strogo tajna.
Francija, Italija in Združene države ne vedo še nič o tej pogodbi.
Carigrad, 28. marca. — Turiki sultan ni več kalif (toliko kot papež) mohamcdancev. Muatafa Ke-mal pasa, v*odja turških nacionalnih revolucionarjev!, je obelodanil proklamacijo, v kateri pravi, da turška vera zapoveduje, da edino neodvisni vladar more liki kalif; sultan je z okupacijo Carigrada postal podložnik entente, zato ne more več biti kalif in vsledtega prekinejo pravoverni muzlmanl ivae zveze s sultanom. Muatafa Ke-mal paša dalje poziva vae muzul-manske tirale na boj proti aultanu in ententi, ki je pričela 44križar-sko vojno" proti mohamedaiiatvu.
Zavezniki se boje, da bo prokla-maeija MHiatafa Kemal paše pro-vocirala nove masakrc kristjanov v Mali Aziji.	♦ -
PAZITI VA KALBfÖK
Chicago, III. — 2-ldni George Irwing je *voji materi za treno-tek ušel izpred oči, a malo kasneje ko ga je pogrešila mati, ao ga našli utopljenega v ceatnem jarku, v katerem je bilo malo vode. Malen-ček je padel v cestni jarek, p* se ni mogel več {«kobacati iz nje
«a.
KUHAEJI V HOTELU 90 ZA itAvLu tt »OUDAMO-
m
Ghieago. m. - V hotelu <on-w i, »stavkalo trideset kuhar-
jev. ker je
kega kuharja, in po sodbi k.*ar-Uy „i imelo vodstvo najmanjšega v,rok. odek*itl njH. tevarša. W.vk, " se pridrži» tudi natakarji.
SOVJETI UJEL111 M02 V ŠESTIH TE
1800 oonjacev ZIVINU ZA steajealo ik 0ikaskk ' klavnic* počivajo.
Chicago, 111. — V ponde^ek jc Kavkaaija ja okupirana; ^štrajkalo IStM) organislrauili
| gonjače v'živine v tukajšnjih Mav-bieab, vsledčcsar je moralo 'prenehati klanje .živine. SlavRarji zahtevajo več na mesec. K lav-nitki baroni pravijo, da bo moralo bliso 90,000 delavcev v klavnicah prenehati s deloui, če ne ik> stavka kmalu končana.
8ev
Denüdnova "vlada" ja prenehala eksistirati
POLJAKI PEOBIJO ZA MIK.
London. 29. marca.'—Is M javljajo uradno, da so sovj čete v zadnjih šestih tednih ranja na severnem Kavkazu 12,000 častnikov in 100,000 prosta* kov protiboljševiške drmade. Men znaša 300 topov, ogromno zalogo streliva in železniških .vagonov ter 15 miljonov funtov bencina. Vsa severna Kavkazija je v rokah sov-jetov in Deuikinova "vlada * Je prenehala eksistirati.
London, 29. marca. — lz Varšave poročajo o silovitih bojih med SvetohUaoi, Id peatujejo »nf^M in Poljaki in ruskimi rdečimi četami psičke, aa bodo qpftJali nad nje
ZAKAJ JE MATI 2 OTROK
IZVRŠILA SAMOMOR?
\
DOBITI VI MOOLA STANOVA NJA IV «SOLA JI PO 8JJC0ULSSU.
ob reki Pripet in na vsej fronti obi pripetakem močvirju. Poljaki pravijo, da ao zadržali prodiranje boljše viških čet. Ljuti boji ae vrfte tudi na ukrajiuski fronti, posdmo v okolici Kamenec-Podolskega.
Kopenhagen, 29. marca. — Depeša iz Kovna ae glasi, da je poljska vladi začela mirovna pogaja* nja a sovjetsko Rusijo, ljetonija in Finska sta tudi ivceli korake aa mir t Rusi.
j Moskva, Rusija (čez London) 23. marca. — Rezultat konference med zaatopnikl ruakc in ukrajinske komunistično atranke je, da je bila aklenjena pogodba za tesno sodelovanje ruske in ukrajinske republike. Konferenca se je vrftila v Karkovu in ravno tam se vrfti kongres ukrajinakih aovjetov dne 1. maja 1.1.
DKLAVOI BODO PREJEMALTti.2fi MEZDE NA URO.
DrugI ftavbinaki dalavoi m pogajajo zaradi meada.
Ohipago, HI — Med tesarski/ni delavci in stavbinskimi podjetni ki je prišlo do sporazuma iu tesar-»ki delavci bodo prejemali po IU. 26 mezde na uro..Velebisniftki ča sopisje, ki nima grajal ne besede za proflte, ki jih prejemajo atav-binski podjetniki, je že pričeli» pretakati krokodilove solae, češ, ds bodo trpeli tisti revni ljudje, ki nameravajo zgraditi majhno hišico. Kadsr-stradajo tesarski delavci s svojimi družinami, ker nimajo dela, takrat to časopiaje ne piše o ubogih tesarskih delav-eih, ki delajo le sedam ali ohcih mesecev v letu, ampak je to samo posebiea, če delavske družine stradajo, če je oče brez deta.
V pogodbi med tesarskimi de-lavnd in stavbinskimi podjetniki je določba, po kateri se vsi spori, ki se nanašajo na vpraAanJe, kateri stroki pripade delo, rešujejo pred razsodiščem, 'ki sestoji i« podjetnikov in «tevbinakih del*v-eef. / . '
Zidarji so tudi U skleniti pogodbo s stavbinskimi podjetniki in bodo prejemali po $1.26 na liro. Drugi stavbineki delavci pa še niso sklenili pogodb, ampak se it pogajajo z zaatopnikl podjetnikov, navzlic temu pa sodijo, da le-toa ne bo atavk v *tsvbin«ki industriji.
Chieago Hl okolW : V sredo >a-„0 in hladne, H..U temperature ▼ «dnjlh
L^T*. najaiŽja 4A saide ob
urah t najvišja golaee izide ob r.zt «14
Vodja irskih repibUóanov
Dublin, Irska. — Thomas 0'-Dwyer, eden prominent nih voditeljev irskih republičanov. Je bil 2». t. m. Umorjen na evojem.do mu. Letrelil ga jt neznane«-, kl y mu l masko na obrazu, ko j«- ulo mil v njegovo spalnle«. T* M drugi sinfajnovaki voditelj, ki je bil umorjen v enem tednn.
kmijt napreduje
Mtffcra Koni ja - M«b.l./J. S nje now delovne armad« napreduje 1 velikimi uspehi. V Jekate-rinogredu. Permu, Vjatki. Kaza ou im Vladimiru aa aa regiatrfrall za delo vsi moški od )•. do M leta in vsa «enake od M. do 40. leta.
Htm.
nim dejanjem
Ohioago, IU. — "Pustite male k nami," je rekel Krlst, a to se je zgodilo pred tolMid sto loti, da današnji praktični kristjani aodi-jo, da je to le pravljica. ("'»• l>ri<l< atranka k praktičnemu kristjan-skemu hišnemu posestniku in vpraia, če odda v najem prašno stanovanje, tedaj tak kristjan ne v j i m mi , .'e ima psa ali Btfclko, ampak hoče na vsak način izvedeti, Če ima kaj majhnih otrok. In če atranks odgovori, da ima majhne otroke, tedaj kristjanskl hišni po-sestnik, ki navadno prav pridno Kahaja v cerkev, ačŽe po laži v sili in pravi, da je stanovanje že oddano.
Da jc dauažnji kristjanski svet
iak in ne drugačen, se je preklala tudi m rs. Agnes Rcady, mati Mt(nega Alberta in 1 ^tBUicga, vt
Johna. Kjer je vprašala za stanovanje, nikjer jo niso vprašali, če ima kužk"a ali mačko, ampak is-praševali so jo, če ima kaj otrok. In ko je inati odkritosrčno pove* dala, da ima dva majhna ainčka, so ji tudi povsod rekli, da je stanovanje oddano. Tako je iskala stanovanje dan za dnem, seveda vedno z enakim uspehom. Končno se Je reviea utrudila in ko je prišla od takega stanovanjskega iskanja domov, je poljubHa svoja malcnčka, sit zaprla v kopalno nobo, nastavila samokres in sprožila. Malo kasneji* jc prišel njen soprog od dela domov in v|>rafcil je najstarejšega sinčka, kje Je mama. "Tarnlc," jc rekel mali John in pokušal na vrata kopalne sObe. "Preden je stopila notri," je nadaljeval mali John, "je nas poljubila in rekla,- da odide na dolgo pot o vanje."
Oče je vlomil vrata In pred nJim je ležala njegova žena mrtva in v mlaki krvi. PoMtala je žrtev da-iy)4/ijih praktičnih krlst janakih razmer. Soprog je izpovedal ita po-lieijski postaji, tis jc ti vel v do-brili finančnih razmerah iu da po njegovi sodbi ni bilo druzega v/roka, da je odAla njegova soproga v prostovoljno smrt, kot da ni mogla dobiti atanovanja v drugi apartmentni hiši, ker je imela dva majhna otroka.
Današnji praktični kriatjanakl posestniki apartmentnih hiš nima jo najmanjšoga ugovora, ča vpra hh /.a atanovanje stranka, ki Ima urdega IruAka ali pa Še grio In k imeli Javo mačko, da le ulma o trak.
Tak Je svet, take so današnj« razmere! !n če ljudje kritizirajo take razmere In pravijo, da tvori-jo sramotno pego na današnji ei-llbilljf tadaj se oglasijo takoj profitarji In pravijo, da m taki ljudja nevarni prekueolii Ds Iski ljudje ao pfi nevarni, ampak n*--vami nleo državi, nevarni nisa ljudstvu, nevarni num poirtoju m» ) itldlke, nevarni nlao uatavi, mar \t* ao nevarni denarni mošnji profitarjev. ker zahtevajo refor-rne v korist ljudstva, da »e bo tre-ba materam iavrUti sami/mora, ker ne morejo dobiti atanovanja.
Bnkarešt - Vlada Je razpustila ■ «•ariaaunt.
Silen vihar je ubijal in podiral hiše.
Med človeikimi žrtvami je tudi Slove-" nec. V Alabami in Georg|ji je vihar ubil 45 oseb. Prizanašal ni cerkvam in samostanom. t Materiialna ikoda se ceni na več mi^onov dolarjev.
Tri nuna v Tuka j Je
lomil
Po aadnjih poročilu» je število, žrtev nedeljskega tornada nara-stlo na 172, dnčiui je ns tif«.« seh bolj aH manj telesno poškodovanih. V iliieagu in okolici je 81 mrtvih, drugod v lilinoiau in po drugih drlavah pa 141. Cetu drlavnv milice stralijo podrtine v Melrosa Parku, kjer Jc voč kot poloviea hii iu drugih poalujlij v ras val i na h.
Samo v Chieagu in okolici Je o-krog 1500 oseb brca strehe. Orgii iilKaclja IMočega krila skrbi su nesrečneic.
• Ohloago, 111. Silen vihar od jugosapaila jc sailel «apadul* del Chlcaga iu sa)Htdua uicifta do jo-lieta, Klgiua, Bolvidera, Marciiga, \V'(»(nlstoeka in Melieiuyja iu Je isgubil svojo demonsko moč, ko ja na Michiganskem Jcxeru sadu! na hladno osračjt. Bil je pravi vrtinec, ki ga imenujeiuo tudi ciklon, tornado ali |ia tajfun. .Kjerkoli /e njegov sveder segel do tal, t h m je ruval drevje, podiral hite, odnašal strehe, preobračal avtomobil* in teftke vosov«. Takih svedrov je moralo biti več iti ob rasnem času, Vrtinec jo ¿ude! Kl-L giu	ki sc nahaja sapad* tf^** ^1
vt iu itčkoliko IniIj Hcvernn od Dunnlngu, Craivfordove eeste in Osemdvaj-sete uliee v ('hieagU, med tem, ko je ta del mesta sadtil Šele doliro uro kasneje. V Klginu je bil sve-d«r širok okoli dve slo čevljev, v Chieagu je bila n)*gova pot ne-koliko širša.
Pot, po kateri so drvlll vrtinci, ni bila varna *a ljudi, kar dokasu-je.jo številna Irtve t«'ga viharja. Hreda je; da vrtince nc gre srni-rom pri tleh, ampak da se sveder včasi malo vsdigite, pa sc sopet spusti proti Kemjji, ker hi bilo Število šrtev še vačje. V Chieagu in okoliei je mrtvih cuoirilri» deset oseb, število ranjencev j« pa veliko večjo.
Vihar ni prizanašal nobenemu, kar jc dosegel njegov sveder, je krušll. Prizanašal ul eerkvam, pa tudi ne hišam navadnih grešui-kov. Ljudje ni*o bili varni avoji ga II v I jen ja, če so 4iili v cerkvi, doma, pri prijateljih ua oldsku s-II če so bil) na eestl. Pred vrtin-oeni s<i ponekod padale debele d«' šovnrkaplje, drugje toča, ucjiado' ma je pa naatala tišina, naenkrat je pa upiskaio v r.raku, neho sije stemnilo, po sraku Je frčalo kamenja, opriu, p«'sflk, prihrumel je vetrovni svadier, ki je sesal vas« In odbijal mj sebe. Nekaj sekimtl, ki so bile večnost, Jn hiše so letale t podrtinah, drevja jo bilo po tleh, slišali so sc kliel ns pomoč in ljudje so prestrašeni hiteli na ulleo gledat, kaj se Je «godilo. Naatala Je «opet tišina, na kar je sapliial uničen jugpsapad, ki Je bil v primeri s vetrovnim svadrom, ki je ravnokar divjal mimo, l/diek vetrič.
iCmalu «o pričeli-prihajati lele.
fotiaki kliei na jnMAOČ. V nakota-rik krajdi .O prisili /S vojaško pomoč, ker Ja letalo vse v rasvaj
Šenske in oua deklica. Na ulicah so lešalt krlšem lirsojavul drogovi Iu vosniki aiivliulaučuih voa ao morali odatraujeveti ovire, da so lahko odvašall raujouce v boN| niee, \ prvi koiigregaeijoualui cerkvi so so otroci aaradl dešja shrall v kleti, da provedre. '/,» vrišealo je v slaku, t^rkvena «tr«-)ia so je /.rušila, gdč. Llulu Foote lit KlUehcth Mowat sta bili ubjti, i njiini jc pa bila pod raavallnauil pokopana tudi 12-leUia Isabel lic-Conaehie. V prvi baptlNtov^ki cerkvi je bilo do tri sto oseb, ko jc prihrunud vetrovni sveder. Htreha na severni strani ae je «rušila in ubita J« bila šaua uekega bogatega trgpvca a pohištvom. Tudi druge cerkve so bile poiko ilovane, ki Jih Jc dosegel vetrovul
sveder.,:	..........r
Hudo Je trpel Melrose Park. ki ima enajst mrtvih, brušena jc bila cerkev Nejavetejšoga srca. Kvoti, ki tehta eno tonu, je vetrovni sveder odtrgal iu ga ponose! dve sto čevljev daleč, preden ga je lapuatll, da je padel na tla.
oataiiu so ranjena, vibor ob eni ki
ie ni val Iral hiše in br*o~
javno drogova. Wllmetfe in JSvan-ston niata tako trpela kot druga mesta, kar se nahajata ob MidM-ganakan Jesoru in jc hladno o-nračje uad Joserom «lomilo moč v-trovnega ivadlt, vseeno je pa škoda velika,
V Maywoodii jc postala šile viharja lvauškuva drušina. Joe Ivsniiek, doliro poxnan med ttio* venci širom Amerika, ki Je bil nekaj i'asa tajnik H. H. P. X., Je mi tev. Njegov slu in soproga ata pa ranjena. Ivsuška so > prepeljali talko ranjenegs v bolnišnico v (tak Parku, kjer Jc kmalu umrl, O ailnl moči vetrovnega svedra pripovedujejo rasni dogodki, Tako je na primer H. A. Martin videl, kako prihaja vetrovni aVeder, kajti eedcl Je s svojim uslušlmn ceni na tovornem svtoaiolHIu in prljsl Je premog. Ukeial je ualuš liciieii naj pošene avtomobil, da pride a pots vetrovnega svedru. Komaj je spregovoril besede, Je bil vetrovni sveder še tukaj In prevrnil J« hišo na tovarni avto motni, ki j« obstal, kakor da Ja pribit k tlom. Martin Ja skočil a avtomobilu, vosnik ja pa ostal na nJem in aadobil je tako tetke po ' škodbe, da ao ga morali prepeljg
ti v bolnišnico
Na nekem drugem mestu Ja vt-ha» dvignil gorašo in Jo vrgel os evtomiriiil, ki je bil v nji.
Mrs, Agnes Augustine Ja imela svojo hčerko pri prsih, ko je prihrumel vrtlnee. Utrgal JI Ja» deta I« rok iu ga odnesel v drug«' sobo K a se Jc prlpogttila, da pobere dete, Ja vihar vrgel avtomo bil v stanovanja, ki Je ranil mater III dete,
MredJ Nnrlue renta v Chleaff«! so našli majhno dete. Kaanajc ae Je prijavil« m rs. P. Kosaoeskl, ki prr ,
linah, prebiva le i so pa bili tako>Mv« tri bloke od mesta, na kate-pnstrašen!, da niso vedeli kaj bi reui so našli dete, da Ja deta nje
počeli, f,opet drugje so bili po ,no,
cvan)7o~gnjeaaañl oddelki, ds fr»"] Viiiar seveda~nl prl«aiia«a1 tudi darejo Sten*, ki >«o «e nevarno m r«nn«r>s Nsjbolj ao trpeli far-gnila in «e je bilo liati, da se «m mArj| j.n^, Harrlngtona. Pobiral Št jo vaak trenotek.	|j# hleve, dvigal JHi v «rak, Jih
Ha m/, v Klginu Je vihar napra-inesel neksj časa la «opat apustll vil nad p^ildrug mil Jon dolarjev na lunnljo Pobite Je tudi vol W-
škode štirih popoldne so do-apela prve miličamke čHe v me •to in proglašen» je bilo vojno ala nje. Milka aa Je takoj rssdelila v patrulje in «astrašlla Je not rs
vina. V »bar Je pograbil fei« v Kal-se?ju, ki aa uahaj« pat milj ae vernosapadno od Itarringtona i« Jo «naukaI okoli.
Vikar ae ni dotaknil M les Cen-
njf most«, k Je ¡- ae nabajaj« trgo tra, fine. V aerkvah au bile ubite trli
ampak eno «UJ* Julno od (Dalja nc S. at rani.)

J.. .1-:
MX SmÉ. ,
PROSVETA
GLASILO SLOVEHSKZ WARPONE fODfOiHI JEDKOtK
LASTNINA 8LOVKNSKJB NARODNE POPPOaWE JEDMOTB
( r 'm- „(tüaov po iworu. kokop.d - — ll«l»
Ni. »O- K trm : Zcdinjes« driave <l*T*n It.M M pot let« in $1.00 m tri bnim; Uta. 91.40 m tri »«mm, toi»
|4 00 M UtO, Chicago M M m taU. fM» » f«
fO $7.00.	_ "
"PROSVETA"
Cillcâf*!
17 »«. UwAb
THE ENUGHTENMENT*
W ih> II—wk Nolo—I
^ *tr-* ^nîl "Ttfff
Advwtuinf
Cbieace
BubtrripUon: UniUd States («lU^pt CW^fo) uro $6.60, and foreign cQsntri— $7.00 pf 1
M f
Dat «m v oklepni« a. f. <1 poaMal* 4a ram ja •
4m m va« aa Mtaal Mat.
■ ■ .
«alafa bsaaa la f—<te j»
NOVA POTEZA MESARJEV.
Klavniéki delavci so se organizirali proti volji svojih gospodarjev. Organiziranje téh delavcev se je izvr&lo v vojnem času, ko je bila klavniška industrija preobložena z naročili. Bil je torej ugoden čas, ko so se pričeli klavniéki delavci organizirati. Ce bi klavniška industrija ne bila ob tem času preobložena z naročili, bi bili mesarji provocirali nalašč stavko, kot so tcrstorili v prejinih časih, da razbijejo organizacijo s silo.
Organizacija klavniékih delavcev je bila torej ustanovljena ob času* ko se mesarski baroni niso mogli znositi nad klavniôkimi delavci in preprečiti organizacije. Ustanovljene organizacije pa ni lahko razbiti z nasilno taktiko, kajti organizirani delavci se ne dajo zlepa provoci-rati, pa tudi se ne dajo speljati do nepremišljene taktike.
Ali organizacija klavniékih delavcev je tm v peti mesarskih baronov, zato se mora razbiti. Ce se ne da razbiti, $0 pa mora saj njena moč oslabiti. Toda kako? Z nasilno taktiko ne gre, torej je trebà podvzeti nekaj druzega, da se moč organizacije oslabi.
Mesarska tvrdka Swift & Co. se je poprijel» sredstva, katerega so se pred njo že poslužile kompanije, ki niso naklonjene delavski organizaciji. V čem pa obstoji to sredstvo? V prodaji delnic delavcem, ki delajo za tvrdko !
Sredstvo izgleda precej nedolžno in marsikateri celo vidi veliko dobroto za delavce v tem sredstvu, dasiravno ima edini namen trdno prikleniti delavce na podjetje tvrdke.
Delnice bodo prodane delavcem najbrž na obroke pod gotovimi pogoji. Marsikateri delavec nebo mogel držati teh obrokov, torej tudi ne bo postal delničar. Vsakemu delavcu bo dovoljeno kupiti le določeno étevilo delnic Kompanija sama pravi, da lahko délavée najmanj kupi eno delnico, največ pa pet delnic. Delnice se bodo odplačevale dve leti.
Načrt za kompanijo je tako izdelan, da delavci ne bodo imeli nikdar kontrole pri družbi, pa*če se ttkdi vsi združijo na enega zastopnika in ga pošljejo na letno sejo delničarjev.
Kakšen dobiček bo pa imela kompanija od prodaje delnic delavcem? Gospodje, ki kontrolirajo delnice, bodo denar, ki so ga prejeli za svoje delnice, v kolikor so jih odstopili delavcem, naložili v drugih podjetjih. Delavcem bodo pripovedovali, da so delničarji in da delajo za sebe. Rekli bodo, da so enaki Swiftu, seveda ne bodo povedali, da Swift-kontrolira delnice in da bo on imel od pridnega garanja tudi največ dobička, čeprav nekaj mescev vsako leto prebije v Kaliforniji ali pa na Kubi. Dejali jim bodo, da so neumni, če zahtevajo povišanje mezde, ker bodo sobe prikrajšali na dividendah. Rekli jim bodo, da morajo pri delu napeti svoje mišice, kajti čim bolj bodo -garali, toliko večje bodo dividende, ki bodo razdeljene med nje.
Ce bi mesarska tvrdka res hotela svojim delavcem dt/bro, tedaj bi kompanijsko podjetje spremenila v zadružno po rochdalskem sistemu in bi ne prodajala svojih 'delnic delavcem do gotovega števila, tako da ji še vedno ostane kontrola nad podjetjem.
V podjetju, ki ga kontrolirajo privatni interesi, so za delavce še vedno najboljše delnice delavska strokovna organizacija, Ici jih brani pred izkoriščanjem in varuje njih pridobljene pfavice.
Prodaja delnice med delavci nima druzega namena kot omajati organizacijo in jo rozbiti, kadar pride za to ugoden trenotek.
Veoti, ki ne vtrdijo t rf«mokr>cijo.L==Jlazni čhh*
M i k.irski poročevalci bo poročali iz Evrope, da so bile zavezniške vlade v Evropi podučene že rtozi več mescev, da namerava jK monarh isti izvršiti državni preobrat v Nemčiji. Take vesti, resnične ali neresnične, ne prepričajo
ljudstva, da se je demokracija udomačila v evropejskih
zavezniških deželah.
DOPISI.
Vietoria, Okla. — Po dveletnem bivanju v Ura*«, Kan», aem •i zopet zaželel ofiedati Oklaho-mo ler obiaka ti %*>Lr*m* «noje tamkaj živeče prijatelje in znanec. Razumno, da nisem mudil iti samo na obisk, kajti dandanes u-mezdni suženj ne nore de-takih obiskov, ker mu to strogo prepovedujeta vsegamo-gočni mr. $ in njegova boljša polovica m rs. draginja. /
Ko sem bival ie v državi molučnih rož, mi je namreč poročal neki moj prijatelj iz OJtlafcpma, da tamkajšnji premogorovi obratujejo s polno paro. Dobro: sem ti mislil, tamkaj bo "groš". Toda človek obrača, bog pa obrne. Vsaj tako se trdi in, temu tudi pritrjuje neki Skazimir Siloviti derviš. Da je pa zelo učen Človek in o tein prepričan, je pa že večkrat pokazal v zvoji ¿'Blaie^i Maruši", v katero veruje 0.001 odstotkov Slovencev v Ameriki.
Kd sem namreč prišel*sem, no mi takoj povedali, da bomo odse-daj napoej delali same tri dni v t<<lnw. O, srečni Viktaričanje, ki smo dobili/brez vsakega štrajka dovoljenje, da smemo delati samo tri dni v tednu, mesto, šest šesrt dni in poleg tega smo pa dobili ie več odstotkov povišanje — cen življenakih potrebščin. Blagor onim, ki ne štrajkajo, pa vseeno dosežejo. . .
Kaj pa tukajšnji pečlarjif «Oj,
■ maJk. ■
Nek Peter Simelsberger, ki je nočni čuvaj v tovarni Pissel and Co. je namreč obtožil nekega Frank ltaliana, da mu je ukradel mačka, njegovega - edinega tovariša poleg/ nekega starega psa, ki je brez zob. Pri zaslišanju je Peter HimelOberger Ji valil svojega izgubljenega mačka, da je naj nedolžne jša živalca, izobražena in inteligentna in da ni imela navade, da bi ponečt prirejala serenade in m sprehajala po tm-sednjik ograjah. (Hode spala te u-kradene mačke ni bil golov, toliko je znal, da ni za času. ko jo dobil to mačko v dar od nekega svojega prijatelja, nikdar imela "družine". Obdolženec se je zagovarjal, da maček, katerega ima sedaj on, ni ukradel, .ampak, da ga je njegeVa žena dobila za ba« žično darilo od neke svoje prija-tejiee in da ta maček sploh ni ast Petra 8imeltfbergerja, kakor on trdi. Ako pa njegova žena koče imeti mačka, se on ne bo radi tega prepiral z njo. Ko je sodnik vprašaU kako pozna Peter Si-melberger, da je maček, katerega ima sedaj Frank ltaliana, nj<¡/0-va laat, je odgovoril, da po tem ker se še sedaj pozna rana, ki mu je neki pes hotel odgrizniti rep. (¿Porotniki so izjavili, da nimajo nobenih zadostnih dokazov, da je Frank Italianov maček last Petra Simelvbergerja. Porota j« razsodila, da morajo plačati stroške obravnave vsi navzoči« ker so meli veliko zabavo pri obravna
ti so pa "fajn". Imajo namreč vi. Med navzočimi se je nabralo
svoje,lastne domove, (kakor tudi svoje lastne "čokarne", v katerih izdelujejo pristni "Čok", ki pa mora odgovarjati vsem paragrafom pirohibicije. . .
Domove oziroma gradove tukajšnjih ipečlarjev ne hom opi-saval. Kdor je tako radoveden, naj se obrne za^ nadaljne informacije na rojaka J. P. Kristana, ki se sedaj menda nahaja nekje v Cbicagu, in on vam bo te grajščine natanka opisal. Omenjeni je bil namreč pred kratkim v tukajšnji naselbini in je prenočeval v eni izmed tuikajšr njih grajščin, ko je zunaj divjal vihar. Predno je zaspal, je še pfio-Sil lastnike "grajščine", da naj ga pokliče, kadar prideta v Heniyetto. (Omenjeno mesto je oddaljeno od tukaj kakih šest mil.)
V tukajšnji naselbini je naseljenih okrog 20 slovenskih peč larjev, toda nobena slovenska pečlarica. Pečlariee, širom Amerike, ki (bi se rade združile s slovenskimi pečlarji, le pridite kar Kem! Tukaj se vam nudi lepa prilika. Naše in vaše geslo naj bo: V /.druženju je moč in napredek. Vildco Ločnikar. —
HoUsopple, Pa. — V kolikor se tiče delavskih razmer v tukajšnji okolici so' iste kot po drugih naselbinah. Takoj po Božiču smo pričeli delati alabeje. Niti en te den še nismo delali vse dni. Ved no nam pridigajo, da primanjku je železniških vozov za naklada nje premoga. Zadnji teden amo prve dni y tednu delali in vsi smo upali, da so obrne na bolje toda četrti dan, smo pa že morali ista ti doma. Bossi nam obljt&ujejo, da bomo pričeli bolje delati, toda nimam dosti upanja, ker je že ta navada da navadno" ostane vse pri obljubah.
Pred kratklme sem dobil pismo od mojega brata iz Kanala na Primomkeftt, in mi sporoča, da je t a mošnja okolica popolnoma u-
ničema. Vat hiše rasna ene <Drej-J P1*^11^	vedno
'čevi na (lobiinu) je o#tala cela in da je mogoče bivati v nji. Kal je ves porušen. Vaa sadna dreve-na in tudj gozdovi so uničeni. Da bi napravili potrebne barake za prvo silo, je pa nemogoče dohiti potrebnega lesa. Nekateri so biti tolika srečni, da ao dobili nekeli ko lesa in abili nekake barake, v katerih aedaj stanujejo, ftpiešnn
tkm.__vla^ia Hililin mAM
pw VTWTTU TTffUtf |WnM
vsega in velika revščina Nekateri tamošnji rojaki ao ne še hoteli obrniti na avoje rojake tukaj v Ameriki za 'pomoč, ko M upali dohiti vsaj nekaj podporr
Priporočam vsem rojakom. da agitirajo tm lis« " IVoaveto". ker ta lisi je najbolj« sWvenski dnevnik za slovenske delavec v Amorikl. Ctm bolj bo radbtrjrfi, tem boljši So — A.
bravnava te vrste, namreč za po- (Ko som ozdravil sem bil zopet poslan na bojišče in sedaj v Karpate, kjer sem se udeležil cele mhj-niške ofenzive. Nato. aem bil poldan v Besarabij^ kjer sem bil 21. junija pri bsjonetnenr napad« lahko ranjen v levo roko in tri ure kasneje mc je zadel drobec granate v desno nogo, ki jo je u-streliio avstrijsko topništvo. Ker se nisem mogel nauricniti pred prodirajočimi kozaki in čerkezi sem prilel v ujetništvo in sedaj se je pa pričelo moje romanje križem Rusija. ¿T
Vse ujetnikfe so najprvo odposlali ▼ kijevsko trdnjavo. Tn so nas odbrali in jaz sem bil pridei-ijen oddelku, ki jo bil poslan v Kurak. Od tu sem potoval v Moskvo in iz Moskve nazaj ▼ tuktko gubernijo. Tu sem bival tri meae-ce in bil vposlen pri svoji obrti. Slabega mi ni bilo nič. Od tu sem potoval potem v Ukrajino, kjer sem bival devet mesecev. 7. novembra 1915 sem pa zbolel za le-garjem. Bolan sem bil dva meseca/Avgusta meseca 191f sen pa odromal ▼ Moskvo, kjer sem bival" samo en mesec. Oktobra sem zapustil Moskvo ter odšel v Odeso, kjer sem bival tri mesece. Tn so ravno organizirali srbsko tofijo, kateri a$m se tudi jaz pridružil. Meseca marca 1917 sem se poslovil od to legije in odšel v Kkaterino-slav, odkjer aem' pa moral bežati v centralno Azijo. 0d tega dne nuprej sera si nadel drugo ime, namreč imenoval sem se Žid Er nest Kauso. Kmalo nato sem zopet odšel v Sibirijo in mesti Ekaterinbnrg in Tomsk. Od tu sem zopet potoval v- Mo skvo in odtod v Ekaterinoalav. Potoval aem tri mesece. Iz Skate-rinoslava sem šel v Sinelnikovo, kjer sem zbolel 28. junija 1917 na legarju in sedaj že drugič. Komaj sem pa nekaJike okreval, me je že'zopet napadel. Take da sem moral "negovati" legar tri krat. Oktobra meseca sem zopet odpotoval v Ekaterinoalav, kjer sem pa dobil grižo. V enem mesecu sem ozdravil. Decembra meseca sem pa zbolel za pljučnim ka tarjem in malo preje se je povrni la griža. 29. marca 1918 so Nemci nest Kauae. Kmalo nato sem zo-eavzeli meato in prišel aem iv nemško ujetništvo. Bival j sem v bol nisniei, ke so Nemci pridrH v mesto Ekaterinoalav. Poslali ao me takoj v Avstrijo, kjer so me zopet 1. ^lali v bolnišnice. Komaj aem nelu,;ko ozdravil, se me aopel hoteli nlati na bojišče. Toda daj sem se J^Un poslali so me na Dunaj v artilenj*.. «totorno šolo, kjer" sem tudi počakal r^-ova Ju goslavije. Takoj po razpadu Avstrije aem ae pa napotil v mojo domovino, katere nisem videl od* kar sem bil pozvan k vojakom Ko bi hotel vse popisati, bi prišle v pošte v tudi raznovrstne uši, katere sem moral pasti in lakota ki je bila moja zvesta spremljevalka." — Frank Puncer.
stem, vsak pod 30,0(1) dolarjev jamačane. Kakor se nekaj *uje, sta zapletena tudi baje pri poneverjanju zadoUpie svobod» v vsoti aknag 4^000 deiarjtr», ki se hšie laut te ur boke erganizan je. Koliko je na tam resnice, se bo izkazalo pri obravua^.
toliko prostovoljnih prispevkov, da je ostala še lepa vsota, katero« bodo porabili, da kupijo Petru Bimclsbergerjn novega mačka. , Odvetnik McCann je dobil nalogo, da hrani določeno vsoto in da on preskrbi Petru Simelsber-gerju novega mačka. sedaj je razpisana dobava $a lepega, izobraženega in intelegentnega mačka. Kdor ima tako živalco, s katero bo zecelil srčne rane nesrečnemu Petru Simelsbergerju, ki je izgubil avojega tovariša, naj se prijavi na omenjenega odvetnika. — Poročevalec. —
Stanton, m — V tukajšnjem premogorovu je 3. marca zjuti^ i ob osmi Uri smrtno ponesrečil • jak Frank tPucelj. Nad njim se ie utrgala plast kamenja in premv a ter ga pokopala pod seboj, lil je na mestu mrtev. Pokojnik je bil star 35 let in v Ameriki je bival okrog 17 let. Bil je član društva "Stautoneki Slovenci" št. 242 SNIP J, katero društvo se je udeležilo polno številno sprevoda do postaje Wabash železnice ter, položilo krasen venec iz svežih cvetlic na njegovo knrto. Sprevoda ae je udeležilo še veliko število drugih rojakov, ki so ga vsi čislali kot zavednega rojaka. Truplo pokojnj^a je bilo prepeljano v Akron, O. in položeno k večnemu počitku poleg njegovega brata, ki je par tčdnov preje umrl.
Pokojnik je bil doma iz Dobru-ške, fara Skocjan pri Mokronogu, kjer zapušča mater, enega brata in eno polsestro. V A kron, 0. pa zapušča dva brata in enega pol-brata. — Ostalim pokojfaika moje naj iskrene je sožalje. —
Delavsko razmere'v, tukajšnji okolici ao vodno slabše/ Rovi 0-bratujejo tri, štiri in včaaih tudi pet dni v tednu. Za vzrok navajajo pomanjkanje železniških vozov, katere je menda naš Uaj šla zaplenil, da sedaj "gulaž" meša v njih, ker se nič ne oglasi.
bolj in
kmalo bo velika umetnost se preživeti. Poleg tega so nam pa še
stanovanje podražili in tako moramo prenašati še večjo butaro. Vreme imami prav pusto, eno uro dež in pol ure lepo vreme. "Flu" ae je poslovila od tukaj. »Wtnib ■lučajev ni bilo med Slovenci. — K. J. -
Vaat j« treba narobe razumati. — C« brzojav trdovratno teden aa tednom poroča, da bivfti nemftki kajzer žaga drva, tedaj je treba te vesti tako razumeti, da kajzer drv ne žaga. Ce bi kajzer res dan za dnem žagal drva, od	- V hlUnjetir
kar je na Holandskem, tedaj bi z njimi že zdavnej napol-	mtrZ
pil vse sobe V gradu,	nimivejša In najbrže tuli prn *
W«at A Mi« W«b vi ...
• ■	m^mmf ww Wm* —- ¿VI	T - Tm
zanimalo rojake kratek opis do-Vvljajev mojega brata, ki je bil <m1 2*. avgusta 1914 pa do raipa-da gnile Avstrije, v armadi. (Moj brat Rudi Puneer je doma is Mo-zirja na fttajerskrm.)
"M. Agilsfa T914 sem bjl po-«van k armadi* in sedmega novembra «em bil ie ranjen v boju pri*''Kozji steni" v ftrbiji. Kro gU *h je prebila prsi in napravi-la na pmih 5 em dolgo tn tri em širnko rano, na hrbtn je pa issela veHko«t petkronskega dolarja. Paalan sem Ml v bolaišniee. kjer sem ao zdravil do 11 sprila 1915.
Warwood, W. Va. — Tukaj
šnje društvo "Slovenska sloga' št. 353 SNPJ je izgubilo iz svoje Krede dobrega in agilnega člana Georga Stariha. Po^cojAik je podlegel vnetju slepiča. Podvrgel ae je operaciji 9. marca t. i. toda operacija ni posne&ila in 14. marca je umrl v SteubenvilJau, O. Po|ttfc pokojnika se je vriil 17. marca popoldan ob tretji uri, katerega pogreba so se udeležili člani društva "Slovenska sloga", katerega društva je bil pokojnik tudi član nad eno leta, po mošoo-sti.-Pokojni član je bil star 36 let.
Umrli član je bil doma iz Viat-ee na Dolenjakem, kjer zapašča stariše, v Stenbenvillu, O., pa d- e sestri. Ostalim pokojnika mojo najiskreneje sožalje, tebi dragi brat, pa bodi lahka taja gruda. — Viktor Zužič, tajnik. —
•rgani
Oaidy, Pa. ~ Nekateri časni-ki so poročali o veliki korupciji dveh gl. uradnikov "Srbskega
pravoabmilgn----Savesa - "Hrini-
bran,'*, namreč, da sta gl. predalnik Milan Glnmešič in gl. tajnik Nikola Knezevič. prejela $17,500.00 "komišna", ker ata "reinšnrala** njih organizacijo in dobita obljubo od dotične zava* roralne dmlbe. da bodeta dobivala še vsako leto po 20% "ke-mišna" od vplačane premije, katero bodeta plaftala od te organi zabije oMMijrai •« zavarovalni družbi. Državni prav«la»k je pa stil aretirali ol»a gl. uradnika in poleg tega pa ša riotičnega sgen ta ki je posredoval pri "rebtf^ ran ju*'. Sedaj sta baje na pro
Sploh je pa ta afera jako po-d učna za vse člane slovenskih m hrvetskik
pridejo do popotse moči peivut-ai interesi, katerim,je lasten žep prva in zadnja briga ia čianftvo
Organizacije, za katere interen ki morali delati, za kar so bili izvoljeni, se le sredstvo m dosego* a jih umazan«! cil>i Odevajo «e splaščem človekoljubja in ljubezni do svojih rojakov, toda, ko se jih pa pogleda po<J pTašc/se opazi najgnusAejši egoizem, privatna dobičkaželjnojft in zlora ba poverjene jim moči. Takih fta lostnik slučajev imamo še veliko pri raznih organizacijah, «tak tak alnčaj je btt že pri slovenski podporni organizaciji, pri poljski, češki, hrvatski in sedaj pri srbski, ko ao ae hoteli nekateri gl. odborniki obogateli na stro ške članstva. To Vse izhaja iz te-fa, ako se na rednik ali izrednih konvencijah erganisira klika, ki deluje z vsemi dovoijeniari in nedovoljenimi sredst vi, ^ds prkle do zaželjenega cilja. Vsled te-ga mora biti članstvo sleherne podporne organizacije vedno na straži, da ne pridejo privatni in-teresi do popolne moti, ampak posetil iianj|tvo Ikontrolira organizacijo, ne pa privatni interesi aH posamezne osebe. Ako članstvo ie-gubi kontrolo nad organizacij«, izgubi vse. Poamiti je treba, da korupcija cvete in da se nahaja v najbujnejšem cvetu in da *o privatni interesi vedno na delu, kaKo bi se opomogli na ljudske stroške. Ke izbirajo sreefetev, ampak poslužijo ae Se tako umazanega orožja, samo da dosežejo svoj cilj.
. Iz slučaja^ ki se je sedaj pripetil pri tej srbski podporni organizaciji ar tudi razvidi, - koliko moremo Še verjeti in komu še za. upati. Delavci si odtrgujemo od ust, da redno plačujemo mesečne prispevke našim podpornim organizacijam, in oni, katerim je vodatvo podporne organizacije poverjeno pa gospodarijo s tem denarjem, kot se jim poljubi, fn da imajo več dobička za njih lasten žep.
Jugoslovanaki delavci smo' nabirali prostovoljne priapevke za sirote v stari domovini in tako-rekoč odtrgali odpust, da smo čim več poalali v staro domovino. Na drugi straui so pa razni jugoslovanski "patri jotje" (za njih lasten šep) »kubili z razni mi manipulacijami rojake in si krpali svoje žepe in sicer z denarjem, ki je bil prialulen s krvavimi žulji. Kako dolgo se bo pa narod pustil tako varati in nesramno izkoriščati,* je pa vprašanje. Prepričan sem, da se mu bodo odprle oči in da bo obračunal z vsemi temi ljudskimi krvo-seai.
'H '	' ■	J
Omenim naj še, da sta bils o-menjena gl. uradnika te srbske podporne organizacijO nekaka gl. voditelja srbskih monarhi sftov v Ameriki. Kajti, kakor sem čital v nekaterih, listih, je bil gl. tajnik Nikota Kneževič pred nedavnim odlikovan ad srbakega kralja Petra ¿aradžorčeviea % ve lezaa 1 užni m "» križcem reda "svetog Save**. Radoveden sem za kake zasluge? Ali morda ss to, da je "reinAnnal" si4mko pod porno organizacijo in je predal ameriškim kapitalistom? Ali ni to ironija, da je moral človek, ki je bil odlikovan z "velezasluž tlim" križcem reda "svetog Save", iti v zapor obdolžen korup cijef Iz tega se razvidi, kake s sebe se HklujD pri jaslih tn kake osebe ao aa kraljevino.
ia
Opozarja« še eakrat jalce, da aaj bodo naj ne izpustijo pornih organizacij iz svojih rok ih da naj pazno zasledujejo privatne interese hi naj Jim takoj atopljo na prste, kakor hitro ra-r v ki i jo, da aa hočejo eharietfši \ stroške članstva. — A. lafar uporaba ursdntttva: Pf k poročila e erti ti aferi prejeli in radi tega nissso sli nobenega poročil«. Pravo p® račil» e eeh zadevi ba «ofaše še le dohiti, ha ba
PROSVETA
PtnfcrM»! I»	Ilatba dobit« prt aa«al I« Naw Y «rta,
4« Wik valji «Ml « Jugoolavljl.
Vm peto« polrobltiao In ámljtaj* m vm proakrbo lakaj hitre, toda«, popolao I« braifiiiM.
OMkJ»« la braajavaa doaorao ptolljalve ta laplalujojo »adaj
•raojavnl stroški analaja od $2.ft0 do $8.t4 m potiljata«,
, pa val|koatl vsoto.	'
Napoaeaéao »«Jo ima a naJ««la4naJlloil «ovadi * 4mov|*i. kabar tudi M^lif ivijitllitm •butaj« «nnaK«4u> vam poiNJaala doaorja kal mm,, valiko aaaaja kal ki«* k »II druaja.
EMIL KISS BANKIR
138 Second Am, Corn« 8th ¿L, New York, N.Y.
UjMaa«vlj«aa Ula lift. 0prajaaaa vlo«o m 4% obroall.
foko stališče naj zavzamejo ¡»družna organizacije z orirom M razne atavke delavcev za' izboljšanj6 njih položaja t
Zadružništvo je takorekoč (i banj« delavskeg-a razreda, gibu nje materijnlno izkoriščanih deli vcev. Zadružništvo «m» je pričelo i«vijati 1« v onih krajih, ki^r ko kili delavci brezmejno izkdKea ji od strani privatnih trgovcev, 4 strani privatnih interesov Kjerkoli pa delavci niso občutili ,jlD?ga izkoriščanja od strani privatnih trgovcev, ae zadružni-itvo ni pojavilo, v»a j iz srede de-Jieev ne. Pri razvijanju zadružnika pa igra tudi izobrazba de-liveev velijo logo in želja po or-uaaiziraaju. Tako n. pr. opazimo, d« ae zadružništvo najbolj raz vi j« v onih iudustrijelnih krajih, kjer »o delavci izobraženi in kjer 10 že strokovno organizirani. In to je resnica. Ako so delavci strokovno organizirani, se kmalo organizirajo tudi v zadružni organizaciji. Izobrazba pa igra v o-beh slučajih veliko in žejo važno ulogo. Kjer pa delavci niso strokovno organizirani, se tudi ne morejo organizirati v zadružništvu, ker ne vedo ceniti pomena organizacije. Kjerkoli ae je ustanovila zadružna prodajalna, opazimo, da so bili ustanovitelji iste strokovno in tudi politično orgar nizirani delavci. In Čim bolj trdno so delavci strokovno organizirani, tem boljše vspeva zadružna prodajalna. Pripeti se tudi, da slučajno velepodjetniki aH kapitalisti in srednji sloji delujejo z zadrugami, toda ne iz onega namena, iz katerega delujejo organizirani delavci. Prvi delujejo radi sebičnosti dobiftkaželjno-sti in iz raznih za Vratnih a tajnih namenov, dočim zadnji delujejo v zadrugah iz poštenih namenov, da si opomorejo v sedanji veliki draginji vseh življenskih potrebščin. Akoravno je takore-koč teoretično zadružništvo nevredno gibanje, je praktično gibanje delavskega razreda, gibanje organiziranega delastva, in boj zadptg *e <mor« imenovati boj organiziranega delavstva za izboljšanje delavskega položaja. Kajti zadružniki eo se organizirali v ta namen, da vodijo boj proti VBem ljudskim izkoriščevalcem, veleprofitarjem in isti boj vodijo delavci, etrokovno organizirani. Cilj je eden in isti, edino taktika ali način boja je drugi. Cilj imata pa obe struji isti, namreč pri-boriti članoip obeh ^ organizacij življenski obartoj. '
Da je boj strokovno organiziranih delavcev za izboljšanje delavskega položaja zaedno tndi boj zadrug, so iepoznali zadru-««rji v Angliji. Za Časa zadnjega velikega železniškega Sfrajka v Angliji, so cadrugarji delali t roko v roki s stavkarji, akoravno »o bile zadruge vsled tega štraj-ka zelo prizadete. Kajti spoznali so, da so tudi zadruge prizadete, ako stavkarji ne izvojujejo svoje zmage. Ko je bila kriza največja, ho zadrugarji sklenili na svojih sejah, da stavkarji, kateri so člani zadrug, lahko dobavljajo svoje potrebščin« na «panje v vseh zadrugah m sicer do zneska njih vplačanih deleležov ali posojenega kapitala.
V nekem uredniškem članku glasila škotskih zadrug "Scottiah Co-operator" je bil sledeči odata vek: "Akoravno ae je ustavilo z delom toke nenadno in neprimerno nepričakovano, m ne obotavljamo niti za trenutek izjaviti, da je to ne samo popolnoma pravilno ampak Mi pod obstoječimi okoliščinami edina pot aa do-I »oljnih pogojf katero ao ?amogli zavzeti'1. In ta urednici članek končuje z beaedami t "Delavci, ««delujte! Boj žeelzni-'"srjev je tudi vaš boj. Zadružniki. brez ozira na rdi poklic, to je »»j. Naši tovariši morajo pre
pokazalo, kolikega pomena ae na družne prodajalne in pokazali so
st tudi nedostotki nitih. Pokazalo se je, kolikega pomena je za raz-vitje zadružnih prodajaln in zadružništva «ploh, ustanovitev za družne velenakupue trgovine, katera bi aalagala male zadružne prodajalne. Pokazalo se je tudi. kjOco zelo se občuti, ker zadružniki Še nimajo svoje lastne centralne banke. Vse te nedontatke se mora odpraviti in zadružništvo bo veapevalo. in ako je zadružništvo dobro razvito, bo s tem ve liko pomagam» tudi splošnemu delavstvu, ker bo imelo ua svoji strani močnega pomočnika v mez dnih bojih.
Ako bo zadružna organizacija zvesto stala na 6trani delavskih strokovnih organizacij, bo tudi zadnja zvesto stala na strani'prve, in napredek obeh je zagotovljen. Kajti obe organizaciji sta odvisne druga od druge. Ena sama ne more napredovati po začrtani poti, to je dokazano. Vsled mezdnih bojev sta prizadeti obe in skupno bodete lažje vodile boj, proti skupnemu sovražniku, kot pa vsaka posamezna. —^
Vsled tega morajo člani zadru* žnih prodajaln stati vedno na strani stavkarjev in istim pomagati, ker se bojujejo proti istemu nasprotniku, kot zadružne organizacije.
Inozemstvo.
Mirovni pogoji Poljske.
Washington, D. C. — Po urad nem poročil« iz Varšave je Poljska odgovorila na mirovno po nudbo sovjetske Rusije s sledečimi pogoji za mir:
Rusija se mora odreči vsetnu ozemlju, ki ga je dobila pri delitvi Poljske, in mora pomakniti zapadno mejo do sitare meje iz leta 1772, predno je bila Poljska prvič razdeljena.( Vse dežele in ljudstva med sedanjo vzhodno poljsko mejo in staro mejo iz leta 1772, morajo biti pod protek-toratom Poljske toliko Čana, dokler dotična ljudstva s plebisci-torn odločijo, kam hočejo spadati.
Rusija mora pripozuati neodvisnost vseh držav na zapadu, ki imajo svoje de facto vlade.
'Rusija se mora zaVezati, da ne bd podpirala boljševiške propagande na poljskem in v deželah pod poljskim protektoratom.
Rusija mora plačati Poljski vso škodo, ki so jo naredile ruske armade od leta 1914. Rusija mora odškodovati v gotovini vse Po-ljakr, ki imajo inaterijalno škodo na svojih posestvih na ruskem
ozemlju.
Zamena vojnih vjetnikov. Rusija preskrbi na svoje stroške povraten poljske armade iz SibirK
je.
Rusija povrne Poljski vse u-met nine in stare spise, ki so jih vzeli Poljakom razni ruski vladarji. Poljske čete zasedejo Hmo-letnik in ga obdrže toliko časa, dokler ne bo zadnja točka izpol
pogodba med Poljsko I bo velja vn« 1« tedaj, ratificira ruski parlament, v katerem bodo sedeli za stopniki, izvoljeni na podlagi splošne in enake volilne pravic«.
350 Turkov deportiranih i« Carigrada.
Carigrad. — Zavezniki so zad nji teden prijeli in deportirali na Malto 250 turških dorfojanatve-ntfcov zaradi protientetne propa gande. Med temi je tudi Knf b«j, predsednik turike premirovne komisije.
Japonnki delavci «abtevajo šaat-urni delavnik.
Yokohama. Japonska. — C*tO-Železniški nameščenci v Tokiju, ki s« pred eni m tednom izvojeva-
U osemnmi delavnik, «la j * raj
tm šest urnega. Cim bolj se boljševizem v Hfcbirtji
■ republika » j« ____
Rim. — Reški narodni svat je
ikleuil oklieati republiko na ftte-ki, toda ue prej dokler ne bo
zuaii zaključek vrhovnega sveto glede jadrauftkeg« , vprašauja
Vrhovni svet bo zboroval 21. a
pri la v San Remu. k
D'Annunato m pogaja i ameri škim konzulom na "svobodno '
Pariz. — I« Rima javljajo* da je d'Aunuuzio stopil v pogaja oja z ameriškim konzulom v Trstu zaradi ustanovi jen ja "m v«, hodne reške države." Italijanska vlada nima nobenih stikov s tem pogajanjem.
Misterijosni vlak i orožjem v Švici
Ourih, Švica. — Švicarsko obla *ti preiskujejo misterij vlaka, ki e dospel zadnji petek iz Francije v Curih. Vlak je naložen a puškami. strelivom in ofclopnbni avtomobili. *Ču je se, da je v\ak uame-njen na Poljsko.
'1 Naoionalisiran je' ' Franciji.
maških t
ka jo ■ utrjuje
Pariz. — Medicinski profesor Carnot priporoča, da se "soclali-zirajo" moški in nezakonske matere se naj dviguejo na atopujo junakinj, drugače zadene Francijo narodni »amornoa Ca mot pravi, da se naj dekleta, ki imajo žejo, za materinstvo, organizirajo v prostovoljske matejrinrike zbore' n si izbirajo moške, oženjene ali neoženjene za očete svojih otrok. VRak izbran moški se mora udati. Otroci, rojeni na ta način, pride-o pod kontrolo države. Omožene lene protestirajo proti temu načrtu, češ da bodo dekleta pokra-le njihove soproge. Carnot odgovarja, da je bolje, če soprogi na ta način povečajo prebivalstvo!
rancije, kakor pa da imajo ng-skrivnem ljubice, kajti v Franciji je danes dva miljona deklet, katerim je vojna onemogočila možitev in absurdno je mislit^ da )i dva miljona deklet živelo brez ljubezni do konca njihovih dni.
der ae vèasi dvigne v «rak aa eno ali dve milji, da ae kamieje zop« aputiti proti zemlji, kjer podira in uničuje, kar je na njegoveo. potu Od daleč izgleda ,-tJ| Vt■■en
SUfeaska
Fldporu Jedsota.
hMaak a
Protestne stavke v Italiji.
Rim. — Po ivnej severni Italiji so izbruhnili protestni šttvjkl raditega, ker je vleda odredila, da se kazalec na urah pomakne eno uro naprej.
-—
Romunska bo damobilisirala.
Bukarešt, Rumunlja. —Vlada je sklenila demobilizirati armado s 1. aprilom, ker smatra, da je nevarnost boljševizma minula
oder kot črn lijaku podoben obJ r^^lft.* lak, katerega olji konec je obr-njeu proti aemlji. Na morju pr«< OLAVMI ITAK* MaT-M M. LAW NO ALE AVE* CHICAGO, ILUfMM«,
v.jo takim vetrovnim .vedro* .	GLAVNI ODBOR ZA DOBO 1919-lttt '
vedue hlače, kar izgleda od delety |	, x ,
kakor da * dotikata dva lijaka« i	ISTVfCTtlBi odbor.
a ožjima koncema. Zdolenji lijak'[	oraavm omu. '
tvori voda, ki jo je vetrovni ave-i	viaawa cai^w, i »ninao Aataa nm Bm i«a. cmmiWi, Pa.
der poteguil kiiško, zgornji je pa Ž*?'-'1-*1** Tmrk-	toi^a PmI Bara«. mUmmi «i
vetrovni sveder. Če ladja zaide v take vodne Jilače, ji pobere vse jadrenike, če je pa jadrenica, pa tudi jadra, tako da pitane navadno popolnoma gola, kakor da jo je kdo po zgornjem krovu obril.
Ck. — Vetrevni gve-jali prek Alabame in so ubili najmanj j*t in oseb. Škoda znaša ua dolarjev. Najbolj sta tr-nest i La (irange iu , West v Georgiji, ki ae nahajata ob glabataski meji. V La Grangu je bilo ubitih do trideaet oseb, v Weat'Poiutu pa deaet* -
Pet oaeb je bilo ubitih v Agrl-coli, Ala., itevilo ranjenih oaeb je pa veliko večja.
Telefouski in brzojavni promet je popolnoma pretrgan, nekatera mesta so brea razsvetljave, kar leže električne vodilue lice na tleh. Deževalo je, kot da lije iz škafa. "Amortški rdeči križ" je organiziral pomočuo akcijo ta odposlal najuujbejše potrebščine v prizadete kraje, ki so jih naložili na tovorne avtomobile, ker niso! mogli odpoalati rešilnega vlaka zaradi ustavljenega brzojavnega prometa.	'
Mdrose Park, Dl. — Vetrovni! m veder je dvignil od tal tovorni železniški vos, na kataram je bila poldruga tona tovora in ga treščil ob kolodvorako poslopje.
Nodsoml odbor
I MIT Wa«w4aa M Mto, Jaa. laja* IW I. Vto H,
1 iakovni odbor.
waMi ki Man Nima.
Zdruiitveni odbor.
fraab AH MBS aa. Cv^wfaH Am CkUa«a. WL Ma TrAaU. Baa Ml. Laaraa.a, N.
Ovaa. aa Baa^vMA DaMI«. IMA. IMA liai E aa. au.	oau.
VUHOVNI «DAAVNIK. Dr. f. J. Kara. «SM a«. CMr Aaa,
•ooovomi uaaoNiK -rsojvat«-. ju, Zav«**.
a n. r.
vsa r a m. p. j..
Mtv^ea	M
MNAANt POŠIUATVK IN STVAKt, M m Ma«a gk ««toa aa aaaWww TaJaWva a N. r. I, aaar-aa a» U«
PRODA •B rum
Velika in lepa ter dobraiarina v državi NVimon^n. Na ti farmi ao val potrebni stroji In drugo orodje, kakor tudi konji, goveja živina, i. t. d. Dobro poslopje hiša ter sploh vsa gospodarska poslopja. Za vsa nadaljša pojasni la se je obrniti na:
FRANK SIV AR, Mila ton, Wia. j (Jaeknon Cp.)
Kaoc na Portugalakem.
Lizbona. — Portugalska vlada je odkrila novo revolucionarno gi-Itanje. Mnogi štrajki ae nadaljuje. V republiki je uvedeuç vojno stanje.
•VOJV ROJAKI «DAJ KOPIT
LAŠKO DOBITI T
Prkeljaniika poatave ostanejo la zmeraj f veljavi kot pred vej-no. Svojo rodbino lahko dobit« ti Ameriko. Podpiaani vam bo dal navodila, kako doblto ▼ krajo potne liato. Pišita, ali m pa owb-no obrnili aa znanega rojaka M* ti jo. Sktsdar, Jangf» Motorji, 0327 Bnttlar fltraat, Pl(taburgh, Va. On Vanr bo atrar uredil b pojasnil. • %	(Adv.)
BiLIK VIHAR JB UBIJAL OT PODIRAL HliB.
(Nadaljevanje a 1. strani.) mefcteea je zadel farmarje in jim napravil veliko škode .ua poslopjih, vrtovih in polju. Hkoraj petdeset odstotkov sadnega drevja je izruvanega a koreninami.
Samuel llaggaruc v Chicagu je immeraval stopiti v hišo. Držal je ¿s kljuko, ko ga je zagrabil vetrovni sveder in vrgel a tako allo ob drog, da je izgubil en zob.
Vetrovni a vedri se navadno pojavljajo spomladi In so zelo redki v teb krajih, ker se nahaja v Miži to Mtehiganako jezero a svojim hladnim ozračjem. Vetrovni sva-
Parobrodni listki
j» y ,	f ■ í.?T -i, y ■ ■ i
za tja in nacaj iz Evrope ^na Franeoako, Ifolandsko, lu preko Italijanskih luk. Ml bnamo zastopništvo za vaa večja parb-brodna črt«. Ml pošiljamo dañar na vae kraje v K vre po po dnevni kurzni eenl Oglaaita aa pri:
LOUI1 J« MATBB
Chicago, IU.
S 2
a n/1
TELEGRAM.
Član naie tvrdke Goap. Uo 9truk«l na» j« sporočil p<A»m kablagra-f)A JK PK(5.1 KI. IN RA8P09LAL IZ UU0UANE VMB ZABOJE (RAKSK), kl ae nam bila leretana de IT. januarja 192« la m b.l« odposlan« v Jagoalavtja na peMitku "AtOEMTIMA". Droga poAiljaUv odhaja SO. marca !M0. Wa roki Imamo velik« šta-rilo «aboj«v aa Jvgoelavlje In kšor r«j«kov «aaa poUjt ar«j« bok-ao d« 20. aprila 192«, be odàlo vm s tretje pMUjatvtJ«. Goap. Lae Ktrukal bo počakal Uko dolg« v Jugoalaviji, de b« praakM teia« razdalitrv od nas poalaaaga blaga.
Vaak rojak naj toraj biti, da ÜMpr«i« P«"«» •»•J* êngtm v
f aMti udarec àepïd^in~itH4~ ** ^^J^S^SLSl ^¿m	..... koj oa JapMÄe».	*
jok i ju m tudi orgamzirpli In gro/e a stavko, ako ne dob« pon tonja plače Dela vri v vojaškem araenalu v Kojšikavi atavkajo. ,f upon «ki način štTajkanja r razlikijt od i vrepakega. Ja 5„e| pravijo ^rajkn kar pomeni toliko kot Midi poča if ****** 4^aje. toda ta ko, da nič ne nared« Na pHmer
raatnoželerniški mluB"»net vozi
j„ p« polževo in na vsake« vega lu aleje po pol urt.
'""ramo pomagati, ako bi bilo treba tudi prevzeti del njih žr
tevr
In do tega prepričanja morajo l>riti tudi člani zadružnih prodajaln v Ameriki, da pomagajo de-1* vam, ki ae nahajajo mezdnem ♦»oju, da lažje * izvojujejo avojo "nago. In ravno od zadružnih prodajaln j« veliko odvisno. aH i*id«jo delavci iz mezdnega boja "»■«•valci aH pr^naganei
V zadnjih dv«h	etavkab,
i r' »jogaraki in jeklaraki, ae je
od 1« de 10«« fantov, «ena m veaalao 14a
•JL *■ u aflBa^SE -f
£ íLport Company.
Maaaa - ^^^ m* m.*
SP?*' nt vi
■KjtoaHMÉÉâHÉÉdtoÉffllI

Mar Itoj kopi ia «glaeov to «a m rofeia* • pHatopnino vrad sa tl Mil) SMB sebi pHpiŠa Tía prvih p* knjig je tri dolarja Ato to (4»WH> IB poaledic« Ü|Ul toatopnlka Vatjee V vaB 00-



Ji 1
KRAJU IZPLAČAN
V STAREM
AR
A
SSfok
arsjaM
o4
dala»
rmt

zaohkbu
ANI
I« I
Pl
hsva
ki:
«TK

va.
paOljatdjafa.
fBBpoél j««itiO
gravatoaap
ln.lgUt u
TaUd B
Potrdila
bila
v al od tapiad«
rae ja,
katera

•vaja
aradaika v
vom kt it
«Sí
»ANKA poalalo
ATI

—l»J
proak rb«,
lAljatov
4a aa bod« daaar
laüadaval
t ar



.la


»aar po
'¿tori 4
.Joan« via
peJaB«ju
Coaa# a
br
vloga
r raaia
ah
bra ail
Poll ! jamo

proékrbUa«
kajiftlao
U«, it
r jug in*
Kraoia
Ora«ja«
dolarja.
daaar
reffija
hitro
aaa t
KRÖN
ZÂ


BANK
AVEHUK.
▼ POJABVILO	BOJAÜI BaroóHe aa na kniki
Igoveroi !• ogla	KaJUtovne MatIm S. V. t. J JU-
m ipnjgn 4«	tica toda pet tojif, kakor bitr« m
eaoroaeti Taak,	oglaai dvatáaod naročnikov. Va-
Itala M-lbini, pošljit« naroeniat tojoUlO
to. La vidala Ave., Obleago, I Walles: Trank AM, flld tootb .	Irawford Ava,
PROSVETA
NOVICE IZ JUr GOSLAVIJE.
Prepovedan tovoa denarja iz
Jugoslavije. Jugoslovanski finančni minister j« prepovedal izvoz «Jedcih vrednosti s 1) zlat» in zlatega denarja; 2) bankovcev srbske narodne banke; 3) srebrnega denarja, fe je znesek veiji kot 5 dinarjev na osebo; 4) francoskih frankov ¿res 1000, angleških funtov ¿rez 30, dolarjev ¿rez 600, drahem (Vez 700 in italijanskih lir ¿rez 1200. 5) Bankovcev avstroogrske banke, ki so bile ko-lekovane v jugoslovanskem kraljestvu. Ako ima potnik pri sebi vei različnih vrirt denarja, kateri •e ne sme izvajat», tedaj ne sme /.nsaati skupna vrednpsa tega denarja nad 1000 fr. frankov. Prepovedan je tudi "uvoz v Jugoslavijo avstroogrskih in bolgarskih baAkoveev, kar je več kot 1000 kron ali 1000 levov za vsakega potnika. Ta prepoved se tiče vseh vrst svstroogrskHi bankoveev, beleženih ali nebeleženlh, koleko-vsuih ali nekolikovkaih.
Italijanska propaganda v Zagrebu. — Split 25. Pro*li četrtek •j« bilo v Za d ru nalepljeno, na ti-note propagsndnih lepakov v italijanskih barvah. Nosili so napise "Živio peHnik-vojakt" "Živlo dardanelski .junaki" Nalepljeni so bili tudi rami D*Annunzijevi prigodni spisi, med njimi znani njegov "0*enafi"v
Zaslužena kasen. Belgrad, 23,
"Politika" poroča: Med vojno je bil v Mostarju divizijski komandant zloglasni genentl Streit. Ta nirovi in kruti človek je z vsemi Nt red »t vi preganjal Hrbe v Monterju in v okolioi iu «bil strah in trepet vsega naroda. Koliko na-hi h nesrečnih Montareev in Her-eegoveev je utaknil v ječe po mo-Ntarskih utrdbaii in koliko jih je Strcit dal obesiti, tega nihče ne ve. Te dni iu- je vrnil z Dunaja Ae-ki ugledni Mostaere ki je' tam slučajno videl "umirovljenega" e. m kr. generala Streita. "Hre« «•al sem"' tako pripoveduje, nje-govo ekseeleneo na Riugu, oblečenega v- rszdrapan vojanki platna glavi je imel obrabljeno iu mastno vojaiko kapo, na nogah pa obične vojaftkr čevlje. V /o-kah je nosil pločevinasto vojsikd
SSSSSSSSBSSBSqpBB
skiodieo za meuažo. .Sključeno je Mtopel po ulici, obraz mu je bil u-padel s zaraščeno brado. Hitel je pred mestno uboino kuhinjo,.da dobi koalo. . . Generala so fotografirali in pod j sliko so napisali: K* war eintal eiuk k. u. k. General"____
Dr. Frank in dr. »acfaj na Be-Id. Bakar, 19. (Zakasnelo.) Kolikor je znano, se nahajata na Roki dr. Vladimir tiaehs in dr. Ivica Frank. Nastanila sta se v hiši nekega reškega trgovea Jugoslovana, dočim je bil ta odsoten. V stanovanje «o napeljali telefou. Hrano dobivata iz častniške kuhinje. Iz hiše zahajata redko. V torek ob devetih se je vračala soproga dr, Kaehsa domov. Preden stopi v hišo .se jI približa elegantni mladenič in jo vljudno zapro-si, da bi mu dala pojasnilo o neki gospe, ki fci imela stanovati v tej hiši. Dokler mu je ona tolma čila, da je tujka in da te gospe ne pozna, je neznanec nenadoma iztrgal iz rok torbico in izgine. Po Hedaj tega človeka niao našli. Iz verodostojnega vira se dozdeva, da je bilo v torbiei 200.000 nefc-gosanih kron, 16.900 švicarskih frankov, ček na 390.000 kron in ček na 150.000 ruskih rubljev.
Draginjske doklade sa upokojence. Belgrad, 23. Demokratako-socijalistična vlada je na eni zadnjih sej odobrila posebne doklade k draginjskim dukladam upokojencev, vdov in nirot. Upokojenci bodo dobivali, ako jim pokojnina znaša 100, 150, 250 ali več kron, dodatek od 200, 245, 290 in 320 kron. Dodatki upokojencem, ki ho uradniki, znašajo 190, 220, 250 in 280 K, za vsake-go rodbinakega Člana bodo dobili upokojenci brez razlike kategorij dodatno doklado 30 K Jneseč-uo.
rala volna 60e funt in januarja meseca t. 1. je bila pa cena volni samo 53c. funt.
Kdo je torej vzrok višjim cenam oblekel
Ameriške vesti.
VOLK* CENEJA - OBLEKA DRAŽJA.
Washington, D. O. ~ Po poročilih i/, poljedelskega departincn-ta je cena volni padla v zadnjih dveh letih za sedem centov pri funtu in Obleka ne je pa podražila v zadnjih dveh letih za več kdt ttt%pettfeset odstotkov.
.Marca ih aprila 1918 j<} kvoti-
BITKA MED rSLOWMUOVLLr
mm prb™pa<&.¿
Hewark, »J- V neki tukajšnji restavni« iji sta zadeli sovražni skupini profesijolnalnih prete pačev druga ob drugo in pričela je bitka s samokresi. Ko se je razkadil dim, sta ležala na tleh vodja obeh skupin. Bils sta mrtva, neki pretepač pa težko ranjen, da ho gs morsli prepeljati v bolnišnico. Voditelja skupin sta bila Italijana, ki sta si po izjavi policije prisegla smrtno sovrsštvo.
ČUDEŽ 0E JE ZGODIL!
Chleago, UL — Arthur Harri-son je sedel pred malim Selczni-škim podkolodVorom in prosil mimoidoče milodarov. Kazal je »trasno poškodovano roko, katere Ai mogel izravnati, kajti bila je Nključena. Tako je sedel éno uro in nabral je, od usmiljenih src Že trinajst dolarjev. Po poti je prišel mestni detektiv. Ustavil se je pred pohabljencem, prijel ga je za roko, in glej, zgodil se je Čudež t Roka se je izravnala, bila je zdrava in krepka kot njegova levica. Detektivi so pa čudni ljudje in ne verjamejo v čudeže, še manj pa v čudežna ozdravljenja. Odgnal je berača na policijsko postajo in drugi'dan je,stal pred sodnikom Bterrsem. In ker je sodnik tudi tak brezverec, kot «o na pr. detektivi, ali pa uredniki pri Pronveti, ki ne verjamejo v čudežna ozdravljenja, je obsodil Harrisona na šest mesecev v prisilno delavnico, da se njegova roka še bolj utrdi in da se Čndež v drugič ne ponovi.
MALI OGLIH
^BHEa¡ptrtisMtatt
PREBIVALCI BEŽE PRED PO
PLATO.
Maniitique, Mich.— Okoli pet deset družin je zapustilo svoje domove, ko je reka Manistiquc pre koračila bregove iq je poplavila nižave. Voda je poplavita tudi meato in na nekaterih mestih jc globoka od dveh do šest čevljev.
SNEŽNI VIHAR V KANSASU.
Ooncordia, Kans. — Snežen vi har je divjal prek centralnega in zapadnegk Kansasa, tako da polja zopet pokrita z belo shežim odejo.
POTOP.	Zgodovinski .-'roman'-.
■-i—« M —■-*---*-- _. .. a»_ a____... spiMi n. BwniiivwKii l ofiOrvnii Kooravsu« -----^-ap	
es»so«es»eeeMMMM»MMMMMMMe»
(Nadaljevanja.) .
»t.	"u fV; sTiSf' \ 1 ^ t "'r if ■	, i
"Luč imajo tam, luči Naravnaj top; višje I Le po njih, pasjih bratih!"
Duhovnik Kordeeki se nasmeje, ko vidi takšno gorečnost, na to se vrne v samostan, da pošlje utrujenim vojakom tečne pivne juhe a sirom.
Čez pol ure se prikažejo na obzidju ženske in starci, noseči kadeče se lončke in vrče. Vojaki* hlastno sežejo po njih in govore:
"Ne godi ae nam slabo v sluftbt najsvetejše Device. Izvrstno je to krepilo!"
"Iluje se godi Švedom,*' rečejo drugi, 'ker niso mogli kuhati ves dan. Toda hujše še pride."
"Dovolj Imajo, pasji bratje! Po dnevu bodo menda mirovgli ter pustili, da si nekoliko počije-mo. Kaj so jim topovi že itak postali hripavl neprestanega kihanja."
Toda vojaki so se motili. Dan jim ni prinesel počitka.
Ko so sarano prišli častniki a poročili k Muellerjti ter povedali, da bitka v minuli noči ni priiadjala ssmostsim nikske škode, pač pa jim je aovraftuik pobil mnogo ljudij, se je general | zelo ra/.«rdi I ter zapovedal nadaljevati* strelja-
"Konečno «e morajo naveličati te atrelj-be?*' je dejal knezu llesenskemu.
"Smodnika smo obilno potrošili," odvrne častnik.
"Saj ga tudi oni trošijo."
"Oni imajo oči vidno veliko nalogo smodni ks. solit ra in žvepla; ogljs pa jim pripravimo nami. ako ne nam pmreči, da jim aapalimo kako poslopje. Ponoči sem šel k obzidju ter nem razločno slišal ropotati mlin, gotovo so raleli smodnik.
• 'T kazal sem, atreljati do sol učnega zahoda tako močno, kskor »mo »treljali včeraj. Po noči fti poči jemo. Bomo videli, ali nam ne pošljejo poslsneev." ,
"Ali pa veste, gospod general, da so jih fte poslali k WittenberguT"
"Vem, pošljem pa tudi jaa po največje topove. Ako ne ho mogoče, da jih natrafimo ali sa-netimo požar, treba prebiti obzidje."
" Vsša vzvišenost ae torej nadejate, da pohvali msršal oblegovanjeT"
"Maršal ve sa moj namen ter ni rekel nič." odvrne robato Mucller. "Ako ac ml tukaj ne po-■reči, se bo sicer liudoval ter gotovo ne zamudi
»valiti vso krivdo nAme. Kralj mu pritrdi, »to vem. . . Dokaj aem že prestal od slabovoljnega maršala, uprav kakor bi bil jaz kriv, da ga muči "mal francesce," kakor pravijo Italijani.
«'Da zvale krivdo na vašo vzvišenost, tega ne dvomim, zlasti ako se pokaže, da ima prav Sa dovaki,"
" Kaj, prav t Sadovski se nemara le «a to poteguje za te menihe, ker je od njih podkupljen. Kaj pravi on?"	•	•
"On pravi, da bodo ti streli odmevali po vsej deželi od baliijskega morjs do Karpatov."
"V takem slučaju naj ukaže Mlj potegniti kožo z Vreščevega in jas jo pošljem samostana*v dar, kajti on je nasvetoval oblegovanje."
Po teh besedah se rime Mueller za . glavo "Toda treba je končati z nasiljem. Meni »e sploh sdi ter mi nekaj^ pravi, da oni pošljejo nekoga, da se aklene pogodba. Dotlej pa le ognja, in ognja!"
Znovič je nastal dan, včerajšnjemu podoben, poln groma, dima in pepela, de dokaj enn-kih je imelo priti na Jasno Ooro. Toda branite-Iji nijp obupavali; gasili so požar ter streljali z neomahljlvo hrabrostjo, dasi je le polovica vojakov oatala na dkpidju pri topovih, drugi pa so šli počivat.
Ljudje so sto nekako privadili ne neprestani grom, slasti ker.so se prepričali, da ni provzročil sovražnik mnopt škode. Manj feurjeni so se u trjevali v tej veri; toda bili so med njimi, tudi stari vojaki, ki ao dobro poznali vojno in ki so opravljali to slulbo kakor nekako rokodelstvo. Ti so navduševali kmete,
Soroka je postal sredi njih salo priljubljen, naj je preživel dokaj življenja v vojni in bil tako malomaren za njen truiČ, kakor stat krčmar na krik pijancev. Po večeriK, ko je strelhs utihnila je pripovedoval tovarišem o obleganju Zbaraža. Dasi se ga sam ni udeležil, vendar je čul praviti o njem stare ojakc.*
Krnitie-je stal nekoliko na strani ter čul njegovo pripovedovanje. Ko ga pa začuje praviti o izletih, udari se po glsvi ter pogleda po šve-dskih nasipih. Bils je že temna noč. Na nasipih je ie vladala tiftlpa. Utrujeni vojaki so bržkone spali pri topovih. V daljavi za dva topova atrvla se je bliičalo nekoliko ognjev.
"Kaj takega jim niti ne pade v glavo!" sa šepeta sam sebi Kmitic Po teh besedsh zleti m ravnost k Oarneekemu. kateri je stal pri stojalu in prestopal a noge na nogo, ker ga je aehlo
"Hladno j«." reče, ko tegleda Kmitic« "in v glavi se mi vrti od tega hrupa, kateri mi odme-va v ušesih neprestano." _ _
"Komu M takšen trušč ne odmeval T Toda nocoj bomo imeli mir. Oni tam so trdo zsnpali Hedaj bi jih bilo lahko mogoče zajeti kakor medveda v brlogu.
UNION SPECIAL MACHINERY CO.
ima delo za
izučene "Hand Screw Machine Operators", strugarje, strojnike za dnevno in nočno, delo, izučene ročne delavce za pilenje malih jeklenih stvari. Navadne delavce, kot pomagače v tovarni, pometače in za čiščenje.
Imamo otvorjeno v soboto popoldne.
Oglasite se pri:
EMPLOYMENT DEPT.
URADU NA 311 West Austin Ave., Chicago, IU.
MALI OGLASI
MLADENIČI
Nad 14 let stari dobe delo za prebiranje rasnih isdelkov v naši tovarni. '	^ i
H O. BAAL * OO ,
4410 Ravens wood Ave,
Chicago, 111.
POTRESU JEMO
Hordinc bow in <Umí d«Uvc«v. SUlno «U-to^ dobro delavno atMj« »" vrt O« Um it« m
P ^^SóKf1 mm-
potrebujemo
ženske omožene in samske, za či šeenje. Mi plačamo po $40.00 na mesee in hrano.» Oglasite se pri hišniku.
cooper oarltoh hotel
HYDE PARK BLVD. and 53rd st. Chicago, 111. a
00 DEKLET
ZA HliADITßV "CANDYJA", CUKERCKE IN SLAbČIC. NOBENE »KIIÖNJE NI POTREBNO.	'/
DOBRA PLAČA.
OGLASITÉ SE PRIi
E. J. BRACH ft SOUS,
311 EAST ILLINOIS STREET,
FACTORY NO. 1.
POTREBUJEMO TAKOJ
pet delavcev, kl so pri volji učiti sc /a prodajalce. Angleščina ni absolutno potrebna. Ljudje, ki imajo veselje, lahko prislužijo od' *50 do $75 tedensko. Pridite do:
3842 Weit 26th St.,
med 9 jutro in 8 P. M. Blizo Hornau a ve., Chicago.
SVARILO 1
Čuvajte se ptička J. Zun&ča po-domače Greze, doma iz vasi Rožnik pri Turjaku. Jeiv<clike postave, rujave lane in zobje mu manjkajo, govori zelo hitro. Odnesel mi je svoto #52,' katero sem potrošil zanj, da sem ga vzel iz ječe, ko pa je prišel na prosto, jo je popihal brez, da bi kaj vrnil. Pazite, da Še kogs drugega ne opeharij kot je mene. John Lunder, P. O. Box 314, Ely, Minn.	(Adver.)
RAD BI IZVEDEL
za naslov Frank Fink, nahajajoč se leta 1917 v Ravenswood, Colo. Uljudno pranim vse rojake, če kdo vc za njegov naslov, da mi ga naznani sli pa naj tte mi ttaim prijavi na naslov: F. Gram, P. O. Box 23, Naylor Mo.
MAU OGLASI
I J I ■!
lzueeiie delavce jza pralnm, (Laundry). Oglanitc se pi,. 2606 Wut Chicago Ave., . Chicago, HI.
DELAVCE
dobra placa.
Superinteudeu.
tu:
PITTSBURGH rOROE ft OOMPAJTY, BT. 0. Pittsburgh, p&. Woods Run District.
IRON
potrebujemo DELAVCE v naše skladišče. Dobra plača. Xo-bene skušnje ni treba. Oglasite ne pri:	, —L-— '
shavmofi ft SAWDUST CO.
28rd ft Western ave., Chicago.
POTREBUJEMO
POTREBUJEMO
sobarice in druga dela. $85.00 hrano in stanovanje na mesec. Oglasite se pri:
COOPER CARLTON HOTEL Hyde Pard Mvd. and 58rd St.
Chicago, 111.
.tvlrii	^
potrebujemo
hlinika.	i
4
Plača $65.00, hrana in stanovanje. Oglasite se pri: cooper carlton hotel
HYPE PARK BLVD. ft 53rd St, < ......
Chicago, 111.
E )
potrebujemo
delavce za splošno tovarniško delo za gradojiško opravo. CHICAGO AUTOMATIC
CONVEYOR CO. 113th St. ft C. R. L. ft P. Suburban Line, Morgan Park.
POTREBUJEMO
ženske delavke, manj kot 45 let stare, za razna tovarniška dela v gumijevi tovarni na zapadni rani. Dobra plača in delovuo «tanje.
MECHANICAL RUBBER CO. 2689 W. Grand Ave.,
CHICAGO, ILL. .
_ POTREBUJEMO DEKLlTA EA UČENJE DELA
v knlgoveznici. Oglasite se pri: Ackerman-Quiffley Printing,
727 West Van buren St. CHICAGO, ILL.
POZOR!
ŽENE, DEKLETA IN STARIŠI.
Mi imamo primerno lahko tovarniško delo in vato hčer v krasno sdravstveno in varno vrejeni tovarni.
Skoro vse delo je le prebiranje in pregledovanje isde-lanega blaga in se lahko opravlja sedeč, poleg svojih pri-jatcljic in aaaluiite dobro plaöo in v tem čaau bodete tudi zadovoljni a naftim delom. Tedensko dajemo tudi bonua boljšim delavkam. Delavne ure so od 8 ure v jutro do 4:30 popoldne. Torej ako je vafta hči brez dela in mialite, da bi veljalo ji preakrbeti prostor, jo ^oiljitc k nam, gotovo bode xadovoljna s delom in prostorom.
Oglaaite m prit
STEWART-WARNER
SPEEDOMETER CORP,r
. 1«M	Parkway, Cbicafo, I1L a
dekleta za splošno delo v pekar-ni. Nobene skušnje ae ne zahtev*. Delo po dnevu. Oglasite se pri: 1007 W. Congress St., Chicago
POTREBUJEMO delavce sa LOTANJE
"Die setters in Electric ,
Spot Welders". -
Za dodajanja premoga.
Navadne delavce. Razna tovarniška dela. Stalno delo in dobra plača.
8TRUOER8 A BURN MPO. C0.'
Copgres A Oreen Sts.
■
Chicago, IU.
POTREBUJEMO
_ \
Ženske za tovarniško delo. Morajo biti močne in privo-lji trdo deiAti. Plačamo takoj v začetku po $4.67 na dan. Oglasite se pri Employment Dept.
AMERICAN CAR FOUND-RY COMPANY,
2503 So. Wood Street, CHICAGO, ILL.
POTREBUJEMO
-moHke delavce sa delo v nafii vt-llki gumijevi tovarni na «apadui strani. Dobra plača. Dobro delovno stanje. Oglasite se pri:
MECHAHIOAL RUBBER C0.,
•<>. i;v -jjf;
2680 W. Orand Ave.,
CHICAGO, ILL.
---—--- . ----
POTREBUJEMO
kovača in strojnike sa delo pri izdelovanju emedi sa automobilf. Stalno delo vse leto. Dobrs pl* ča. Oglanhc se pri: bosu v tovsr-
. PitUbnrgh Antosprlng Co ,
5915 Center Ave.,
E. E. Pittsburgh, Ps.
STROJNIKI.
err« mt» «trojnikl émbt 4*> — gmrlt. vrtanj« ■ atrejm.	m
aarMta aa^o H*m« Mivm a r^"" aj* m a prvi««. Pi^Snoat ImJ» M W ▼ MNUai «»lniit SMrtk CSIcmo. WfcK-Bm» CktaM*. Pilila Senate**««, ter 0»n I fN, H tefl «U * OcUafte M » »né* ••
itmmmfr Shwr.
THC RDWASD1 VALVE a MTC CO.
sa m mit
Ma. HBNDCMONU. «IS M.
•uaaAu. IS4I-»