269. Številka.
I Ljubljani, i Hetrtrt 18. nonnbra HZO.
(III. leta
Izhaja T»ak dan popoldne. Ur rezati ne deli« im prasalkt.
• r atj : Prostor t m/m X 54 m/m za male oglase do 27 m/m visine I K, od 30 mlrn višine dalje knpBJski In uradni oglasi 1 m/m K 2*—, notice, poslano, preklici, izjave In reklame l m/m K 3*—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naročilih popust
Vprašanjem glede tnseratov naj se priloži znamka za odgovor.
Opr vnittvo MSlor. Naroda«' in „Narodna Tiskara«" SnaHova
nlica at 5, pritlično. — Telelon a i. 304.
¥#lja
„Sloteaikl Karo«« v Jnf Mlavift:
celoletno naprej plačan . K 180*— polletno •••••• « u 90*—
3 mesečno. • 45*—
1     m .......15—
Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki na) pošljejo v prvič naročnino  vedno  MP* PO nakaznici. Na samo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati.
v LlabUaal tn po polti i V I—ttaittra t
celoletno   • •»••• polletno 3 mesečno •
K240w »120--M 60-— u 20 —
Oradnlatvo »iior. Naroda" Knanova ulica it I« L nadsiropir
Telalon šttv. 34«
»optae »pral«
le podpisano In zadostno trankovanr Rokopisov no vrača.
Posamezna Številka velia 1 krono«
PoStniria plačana v gotovini.
rtr T'
Dr. Fran Wlndischer:
narodna banka kraljevine Srbouf Hrva-
fou in Slovencev.
(Povodom razpisane subskripcije novih delnic.)
dinarjev se ima položiti v roku 5 let. in sicer kakor se bo zahtevalo. Za emisijske stroške je plačati za vsako delnico 10 dinarjev v zlatu.
Razpis podpisovanja novih delnic naše Narodne banke je za naše celokupno gospodarstvo največje važnosti. Narodna banka ie naš najvažnejši zavod ;ogrodie in temelj le našega gospodarstva. Do nas stopa prvoredna državljanska dolžnost, da se odzovemo pozivu in se udeležimo subskripcije v čim večjem številu. Naš kapital v zasebnih rokah kakor kapital, organiziran v denarnih zavodih, mora čim krepkeje sodelovati sedaj, ko pomriožuje Narodna banka svojo glavnico. Tudi mi Slovenci moramo pokazat] svojo nacionalno In gospodarsko zrelost ter svoie zanimanje za prvi denarni zavod v državi. Izvršenemu vplačili pomnožene glavnice bo sledila preuredba vodstva Narodne banke. Nas odziv in naša udeležba naj dokaže, da vemo ceniti važnost Narodne banke. Naša udeležba nam da tudi pravico zahtevati primerno zastopstvo v novem vodstvu. Odveč je pri tem poudarjati, da gre tu za delnice prvo-redne vrednosti, ki pometuajo nad vsak dvom dobro naložbo denarja. Te delnice niso za male ljudi. Naši zavodi hi naši imoviii kroni pa bi moral! smatrati za vorašanie časti in vprašanje svojec a ponosa, da so posestniki delnic našega prvega denarnega zavoda« nase Narodne banke, ki ie doslej dobro uspevala in ima kot zavod z dragocenim mivtie-uom jamstvo za trajno uspevanle v bodočnosti.
Koncem januarja t. 1. ie bil sklenjen med našo vlado in vodstvom Narodne banke kraljevine Srbije dogovor, objavljen v našem,Uradnem listu š. 34. Dogovor odnosno zakon se predloži v uzakonitev prvemu rednemu narodnemu predstavništvu. Po tem dogovoru odnosno zakonu je Narodna banka razširila svoj delokrog na vse kraljestvo pod imenom Narodna banka 5rba. Hrvata i Slovenaca in so pričele poslovati njene podružnice. Privileg Narodne banke traja 25 let. Naloga Narodne banke je skrb za uravnavo denarnega obtoka, za zaščito in okrepitev naše valute, zalaganje potreb pridobitnega dela v kratkoročnem kreditu. Pripada ji organizacija plačilnega prometa in podpiranje države v njeni blagajnični službi. Narodna banka ima glavnico 50.000 dinarjev v zlatu, razdeljenih na 100.000 delnic po 500 dinarjev v zlatu. Dosedaj vplačanih 10 milijonov dinarjev v zlatu na 20.000 delnic priv. Narodne banke kraljevine Srbije, glasečih se na prinosnika, je smatrati za vplačane delnice 'Narodne banke kraljestva SHS. Nove delnice se pa bodo takoj glasile na ime. Narodna banka ima izključni privileg izdajati bankovce, katerih sme biti v obtoku največ trikrat toliko, kolikor je kovinske zaloge. Upravni odbor šteje 24 članov, od teh mora Imeti 12 domicil v Beogradu. Ko se Izvrši podpis hi plačilo povišane glavnice za 20 milijonov dkianev v zlatu, se izvoli nova uprava. Dividenda se izplačuje v zlatu, toda dckler je ustavljena zamena za zlato (plačilo v gotovini), se bo plačevala v njenih bankovcih do srednjem kurzu beograjske borze za devize na New York za december, pri čemer kurz dolarja ne sme biti višji nego 20 dinarjev. Na občnem zboru daje 5 delnic pravico do enega glasu. 15 demic do 2, 25 delnic do 3 glasov.
V zmishi določil novega zakona o Narodni banki kralievhte SHS razpisuje pravkar Narodna banka 40.000 delnic o nominalnem iznosu 20 milijonov dinarjev v kovanem zlatu. Podpisovanje traja od 1. do 31. dec. 1920. Po oceni premoženja se ie vrednost stare delnice določila na 730 dinarjev. Vsaka nova delnica, ki stane 730 dinarjev v zlatu. Pri sub-skripciji je plačati kot prvi obrok !30 dinarjev v zlatu,   a ostalih 600
Pogoji razpisa so nenavadni, ker treba položiti vplačilo v efektivnem zlatu. Ali pomisliti je. da gre tu za emisijski zavod z izključnim privi-legom. Po razpisu je vplačat! kot prvi obrok za vsako delnico 140 dinarjev v zlatu, kar ie enako 7 napo-leondorom. Tekom vojske in po vojski se je tudi v naši posesti nabralo dokaj zlatih novcev, in to često po ceni. ki je daleč za sedanjo tečajno vrednostjo v slabih kronan. Držati trajno v rokah zlato brez gospodarsko koristne v porabe, je nespametno. Ze stara povest pripoveduje o zlata lačnemu Midasu. ki je žalostno končal samega zlata. Vsem onim. ki imajo večja sredstva in so v posesti zlatnikov, je sedaj dana lena
prilika naložiti svoj denar v dobri: in prvoredni delnici, ki ima po členu 39 predmetnega zakona garantirano prednostno dividendo. Ne sme nas motiti ugodnejša poziciia starih delničarjev. Pri vseh izdajah novih delnic se priznava gotove prednosti starim delničarjem. Ta pojav opažamo redno zlasti tudi pri nacionaliziranju gospodarskh podjetii. kjer treba novim prevzemnikom privoliti v gotove finančne žrtve. Pri tem pripominjamo, da se s postopno konsolidacijo naše države brezdvomno preokrene sedanji naš finančni polo-
žaj na boljše. Nadaljne obroke v petih letih bo plačati sigurno pod ugodnejšimi pogoii. ker poraste vrednost našega novca. Tudi ni v nemar puščati okolnosti, da se bo v novem, širšem upravnem odboru dalo govoriti o primernem aranžmaju v prilog novim delničarjem.
Naša udeležba mora pokazati v domovini in pred vsem svetom, da Slovenci nečemo biti le brezvpliven privesek, marveč sood!očuiočl faktor v vodstvu naše finančne m valutar-ne politike!
%trr tcglfna stran sporazuma.
»Messaggero« prinaša izjave načelnikov generalnega štaba italijanske armade in mornarice.
General Badaglio je rekel: Vojaški problem meje na kopnem je dosegel svojo popolno rešitev po naših aspiracijah. V kompenzacijo naše popustitve v korist Jugoslaviji v Logaški kotlini smo dosegli znatne korekture v našo korist na obmejni črti v coni pri Idriji in Cerknici, pri Javorniku, Snežniku in Trsteniku, ki Je v naši posesti. Tako se je izvršila z majhnimi iz-premembami meja v londonskem paktu začrtana. S priznanjem svobodne reške države se je doseglo še več, kakor je zahtevala iz'java narodnega sveta na Reki v decembru 1918. Armada more konstatirati z veseljem, da njeni hrabri čini niso bili brezuspešni in da se je posrečilo sedanji vladi premagati vse težave ter dati Italiji ono vzhodno mejo, o kateri so sanjali vsi Italijani.
Admiral Acton pa je podal tole izjavo: Rešitev problema gorenje-ga Jadrana je s posestjo vse Istre in Creskega otoka popolna. Nasproti temu pa ostane v centru Jadrana z izgubirvijo Dalmacije, zlasti Šibenika in Boke Kotorske, ki predstavljata najvažnejšo ofenzivno ognjišče proti naši obali, problem naše vojaške obrambe popolnoma nerešen. Posest otokov ne more nadomestiti izgube dalmatinske obali, kar se je ob vsaki priliki z naše strani povdarjalo. Mali otok Lastovo    predstavlja pravzaprav
stražo samo za Kotor, pa je 'drugače popolnoma nezadosten glede rešitve problema naše pomorske obrambe. Tako ostane ves problem srednjega in nižjega Jadrana tak, kakršen je bil pred vojno.
Tako si italijanski vodilni vojaški dostojanstvenik? ugovarjajo glede potrebne obrambe na vzhodu Italije. General Badoglio je zadovoljen z rapalsko rešitvijo, Acton pa ne. General Bencivenga Je te dneve na široko razlagal, da mora imeti Italija Dalmacijo londonskega pakta na vsak način, ako hoče, da bo obramba na Julijskih Alpah trdno držala. Izvajal je, da kakof hitro ni zadostnega italijanskega vojaštva v Dalmaciji na razpolago za slučaj napada z jugoslovenske strani na Julijske Alpe, bo vsa obramba na teh Alpah nič vredna. Tako si še sedaj visoki italijanski generali niso na jasnem glede trdnosti vzhodne meje, pa si tudi nikdar ne bodo, ker so vsa tozadevna izvajanja le dolgovezno besedičenje italijanskih mož. ki hočejo biti silni vojaški veščaki in premetene!. V resnici so pa le stare šalobarde. Proti novodobnemu vojnemu orožju ne drže nobene meje, nove iznajdbe in izpopolnitve bodo pa že lažje rešile strategične meje. Dokler ne bo srčnega sporazuma med Jugoslavijo in Italijo, dotle ne bo prave in trdne meje. Le ob resničnih prijateljskih odnošajih z nami bo Italija varna, drugače pa nikdar!
StallSče nCIfellsfua napram uolifuam.
Domalega vsi stanovi so že izrekli k predstojećim volitvam v konstituanto svoje misli in želje do posamnih političnih strank, le organ teovano učitelj«
stvo ni tega dosedaj storilo oficijelno. Tovariš Josip Lapajne je obrazložil svoje mnenje, ki se povsem krije z mišljenjem vsega zavednega učiteljstva.
Zgodovina našega stanu je dolga vrsta trpljenja in preganjanja, iu delovanje na£e je risalo v tej zgodovini veliko žrtvovanja   in 6amozatajevanja. Cilj našega neumornega   dela   je bil osvoboditi šolo skrbstva   in   priboriti; ueiteljstvu tak socijalni in materijalni položaj, kakršnega zasluži. Borba za ta' cilj je bila trda in težka in večinoma brezuspešna, ker politična stranka, ki' je imela usodo šolstva in učiteljstva r; rokah, je porabljala vsa mogoča sred-; stva v to, da je zatrla vsak svobodni' se pokret šol. in učiteljstva, Kjub temu smo imeU vedno nekaj nrijateljev, ki so se po svojih močeh trudili uresničiti nože želje in zahteve, toda sovražnik je bil! močnejši od prijatelja, zato je bil skoro vsak uspeh izključen. Vojna je storila^ svoje — z osvoboditvijo slovenske do-j movine je bilo osvobojeno tudi učitelj- ( etvo. Svoboda pa nam ostane le tedaj,; ako zmagajo ideje, na katerih sloni ta svoboda.   Vse politično stranke imajo na svojih programih tudi Šolstvo. Ka-; kor pa je resnica samo ena, tako more] biti pravi ideal svobodne   sole samo: eden. Učateljstvo je po ogromni večini I napredno, zato mora in hoće v predstoji ječem volilnem boju stopiti lo na strani naprednih strank, ker lo v teh4' strankah more najti svojo prijatelje tnl soborilce,   kaj   drugega  ni mogoče.j Vprašanje pa nastane tu, katera na«] prednih strank odgovarja popolnoma^ našemu stremljenju,   katera izmed na-*! prednih strank ima tak šolski program*] ki se popolnoma strinja z našim To jej nekak sir ji pogoj,   v katero i-hranko' hoče iti napredno nciteljetvo.
Učitelji smo vzgojitelji mla--uine ki ji moramo vcepiti domovinsko ljubezen in čut do edinstvene drŽave in. našega troimenega naroda. To naše dalo je krito samo po jugoslovanski de mokra tek i stranki, ki obsega oolo Jugo-! slavijo, kakor obsega isto naša Unija* Jugoslovanskega   Učiteljstva (UJU).: Kot vzgojitelji ne moremo in ne smemo iti z nobeno tistih strank, kij ima v očitnem aH tajnem načrtu rao-j bitje državo aH kako drugo varijacijo del ji vesti države. Jasen in čist je pro--gram ujedinjenja samo pri J ugoeloven-' ski Demokratski Stranici, ki ga izva-1 jajo in ga hočejo še dalje izvajati možje, ki so že mnogo storiH za ujedinjenje. V zvezi s tem so ostala naša vpra^ žanja o enotnem  šolstvu, stanovskih*, pravicah in prmotnem položaju. Učitelj-' stvo bi storilo usodno napako,   če M; sklepalo   politične račune na podlagfj negotovih in dvomljivih dejstev. Ako napravimo povojni računski sklep, nam kaže le-ta, da izmed vseh   naprednih< strank je JDS edina stranka, katero' šolski program se vjerna z našim. Taj program ni spisan samo za prihodnjost, temveč je udejstvovan že nazaj v tiste dni, ko je že tolikokrat citiran hlapec' Jernej dobil vendar nekaj pravic. Ko-j rist šole in stanu nam torej odločno ve-' leva, da vsestransko podpiramo stran-,
Pran Oovekar: 25i
Softanše.
(Dalje.)
Imela je fin, nekoliko majhen obrazek izredno bele polti, izredno velikih temnorjavih oči z dolgimi, gostimi trepalnicami ter izredno majhna, kakor rubin rdeča usteca. Tekla sta par korakov, a že sta našla duševno ravnotežje.
»AH milostiva, svarim vas: padli ste še nevarnejšemu razbojniku v oblast!« se je pošalil dr. Repič ter stisnil Suzanin komolec k sebi.
»Vse mu dam rada. samo če mi pusti življenje!« se je nasmehnila Wasserthalka ter stisnila odvetniku komolec še tesneje k sebi.
»Brez ekspenzarja ne reši noben odvetnik nikomur življenja! A jaz sem razvpito drag advokat!« je nadaljeval Repič frivolno.
»Plačam! Vse plačam! Ali pa zahtevate morda celo predujem?« je odgovorila Židovka, dr. Repič pa si je dejal:
»Evo, tu sem našel takoj pravi ton in v občevanju s takimile ženskami se mi besede kar same ponujajo...«
Lepo Suzanko je minila že vsa groza. S humorjem je slikala, kako so pridreveli iz »Belega konjička« drug za drugim štirje francoski vojaki, se bili najprej s pestmi, se metali nato ob tla in kako je končno hipoma eden potegnil nož in ga zasadil tovarišu % prsi. Zanimivo,
dramatično, zares, veledramatično! — Dr. Repič jo je jedva poslušal, ker od strani je gledal njen mali obraz ter se poigraval s prsti njene ročice, ki je tako vdano počivala na niegovem komolcu...
Na trgu nasproti vhodu v kapucinski samostan pa je obstala Marijanica Kalanova. Kakor okamenela je stala tamkaj in strmela za parom tesno drug na drugega se naslaniajočih. ki sta hitela mimo gledališča s toliko naglico, kakor bi se jima nekam prav posebno mudilo, Nikogar drugega ni videla, kakor tisti par. ki se je oddaljeval hitro. Čim dalje hitreje v Gosposko ulico. In ko ga ni videla več. je vzdih-nila. si obrisala oči, sklonila glavo in se ihteč vrnila v Gradišče...
Vide! pa jo je profesor Pelzel. ki je prihajal od »Belega konjička«, ter je opazil tudi Was-serthalkin zmagoviti naskok.
»Dira vis amoris!« je vzkliknil. »Zares, strašna je moč ljubezni. Papežem je zmešala glave, nune izpreminjala v viačuge, pa bi ne omajala poštenja delavčeve žene!«
Urno je stopil za dr. Repičem, da bi ga dohitel. Toda par je že izginil v temni hišni veži na desni ulični strani. Profesor pa ni odnehal. Stekel je do stopnic in zaklical navzgor:
»Gospod doktor, vietoria, vietoria!«
In že se je odzval odvetnik:
»Nasprotno, gospod profesor: popoln po-raz!c
»Ali če vam rečem: vietoria, vietoria!« Je kričal Pelzel. »Kar hitro se poslovite in pridite: nujno, nujno!«
Par hipov nato je bil dr. Repič že na ulici in Še par hipov nato ie hitel, hitel, kolikor so ga nesle noge, v Gradišče. In nič ni potrkal, nego je vdrl v sobo, planil k Marijanici, jo objel, poljubil in šepetal:
»Ljubim te, žena dobra, in ti ljubiš mene! In če se podere svet in naju pogoltne pri tej priči, midva ne moreva drugače!«
In Marijanica se ni branila več...
XVI.
»La France est belle,
sens destins sont benls.
vivons pour elle,
vlvons unis!« so prepevali in korakali naslednjega popoldne francoski roji skozi ljubljanske ulice. Za pešci konjiki, vozotaji in topničarji. Od vseh strani so se vsipali iz okolice v mesto ter drli kakor potoki v mogočno reko, ki se je valila skozi Šiško proti St. Vidu ter dalje in dalje na Celovec. A cilj je bil Dunaj!
Ljubljana se je malone izpraznila. Zaradi krvavega pretepa pri »Belem konjičku« in nekaterih drugih vojaških izgredov po krčmah je izdal polkovnik Picard, ki je prevzel povelj-ništvo nad mestom, drakonsko prepoved: ob 9. zvečer se morajo zapreti vse gostilne, po ulici ne sme hoditi nihče brez luči in kdor se
»Kje bi?« »Sitno je!« »Paz* se!«
na klic straže: »Qu vive?« ne oglasi z besedo. »Citoven*, bo lahko mogoče ustreljen, prav go-; tovo pa prijet in gnan v pržon.
Ljubb'ana pa ni izgubila humorja. Pivci so^ pač začenjali prazniti poliče pol ure preje, se oborožili z latemami ter se domov iz gostiln grede dražili:
(Oui vive?) : (Citoven!)
(Passe!)
In dan na dan so prihajali francoski oddelki, skoraj vsi s plapolajočimi zastavami in svirajočimi godbami, nakupovali, menažiraii ter po kratkem odmoru odmarširall proti Dunaju.
A polkovnik Picard je postajal neprijeten:: zahteval je vedno znova za vojaštvo hlebčkov kruha, pa konj, volov, vozov, konjskih oprem, vrvi, čevljev in še tega in onega. Vse je plačeval, toda za vse se mu je mudilo. In če nI dobil žurno, kar je zahteval, je postal osoretu
Noč in dan so morali delati obrtniki iz-, vrstno služili, javno javkali, a skrivaj vsi srečni božali denarne vrečice, ki so se jim debelile bolj in bolj. In po trgovinah se je ves dan trlo nakupujočih Francozov in skladišča so se naglo praznila. Hudo pa je bilo, da ni trpel Picard nobene podražitve ter so morale ostati cene neizpremenjene. Mitnice so izginile in kmetje so dovažali v mesto svoje pridelke brez mitnič-nine ter tržili kot še nikoli
mm
t. stran»
»SLOVENSKI NAROD*, dne 18. novembra 1920,
264. Štev.
ko JDS in delamo aa njen krepak uspeh pri volitvah.
Odklanjati pa moramo vsako sodelovanje in vsako pomoč strankam, ki
niso nastale Iz dejanske potrebo, temveč jim je izvor v malkontentstvu in nepotrebni cepitvi naprednih vrst.
Anton Oermek.
Klic po iredenti.
Pred nekaj dnevi je ljubljanski dnevnik zahteval ustanovitev koroške iredente, ki naj skupno s primorsko pripravi tla za osvoboditev podjarmljenih rojakov. Načelno gotovo pozdravljamo ne samo klic po Iredenti, temveč naravnost njeno ustvaritev, praktično pa smo glede njenega postanka tako skeptični, da bi se najraje niti teoretično ne bavi-H z njo.
Kakor moramo priznati, da je iredenta potrebna, naravnost nujna, tako moramo tudi ugotoviti, da nima tal med nami. Ker iredenta ima smisel Ie tedaj, kadar ne obstoji le iz lepih besed, temveč kadar z mogočno silo ideje patriotizma vzbudi množice za požrtvovalno in vstrajno delo, ki se ne straši ničesar v dosego svojega plemenitega namena. Tako močna, pa med nami ideja zdravega nacionalizma svobodnih ljudi ni, in kdor trdi nasprotno, ta vara sebe in druge.
Žalostna resnica je, da niti bolj-Si med nami ne priznavajo dolžnosti žrtve za stvar niti od strani voditeljev. In vendar je to bistvo vsakega idejnega pokreta. To nepofmova-nje nujnosti nesebične žrtve Človeka ali množice, katera se bori za gotovo fde*o z vsemi svojimi duševnimi m fizičnimi sM^mi. je preostanek suženjskega mišljenja preteklih dni, ko noben še tako hud udarec ni mogel naseda naroda vzdramiti. da bi se zavedal uopolnoma svojega položaja in svoje naloge. Če smo odkritosrčni, moramo priznati še eno, da je naše osvobojenje in naše ute-dinjenie izvršeno tudi čisto v stilu tega hlapčevskega strahu pred vsakim odločnim in samozavestnim korakom iz stoletnega suženjstva se osvobujočega naroda.
Če pa moramo ugotoviti, da ni med nami tal za iredento, s tem seveda ne rečemo, da Je iredenta tudi odveč. Nasprotno, iredenta je potrebna in tudi mi verujemo, da vstane z vso silo, toda treba pripraviti tla za njo. Naredimo križ čez generacijo, ki je zlomljena od krušnih kart m ne more pozabiti časa, ko so se pravice pridobivale v drobtinicah js pritiskanjem kljuk in udanostnim! Izjavami, pustimo jo, naj se Izzivi, »S mladina mora postati nositeljica fcn izvršiteljica misli osvobojenja, misli ujedinjenja in zdravega raz-#iaha vseh sil.
i Vemo, da je tudi ta minimalni program silovito težko izvedljiv, ker je le malo vzgojiteljev, ki bi mogli ustvariti iz mladine to zdravo samo-izavestno za nacijonalne In socijalne naloge zrelo armado, ki bo pravilno pojmovala in tudi vršila težko delo ujedinjenja in osvobojenja. Ti vzgojitelji in mi vsi, ki smatramo rešitev Primorja kot nujni predpogoj našega popolnega ujedinjenja, moramo biti pijonirji nove dobe, v katero popelje naš narod v tem smislu vzgojena mladina.
Zgodovina osvobojenja naših bratov Srbov kaže, kako se narod more osvoboditi in svojo svobodo ohraniti, ako je v njem volja, ki zna doprinašati žrtve. Zgodovina pa tudi uči, da še nikdar ni dosegel noben narod ničesar brez velikega enotnega napora vseh svojih sil, brez boja
in žrtev in da zlasti velikih vspehov ni dosegel niti obvaroval brez krvi. Nepotrebne  žrtve odklanjamo,
ker so predrage, ne ker so brutalne in ker se jim lahko izognemo z organizacijo malih, ne toliko občutnih žrtev vsakega posamnika, s katerimi okrepimo sebe in odbijamo tuje nasilje v malem podrobnem boju za vsak košček pravice.
Tak podrobni mali boj je dober in vspešen, ker prihrani mnogo-katero žrtev, rodi pa iste in še boljše posledice: ustvari in vzgoji zrel samozavesten za boj sposoben narod, ki se ubrani vsakega nasilja in je zmožen tudi vzdržati najhujši pritisk ter ga odbiti, pa naj si bo z vporabo najskrajnejših sredstev in žrtev, ako že mora poseči po teh sredstvih, da se reši še hujših žrtev.
Žrtev, težkih in nezaželjenih, konfliktov, vojne in krvi se ne bomo nikdar obvarovali ako bomo samo gledali, kako nas drugi pritiskajo, in uničujejo duše, marveč le, če smo vedno pripravljeni In tudi sposobni z močno roko odbijati vsak pritisk. Sicer pride vsled naše miroliubnosti in naše popustiiivosti do tega, da bomo pritisnjeni k steni, tako da ne bo druge izbire kakor udati se svoji usodi in podleči, ali s poslednjimi silami začeti borbo na življenje in smrt. Zgodovina ne pozna sentimentalnosti, preko lepih sklepov, preko močnih besed In bojevitih papirnatih argumentov, gre vihar razvoja brezobzirno, uničujoč vse, kar nI trdnega, krepkega In res odpora zmotnega.
To malo podrobno delo, samozavestno ustvarjanje in prebujanje odpornih sli naroda proti tujemu nasilju je bistven del našega narodno-obrambneea dela. naše iredente.
Podrobno delo zopet nima vspeha in ne da rezultatov, Če ni organizirano. Prihajamo tako do starega klica, da ie treba ožitvoriti organizacijo vseh pravih patriotov, kf ne bodo skrbeli samo za delo Izven naših mej, temveč tudi ozdravili našo državo doma. Država je namreč nesporno hrbtenica vsega osvobodilnega dela.
Na teh osnovah Je mogoča naša iredenta, brez podrobnega dela, brez organizacije, brez vpoštevanja ideje žrtve in brez močne države Ie pobožna želja.
Dokler nismo v našem narodu iz nas vseh tega ustvarili, in ne bomo sami v sebi in z nami naša domovina nepremagljivi, ne govorimo o lepih idejah pacifizma in interna-cijonale.
Slab! in vsled te slabosti napadeni mora biti pripravljen na odpor In boj, sicer bo strt narod, ki se ga radi njegove narodnost! uničuje politično, kulturno in gospodarsko, mora svojo narodno posebnost ščititi, ker mu Je ona jamstvo njegove svobode. Kadar ne bo več teh nevarnosti, naj živi miroljubnost in mednarodnost
Kdor priznava svoje dolžnosti kot Jugosloven, ta dela v tem smislu, ta vstvarja našo Iredento. Ali delo je treba pričeti pri sebi, sebe pripravljati za žrtve ln potem je osvoboditev Primorja in Korotana gotova, ker je nepremagljiva iredenta ustvarjena.
Politične »esti.
ss Krajevna oi^anizaeija JDS aa Vodznatski okraj vabi svoje člane in somišljenike na volilni shod, kateri se vrši v četrtek dne 18. t m, v gostilni Banko na Martinovi cesti. Udeležite se polnožievilno.
-s »Zakon o reda in radir.c Notranji sovražniki nade driavo so zopet na delu. To pot so si zbrali zasebne uradnike, da jih zaobrnejo za svoje namene. Nekdo, ki ga je lahko dobiti za vsako intrigo, jo natisnil kričavo plakate in letake najnesramnejšo vsebine. Prireditelji shoda oči vidno nimajo pojma o nameravanem zakonu o redu in radu, Jci sicer niti v ministrski svet še ni prišel, vendar daje ljubljanskim airokotist-nezem že povod, da kriče o Srbih, ki hočejo obesiti zasebno uradništvo. V resnici o zasebnem uredništvu ni besedice v celem nacrta, pao pa so sa industrijske obrate zahteva, prodno pride eo stavke, poskus poravnavo s posredovanjem vlade. Ta grozna namera danes razburja nekatero zmešane glave v Ljubljani. Kadar pa ne gre dobro, takrat vsi stavkarji pribežljo k vladi kitast na pomoč proti »kapitalističnim oderuhom*. Dobro bi bilo, da so objavi, kdo Je vprizoril to najnovejše lopov-sivo v Ljubljani, da so ga javnost zapomni. Ali Vam ni še dovolj nesreč, ki Izvirajo iz naših notranjih težav? Tre ka, da se stori enkrat konec tem huj-•karijam!
še jo nam: »Nova pravda« ie nedavno tega priobčila notico, v katere] se hoče javnosti natveziti, da ni res, da je začelo železniško uradništvo obračati Deržiču hrbet itd. — Mi pribijamo, da je to res in še dostavljamo, da je uradništvo — južne In državne železnice —že do zrla sito demagogij gospoda Deržiča bodisi v »Zvezi«, bodisi na političnem polju.. Mi — uradniki tega ne bomo trobili urbi et orbi z raznimi sprevodi no ljubljanskih ulicah potom raznih tablic In železničarske godbe, ampak bomo napravi! Deržiču in njegovi strančici pogreb 28. novembra. Z volfrnfmi krogijicamf, ki jih bo letelo najmanj 95% vse kam drugam, kakor pa v tružico g. Deržiča, kl je Sele v zadnjem časa postal velik proletarec. Tako pismo. Odbor »Društva jugoslov. žel. uradnikov« pa sam Javlja, da je »popolnoma Izmišljena« vest, da je železniško uradništvo pokazalo hrbet g. Deržiču. Katera trditev seda] odgovarja resnici? Prepričani smo, da Prva, kl |e nam došla od dobro soočene m zanesljive strani.
= Komunisti v LJubljani prirejajo shode, ki so dosledno »prav dobro« obiskani. Oem do petnajst oseb s sklicateljem, pollcijfltom in gostilničarjem vred posluša govornika vedno in povsod. Tudi predsinočnem so imeli na Zabjakn v »Beli gradu* tak sijajen shod. Bilo jih je — vseh skupaj — natančno 12. Predsedoval in govoril je g. Stefančič, ki je trdil, da M nisji lani imuliimi W vsi radi
alstl, m loga Jim no dovolijo višji uradniki. Ti višji uradniki pa tega no dovolijo nižjim, ker se boje, če bi komunisti zmagali, da bi morali ravno toliko delati, kot nižji ter imeli potem ravno tako nizko plače. Tako jo tudi pri vojski. Os bi bila vojska komunistična, bi imeli višji častniki iste plate kot prostaki. Ker pa ima kralj ogromno plačo, nimajo prostaki nobene. Toda le na obupati 1 Kmalu zmaga svetovni komunizem in vso bo imelo isto delo in isto plačo! Tedaj bo raj na zemlji. Gosp. Stefančiča priporočamo prof. dr. šerku.
= Kandidatura g* Franchettija jo vzbudila veliko pozornost med obrtniki vso dežele. Franchetti je izkušen obrtniški vodja, ki ima le to »napakee, da nikdar ni hotel jesti iz klerikalnih I korit. To »napako* mu očitajo klerikalci, vendar zaman. Klerikalci, videč da jim ne gre dobro, sedaj podpihujejo k raznim samostojnim in narodnosocial-nim ekstravagancam. To delajo, da bi cepili obrtniške glasove z namenom, da pade obrtniški kandidat. Obrtnikov na Kranjskem je okoli 10.000 ln če stori samo velik del dolžnost napram svojemu stanu, je Franchetti gotovo izvoljen. Napredni obrtniki, zapodite vse klerikalne in druge hujskače, ki sicer tajo klerikalizem, a v resnici nič drugega ne delajo kakor napeljujejo vodo na klerikalni mlin.
— Ogorčenje proti naroduosoeialni r&raerariji v vseh mestih in trgih raste, kamor se prikažejo narodnosoeialni demagogi. V nedeljo so imeli u ljudje shod v škofji Loki, kjer je prazno slamo mlatil znani trgovec s cikorijo F a -k i n, ki je med vojno brez koncesije skušal obesiti škofjeloški aprovizaciji vagon cikorije. (Kako se reče takim?) Klerikalci zadovoljno gledajo to razdiralno delo političnih zgagarjev. Oni so Ie za to tu, da odvzamejo napredni ideji par sto glasov. Poženimo jih, kamor spadajo.
= Višek pokvarjenosti. Bivši župan Veho veo v Žužemberku je tožil notarja Carlija, ker ga je le-ta javno označil kot propalico in denuncianta. Razprava in razsodba, s katero je bil Carli oproščen, Je pokazala tako po» kvarjenoot Vehovca, da bi tak človek nikdar več ne smel na dan. Kljub temu ga je SLS še enkrat izvolila za župana v Žužemberku, glavno glasilo SLS »Domoljub« pa plse 15. t. m.: »Gospod župan Vehovee, niste osramočeni. Se bolj Vas bomo čislali ln spoštovali. Pride še dan...« S tem se SLS službeno identificira z Vehovcem. Ali ni tam nikogar več, ki bi se tega sramoval?
= Korošcev shod v Maribora. Maribor, 16. novembra. Dane« je imel minister dr. Korošec katerega so včeraj pozvali brzojavno na ministrski svet v Beograd« a se temu vabilu tri odzval, tu shod v koncertni dvorani narodnega gledališča. Dvorana je bila sicer polna, a njegovih pristašev je bilo jako malo, komaj kakih 20 kmetov in kakih 50 klerikalcev iz Maribora, vse d niso pa so bili pristaši drugih strank. To je uvidel tudi dr Korošec, kije izjavi1, da ve, da je v dvoran! mnogo ljudi, ki Jm ne bo prepričal. Nato se le zaletel v nasprotnike, češ, da um očitajo, da je milijonar, medtem ko je ba pred vojno reven kaplan. Osobito se Je dr. Korošec Jezil na »Tabor«, k! ga Je pozval, naj pojasni znano Jajčjo afero, imenoval Je ljudi okrog »Tabora« lumpe, tažnjivce, hinavce In ob-rekovalce, ker se mu Je očitalo, da Je Izvozil ▼ Avstrijo cele vagone Jajc Dr. Korošec sicer te trditve nI ovrgel, pač pa ie Izjavil, da nasprotniki nimajo zato nobenih dokazov. Nadalje je izjavil, da Je kriva draginje vojna,ne pa pretiran Izvoz. Zagotavljal je, da je bila SLS dotična stranka, ki Je Izpodkopala habsburški monarhiji tla med slovenskim ljudstvom hi da je ona sejala med ljudstvo Idejo združitve vseh Jugoslovenov, (Kaj pa Je delala do t 1917? Ali ni najnesramneje ščuvala proti Srbom?) tako da se ie njemu očitalo, da je prodal slovenski narod Srbom za Judeževe groše. Hudoval se Je zelo na hrvatsko separatiste, katero Je Imenoval temne elemente, ki mjejo prod državnemu edlnstvu. Zavračal ie trditev, da se našim vojakom v Srbiji hudo godi, češ da to ni res. da sicer brana nI za vsakega, da tudi njemu nI ugajala, a da se Je treba privaditi, — Uradnikom je obljubil, da se bo SLS vedno zavzemala za njihove zahteve. Trditev, da bi bfl on podražil železnice, je z vso ogorčenostjo zavračali Prekmurju ie obljubil novo železniško zvezo s Štajerskim, obenem pa izjavil, da je slino težko, dobiti potrebnega denarja, oziroma posojila, ker naša država nima niti enega prijatelja oa svetu. JDS je obljubil tu prorokova! za 28. novembra pogreb, samostojno kmetsko stranko pusti za enkrat živeti, ker bi sicer nastala kaka druga stranka, proti NSS nima ničesar, ker o njej ni ničesar slabega slišal, komuniste in socialno demokrate pa vsakdo lahko sodi pozmedl v Rusiji. SLS je za samoupravo Slovenije In zato mora 28. t m. pri volitvah v konstituanto zmagati — Isto struno fs za dr. Korošcevim govorom ubral tudi profesor Vesenjak, a oba govornika sta za svoja Izvajanja žela le klaverno odobravanje redkih svojih pristašev.
ss Dr. Vesni* in dr. Trumbie v avdijoneL Dno 17. ob 1L dopoldne sta bila pri regentu sprejeta v avdljenei dr. Vesnič in dr. Trumbič, da poročala regentu o pogajanjih s italljo.
= Rapalski sporazum tu aoraa, »Jutranji liste poroda iz Beograda, da so sprejeli vesti o sporazumu z Italijo na beogradski borzi zelo povoljno. Rešitev tega vprašanja bo dovedla do zmanjšanja vojska ln do okrepitve nate gospodarsko moči. Dobri odnosan % Italijo bodo imeli tudi zelo zadovoljiv vtis glede naših kreditov, v inozemstvu. : Dokaz temu je dejstvo, da se jo dinar* ska valuto pod vtisom vesti iz Italije i snatau iarrrurU
rs Narodno predstavništvo se ne skliče. »Večere javlja iz Beograda, da so nekateri poslanci hoteli v parlamentu intarpoliraU radi rešitve jadranskega vprašanja. Predsednik zbornice je hotel sklicati sejo, Čemur pa se jo energično uprl ministrski predsednik dr. Vesnie, čas da bo sklicanje seje gotovo Izzvalo krizo v kabinetu. —d
= Roskar in Korošec. Maribor, 16. uGvetnbra. Roskar je imel v nedeljo shod v Svečlnl in sicer v Šolski sobi, Id mu Jo je dal na razpolago šolski svet. Na shodu je kmetom razlagal, da so uradniki krivi draginje hi da je zadnje zvišanje davkov v zvezi z zviSanjem plač uradnikov. — Dr. Korošec Id ie imel danes v Mariboru shod,, pa je zatrjeval, da uvidi potrebo, da se nradništvu temeljito zvigajo plače, ker hodijo že vsi razcapam" in raztrgani okrog. SLS se je baje doslej zavzemala vedno za zahteve uradniStva in bo to tudi v naprej storila. Kdo izmed obeh ima prav? Nadalje je Roskar na svojem shodu trdil, da vlada v Beogradu demokratska klika, ki je za razdor med zakoni in da je zato potrebno, da se v Ljabljano dobi obširno slovensko avtonomijo. Dr. Korošec pa se je na shodu v Mariboru zavzemal za narodno edinstvo — Res, vidi se, da klerikalci ne znajo drugega, nego uganjati* dvorezno politiko. Komu naj verujemo, dr. Korošcu ali Roškarju? Po našem mnenju niti enemu, niti drugemu.
=3 Konec Narodnega predstavništva. Ko je ministrski predsednic dr. VesnIČ odhajal v Italijo, je izjavil predsedniku začasnega Narodnega predstavništva dr Vukčeviču, da po odzivu poslancev in po današnjem stanju stvari nI več potrebno sklicati Narodnega predstavništva. Dr. VukčevIČ je včeraj zopet posetfl ministrskega predsednika radi informacij, aH Še ostane pri onem mišlienJu. Po vsem kaže. da do sestanka ustavodajne skupštine ne bo več sej Narodnega predstavništva. —d
— Jugoslovanski komunist aretiran v Franciji. »Agencija Havas« poroča, da je pariško državno pravdni-gtvo prišlo na sled proti državnemu komplotu; v katerega eo zapleteni trije sovjetski delegati, ki so prišli v Francijo v svrho boljseviške propagande. Državna oblast Je aretirala vse tri: Vencesiava Vajliviča (!) iz Srbije, Italijana d! Marti in Švicarja Fritza Snlz-bacherja, pri katerih so našli važne dokumente.
= »Straža« In reSHsv fsdflMiskega vprašanja. Mariborska »Straža« prinaša očividno Iz okolice dr. Korošca msplrran članek, v katerem se razpravlja o rešitvi jadranskega vprašanja. V članku se pravi, da Je bila Slovenija prodana zato, da se reši Banat. Vesnfć Je sicer dober diplomat, a prijatelj Slovencev nI. Aalonijevtć, pomočnik kmetskega advokata TrumMca. te je brigal samo za Dalmacijo, a Slovenija mu je bila deveta briga, kar so Is pokazalo že na sestanka na Krfn m pozneje na rimskem sestanku. — V članku se nadalje obsoja   separatistično   politiko posameznih
stran*", anrimilitarističao in prousrbsko gonjo ter pledira za kousoBdacijo države, ker je le v ujedinjeni in urejeni državi spas m rešitev vse h Jugoslovenov.
= Bolgarija in Caribrott Iz Pariza poročajo, da jo bolgarska vlada vložila protest proti zasedbi Caribroda po naših četah. Bolgarska vlada priznava neullvsko mirovno pogodbo, na podlagi katere dobi Jugoslavija Čari-brod, obtožuje pa uaso vlado, ker je pustila zasesti mesto preje nogo je določila mejo mednarodna razmejitvena komisija in predno so se rešila številna vprašanja, ki .-o bila predložena v rešitev vrhovnemu svetu ▼ Parizu. Bolgarska vlada pa je vkljub temu i/, lojalnosti ukazala svojim četam, da zapustijo Caribrod brez odpora. Po vsej Bolgariji je bilo tridnevno žalovanje za izgubljenim Caribrodom.
ss Ljenin o razmerah v Rusiji. V, »Proletarski Pravdi« piše Ljenin o ž** lostneia položaju v sovjetski Rusiji in pravi, da Rusija še nikdar ni doživela tako težke prehranjevalne krize, v ka-kor&nl se nahaja sedaj. Lakota preti Moskvi in vsem drugim večjim mestom sovjetske Rusije. Tudi vojaštvo ne dobi več zadostne prehrane. Troc-kij pa piše v istem listu: Mi hočemo v, drugih deželah zanetiti revolucijo zato, da ne bo ruska vojska več napadena. Potrebujemo obleke, obutve in živeža. Ako tega ne dobimo, je vse nase prizadevanje zaman.
as Dinastično vprašanje na Madžarskem. Bivši državni tajnik Štefan Kovacs je začel parlamentarno akcijo, ki naj bi povzročila, da se izreče madžarska narodna skupščina za brezpogojno izključitev Habsboržano v od madžarskega prestola. Do sedaj se je pri« družilo tej akciji nad 30 poslancev.
=r Belgija mora imeti močno vof* sko. Belgijski generalni štab jo z ozi» rom na socijalistično zahtevo pp zmanjšanju vojaške službene dobe podal iz-< javo v kateri pravi med dragim, da mo>! ra imeti Belgija tako dolgo močno vof-. sko, dokler so ne izboljša splošen pori*' tični položaj.   Močna vojska   jo edina, garancija za neodvisnost države. BeV, gijska vojska mora biti močna vsled neprestano preteče   nevarnosti, vsled sklenjenih vojašklri pogodb   in vsled popolne razorožitve  angleške vojske, Anglija bi mogla ▼ sili poslati le 160 tisoč raez.
sa Vpratonj« Egipta, Lord Milne* Ss predložil angleški vladi poročilo, vj katerem predlaga, naj se konstituira Egipt kot samostojna država z garajoči jami za varnost sueškega prekopaj Poročilo ne vsebuje nikakih predlogov; o egiptski ustavi, katero not doloMJa Egipčani sami.
a Francija h Vatfkas. ft—imm\ vlada Je aa željo političnih krogov odgoj dlla diskusijo o vzpostavitvi ourraCnHnr */. Vatikanom do meseca Januarja.
»Edinost" o sporazumu
— d Trst, 14. nov. »Edinost« rt-še o dogovora v Santi Mandieriti na uvodnem mestu med dragim: Opravičeno se vprašujemo. Čermi so se gospodje jugoslovenske delegacije prav za prav potrudili v Sv. Mar-gherito Ligursko? Doseženi sporazum kaže, da je bila beseda »pogajanja« tu goli evfemizerru prazna formalnost Kajti mi s svojim preprostim razumom umevarrro pojem pogajanja tako, da se skuša kaj doseči, da obe strani prejemate in dajete, da se potem obojestranski pogajalci srečajo na srednji črti. Jugosloven-ska delegacija pa je dajala in ni nič prejela! Ni res torej, da so šli na resnična podajanja, ampak le — italijanski listi imajo popolnoma prav — da podpišejo kapitulacijo. Je li bilo treba, da so se le v ta namen potrudili na sestanek z italijansko delegacijo? Ostali bi bili lahko doma s svojimi gospe mi soprogami vred. Saj bi bili lahko sporočili iz Beograda v Rim, da sprejemajo — vse. Lahko si ie misliti, kak porazen vtis napravi na naš narod na tem ozemlju dejstvo, da ničesar ne čujemo o tem. da bi bili gospodje kai storili in kaj dosegli v zagotovitev njkarove narodne eksistence, za njegovo bodočo usodo. Z vso kruto realnostjo nam zveni iz vseh poročil o dogovoru v S. Margheriti nasproti klic: Zlo za vas! Položili so nas na žrtvenik. Priznati r>a moramo, da je vendar eno dejstvo tu. ki jih nekoliko razbremenja. Kriva Je tudi naša iav-nost — posebno v Sloveniji in Hrvatski Kriva ie. ker ni dajala delegaciji nJkake zaslombe. Namesto da bi bfl ves narod ena falanga Iste duše, iste misli. Iste volje, se trgalo in koifelo med seboi Za načela gre. pravijo. Ali ob tem divjem plesu oko-
li strankarskega rrraHka rrfso fmetf časa misliti na najravedneffi dei svofegra naroda. Ta narod stooa v negotovo bodočnost z opravičeno zavesto, da nf zaslužil tega od svoBh" rojakov. To nam je sicer z ene str** ni v tolažbo, z drage oa nam ravno to. za narod na tem ozemlju častno dejstvo, najbolj greni čustva v tejf nrt — Sedaj pa Še beseda ratekorru Huda Je, toda pomislite, koliko fe nas narod pretrpei v svoli zgodcninl In vendar se je ohranil Sn nikoli ni U žubfl vere v samtega sebe. Prebil Je vsa zatiranja od strani avstrijskih vlad. Samo eno miejmo pred očmi! da ne pademo v grehe, ki imalo ta*« ko grozne posledice tam zunaj med našimi soplemeniaki! Ne obuprrjmo. ker eno je, kar nas more, kar nas gotovo reši: zložno delo! Zbirajmo vse narodne sile, koncentrujmo na naporih za veliki, za največji cilj: za narodno ohranitev našo! In v pobu-, do in tolažbo nam bodi pouk zgodo* vine. da narodi, ki imajo odločno voljo za življenje — ne umirajo. Združimo vse sile, da si pribormro jamstva za naš narodni obstanek iri kulturni napredek! Italijanski nacionalisti nočejo nič čuti o reciprociteti, to je, da bi Jugosloveni na teot ozemlju dobili ista jamstva kakor Italijani v Dalmaciji. No. ml se na odrekamo nadi. da se italijanski dr^-žavniki ne bodo odtezali spoznanju, da bo pravičnost, zadovoljstvo vseh državljanov najtrdnejša podlaga tudi za italijansko državo. Nič tarnanja, nič jadikovanla — rojaki! Kajti to nam ne koristi. Koristilo nam pa bo — kakor že rečeno — zložno, smotreno, dobro organizirano delo. Nič maiodušja In srca kvišku!
Telefonska in brzolaom poročila.
O RATIFIKACIJI RAPALLSKE POGODBE.
— d Beograd. 16. novembra. Telcom lega tedna se mora v Rimo m v Beogradu nam način, da sa Gmnrel ratificira pogodba, sklenjena v Rapalln. Verjetno Je, da bosta obe vladi IzvrSJti ratifikacijo t ukazom, ne da bi zahtevali odobrenja v par* lameatu. CHoflttl pa bo še tekom tega tedna Imei velik zovor o sporazumu.
NASLEDNICA   AVSTRIJE — ITALIJA.
— d Beograd, 16. novembra, »Politika« opozarja o priliki rapailske zveze med Italijo in nami na identičnost teza postopka z postopkom Avstro-Ogrske ob okupaciji Bosne in Hercegovine. »Politika« zaključuje, da ostane Italija nas sovražnik tudi po S. Margheriti.
MILLO IN Df ANNUNZIO. Trst, 15. novembra.   Agenzia Stoja** K« fajmm is £ao>&. sla so
264 štev.
»SLOVENSKI NAROD-, dne 18. novembra 15*20.
3. stran.
admiral Mlllo in iT Annunzio slučajno postala na odprtem morju. Pogovor, ki sta ga imela med seboj, je bil silno buren. Mlllo je izjavil, da je držal svojo besedo kralju ln državi. Kakor se govori, se je Millu popolnoma posrečilo, spreobrniti d' Annunzia k svojim nazorom. Posadka ladij se je vedla popolnoma displinirano. — Millo je odposlal kralju udanostno brzojavko.
ZVEZA NARODOV IN AVSTRIJA.
— Dunaj, 16. novembra. Generalni tajnik zveze narodov v Ženevi je poslal predsedniku avstrijskega kabineta zveznemu ministru, dr. Mavru dopis, v katerem obvešča avstrijsko vlado o določbi sveta zveze narodov, ki se je sklenila dne 22. oktobra t. L v Bruslju glede jamstev zveze narodov za neka določila mirovne pogodbe med zavezniškimi in pridruženimi velesilami na eni strani in Avstrijo na drugi strani. Določila st. germainske mirovne pogodbe se tičejo oseb le v toliko, v kolikor bo te pripadniki plemenskih in verskih manjšin.
NEMCI DAJEJO — AVTONOMIJO.
—d Berlin, 16. novembra. Državni zbor je soglasno sprejel zakonski načrt glede avtonomije   Gorenje Sle-
zije.
PROTINEMŠKrZ DEMONSTRACIJE V PRAGI.
— d Praga. 16. nov. V Praei je danes popoldne prišlo do velikih protinemških manifestacij. Na Va-clavškem trgu ie bilo zborovanje, na katerem so govorili zastopniki se-verno-čeških manjšin. Množica ie šla potem k staremu nemškemu gledališču in k redakcijama nemških listov ^Bohernia« fn »Pra^rer Tagblatt« ter jih zasedla. Demonstracije so nekrvave in je bilo zvečer zopet vse mirno.
RADI JOŽETOVEGA SPOMENIKA.
— d Praga, 16. novembra. »Praeer Tagblatt« poroča Iz Heba: Naklep na spomenik cesarja Jožefa je skrajno razburil prebivalstvo; ta razburjenost si Je v nedeljo dopoldne dala duška v burnih prl-asorih. Hebanci so razdejali Češko šolo, razbili pohištvo in ga vrgli na cesto. Ponoči na ponedeljek okoli ene je prišlo okoli petnajst čeških vojakov z nasajenimi bajoneti na Kolodvorsko cesto in se postavilo v rojno vrsto. Ker so na trgu postavljeni redarji slutili nov napad na spomenik, so obvestili orožnlštvo, ki je nemudoma prihitelo. Nato so vojaki izginili v temi Včeraj opoldne se ie raznesla vest, da se namerava nov napad legionarjev na spomenik. Zato so orožniki in redarji zasedli trg in stražili spomenik. Naposled so naročili dvema delavcema, naj prikujeta soho z železnimi sponami na podzid. — »Bohemia« javlja: Ko Je prišlo na Kolodvorsko cesto 20 častnikov, med katerimi je bilo bale šest Francozov, je zapela množica »Die Wacht am Rheln«, nakar je eden izmed častnikov pretil z ročno granato. Ob prerekanju so nekateri častniki potegnili revolverje in oddali več strelov, ker so se čutili ogrožene Zagnali so tudi dve ročni granati, ki sta lahko ranili pet oseb.
VENIZELOS — PORAŽEN?
— d London, 16. novembra. Po dosedanjih poročilih iz Grške sta Venlzetos ln njegova stranka pri volitvah poražena. Od vsega dosedanjega kabineta Je Izvoljen menda samo en član.
— d Atene, 16. novembra. (Havas) Vlada ie odstopila. Regent je pozval k sebi Rhallisa. Borza je zaprta, ker se boje panike.
— d Beograd, 16. novembra Iz Soluna javljajo: Po poročilih, ki so dospela dosedaj, je povodom današnjih volitev na Grškem prišlo v mnogih krajih do krvavih spopadov.
— d Pariz, 15. novembra (Havas) Po poročilih iz Aten od 14 t m, so se vršile volitve po vsej državi. Prvi doslej znani rezultati se glase v prid Vemzelosovim pristašem..
— d Atene. 16. nov. (Havas) Po dosedai znanem izidu volitev je izvoljenih 118 venizelistov in 250 pristašev kraljeve stranke. Poraz Venizelosov le popoln. Z njim vred so podlegli vsi njegovi ministri, razen dveh. Niti v Macedonijl. niti v stari Grčiji, izvzemši Epir. nI bil voljen niti en venizelist.
ODANSKO — SVOBODNO MESTO.
t- d Gdansko, 15. novembra. Danes popoldne je višji komisar Strutt v ustavodajni skupščini proglasil mesto Gdansko za svobodno mesto. Strutt je pri tem omenil, da prevzame zveza narodov v kratkem varstvo svobodnega mesta Gdanskega in da prizna tudi ustavo, ki Jo bo sklenila ustavodajna skupščina. Končno le rekel: Sedaj, gospodje, govoreč vam kot vojak k vojakom, zakaj skoraj vsi od vas ste bili vojaki, vojaki največje in najbolj občudovanja vredne armade na svetu (živahno odobravanje na desni) vam povem, vzdržujmo mir, vedno na znotraj kakor na izunaj. Svet potrebuje miru, naj bosta tedaj Gdanska in Poljska za vzgled. Prebivalci države Poljske in svobodnega mesta Gdanskega pa naj žive skupal V miru, sreči in prijateljstvu. S tem slovesno proglašam mesto Gdansko z okolico od danes naprei za svobodno mesto.
BOLJsEVIKI  PORAZILI VRANGLA.
— d Moskva, 15. novembra. Danes Je vkorakala rdeča armada v Sebastopol, na ta način dovršiiioč pohod na Krim. Vran-glovi zenerali, Skofle in -bančni ravnatelji poizkušaio Pobegniti na antantnih ladjah.
— d Moskva, 16. novembra. Rdeče čete so dne 15. novembra zasedle Sim-feropol in Feodosijo. Budjenijeva konjenl-
nlela. Vrangel in njegovo vrhovno povelj-
nlštvo se pripravlja za beg.
—d Pariz, 16. novembra. Francoske ladje vkrcujejo begunce s Krima. Angleške ladje pri tej akciji niso udeležene. Govori se, da pridejo tudi amerikanske ladje v Sebastopol, da pomagajo pri prevažanju beguncev. Begunce odvažajo v Carigrad.
MIROVNA POGAJANJA V RIGI. —d Riga, Dne 16. novembra zvečer je bila prva seja mirovne delegacije v Rigi. Predsednik ruske delegacije je prosil poljsko delegacijo, naj naznanijo svoji vladi, da sovjetska vlada ne smatra gibanja poljskih čet kot kršenje točke 6. pogodbe za premirje. Vendar pa je sovjetska vlada vsled operacij generala Balakoviča prisiljena, ukreniti vse potrebno, da ne pride do spopadov. Zatorej prosi sovjetska vlada, naj se ne smatrajo ti ukrepi, kakor da so naperjeni proti poljski državi.
RAZMERE NA MADŽARSKEM.
— d Budimpešta. 16. nov. Te dni se bo sestavila nova vladna večina. Rekonstruirani kabinet Teleki-jev se bo opiral na poljedelce pod vodstvom Rubineka, ki hoče ustanoviti demokratsko agrarno stranko. Obenem pa se bodo odstranili kompromitirani elementi krščanskega režima. Pristaši te skupine so Habs-burgovci, ki se obenem zavzemajo za svobodno volitev k ral i a in za sporazum z veliko in malo entento. Na drugi strani se nahaiaio Karlisti in vodje krščansko-socialnih udruženi s Szmerecsanvjem in Halleriem na čelu, ki zastopajo intransigentno politiko. Te podpirajo Karlisti. ki neprestano grozijo s tem. da bodo v narodni skupščini stavili predlog, s katerim nameravajo kralja Karla zopet poklicati na madžarksi prestol.
PROF. E. DENIS OBOLEL.
— d Praga, 16. nov. Profesor Ernest Denis je v Pragi zbolel in so ga prepeljali v sanatorij, kjer ga bodo operirali. Včeraj popoldne ga je obiskal predsednik Masarvk.
SIBIRUO BODO IZKORIŠČALI AMERIČANI.
— d Stockholm, 16. nov. Kakor je ameriški finančnik Vanderlip sporočil Švedskemu časopisju, so Zedi-njene države po pridobitvi pokrajin v Sibiriji dobile kontrolo nad trgovino z oljem na obali Tihega morja. Ruska vlada bi v treh letih v Ameriki nakupila blaga za tri milijarde dolarjev in v plačilo ponudila zlata, platine, kožuhovine, olja. oljnatih izdelkov, celuloze, vina, kož. žita in drugih sirovin, ki so v veliki množini pripravljene za odpošiliatev. Blago, katerega bi v Ameriki ne želeli, bi se razdelilo evropskim deželam. Vanderlipov sindikat bo kot finančni zastopnik ruske vlade ne-utegoma jel delovati za vpostavitev trgovinskih odnošaiev in za pospe-šitev odprave angleške blokade.
Iz nase kralleulne.
— Častni doktorat podbana Rojca. Dne 16. t m. dopoldne je bila v tukajšnjih vseučiliščni avli svečana promocija dr. Rojca za častnega doktorja medicine za njegove zasluge, ki jih je stekel za ustanovitev medicinske fakultete v Zagreba. Svečanosti so prisostvovali profesorji vseh fakultet, vladni poverjeniki, načelniki uradov in mnogobrojno občinstvo. V svojem govoru je rektor slavil podbanove zasluge, za kar se mu je podban zahvalil.
— Gostilničarski kongres. V Beogradu je bil v nedeljo otvorjen goetil-ničarski kongres, ki bo trajal tri dni. Po kongresu prirede izlet v Smedere-vo, da si ogledajo ondotne vinograde.
— Vojaško gledališče. Ker Je vojno ministrstvo zahtevalo, da se dajo * okrep-llenje narodnega duha za vojake brezplačne predstave, je narodno gledališče v Beogradu stavilo predlog, da se po možnosti ustanovi nekoliko stalnih vojaških gledališč.__.
neodređena domovina.
- Italija in varstvo manjšin. Zagreb, 16. novembra. >Narodno Djelo< javlja izBeograda: Doznava se, da Italija nikakor ni hotela pristati na to, da se sprejme v besedilo pogodbe klavzula o varstvu naših rojakov, ki postanejo italijanski državljani. Giolitti je pristal samo na to, da poda v parlamentu izjavo o zaščiti naših manjšin. Ta izjava bo veljala kot jamstvo za naše manjšine od strani Italije.
— »Interniran — Žrtva«. V Kastvu je umrl širom Istre dobro znani učitelj Franjo J e 1 u S i č. Meseca aprila 1919. je bil interniran in dolgih 18 mesecev ie trpel. Vrnil se je slaboten in komaj je užival par dni 9vobodo, se je vlegel in kmalu na to umrl. Njegove zadnje besede so bile >Interniran — žrtva«. Počivaj v miru, mučenik!
— V Žminju v Istri je umrl Italijan domačin Gipvanni Rovis, pravična duša, velika izjema med istrskimi Italijani. Pri pogrebu bo so Italijanaši vedli surovo, po pogrebu pa so prijeli domačega župnika P. Filipiča, ga položili na voz in odpeljali v njegov rojstni kraj, v Lindar. Psovala ga je svo-jat, kričala nanj, pljuvala in neki podi vjanec ga je udaril v obraz. Karabi-njerji niso čutili potrebe, da bi intervenirali. Kaj tako se bo godilo Jugo-a^jjDoja jttd ¥*lUtt JiaJAiaJU
VollfCa In predsedniki oolllnlh odborou
u Sloveniji.
Ljutomerski okraj.
Za predsednike volilnih odborov so imenovani: Plitvički vrh odvetnik dr. Le-nard Božič, v Vidmu sodnik dr. Ivaj Hoi-nlk, v Orhovcih sodni kancelist Miha Von-člna, v Klučarovcih davčni asistent Miha Fajt, v Bučecovcih sodnik Niko Vrabl. v Veržeju odvetnik dr. Marko Stajnko, v Ce-zanjevcih sodni kancelist Ivan Bogateč, v Cvetni davčni upravitelj Josip Kajč, v Oor-njl Radgoni okrajni sodnik Anton CigoJ, v Mali Nedelji davčni upravitelj Josip Per-me, v Spodnjih Ivancih sodni kancelist Fran Velak, v Radencih davčni upravitelj Lovro Kuharic, v Ljutomeru davčni upravitelj Hinko Drvenik, v Murščaku notar Hinko Požun, v Preslki profesor Hinko Vodnik.
Mariborski okra].
Za predsednike volilnih odborov su imenovani:   Pri Sv. Antonu sodni oficijal
Julij Šllec, v Limbušu avskultant dr. Fran Strižlč, v ČrmlJenSaku zdravnik dr. Josip Luzar, v Selnici pravni praktikant Josip Trost, v Spodnjih Hočah sodnik dr. Tomo Turato, v Frajhamu nadučitelj Josip Sa-botl, v Studencih notar Ivan Kolenc, v Kamnicl deželnosodnl svetnik dr. Ivan Vuk, v Zgornji Poljskavi kancelist Cdmund Lor-ger, pri Sv. Martinu nadučitelj Feliks škerjanc, v Spodnji Ložnicl odvetnik dr. Urban Lemež, v St llju sodnik dr. Matija Zorjan, v Selnici nadučitelj Josip ConČ, v Činžatu sodni oficial Fran Korosak, v Cresnjevcu odvetnik dr. Florijan Kukovec, v Statenbergu nadučitelj Anton Hren, v Oradlški pls. predstojnik Jakob Podlesnik, v Sv. Miklavžu profesor Luka Brolih, v Sv. Marjeti profesor Matija Pire, ščavnlcl živinozdravnik dr. Fran Same v Žicah profesor dr. Matko Heric.
narodno gospodarstvo.
Naš promet s Čehoslovasko.
Za prevoz po železnicah med obema državama veljajo sledeči pogoji: Železniški prevoz blaga med našo državo in Čehoslovaška republiko je ' prost, ako so izpolnjeni predpisi, ki vlejajo v obeh državah za uvoz. izvoz in prevoz blaga. Blago se prev;>ža v obeh smereh v posameznih vozovih ali v posebnih direktnih vlakih, ki se od-premljajo v posebnih rokih (enkrat ali nekolikokrat na teden) s posebnih nabiralnih postaj v eni državi na posebno nabiralne postaje druge države. V Čehoslovaški se začasno določata kot nabiralni postaji Bfeclava (Lunden-burg) in Češke Budejovice, v Jugoslaviji je nabiralna postaja Maribor. Blago se prevaža v zmislu bemske mednarodne konvencije z vsemi dodatki in dogovori, ki jih je sklenil mednarodni transportni komitet, ali s sledečimi omejitvami: tovornino za pošiljke od odpravne postaje do avstro - jugoslovanske obmejne postaje kakor tudi vse postranske pristojbine, carino in stroške, nastale med prevozom od odprav-ne postaje do te obmejne postaje, plača pošiljatelj. Tovornino, stranske pristojbine, carino in stroške od te obmejne postaje do namembne postaje plača
prejemnik. Povzetja in predujemi niso dopustni. Naknadne dispozicije pošiljateljeve se izključujejo, razun ukaza, s katerim se izpreminja oseba prejemnikova na isti namembni postaji. Izjava o interesu dostavitvenega roka ni dopustna. V tovornem listu se mora prečrtati sklicevanje na mednarodno konvencijo. Vsa pismena sporočila na tovornem listu morajo biti prevedena tudi v nemščino. Na vožnjo se sprejemajo pošiljke brzovoznega in tovornega blaga samo v polnih vozovnih nakladah z najmanj 5000 kg ali pošiljke, ki zajemajo ves vozovnl prostor. To-vornina kakor tudi vse stranske pristojbine se računajo po lokalnih blagovnih tarifah sodelujočih železnic. Železniške uprave sodelujočih držav izplačujejo upravičenmu reklamantu v valuti dotične države odškodnino za izgubo, škodo ali zmanjšek, ki nastane pri pošiljkah, odpravljenih na podlagi dogovora, sklenjenega med obema državama. Obračunanje in poravnavanje tako izplačanih vsot se uredi s posebnim dogovorom. Direktni voznlnski stavki med posameznimi našimi in čehoslova-škimi postajami se prično skoro izdelovati.
Dneune vesti.
V Ljublanji, 17. novembra 1920.
'•— Napravite konec klerikalnemu hujskanju proti Srbom! Naš list je že opetovano opozarjal na protidržavno in protisrbsko gonjo, ki se v zadnjem času sistematično širi po Sloveniji. Dasi 6mo dobro vedeli, od katere strani se inspirira in sistematski goji ta propaganda, vendar nismo doslej zabeležili tistih, ki so moralno odgovorni za to protidržavno agitacijo, ker smo menili, da se bodo le-ti vendarle spametovali ter, opozorjeni po naših noticah, napravili energično konec rovarjenju, naperjenemu proti državnemu in narodnemu odinstvu. Toda, kakor vse kaže, smo se motili. Odgovorni činitelji klerikalne stranke trdovratno molče in mirno trpe to propagando in niso doslej niti z besedico obsodili teh pojavov. Nasprotno, zdi se, da jih ne samo odobrujejo, marveč da jim je celo veliko ležeče na tem, da se ta protldržavna in protisrbska propaganda čim najbolj razširi med slovenskim ljudstvom. Slučaji, ki so v zadnjem času prišli v javnost, govore debele knjige: Dekle, ki je služila pri srbskem polkovniku, je brez povoda zapustila službo na ukaz svojega spovednika, ki ji je zagrozil, da ji ne da odveze, ako bo še nadalje služila pri pravoslavni obitelji. Sirota iz Lichten-thurnovega zavoda ni smela sprejeti udobne službe pri srbski rodbini, ker ji katoliške nune niso dovolile, da bi službovala pri pravoslavnih ljudeh, V višjem šolskem svetu je kanonik Nad-r a h protestiral proti temu, da bi bila v Ljubljani na dekliških ljudskih šolah nameščena Srbkinja kot učiteljica srbo-hrvatskega jezika, češ da ge ne mole trpeti, da bi mladino poučevala učiteljica, ki je pravoslavne vere, kar bi žalilo verska čustva katoliškega prebivalstva. Na shodu v Semiču v Beli Krajini pa je govornik, ki pripada Koro-ščevi klerikalni stranki, ščuval proti državi jn proti Srbom ter se končno po-vspel do izjave: >Mi smo zidali kasarne za naše fante, ne pa za cunazane Balkance.c Tako je govoril pristaš tiste klerikalne stranke, kateri so bili meseca aprila t 1. dobri srbski vojaki, ki so z nasajenimi bajoneti čuvali Katoliško sedaj Jugoslovansko tiskarno, ker so Be klerikalci bali, da bi jim komunisti ne napadli in razrušili njihove trdnjave. Iz vseh teh slučajev se vidi, da je v tej gonji sistem. Klerikalna stranka hoče v ljudskih masah ustvariti državi in Srbom sovražno razpoloženje, zato ščuvajo njeni pristaši minorum gentium dosledno proti državi in Srbom, se laskajo najnižjim instiktom ljudske množice ha se hlinijo kot edini zatočniki in branitelji slovenskega separatizma, da bi s tem priklenili nase p ©razsodno ljudstvo, na drugi strani pa plamte vsi odgovorni klerikalni voditelji, seveda samo na zunaj, od samega navdušenja za državno edinstvo, da bi s tem nametali beogradskim krogom peska v oči, da bi še nadalje mogli v Sloveniji neovirano opravljati v ovčji obleki prepričanih J n gosi o veno v kot habsburški in vatikanski volkovi svoje proti državi in narodnemu jodinstvu naperjeno delo. Kako dolgo bo dr lavna oblast st mino trpala tako pooatjat
Skrajni čas Je že, da poklicani činitelji z železno pestjo nastopijo proti temu gad j emu gnezdu ter raz ženo to strupeno zalego, sicer bo prekasno.
— Poziv slov. ministrom. Narodni svet za n eo s vo boj eno domovino v Ljubljani je v zmislu današnjega sklepa seje predsedstva odposlal ministroma dr. Korošcu in dr. Kukovcu naslednjo brzojavko: Z ozirom na posebno težke pogubonosne žrtve naložene s šmarjet-i«im dogovorom slovenskemu delu našega naroda pozivljemo oba gospoda slovenska ministra, naj odrečeta svoj podpis- in rajši odstopita, kakor da bi sopodpisala pogodbo, ki je naš narod ne more nikdar priznati. Narodni svet za neosvobojeno domovino, dr. Grego-rin, predsednik, dr. Fornazarič, tajnik, dr. Krmpotič, dr. Rvbaf, dr. Puc, Brand-ner, Mer lak, dr. SrebrniČ, Prunk, dr. Besednjak, Kante. O tem je Narodni svet obvestil tudi .Slovensko ljudsko in Jugoslovensko - demokratsko stranko, katerima strankama pripadata imenovana slovenska ministra. K temu pozivu pripominjamo: Ne zdi se nam srečno, da poziva >Narodni svet« zastopnika Slovenije v ministrskem svetu, naj z ozirom na rapallsko pogodbo izvajata konsekvence ter odstopita. Povzročita naj torej težko vladno in — državno krizo. Ali se zavedamo daleko-sežnosti takega koraka? Ali se zavedamo, da bi državna kriza y tem položaju lahko imela za posledico — vojne zapletaje? Res, nekateri govore že o l>otrebi takojšnje mobilizacije To so nerazsodni, lahkomiselni in neodgovorni elementi, ki jim je bodočnost naše države deveta briga, zato pa je dolžnost vseh onih, ki jim je res pri srcu blagor in sigurna bodočnost domovine, da z vso odločnostjo nastopijo proti ljudem, ki hočejo v svojem slepem dema-goštvu spraviti državo v največjo nevarnost Menimo, da priznava i >Naxod-ni svete tezo, da mora biti blagor domovine najvišji zakon, zato smo prepričani, da bo v državnem in narodnem interesu storil vse, da se država obvaruje pred težko notranjo in zunanjo krizo, ki bi jo lahko stala življenje. Končno še eno: Ali priznavamo naše državno in narodno edinstvo? Ako ga, potem ne poznamo ne srbskih, ne hrvatskih, ne slovenskih, marveč samo naše vsesknpne jugoslovenske mi. nistre!
— Javen shod bo danes v sredo, 17. novembra ob 7. zvečer pri Češnovarju na Dolenjski cesti. Govorita gg. Ivan Mohorič in dr. Ravnina r.
— Shod za državne in zasebne □radnike, rjoduradnike, vpokojence in sluge bo v petek dne 19. novembra ob 8. zvečer v Mestnem domu. Govorita g. prol Reisner in g. dr. Novak.
— Naša severna mela ori Maribora v opasnosti. Maribor. 16. novembra. V odseku od Sv. Duha do Mure nam grozi s strani razmejitvene komisije nova opasnost. Od Lai-teršperga je meja no Pesniški dolini in proti Št. Ilju potegniena tako. da grozi nevarnost, da pripadejo čisto Ravenske občine k AvstriiL Tukajš-
nji Nemci vsled tega zopet dvigajo glave in upajo, da bo tudi zanie prišel čas. ko bo Maribor zopet združen z Avstrijo. »Tabor« poroča, da se je pri svojem delu ozirala razmejitvena komisija osobito na interese pruskega barona Trickla in dr. Neu-wirtha.
— Čudne razmera iz Maribora
poročajo, da se ie v tamkajšnji »Me-talIgewerbegenossenschaft« vršila te dni vajeniška preizkušnja, seveda samo v nemškem jeziku, tako da so bili slovenski vajenci v nevarnosti, da padeio, ker jih njihovi eksamina-torji niso razumeli. Rešila iih je hišnica, katero so poklicali, da je služila za tolmača. Skušnia se ie vršila v sobi. kjer še danes visi slika bivšega cesaria Frana Josipa.
— Logaški župan za Italijane? Z ozirom na našo včerajšnjo notico pod tem naslovom nam poročajo iz Logatca: Ko se je pri nas izvedelo o brzolavkj, da Logat-Čani zahtevajo priklopltev k Italiji, smo razburjeni zahtevali pojasnil, kdo je odposlal Infamno brzojavko. 2e poldrugo leto vodi gerentstvo dolenjelogaške občine italijanski komisar Lurman, zato Je letel sum nanjega. Ta je Izjavil, da Je pripravljen dokazati, da on nI avtor one brzojavke, pač pa da so bili »ugledni« Logatčani pri njem in ea prosili, naj odpošlje na Italijansko vlado prošnjo, da bi ostali pod Italijo, česar pa on nI storil. Kdo so torej one podle duše? Govori se o lesnih trgovcih: Brankotu, Oblaku, Lenassiju, posestnikih Fr. Hodniku in Jelencu ter o trgovcu Verbiču. Ker bo ljudstvo po osvoboditvi zahtevalo javno obsodbo imenovanih, kakor tudi gor. logaškega župana Punču-ba, na katerega leti sum, da le brzojavko odposlal, zato zahtevamo, da Imenovani odvrnejo že sedaj od sebe sum, dokler imajo še priliko doprinesti dokaze.
— Z vseučilišča. Gospod Lazar Knežević, načelnik ministrstva pro-svete, je dne 16. t. m. posetil ljubljansko univerzo ter si ogledal vse unlver* zitetne naprave in institute.
— Vse obsodbe vredno početje. Vsa naša javnost priznava potrebo, da se napravi pri nas v Sloveniji enkrat konec nadvladi klerikalne stranke. V to svrho je treba, da se napredne vrste strnejo v močno falango, ki bo krepka dovolj, da započne odločilni boj s klerikalizmom in ga porazi. Toda kaj vidimo v naprednih vrstah? Mesto složnega postopanja, se napredni življi cepijo na vse mogoče stranke in strančico in mislijo, da s tem koristijo napredni stvari. Tako čujemo, da nameravajo neki vrtoglave! na Gorenjskem osnovati neke posebne vrste napredno in gospodarsko stranko, češ da bo edino to novorojeno dete kos klerikalcem in jim prišlo do živega. Pozivamo napredno javnost, naj 6e ne da premotiti od prerokov, ki imajo borbo proti klerikalcem samo na jeziku, v resnici pa zasledujejo samo svoje samopašne namene; naj se vsakdo zaveda, da je možno uspešno nastopati proti klerikalizmu samo, ako so vse v resnici napredna sile koncentrirane v eni enotni in moč* ni politični organizaciji, ki jo predstavlja pri nas edino demokratska stranka.
— Češka obec v Ljubljani. V sobotu dne 20. t nt členska schuze v resi ml*t Narod, domu v 8 hod. večer. Na poFadu: volbv do konstituantv. Učast vseh člen* nutna! — V^bor.
— Imenovanja v policijski službi. Za policijske oficijale so imenovani kanclisti: Josip S t e p i § n i k, Jesenice: Anton Knez in Srečko Andrej-č i č, Maribor, ter Karel J u g, Ljubljana. Za policijske kancliste: pis. pom. Lavoslav L i p u š za Maribor, pls. pom. Adolf Fink za Ptuj, orož. straž. Fran Ramovš za Mur?ko Soboto ter narednika vodnika Anton Jurca in Rudolf M i s 1 e j za Ljubljano.
— Direktni vlak Ljnbljana-Zagreb, Pišejo nam: S 1. novembrom je stekel na progi Ljubljana - Karlovac - Zagreb prvi direktni vlak. Omenjeni vlak, ki je vozil v noči od S. na 4. t. m. svojo direktno pot, je dospel z neizogibno zamudo redno v Karlovac. Med tem, ko je >direktnic vlak stal na postaji že dobre pol ure, prisopiha bakarski osebni vlak, ki odide po voznem redu eno uro za direktnim ljubljanskim vlakom proti Zagrebu. Po preteku par minut je odpihai bakarski vlak proti Zagreba Ljubljanski idirektni brzovlakc pa Jo zaspal na postaji. Na interpelacijo potnikov je blagovolil mlad glavar stanice odgovoriti, da ni na razpolago stroja in da odide direktna garnitura z naslednjim osebnim vlakom. Poleg tega je omenil, da je opozoril sprevodnika, da naj avizira »direktnec potnike, da naj prestopijo v bakarski vlak, kar so pa žalibog ni zgodilo. Koga zadene tu glavna krivda, ne vemo in bo pri danih razmerah tudi težko ugotoviti. A čudno se nam zdi. da se uvede direktni vlak brez potrebnih strojev in da za-ostanejo potniki v tej direktni garnituri na mičnem karolvvaroškem kolodvoru, kjer se moraš skoro učiti madžarščine, če hočeš sploh dobiti kako pojasnilo. Potniki so morali ostati čez noč v Karlovcu. Ali je to zlobno6t ali skrajna zanikrnost? Ker je v interesu javnosti in pa medsebojnih odnošajev med Slovenci in Hrvati oe nam zdi umestno opozoriti merodajne Činitelje, da naj blagovolijo vpoštevati ruintam tudi onemogli klic iz potujočega občinstva, kateremu nudi današnja železnica itak le povišanje za povišanjem.
— Dodelitev Polcnšaka poštnemu uradn Moškanicd. S 1. decembrom 1920 se dodele občine Polenšak, Polanci, Slomi in Hlaponci, razen popisnega kraja Rotman. ki ostane v okoliša pošt-nega urada Juršinci, v okoliš poštnega urada Moskanjcj in hkrati lsioajp ij
4. stran.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 1«. novembra 1920.
264. !!ev.
okoliša urada Juršinci. Zato se izloči
postna nabiralnica Polensak iz območja poštnega urada Juršinci in dodeli poštnemu uradu Mo.skanjci.
— Osem podpor za mestne reveže po 40 K je na magistratu razpisanih. Več na oglasu na rotovžu.
— Naši   voinl   ujetniki v Indiji.
Nar. zastopnik dr. Gj. Šurrnin je priobčil v »Obzoru« pismo Častnika Mustaie Hajdanovićai. ki poroča, da je v Ahmednagaru Dri Bombayu še vedno 27 Hrvatov, Srbov in Slovencev, za katere se nihče ne zmeni. Trirat so brzojavili v Beograd, a niso dobili odgovora. Trpe strašno pomanjkanje, zabiti 2;a žicami se ne smejo ganiti, a Angleži jih nočejo izpustiti, dasi so se borili proti bob'Še-vikom. Med ujetniki so tudi akademiki, odvetnik, uradnik in večinoma kmetje ter delavcL Slovenca sta Iv. Ivan u š a, kmet s Huma, in J os. Stre-nar. inženier iz Postojne.
— Sprememba vozncsga- reda. Obratno ravnateljstvo južne žele:mice objavlja: Na progi Zidani mosr — Zagreb j. k. vozita počeiiši z dnem 18. novembrom 1020 osebno vlaka, ki sta vozila dosedaj iz Zagreba f. k. do Brežic in obratno, iz Zagreba j. k do Zidanega mosta in obratno. Odhod iz Zidanega mosta ob 5 uri 15 min., prihod v Zagreb j k ob 7. uri 32 mu. V obratni smeri odhod iz Zasreba j. k ob 12. uri 55 min., prihod v Zidani most ob 15. uri 39 min. — Lloyd ekspresni brzovlak Dunaj— Trst ima poleg iosedanjib voz od 17. novembra 1920 še dva voza za Zagreb i. k„ in sicer \ spalnik in 1 vos: I. tn II. razreda. Odhod z Dunaja vsako sredo ob 19. url, prihod v Zagreb j. k vssak četrtek ob 7. ur? 32 min. V obratni snneri odhod iz Zagreba vsak torek ob 0 uril 2 min., prihod na Dunaj vsak torek ob 1L mi 40 min.
— V?om v Žalca. Ponoči dne 12. novembra so neznani storilci vlomili v Vizovškovo manufakturno trgovino v Žalcu na Štajerskem. Tatovi so odnesli 35 kosov finega angleškega sukna zelenkaste barve. 5 kosov tankega volnenega zimskega sukna. 6 kosov rrrodernega črnega blaea. 4 steklenice konjaka, 1 steklenico pelinkovca ter za 400 K Danimatega drobiža. Tatovi so prav po vandalsko op!e*nili to trgovino. Celckiinna škoda znaša 182.000 K. Orožniki tatove Intenzivno zasledujejo, katerih pa doslej še niso mogli izslediti.
— Mimo cilja! Prejeli smo in pri-obeujeirjo: Z ozirom na notico pod gor-njim naslovom v št. 260 >Slov. Narodac mi dovolite, da spregovorim tudi jaz, ki sem v aferi direktno prizadet. Prepričan sem. da bi bil gospod pisec omenjene notice kot poznan poštenjak eden prvih, ki bi rekel, da je ravno ta naredba 74419 pravična in poštena, Če bi se rnu šlo res za izvedbo stanovanjske akcije v pravi tir. ne pa samo za primer, katerega navaja. Pojasnim naj mu zato zadevo, ker vidim, da je napačno in slabo informiran: Vdova s svojo hčerjo biva v Ljubljani. Pristojni sta obe v Trst. dasi ima hči kot provizoriČ-na strojepiska v nekem tukajšnjem uradu službo. Druga hči je bivala vse leto v zasedenem ozemlju pri sorodnikih, šele sedaj, ko je dobila mati odpoved stanovanja, je bila brzojavno po materi poklicana v Ljubljano. Trditev, da živi sedaj vsa rodbina to so tri osebe, od zaslužka hčere - strojepiske, ni resnična, ker pač ta zaslužek za življenje ne more zadoščati, podnajemnice pa do odpovedi stanovanja niso imeli sploh nobene. Iz zanesljivih virov se tudi ve, da je vdova sama premožna in ima v Trs in sorodnico, ki je milijonarka. Vidi se iz tega, da sta imeli stanovanje le dve osebi in ne štiri in to osebi, pristojni v Trst. povrhu tega pa osebi, ki po govoru in občevanju med seboj na ulici in drugod sodeč, ljubita vse preje kakor pa Jugoslovene. Če se je torej tem dvema odpovedalo dosedanje stanovanje, istočasno pa se nakazuje mesečno sobo hčeri, ni to nobena krivica. In če se odpovedano stanovanje nakaže državnemu uradniku, pristojnemu v Ljubljano, Slovencu, ki služi 14 let državi, ki je pretrpel pod bivšim avstrijskim orlom kot Sokol marsikateri gmoten in duševen udarec, ki je oženjen, Čisrar žena je bolehna in ki že prosjači nad leto za skromno stanovanje, ki ima v Ljubljani še dve sestri, katerih ena je tudi državna uradnica, druga obiskuje trgovsko šolo, pa vsaka stanuje drugod in plačuje visoke stroške, je to popolnoma v redu in nihče nima povoda, da bi se mogel upravičeno proti temu pritoževati. L B.
— Železniška nesreča. Iz Bakra poročajo o nesreči na železniški progi Baka r-Žagreb. Govori se o sabotaži. Novejša poročila naznanjajo, da je na postaji Jaški osebni vlak iz Zagreba zadel v stoječi tovorni vlak. Poškodovani so triie vagoni in lokomotiva, ranjena je ena oseba.
— Velik vlom v Novem mestu. V noči 11. novembra je dosedaj neznani storilec vlomil v trgovino I K. v Novem* mestu. Iz kontoarja je ukradel železno blagajno, vsebujočo nad 40.000 kron v gotovini, več hranilnih knjižic, dve večji knjigi, razne račune in druge neznatne reči. Denar je obstojal iz ene 1000 dinarske, 83—100 dinarskih, nekaj 20 in 10 dinarskih novčanic, ter do 100 kron avstrijskega, Jako strganega denarja 32.000 kron je bila last K-a samega, drugi denar pa Je bil last novomeške Čitalnice in Obrtnega društva. Sledovi so vodili proti Ormu, kjer so našli razbito blagajno z vsemi drugimi listinami, izvzemši denarja, na pešpoti pod kme-jttjsko šolo na Grmu proti Smihelu. Tat je neanano kam izginil.
— Tatvina t Vevčah. Čevljarju Fran-g£| Faganafai s V ovcah SL U la ttk. fc
zaklenjenega   stanovanja ukradeni večja
množina raznega blaga, med drugim 3 m rjavega sukna, srajce in nogavice. Skoda
1700 K.
— Slaba družba. Trojica veseljakov Je popivala po ljubljanskih gostilnah. V kolodvorski restavraciji le pokazal neki Z. svojo listnico, v kateri je imel približno 2500 kron. Naenkrat mu je denarja zmanjkalo, z njim pa sta Izginila tudi njegova spremljevalca, ko sta se dobro pokrepčala, ne da bi kal plačala.
— Tatvina betonskega železa. V Kolinski tovarni ima svoje materijalno skladišče stavbno podjetje ini. dr. Ka-sal. Iz tega skladišča je bilo ukradenega več stavbnega materijala, med drugim tudi 250 kg betonskega železa. Škoda znaša 5250 K. Tatovo so izsledili.
— Zlobna   nagajlvost. Kovaškemu
mojstru In hišnemu posestniku V. Urban-čiču je ponoči 14. t m neznani storilec iz odprtega   dvorišča   odpeljal v popravi se
nahajajoči športni voz gig, last posestnika R. S. iz Ljubljane, vreden 4000 kron. Voz je vlekel na Prule in ga tam prevrnil v vodo. Ravno isto noč mu Je tudi neznani storilec na vhodna dvoriščna vrata položil velik lesen panj s kamnom, tako da je bila osebna varnost ogrožena.
— Mala kronika. Strojniku A. J v Jugoslovanski tiskarni Je bilo iz nezaklenjene sobe ukradeno več zelenkastega perila, vrednega 1000 K, ter 800 K vreden suknjič. — Neznani tat je ^vlomil v spalno sobo hlapcev g. Fr. KrapeŽa ter enemu ukradel iz kovčeka 270 K srebra in 764 K v bankovcih. — V kavarni »Union« Je neznan gospod nekemu trgovcu Iz Llnca odnesel Črno usniato aktno torbico s potnimi dokumenti.
Opozorilo. Cenjene naročnike izven Ljubljane opo^ariamo na že prejete položnice. Prosimo pravočasne poslatve. Zamudnikom se ta mesec donošillanje ustavi 24. novembra.
Hnlfura.
Repertoir Narodnega gledališča v Ljubljani.
Drama:
Sreaa, 17. novembra Sen kresne noči v opernem gledališču ob dramskih cenah. Red C.
Četrtek, 18. novembra. Zlata jesen. Izven abnrrj.
Petek, 18. oktobra. Figaro se ženi. Red. E.
Sobota, 20. novembra, Liubimkanje. Red A.
Nedelja, 21. oktobra Pohujšanje v dolini sentflorjanski. Izven abnm.
Ponedeljek, 22. novembra, Figaro se ženi. Red C.
Opera:
Sreda, 17. novembra. Sen kresne noči dramska predstava. Red C.
Četrtek, 18. novembra, Dalibor. Red B.
Petek, 19. novembra. Plesni večer. Izvan abnm.
Sobota, 20. novembra, Lepa Vida. Red C.
Nedelja, 21. novembra, Dalibor. Izven abnm.
Ponedeljek. 22. novembra, zaprto.
— Simfoničen koncert, v četrtek 18. t. m., dvorana »Union«. Vstopnice v Dolenčevi trafiki, Prešernova ulica. S tem koncertom prične kapelnik dr. Cerin serijo simfoničnih koncertov, katere namerava prirediti v letošnji ee-ziji. — Glavna skušnja za koncert 18. t. m. se vrši istega dne dopoldne ob 10. uri v dvorani »Unionc. Glasbeniki se k skušnji vabijo. k
— Zagrebško akad. pevsko društvo »Mladost« ki je pred vojno koncertiralo po Češkem, priredi v tej zimski sezoni 12 koncertov na Poljskem in sicer v Krakovu, v Censtohovi, v Varšavi, v Poznanju, v Lublinb, v Gro dnu, v Levo vu, v Ržeeovu in Tarnovu.
— Jubilej Ivana Vazova. 24. t. m. so slavili Bolgari 501erni jubilej pisateljevanja in obenem 701etnico rojstva svojega najuglednejšega pisatelja Ivana V a z o v a. V njegovem življenju in delu je vtelešen velik del bolgarske zgodovine: njegova mladost sega še v dobo zasužnjene Bolgarije, polne revo-lučnih činov in borb za osvobojenje izpod politične nadvlade turške in iz kulturne odvisnosti Grške. Vazov je poznal osebno še revolucijonama literata Hrista Boteva in L. Karavelova. Kakor te dva, se je udeležil prve, ponesrečene vstaje 1875 ter je moral zbeiati v Romunijo. Bašibozuki so med tem ubili njegovega očeta ter pregnali njegovega brata v rodopsko gorovje. Po osvoboditvi Bolgarije je postal Vazov poslanec in urednik; toda v političnih bojih za vlade Aleksandra Bate^ber-škega je moral Vazov zopet bežati preko meje. Od 1. 1887 živi stalno v Sofiji, kjer je urejal časopis »Dennieac in bil nekaj časa rudi minister prosvete. Vazov je torej politik, žumalist, predvsem pa pesnik in pisatelj. Pisal je pesmi, novele in romane in končno tudi drame. Najboljša so njegova prozaična dela, krajše Žanerske slike in romani. V >Ci-čovcikc popisuje Vazov s prisrčnim gogoVjevskim humorjem in z realistično iskrenostjo celo galerijo tipov iz bolgarskih vasi. Izmed velikih romanov ima posebno važnost »Pod jarmomc is dobe bolgarske revolucije, dalje roman »Nova zemlja« iz prvega desetletja bolgarske neodvisnosti ter roman >Ka-zalarskata carica«, ki se paca z ženskim vprašanjem. Vazova poezija je romantična, v duhn Hugojevem in Puškinovem. Njegova proza jo roman ti eno-rea-Ustična ter vzgojena po velikem ruskem mojstra Gogolju.   Bolgarska vlada fe
niku častni dar 100.000 levov, in pripravlja 6e odkritje njegovega spomenika V Sofiji. Vazovi zbrani spisi izhajajo že nekaj let in obsegajo več zvezkov. Njegova dela pa so preložena na razne jezike in zlasti Čehi imajo v dobrih prevodih njegove najboljšo stvari. Vazov je ustanovitelj moderne proze bolgarske. Ob njegovem jubileju pozabljamo, da se je med vojno i on dal vpreči v voz za bolgarski narod nesrečne politike Ferča Koburžana in njegovega pomagača dr. Radoslavova, uverjeni, da se že sam danes kesa svojih zmot ter mu ob slavlju kličemo; Ješče na mnogaja ljeta I
—- Moj zverfniak, knjižica našim malim za zabavo in pouk s 45 slikami in k temu spadajočim besedilom. Pač edina knjiga te vrste v slovenskem jeziku našim malčkom, posebno onim, ki znajo že brati, v razvedrilo in pouk. Vsaki sliki živali je prideian kratek popis, kje se nahaja, in pri nekaterih tudi kaka basen, kojo otroci posebno radi bero. Ta kniižica bo kai primerno darilce za bližnjega Miklavža in za pod božično drevesce, ker ima lep, v živih barvah izveden ovitek. Ker ie ttrdi cena za sedanie razmere iako zmerna, izvod 20 K, isto vsem starišem in prijateljem mladine to-* plo priporočamo. Dobi se tudi v »Narodni knjigarni« v Prešernovi ulici.
— Slovenska narodna ffrikn. Izbral in uredil Janko 01 a s e r. V Ljubljani 1020. Natisnila In založila Zvezna tiskarna. 144 strani. (»Narodna knjižnica«, snop. 25—27) Cena broširani K 25.—, vezani K 30.—. Bogata Strekljeva zbirka slovenskih narodnih pesmi z obširnim znanstvenim aparatom ni mogla najti med občinstvom pravega umevanja; saj še niti znanstveniki niso začeli s proučevanjem te dragocene zakladnice. In vendar le narodna pesem najintimnejši izraz narodove duše! Zato pozdravljamo Glaserjevo spretno urejeno antologijo slovenske narodne lirike Zbirka podaja najprej nekaj slik Iz narave, tem sledijo otroške In pastirske pesmi, nato pesmi o ljubezni: hrepenenje, vasovanje, nezvestoba, smrt enega izmed ljubečih, ločitev, tožba po oddaljenem dragem; v zvezi z zaljubljenimi, a deloma že samostojne so vojaške; za temi se vrstijo pesmi o ženitvi, o zakonu, nato o smrti; končno so obredne pesmi, napftnice fn kot zaključek nekaj pobočnih. Kar je nastalo med narodom, pojdi zopet med narod! Pesnik Glaser je opremil lično zbirko tudi s prav dobrim uvodom. Zbirka ni znanstvena, nego estetska, zato ie užitna ter bo vsakomur dobrodošla. Izmed varijant je Izbira-lelj vzel vselej pesniško najboljšo, tako da je zbirka izbor najlepših biserov narodne lirske poezije.
— Voleslav Mole: Trlstla ex Slberig.
Nova knjižnica 6 Založila in izdala Nova založba v Ljubljani. Tiskal Anton Slatnar v Kamniku. Str. 137. Cena broš. Izvodu K 30, vez. K 38. — Voleslav nam ie bil kot pesnik že znan. Mladi Spitignjev v »Slovanu« in »Zvonu« se nam je 1. 1910 predstavil ped svojim pravim imenom v zbirki ^Ko so cvele rože . . .« poln sanj in hrepenenja, formalno pa umerjen, klasicističen, ki nam je podajal svojo notranjost v antičnih formah, in v bogatem, izbrušenem jeziku. Dne 2. sept 1914 ie prišel pesnik v rusko vojno vjetništvo in preživel 53 mesecev v Sibiriji, kasneje kot dobrovoljec še leto dni v zapadni Sibiriji ter se letos maja meseca vrnil preko Japonske, Filipinov, Singapo-ra, Cevlona, Adena in Egipta v domovino. Sad teh let trpljenja je nova knjiga verzov. Kar se tiče forme, je ostal Mole v svoji novi zbirki skoraj isti; odlikuje ga ista ljubezen za klasične oblike, ista simpatija do lepega verza in zvenečega Jezika. Kar se pa tiče ldeine strani Moletove, se je v trpljenju vojne in ujetništva poglobil in uravnal. Ta knjiga radi vsebine in doživetij ne bo zanimiva samo za one, ki ljubijo lepo pesem, radi bodo segli po nji posebno oni, ki so trpeli v ujetništvu Iste muke kot pesnik, ki jih je metala usoda po tujini In jih po dolgih blodnjah zopet vrgla domovini v naročje. Marsikdo teh bo našel v ti zbirki to ali ono že pozabljeno trpljenje, in kakor knjiga spominov jim bo. — Kniiga je lepo opremljena, tiskana na lepem papirju in dela tiskarni čast
Pesmi Avguština Ujeviea. Pesnik Avguštin Ujevič je izdal zbirko svojih pesmi pod naslovom »Lelek Ser-bac. Ujevič je eden najbolj nadarjenih naših mladih pesnikov. Njegove pesmi se odlikujejo po krasni dikciii in originalnih idejnrt. Posebno jak je Ujevič v sonetih, v katerih mu je očividno vzor naš Drae-ottn Ketto. kateremu je posvetil v svojem sonelu >Dah« lep spomenik. Ena izmed idejno najlepših jo pesem »Rusiji Rusija«, v kateri pravi med drugim: »Vaaiona majko gustih pokrajina, tvoje sree žarko greje cehi zemlju, u čoveku svakom ima rodna sina angeo Slovenstva u starinskom Kremlju«. Knjiga je izela v knji-gotržnici S. C v i j a n o v i ć a v Beogradu. Cena ji je 5 dinarjev.
— A. S. Puškin. Pikova dama. Poslovenil Dr. Vlado Borštnik. Natisnila in založila Zvezna tiskarna. V LJubljani 1920. 54 strani. Cena broširani K 10—. 24. snopič »Narodne knjižnice* prinaša v prevodu znamenito Puškinovo novelo »Pikova dama«, svetovno znano no ČaJkovskega operi Junak novele, Nemec Herman, Jt označen z istimi lastnostmi, ki jih vidimo In čutimo ie dandanes pri tem narodu: varčnost, ki prehaja Že v skopuštvo. pohlep no denarni m bogatstvu. Prevod uvaja prela-gatelj s črtico o Puškinovem življenju In nJega velikem pomenu za rusko književ-
t k) le stopila s Puškinom na svetovno pozorišče. Kakor vso dosedanje publlkacl-
topleje priporočamo vsakemu ljubitelju lepe slovenske knjige.
— Maehiavelli Niccolo: Vladar. Prevedel in napisal uvod A b d i t u a. V Ljubljani, 1920. Natisnila in založila Zvezna tiskarna. Str. 103. Bros. K 20, ves. K 25. Končno smo dobili tudi Ma-chiavellija v svojo literaturo! In menda baš v pravem času. Ko je Machia-velli pisal >Vladarja<t je bila njegova domovina ponižana in razkosana. In Slovenija je danes v istem položaju. Prevajalec piše: Primeri iz zgodovine dokazujejo, da občutek ponižanja in suženjstva okrepi odporno moč tor po-
globi hrepenenje po svobodi. Od davnih
prednikov se uči živeči rod! Njih boji in nazori, njih zgodovina in kultura spletajo venec za bodočo zmago. Zato nam* je treba poznati dela in misli na-ših starih prednikov. Nafte sedanje trpljenje so naši pradedje enkrat se preboleli a tudi nase sodobne zmago enkrat že užili. Njih dela so ostvarila temelj današnji kulturi. — K velezani-mivi knjigi se ie povrnemo. Za sedaj to duhovito knjigo, polno krepkih in izvirnih misli, vsakomur najtopleje priporočamo.
da fe   is »Narodne knjižnice«, se odlikuje tudi H
wmmV j mm* m mmvmtti anmii mM *to tmb
Jugoslovenska trgovska
v (Odlomek pisma)
• • . Jugoslovenski trgovec čuti seveda rudi slovansko. Zato odpotuje v Prago. Trgovskih zvez si želi s Ceho-slovaškimi tovarnami, tvrdkami, vele-trgovci. In gre kajpada najprej na ju-goslovenski konzulat. Vpraša po jugo-slovenski trgovski agenciji. A se mu čudijo. Čemu? — A trgovinski referent? — Ga ni, ga ni potreba! Konzulat se za trgovino ne zanima. Dovolj je, da izvršuje vizume na potnicah. Pa kdo naj potlej jugoslovenskega trgovca pouči glede češkoslovaških tvrdk, to varen, velepodjetij, ki bi prišle v postov in ki so glede poslovanja ter glede kvalitete blaga najzanesljivejše?
Na trgovinske zveze Čehoslovaške z Jugoslavijo menda sploh nihče ne misli na našem konzulatu. V Libercu n. pr. je bila velika trgovinska izložba. Pa so tjakaj prišli Angleži, Japonci, Grki, Romuni, seveda tudi in največ Nemci, veletrgovci, veleindustrij-ci, zastopniki najrazličnejših konzulatov in vseh možnih trgovskih agencij. A koga ni bilo? Jugoslovenov! Niti praški jugoslovenski konzulat ni poslal svojega uradnika študirat, informirat se. Čemu nekil V Španiji, v Mar-selju in kdo ve, kje 2e imamo konzulate. Kaj treba misliti še na trgovske agencije na Oehoslovaskem! Saj so našim trgovcem na razpoiagro židje, nemški, madžarski in laški agentje, vrhu vsega pa še slovenski prekupovalci in verižniki. Čemu bi nam torej bile trgovske agencije in zveze s Slovani? — Nemoj delujejo za okupacijo svetovnega trga s polno paro. Na Balkanu so razprecrli svoje mreže v vsako mestece, in Cehi, Francozi in Angleži so zaostali že daleč za njimi . . . Jugosloveni znajo mojstrsko deklamirati, manifestirati in reprezentirati. Delo opravijo že Nemci! Kajpada ne na našo narod-no-goapodarsko in nacijonalno korist. Slovenski trgovec lahko čuti slovansko a tava po svetu ter mora pasti v staro, predvojno trgovsko odvisnost.
A Čehi iščejo trgov, kjer bi mogli izprazniti svoja prenapolnjena skladišča. Tovarne so z robo natlačene tako, da se produkcija že omejuje, ker delati za zalosro. je pri dansJmp negotovi situaciji opasno. Cene bodo morale pasti in industrija se boji prevelikih izgub. Prednisi o dovozu ter izvozu so doslej
zveza s Češkoslovaško*
ovirali trgovske zveze čehoslovažke republike s tujino. Predpisi so se rodili v glavah pravnikov, ki praktičnega
trgovanja niti niso poduhalL Nova uradniška vlada čehoslovaška ■ dr. Čeravjem na čelu, zlasti pa minister dr. Hotovec, je prinesel mnogo praktičnega smisla za obnovo Čehoslovaške-ga gospodarskega življenja ter Išče potov in sredstev, kako trgovino osvoboditi in promet s tujino olajšati. VrSo se pogajanja s Francijo in te dni je dospel v Prago jugoslovenski minister Popović, da bi podpisal s Čehoslovaško kompenzačno pogodbo. Gre za trgovinsko pogodbo in dogovor med čehoslovaško republiko in Jugoslavijo, za enkrat le začasno, ki pa naj postane temeljni kamen definitivnim najožjim narodno-gospodarski m stikom. Zaradi lažje in hitrejše odprave robo so dovolijo baje vzajemno tarifne olajšave in druge ugodnosti. Pogodba so sklene začasno do 30. junija 1921 ter ima klavzulo, da se lahko od treh do treh mesecev vselej znova podaljša. Za čehoslovažke industrijsko izdelke naj da Jugoslavija živila, sirovin i. dr. Čehoslo-vaška si je zagotovila iz Jugoslavije 9000 vagonov pšenice, 300 vagonov masti, 100 vagonov slaniue, 100 vagonov suhega mesa. 10.000 vagonov železne in 600 manganovo rude, daljo svinca, cinkovega prahu, kozjih In ovčjih kož, rogov, črev, riževe slama, orehovega in lipovega le3a, sodov itd.
čehoslovaška republika da sa to blago Jugoslaviji 3200 vagonov koksa, 1500 vagonov premoga za železnico* 1200 vagonov premoga za parniko, 2500 vagonov sladkorja sirovo ln fa-sonovo železo, plen, rokodelskega orodja, poljedelskih strojev, instrumente, steklo, papir, keramične izdelke, kemikalije, tekstilno (tkaninsko) blago i dr.
Čehoslovaški listi najtopleje po* zdravljajo, da se je končno dosegla tr* govinska zveza z Jugoslavijo. Gotovo je bolje dajati sladkor, premog, manufakturo in drugo blago Jugoslaviji, kakor prodajati te predmete globoko pod ceno sovražni tujini: Jugoslavija pa si takisto želi zvez s bratsko državo, ki ji nudi za pošteno ceno tudi dobro blago. Močno gospodarsko življenje posestrinih slovanskih držav resi obe današnjega stanja, ki je vir večnih nemirov in kriz . . .
Driilffjgfgg! uesti In
prSTSfllinis. '
— Društvo užltnlnsklh uslužbencev v Slovenili s sedežem v Ljubljani naznanja, da se vrsi dne 21. t. nt ob 14. izreden občni zbor v prostorih u^itnfnskesra urada. Sv. Jakoba nabrežje št. 33. Vabimo g£. tovariše, da se udeleže zborovanja v polnem številu. V slučaju nesklepčnosti se vrši občni zbor pol ure pozneje pri vsakom številu članov.
Izprgf! snslIšSa.
— Rosi pred sdi^čem. V dvorano kazenskega senata pri ljubljanskem deželnem sodišču stopijo trije mladi Rusi, bivši vojni vjemiki. Dva: Dimitrij Belo v in Štefan Pavlov sta bila del j časa zaposlena v škofovih zavodih v St Vidu. Tretji Tit Konvalenko pa je bil nad štiri leta kot hlapec pri županu v Zgornji Šiški. Obtoženi so, da sta prva dva vzela zavodu tri odeje in 7 rjuh in da je Konvanlenko vse to kupil, hoteč si iz rjuh napraviti perilo. Na vsako predsednikovo vprašanje odgovarja Rus Be-lov v zelo lepi slovenščini. Med drugim pravi: »Kakor je zapisano. Prišli smo v pogovor in smo 6e dogovorili med seboj za rjuhe. Denar sem vzel jaz in sva si ga razdelila s Štefanom.c Konvalenko pa govori pravi šišenski dialekt. Sodišče jih Je obsodilo vsakega na šest tednov težke ječe. _
aospodarsfte nesli.
—g Obrtno pomožno društvo r. s. z z. v Ljubljani javlja, da je s sklepom izrednega občnega zbora z dne 19. avgusta t. 1. stopilo v likvidacijo. Likvidatorjem je društvo izvolilo dosedanje Člane načelstva.
—g Narodna banka da državi kredit »Večer« poroča iz Beograda: Včeraj je bila seja Narodne banke, na kateri je bil sprejet predlog, ki ga jo stavil odbor v sporazumu s finančnim ministrom namreč, da se državi odobri kredit poldruge milijarde dinarjev brez kritja, ki ga mora država vrniti v desetih letih. V to vsoto se vračunajo tudi vse dosedanje obveze države napram Narodni banki, ki znašajo 426 milijonov dinarjev. \
— g Oddaja trt. Iz državnih trt-nic v bivši Kranjski se bodo oddaia-ie trte prihodnje spomladi onim vi-
radnjkojlk   kl li tt HlO BSUlilO
_ ^» --v_
pri vodstvu pristojne državne trtnf-ce ali pri državnem vinarskem nadzorstvu v Novem mestu do 20. decembra t. 1. Bližje poboje se izve istotam ali pa iz razglasa pri županstvih v vinorodnih krajih.
— g rTambnrška trgovina s kavo. Prisilno gospodarstvo v trgovini s kavo Je ustvarilo razmere, ki prinašajo tej trzovt« ni resne nevarnosti. Vsi prizadeti krogi ss upirajo prisilništvu ali različna so mnenja, kako bi se uspešno dosegel cilj. Zato pa J« predsednik zveze na trgovini s kavo prizadetih rvrdk odstopil, ker se čurJ ovira* nega v svojem delovanju vsled ukrepov komisije proti prisilnemu gospodarstvu. Sedaj se zveza posvetuje, koga naj postavi na čelo zveze, da bi se trgovina oprostila prisilništva in mogla zopet svobodno delovati.
— g Svetovna produkcija volna, Po angleških poročilih znaša svetovna produkcija volne okoli trt milijarde funtov. Zjedlnjene države in Kanada so udeležene s 318 milijoni funtov, Južna Amerika pa s 470 milijoni, Evropa s 798 milijoni, Avstralija 742 milijoni, Azija in Airika 273, oziroma 208 milijoni. Ovac je na svetu okolu 592 milijonov, od teh Je v Zedlnicnfli državah okoli 48 milijonov.
—g IzseJjenisko vprašanje. O isr seljeniškem vprašanju smo priobčili stvarne članke. Položaj izseljencev na poti, zlasti v Trstu, nam jasno odkriva poročilo jugoslovenske delegacije v Trstu na notranje ministrstvo v Beogradu. Delegacija izčrpno navaja vse naravnost škandalozne slučaje, kako pa-robrodne družbe v Trstu brezvestno postopajo z došlimi našimi izseljenci. Izseljenci kupijo običajno vozne liste pri raznih agenturah v naši državi sa gotov paroik. Ko dospo v Trst, jim kratkomalo javijo, da se ne morejo ukrcati. Potniki so potem prepuščeni samim 3ebi in največkrat postanejo žrtve temnih elementov. Ker ne poznajo lokalnih razmer in jezika, jih izkoriščajo razni agentje in logovi, kateri običajno nesrečne žrtve do zadnjega vinarja oplenijo. Dalje se v Trstu pojavljajo agentje, ki zaostale izseljence izvabljajo na druge pamike ter jih odvažajo v Afriko in druge francoske kolonije. Ti slučaji so selo pogosti, skoro dnevni. Naša delegacija je pri družbah Cu-nard Line in Cosulieh Line (bivša Avstro - Američana) večkrat intervenirala ter opozorila na te slučaje. Dalje de-legac Ija s posebnim povdarkom opozarja na okolnost, da nek: tere agenture izdajajo vozne listke tudi izseljencem analfabetom, katerim pa je potovanje v 4p«iko uacolno »branjeno, jralad m*
264. štev.
Bar ameriški konzulat zavrača tem lju- Trgovsko ministrstvo bo vso stvar odbilo, dem potne dokumente. Tako sta se mo- j Ko se vrne dr. Vesnić,   pride   zadeva v
.SLOVENSKI NAROD-, dne 18. novemora 1920.
5. stran.
rala pred nedavnim časom vrniti roja ka iz Bačke, katerima je izdala vozne liste zagrebška agentura, čeprav je znala, da sta analfabeta.
— g Gospodarski položaj Rusije. Francoski list »Information« prinaša nove podatke o gospodarskem položaju sovjetske Rusije. Država ne pobira nikakih davkov in ne razpolaga dejansko z nikakimi dohodki. Ima samo pasiva, ki so dosegla že neverjetno višino. Sovjetska vlada tiska vsak dan bankovcev za 5 milijard r uhljev. Nikdo pa ne pomisli, kake posledice bo imelo tako gospodarstvo. Sodijo, da so storili že dovolj, ako ie država so-gializirala vse naravne zaklade in vso industrijo. Trgovskega prometa pravzaprav ni več Odprtih je samo nekoliko vladi direktno podvrženih trgovin, v katerih dobivajo delavci na svoje nakaznice živila. Nekoliko malih rokodelcev je dobilo v zadnjem Časa dovoljenje, da smejo prodajati svoje lastue izdelke. Par čevljev srednje vrste stane 70.000 rabljev, par nogavic 5000 rabljev, obleka pa sploh ni nikjer na prodaj.
—g Razglas agrarne direkcije. Kot prva instanca agrarne reforme so pričeli poslovati okrožni agrarni uradi in sicer za Štajersko v Mariboru, za Prek-murje pa v Murski Soboti. Okrožni agrarni urad za Kranjsko s sedežem v Ljubljani prične v kratkem poslovati, ker radi stanovanjskih razmer še ni mogel urediti svojega urada. Opozarjajo se vsi oni, ki so interesiram ▼ zadevah agrarne reforme, da pazijo na to, da so prva instanca okrožni agrarni uradi in da tozadevno spise in vloge ni več naslavljati na agrarno direkcijo v Ljubljani, ampak na pristojni okrožni agrarni urad- Vse zadeve prve instance rešujejo okrožni agrarni uradi, agrarna direkcija v v Ljubljani pa tvori drugo instanco v agrarno reformnih zadevah. — Agrarna direkcija.
—g Bosansko dioničarsko društvo za mdn^trijti drva a Dobrljlmi. Šumsko-indu-Rtrijsko podjetje v Dobrtjinu (prej Oton Slembels) se je izpremenilo  v novo družbo pod gorenjim naslovom. Tem povodom so nastale razne   vesti,   h katerim se z uradne strani dajejo nastopna pojasnila: Podjetje je akcijsko društvo s kapitalom 6 milijonov kron; bos. herc erar je imel akcij za 5 milijonov šeststotisoč kron, za 400.000 pa Oskar   Kerner, industrijalec, češkoslovaški državljan. Podjetje ima dve strugami in novo industrijsko železnico, poleg tega Še šumske železnice. Podjetje ima tudi okoli 50 odstotkov akcij tovarne celuloze v Drvarju in 25 odstotkov podjetja Mchtersheimer, katerega kapital je znašal 750.000 K. V času vojne je to podjetje nazadovalo, po prevratu pa trpelo vsled bližine  italijanske dalmatinske okupacije, tako da le narasel dols na 50,000.000 K, gotovega neprodanega blaga pa ima podjetje za 25.000.000 K. Ker je podjetje ugodna osnovnica za dalnje razvijanje šumske Industrije, ie vlada po inerodajnih priporočilih odločila, da se stvori novo akcijsko društvo s kapitalom 300,000.000 K, katerega se ima takoj vplačati 185,000.000 K. Nova družba mora takoj napraviti tovarno za papir, in  sicer v prvi vrsti za  novine in nrade, tovarno za žigice, tovarno za vrata in okna za zgradbo porušenih krajev in še mogoče tovarno za vagone. V tem podje-t-fr ima država 51 odstotkov akcij« naS* kapitali 22 in Kemer 27. V upravnem odboru Te 5 članov s strani države, 8 s strani privatnega kapitala, v nadzorstvu 3 m 2. Privatni kapital garantira državi za njene akcije za prva tri leta 10 odstotkov dividende. Za sekanje gozdov je določena taksa, ki znaša 12 odstotkov prodajne cene, tako od kub. metra po 300 dinarjev dobi država 36 dinarjev. To so glavne točke pogodbe in z uradne strani se trdi, da so razne vesti,   ki   se širijo  brez   podlage. Tako pravi      uradno      poročilo »Novosti« poročajo   k   temu   da  Je   Kerner samo slamniak* v celi stvari, dočim bi akcije še nadalje ostale v Stelnbeisovih rokah. Gre samo za fiktivno nacionalizacijo podjetja.
razgovor v ministrski seji in se tam skonča afera ministra Kovačeviča v Steinbei-sovi zadevi. Iz Banjaluke poročajo, kako je Steinbeis pod Avstrijo črpal milijone Iz podjetja in jih odnašal v Nemčijo Pokojni Košić šele je bil spravil 90 odstotkov udeležbe v roke bosanske vlade. Nemci so imeli v podjetju vsa najboljša mesta. Nemci so ostali In Kerner odpušča Jugoslovanske uradnike in delavce, hoteč spraviti na njihovo mesto Nemce ter otvoriti nemško šolo. Dne 5. t m je bil shod v Banjaluki, na katerem se je protestiralo proti prodaji podjetja in da se dogovor takoj prekliče. Kaj naj torej pomeni »uradno pojasnilo«?!
—g Nostrifikacija madžarskih rent. Kakor poroča >Prager   Tagblatt« iz
Bratislave, so banke in hranilnice na Slovaškem dobile od finančnega \ ministrstva dovoljenje, da smejo nakupiti za 6voje v Budimpešti so nahajajoče kronsko imetje madžarskih rent. katere bo češkoslovaška država rastriieirala^
Borza.
d Praga, 16. nov. Deviza. Beograd 249. Valute. Dinarji 247, avstrijske krone 16.50.
d Beograd* 16. nov. Devize: Pariz 209. 50, Dunaj 6.80, Run 1"8, Curih 455, Berlin
44. Valute: Dolarji 36, romunski leji 54, nemške marke 46, avstrijske krone 7.
d Curlh, 16. nov. Devize. Berlin 8.25, Hotandiia 195, Novi Yoik 653, London 22.09, Pariz 37 70, Milan 22 70JBruselj 40.15. Ko-danj 85.90, Stoekholm 122^5, Kristan i ja 85.60, Madrid 80, Buenos A'res 225, Praga 7, Budimpešti 1.15, Bukarešta 8.90.
ITALIJANSKI MINISTRSKI SVET.
Rapallski sporazum odobren. — Reške zahteve odbite. —■ Volilu! zakon razširjen na nove province. — Novi senatoriL — Ententa priznala sporazum. — Aneksijski zakon.
— Rim« 16. novembra. Včerai je imel ministrski svet sejo. Predsednik Giolitti ie poročal o izidu pogajanj v Rapallu. Med drugim je izvajal glede Reke. da je bilo podanih s strani reške vlade k sporazumu nekaj pripomb. Tako se zahteva aneksija Reke. Pred časom pa so isti Rečani zahtevali nadaljevanje avtonomije reške države in ne aneksijo. Gle. it ti je zavrnil zahtevo srtede reške aneksije potem pa nasrlašal. da morajo vsi pripoznati. da ie s preložitvijo meie z Wiisonove črte na črto londonskega pakta dosežen leden največjih in najsolidnerših uspehov v rapallskih pogajanjih. Kar se tiče Sušaka in Trsat a. je dostavil Giolitti, da sta pripadala vedno Hrvatski in nista bila nikdar obsežena v nikakem programu italijanskih re-vindikacii. Zavrnil ie tudi tezo reške vlade, da mora imeti reška država strategčne meje in pripomnil, da tisti dan, ko bi Jugoslovani napadli Reko, bi pričeli tudi vojno z Italijo. Krk in Rab nista bila zabeležena v londonskem paktu in v Rapallu sta se označila za notranja otoka brez vsake strategične vrednosti, ker ima Italija Lošinj in Čres pa druge mani-še obrežne skaline. Ministrski svst *e nato odobril soglasno rapallskl sporazum. Danes ie bil predložen zbornici.
Nato je bila spreieta naredba, da se volilni zakon razširi na nove province.
Sprejet je bil končno predlog, da se imenujejo za* senatorje odvetnik dr. Roberto Ghijrlianovich v Zadru, komendator Francesco Salata, odvetnik dr. E. Salvi v Splitu in simlaco v Zadru Luigi Ziliotto.
Ane!iia. Francih m Amerika so že oriznale snorazum.
Predložen je bil ministrskemu svetu tudi načrt aneksilskesa zakona.
MILLrZRANDOVA   ČESTITKA. •
— Rim. 16. novembra. Predsednik francoske republike Millerand je poslal italijanskemu kralju k ra-pollskemu sporazumu čestitko, v kateri pravi: Ta vesel dogode!: dpje novo jamstvo za vzdrževanje splošnega miru in bo pripomogel h konsolidaciji razmer in k zaupnemu prijateljstvu med Italijo in novim jugoslovenski m kraljestvom. Francija, zvesta zvezi, zapečateni z junaškim bratstvom v orožiu   na francoskih
in italijanskih tleh. sc veseli, ko vidi
v eutenti na ta način postavljeno novo jamstvo za svoboden razvoj velike Italije, ki je na ta način slavno realizirala svoje narodne aspiracije. Italijanski kralj se je zahvalil po-udarjaje. da je Francija za časa pogajanj v Rapallu dajala Italijanom drag* i lojalno podporo,   ki je
tudi v i srbohrvatskosloven-
skegi: '. ki bo imel od sklenje-
nega *       -latne koristi.
ITALIJANSKA RATIFIKACIJA BO   SLEDILA JUGOSLOVENSKI.
— Rhn« 16. novembra. Ratifikacija sporazuma v Sv. .Margareti se izvrši polom zakonskega načrta, ki sa predloži poslanski zbornici potem, ko bo italijanska vlada obveščena, da seje izvršila ratifikacija s strani beogradske vlade.
MILO POKOREN SVOJI VLADI.
— Rim. 16. novembra. ?iriio se vesti o novih podjetjih D' Annunzia in Milla. »Terrms« poroča, da zanesljive vesti poročajo, da je admiral Millo nc udeleži nikakih pustolovščin, ki hi utegnile kršiti častne obveze Italije, sprejeti v lignrski Sv. -Marjeti.
raasnsKi svet o pogajanjih
Z italijo.
—d Beosrad, 16- novembra. (ZXU.) Snoei je bila v ministrstvu za zunanjo stvari ministrska seja, na kateri so gg. dr. Yesnie\ dr. Trurubić in Stojanović poročali ministrom, ki so ostali v Beogradu, o delu naše rlelegacije v Rapallu.
—d Beograd, 16. nov. (ZNTJ.) Danes je bila seja ministrskega sveta, ki je trajala od 19. do 21. Predmet razpravljanja je bil rezultat pogajanj z Italijo
v S. Margheriti, potem pa so razpravljali o tekočih poslih.
češki GLAS o NAŠEM sporazumu Z ITALIJO.
—d Pra^a. IG. nov. (ČTU.) Glasilo zunanjega ministrstva >Čas< piše z ozirom na ^akt v S. HargheriU: V zunanji politiki ima Italija mnogo skupnih točk z malo antkuto v vprašanju vzpostavitve Habsburžanov v vprašanju donavske konfederacije in v vprašanju ruske politike. Nehote je vodila Italija enako politiko z Jugoslavijo in Češkoslovaško. Po rešitvi jadranskega konflikta se more upati, da ee bo solidarnost še bolj ojaeila in se razširila na celo vrsto drugih vprašanj, glede katerih bo Italija postopala skupno z malo antanto.
ZA NASE UČITELJE.
—d Beograd, 16. nov. (ZNU.V Ministrstvo pro3vete jo izdalo naredbo, po
meno toliko, da ga morejo ustno predavati na ljudskih šolah.
HARDING ZA NOVO ZVEZO NARODOV.
—d Pariz, 16. nov. (DKU.) Listu >Chicago Tribune* so javlja iz Filadel-jije, da je list >Xorth America« danes prinesel članek, v katerem so izjavlja, da bo predsednik Harding pozval ministrske predsednike Anglije, Francije, Italije, Japonsko in Nemčije in pa Eli-hu Roota, da se ustanovi nova zveza narodov na temelju svetovnega razsodišča, kakor era je predlagal Root. Kakor piše isti list, predsednik Harding ne namerava priti v Evropo.
ŠDlKDfSŠUII.
— Seja go-podar>kega odseka ljubljanskega Sokola vrši se v četrtek dne
18. novembra ob. 8 uri zvečer v odborovi sobi.
— Ljubljanski Sokol poživlja svoje člane in članice na prijateljski sestanek v četrtek, d:ie 18. novembra 1920 ob pol 9.
zvečer v Prešernovo sobo gostilne pri »Mraku« na Rimski cesti. Predava br. dr. V. M u r n i k k
— Velika akademija Sokola I. dne
20. novembra 1920 v Ud ionu. Začetek točno ob 20. uri. Vspored: 1.) F. v. Suppe: Pesnik in kmet, onvertura. 2.) Nagovor: Društveni načelnik br. Stane Vidmar. 3.) Pesmi Mirana Zorea, reci-tr/.ira pesnik sam. 4.) Cvetlični ples, ritmične vaje ženskega naraščaja. 5.) A. Forster: Milica«, poje kvartet Sokola I. €.) Slike z letnega telovadišča: Metanje kroglje. 7.) Grieg: >Snat Aze< iz Peer Gvnt suite I.« S.) Slike s letnega telovadišča: »Teke 9.) Marij Kogoj: a) Ister^ki motiv; b) Da sem jaz Jezus; c) Gazela. 10.) Slike z letnega telovadišča: »Metanje kopja«. 11.) Le-oncavallo: <Glumači<, velika fantazija. 12.) V. Mirk: »Na tnru<< poje kvartet Sokol I. 13. Proste vaje in skupine,   moški   naraščaj.   — Odmor.
I. Marij Kogoj: a) Andante caritabile, b) Andante poeco piu mosso 2. Slike z letnega telovadišča: Metanje diska. 3. So-chor: ^Nočna rosa«, poje kvartet Sokola.
4. Slike z letnega   telovadišča: Borenje.
5. K. Birder: »Savovardi«. 6. Rajalne vaje, ritmične vaje članic (izvajane prvič na večeru pražkih društev 28. junija). 7. Pesmi Mirana Jarca, recitira pesnik sam S. Slike z letnega telovadišča: »Zmagovalec v tekmic. o. Nagovor: Društveni nod-starosta br. Nande Marolt   10. Sokolska.
II. Konec. Točke 9. a) b) c) poje operna pevka gdč. Zdenka Zikova, na glasovirjn spremlja komponist sam. Točko L po od-n:oru prednaša skladatelj sam Točke 1, 7. in 11. pred odmorom ter 5. in 10. po odmoru izvaja orkester Sokola I. — Cene prostorom: parterai sedeži od 1. do 7. vrste 30 K, od 8. do 14. vrste 20 K, od 15. do
21. vrste 15 K, balkon 20 K, galerija 15 K, stojišča 10 K. — Predprodaia vstopnic pri sestr! Žandi Oorjanc, Mestni trg. — Zdravo! £
Upravi našega lista so poslali za: Stavbni sklad LhibHanskeea Sokola: Neimenovani ob priliki proslave povratka dobreea prijatelja !z ruskega jetništva 460 K. — .Taco-slovansko Matico: I. Oražem iz Ribnice 50 K v počastitev soomina pokojnega Ivana Tom ca iz Starega tnra pri Ložu. fn v znale protesta o izidu jadranskega vprašanja se ie nabralo od navzočih rostov v narodni gostilni Mrakovi na Rimski cesti na predlog jrospodn Poje 45! kron. pri tem je prispevala srde. natakarica 21 znatno vsoto. Skupno S01 krona. Gostilna Mrakova bod! vzgled drugim! — Posnemajte!
Stavbni   sklad   ljubljanskega SokoSa:
kateri se morajo ljudskošolski učitelji, j g. Jurij VerovŠek,   vetetržec   v Ljubljani ki ne znajo sr^ohrvatski, naučiti tega j daruje 1000 K   v počaščenje spomina po- ■ Jezika v najkrajšem času ustno in pis-   koinega brata Mihe Verovška.
Za Koroško begunce: Edvard Engei-mau, kr. župan-veterinar v Vukovam 440 kron, (darovali sledeči gg. iz Vukovara: Nikola Zebec 200 K, Edm Engelman 100 K. A!ba Btolkovič 80 K, JnraJ Szentay6rggf' 40 K, Janko Sebetič 20 K).
Za Jugoslovansko Matico: g. dr. Pire. založil denarno Uobo v kazenski zadevi opr. Stv. 21/VI. 950/20 50 K — Sturm in opr. 5tev. 26/111. 623/20 100 K — TomaŽ! S. Skupno 150 K.
Polztiedbe.
— Naočniki v železni sira ti j i rvrdke Ki
Ju rman so se našli snoči v Židovski ulici. Dobe se v upravniStvu »Slov. Naroda .
— Pozor pred nakupom! Včeraj 16. iti in. je bilo ukradeno iz voze kr. čekovnega urada obrabljeno kolo znamke Globa«. Ima kratko, dol obrnjeno baJanco in sprednjega kolesa plaJč Je zvezan z vrvico, rujavo, še dobro ohranjeno sedlo Kdor bi ga kje videl, naj naznani kr. pol. ravna-i teljstvu.
— Uboga po strežnica je izgubila modro krilo (kiklo) v Slomškovi uhcl od hlše št 23 do Srca Jezusovega cerkve.. Ker Je tako revna, da si ne more kupiti druge, prosi, kdor jo je pobral, da bi jo oddal na št 23 v Slomškovi ulici pri hišnici
Glavni urednik: Rasto Pnstoslemšek. Odgovorni urednik: Božidar Vodeb.
tfpnfurittinia zfflo2na perfektno siov. RBH!9liSIIĐ|a in nemške stenografije in strojepisja se takoj sprejme v večji trjr. pisarni. Ponudbe na poštni predal Št 44 Celje. 8600
Primsrne M&e ali
mladenič, doslu-Žen vojak, viSji podčastnik z znanjem slovenščine, srbohrvaščine in italijanščine ter z nižje-gimn predizobrazbo. Ponudbe na uprav. Slov. Naroda pod .Doslnžen vojak/8599".
Službe išče
19 leten fant, priden, varčen, pošten in z dobrimi šol. spričevali najraje v kaki trgovini ali kakem drugem podjetju za takoj ali pozneje. Naslov pove upiava Slov. Naroda. 8592
flfnnaMln zrno2na kot vodbtcia kon-riUualcInJ fekcijskega oddelka se z zelo dobrimi pogoji takoj sprejme. Ponudbe na upravo tega lista. 8601
Mm pravi plašč Shill, malo ra-5" bljen. Naslov pove Anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5. - 8590
Naprodaj
2 zimski suknji, frak, salonska suknja in drugo. Ulica Stare pravde 5 I. 8589
Zaradi odpotovanja se proda
ura na nihalo, umivalna miza z mar mornato ploščo, ura tula Zenith, ura Ornega, zlat prstan, novi rjavi ženski čevlji 38, budilka, moški čevlji Št 43, stroj za sekljanje mesa. Ogleda se lahko v sredo, četrtek in soboto. Jenkova al. 13, čreioir.
Um sta 1 M i ?oif istu a 150.000 K. Kasto POie oprav.
Slov. Naroda.
8598
Vež
„Šibenski Narod
sa sprefase takoj.
Oglasiti   se je v upravi lista
Pređa s? fra rataM Mivir. Mm m npra hi Haroda.
Tajništvo >Saveza vlasnilca nokazallšta u krabestvu Srba. kir-«* vata i Slovenaca« je izdalo jrlasom! odborove sele z dne 10. t. m. sledeči' KOMUNIKE.
Kakor znana so bili lastniki k%/ neinatoerafov zaradi na novo orecU pisanega ZOodstotnesra davka, ki zvišuje skurme izdatke za kino do 65 odstotkov vseh bruto dohodkov, ori-* siljeni za tako dolsro zapreti svola podjetja, dokler merodajni čtnltelit ne ustvarilo temelja, ki omoeoči kw notflediščem nadaljnje delovanje brez deficita. Deputaciji »Saveza vlasni^ ka kinokazališta« ie bilo v Beograda z avtoritativne strani dano zagotovilo, da se bo v najkrajšem času: ukrenilo vse potrebno, da se zasi-sura kinosrlediščem nadaljnji obstoi. Zagrebška kinoidedaliSča, ki so na zgoraj orrrenjenfli (65 odstotkih đocev Ia prizadeta, pri naiboijsi volji nisci, v položaju, odpreti svoje kinotnatov grafe. Posamezna provincijalna kl4 noffledališča. katerim Je to vsal dew loma možno, ker fesrube vsled nizke* režije le malo. skušajo obratovati, nadalje toliko časa. dokler ne bo rKV voljno rešena nilhova viosra. daltet tudi zaradi tega. ker nočejo arvoifl^ na tisoče hrolečlh nastavijencev. t eri m fe služba začetkom mesec« itak bila odpovedana, izpostaviti neW varnosti brezposelnosti. Hočejo » tudi izocrmti sumnji, kalror da ne hotela pokazati dobre vofjfe tak napram državi kakor naoram iavn sti. Popolnoma lasno je. c!a del vsa orovincffalna HnoeleđaTfSča s daj dokazljivo z Tzjrnbo; stanje, K ne more do!&o tralatf, ker bi bi! sy cer ojrro/en oziroma uničen obstoj vseh klnematosrrafičniti podjetij iaj vseh z njimi v najožji zvez* stoieoiii obrtov.
* Za vsebino tega apiaa J© uredni*
žtvo odgovorno, kolikor določa zakon*
Živčne bolezni: Prot Krafft V Ebinjr na Dunaju, znani raziskova*' lec na torišču zdravljenja živcev je\ dognal, da grenčica >Franz - J<*o sef« učinkuje že po malo urah in dar* jo dobro prenašajo.
8.588
Ivan Mu
lesni trgovee
j Jalijg Konglai ni. Mlic
poročena. Brezje, 15. novembra 1920.
LjvMJano 0«tai!tfco, Sav. dol.
JUBUfl
— Brzojavni naslov: Banka Ljnbljanm« —
Delnlika glavnica 50,000.000— kron.
REDITHA BANKA
Stritarjeva ulica štev. 2.
Rottvnl Mfcladl 4S,000.Q00— fcron.
LJUBLJANI
~ TiltlDMki JteiUta »61 le 413. — Olavttice j rczervaeil 95,000.000«— kron.
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, Borovljah ter ekspozitura v Ptuju.
Izvršuje vse bančne posle najlculantneje.
Kupuje In prodaje vso vrste vrednostnih papirjev, valut
in dovoljuje
vsakovrstne KREDITE
Sprejema
vloge na knjiiice in tekoči raiun
proti ugodnemu obrestovan ju
7.
6. Sitan
.SLOVENSKI NAROD«, dne 18. novembra 1920.
2b4. Štev.
petroleja platile oo R 58.
za dve z zabojem vred poštivao na vsako žel. postajo Sever & Kom p.. LjĐbljUU. 8448
Dav%2oil *a debelo I^ag^lir S Sa drobno
Fin beli papir, kancelijski In trgovski, gladek in Črtan, po zmernih cenah pri
L taJttliddjni, itata si. 4.
Zo božično drevo
Okraske in svećko na debelu in dro-tono, dalfe božične in novoletne
razglednice na debelo in drobno prt Ii> Pevalek, Ljnbljcna, Židovska ulica 4.
let enpidiv te sprejme h Iboto
loiaft hrano. Stritarjeia vi. 7/lf
8561
Za Beograd sprejmem ie nekaj naročil.
Odpotujem JO. no-
pod »Beograd D. V. 8546* na upravo Slov. Naroda. 8546
za višje šole, crnilo, peresa, radirke
in druge šolske potrebščine na debelo in drobno se dobi pri L Pevalek, Mablfana, Židovska nI. 4. 7750
Lesni industrije!!
Po jako ugodni ceni je naprodaj nolao-larmeatk (Vollgatter) železen, 750 mm. zelo malo rabljen, izborno ohranien. Takojšnja dobava. Ponudbe pod .Polno-iaraesik 8554" na upravo Slovenskega "Naroda. 8554
mmitelli starin, pozor!
Proda se baročna, lepo vložena omara (tabernakelj), pas ter 2 brokatasta život-nika (telovnika) za naredno nošo. Danajska cesta št. 47. 8558
Vzgojiteljica
se sprejme k šestletnemu, dečku takoj Ponudbe na Ojnro Valjak Maribor, Šolska d lica 1. 85-9
Bova. rifinlkllana arasrlfka traino-oorna pet na teli se proda. Ks£e
350—400 m-. Vprašanja na Timbor, Graz, EUsabethstrasse 38. 8582
Krojač
M. Caserman
N87tinova cesta St. 9
se vljudno priporoča   za Izdelovanje oblek po najnovejšem kroju. Zmerne cene. 8486
Medlnnaredna špeMelU
Emil Eichhorn
Brod na Savi, Bosanski Brod, Osijek L, Zagreb Frankopanska 9.
Mije srake irstl tartajeifc Mm i ilstffli Mfiaii kolina itd.
I. Sandrinf
LJubljana
Velika zaloga kol, podplatov, ejonll-
vsakovrstnega U9llja nlH inrmenov in boksa
============= na debelo. =====
Mestni trg i.
iigiasev&lec glesovirjcv ln trgo voc z glasbili
Ljubljana, Wolfova ul. 12
KoBteristiBja,SRB ffi «
tijivo p;savo, se takoi sprejme. Hrvatske korespondence zmožna Ima prednost. Pismene ponudbe nai se osebno dostavijo na skladišče tvrdke D F.Iia i Holujevič, Ljubljana, Gosposvetska c (KofizejV 8603
Brivnica
v prometnem tovarniškem okraju na glavnem trgu, je naprodal po nizki ceni. Naslov pove npravništvo Slovenskega Naroda. 8605
Pozor!
išče se samostojen mesarski pomoćnik« Poizve se pod »Mesar* pri Anončnem zavodu Drago Besaljak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5. 8593
Msko vohStuo
fNola) z valjci za godbo in moška obleka naprodai. Ogledati v sredo in četrtek od 2-4. pop. na Aleksandrovi cesti 10, lil nadstr. levo. 8583
landzuer se ceno proda
pri J. Trpinco, gostilna pri tobačni tovarni.
8571
in na posodo planini, harmoniji, violine in vse orodje za godbo. Strune na drobno in debelo Alf on t Breznik, bivši učitelj Glasb. Matice Keagresnr trg št 12.
(pri nunski cerkvi.) 8557
Karbidne svetilke
namizne viseče in za kolesarje, karbid in gorivce priporoča
IGU.   VOS, L|ublf Sodna ellea 7.
Špeceriisko in delikatesno blago kakor: kavo, daj, U enlne, rit, olje. aailo, čokolado, kafcao, f ufati, sir, kor servirano ribo in sad ie tor boajato zalogo raaiionik likerjev, ttonfafca,   rama,   tam >anica  ln  viaa  v steklenicah
priporoča
pr. Kb0|55 Ljabljema,
Miklošičeva cesta 8-    nasproti hotela „Union"
Zaftrkovalniea i vodno svetimi ledili in izborno pijačo. Postrežba točna in aolldna.
Važno!
Važno!
Begunka
H Koroškega ali Primorja, stara 24—30 let, izurjena v gospodinjskih poslib.se sprejme pod ugodnimi pogoji. Natančne informacije daje Anočni in in forma en i zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5. 8597
Prodale se
više vagona prošlogodišnjeg pasulja < fižola). Reflektanti neka sc obrate na tvrdku BačSć i drog Nećaci, Jase* novac n/S.—Slavoaij*- S606
Po zelo zntianl ooni nova
dvekolesa,pIatči. načnite. Hfai.stroil
n vsakovrstni deli, karbidne svetilke, gorici itd. Sprejemajo se v ponrevi-vilo dvokolosa ln rasni strofi nrl BATJELU, LJubljana Stari trg 23.
Gospod Ivan Zlbilič, veleposestnik in veietrgouec v Aleksandriji — Egiptu naznanja vsem cenj*. jugoslov. trgovcem, industrijalnim podjetnikom ter izvoznim in uvoznim družbam vljudno, da je pripravljen dajati najkulantnejše in najzanesljivejše vsakovrstne informacije in podatke osobito glede izvoza in uvoza z Egiptom in to vsaj za toliko časa, dokler ne bodo urejena poslovanja z jugoslovanskim konzulatom odnosno trgovskimi zbornicami. Gospod Zibeiić je rodom Dalmatiner., gore« Jugoslovanski rodoljub, kateri uživa osobito v evropejskih kolonijah kot predsednik jugoslovanskih društev itd. v Aleksandriji najvišje Čislanje in priznanje, kajti ta mož biva v tej tujini že nad 50 let. — Vsa tozadevna pojasnila daje tukajšnja
tvrdka
Charles Princ
trgovina z manufakturo na debelo, Turjaški trg št. 1, pisarna Židovska ulica štev. 1, L nadstropje. 7135
Češka tvornica glasbenih
inštrumentov
Josef Udi v Brnu
ćehoslovaska republika
Dobavitelj jngoslov. ministrstva vojne in mornarnice. Direktna poštna odprava ob-" novljena. 8178
Suho bukovo gorivo drvo I suh! hufiovi drveni usijen kš„T
drvom i ugljenom M. Berlin-ger, Karlovac« 8565
ijaea, Cankarjevo nabrežje 5.
s 500.000 do 800.000 K išče tovarna lesnih izdelkov v večjem mestu Slovenije. Ponudbe pod »Lesni izdelki« na Anonćoi zavod Drago Beseljak, Ljnb-8591
Prispel |e ^Fordson' univerzalni genilnl stro] za poljedelstvo.
Stroj se razkazuje posebno v oranju dne 18. in 19. novembra 1920 od 10. do 16. nre v Ljabljani ob Dunajski cesti na travniku takoj za topniško votašnico. Interesentje se vabilo. Pojasnila daje tvrdka B. Csmeralk & Eo v Lfnb?j?nl n no siska cesta it. 12, kot zastopnica. 859 S
Dobrovoljna dražba žoeplenesa ko-pallS£a So. Helena o Samobora,
lastnina g. Lindavita Šsaidbena, bo na licu mesta na dan 5. decembra t 1. ob 11. uri dopoldne. Kopališče sestoji iz kopališčne zgradbe, 2 otvojrenih in 1 zatvorjenega bazena ter kadi v zatvor-jenih predelih. Okoli kopališča je angleškega parka za 5 oralov. Posest je vrlo prikladna po strokovnem mnenju za lečilišče za živčne bolezni. Od Zagreba do Samobora obstoji vicinalna železnica v oddaljenosti 22 kilometrov, a kopališče je od kolodvora oddaljeno 1 Va kilometra. Dražbeni pogoji se priobčijo na licu mesta a vadija je 100.000 kron. Pojasnila daje Talim FavlOTič, Samobor«. SmithOBOva 7. 8602
sprejme veliko industrijsko podjetje v Ljubljani. Absolvirani juristi z jezikovnim znanjem po možnosti s trgovsko prakso, imajo prednost. Ponudbe s prepisi spričeval in označbo zahtev sprejema uprav. Slov. Naroda pod šifro: »Tajnik 8604".
Trslje za sirene izdelaj« h oredala
na debelo in drobno m9 po K 4*80 pri večjih naročilih znaten popust SMoer
Anton, LJubljana, Jeraoova sile« 13, Trnovo. «256
Prevzel sem zastopstvo prvovrstnih tvornlc:
nudim Hektnrtehnični materijal, betonsko železo, različen železni materija* In motorje. Zahtevajte ponudbe
Gjorgje Grujić
Seograd, Piletina d. 15.
Fabrika silikatno krecnih cigalia i cementnih pktfica
Niške zadruge za medžusobno pomaganje i štednju u Nišu
Instalirana 1911 god. na periferiji Niša u neposrednoj blizini želez, pruge, traži ortaka (družabnika) sa stručnom spremom i kapitalom, ili kopca.
Instalacija se može preobratiti i u drugu granu (stroko) industrije, razpolaže se siedečim mašinama, zgradama itd.:
1. ) 99000 KV. M. zemljišta,
2. )    980   „    „ pod zgradom,
3. ) parnim kotlom „Conrvall* 75 kv. m. za zaprejanske površ.
4. ) Parnom mašinom ležečem od 50 konj. snaga,
5. ) dva komada kazana (kotla) družine 12 ra.
f 2000 zapremine 40,000
6. ) Jedan kazan zapremine 16,000 litra.
7. ) Jedna presa za ciglju 10-to časovne proizvod. 20,000
8. )    „      „ •   • pločice,
9. )    „   mašina za drobljenje kamena.
Razne mustre (Šahlone) za pločice i razne pomoćne mašine. Ova instalacija je n redu i rad može otpočeti odmah. Fabrika je funkcionirala svega godinu dana pre rata.
Za detaljnija obaveštenja i uslove obratiti se zadruzi u Nišu.
OTVORITEV TRGOVINE.
Cenjenim odjemalcem vljudno naznanjamo, da smo zopet otvorili svojo dobro znano manufakturno detajlno trgovino z manufakturnim blagom v popolnoma prenovljenem lokalu. Za bližajočo se zimsko sezijo prir^oročamo vsakovrstne novosti, katere so ravno došle iz inozemstva, osobito razno volneno in sukneno blago za dame in gospode, dalje perilne barhente, flanele, cehi je sifone, potrebščine za krojače, šivilje, tapetnike i. t. d. Zagotavljajoč prijazno m solidno postrežbo
A. & E. SKABERNE
v»tatrgO¥ifios » m»mifaktwwlm blagom,LUitrtj^nat l^tni trgta
Dospela je velika pošiljatev razn' gumbov, igel, modnih stvari, vezenin, finih žlic, rinčic za čevlje, zapon, toaletnih stvari, čevljarskih potrebščin, orodja itd. — Za oblilen obisk se priporoča tvrdka
J. Peteline, LiiHiSi, Si. Petra m It. 7
Jlijnit;© cena na drobno in debelo«
kurz
Komandi Granične trupe je potrebna večja množina vojakov, kateri
bi želeli, da stopijo prostovoljno v službo.
Kandidati morajo izpolniti sledeče pogoje:
1. ) Da so državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev; to imajo dokazati s svedočbo svoje pristojne oblasti;
2. ) da so odslužili svoj predpisani rok v vojski; to imajo dokazati A dokumentom svoje vojaške oblasti, in ako te nimajo, s svedočbo pristojne vojaške oblasti;
3. ) da so popolnoma zdravi in za vojaiko službo sposobni in sicer v tem oziru, v kolikor to predpisuje zakon za vojaslce kadre; to morajo dokazati in potrditi z zdravniškim spričevalom;
4. ) da so dobrega ponašanja; da niso bili obsojeni za prestopke, kateri imalo za posledico kazen zapora in izgubitev vojaških in civilnih meščanskih pravic. To se mora dokazati s potrdilom pristojne občinske, odnosno policijske oblasti;
5. ) da znajo pisaU;
6. ) da niso mlajši od 22, a ne starejši od 35 let; dokažejo naj to s krstnim listom, odnosno s potrdilom pristojne občinske oblasti.
Oni, ki so kot prostovoljci sodelovali v vojskah leta 1912., 1913., 1914^ 1915.. 1916., 1917 in 1918. v srbski vojski ali v jugoslovaiskih tru-pah bodo sprejeti tudi če niso služili v stalnem kadru. To pa le, ako niso prestopili starosti 35 let in ako izpolnijo vse druge navedene pozoje.
V dekaz, da so bili prostovoljci, morajo priložiti k prošnji potrdilo pristojne oblasti, oziroma objavo (vojaško potrdilo) v jamčenem prepisu.
Tisti, kateri so prej služili v Granični trupi aH v finančni straii. pa so odpuščeni iz službe na lastno željo brez lastne krivde, tem je mogoč sprejem četudi so stareiši od 35 let a niso prestopili starost 45 let Tudi za te kandidate so v polni veljavi zgornji pogoil, ali v dokaz, da so prej služili v Granični trupi, oziroma v finančni straii, morajo doprinesti originalno potrdilo, odnosno jamčeni prepis onega dokumenta, s katerim so bili odpuščeni iz dotične službe.
S činom podoficirja in kaplara bodo sprcjeU samo oni kandidati !' meščanstva, kateri s predpisanim dokumentom dokažejo, da so bili podoficiri in kaplari za časa njihove službe v kadru, v enem glavnih vrst orožja, v žendarmeriji ali v Granični trupi, ako izpolnijo gorenje tK>s->jc. Taki kandidati bodo sprejeti s činom, katerega so imeli v kadru, ako to> dopusti letni proračun (budget); ako pa ne bo mogoče, da se spreimcM s činon], katerega so imeli v kadru, se sprejmejo z manjšim čirjuc;, ali kakor redovi (prostaki). seveda po njihovem pristanku, toda se istim dovoli, da nosijo znak Čina, katerega so imeli v kadru.
Oni kandidati, kateri so v rezervi imeli Čine kaplara ali podoficiri.:. bodo ravno tako sprejeti s tistim činom, katerega so imeli v kadru; drugače kakor redovi (prostaki) ako v kadru niso imeli nikak čin, brez ozira na njihove sedanje čine v rezer/i; seveda zopet, ako se s tem zložijo. Tudi tem se dopusti, da nosijo znak čina, katerega so imeli v rezervi.
Kakor konjeniki bodo sprejeti oni kandidati iz meščanstva, kateri so služili svoj rok v kadru Pri konienici ali ori toDničariih in fartej ir lastnega predpisanega konja in jahalno oprenK) (pribor). Ti kandidat! n dolžni, da pri priliki sprejema dovedejo s seboj tudi konj« z jahalno opremo (pribor) radi pregleda.
Prvi rok službe traja tri leta. Po preteku tega roka je mogoč izstop iz službe ali ostanek na drugem roku. Rok se računa od dneva srrj-ierna, a ponovljeni roki od dneva istega predhodnjega roka.
Vojaki Granične trupe imajo te pristojbine:
a) Plače:
Redov........ .  1200 dinara    (4803 kron) letno
Kaplar......... 1380    .       (5520   . ) .
Podnarednik . ♦ . * . , . 1560 . (6240 . ) . Narednik........ 1800    .        (7200   . ) ,
b) Poviške-dodatke na roke stužbe imajo vsi brez ozira ns čin:
V početku 4. tega leti službe   (2. rok)   144 dinara  ( 576 kron) letno
6.   .     . (3. rok)   288    ,     (1152   , ) .
11. . . . (4. rok) 432 9 (1728 . ) . 15.  . (5. rok)   576    .     £304   • ) .
21.   .      ,      ,       (6. rok)   720    .     (2880   „ ) .
c) Dodatek na službo na onih delih meje, kjes, so okolnosti težje za službo — vsem brez razlike čina po 600 (šeststo) dinara (2400 kron) letna Ta dodatek imajo sedaj vojaki onih čet, kateri so na črnogorski, albanski, srški in buigarski meji do prelaza Sv. Nikole pri KnjrJsevcu.
d) Vojaki - konjeniki imajo vsi brez ozira na 9n no 230 dinarjev (920 kron) letno za negovanje konja in preskrbljenja ostalih potrebščin.
e) Hrana je v naturi ali denarju. Za sedaj imajo vojaki namesto hrane dodatek na drsginjo v sledečem razmerju:
V četah na črnogorski in severni polovici albansko meje, vsi brci razlike čina po 250 dinarjev O000 kron) mesečno.
V vseli ostalih četah, vsi brez razlike čina po 200 dinarjev (S00 kron) mesečno.
Dodatek na rodbino (na ženo in otroke) imajo vsi vojaki vsei čei^ bre-r ozira na čin po en dinar (4 krone) dnevne,
f) Oženjenim podofacirjem more minister voine in ntornarice odobriti, da se jim izda po šest kubi5nih metrov drva letno v naturi ali -V denarju.
g) Vsi vojaki dobijo od države t obleko, čevlje, orožje s priborom !n municijo in vso ostalo vojasTco opremo po pravilih, pa polev: tega še stanovanje, kurivo in razsvetljavo.
h) Vojaki Granične trupe imajo nagrade kadar ujamejo tihotapce in to po pravilu carinskega zakona.
j) Vsi vojaki imajo pravico na brezplačno zdravljenje v vseh državnih bolnicah.
i) Konji vojaka-konienika imajo od države hrano v naturi ali v denarju, a poleg tega še brezplačno zdravljenje v konjskih bolnicah kakor podkovanje in hlev.
k) Vojaki Granične trupe v času službe ne plačajo nobenih da\-kov, niti na plačo, niti na dodatke.
1) Vojaki Granične trupe plačajo — vlagajo v invalidski fond m imajo pravico, pomoč in podpore iz fonda, kakor to zakon predvideva.
m) Vsi vojaki imajo pravico na 30 dni dopusta v letu in irnaio za ves ta čas svoje pristojbine, kakor bi bih* v službi. Pri dopustu preko te navedene mere izgubi se pravica na pristojbine in hrano. Dopust katerega so v Jednem letn ne Izrabi, ima veliavnost za drugo leto.
Kandidati, kateri pod navedemmi pogoji žeje, da vstopijo v službo, Imajo poslati pismeno prošnjo najbližji komandi — pukovski okružni komandi ali kaki drugi najbližji komandi, in da priložijo vse potrebne dokumente. Kandidati se morajo S prošnjo osebno javiti pri d^otični komandi, kjer se pregledajo prošnje in dokumenti, da Se potrdi je H izpolnil vse pogoje: potem se bodo oni. kateri so Izpolnili vse pocoje zdravniško-komisijsko pregledali glede njihove telesne sposobnosti. Dc-tične komande bodo one kandidate, kateri izpolnijo vse predpogoje kakor tudi da bedejo od zdravniške komisije za sposobne spoznani, poslali z brezplačnimi železniškimi in parobrodskimi kartami za potovanje v štabove komande. T! kandidati se imajo poslati ovi komandi po grupah ali poedino in z aktom tako, kakor ie predpisano z poveljem gospoda ministra vojne in mornarice FDJ^ štev. 34.710 od 1. oktobra t katero povelie Je natiskano v službenem vojnem Estu štev. 40 t. 1.
Kandidatov, kateri niso sposobni ali ne izpolnijo vse POgoje, ni potrebno poslati v ovo komando, temveč take poslati domov po predaji vseh dokumentov na podpis, a na prošnjah teh kandidatov mora se napisati rešenje z vzrokom, zakaj se ga ne more sprejeti. Take prošnje je shraniti v arhivu.
V slučaju, da prosilec pošlie svojo prošnjo direktno ovoj komandi, mora se istočasno in sam javiti radi pregleda dokumentov m sprejema.
V prošnji mora biti od strani kandidata točno in jasno navedeno: da bodo v Grsnlciil trapi sta žil tri leta In to v onih četah In na onem mestu, kjer bo služba to zahtevala, lu poleg tega. da pristane ns vse ostale pogoje in točke uredbe za Granično trupo. Prošnje brez teh izjav ni niti potrebno, da se sprejmejo v pretres.
Vse prošnje in prilogo morajo imet! predpisane takse, oziroma potrdilo o siromašnem stanju.
Do 10. novembra tega leta je poslati kandidate v štabovo komando v Skoplie. a po tem datumu v štabovo komando v Pančevo, kamor se štab preseli na stalno stanovanje.
DJ štev. 10.790. Iz štaba komande Granične trupe 20. oktobra 199). v Skcplju.
TH