Poitnma plastna t gotovini. Uto LXVT, št. 266 LJubljana, torek 21« novembra I933 Cena Din i.- izhaja vaali dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — Inaerati do 30 petit vrst a Din 2.-, do 100 vrst & Din 2.50, od 100 do 300 vrat a Din S.-, večji inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIflTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica it. 5 Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125 in 8126 Podružnica: MARIBOR, Grajski trg St. 8. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon St. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon St. 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon St. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101, Račun pri postnem čekovnem zavodu t Ljubljani St. 10.351. Obsedno stanje v Španiji Zaradi velikih nemirov in nameravanega prevrata desničarjev Je vlada izdala radikalne ukrepe — Nova vlada bo najbrže proklamirala monarhijo Madrid, 21. novembra, r. Rezultati nedeljskih parlamentarnih volitev še niso definitivno ugotovljeni, ker se bo v okrog petdesetih okrožjih morale vršiti še ožje volitve. V teh okrožjih namreč noben kandidat ni dobil predpisanih 40 odstotkov vseh glasov. Vendar pa se more že iz dosedanjih rezultatov ugotoviti velik porast desnice, ki je dobila od skupnega števila mandatov, t. j. 473, do-sedaj že 150, dočini so republikanci in socialisti dobili komaj 30 mandatov. Će se republikanci in socialisti do prihodnje nedelje, ko se bodo vršile ožje volitve, ne bodo sporazumeli in sklenili volilno koalicijo, bo njihov poraz definiti-ven. Po poročilih iz provinc so bile volitve zelo burne. Uradno poročajo, da je bilo 9 mrtvih in nad 50 ranjenih. Značilno je, da so desničarske stranke dobile večino rudi v mnogih mestih, kjer so bili dose-daj socialisti absolutni gospodarji. Zaradi velikih nemirov, ki so nastali po volitvah skoraj v vseh provincah, ker so desničarski elementi s silo navalili na levičarje, je vlada sinoči za vso državo proglasila obsedno stanje. Po madridskih ulicah kri žari jo vojaški oddelki in oklopni avtomobili. Vsa javna poslopja je zasedlo vojaštvo v polni vojni opremi. Na važnejših križiščih so postavljene strojnice. Ker so se širile vesti, da pripravljajo desničarji po svoji volilni zmagi političen prevrat, je vlada izdala najstrožje ukrepe. Notranje ministrstvo je sinoči objavilo komunike, v katerem naglasa, da je vlada storila vse, da prepreči prevratne načrte. Vse pa kaže, da vlada ne bo mogla preprečiti razvoja na desno. Po zmagi desničarjev bo morala sedanja vlada podati ostavko. Novo vlado bo po vsej priliki sestavil voditelj katoliške akcije Gil Robles. V svoji izjavi, ki jo je dal novinarjem, je naglasil, da prevzemajo desničarske stranke veliko odgovornost, kajti z zmago pri nedeljskih volitvah so prišle v zelo resen in težaven položaj. Gil Robles je s to previdno izjavo hotel očividno namigniti na težkoče, ki jih bodo imele desničarske stranke s tem, da pomirijo levičarje in preprečijo nasilja. Gotovo pa je, da se ob prevzemu oblasti ne bo mogjel izogniti jasni izjavi, ali je za republiko ali pa za monarhijo. Desno krilo njegovih pristašev zahteva, da takoj po prevzemu oblasti proklamira monarhijo. Konzerv arivci naglašajo, da njihova volilna zmaga prav nič ne zaostaja za pomembnimi volitvami aprila 1931, ko se je narod izjavil za republiko. Odločilno vlogo bo imela vsekakor agrarna stranka, ki je dobila okrog 60 mandatov in ki ji pripadajo tako monarhisti kakor republikanci. WH Značilno za nedeljske volitve je vsekakor tudi popolno uničenje srednjih strank, katerih pristaši so očividno prešli v desničarski tabor. Merodajni za zmago desnice pa so bili glasovi ženskih volilcev. Po splošni sodbi je do 90 odstotkov ženskih volilcev glasovalo za desničarske kandidate. Pariz, 21. novembra .AA. V izjavi poročevalcu pariškega »Journala« je glede španskih volitev bivši predsednik španske vlade Aleksander Lerroux navedel tole: Po volilnih izidih je razvidno, da se je razpoloženje javnosti pomaknilo na desno. Ta pojav sem pričakoval, priznati pa moram, da nisem verjel, da bo zmaga desničarjev tako očitna. Glavni razlog za ta pojav je glasovalna pravica žensk. Sli smo predaleč, ko smo dali ženskam volilno pravico. Drugod so ženske dobile to pravico šele po velikih dogodkih, kakršna je bila svetovna vojna. Mi nimamo niti revolucije za seboi. Izprememba režima je bila posledica mirne evolucije. Po drugi strani smo tudi prenaglo izvajali reforme, ki so uničile prastare španske tradicije. Take reforme so bile agrarna reforma, razlastitev brez odškodnine in agitacija proti verskemu prepričanju. Zlasti zadnje je vplivalo na ženske, da so glasovale za desnico. Prav tako smo erešili, ko smo hoteli pod pritiskom socialistov v par mesecih izvesti reforme, za katere so v Franciji potrebovali dolsra leta. Konferenca odgođena, pogajanja se nadaljujejo Uradno poročilo o rezultatu ženevskih posvetov Pariz, 21. novembra. Havas objavlja komunike, ki ga je izdalo predsedstvo razorožitvene konference. Komunike naglasa med drugim: Diplomatska pogajanja zadnje dni so se dejansko končala. Angleški zunanji minister sir John Simon je snoči odpotoval v London. Splošna komisija se sestane 15. januarja namesto četrtega decembra. Navzlic temu pa se bo konferenca nadaljevala. Predsedništvo konference se sestane v sredo. Poročevalci tehničnih odborov se bodo po vsej priliki posvetovali s kvalificiranimi zastopniki posameznih na konferenci zastopanih držav. Vzporedno s prizadevanji v Ženevi se bodo brez odlašanja pričela diplomatska pogajanja. Ta pogajanja ima- jo namen odstraniti obstoječa politična nasprotja. Če ta pogajanja ne bi uspela, bo prišlo do direktnih pogajanj. Nekatere vlade mislijo sicer sedaj na ožjo konferenco izven Ženeve, predlogov o tem pa še ni. Francoski zunanji minister Paul Boncour je zadnje dni dosegel več uspehov. Tako n. pr., da ostanejo v veljavi sklepi od 14. oktobra, ki so bili sprejeti na predlog angleške vlade. Prav tako je Henderson dobil zagotovila od zastopnikov posameznih velesil, da bodo skušale diplomatskim potom urediti vsa sporna vprašanja do januarja meseca. S tem je bila odstranjena možnost Hen-dersonove ostavke. Francoski zunanji minister Paul Boncour ostane v Ženevi po vsej priliki do srede zvečer. Nenapadalna pogodba med Rusijo in Ameriko London, 21. novembra, r. Kakor poročajo iz Moskve. \e stalni odbor zunanjega komisarijata danes odobril msko-ameriško nenapadalno pogodbo. Pogodba bo podpirana najbrž šele po povratku Litviuova iz Wa-shingtona in po prihodu novega ameriškega poslanika v Moskvi Bullita. Kakor se zatrjuje, je sklenila sovjetska vlada po možnosti pospešiti podpis pogodbe, da se s tem razčisti položaj na daljnem vzhodu. Protihabsburške demonstracije v Budimpešti Budimpešta, 21. novembra. AA. Madžarski korbiro poroča: Snoči je tukajšnje »Društvo sv. Štefana« priredilo svečano večerjo za 21. rojstni dan nadvojvode Otona Habsburškega. Okrog poslopja, kjer je bil banket, se je zbralo do t'soč omladincev. Omladinci so pozdravljali osebe, ki so prihajale na banket z vzkliki »Doli s Habs-burgovci«. Banket se je pričel v miru, kasneje pa je vdrlo 60 omladincev v glavno dvorano. Tu so nadlegovali udeležence banketa in vrgli več bomb. Policija je nato odstranila demonstrante iz poslopja. Ko pa so udeleženci banketa po končani večerji hoteli oditi, so jih pred zgradbo demonstranti sprejeli s protihabsburškimi klici in na neke znane osebe so celo metali gnila jajca. V bližini poslopja, kjer je bil banket, so demonstranti postavili vešala in obesili nanje slamnatega moža v smokingu. Policija je naposled napravila red in -azpršila demonstrante. Sarraut pred padcem Pariz, 21. novembra, r. V teku tega tedna' se bo odločila usoda Sarrautove vlade. Včeraj se je vršila važna seja ministrskega sveta. Ker je finančna komisija odklonila sanacijski projekt vlade, ne bo vladi preostalo nič drugega, kot da* bo sprejela osnutek komisije. Toda tudi v tem primeru bo vlada ostala v zelo težavnem položaju, ker je še zelo vprašljivo, ah bo dobila za ta osnutek večino. Desnica in socialisti bodo gotovo glasovali proti in celo glasovi ne-osocialistov Renaudela so negotovi. Zaradi tega ni izključeno, da bo prišlo v noči od torka na sredo do vladne krize. Avstrijski hitlerjevci romajo v koncentracijska taborišča Dunaj, 21. novembra, r. Uradno se poroča, da je bil eden izmed najuglednejših voditeljev avstrijskih narodnih socialistov, bivši aktivni kapetan Leopold, prepeljan iz sodnih zaporov v koncentracijsko taborišče. Leopold je bil vodja nižje avstrijske sekcije narodnih socialistov in član deželnega zbora Po razpustu hitlerjevske stranke je bil aretiran in obtožen zaradi veleizdaje. Preiskava je trajala več tednov, toda niso mu mogli ničesar dokazati. Zato je bilo sedaj sodno postopanje ustavljeno, toda zaradi nevarnosti, da bi še nadalje rovaril proti režimu, so ga poslali v koncentracijsko taborišče. Leopold je prvi izmed vodilnih avstrijskih narodnih socialistov, ki je prišel v koncentracijsko taborišče. Atentat na japonskega ministra Pariz, 21. novembra. AA. iz Tokie po mnenfj fašističnega tiska, ki je Is izraz naziranja rimske vlade, ne morejo reševati v demokratičnem duhu. Uvesti se mora nova procedura, po vzorcu fašistične selekcije. Možnost za to daje pakt Mirih velesil, na osnovi katerega jo mogoče urediti vsa evroi*vk;i vprašanja. Po mnenju rimske >Tribun<»« j* odvisna pacifikacija Evrope od tega, ali s^ bo Evropa od rekla ženevski komediji in sprejela načela četvomega pakta. >Giorna-le d' Italia je prepričan, da bi s? po tej poti mogli vzpostaviti tesni stiki tudi z Ameriko. Amerika bi mnogo lažje eodekr vala pri reševanju svetovnih problemov i evropskimi drŽavami kot celoto, kakor pa pa pri sedanji razkosano^i Evrope. >Popo-lo d* Italia« ne more razumeti, zakaj se Francija temi upira ter zagovarja Društvo narodov in razorožitveno konferenco, ko ima od tega sama več Škode, nego koristi. List ošteva tudi angleškega zunanjega ministra, češ. da ie s svojim govorom izzval izstop Nemci ie iz Društva narodov in smatra, da bi bila sedaj njegova dolžnost, da ta svoj nepremišljeni korak popravi s lam, da pristane na italijanske predloga. Končn-no poudarja list, da bo Veliki fašistični svet. ki ie sklican v ta namen, presekal sedanjo neiasno situacijo s tem, da bo sklenil izstop Italije iz Društva narodov. S tem bo zadan po mnenju lista ženevski instituciji smrten udarec in umrla bo hre?. zdravnikov. Pred glavnim turnirjem LŠK Ljubljana }e še vedno najmočnejše središče šahovskega življenja v Jugoslaviji Ljubljana, 21. novembra. V začetku decembra se prične glavni turnir Ljubljanskega šahovskega kluba, ki bo pokazal, da je Ljubljana še vedno najmočnejše središče šahovskega življenja v Jugoslaviji. Uvod v ta turnir tvori širši turnir, ki naj pripravi igralce na težko borbo v ožjem turnrju. Ta turnir, za katerega se je prijavilo 14 tekmovalcev, je prav zanimiv in traja že dva tedna. Pomemben je zlasti zato, ker imajo vsi oni, ki dosežejo nad polovico dosegljivih točk, pravico udeležbe na ožjem turnirju. Borba je huda, prav malo je remijev. Partije so večinoma zelo zanimive in kažejo, da si je klub pridobil dober naraščaj. V I. kolu je Čadež premagal Jakulina, Petrič Posavca, Požar Spragerja, Sede j je podlegel Šuštarju, Deu Šiški, Kumelj je zmagal nad Marinškom, stari borec Oster-man pa je podlegel mlajšemu Majcenovi-ču. V naslednjem kolu so se počasi zci-mili favoriti. Jakulin je izgubil bitko proti Majcenoviču, Šiška je podlegel favoritu Kumlju, Šuštar je zmagal nad Devom, Sedej proti Spragerju, Požar proti Posav-cu in Petrič proti Čadežu, dočim sta si Marinšek in Osterman razdelila točko. IIL kolo je prineslo dva remija in sicer med Požarom in Cadežem ter Sedejem in Posavcem. Petrič je premagal Jakulina, Deu Spragerja, Kumelj Šuštarja, Marinšek Majcenoviča, partija Osterman-Šiška pa je bila preložena. V naslednjem kolu sta si Kumelj in Petrič ie bolj učvrstila vodstvo in sta beležila že četrti zaporedni zmagi. Prvi je premagal Spragerja, drugi pa Požara. V tem kolu so si nekoliko opomogli oni, ki doslej še niso imeli točk. Marinšek je premagal Jakulina, Šiška Majcenoviča, Posa-vec pa Deva. Remis sta končali partiji Suštar-Osterman in Čadež-Sedej. V V. kolu je presenetil poraz Požara po Jakulinu. Kumelj se je z zmago nad Posavcem sam postavil na vodstvo, ker Petrič ni igral. Dalje je Cadež dobil proti Devu, Šiška proti Mannšku, remizirala Da sta Majce-novič in Šuštar. Partija Šedej-Petrič in Osterman-Sprager sta bili preloženi. V VI. kolu je Cadež ustavil zmagoviti pohod Kumlja in mu je odvzel pol točke. Jakulin je dobil proti Šiški, Majcenovič proti Spragerju, Posavec proti Ostermanu, Petrič proti Devu, Požar proti Sedeju, partija Suštar-Marinšek je končala z remijem. Stanje po VI. kolu: Kumelj 5 in pol, Petrič 5 (1), Cadež, Šuštar, Majcenovič 3 in pol, Šiška 3, Posavec 2 in pol, Sedej 2 (1), Jakulin 2, Osterman 1 (2), Deu 1, Sprager 0 (1). Pretekli petek je bil tudi splošni brzo-turnir z 10 udeleženci za napredovanje v I. razred. Prvo mesto sta si delila Šuštar S. in Hribar, ki sta dosegla 7 točk, slede Kumelj, Požar in Šuštar D. s po 6 točkami, Lokovšek 5 itd. Ker pridejo v I. razred le trije zmagovalci, so morali Kumelj, Požar in Šuštar igrati medsebojno mateh, na katerem je zmagal Kumelj in si tako poleg Šuštarja S. in Hribarja pridobil pravico igranja v I. razredu. Divji prašiči v boekih gozdovih Poljoane, 19. novembra. Divji prašiči ae ie od nekdaj v večjih tolpah skrivajo v bočklh gozdovih ki do-nmjejo v njegovem divjeromantičnem kraljestvu. Zlasti v zadnjih štirih letih se vsako leto pojavljajo in jih naši vrli lovci tudi vedno nekaj pokončajo. Iztrebiti pa jih le ne morejo, pa jih menda tudi ne mislijo popolnoma, aaj je lov na nje prav romantičen. Ljudatvu povzročajo seveda, silen strah, razen tega pa tudi veliko Škodo. Zgodilo ae je, da so divji prašiči v eni noči raz-rili in poman d ral i cele njive koruze in krompirja, tako da Je uničeno tudi tisto, kar ne morejo spraviti v požrešni želodec. Te dni bo se zopet pojavili v večjem krdelu v dolini, zato je okrog 30 lovcev iz Porjoam in okolice (Iz Studenic, Loč, Slov. Bistrice in celo iz Maribora) pretekli četrtek napravilo nanje velik lovski pohod in to z uspehom. Naskočili in obkolili so revir nad studentskim samostanom okrog pol 9., uro pozneje pa so že padli prvi streli. Zadete so bile štiri svinje (od lovcev Baumana, Siebra, Droza in Poseka), od katerih so tri obležale, ena pa je srečno ušla. Razen tega so dobili pozneje Se 2 smaka in pa redkost _ veliko SkodlJIvko mlade divjačine — lepo, košato divjo mačko. Vse te lovske trofeje so zavlekli na samostansko dvorišče, kjer so jih ljudje občudovali. rudi tokrat so videli vsega skupaj v dveh skupinah 19 divjih mrcin, od katerih tehta ena do 300 kg. Od ubitih tehta svinja okrog 120 k«, dva merjasca pa po 50 kg. V zadnjih letih so pokončali naši nim- rodl že nad 20 divjih prašičev. Lovska sreča se običajno nasmehne domačinom. Ker se je teh črnih pošasti spet precej zaredilo, bodo. kot se čuje, nanje v najkrajšem času, preden Se zapade večji sneg, priredili še enkrat večji lov. Naš lovski blagor! Napredek škofje Loke Skofja Loka, 19. novembra. Kakor je bilo pričakovati, je škofjeloška javnost z največjim zadoščenjem 6prejela vest, da dobi Skofja Loka novo tekstilno tovarno v Vincarjih. Takoj naslednjega dne, ko so bili znani sklepi škofjeloškega občinskega odbora, so šli merodajni na delo. Med g. Pavlom Stravsom, Josipom Deisin-gerjem in mastno občino eo bile sklenjene kupne in zamenjalne pogodbe, v prodajo pa je šel tudi travnik v Vincarjih, kjer se bo v najkrajšem času gradila nova tekstilna tvornica. Travnik ie prodal škofjeloški trgovec g. Josip Dei9inger, kupil ga je pa g. Rado Thaler kot zastopnik novega podjetja. O podrobnostih nove tovarne se na ve mnogo, ker drže sodelavci vso stvar zaenkrat" v strogi tajnosti. Po pripravah sodeč, se pa splošno misli, da bo tovarna po svojem obsegu podobna oni na Trati, ki so jo pričeli pravkar graditi. Zanimivo je, da novi tovarni ne utegneta ostali sami, ker se za svet v Vincariih zanimajo tudi drug5 interesenti, ki bi zlasti radi imeli travnik g Lebna tjdi v tovarniške svrhe. Ako pojde vse to po sreči, lahko računamo, da se bo Sofja Loka pri sedanji iniciativnosti irpr* menila iz mirnega, tihega v živahno trgovsko in industrijsko prometno mesto, kar bo seveda delovnemu ljudstvu samo v korist Darujte zrn nesrečne poplavtfcnce Jtran 7 #r» '»u v b iv s k t w*l?ODf w«v>mrt>a 1933 Sokoli se pripravljajo na simiško sezono Razveseljiva bilanca sokolskega dela v župi Kranj — Glavne sokolske snrnške prireditve bodo v Skofjl Loki aH Kranjski gori Jesenice. 20. no\embra. Dob« poletnih društvenih, okrožnih In župnih javnih nastopov in tekem je za nami. Bilanca poletnega sokolskega dela je razveseljiva, ker kaže napredek osobito pri vzgoji dobrih prednjakov in prednjačio. Z nastopom zime, pa se je pričelo intenzivno notranje prosvetno in organl-zatorleno delo. Prirejajo se mladinski večeri, gledališke predstave, koncerti, akademije in predavanja. Sklicujejo se seje, sestanki in zborovanja, na katerih se dajejo članstvu smernice za nadaljnje uspešno delo. Med telovadci se opaža močan napredek. Danes imamo v župi Kran: telovadce, ki bodo ob smotreni in sistematični vadbi dosegli tudi pri najtežjih tekmah lepe uspehe. Sokol stvo stremi za tem, da pritegne v svoj krog vse panoge sodobne telesne vzgoje, v kolikor so za fizično okrepitev naroda primerne in koristne. Uvedle so se postopno v sokolski sestav razne panoge lahke atletike, razne igre, odbojka in ha-zena, plavanje in zimski sport. V vseh teh panogah »o se dosegli že prav lepi uspehi, najlepši pa v zimskem sportu in to osobito na Gorenjskem, ker so tu najlepši tereni, urejene limskosportnc naprave in ker je tu zima najdaljša. V nedeljo se je vreli na Jesenicah zbor vseh predsednikov društvenih smuških odsekov, v kolikor so že organizirani po društvih na Gorenjskem. Sestanek je otvoril predsednik župnega smuškega odseka brat Avgust Ravhekar, ki je pozdravil navzoče, osobito predsednika saveznega smuškega odseka br. Dušana Podgornika iz Ljubljane. Br. Podgornik je poročal, da je savezni tehnični odbor sklenil, da se bo vršil savezni tečaj za izvežbane tekmovalce na planini Vogel v predgorju Bogatina in da bodo tečajniki nastanjeni v novi skalaški koči. Tretja savezna smučarska tekma pa se bo vršila 27. rn 28. januarja 1934 v Bohinju in sicer člani v smuskem teku, v se- stavljeni tekmi, v smuških likih in tkAkih. članice pa v »muškom teku in smuku. Zelo zanimivo poročilo o sokolskem smuskem gibanju na Gorenjskem je podal tajnik župnega sm uske ga odseka br. Hu-mer Lovro z Jesenic Iz njegovega poročila je razvidno, da deluje v društvih 18 smuških odsekov, ki štejejo 745 smučarjev brez društev Tržič, Škof ja Loka in Bled, ki niso poslala statističnih podatkov. Društva so v minili zimi priredila 11 tekem na daljavo s skupno 340 tekmovalci, 4 tekme v skokih s 100 tekmovalci, 33 izletov s 626 udeleženci ter 5 društvenih smuških tečajev s 143 kandidati. Župne smuške tekme so se vršile 4. in 5. februarja v Mojstrani ob najslabših snežnih razmerah. K tekmam je bilo prijavljenih 239 tekmovalcev in tekmovalk, na ciij pa jrh je prispelo samo 166. Župa se je udeležila tudi tekem za prvenstvo Slovanskega sokoiskegs saveza v Bohinju. Prijavil se je 101 tekmovalec, tekmo je dovršilo 65 tekmovalcev. Večino prvih mest v raznih disciplinah so si priborili gorenjski Sokoli. Na seji se je soglasno sklenilo, da se bodo v tej sezoni vršile župne tekme članstva in naraščaja 13. m 14. januarja v Skof-ji Loki, v slučaju neugodnih snežnih razmer pa v Kranjski gori Tekme za deco pa se bodo vršile za spodnje okrožje ali v Stražišču in Škof ji Loki, za gornje okrožje pa v Žirovnici ali v Kranjski gori. Discipline, v katerihh bo tekmovalo članstvo in naraščaj, se bodo določile te dnu dnevi za tekme dece pa tudi v kratkem. Za predsednika župnega smuškega odseka je bil ponovno izvoljen br Avgust Ravhekar z Jesenic, za podpredsednika pa br. Tone Buh z Jesenic in Franjo Rus iz Radovljice, zapisnikar Lovro H u mer z Jesenic, za člane tehničnega odbora pa br. Lukman Pavel z Jesenic, Završnik Albin Bled in Rabič Maks iz Mojstrane. Po ureditvi še nekaterih drugih važnih zadev je predsednik br. Ravhekar zaključil sejo, vzpodbujajoč vse predsednike društvenih odsekov k vztrajnemu delu. Zborovanje trboveljskih bojevnikov Trbovlje, 21. novembra. V nedeljo je v gostilni Volker zborovala Zveza bojevnikov. Dobro obiskani občni zbor je otvoril vojni kurat v rez. g. Mirko Ratej, ki se je uvodoma s toplimi besedami spominjal minuli teden umrlega tovariša Ivana Kneza. Tajnik g. MiklavČič je povedal, da je število članstva naraslo na 320. Lani za božič je odbor na podlagi točne statistike razdelil med najpotrebnejše člane okrog 5000 Din podpor. Po tajniškem poročilu je predsednik skupine g. Ratej pojasnil, da je sredi leta povzročil med članstvom precej razburje nja razpust osrednje Zveze bojevnikov. Toda razpuščen je bil samo osrednji od bor, dočim skupine nemoteno delujejo naprej. Poverjenik za »Samopomoč« g Mislej je pojasnil, da je banska uprava »Samopomoč« zato prepovedala, ker n bilo za podlago kapitalnega kritja. V »Samopomoči« je bilo organiziranih 21 članov. Občni zbor glavnega odbora »Samopomoči« bo 26. t. m. v Ljubljani. Za delegata je bil določen g. Mislej. O prireditvenem odseku je poročal g. Kuhar ter omenil predvsem tombolo, ki se je sicer vršila v kritičnem času, sredi poletja. Zahvalil se je Sokolu v Trbovljah, ki mu je Šel na roko. Odsekov Čisti dobiček je znašal nad 10.000 Din. s čimer je bila omogočena božičnica za najbednejše člane. — Pri slučajnostih je bila izražena želja, da bi se tudi ustanovil pevski odsek ter tamburaški zbor. Občni zbor je bil zaključen v najlepšem redu. Sokolski oder v Ivančni gorici Ivančna gorica, 20. nov. Sokoiski srledali&ki oder v Ivancni gotici, ki si je pridobil v kratkem času enoletnega obstoja sloves enega najboljših odrov na Dolenjskem, je v nedeljo 19. t m. otvoril svojo zimsko sezono s šalo-Igro »Pri belem konj46ku«. Okoliško ljudstvo je napolnilo zelo prostorno dvorano Sokolskega doma do zadnjega kotička. Bilo je okrog 900 ljudi S (Ljubljanska drama mnogokrat ni tako obiskana!) Posebno pozornost ie vzbudil čred pričetkom igre močan pevski zbor kmečkih fantov iz Stične, k] so zapeli pod vodstvom pevovodje br. Ami>rožiča nekaj res izbranih pesmi. Junaška pesem »U boj, u boj« je občinstvo tako navdušila, da je pevce ponovno klicalo na oder in so morali jresem ponoviti. Fantje so na svoj prvi javni nastop lahko ponosni! Po končanem petju se je s. Tomšičeva popolnoma nepričakovano predstavila občinstvu kot »župan« ter je s svojim izbornim komičnim nastopom in deklamacijo žela veHk aplavz ter tako pripravila dobro voljo za Saloigro, ki je takoj nato sledila in istotako dosegla velik uspeh. Domala vsi igraJci so se v svoje vloge prav dobro vžlveH. — GostNničarko Meto le igrala z vsem temperamentom s. Tomšičeva Arrlca, ki je res odlična igralka. V vlogi »gospe ministrice« so jo imeli priliko videti roleti tudi v Šmartnera pri Litiji. Br. Žagar Ivan je veletržca Bučka tako imenitno in neprisiljeno igral, da so mu kar sredi igre ploskali Vlogo natakarja Žama je brezhibno odigral br. Jonko Ciril, ki ie znal svoji ljubosumnosti dati tudi zunanjega jzraza. Profesorja Koprivarja je mirno in ponižno igral br. Accetto, ki je bil obenem tudi režiser. Bil je res pravi tip starega profesorja-fflologa! Tudi njegova hčerka Miraka, s. Pajkova Mirna se je dobro odrezala. Relativno dober je bil i njen partner br. Rogelj Dolfe, ker je Imel za študirat** evoie viac* te nar dni časa. Prav posrečen je bil v vlogi berača Tineta br. Milic Danilo. Tilka, s. Erženova, je re-šžla svojo vlogo mestoma dokaj dobro, bila pa je včasih premalo čustvena. Tudi ostalo igralci in igralke so svoje krajše vloge odigrali pohvalno. Številno občinstvo je z vidnim zadovoljstvom po končani igri odhajalo iz sokolske dvorane. Vsakdo je bil vesel tega nedeljskega opoldneva, ki je nudil toliko zabave in smeha. Omeniti moramo, da je tukajšnje sokolsko društvo zelo izpopolnilo svoj oder in dvorano. V zadnjem času je bWa prizidana k odru prepotrebna garderoba, ki je hudo povzdignila vrednost odra. Obenem pa služi lahko garderoba kot društvena sokolska soba, čitalnica in pevska soba obenem. Prostor nad preprosto shrambo aii oro-dnarnico v ozadju dvorane so preuredili v 'skromno galerijo, ki jo je pri tej predstavi •prvič zasedla mladina, sokolska deoa. Sokolska dvorana je tako preurejena v eno »največjih in naj pripravne jšlh telovadnih tn prireditvenih dvoran med Ljubljano In Novim mestom. V nedeljo 3. decembra pa priredi Soko^ svoj vsakoletni Miklavžev večer, ki bo letos še posebno sijajen. Koncert Slovenskega vokalnega kvinteta LJubljana, 21. novembra. V razmeroma prav dobro zasedeni dvorani Filharmonije je včeraj zvečer priredil svoj koncert Slovenski vokalni kvintet ki ga sestavljajo gg. štiocrnfk, Jug, brata PetrovČiČa, Roman in Anton, ter Sulc Program je obsegal kvintetne 'ja solistične skladbe skladateljev Savina, Lajovica, 2e-piča, Štritofa, Pavčiča, Mokranjca, mene in Petelina-Gallusa. Pri koncertu navzoč je bil tudi g. Risto Saviti, kljub svojim nadležnim križem še vedno zdrav, čvrst in živahen. Gospodje pevci, ki so v svojem srečnem pevskem sestavu na najboljšem umetnišketm glasu ie Sirom naše domovine in tudi preko nje, so sijajno uvež-bani, glasovno imenitno izravnani ter vpeti intor.ačno in tehnično neoporečni ter obvladujejo tudi najtežje pesmi igraje, šola njihovega učitelja g. ŽepBča, ki je zanje priredil prav spretno tudi troje lepo zvenečih Gallusovih skladb m s tem hvalevredno zelo mnogo doprinesel k popularizaciji slavnega komponista, izkazuje skrajno vestnost, temeljitost in točno poznanje vokalne, zborovsko-pevske tehnike. Vse točke programa so bile sprejete z oduševljenim odobravanjem. Zlasti pa so zanimale nove Savinove skladbe. Lajovičeve »Megle«. Gallus, «J. rukovet* Mokranjca ter Štritofove narodne po zapisih Vraza v Jr vedbi solista g. Petrovčiča Antona. Prav imenitno se je z Cepičem odrezal kot solist pa tudi g. Jug. Oba je spremljal pri klavirju g. Gallatia. Sonfce, ki so jih gospodje pevci prejeli, so v polni meri za svoja sijajna izvajanja zaslužili. Ob sklepu koncerta gg. pevce publika kar ni hotela pustiti Iz odra ter so morali dodajati še in še. Slovenski vokalni kvintet bo sodeloval 1. decembra tudi na novinarskem koncertu. Kdor je slišal njegovo včerajšnje petje, se bo že zaradi njega prav gotovo udeležil tudi novinarskega koncerta. Cujem, da bo v kratkem kvintet odpotoval v Prago, kjer bo pel za gramofonske plošče. Ce je kako pevsko komorno udruženje pri nas v kaj takega poklicano, je to le Slovenski vokami kvintet, kar ie včeraj s svojim koncertom tudi v naiiz-vrstneJSi meri dokazal. Važen gospodarski sestanek Črnomelj. 20. novembra. V četrtek 16. t m. se je vršil v Črnomlju sestanek predsednikov in tajnikov vseh občin črnomaljskega sreza, ki ga je sklicalo sresko nače-istvo in na katerega je tudi Županska zvena delegirala svojega zastopnika. Zborovanje je trajalo pomlh pet ur. Na dnevnem redu so bila rasna valna vprašanja organizacije občinskega poslovanja združenih občin, ki ga je treba spraviti v sklad s sedanjimi razmerami in organizirati, tako, da bo odgovarjalo vsem nalogam naših podeželskih občin. Sestanka so se udeležili vsi predsedniki in tajniki naših občin. Prisotne je z izbranimi besedami pozdravil dolgoletni črnomaljski župan g. Karol MuHer, nakar je sr. kmet. ref. g. Stoklas poročal o kmetijski pospeševalni službi v medsebojnem delokrogu, ki se izvaja na podlagi raznih kmetijskih zakonov, pravilnikov in odredb, kakor n. pr. zakona o pospeševanju kmetijstva, zakona o vinu, zakona o zatiranju bolezni in škodltfvvoev kulturnih rastlin, zakona o pospeševanju živinoreje itd. Načel je med drugim tudi zelo važno vprašanje delokroga in nalog občinskih kmetijskih odborov, organizacije zadružništva, a zlasti pospeševanja organizacij močnih in de-lazmožnih podružnic KD v vseh krajih s sedežem občine. Omenjal je tudi, kako velike in vaine naloge čakajo naše občine v pogledu pospeševanja In napredka našega kmetijstva, ki ga bo mogoče dvigniti na višjo stopnjo le s sodelovanjem tudi vseh občinskih funkcijonarjev. Njegova izvajanja je v debati podprl tudi sr. načelnik g. Trstenjak, ki je star tn izkušen praktik. Isti je podal zborovalcem tudi vsestranska navodila o delovanju obč. kmet odborov. Povdaril je perečo potrebo organizacije privatne inicijative, predvsem na zadružnem polju, dalje v selekcijskih organizacijah itd. Za njim jc povzel besedo sreski veterinar g. flerkovič in podal poročilo o ve-terinarsko-redarsrvenih predpisih, o pravilnem izdajanju živinskih potnih listov in o ostalih vprašanjih svoje stroke, ki so v zvezi z občinskim poslovanjem Obsežna debata je pokazala potrebo teh izvajanj in bo pravimo 1etočih češenj* bo v četrtek dne 23. t. m. zvečer za red Četrtek. Delo je imelo na premijeri velik uspeh. Predstava v režiji g. Cirila Debevca je prvovrstna. Novosti iz drame. Kot prihodnja abonma predstava se pripravlja Golieva veseloigra »Kulturna prireditev v Crni mlaki«. Znani pisatelj mladinskih iger se nam pokaže to pot od popolnoma .iove strani, kot zabaven in duhovit satirik. Istočasno študira drama prekrasno Forsterje-vo delo »Robinzon ne sme umreti«. Delo je namenjeno v prvi vrsti mladini, vendar bo tudi odraslim segla vsebina do srca. Obe premijeri bosta začetkom decembra. OPERA Začetek ob 20. url Torek, 21. novembra: Pikova dama Red C Sreda, 22. novembra: Traviata. Red Sreda četrtek, 23. novembra: Havajska roža Red A. Petek, 24. novembra: Zaprto. * Drevi ob 20. se poje v operi »Pikova dama« v znani odlični zasedbi z go. Kun čevo kot gostom pod taktirko ravnatelja Poliča. »Pikova dama« je ena najboljših naši!, predstav. Nocojšnja predstava je 2a red C. »Traviata* z go. Zlato Gjungjenac Gavella je imela ogromen uspeh Ponovi se v sredo dne 22. t. m. za stalni red Sreda Odličen gost v naši operi V nedeljo dne 26 t m gostu ie v oneri Manon >:na ni bolparski tenor Pete Rajčev Bo1garsk; tenor Rajčev je odličen gost vseh velikih gledališč, predvsem Milanske Skale, sode- Naša bodoča obČinac ob" 19.30 v Lju skpm khbu. Občni zbor j. n. a. d. >.Iadranac ob 'JO. v areni Narodneg-a doma. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. BakarčiČ, Sv Jakoba trg 9 m dr. Piccoli, TvrSeva ceata 6. 3x.t3€)d sita ^ Politika je zdaj višja matematika ali ce hočete visoka pesem ali kislo zelje, k.i kor komu bolj prija. Zatorej je najbolje da človek ne vtika nosu v take rtv/, po sebno če jih ne razume. Tudi s prijatelj stvom med Ameriko in Sovjetsko Ru*ti<> je križ, kt ga je teiko razumeti. Majhm oči vidijo vse majhno in majhen človek nc more pogledati čez visoko ograja. Litvi nov in Roosevelt sta pa visoke postave in zato sta lahko pogledala tudi čez visoko ograjo. Pa smo tuhtali in ugibuli, kako ia mogoče, da sta si segla v roke kapitalist in komunist. In glej spaka, pogruntali smo jo, da jo lahko damo koj patentirati. Rusija je velika in v nji je mnogo pco štora za vse, ki radi delajo. Zakaj bi torc, ne bilo v nji mehko postlano tudi krščan skim misijonarjem? Litvinov je šel v Ameriko z edinim namenom dopovedati Rooseveltu, da je Rusija druga Afrika, kjer bo treba spreobračati zamorčke. In Roosevelt je vzel to vest s hvaležnostjo na znanje ter napovedal splošen pohod kr ščanskih misijonarjev v novo Afriko. Živela svetovna politika! Ciganček, ki ni ciganček ~, w.,, . Trebnje. 20. novembra Za Miklavža 1. 1930 se je utaborila pod Zaplazom pri Čatežu družina hrvaških ciganov Gomanov, ki je varala ljudi vse poprek Iznajdljivi cigani so v okolici raznesli vest, da se v njihovi družini pripravlja poroka ciganke Alice z vodjo ciganske družine Perom. Istočasno naj bi bil krst njunega že nekaj mesecev starega otroka. Iskali so med ljudmi priče za po roko in botre za krst princa-cigančka. Pr pravili so za pomembna dogodka vse po trebno in si dali v ciganski tabor pripel ja ti od botrov in prič večjo množino vina. jestvin in drugih darov. Ciganom ie šl« voda na mlin in skoro bi jo z vsemi do brotami popihali neznano kam. da ni /a vse te priprave slučajno zvedela orožni ška patrola. Ob najboljšem razpoloženju ci ganov so orožniki nepričakovano stopili v ciganski tabor, hoteč zvedeti, kaj se \ njem godi Cigani so bili seveda v zadrt gi in so skušali vse prikriti, kar se jim pa ni posrečilo, ker so ociganjeni svatje in botri pojasnili vso zadevo. Zandarmerijska patrola je ugotovila, da Alica sploh ni bi la nevesta in Pero ne njen ženin, in je odredila izgon vseh, kar ciganom ni bilo nič kaj po volji, posebno pa ne nevesti AJici, ka je orožniku zaklicala: »Lepi mla dič. pusti me, bogami oču se venčati«. Orožnik pa ni upošteval njene želje in vsa ciganska družina je morala zapustiti idiliO no zaplaško okolico in je odšla za srečo drugam. Nekaj čaaa so hudomušneži še ray, pravljali o ciganski »ohceti« in »krstu« in marsikatera pikra je padla na račun prevaranih svatov in botrov. Končno pa jc bil dogodek pozabljen in nihče bi se ga ne spominjal, da se ni pred dnevi takratna nevesta Alica pojavila s cigančkom v okolici, kjer išče sedaj cigančku očeta, ki baje ni ciganskega rodu. Mnogi pa, ki se dogodka pod Čatežem pred 3 leti še spo rninjajo s prikritim veseljem vri čudnim namigavanjem tolmačijo neobičajno darež Ijivost ljudi, ki so ob pripravah za poro ko in krst, nanesli ciganom mnogo darov. In kdove, če se lepi Alici ne posreči najti očeta cigančku, »ki baš jc Slovenac i nač^ ću ga pa, da mi je umrjet«. Kje neki bo pohujšanje prišlo na dan? Iz Novesa mesta — Ponedeljski trg je bil v znamenju repe in zeljnatih glav Repa. ki je je bilo precej na trgu, se je prodajala po Din f> do 7 za mernik. Menda je bila letos zelo ugodna letina za zelje, kar pričajo krasne zeljnate glave po Din 1 komad. Večinoma je pripeljano zelje iz Kostanjevice, Krškega in Brežic. Krompirja pa ni bilo na trgu. Fižol se je prodajal po Din 4 za kg in pol, jajca pa par po Din 1.75. — Tekmovalno streljanje Strelske dru zine. V nedeljo se je vršilo tekmovalno streljanje naše Strelske družine, ki je uspelo v moralnem in gmotnem uspehu za dovoljivo. Tekmovalo se je na štirih tar č-ah, :n sicer Novo mesto (2). Gorjanci in Trška gora. Na tarči Novo mesto 1 je od 150 dosegljivih točk dosegel 120 g. Zuko vec Franc, učitelj. Drugi Povh Joško 10ft točk. Tretji inž. Trene 105 točk in četrti g Klemenčič Josip 82 točk Prvi trije so dobili nagrade. Četrti pa diplomo Strelske družine. Na tarči Gorjanci stoje, prosto je odnesel prvo nagrado učitelj Zukovec Franc z 72 točkami od 100 dosegljivih, dru gi je g. Povh Joško z 61 točkami, tretji z diplomo Jerici jo Franc 63 točk Na tarči Trška gora. kjer je bi' stav poljuben, je odnesel prvo Zukovec Franc od 100 dosegljivih 86. drugo Trene s 86 točkami, tretjo VVachter M s 84 točkami, četrto orož. poročnik S Djordjevič z 7Q točkami in Eeto Sterbenc Jože s 77 točkami želeti ilo. da se pri bodočem tekmovanju do loč' število izstrelkov ne pa da se strelja s poljubnim Številom nabojev ker so se pač strelci dovolj teurili ori vajah pred tekmovanjem. * ev ^Cn /SLOVENSKI NAROD«, dne 21. novembra 1933 Stran 3. VELEFILM o katerem govori vee »vet! v najnovejšem filmskem umotvoru Elitni kino Matica Tel. 21-24 (tJisešca pesem po znamenitem romanu Hermana Sudermana. — Umetnina nedosegljive vrednosti! — Kot dopolnilo »Paramountov zvočni tednik«. — Predprodaja vstopnic dnevno od 11. do %13. ure. — Predstave danes ob 4., ^48. in *410. uri zvečer! fniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu Dnevne vesti — Razpisani zdravniški sluibi. Kraljevska banska uprava dravske banovine razpisuje mesto zdravnika uradniškeiza pripravnika pri državni bolnici za duševne bolezni Ljubljana - Studenec s sedežem na Studencu. Prosilci morajo imeti pogoie za sprejem v državno službo in dovršeno pravniško pripravljalno službo (etaž). Prošnje je predložiti kraljevski banski upravi do 28. t. m. Obenem ie razpisano pri javni ženski bolnici v Novem mestu mesto zdravnika-uradniškega pripravnika. Prosilci morajo imeti poli delati včeraj. Približno pred Štirimi tedni so delali ponoči in podnevi, da bi bilo čim prej zbeto-nirano dno pod tromostjem Delali so pa komaj nekaj dni. ko je zopet začelo deževati. Deževalo ie z malimi presledki 4 tedne, a k sreči ne tako močno kot septem- bra. Ljubljanica je bila odprta nad tri tedne, vendar voda ni več izpodjedala temeljev mostov. Močne zagatne stene tudi ni mogla podreti, niti poškodovati. Včerai so črpali vodo iz izoliranega dela struge pod tro-mostjem in med pilote zagatne stene so tlačili ilovico, da ne bo voda tekla v zaprti del, kjer začno kmalu betonirati dno. —lj Občni zbor J. N. A. D. »Jadrana« ho danes zvečer ob 20. v areni Narodnega doma. Obvezen ie za vse člane. Gg. starešine vabljeni. Odbor. —lj Gradnja treh stanovanjskih hiš. Prejšnje tedne se je povsem ustavilo gradbeno delo pri stanovanjskih hišah, ki so jih začeli graditi letos. Zdaj zopet delajo in bodo stavbe kmalu pod streho, fcagarjevo tri-nadstropno hišo na vogal i Resljeve ceste in Slomškove ulice eo zač-di zidati že spomladi in sta zda! dve tretjini poslopja ia do-j grajeni. Vsega poslopja ni-o mogli graditi J hkrati, ker so potrebovali prostor za gra-j divo. Zadnji del poslopja bo kmalu pod streho, saj 90 začeli graditi že zadme. tretje nadstropje. Hiša bi bila zdaf že vsa pod streho, če bi ne bilo radnje čase tako slabo vreme. Tudi gradnjo Lokarjeve hiše na ResHivi cesti, ki io gradi Ljubljanska gradbena družba, zelo zadržalo slabo vreme. Zdaj zidajo prvo nadstropje. Morali bodo precej hiteti, da jih ne bo zalotila zima. Lrkalnik« ob začetku Poljan.^k3 cesti*, hiša ge. Prelovškov-, je sezidan do drugega nadstropja. Razen teh ni zdaj večjih gradbenih del v me»stu, le v Tobačni ulici poleg tobačne tovarne pokrivajo enonad-stropno vilo. —li Gajevo ulico nnmeravajo spomladi tlakovati. Zato tudi ne zravnajo cestišča na normalno višino. Zdai ga «»amo posipavajo s prodcem, da ne bo pr^h ido blato Dokler na bo zazidana vsa stran nasproti nebotičnika, tudi ne moreio zgraditi na tisti strani trotoarja do Tvrševe ce&t* Zato bo najbrž še dolgo grda cesta ob nebot'čr.iku. Snomla di bo baie tlakovana tudi Blei\veisova pe-sta. ki bi morala biti že zdavnaj. ?e bi obljube in lepi nameni kal držali. Jeseni je seveda za takšna dela neprimeren čas. Težava bo tudi s tlakovanjem frančiškanskega mostu, če bodo delali pozimi ob slabem vremenu. Most bi morali prav za prav takoi tlakovati, čim bo položen tramvajski tir. — lj Pribežališča v Zvpzdi ne namerava jo podreti, kakor so se bali nekateri, ker so opazili tam zidarja Skoda bi bila nepre ceni ji va, če bi moralo pasti tako imenitno javno poslopje. Da mu pa ne bo mog^l nihče ničesar očitati, ga bodo modernizirali ter primerno popravili. —lj Kako dokažemo kri r kriminal, primerih, o tem in še mnogem drugem, kar so tiče krvi, nam bo govoril g. doc. dr. A. Ko šir v 6vojem velezanimivem predavanju >Kri pripoveduje . .c, ki je drugo poljud no-znanstveno predavanje Prirodoznanetve ne sekcij3 Muzejskega dr.ištva za Slovenijo Ob preko 40 skiopiičnih slikah nas bo seznanil s krvnimi slanicami, z lastnostmi krvnega seruma, 6 krvnimi skupinami in njih dednostjo itd itd. Predavatelj, ki je znan po 6vojem jasnem in prikupnem nači nu predavanja, bo gotovo vzbudil zanimanje med širšim občinstvom, ki ga sekcija prav vljudno vabi na čim številnejši poset. Predavanje se vrši v Četrtek dne 23. t. m. ob '20. uri. v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Cene so spet običajne, sedeži po 4 Din, stojišča po 2 Din 6amo v kritje stroškov. —lj Predavanje o patentnem pravu Udruženje jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov, sekcija Ljubljana, vabi na predavanje, ki ga priredi njegov klub elektndn ženi>r)ev v sredo 22 t. m. ob 20. uri v pro štorih elektroinstituta ljubljanske univerze (poslopje tehniške fakultete, Aškerčeva uL 11). Predaval bo g. inž. Milan Suklje o >Patentnem pravu in niegovem pomenu za tehniko in gospodarstvoc. Vabljeni č'ani in po njih vp »liani gosti. —!i Se mladi Vajenski dom se po strogo začrtanem programu kuratorija naglo razvija v zavod, kjer si bo naša obrtna mladina svoio šolsko izobrazbo ree vsestransko izpopolnila. Ob nedeljah dopoldne in ob po nedeljkih zvečer imajo vajenke in vajenci redna predavanja, ki so tako dobro ob iskana, da je prostorna predavalnica vedno prav dobro zasedena, večkrat pa stolov celo manjka, da udeleženci morajo stoje poslušati predavatelje in gledati najrazličnejše poučne in tudi zabavne filme. Prof. Dol žan je v nedelio govoril o postanku sveta, sinoči js pa znani borec za zmernost v lži-vanju alkoholnih pijač g. Leopold Puhar pričel predavati o alkoholizmu in bo prihodnjič svoje predavanje zaključil z dolgo vrsto skioptičnih slik. Predavatelju gredo besede tako od srca in zato tudi segajo v srce, ko prijateljsko kramljaje slika nesreč ne posledice alkoholizma, da njegova izva janja morajo presuniti najtrdovratnejšega piianca. Niti mati in najboljši prijatelj n? more govoriti ljubeznivejše in tako ganiti mladih src, kakor to zna g. Puhar, da njegove besede gotovo rode najlepše uspehe. Brez patosa in pridigarekih efektov govori, pri tem pa poslušalca ne mjči s statističnimi podatki in kopami Številk. Kadar pa pove kako številko, ta tudi pretrese vsakega poslušalca Kam se zamislite, ko Čujete, da so v Trbovljah lani zapili 12 in pol milijona Din! Ker bomo o predavanju še govorili, omenjamo le še, da se je predavatelju zahvalil predsednik vajeniškega odseka g. Milko Krapež. prav umestno je pa go-voril tudi odbornik g. Iglic, ki Je mladino opozarjal, da oni, ki imajo morda nekaj razredov srednjih sol, ne smejo misliti, da ie vse znajo in ae jim ni treba več učiti, zlasti pa ne smejo prezirati tovarišev, ki imajo le Ljudsko šolo. Bolj solani na] pomagajo »volim mani izobraženim tovarišem in na\ tudi sami izpopolni a je jo svoja znanje, saj se v sedanjih časih mora vsakdo učiti vse življenje. —lj M ari ene Dietrich ima samo eno željo. 2eii namreč, da jo svet pusti pri miru. Ona je mati ljubke 91etne hčerke, ki je v zadnjem času tudi nastopila že v filmu, in sicer v vlogi carice Katarine kot otroka. Svet ji naprti od časa do časa nov škandal. Človek bi mislil, da ta največja sodobna filmska igralka nima drugega dela kot nakopavati si škandale. Razne govorice o njej moramo razumeti. Pri takih stvareh človek nikdar ne ve, kje se začenja škandal m kje konča reklama ali obratno. Eno je pa jasno, da je Marlene Dietrich vzorna mati m gospodinja ter je neizmerno udana svojemu možu in da obožuje svojo hčerko Da krožijo o njej take govorice je kriva precej njena izzivalna lepota ter njen neupogljiv ponos. —lj Ljubljanski komorni trio otvori v ponedeljek 27. t. m. v dvorani kina Dvor sezono Sloginih komornih večerov. Na sporedu sta znamenita klavirska tria Chopina op. 8 in Goldmanka op. 33. Člani tria so gg. Ivan Trost Gustav Muller in Her-bert Svetel. Ljubitelje komorne glasbe opozarjamo na ta večer in na to, da prodaja vstopnice trafika Pugelj na Miklošičevi cesti in Matična knjigarna. Cene od 2 do 10 Din. Trdovratno zapeko, katar debelega Črevesa, napetosti, želodčne motnje, zasta-janje krvi, nedelavnost jeter, zlato žilo, bolečine v kolkih odpravimo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice, če jo izpijemo zjutraj in zvečer malo Čašico. Zdravniške strokovne veličine izpričujejo, da učinkuje »Franz Josefova« grenčica celo pri zdražljivem črevesu brez bolečin. Dobi se v vseh lekarnah, droereri.iah in vseh špecerijskih trgovinah. —li Svete češplje o božiču so sicer velika redkost, vendar pa naši sadjarji a pravilnim shranjevanjem znaio obdržati tudi ta drugače netrpvžen sadež tja do predpusta. kakor tudi grozdje in različno drugo sadje, saj je splošno znano, da nekatere vrste far bolk v dobrih shrambah počakajo celo zgodnja jabolka prihodnjega leta O teh za nimivih in koristnih stvareh bo jutri ob 19 v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi pri predavanju podružnice SVD govoril g. Inž. Franjo Ltikman, ki bo pokazal tudi vse vrste jabolk in hrušk, katere naj kupimo, da bomo imeli dobro in okusno sadje vso zimo. K predavanju nai torej razen članov podružnice pridejo tudi vee gospodinje, ki bi se rade naučile, kako je tre ba hraniti 9adje, da obstane vso zimo. — Vstopnine ni. —lj >Nahira!ni dane za uboge revne otroke priredi mestna občina ljubljanska dne 2. in 3. decembra. Ta dva dni bvlo prodajali uslužbenci iz raznih mestnih uradov in podietii bločne listke po 1, 5 in 10 Din. Nabrani denar se bo porabil delno za prireditev >božičnice< ubožnim otrokom, delno pa za nakup živil za božične praznike revnim rodbinam s številnimi otroci. Ker ima nabiralni dan tak blag in človekoljuben namen, pričakujemo, da se bo *udi ob tei priliki kakor vedno lj ibljansko občinstvo odzvalo tej akciji socijalnega političnega odseka občinske uprave ter obilo darovalo v ta namen in tako omogočilo mestnemu socialno političnemu uradu, da bo od-pomogel vsaj v najhujši bedi. Iz Celja — Letalski napad na Celje in okolico bo izvršien v sredo 23. t. m. v opoldanskih urah. Vaja bo izvršena v večjem stilu. Prebivalstvo nai se, čim bo dan alarm s streli zvon injem v cerkvah in sirenami, takoj zateče v poslopja. Ves promet bo ustavljen Zaradi te vaie bo vršil meatni avtobus v sredo v Št. Jurij ob južni žel. in Laško ž*» ob 11.30 na mestu ob 12.45 odnosno 12.30 —c Proračunska seja celjskega občin *kcga sveta bo v petek dne 24. t m ob 18 Va dnevnem redu so poleg občinskega pro račina za leto 1934 tudi razprava o regulaciji Savinje in pritokov, ter poročila odsekov in slučajnosti _c Tmrl je v nedelio 19 t. m. v celjski bolnici 2 in polletni sinček železničarja Juli-ian Orešnik iz Podvinj pri Polzeli. —c Izguba V soboto 18. t. m. med 12. in 14 je bila na poti od Glavnega trga do Zavodne izgublja okrog 2o0 Din vredna srebrna ženska zapestna ura znamke »Car« s Črnim trakom. Iz Trbovelj — Kmetifaka pedminiea ▼ Trbovljah poživlja vse one posestnike, ki si žele nabaviti zgodnji krompir, naj koj javijo količino potrebe podružničnemu tajniku. — Banska uprava bo tudi letos po programu prispevala k uspešnemu pri delovanj j krme. Posestniki, ki žele izboljšati svoje travništvo, dobe po znižani ceni semensko mešanico in gnoiila Posestniki, ki so opazili na sv<> iem sadnem drevju krvavo uš, nai javijo to takoi podružnici, ki bo preskrbela brezplačno sredstvo, da se zatre ta škodljivka •sadnega drevja. — Sokolska mladina proslavlja Ganglov jubilej. Ob polnoštevilni udeležbi sokolske dece, glavnega in prednjačkega odbora ter vaditeljskega zbora tukajšnjega Sokola z učitelistvom vseh šol se je vršila v nedeljo dopoldne ob 10. uri svečana mladinska proslava iubileia br. Gangla v t.rkajšnjem So-kolskem domu. Kot uvod v proslavo je zaigrala nova sokolska godba na pihala sokolsko koračnico, kar je mladino posebno navdušilo. Nato ie mladina v zboru zapela sokolski pozdrav, kateremu ie sledil mladino vzpodbujaioč govor prosvetarja br inž. Ste-feta >Gangl naš vzor«. Po deklamacijah in dveh G-anglovib pesmih je bila prikazana na odru živa slika >Poklon sokolstva bratu Ganglu«. v katero ie mladina vsa zamaknjena zrla. Lepa mladinska proslava, ki |0 re organiziral mladinski odsek prosvetnega odbora Sokola, je bila e sokolsko koračnico zakliučena. — Umrla ie v Nosi sla v j v ČSR mati tukajšnjega rudniškega ravnatelja r. inž Franta Loskota. Rodbini Loskotovi naše iskreno sožalj^! Darujte zrn nesrečne poplavtfence Lep večer pri šentjakobčanih »Deseti brat« Je bil obenem nekak pregled vseh nastopajočih ln Šent-jakobčanl so z njim znova potrdili svoj sloves. Ljubljana. 20. novembra. Po daljšam presledku so nam vorizo-rili zopet eno izmed onih star.h iger, ki so jih z užitkom gledali in poslušali naši dedje Jn babice. Sentjakobcani so po Jurčičevem romanu »Desetega bratat prosto priredili, to jim je povsem uspelo, uspeio pa je tudi izvajanje narodne igre, ki je imela deset sfifc in ki so se vrstile zelo hitro. Kakor vedno, je »Deseti brat« tudj v nedeljo (baje zadnjič v sezoni) zbral polno dvorano vernih gledalcev, katerim je Šentjakobski oder postal že potreba. Skoro bi dejal, da so vsi obiskovalci tudi dobri prijatelji Sentjakobčanov in so našli pravilno razumevanje za idealna stremljenja naših odličnih diletantov. Drugače s: ne morem misliti poživljajočega kontakta med odrom Jn dvorano. Šentjakobčani so mobiHzirali ves svoj ansambel, in je bil »Deseti brat« tudi nekak pregled vseh nastopajočih in kritičen opazovalec je imel priliko uveriti se o visokem nivoju igralskih kvalitet. Lahko rečem, da moremo od tega ansambla v tej sezoni Še precej pričakovati. Ako vidiš »Desetega brata« na najrazličnejših odrih, poklicnih in diletantskih, in ako pozi.aš vsebino dodobra, je razumljivo, da usmeriš svoj pogled in pozornost na igralce. Po naših odrih in tudi v kakenn poklicnem teatru, se vid. prav pogosto, da manjšim vlogam ali statistom ne posvečajo potrebne pazjiosti. Nedostatki so vidni v slabih maskah in često neprimerni garderobi. Pri Sentjakobčanih pa j< menda pravilo, Ln to je prav, da mora biti vse do podrobnosti našrudirano, pa najsi je to Marticek Spak aH muzikant. Da niso imeM Lavrča. Bučarja. Karusa, Košaka. Pirčeve. Onidovca in Hanžiča. katerim so krepko pomagali Kukman. Moser, Matulova, Meletova in drugi — bi z »Desetim bratom« ne želi takega uspeha. Vsi so se s pravo Ijubezn'jo oprijeli in posrečilo se jhn je podati prav zaokroženo predstavo. Težo igre je nosil K o š a k. ki je s svo-iim »Desetim bratom« lahko zelo zadovoljen. Slemenlški g. Kukma na je bil organsko in po postavi prav dober, maska in kretnje pa so bile malo premlade. Dobro se je vživljal Lovre Kvas, prav tako Mamca IPirčeva). želel bi jima. kidar sta sama na sceni, več miru in mana nepotrebnega vstajanja in sedanja. Po štirih letih slednji tudi spremembo kostuma. Odtočen po igri m maski in brez pretiravanja je oid Lavričev D o 1 e f. Naravnost ne pozaben je Kr.iavelj Bučarja, ki si za svoj stoti nastop ni mogel izbra t bohjs> vloge. S svojim nastopom je poiivel n ustvarjal med gledalci dobro razpoloženje Marjana je igral Hanz!>č umerjeno, v dialogu s Kvasom ie bil ponekje premalo razumljiv, drugače se dobro razv?ja. Kuncu k njegovemu Kvasu n< oporekati In s Hanžičem sta odigrala nekaj lepih prizorov. Prav dobro fig-urlco je nap-ravila Meletova z Marlč-ko. bila je kot lutka iz porcelana, vsa mehka in nežna, polna smeha i-n veselja. Razred zase je bil Pi-škav Karusa. Globoko je podal in občuti! težko vk>go. aplavz, ki ga je bil deležen, je bil nadvse zaslužen. Kakor hitro je Gnidovec spregovoril, so je zasme-ja!a vsa dvorana, saj je pa tudi iz Matevž-ka nekaj napravil. Gospa Slemenlika (Ma-tulova), zdravnik Vencelj (Vizjak), sodnik Mežon (Moser) in drugi so svoje vloge dn-bro pogodili. — Režijsko ie šlo vse gladko od rok, scenični in lučni efekti so doprinesli svoje k lepemu uspehu. Maske posameznih so bile kar dobre, solistom bi pač bolje pristojali zalizci iz krepa in iste barve kot lasje! Tako posrečenih tipov kot so se zbrali v gostilni pri Obrščaku (Urbič), pa zlepa ne vidiš po na-fi!h '"sirib. ^"udi kmetih ne, saj kjer na? V*"ift igra kmeta, hoče biti »boli mesten-pa četudi na Škodo originalnosti ln Igre. Naj bi še skrbeli, da naše lepe stare narodne :gre ne padejo v pozabljen je, pa si bodo ^entjakobčani pridobili novih zaslug. V kolikor je mogoče zvedeti »izza kuli««, imajo naStudiranih in Študirajo par veselih zadevi c ki bodo zopet večer za večerom razveseljevale razvedrila željne prijatelje šentjakobčanov. R. K. Na zimo se pripravljajo Naval na trgovine s starino. — Hlapcev je na izbiro. — Starec brez strehe. Ljubljana, 21. novembra. Ce bi ne bilo z^me, bi naj-orž tudi ne poznah tako resnih socijalnih problemov. V soinioni Itatij* lahko spiš vse ieto na prostem, In spanje je polovica življenja tudi v tem pomenu beodde, da si napol preskrbljen, če imaš prenočišče. Poleti se nezaposleni iahko preieve v vagabunde, ki jih ne skrbi, kje bodo spali in kdo jim bo retzal kruh. In poleti revni ljudje iz mest in predmestij žive v pravem pomenu besede od solnca, lahko so slabo oblečeni in obuti m n. j»irn treba mnogo kuriti. Tudi kurivo s; lažje preskrbe, ostanke esa m stavbah m drugod. Socijalne probleme, ki so v zvezi z zimo, rjudje k sreči — ali kakor že hočete — rešujejo večjidel sami. * Slavnemu Ribničanu Gallusu je posvečeno nabrežje, kje-j je postalo zadnje čase neko! ko živahnejše. To nabrežje te posebno znamenito, ima svojo preteklost, se r»ravi tradicijo, in tudi prihodniost Poleti se ljudje tega nabrežja očividno izogibajo, a ga zato obiskujejo tem bolj zdaj. Dame so že začele misliti na plesno sezono in hodijo ogledovat vzorce za plesne obleke v velike trgovine, ki jih pa seveda m na Gallusovem nabrežju. In tja ne hodijo dame, le slabo oblečenih ljudi ie vsak dan več pred nenavadnimi trgovinami. Vabljivo je razstavljena stara obleka, čep»rav ne po načelih sodobnega trgovskega aranžiranja. Nič ne de, da vise škornji in čevlji na klinih poleg sukenj. hlač in svršnikov, da je v teh trgovinah nakupi-čeno vse bogastvo in siromaštvo tega sveta v duhovitem neredu, ljudje se vendar ustavljajo. Izbirajo in boječe vprašujejo po cenah. Toda dandanes so menda v vseh trgovinah stalne cene. V trgovine s starino prihajajo te dni delavci oz južnih krajev, ki so delali na stavbah in v Ljubljanici. Zdaj bi se radi oblekli. Cena obleke mora biti primerna njihovemu zaslužku. Qd časa do časa je v lokalih, ki so že itak tesni, huda gneča ln prodajalci bi potrebovali pomočnike. Kuipci si ogledujejo obleke posebno previdno, nobena luknjica jim ne uide na suknjičih in vsak madež na hlačah precene. Oblačijo obleke vseh modnih fazon iz polpretekle dobe. Ce so hlače prekratke za ped, nič ne de. glavno vprašanje je le cena. Kupci trde, da po tej ceni lahko dobe novo obleko. Prodajalci morajo seveda poznati zdrava trgovska načela, zato vedo povedati, da so njihove obleke še skoraj nove. No, če pa niso baš nove, so tako poceni, da zadene loterijo, kdor >ih kuni. In kakšno blago! Ali sploh dobiš kaj takšnega v trgovini? Na trg s starino prihajajo tudi kmetje, ki se zanimajo zlasti za škornje. Kmetu so ikornji pozimi ..-obhodno potrebni, toda zdaj ne more plačati čevljarja. Nekateri mislijo, da je na starini vse napol zastonj. Mnogi odhajajo, ne da bi kaj kupili. Ce ima človek 100 Dan v žepu, misli, da je to že celo bogastvo, na starini pa sprevidi, da ne more kupiti, kar bi hotel. Tudi oni, ki hodijo na starino še posebno boječe s oulami, niso nič srečnejši. Vse ponujajo, kar še imajo, posteljno perilo, svršnike, čeprav se začenja zima, čevlje. Četudi so jih morali sesuti. Trgovci jih ne sprejemajo baš s vesel-jem. aH ne pokažejo veselja. Pravijo, da so dobro založeni % vsem, a!i, da takšne ropotije in ničvrednih cunj ne morejo kupovati. Ljudje, ki pocu-lajo svoje siromaštvo, delajo račune brez krčma rja. Nekateri nameravajo kupiti za izkupiček od starih oblek in perila kurivo in druge najpotrebnejše reči za zimo. V zastavljalnici j-im ne vzamejo stare obleke, zato je ediJio upanje, da bodo to ali ono prodali na starini, * V okolici Ljubljane se ponuja zadnje čase kmetom izredno mnogo hlapcev. Kmetje pravijo, da bi odpustili hlapce, če bi jih sploh imeli, a ne da bi jih celo najemali na zimo. Vprašujejo nezaposlene, kaj so delai-i poleti. Ti jim ne vedo odgovorita Oni dan je pa dejal fant: — Kaj bi naj delali Dela itak ni in poleti lahko spim zunaj. — Nekateri se ponujajo kmetom v delo: — Nooene plače ne zahtevam. Samo malo jesti mi dajte in spati me pustite v hlevu, pa vam bom delal. — Kmetje jih odganjajo ter pravijo, da lahko narede pozim; vse sami. In nezaposleni pričakujejo zimo s strahom. « — Nikjer nimam doma, 70 let sem star. V vojni sem bil na stara leta, tam sem pustil svoje moči. Starec je drhtel od mraza in starosti. Plaho je vzdigoval roke k ljudem, ki so pa že tako vajeni in sit. taksnih gest Liu-nje se obračajo v stran. Beračenje .:m preseda in kaj naj človek stori? Zato se ljudje izgovarjajo, da itak ne morejo dajati vsem beračem ter ne dajejo nikomur. — Nikjer nimam doma, kam naj grem na zimo? je tožil starec na klopi v tivolskem gozdu. To je vprašanje. Ne le stari berači, ki ■in je malo, temveč imioiica mladib ljudi, ki so postali potepini po sili, se vprašujejo kako bodo prebili zimo. To je vprašanje, ki boli v resnici le neposredno prizadete. In četudi bi začutil njegovo ostrino še kdo drugi, bi bilo orez pomena. Drug pred drugim smo se izolirali z visoko in neprodirno steno individualizma. Iz Kranja — Film »Klic narave*, delo znanega fotoamaterja Cveta Sviglja se predvaja danes ob 18 v gledališki dvorani Nar. doma pod okriljem tukajšnje podružnice SPD. Poset je brezplačen. — Nov zimskosportni odsek. Tukajšnja podružnica SPD je imela v soboto zvečer v gostilni »Pri Petrčku« sestanek, na katerem se je ustanovil zimskosportni odsek. Načelnik podružnice g. Andrej Roje je uvodoma pozdravil g. sreskega načelnika dr. Ogrina in zastopnika SK Korotana g. Čolnarja in poudarjal potrebo ustanovitve novega odseka, katerega glavni namen je propagirati gojitev izključno zimske turi-stike Na predlog tajnika SPD g. KerŠiča je bil izvoljen za načelnika novega odseka g. Danilo Cingerli, v odbor pa gg. Piaker-nik Jaroš. Valenčič M., Pogačnik, inž Sesler, Kosmač. Jereb. Klavora in gdč Ogrinova. Novoizvoljeni načelnik je b koncu še podal smernice delovanja novega odseka, ki bo obstojalo zlasti v prirejanju skupnih izletov na smučeh, in propagand nih predavani Novoizvoljeni zimskosport ni odsek SPD bo gotovo našel v našem mestu mnogo prijateljev zlasti, ker je let na članarina jako pičla in znaša le 10 Din. sodelovanje pa bo nudilo mnogo zdravega užitka in zabave. ^82426^^3058^76986^^^74882922225891645^267 000190914823535323232348480200000023 Stran 4. »SLOVENSKI NAROD«, -ve Karavank. V dolini )e sneg deloma ie iz-pral dež, d sloma ie akopnel zaradi eolnea, vendar pa sa na severnem pobočju Možak-lje hi drži in bo najbrž tudi ostal. Posebnih dogodkov ni bilo, prireditev tudi n?, le kino >Radio< ie imel lep obisk, sicer \*& so bili ljudje doma ali pa sedali v gostilnah pri kartah, cvifikj in kolinah. — Izkoriščevalci poštenih in revnih ljudi. Pred kratkim je sedelo v neki znani jeseniški gostilni pri mizi več mladih ljudi. Imeli so toliko vina, da je od mize kar teklo. Bili so silno navdušeni ter peli in vriskali kot pa gostiji. Ko ie bilo treba plačati, so opazili, da imajo vsi skupaj premalo denarja in zaceli so ugibati, kako bi se izmuznili iz zadrege. Pa j>e rekel Men. Fanti3, le korajžo, takoj bo denar tu, samo malo potrpite, da grem nekoliko po hi§ah in da se vrnem. In res ie šel ter se kmalu vrniL Prinesel je celo pest drobiža, da je plačal, kar je manjkalo in naročil Še en liter vina, ki ga je takoj plačal. Tako so pili in peli še naprej, dokler je bih> kaj cv?nto, naposled pa so se razšli. Druci dan io pa ravno tisti lfjdje berafili po vseh hišah in izvlekli iz žepov ubogih delavskih ŽPtia še tiste pare, ki 90 jih imele za kruh. Po dva pa po tri so temeljito obrali vse Jesenice, zvečer pa ie bilo v gostilni zopet *mr selo na račun ubogih ljudi, ki res žive v težkih razmerah. Tudi sumničenje. Dekle pade v reko. Mimoidoči fant skoči oblečen za njo. Po dolgem prizadevanju se mu posreči dekleta prijeti za lase in ga potegniti iz vode. Na bregu je čakala vsa obupana mati. Ko je pa pogumni mladenič položi' onesveščeno hčerko pred njo, mu je dejala: — Gospod, predolgo ste bili z mojo hčerko pod vodo. Ljubljana, Sv. Petra nasip št 23. Izvršuje enobarvne ta večbarvne črtne klišeje, enobarvne ln večbarvne antotipije, kombinirane klišeje sa navaden In fine Jal papir, kiiAeJe po pero risih, slikah In risbah, rokopisih bi fotografijah za razglednice, reklamne slike, vinjete Večja množina makulaturnega papirja naprodaj po zelo ugodni ceni Naslov pove oprava Slovenskega Naroda slabotni moški! Ne glede na vzrok slabosti, starosti in druge neprilike, se vam takoj povrnejo normalne moške sile. Nikakih pilul, tablet in drugih notranjih sredstev! Specialne prospekte pošiljamo diskretno (kot privatno pismo) v zaprti kuverti brez zunanjega napisa, proti pošiljatvi Din 5.- v znamkah. — »Salus«, Zagreb. 6/SN, Savska br. 10. 83/L TRISOBNO STANOVANJE lepo. 30lnc.no. z verando ln kopalnico ter vsem komfortom se odda takoj v vili na Dolenjski št 33 (pred gostilno >Pri Plan-karju«). 4278 RAZNO Modna konfekcija Najboljši nakup A. PRESKEK, UUBMANA, Sv. Petra cesta 14. I l/T ZIMSKA JABOLKA skrbno odbrana, sortirana po vrstah in trpežnosti, še vedno v zalogi pri Kmetijski družbi v Ljubljani. Cene zmerne. 4515 TAMBURAŠKA KAPELA išče 2 mladi učenki. — Ponudbe: Kasumović, hotel »Central«, Novi Sad. 4525 Tam, kjer kupujejo drugi, kupujte tudi Vi! Okoristite se z njihovimi izkušnjami in si čimprej oglejte veliko zalogo modnega volnenega blaga in svile za damske obleke in plašče pri staroznani tvrdki R. MIKLAUC (poleg škofije) Pomagali vam bomo pri izbiri. mm MOSTNA TEHTNICA naprodaj, županstvo Guštanj. 4529 MOTOR na pogon s plinskim oljem oz. na sesalni plin, naprodaj. — Ceh, Murska Subota. 4526 DVOTON. CHEVROLET proda Pire, Podnart. 4527 ENONADSTROPNO VILO proda dr. Petrič, Bohinjska Bistrica. 4528 V hotela »METROPOL" — MIKLIč se oddajo solidnim osebam MESEČNE SOBE opremljene z vsem komfortom: centralna kurjava, kopalnice,tekoča mrzla in topla voda, lift etc. — Vse informacije pri hotelskem portirju. - Najnovejši modeli dvokoles, otroških ln igraćnib vozičkov prevoznih tricikljev. motorjev in šivalnih strojev — Velik« Izbira. — Najnižje cene - Ceniki franko. »TKilil .N A« F. B. L., tovarna dvokoles in otrošklb vozičkov LIT BLIAN \ Karlov Aka centa 4t 4. Neveste! Gospodinje* Najlepši okras vašega doma je perilo, zavese, posteljna pregrinjala! Najfinejše ln najtrpežnejše ga okrasite z vezenjem od tvrdke MATEK & MIKEŠ, Ljubljan? (POLEG HOTKLA ŠTRUKELJ) Izdelujemo gumbnice, prebadamo šablone, pred tiskamo čisto ženska ročna dela, imamo specijelni entel za obleke in volane, ažuriramo ln entlamo. Vsakdo že ve. da imamo največjo in najmodernejšo vezilnico. Ker sami delo sprejemamo, ga sami nadziramo, zato vas tv nafboiifte postrežemo. Urejuje; Josip MyHa &■ »Narodno tiskarno*: rran Jezertek Za opravo ln mseratni del Usta: U ton vJnnatoi — v« v Ljubljani