Notulae ad floram Sloveniae74   
Asphodelus albus L.
Novo nahajališče v predalpskem delu Slovenije, novost za floro historične Gorenjske
New locality in the pre-Alpine part of Slovenia, novelty for the flora of historical 
Gorenjsko
9950/4 (UTM 33TVL29): Slovenija, Primorska (občina Idrija, historično Gorenjska, 
Žirovsko), Gorenji Vrsnik, še košeno suho travišče med starimi in novo zgrajenimi 
hišami pod vzpetino Breza in blizu zajetega studenca Na potoci, okoli 725–730 m n. 
m., lapornati apnenec v izmenjavi z laporjem. Det. R. Terpin, 29. 5. 2008 in R. Terpin 
& J. Kosec, 11. 7. 2021. Fitocenološki popisi rastišča: I. Dakskobler, 22. 6. 2022, 
fotografije zadnjega avtorja. 
Zlati koren (Asphodelus albus) je mediteransko-montanska vrsta, ki ima v Sloveniji večino 
nahajališč v submediteranskem in zahodnem delu dinarskega fitogeografskega območja, 
le posamezna nahajališča v predalpskem in alpskem fitogeografskem območju (slika 1, 
Dakskobler 2007, Dakskobler & al. 2007). Kot ranljiva vrsta je uvrščen na naš rdeči seznam 
(anon. 2002). Za Idrijsko je v Gradivu (Jogan & al. 2001: 51) podatek za kvadrant 9950/3 
(sosednji kvadrant Gorenjega Vrsnika, ki obsega tudi Vrsniku bližnjo Ledinsko planoto). 
Vir za ta podatek je PaulIn (1901: 21–22), ki je med nahajališči zlatega korena navedel 
tudi gorske oz. hribovske travnike pri Idriji (hribovski travniki pri Idriji so v več kvadrantih 
srednjeevropskega kartiranja flore, kvadrant 9950/3 je verjeten, ne pa edini mogoč). Drugo 
Gorenjemu Vrsniku najbližje nahajališče je Ulovka nad Zaplano (Wraber 1960: 35, roZman 
2001: 122). Zlati koren na Gorenjem Vrsniku je opazil starejši (prvi) avtor tega zapisa, Rafko 
Terpin, že spomladi leta 2008, najdbo zelo na kratko objavil v Idrijskih razgledih (TerPIn 
& Vončina 2010: 118) in jo potrdil skupaj z Jožetom Koscem poleti 2021. Ker je novo 
nahajališče (v širšem smislu ga lahko štejemo tudi za potrditev Paulinove navedbe izpred 120 
let, čeprav je Gorenji Vrsnik bližje Žirem kot Idriji) na robu areala te vrste v Sloveniji, zasluži 
podrobnejšo obravnavo, ki je nastala na pobudo mlajšega (drugega) avtorja. 
Gorenji Vrsnik leži na okoli od 700 m do 750 m visoki planoti med dolinami Osojnice na 
zahodu, Sovre na vzhodu in Žirovnice na jugu. Vode s te planote se stekajo v Poljansko Soro 
in naprej v Črno morje. Ozemlje je vse do konca prve svetovne vojne pripadalo Žirovskemu 
in Gorenjski, potem si ga je prilastili Italija in po drugi svetovni vojni je ostalo v občini Idrija 
(Dakskobler & al. 2017). Zdaj je Gorenji Vrsnik vas, ki se povečuje, domačini in priseljenci 
od drugod si gradijo nove hiše. Še vedno prevladujejo kmetijske površine, predvsem travniki, 
ki pa so večinoma gnojeni. Vmes so med njimi ponekod še ohranjene mejice. Ob njih so 
še manjše zaplate negnojenih površin, z rastlinstvom, značilnim za suhe travnike. Bolj 
ohranjeni, manj gnojeni ali negnojeni so travniki v bližnjih Dragah severovzhodno od vasi. 
Travnik pod vzpetino Breza in blizu studenca Na potoci je obkrožen s cesto in hišami, starimi 
in novo nastajajočimi, in ker je na pobočju, ga ni zajelo sodobno kmetovanje, prav tako ga 
nekdo še pokosi, a šele poleti. Skupna površina travnika je okoli pol hektarja. V bližini je še 
en nekoliko podoben suh in pozno košen travnik. 
Hladnikia 51: 68–99 (2023) 75
Slika 1: Razširjenost vrste Asphodelus albus v Sloveniji (vir: podatkovna baza FloVegSi, 
selIškar & al. 2003).
Figure 1: Distribution of Asphodelus albus in Slovenia (source: FloVegSi database, selIškar 
& al. 2003).
Slika 2: Nahajališče 
zlatega korena na 
Gorenjem Vrsniku. 
Foto: I. Dakskobler.
Figure 2: Locality 
of Asphodelus albus 
on Gorenji Vrsnik. 
Photo: I. Dakskobler.
Notulae ad floram Sloveniae76   
Geološko podlago na nahajališču zlatega korena geolog prof. Jože Čar (pisno sporočilo) 
označuje takole: »Tam, kjer raste zlati koren (pri lokaciji Na potoci), gradi teren zgornje skitski 
(olenekij) skrilav apnenčev laporovec. Je pa lahko vmes tudi kaka plast laporastega apnenca. 
Kamnine vpadajo proti jugu (180/30). V apnencih Gorenjega Vrsnika je razvit poseben plitvi 
kras, v katerem se voda po plastnatosti pretaka v ozkih rovih v nižje dele proti Žirovnici. Teren 
je bogato prekrit z glinasto preperino, ki dobro drži vodo. Ob dolgotrajnejšem deževju voda 
ne more v celoti hitro podzemno odteči, zato se ustvarjajo številne obsežne plitve mlake«. 
Slika 3: Sestoj asociacije Bromo-Danthonietum calycinae z vrsto Asphodelus albus na 
Gorenjem Vrsniku. Foto: I. Dakskobler.
Figure 3: Stand of the association Bromo-Danthonietum calycinae with Asphodelus albus on 
Gorenji Vrsnik. Photo: I. Dakskobler.
Tla pod vzpetino Breza so plitva, prevladuje rendzina s prehodi v plitva rjava 
pokarbonatna tla. Na tem travniku smo zgodaj poleti 2022 zlati koren opazili na dveh 
krajih, na enem šest primerkov, na drugem dva primerka. Na travniku smo naredili tri 
fitocenološke popise (preglednica 1)* in ugotovili vrstno zelo bogato združbo, ki jo 
uvrščamo v asociacijo Bromo-Danthonietum calcynae Šugar 1973. Sestoji te asociacije so 
v Sloveniji razširjeni predvsem v preddinarskem in dinarskem fitogeografskem območju, 
na planotah Krimskega hribovja, Menišije in Blok, v Suhi in Beli krajini, v predalpskem 
fitogeografskem območju pa v Rovtarskem in Polhograjskem hribovju, tudi ob cesti Žiri–
Idrija (škornIk 2000: 33–34, 50), v Cerkljanskem hribovju in v hribovju med Idrijco 
in Hotenjo ter Idrijco in Kanomljo (PeTkovšek 1974, selJak 1974, Dakskobler & al. 
2021). Še neobjavljeno je naše gradivo o tej združbi v prigorju Julijskih Alp (v alpskem 
fitogeografskem območju).
Doslej so v Sloveniji znane štiri subasociacije: typicum, agrostidetosum tenuis, 
polygaletosum chamaebuxi in molinietosum arundinaceae (škornIk 2000, Dakskobler 
& al. 2021). Naši popisi kažejo podobnost s tipično subasociacijo, čeprav v njih uspevajo 
tudi nekatere značilnice reda Scorzoneretalia villose, ki so bolj značilne za nekatere sestoje 
Hladnikia 51: 68–99 (2023) 77
subasociacije polygaletosum chamaebuxi, in sicer njene variante var. Plantago holosteum 
(Knautia illyrica, Plantago argentea subsp. liburnica). Iz sintezne tabele Sonje škornIk 
(2000: 42–47), sklepamo, da vrsta Asphodelus albus do zdaj v sestojih asociacije Bromo-
Danthonietum še ni bila znana.
Suh travnik in zlati koren pod vzpetino Breza na Gorenjem Vrsniku sta zelo ogrožena, 
saj ga z zgornjega dela obdajajo novogradnje in bo najbrž potrebno veliko razumevanje 
lastnikov te parcele, da se bo na njem ohranila zdajšnja raba, to je pozna vsakoletna košnja. 
Pri njegovem varovanju pričakujemo pomoč pristojne enote Zavoda za varstvo narave.
*  V preglednici 1 je v popisu št. 1 prisotna tudi tujerodna srebrna oljčica (Elaegnus 
commutata Bernh. ex Rydb.), doma iz Severne Amerike, ki se je na travnik razširila iz 
gojitve pri bližnji hiši. 
ZAHVALA
Prof. dr. Jožetu Čarju se iskreno zahvaljujeva za prijaznost in opis geološke podlage 
na rastišču zlatega korena na Gorenjem Vrsniku, Jožetu Koscu pa za spremstvo na terenu. 
Doc. dr. Tinka Bačič nama je prijazno posredovala vir za nahajališče zlatega korena v 
kvadrantu 9950/3. Ona in dva neimenovana recenzenta so članek izboljšali s potrebnimi 
popravki. Za pomoč in nasvete se zahvaljujva tudi Sanji Behrič in akademiku dr. Mitji 
Zupančiču.
LITERATURA
anonymous, 2002: Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. 
Uradni list RS 82/2002.
Dakskobler, I., 2007: Zlati koren in raznolistni osat v južnih Julijskih Alpah ter pirenejska 
vijolica v Trnovskem gozdu. Proteus (Ljubljana) 69 (6): 252–259.
Dakskobler, I., b. vreš & b. anDerle, 2007: Novosti v Flori slovenskega dela Julijskih Alp. 
Razprave 4. razreda SAZU (Ljubljana) 48–2: 139–192.
dakSkobler, i., J. čar, r. terPin & a. Vončina, 2017: Kranjski jeglič (Primula carniolica) 
v dveh robnih območjih občine Idrija iz zakaj ga ni v Anderletovem seznamu flore 
Gorenjske. Proteus (Ljubljana) 79 (6): 254–260.
Dakskobler, I., a. selIškar & b. vreš, 2021: Phytosociological analysis of Gladiolus 
palustris sites in northwestern, western and southwestern Slovenia. Folia biologica et 
geologica (Ljubljana) 62 (1): 59–159. 
Jogan, n., t. bačič, b. FraJMan, i. leSkoVar, d. naglič, a. Podobnik, b. rozMan, S. Strgulc 
- kraJšek & b. trčak, 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo 
favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, 443 pp. 
PaulIn, A., 1901: Schedae ad Floram exsiccatam Carniolicam I [Beiträge zur Kenntnis der 
Vegetationsverhältnisse Krains 1]. Centuria I-II, O. Fischer. Labaci, p. 1–104.
PeTkovšek, V., 1974: Travniška združba Bromo-Danthonietum calycinae Šugar 1972 in njena 
razširjenost v Sloveniji. Biološki vestnik (Ljubljana) 22 (1): 29–37.
roZman, B., 2001: Flora kvadranta 0051/1 (Rovte, osrednja Slovenija). Hladnikia (Ljubljana) 
12–13: 115–124. 
Notulae ad floram Sloveniae78   
selIškar, T., b. vreš & a. selIškar, 2003: FloVegSi 2.0. Favna, flora, vegetacija in paleo- 
vegetacija. Računalniški program za urejanje in analizo bioloških podatkov. Biološki 
inštitut ZRC SAZU, Ljubljana.
selJak, G., 1974: Travniška vegetacija Porezna. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani 
Biotehniška fakulteta, Agronomski oddelek, 103 pp.
škornIk, S., 2000: Suha in polsuha travišča reda Brometalia erecti Koch 1926 v Sloveniji. 
Doktorska disertacija. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, 
163 pp. + tabele.
terPin, r. & a. Vončina, 2010: Botanične novosti na Idrijskem in v okolici. Botanični krožek 
«Pumpark« pri Muzejskem društvu Idrija. Idrijski razgledi (Idrija) 55 (1): 117–119.
Wraber, T., 1960: Prispevki k poznavanju slovenske flore. Biološki vestnik (Ljubljana) 7: 
29–37.
Preglednica 1: Suho travišče (Bromo-Danthonietum calycinae) z  vrsto Asphodelus albus, 
Gorenji Vrsnik
Table 1: Dry maedow (Bromo-Danthonietum calycinae) with Asphodelus albus, Gorenji 
Vrsnik
Zaporedna številka popisa (Number of relevé) 1 2 3
Številka  popisa v podatkovni bazi  
(Database number of relevé) 29
28
41
29
28
30
29
28
40
Nadmorska višina v m (Elevation in m)    730 730 725
Lega (Aspect)                                  E E SE
Nagib v stopinjah (Slope in degrees)           10 20 10
Matična podlaga (Parent material) AL AL AL
Tla (Soil) Re Re Re
Kamnitost v % (Stoniness in %) 0 5 0
Zastiranje zeliščne plasti v % (Cover of herb layer in %) E1 95 95 98
Število vrst (Number of species)               60 58 50
Velikost popisne ploskve (Relevé area)   m2 30 30 30
Datum popisa (Date of taking relevé)          
22
.0
6.
20
22
22
.0
6.
20
22
22
.0
6.
20
22
Kvadrant (Quadrant)
99
50
/4
99
50
/4
99
50
/4
Koordinate (Coordinate) GK Y (D-48) m
42
95
69
42
95
81
42
95
87
Koordinate (Coordinate) GK X (D-48) m
50
98
20
0
50
98
17
0
50
98
15
6
Hladnikia 51: 68–99 (2023) 79
Diagnostične vrste asociacije (Diagnostic species of the association) Pr. Fr.
Danthonia alpina E1 1 1 3 3 100
Filipendula vulgaris E1 2 1 1 3 100
Chamaespartium sagittale E1 + . 1 2 67
Scorzoneretalia villosae
Sanguisorba muricata E1 1 + + 3 100
Asphodelus albus E1 + 1 . 2 67
Knautia illyrica E1 . + + 2 67
Plantago argentea subsp. liburnica E1 . + . 1 33
Festuco-Brometea
Bromopsis erecta E1 4 4 3 3 100
Brachypodium rupestre E1 3 3 2 3 100
Peucedanum oreoselinum E1 3 2 1 3 100
Briza media E1 2 2 3 3 100
Buphthalmum salicifolium E1 2 2 3 3 100
Koeleria pyramidata E1 2 2 3 3 100
Centaurea scabiosa subsp. fritschii E1 2 2 1 3 100
Thymus praecox E1 2 1 1 3 100
Anthyllis vulneraria E1 1 3 2 3 100
Rhinanthus freynii E1 1 1 2 3 100
Salvia pratensis E1 1 1 2 3 100
Helianthemum nummularium subsp. obscurum E1 1 1 1 3 100
Carex montana E1 1 1 1 3 100
Hypochoeris maculata E1 1 1 1 3 100
Prunella grandiflora E1 1 1 1 3 100
Scabiosa triandra E1 1 1 1 3 100
Linum catharticum E1 1 + 1 3 100
Trifolium montanum E1 1 + 1 3 100
Centaurea bracteata E1 1 1 + 3 100
Cirsium pannonicum E1 1 1 + 3 100
Ranunculus polyanthemophyllus E1 + 1 + 3 100
Betonica officinalis E1 1 + + 3 100
Hippocrepis comosa E1 + + + 3 100
Carlina acaulis E1 + + + 3 100
Galium verum E1 1 1 . 2 67
Globularia punctata E1 1 . 1 2 67
Plantago media E1 1 . + 2 67
Gymnadenia conopsea E1 + + . 2 67
Hieracium hoppeanum E1 + + . 2 67
Allium oleraceum E1 + + . 2 67
Notulae ad floram Sloveniae80   
Zaporedna številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 Pr. Fr.
Orchis morio E1 + + . 2 67
Echium vulgare E1 + + . 2 67
Polygala comosa E1 + . + 2 67
Ranunculus bulbosus E1 + . + 2 67
Orchis tridentata (Neotinea tridentata) E1 + . + 2 67
Euphorbia verrucosa E1 . 1 1 2 67
Pimpinella saxifraga E1 . + 1 2 67
Campanula glomerata E1 . + + 2 67
Ophrys insectifera E1 r . . 1 33
Orchis ustulata E1 + . . 1 33
Hieracium bauhinii E1 . + . 1 33
Orobanche gracilis E1 . . 1 1 33
Festuca rupicola E1 . . 1 1 33
Hieracium pilosella E1 . . + 1 33
Teucrium chamaedrys E1 . . + 1 33
Trifolio-Geranietea
Hypericum perforatum E1 . + . 1 33
Lilium bulbiferum E1 . + . 1 33
Thalictrum minus E1 . + . 1 33
Viola hirta E1 . . + 1 33
Molinio-Arrhenatheretea
Leucanthemum ircutianum E1 1 1 1 3 100
Leontodon hispidus E1 1 1 + 3 100
Plantago lanceolata E1 + + . 2 67
Tragopogon orientalis E1 + + . 2 67
Anthoxanthum odoratum E1 + + . 2 67
Lotus corniculatus E1 + . + 2 67
Festuca rubra E1 + . . 1 33
Arrhenatherum elatius E1 + . . 1 33
Dactylis glomerata E1 . + . 1 33
Daucus carota E1 . + . 1 33
Helictotrichon pubescens E1 . + . 1 33
Galium boreale E1 . + . 1 33
Trifolium pratense E1 . . + 1 33
Calluno-Ulicetea
Agrostis capillaris E1 + + . 2 67
Polygala vulgaris E1 + + . 2 67
Rhamno-Prunetea
Elaeagnus commutata E2a + . . 1 33
Hladnikia 51: 68–99 (2023) 81
Zaporedna številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 Pr. Fr.
Erico-Pinetea
Molinia arundinacea E1 + . . 1 33
Pinus sylvestris E1 + . . 1 33
Leontodon incanus E1 . + . 1 33
Querco-Fagetea
Carex flacca E1 1 1 1 3 100
Cruciata glabra E1 + . 1 2 67
Chamaecytisus supinus E1 + . 1 2 67
Knautia drymeia E1 + + . 2 67
Tilia cordata E1 + . . 1 33
Ornithogalum pyrenaicum E1 . . + 1 33
Vaccinio-Piceetea
Solidago virgaurea E1 . + . 1 33
Legenda-Legend      
A Apnenec – Limestone      
L Laporovec – Marlstone      
Pr. Prezenca - Število popisov, v katerih se pojavlja vrsta (Number of relevés in which the 
species is presented)       
Fr. Frekvenca – Frequency
      
raFael terPin & igor dakSkobler
Oplismenus undulatifolius (Ard.) P. Beauv.
Novo nahajališče redke vrste, novost za floro Krasa
New locality of a rare species, novelty for the flora of Karst (Kras)
0147/4 (UTM 33TUL97): Slovenija, Primorska, Kras, Novelo, pri zbiralniku Kraškega 
vodovoda, okoli 330 m n. m. Leg. et det. I. Dakskobler & V. Babij, 28. 9. 2022, 
herbarij LJS in fotografije avtorice.
Nagubanolistna ščetinka je južnoevropska-zahodnoazijska vrsta, ki jo v Sloveniji 
poznamo predvsem na bolj ali manj ruderalnih rastiščih v gozdnem prostoru (gozdne 
vlake, vrzeli, robovi), v nižinskem in gričevnatem pasu, predvsem v submediteranskem 
fitogeografskem območju (bačič 2006, Dakskobler & vreš 2009, Dakskobler 2013). Med 
zdaj znanimi nahajališči sta dve historični in v novejšem času nepotrjeni (med Tolminom