Poštnina plačana v gotovim.
Leto XU., štev. 286
Lipravotštvoi Ljubljana, Knafljeva ulica 5 - Teietoo št 3122. 3123. 3124. 3125. 3126. Inseratat oddelek: Ljubljana. Šelenburgova ul. 1 — Tel 3492 in 2492L Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št ia — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
št Z — Telefon št 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana It 11.842 Praha čislo 7« ISO VVlen 5t 105 241
Ljubljana, petek 11. decembra 1931

lSTVO V Uiftti*®1

^tena
-		
_m	■ J	r ■
	i_i i	i
■		B
Naročnina eraša ojoseCno i5 — Um. za imozemstvc 40 — Dm
Uredništvo Ljubljana: Knafljeva ulica 5 Telefon št 2122 3123 3124 3125 in 312& Maribor: Aleksandrova cesta 13 Telefon št 2440 (poooči 2582) Celje Kocenova ul « Telel 5f I90l
Rokopisi «e ne vračajo — Oglas; po tarif u
Macdonaldove težkoče
Odpor desnice proti zemljiškemu davku — Konzer-vativci delajo Macdonaldu vedno večje neprilike
London, 10. decembra, sj. Angleika vlada se mora tik pred Ugoditvijo parlamenta preko božičnih počitnic boriti še z resnimi težkočami Zahteve konzervativne večine ustvarjajo namreč v parlamentu in v vladi že delj časa zelo napet položaj.
Kljub zvenečemu naslovu narodne sloge se tudi v agleškem kabinetu vrše spori zaradi razrednih interesov posameznih .skupin in strank. Tako n. pr. oni konzervativ-ci, ki se po večini rekrutirajo iz podeželskih volilnih okrožij in so tudi sami ve-leagrarci, odločno zahtevajo, da se odpravi zemljiški davek katerega je uvedel bivši finančni minister Sno\vdcn s svojim zadnjim proračunom, ki je potem povzročil one znane politične zapletljaje in padec delavske vlade. Pripravljalna cenilna d d a za odmero novega davka eo med tem že •lepo napredovala, čeprav bi moral davek stopiti v veljavo šele leta 1933. Konzervativna večina je upala, da bo Snovrdena in njegove ostale ministrske tovariše zlepa privedla do tega, da pristanejo na njegovo ukinitev. Toda Smvsvden, ki si je ta davek zamišljal kot glavni vir za odpravo proračunskega deficita, nikakor ni hotel popustiti in je našel zaslombo tudi pri ostalih ministrih narodne delavske stranke. Po daljših pogajanjih je bi-1 končno dosežen kompromis, da 6e zaradi štednje začasno ukinejo cenilna dela in da se uvedba novega »Land Tax« preloži od leta 1933 na leto 1934. Samo odločnemu nastopu Snow-dena je pripisati, da konzervativni že sedaj niso s svojim stališčem popolnoma prodrli. Vendar s to kompromisno rešitvijo Se od daleč ni padla končna odločitev o Snoudenovem zemljiškem davku, kajti konzervativna večina misli prej ali slej svo:jo zadnjo volilno zmago temeljito izrabiti.
Istočasno z zemltfiškVn davkom so se pojavila v vladi resna nasprotja tudi v vprašanju zaščitnih cari, ki bi jih konzervativni za vsako ceno hoteli uvesti na železo
in jeklo, pri čemer pa ne gre za obče narodne potrebe, temveč za zasebne razredne interese desnice. Spretnosti ministrskega predsednica Macdonalda in trgovinskega ministra Runcimana se je sicer posrečilo, da je bil konzervativni napad začasno odbit. Ultra-konzervativno krilo je vsled tega zelo razburjeno in je poslalo včeraj vladi neke vrste ultimatum, v katerem izjavlja, da bo konzervativna večina na zbornični seji v petek zahtevala, da se parlament toliko časa ne odpošlje na božične počitnice, dokler vlada ne izjavi jasno, da bo uvedla zaščitne carine ne samo na železo in jeklo, temveč tudi na bombaž in vse one surovine, ki tvorijo osnovo angleške veleindustrije. Trgovinski minister Runciman pa se z vsemi silami upira uvedbi takih carin, ker b: pomenilo to še večje p odra žen je že itak visvkega življenjskega standarda.
Tako se Maicdonaldova vlada bori že od vsega začetka z odporom na desnici, ki ji je mnogo nevarnejši kakor službena delavska opozicija. V političnih krogih vedno bolj prevladuje mnenje, da se sedanji položaj ne bo mogel trajno držati. Že za petek pričakujejo strastne napade desnice na Macdonalda in Runcimana Govori se celo o možnosti, da se desnica pridružj delavski opoziciji, ko bo ta predlagala nezaupnico vladi. Toda zaenkrat ima Baldwin, ki je odločno na stranj Macdonalda, še vedno tako avtoriteto v stranki, da lahko prepreči V6ak razkol. Vsekakor pa bo vladi izredno dobrodošel parlamentarni odmor dveh mesecev, tekom katerega misli rešiti sedanja pereča vprašanja.
Jutri se bo vršila zadnja letošnja seja angleškega parlamenta. Ni 6icer pričakovati, da bi konzervativna desnica svoje grožnje izvršila, toda duhovi se vedno bolj ločijo, in ko se bo parlament po novem letu zopet sestal, bodo čakala vlado še težavnejša vprašanja kakor dosedaj.
Zamora - prvi predsednik španske republike
Nova španska ustava sprejeta - Demokratična republika delavcev brez državne veroizpovedi
Madrid. 10. decembra. Na današnji seji ustavodajne skupščine je bil za predsednika španske republike izvoljen Alcala Zamora. Proti je glasovala le skrajna levica.
Madrid, 10 decembra, ž. Ustavodajna skupščina je imela včeraj svojo svečano sejo. Na dnevnem redu je bilo zaključno citanje načrta nove španske ustave. Navzoči so bili vsi poslanci, tribune nabito polne. Med veliko tišino je predsednik zbornice prečital še enkrat vso ustavo, ki je bila nato sprejeta z veliko večino glasov. Nova španska ustava je v istem trenutku stopila v veljavo n nadomestila ono iz leta 1876, katero je, kakor znano, ukinil septembra 1923 kralj Alfonz. Na ta način je ustavodajna skupščina vrnila Španiji ustavni položaj. Seja je bila zaključena ob 19.17.
Po novi španski ustavi se je Španija odrekla katoliškemu in monarhičnemu državnemu sistemu ter se odvočila za republikansko demokracijo. Z novo ustavo so v Španiji strogo ločili cerkev od države, uredili institucijo senata, ustvarili temelje za nacionalizacijo lastnine, dali ženi glasovalno pravico, priznali ločitev zakona in dovolili pokrajinske vlade s posebnim ozirom na Katalonijo. Kakor pravi ustava sama, je Španija sedaj »demokratična .epublika delavcev vseh slojev brez državne veroizpovedi«. Španija se je po ustavi odpovedala tudi vojni kot sredstvu mednarodne politike.
Madrid, 10. decembra, č. Glasovanja o ustavi se je včeraj udeležilo 523 poslancev. 396 jih je glasovalo za ustavo, proti pa 23 kmetijcev, 15 basfcih avtonomistov in 89 katolikov.
Laval o posojilu Jugoslaviji
Zaupanje francoske vlade v gospodarstvo Jugoslavije — Novo poso jrlo Češkoslovaški — Francoska carinska zaščita
Pariz, 10. dec. M. Sinoči se je vršila v francoskem parlamentu značilna razprava o kreditih, ki jih je dala Francija drugim državam. Ministra za finance so med drugim interpelirali tudi o posojilu, ki ga je Francija dovolila Madžarski. Opozicija je zlasti kritikovala ministra Flandina, češ, da je dovolil posojilo državi, ki se je izkazala napram Franciji povsem nelojalno, zaradi česar je smatrati dovoljeno posojilo kot pomoč fašizmu na Madžarskem, ki se tako s francoskim denarjem še naprej vzdržuje.
Finančni minister Flandin je odgovoril, da je pač dala Francija pomoč Madžarski kakor drugim državam, ker je bila potrebna. Pojasnil je tudi okoliščine, v katerih so bila dana posojila drugim državam.
Predsednik vlade Laval je govoril o posojilu, ki ga je Francija dovolila Jugoslaviji v znesku 250 milijonov frankov in ki je izredno dobro zavarovano zaradi ogromnega prirodnega bogastva Jugoslavije, kar je posebej naglašal. Razen tega je zanesljivo jamstvo tudi v jugoslovenskem zlatem standardu in v ravnotežju državnega proračuna.
Pariz, 10. dec. AA. Po seji' parlamentarnega finančnega odbora je nekaj članov
odbora izjavilo, da so se prepričali, da je francoska vlada mnogo koristila ugledu Irancije, ko je priskočila na pomoč državam osrednje Evrope ob Dadanju njihovih valut.
Parlamentarni finančni odbor bo v kratkem podal parlamentu poročilo o tem, ali naj se dovoli Češkoslovaški kredit 500 milijonov frankov.
Pariz. 10. dec. AA. Havas poroča: Francoska vlada je izdala naredbo, po kateri se morajo, kadar pride zaradi razvrednotenja denarja v kateri državi do posrednih premij na izvoz iz te države, računati izredne uvozne carine na blago iz take države
blaga SE paralizira efekt Padca cen tega
Te carine se bodo določile na podlagi raztoke med sedanjimi cenami v dotičnih državah v zlatu in med cenami, ki nastanejo v trenutku, ko pride do razvrednotenja denarja v teh državah.
s kat™< Je Francija sklenila trgovinske pogodbe, se bo vračunavala devalvacija denarja samo tedaj, kadar je do njeprslo p0 zaključitvi zadnje pogodbe med Francijo in prizadeto drŽavo.
Podelitev Noblove nagrade za mir
Oslo. 10. decembra. AA. Danes se je vršila seja odbora za podelitev Noblove nagrade za mir. Udeležili so se je vsi odlič-niki, predvsem kralj, prestolonaslednik, ministri, člani diplomatskega zbora, razni učenjaki itd. Univ. prof. Frederik Stang, predsednik odbora za podeljevanje Nobiovih nagrad, je med splošnim pritrjevanjem razglasil, da se letošnja nagrada za mir podeli ex aequo Jani Addamsovi in Nicholasu Mur-rayu Buttlerju.
Po razglasitvi je Halfad, profesor zgodovine na univerzi opisal delo Američanke Jane Addams za delavske sloje in naglasil požrtvovalnost in vnemo, kj ju je pokazal nagrajenec Buttler pri delu za Kelloggov pakt.
Letošnja Noblova nagrada je najvišia,
r/J0^0^ razdeWi. i" znaša po 173 tisoč 206 švedskih kron.
Madžarska korupcija
tgmmm
izvedli organ, vrhovnega sodnega dvora v
Sir^ skrbstvo, d£k ?7o™ " 23 VOJne invalide v znesku L Tg0- P°rablien v druge namene
t J tiniTT S°, f baje P™«« uradniki
tega ministrstva delati obleke ter si tudi nakazovali visoke podpore. Poslanec Geza Farkas (unitarist) je vzkliknil: »Če je to .res, na vislice s krivci!« V dvorani je pri tem nastal silen hrup. Končno je zbornica snreiela predlog o prijavi inozemskih plačilnih sredstev.
DR. BENEŠEV EKSPOZE
češkoslovaški zunanji minister o načelih trgovske in zunanje po*
litike češkoslovaške republike
Praga, 10. decembra, g. Na nočni seji senatnega proračunskega odbora je imel zunanji minister dr. Beneš velik govor o tem-Ijih češkoslovaške trgovske politike in o perečih zunanje-političnih vprašanjih. Izvajal je med drugim:
Boj za carinski mir je privedel do gospodarske konference v Ženevi 1. 1927, ki je zastopala svobodno trgovino in hotela dati evropskemu gospodarstvu sploh nove smernice, a ni dosegla svojega namena. Zaradi tega sta bili že leti 192S in 1929 izraziti leti krize. Leta 1930 se je kriza uveljavila še bolj in sedaj stojimo na najnižji točki krize in v njeni zadnji fazi. Lahko je, da bo trajala še dolgo, toda vrnili se bomo v položaj konjiltokturnih let 1920 do 1922. Poleg nadprodukcije, racijonalizacije in borbe za carino, je glavni vzrok krize padec cen. Zato je kriza v prvi vrsti prizadela najnižjo produkcijo, t. j. poljedelstvo. Nazadovanje cen je izzvalo povsod splošno defla-cijo. Padcu cen je treba sedaj prilagoditi vse gospodarsko življenje. Anglija in Nemčija reagirata vsaka ua svoj način na to nujno potrebo. Anglija s padcem funta, Nemčija pa z zasilno uredbo, ki znižuje mezde in plače ter reducira tarifne in obrestne postavke.
Praktično ima to nedogledne posledice tudi za gospodarsko politiko Češkoslovaške. Mednarodna gospodarska politika Češkoslovaške se ravna po naslednjih načelih:
Predvsem po gospodarskem položaju. Uvoz in izvoz v sosedne države znaša 40 odstotkov in zato bi pomenilo zanemarjati češkoslovaške interese, če ne bi pazili na to, da bi se z Nemčijo, Avstrijo in Madžarsko ne sporazumeli v gospodarskem oziru.
Druga važna smernica je ta. da Češkoslovaška ne izvaža samo v sosedne države, temveč polnih 60 odstotkov tudi v ostali svet. V trgovski politiki se torej Češkoslovaška ne sme premakniti niti na desno niti na levo in se ne sme ozirati niti na prijateljstvo niti na sovražnike.
Tretja važna točka je upoštevanje poljedelstva in izravnava poljedelskih in industrijskih interesov.
Končno potrebuje češkoslovaška zunanja politika ohranitev aktivne trgovske bilance, zaradi česar je morala uvesti devizne ome-
jitve. kontingentiranje, kompenzacijske posle in slično, da je bila v valutnem oziru zavarovana.
Gospodarska politika Češkoslovaške ni niti za svobodno trgovino niti za protekci-jonizem, temveč predstavlja trgovsko politiko majhne države, ki so mora ravnati v glavnih struiah evropskega gospodarstva. Da je Češkoslovaška vodila doslej pametno trgovsko politiko je razvidno že iz tega, da je v 12 letih svojega obstoja imela za 240 miljard izvoza in za 220 do 230 miljard uvoza, torej za skorai 5(30 miljard prometa, pri čemer je vedno ostala aktivna. Na opozicijski strani se zatrjuje, da je bilo zunanje ministrstvo pri sklepanju trgovskih pogodb z balkanskimi državami in Madžarsko pod pritiskom Francijc. To ni točno. Od leta 1927 dalje stremi n. pr. Češkoslovaška za tem, da bi sklenila z Nemčijo temeljito tarifno pogodbo, kar se ji pa doslej ni posrečilo. Avstrija je v zadnjih dveh letih Češkoslovaški dvakrat odpovedala trgovsko pogodbo in vedno je ostala na slabšem Češkoslovaška, posebno pa njeno poljedelstvo, ker so v Avstriji v zadnjih petih letih zasledovali protekcijonistično poljedelsko politiko, da bi se čimbolj zaščitili. Tako je prišlo, da smo se morali za zadnjo pogodbo, ki jo je odpovedala Avstrija, odreči vsem koristim poljedelstva in je naše poljedelstvo izgubilo pol milijarde čeških kron uvoza, ki ga je prej imelo v Avstrijo.
Z Jugoslavijo smo imeli v zadnjem letu skoraj za 1 milijardo aktiva in za 2 milijardi izvoza. V Rumunijo je znašal izvoz poldrugo milijardo in aktiva več sto tisoč Kč. Z Madžarsko sklepamo zaradi finančne in komercialne situacije samo kompenzacijske posle. Z Avstrijo, s katero je bila naša bilanca v najboljših letih za poldrugo milijardo Kč aktivna, smo .sedaj z velikim prizadevanjem na tem, da bomo sklenili pogodbo ob modusu viven-di. VSe to dela Češkoslovaška brez političnih pretvez in brez političnih ciljev, ker hoče enostavno, da doseže svojih dosedanjih 40 % izvoza. Seveda se pri tem tudi ne bo mogla odreči 60 % izvoza v druge države. Minister noče nikogar obtoževati, toda meni, da bi lahko dokazal, da so hotele nekatere države, ki zasledujejo gotove politične namene, doseči to ravno s pomočjo gospodarskega pritiska. Toda Češkoslovaška bo šla svojo pot.
Dr. Beneš je govoril nato o vprašanjih
i srednje Evrope. V debati je bila večkrat omenjena misel srednje-evropskega sodelovanja. To je po njegovem Kočljivo vprašanje, ker razume s tem vsakdo kaj drugega. Minister je v zvezi s tem omenil, da ne Kateri vedno, kadar se pojavi v Pragi glas o srednji Evropi in sodelovanju malih držav, takoj izjavljajo, da je to češkoslovaški imperializem, ki hoče preprečiti priključitev, da je to prizadevanje, ki naj spravi Avstrije- in Madžarsko pod češkoslovaški vpliv, da je to domišljija dr. Be-neša in da je češkoslovaška vazal Francije. Vse to m točno. Mi smo že 1. 1920. izjavili v parlamenti:, da moramo delati za gospodarsko sodelovanje malih držav. To je naša naloga, naš cilj in naša bodočnost danes kakor je bila prej in to je naša dolžnost in naš interes za bodoče. To to dejstva, ki nam jih nalaga zemljepisni položaj. Po zadnjih izkušnjah z nemško-av-strijsko carinsko unijo lahko spoznamo, da za nas ni druge poti kakor pameten sporazum med malimi državami In češkoslovaška je vedno pripravljena, da razpravlja o tem z gospodarskega stališča. Pri tem pa se mora vršiti sodelovanje med majhnimi državami tako, da se bodo upoštevale tudi agrarno slabše. Mi bomo morali v teku časa. določiti velik program tako zvanega jasnega gospodarstva v srednji Evropi s statistiko -» medsebojnem in-vozu, produkciji in konzumu. Verjetno je, da bomo pri tem govorili zopet o tem, o čemer smo že nekoč razpravljali, in sicer o uvoznem monojx>lu v tej ali oni obliki. Toda vse to so stvari bodočnosti, češkoslovaška je pripravljena sodelovati, če se spoštuje njen politični položaj in upoštevajo njeni gospodarski interesi.
Ob koncu svojih izvajanj je izjavil dr. Beneš, da tudi on ne dvomi, da je Društvo narodov trenutno v zelo kritičnem položaju, kar pa ne pomeni zanj nič sla, bega. Veseli moramo biti, da imamo ravno ob teh težkih časih, ko je vse razburjeno in je ozračje nasičeno s političnim razstrelivom, faktor, ki vedno vzdrži prvi naskote. Kriza Društva narodov izvira odtod, ker menijo ljudje, da je Društvo narodov neke vrste čudo. Društvo narodov ne bo nikdar boljše od držav, iz katerih je sestavljeno. Gotovo je, da doslej ni pokazalo tega, kar je hotelo pokazati, in to je tudi eden izmed vzrokov, ki jih mora češko« slovaška navesti na razorožitveni konferenci. če hočemo odkritosrčno izvesti razorožitveno akcijo, moramo imeti v tej mednarodni organizaciji jamstva, če ta organizacija ne izpolnjuje svojih nalog, moramo povedati svoje pridržke.
Agilnost poslanskega kluba
Poslanski klub se je včeraj ves dan bavil z raznimi perečimi vprašanji kmetskega in delavskega stanu — Izvolitev 4 odborov
Beograd, 10. decembra M. Poslanski klub je imel dopoldne in popoldne sejo, ki jI je predsedoval podpredsednik Ju.raj Deme-t r o v i č. V dopoldanski razpravi so govorili narodni poslanci Arandjel Nikolič, Mi-•lenko Milutinovjč, Rista Gjoktč, Mirko Oro-ševič in Alojziij P a v 1 i č. Vsi govorniki so se barvili predvsem z vprašanjem kmetskih dolgov ter so .poudarjali potrebo, da se bremena kmetov čimbolj ublažijo. Dolgovi al so posledica luksuza, niti razsipnosti kmeta, temveč <v prvi vrsti posledica dejstva, da so kmetje kupovali zemljo v dobi inflacije, ko so bile cene kmetijskih proizvodov še visoke in javne dajatve majhne. Zaradi deflacije .in padca cen kimetsk-lh proizvodov ,pa so kmetije prišli nato brez lastne krivde v težaven položaj, ki je postal še težji, ker so mogli le težko priti do potrebnih kreditov. V kolikor pa se jim jo posrečilo dobiti posojila, so jih dobili samo pod zelo težkimi iin neugodnimi pogoji. Blagodejni učinek je <v tem oziru pokazala zlasti Priligegirana agrarna banka, vendar pa uspeh ni bil tolik, kakor se je pričakovalo in kakršen bi moral biti.
Tudi vprašanju nezaposlenosti delavcev, ki zavzema čimdalje večji razmah, so poslanci posvetili v svojih izvajanjih veliko pozornost. Izrazili so žeLjo, naj se za zboljšanje položaja delavstva izdajo vsi potrebni ukrepi, da ne bo mogoče zatvarjati .nobenih industrijskih podjetij brez vednosti in odohrenja vlade.
Poslanec Pavlic je med drugim tudi predlagal, naj se vsi poslanci odrečejo eni dnevnici v korist Rdečega križa. Obenem je .izrazil željo, naj bi se spričo težke gospodarske krize odpovedale za to sezono vse plesne in druge zabave v korist dobrodelnim društvom.
Končno je bilo sklenjeno, da se osnujejo štirje odbori: gospodarski, finančni, soci-jalno-politični in prosvetn.1. Gospodarski odbor naj bi proučeval vprašanja gospodarskega značaja, ki spadajo v področje gospodarskih ministrstev, pri čemer naj bi posvečal posehno pozornost vprašanjem kmetijske krize, brezposelnosti in kmet-skih dolgov. Finančni odbor naj bi proučeval finančne probleme v zvezi z državnimi dohodki m izdatki. Socijalno-politični odbor naj bi proučeval vprašanja socijalne zakonodaje, brezposelnosti delavstva, narodnega zdravja in prehrane pasivnih krajev. Prosvetni odbor naj bi se bavil z vsemi vprašanji, ki se tičejo duševne in telesne vzgoje mladine ter vsega naroda Obenem je bilo sklenjeno, da se ti odbori izvolijo na popoldanska seji. -
Popoldne so se vršila posvetovanja poslancev iz nos a mesnih banovin, ki so določili svoje zastopnike v navedene odbore.
Na seji klubovega plen uma, ki je trajala do 6.30 zvečer, je bik) sklemjeno, -naj ima
gospodarski odbor 35 članov, ostali pa po 25. V gospodarski odbor, ki iima 35 članov so bili izvoljeni iz dravske banovine poslanci Drek, inž. P a h e r n i k inCerer v finančni odbor, ki ima 25 članov poslanca Mohcrič in KrejčJ, v socialno-po-litični odbor (2-5 članov) poslanca Pavlic in P r e k o r š e k, v prosvetni odbor (25 članov) .poslanca dr. R a p e in B a r 1 e.
Verifikacijski odbor bo danes končal svoje delo
Beograd, 10. decembra M. Verifikacijski odbor je ves dan razpravljal o verifikaciji mandatov, proti katerim so bile vložene pritožbe. Danes je razpravljal o volitvah v drinski, zetski in vrbastti banovini ter v treh srezih primorske banovine. . Mandati so bili večinoma verificirani, le glede mandata Gjorgja Brankoviča, ki je bil izvoljen v srezu Otačacu, je bilo sklenjeno, da se v enem kraju izvrše ponovne volitve. To je edini primer, da je mandat sporen. Pričakuje se, da bo verifikacijski odbor že jutri popolnoma dovršil svoje delo, nakar bo sestavil poročilo za plenum Narodne skupščine, ki bo natisnjeno in razdeljeno poslancem kakor predpisuje zakon o poslovnem redu Narodne skupščine. Poročilo verifikacijskega odbora bo bržkone prišlo na dnevni red Narodne skupščine v ponedeljek ali v torek. Po verifikaciji mandatov bo Narodna skupščina preko Božiča odgodena do izida volitev v senat, ki bodo 3. januarja, nakar se bo sestala k izrednemu zasedanju 11. januarja, ko bo pričela delati paralelno s senatom kot Narodno predstavništvo.
Baselska pogajanja
Basel, 10. decembra. AA. Včerajšnja seja mednarodnega odbora finančnih strokovnjakov je trajala dve uri. V glavnem je bila posvečena splošnim trgovskim in gospodarskim vprašanjem v zvezi z nemškimi kratkoročnimi krediti.
Basel, 10. decembra, s. Razni švicarski listi poročajo o včerajšnji seji posebnega odbora banke za mednarodna plačila, da so na njej francoski in tudi angleški delegati očitali nemškemu strokovnjaku, da prečrno presoja bodoči razvoj nemške izvozne trgovine. Francoski zastopnik ni opustil pripombe, da se spričo sedanjega težkega gospodarskega položaja ne more določiti končno veljavni načrt za reparacije. Poučeni nemški krogi pa izjavljajo, da so te vesti, ki so očividno iz švicarskih listov zašle tudi v ameriške, netočne. V Angliji oresoiaio položaj tako. kakor ga je opisal nemški delegat dr. Melchior.
Zaleski v Londonu
London, 10. decembra, č. Poljski zunanji minister Zaleski je snoči prispel v London, da se s člani angleškega kabineta razgovori o novi angleškj zunanji politiki, posebno o novih angleških carinah. Poljska je predvsem prizadeta zaradi novih angleških carin na tekstilno blago in premog. Pravijo, da je prišel poljski zunanji minister v London tudi zaradi Hitlerjeve politične akcije v inozemstvu. Kakor znano, je pred kraifcun Hitler poslal v London svojega emisarja dr. Rosenberga. Zaleski ima po teh govoricah namen paralizirati Rosenbergovo delo. Dopoldne je Za lesk e-ga sprejel angleški ministrski predsednik Macdonald, nato pa se je poljski zunanji minister sestal z angleškim zunanjim ministrom sirom Johnci.n Simonom.
Varšava, 10. decembra. AA. V tukajšnjih političnih krogih trdijo, da nima potovanje poljskega zunanjega ministra šaleškega v London nikakega političnega rumene. Zaieski je odpotoval v angleško prestolnico samo zato, da ponovno zainteresira Anglijo za Poljsko, bar bi bilo velikega pomena za ohranitev evropskega ravnotežja.
Proces proti Stribrnemu
Praga, 10. dec. h. V ponedeljek dne I4i t. m. se bo pričela pred senatom praškega okrožnega kazenskega sodišča razprava proti Juriju Stribrnemu in Francu Sihrovske-mu zaradi napačnih izpovedi. Obtožnica obsega 67 strani. Kot priče bodo pri tej razipravi nastopili med drugimi: bivši finančni minister dr. Bngliš, poslanec in vodja češkoslovaških socialnih demokratom ! Hampel. poslanec dr. Jaroslav Stranskv in i drugi. Ta proces je bil odločen od tiskovno razprave lista poslanca Stfibrnega proti le-gijonarskemu listu »Narodnem Osvoboze-ny«, ki je poslanca Stribrne-ga obdolžil, da je jemal, kot železniški minister provizija od premogovnih dobav in drugih kupčij svojega brata in tako obogatel na račun države. V tiskovni raznravi je takrat zmagal poslanec Stfibmv. Med nreiskavo je preiskovalna komisija v poslanski zbornici zavzela stališče, da je smatrati to na podla«! novih listin in izpovedi prič za dokazano. Vse to gradivo ie bilo sedai izročeno sodišču, ki je Stfibrnega obtožilo zaradi krivih izpovedi kot priče.
Požar v nerziiskem parlamentu
Teheran, 10. decembra s. Davi je zaradi pokvarienega dimnika nastal v parlamentu požar. V kratkem bilo vse poslopje v plamenih. Glavni del stavbe je popolnoma porušen.
Začasna ustavitev predavanj na b<y»PTpfeki nniverzi
Beograd, 10. decembra AA. Na podlagi čl. 32. splošne uredbe o univerzah so ustavliena nredavania na beograjski univerzi do vštetega 20. t. m.
Petek, 11. XH. 1D31
ŽRTVE CELJSKE KATASTROFE
Sedaj so ugotovili Imena vseh, ki so se vozili s smrtnim avtobusom - Dvanajst je mrtvih, sedem nevarno, pet pa lažje poškodovanih
- Celje. 10. decembra Razburjenje,- ki se je -polasti io prebivalstva v Celju m vsej Savinjski dolini včeraj po prvib deloma še netočnih vesteh o strašni prometni katsatrofi pri Celjn,- se tudi še danes ni poleglo. Zlasti v Savinjski dolini se je še stopnjevalo, ko so.se deloma že včeraj, največ pa danes iz »Jutra« izvedela imena ponesrečencev.
Celje samo je nudilo že v'jutranjih urah' aa vseh svojih cestah in ulicah sliko velike žalosti Z mestnega magistrata se vi-jeta dve dolgi žalni zastavi, pa tudi skoro vse hiše zasebnikov so v črnih zastavah v znamenje žalovanja in sočustvovanja Običajno živahno vrvenje in smeh je zamrl po celjskih ulicah Obrazi ljudi so mračni in resni, saj pa tudi drugače ni mogoče, ko srečujejo na vsak korak črno oblečene, pretresljivo jokajoče svojce dvanajstih žrtev. ki leže na mrtvaškem odru na okoliškem celjskem pokopališču in v kapeli celjske javne bolnice. Primitivne krste vsebujejo razmesarjena telesa, grozne rane so za silo pokrite z obleko in z zadnjim jesenskim ovetjem. čez bleda, za vedno nema lica je pregrnjena prozorna bela tančica
Dvanajst smrtnih žrtev
Na primitivnem lesenem odru mrtvašnice okoliškega pokopališča sniva prezgodnji mrtvaški sen osem strašnih žrtev, ki so oi>ležale mrtve takoj na mestu nesreče. Znana so sedaj že .Imena vseh; nesrečne žrtve so:
Ivan Krajnc, 70 letni zasebnik iz Žalca in njegova 65 letna že.na Ana Krajnc;
.Ivan Krefl, 60 letni posestnik in krojaški mojster iz Brasloč;
Frančiška Pristovšek, 46 letna posestni-ca iz Drešinje vasi pri Petrovčab;
Filip Posedel, 60 letni upokojeni rudar az Zabukovce in njegova nekaj let mlajša žena Brigita Posedel;
Anton Svet, 40 letni vinogradnik iz Brežic;
Ana Strahovnik, 50 letna mizarjeva žena iz Žalca, mati šestih otrok v starosti 1 do 17 let
Na mrtvaškem odru v kapeli celjske javne bolnice pa leže nesrečne štiri žrtve, ki so umrle po prevozu v bolnico:
Anton Dobnik, 30 letni posestnikov sin in lesni trgovec i'/ Čepelj pri Vranskem;
Marija Zupane, 36 letna gostilničarka in rudarjeva žena iz Migojnic pri Grlžah, ki (zapušča tri sirote v starosti 1, 3 in 6 let;
Otilija Dobelšek, 33 letna tovarniška delavka iz St. Pavla pri Preboldu, po rodu čehinja in mati dveh ot.rok, 2 letnega Val-terja m 11 letnega Rudolfa
Na posebnem odru poieg omenjene trojice leži med številnimi venci in cvetjem 40 letni tajnik Kmetske posojilnice v Celju Ivan Krajnc, znani narodni delavec in planinec, ki je stanova! v lastni vili na Frankopanski cesti Zapušča vdovo ln 17 letnega sina gimnazijca. Njegova vdova o smrti soproga še ni bila obveščena,. ker. s,e nahaja v ljubljanskem ^eonlsču po srečno uspeli operaciji in bi jo grozna resnica o tragični usodi soproga mogla -• potreti do smrti.
Sedem ranjencev v bolnici
V celjski bolnic, leže nastopni ranjenci:
Matilda Potočnikova, 24 letna učiteljica iz Grrlž, doma iz Letuša pri Braslovčah. Poškodovano ima lobanjo in pretrgano žilo na levem sencu in se od prevoza v bolnico do danes popoldne še nI prebudila iz neza- ; ■vesti Vendar pa se zdi, da se je njeno stanje malo izboljšalo.
Helena Fonda, 58 letna posestnikova žena iz št. Ruperta pri Gomilskem, ima hude poškodbe na rokah in nogah, obenem pa ima poškodovano nosno kost pod čelom
Marija Janežič, 33 letna posestnikova žena iz Prekope pri Vranskem, je hudo poškodovana na levem licu in se je bati, da bo izgubila levo oko.
Andrej šepec, 52 letni trgovec H Dolge Pušče pri Zagrebu, je hudo poškodovan na glavi in desni roki ter toži tudi o neznosnih notranjih bolečinah.
Anton Oblak, 31 letni posestnikov sin Vi Vrbja pri Žalcu, ima i z bite zobe, hudo je poškodovan na levem licu in levi roki ter ima pretresene možgane. Njegovo stanje je zelo resno. V kratkem je nameraval prevzeti od očeta lepo domačijo in se poročiti z izvoljenko, ki jo je težka nesreča
<	zaročenca hudo pretresla.
Franc Bučar, 30 letni šofer iz Gaberja pri Celju je vozil usodni avtobus. Njegove ■ poškodbe v trebušni votlini niso težjega značaja in bo lahko najbrže že v par dneh , odšel v domačo oskrbo. Prvotno so mislili, da ima strt p.rsn.1 koš, kar se je pa izkazalo za neutemeljeno. '■"* Danes je bil pripeljan v bolnico še France Lešar, 63 letni posestnik iz Ruš pri Petrovčah, lei ima precej veliko rano na glavi in najbrže tudi občutne notranje poškodbe. Lešar je bil pred enim tednom v izolačnem oddelku celjske bolnice ,kjer se je zdravil zaradi šena na obrazu. Včeraj dopoldne je bil odpuščen iz bolnice in se . je pelja. z nesrečnim avtobusom domov. V - "trenutku so se je vlak zaletel v avtobus, ga je odtrgana karoserija vrgla ob tračni-
•	ce kjer je za hip obležal nezavesten. Ta-
<	koj nato pa je skočil pokonci I.n odhitel, ■ne da hi se zavedal, kaj je ž njim, po cesti
■skozi Leveč do dva kilometra oddaljene A rje vasi, kjer so ga domačini ustavili in mu izprali popolnoma okrvavljen obraz. Veleposestnlea ga. Ježovnikova iz Arje vasi ga je v svojem avtomobilu odpeljala v žaiec k tamošnjemu okrožnemu zdravniku, ki mu je nudil potrebno pomoč. Lešar je čutil hude bolečine v notranjosti in so ga žalski gasilci danes dopoldne prepeljali v celjsko bolnico.
Pet lažje poškodovanih
... že včeraj sta bila takoj po nudeni prvi
•	pomoči odpuščena iz bolnice v domačo oskrbo 49 letni zidarski polir Ivan Binter doma iz okolice Prnjavora v Bosni, ki je zaposlen pri obnavljanju umobolnice v Novem Celju in je dobil lažje poškodbe na glavi in desni roki. ter 40 letni mesar Anton Turk iz št. Petra v Savinjski dolini,
' ki je lažje poškodovan na glavi, levi roki ,in desni nogi
Z nesrečnim avtobusom se je vozila dalje Marija Tomše. služkinja pri Francu Kožarju v št Pavlu Sedela je na prvem sedežu desne strani avtobusa, ne ve pa nič drugega, kakor da je bila slina megla ka-
kor je še ne pomni. Nenadoma se je znašla pod razbitinami, izpod katerih so -jo mukoma privlekli Poleg živčnega pretresa ima udarec na levem stegnu. ■ Za njo je med prvim in drugim sedežem sedtsJ g.Vinko Aristovski, krojašk.1 mojster iz Arje vasi pri Petrovčah Pri karambplu je dobil občutne obtolčine na levih prsih in precej krvavečo rano na glavi. Za njim je sedel na drugem desnem sedežu neznan miaden.č. ki je v prvi zmedenosti pobegnil. Ta se je po nesreči, ko se je opomogel od popolne osuplosti, vrnil pozneje peš v Ce lje; tudi on je imel lažje poškodbe. Nepoškodovan pri nesreči od vseh 24 oseb. ki so se vozile s smrtnim avtobusom, torej ni ostal nihče.
Pogrebi žrtev
Popoldne so se zglasili pri celjskem mestnem pogrebnem zavodu svojci nekaterih pokojnikov ter zaprosili za dovoljenje prevoza preminulih na njihove domove, čemur so. oblastva ugodila brez nadaljnjega po izpolnjenih zakonitih formalnostih. Trupli zakoncev Kranjčevih iz Žalca in truplo posestnike Frančiške Pristovškove bodo prepeljana jutri zjutraj ob 8. z avtomobilom celjske mestne občine s tukajšnjega okoliškega pokopališča na pokopališče v Žalcu, kier bodo ob 9. zjutraj položena k večnemu podzemske ostanke Antona Dobnika je danes odpeljal njeaov brat z vozom na Vransno, kier jih bodo pokopali v soboto dopoldne.
Ano Strahovnikovo, mater šestih otrok, je prepeljal danes popoldne žalski'gasilski avto na njen dom v Žalec, kjer so jo položili r.a mrtvaški oder. Pokopali io bodo jutri ob 3. popoldne na žalskem pokopališču.
Truplo mlade matere Otihje Dobelskove bo prepeljano v Št. Pavel pri Preboldu, kjer jo pokopljejo v soboto ob 9. zjutraj po končani maš: - zadušnici.
Pogreb zavednega celjskega Sokola, narodnega delavca Ln planinca Ivana Kranjca, tajnika Kmetske posojilnice v Celju, bo jutri popoldne ob 3. iz kapele v (avni bolnici na okoliško pokopališče. Na zadnji po1' bodo spremila vsa celjska društva, zastopniki uradov in oblastev ter mnogoštevilni prijatelji in znanci, ki so ga visoko cenili in spoštovali in ki iskreno sočustvujejo z njegovo težko prizadeto rodbino.	_
' če se ne bodo javili nadaljnji svojci žrtev levške katastrofe, ki bi želeli prepeljati zadnje ostanke svojih dragih na domača pokopališča, bo jutri dopoldne določen skupen pogreb vseh ostalih tragičnih žrtev na celjskem pokopališču. Točen čas pogreba bomo pravočasno javili.
V	Žalcu, kjer bodo jutri pokopali vec žrtev strašne nesreče, vse žaluje. Trg je zavit v črne zastave. Tudi. v ostalih krajjh Savinjske doline živi prebivalstvo pod silnim vtisom katastrofe. V mnogih krajih so izobesili črne zastave.
Preiskava
0 nastanku in poteku te največje prometne katastrofe,, ki. se j<?..J^daj pripetila v paši ožji domovini. J krožijo ". tiied. prebivalstvom v mestu iti v dolini fazne ,govorice. Točnega opisa tragičnega" dfigodka Vseh podrobpb-stib ne thore" podati niti ena navzoča priča. Ugotovitev pravega vzroka in krivde »o pač težka naioga sodne preiskave, ki se je že pričela. Sodna komisija, ki je bila včeraj opoldne kmalu po nesreči na licu mesta, ie ugotovila le dejanski stan in napravila predpisani lokalni ogled. Izmerila je točno vse distance med progo in avtobusom ter. njegovimi razbitimi deli. zabeležila položaje mrtvecev ter druge potrebne podatke, ki bodo služili nadaljnji preiskavi.
V	Celje je prispela včeraj popoldne tudi posebna veččlanska uradna komisija ljubljanske železniške direkcije, ki je istotako napravila natančen ogled pozorišča kata-
strofe ter obenem zaslišala tudi večje število očividcev rn drugih oseb, ki prihajajo v poštev pri razjasnitvi vzroka katastrof. Ta komisija je bila zaposlena tudi še ves današnji dan.
Reševalci
Z vsem priznanjem m pohvalo je tT«.oa podčrtati veliko samaritans.<o delo celjskega okrožnega zdravnika g. dr. Draga Hočevarja in sekundarija bounice. g. dr. Jožeta Flajsa, ter šeta celjskega zdravstvenega doma in mestnega fizika g. dr. Jakoba Re-bernika, ki so bili že v- nekaj minutah na kraju nesreče ter naglo nudili potrebno prvo pomoč razmesarjenim ranjencem. Pn njihovem težkem delu so jim pomagali z vso vnemo in usposobljenostjo člani celjskega Gasilskega in reševalnega društva, ki so prispeli istočasno na krvavo prizorišče s svojim • reševalnim m drugim pomožnim gasilskim avtomobilom .2. obema avtomobiloma so v vsej naglici prevažali ranjence v javno bolnico, kjer jih je ob asistenci : številnih bolniških sester usmiljen k pričakoval v operacijski sobi zdravnik dr St-r-: nad, ki je z dr. Hočevarjem in dr. Flaj-• som pomagal poškodovancem, kar je bilo ! mogoče. Takojšnja zdravniška pomoč je nedvomno pripomogla mnogo, da niso bile smrtne žrtve številnejše.
Zavarovane vsot«.
Avtobus, ki je popolnoma razbit, je veljal za najboljše vozilo avtobusnega podjetja celjske občine. Vozdl je le izjemoma na gotovih progah, sicer pa je bil le za rezervo. Veljal je nad četrt milijona dinarjev. Proti eventualnem havarijam ni bil zavarovan in je torej že ta škoda za podijefje ogromna Pač pa so -bili potniki zavarovani za nizek skupen znesek (kolikor je po zakonu predpisano) 350.000 Din. šofer je zavarovan za primer smrti za 50.000 Din enako za primer trajne invalidnosti.
Sožalje narodnih poslancev
Beograd, 10. dec. p. Velika avtomobilska katastrofa, ki se je včeraj pripetila pri Celju, je izzvala veliko sočustvovanje zlasti med poslanci dravske banovine. Za žrtve te nesreče bo narodni poslanec župnik Janko Barle bral jutri v katoliški katedrali v Beogradu mašo zadušnico. ki ji bodo prisostvovali korporativno 'vsi poslanci iz dravske banovine. V imenu narodnih poslancev dravske banovine je poslal poslanec Ivan Prekoršek sreskemu načelstvu v Celju naslednjo brzojavko:
»Izrazite v imenu narodnih poslancev dravske banovine svojcem žrtev avtomobilske katastrofe pri Celju najgloblje sožalje.«
O nesreči pri Celju poročajo vsi beograjski listi obširno ter izražajo svoje so žal je:"
Sporočilo prometnega ministrstva
idr dec. AA. Ob i>riliki avto-
Prvi dnevi Narodne skupščine
Pričetek novega ustavnega življenja - Gledališče - začasni dem poslancev - Pr izori na prvih dveh sejah
... .	pni.....
busne'nesreče, pri. Celju je .izdalo, prometno ministrstvo nasiednje poročilo:
»Ob 10.50 dopoldne je na prehodu preko železniške proge Celje-Velenje osebni vlak trčil med postajama Celje in Petrovče na avtobus celjske občinfe, ki je bil razbit. Ob tej priliki je bilo ubitih 8 oseb, 10 pa težko ranjenih. Na mestu nesreče se proga križa z državno cesto. Ker je ta proga vicinalna proga, na cestah ni zatvornic. Vzrok nesreče pa je gosta megla, ki je ležala v Savinjski dolini, neprimerni vozmi red avtobusa in nepazljivost šoferja. Poleg tega je imel avtobus lOminaitno zamudo, šofer pa pri križišču ni dovolj pazil. Pristojna oblast vodi preiskavo.
Kaj pravi celjsko avtobusno podjetje
Izjava mestnega avtobusnega podjetja v Celju 0 šoferju ter o poteku
in vzrokih grozne nesreče
Celje, 10. decembra.
Celjsko mestno avtobusno podjetje je izročilo danes popoldne uredništvom listov naslednje sporočilo:
»Avtobus,, ki odhaja ob 10.30 izpred kolodvora proti Vranskemu, je dne 9. t. m. odpeljal s približno 20 potniki ter je zaradi goste megle bila vožnja gotovo počasna. Avtobus je bil znamke Mercedes-Benz, dolg 6.50 m, težak 3700 kg ter opremljen z> vsemi , modernimi pripravami. Vozil ga je izkušeni, popolnoma trezni in vseskozi zanesljivi šofer g. Bučar, ki vozi tudi na progi v št.. Peter pod.Sv. Gorami preko znanega klanca Srebrnik. Zaradi megle, ki je bila že v mestu, je vozil šofer z gorečimi žarometi in dajal s hu.po in rogom pogoste signale osobito od gostilne Samec dalje mimo Rop a sove avtomobilske delavnice proti železniškemu križišču.
To križišče kaže sledečo situacijo: 10 korakov široko cesto prerežejo železniške tračnice poševno z ostrim kotom kakih 25 stopinj v dolžini 42 korakov, tako da dobimo nevarnostno zono kakšnih 48 korakov. Pri včerajšnji izredno gosti meglii, ki se je začela še le nekako ob pol 12. nekoliko dvigati je bilo videti le 6 do 10 korakov daleč. Priča Martin Sevšek, ki je bil v avtobusu tik za šoferjem na levi strani in je
imel oči obrnjene v levo smer je zagledal lokomotivo iz daljave kakšnih 6 metrov. Luči na lokomotivi niso gorele, signala pa priča tudi ni slišal.
Tudi druge priče, ki so bile v neposredni bližini nesreče, izjavljajo, da železniških signalov niso slišale, Ako uj>oštevamo, da se je moral po Ugotovljeni situaciji zgoditi sunek v avtobus v tretji četrtini nevarnostne corie, potem je jasno, da niti šofer niti kdo drugi izmed potnikov ni mogel opaziti vlaka, pred vstopom v nevarnostno cono.
Druga neprizadeta priča, ki je bila ob času nesreče 209 m1 od kraja katastrofe, je izpovedala, da je slišala pogoste signale avtobusa in še opazila svetle žaromete njegove, začula oster pisk lokomotive ter v istem hipu že strašen udar.ee. Priča je takoj prihitela na kraj nesreče. Žarometi raztrganega avtobusa, so še goreli in je motor še brnel. Situacija je tam takšna, da mora biti jasno, da tudi če hi bil Šofer pred križiščem obstal in potem zopet motor posmal, ne bi bil mogel uiti nesreči. Ravno tako je tudi brzina avtobusa, ki je vozil tamkaj približno 13 km na uro. v tem primeru postranskega pomena,, ker bi bil povožen, če bi bil vozil bodisi s petimi, bodisi s petdesetimi kilometri, ker ni mogel šofer lokomotive u »izdati na 6 do 7 m. Edino zapornice bi bile v tej situaciji preprečile nesrečo.«
Beograd, 7. decembra. Davi je na »manježu« zaplapolala državna trobojnica. Narodna skupščina 6e sestaja k zasedanju.
Seja. prva po skoraj dveletnem irestan-ku, je bila napovedana za deveto "ro. toda žc takoj v prvih jutranjih urah je vrve-lo kar najživahnejše življenje po Milanovi. tam okoli novega nastanišia našega novega narodnega predstavništva, ki se ]e v dveh mesecih preselilo iz gleda! šča v dom naših »narodnih očetov« m tako temeljito. da skoraj ni mogoče prepoznati v njem nekdanje konjušnice. In prizidali so v vsej hitrici še celo razsežno poslopje za vse potrebne skupščinske urade, poganske klube, novinarje, pošto, buflet "td.,-ki jc z notranjimi hodniki /vezano z »ma-njezom«, kjer 6e jc gledalci.a dvorana iz-premenila v zbornico. Prezidave tu rv o bile potrebne, vsaj v večji meri ne. Da bi ime'a dvorana več dnevne svetlobe, 60 na ulični' strani. v viš ni prvega nadstropja, prebili štiri velika okna: na oder. zvezan z dvorano s par stopnicami, so namestili predsedn:štvo. po'eg njega na obeh straneh 6edeže za zbornično tajništvo, pod n.j;m na obeh straneh ministrske klopi, čisto spredaj pa govorniški tribuni in sie-nografsko mizo
Dvorana ima komaj prostora za vse narodne poslance, ki 6e morajo več:noma zadovoljevati z navadnimi sedeži, kakor se vidijo po koncertnih dvoranah, brez pultov s predali, ker so s takimi sedsZi opremljene samo prve vrste in bi za vse ne bilo prostora. Z dvema vzdo>ižn;ma prehodoma je dvorana razdeljena na ccntrum ter desno in levo krilo.
Na čelni shrani, nad predsedn i štvom. je pod velikim državnim grbom nameščena kraljeva s'ka, predsedniško mizo pa tudi krasi državni grb.
V prvem nadstropju gre vse naokoli dvorane galerija; na desni »t ran i je diplomatska loža, v ozadju loža za občinstvo, na levi pa novinarska. Gornja galeri:a, ki pa zavzema samo ozadje, je menda tudi namenjena občinstvu.
Prostori za klube, novinarje m razni drugi pisarniški prostori so sedaj za filo urejeni, za pobožično zasedanje pa bodo opremljeni z vsem, česar je treba za zbornično delo.
Ves fibul, kjer so tudi prostori za garderobo, je bil že zdavnaj pred deveto uro prepoln narodnih poslancev in občinstva, a ko je kmalu po deveti zapel zvonec, 6ta se hitro začeli polniti dvorana in galerija.
Nihče ni izbiral prostora in iskal znancev in tovarišev iz svojih krajev.^ Sede1' jc tjakaj, kjer je bilo še prazno. Tako smo gledali vsepovsod poslance, ki se predstavljajo tovarišem, h katerim 6eda;o: v eni in isti vrsti so morda sedeli poslanci iz V6eh devetih banovin: Slovenec poleg bosanskega muslimana, Dalmatinec poleg Šumadinca, prekodunavski pravoslavni svečenik poleg črnogorskega veljaka, katoliki duhovnik izpod Kamniških planin poleg možaka tam doli od bolgarske meje. Kakor ena sama- velika družina se nam je zazdela ta naša nova Narodna skupščina in tako jo je začasni predsednik posl. Spinčič v svojem nagovoru tudi v resnici nagovarjal z »draga brado«.
Ko je vstopila z desne strani vlada s predsedn kom Živkovičem na čelu, se je oglasilo prvo ploskanje v dvorani. Predsednik vlade je sedel v zadnjo klop na desni strani, tik ob predsedniški mizi, na njegovi desnici pa sta zavzela prostora minister Uzunovič in Marinkovič. M:ni-ster dr. Kramer je 6cdel v predzadnjo klep na desni, minister Puceij pa v zadnjo na levi strani. Vsi m:nistri v žaketu, le minister vojeke in mornarice Stojanovič je bdi v uniformi.
Z živahnim ploskanjem pozdravljen, je z vzklikom izvoljeni začasni predsednik nar. posl. Vekoalav Spinčič zavzel predsedniško mesto. Kake misli so pač navdajale belo lase ga istrskega borca, ko je p topa! k predsedniški mizi?! Desetletja in de-set'!et:a so žc minila, odkar je prvič stopil v nekdanji avstrijski državni zbor, da tam zastavi vse svoje, moči za svojo tužno Istro: danes pa otvarja zasedanje Narodne skupščine svobodne Jugoslavije, svobodnega jugoslovenskega naroda, toda — brez Istre, brez onega jugoslovenskega Primorja, kateremu je veljalo vse njegovo
Pogreb prof. Kovača
Novo mesto, 10. decembra.
Kako zelo priljubljen je bil prerano uinr-lii profesor Jože Kovač med ljudstvom po vsej Dolenjski, je pričal današnji veličastni pogreb. Že kmalu po 15. uri se je nabrala pre<l pokojnikovim stanovanjem nepregledna množiea. V velikem številu so bili zlasti zastopani njegovi bivši učenci, ki so prišli iz veh krajev banovine. Prišlo je tudi mnogo zastopnikov sokolskili društev iz vse Dolenjske in Bele Krajine, zbor aktivnih m rezervnih častnikov s komandantom mesta gosp. podpolkovnikom Vaclavom Dicem, vse ; uradništvo ? sreskim načelnikom Friderikom Logerjem in podnačelnikom Krajškoin, ves profesorski zbor z ravnateljem Masljem. sodniki s predsednikom okrožnega sodišča dr. Josipom Kavčičem, mladina gimnazije, meščanske in osnovnih šol z učitelji, dru štva kmetskih fantov in deklet in še več drugih organizacij in korpOracij iz vsfeb krajev prostrane okolice.
Krsto, ki so jo nosili dijaki-, je obdala častna četa voiakov Odnesli so jo v cerkev k blagoslovu. Nato se jo od pokojnika a gan-
ljivimi besedami poslovil starosta sokolske župe dr. Ivan Vašič. Pevci Pomladka Rdečega križa na gimnaziji so zapeli žalostinko r^Na grobovih^. Pred cerkvijo se je razvil sprevod. Na čelu so nosili vojaki velik križ, za katerim je stopala šolska mladina, vsak razred s svojim vencem, rezervni častnik pa je nesel pokojnikova odlikovanja na blazini. Sledili so nosilci vencev in cvetja, za krsto pa je stopalo sorodstvo in »smošolke novomeške gimnazije, nato profesorski zbor i deputacijo Jugoslovenskega profesorskega udruženja, častniki, sodniki in ostala množica.	:
Ob odprtem grobu je spregovoril v imenu Jugoslovenskega profesorskega udruženja prof. Jeran. ki je zlasti poudaril, da je bil
življenjsko delo. In ko sc je v svojem
nagovoru spominjal one nesrečne, od našega narodnega debla odsekane veje ter mu je v odgovor zagrmel iz dvorane^ vzkii.%: »Živela Istra!«, poopremljen z živahnim odobravanjem. «e mu je potresel drugače še vedno krepki glas in solza se mu je zmesketala v očesu.
\'sak:krat, ko je predsedn k omenil kralja. je bila isti hip vsa dvorana na nogah in je z burnm vzklikanjem in ploskanjem izražala svojo vdanost vladarju, kakor- je tud.i vsako omembo naše kraljevine Jugoslavije pozdravila z vJ-diki in odobravanjem
Državna zastava plapola na »manježu«, Narodna skupščina zboruje! Začenja novo ustavno življenje, novo ustavno delo. od katerega si obeta naš narod vejiko: vso svojo boljšo bodočnost. Naj ni le prevevale naše novo narodno predstavništvo pri njegovem delti vedno in vselej one misli, ki jih je izrazi' njegov začasni predsednik v svojem današnjem nagovoru, pa se bo tudi v resnici izpolnilo, kar si želi in obeta od njega naš narod!
Beograd, 8. dccer. Pra. Danes je za katolike praznik. Narodna skupščina, ki se hoče kar najbolj podvizati s svojim pripravljaln m delom za icd-no zasedanje, pa se ni oziraia na ta praznik in se je danes dopoldne sestala k seji, ki pa nj trajala niti četrt ure. Seveda, saj na dnevnem redu ni bilo nič drugega kot odobritev zapisnika prve seje in pa izvolitev verifikacijiker^ odseka. Poročilo o s»eji sami ste itak cz objavili; zato samo nekaj pripomb.
Sestav sedanje naše Narodne skupščine je pač tak, da že sam po sebi skrčujc delo, ki bi se v drugih razmerah raz vleklo na dneve in dneve. Predložena je bila danes predsedništvu ena sama lista članov za ods.k, volitve z listki ni bilo treba, g.a-sovalo »e je z vzklikom in verifikacij ki odsek je bil izvoljen. Pet minut dela ki bi bilo drugače trajalo ves dan, ali še celo več, preden bi se bile stranke sporazumele med seboj. In izvoljeni od.«<k ?e je takoj mogel sestati in konstituirati rn takoj pričeti svoje delo.
Sedanje zasedanje naše Narodne skupšči- ~ ne bi se tako v resnici moglo imenovati — zasedanje s skrajšanim postopkom.
In vsa naša poslanska zbornica tvori en sam skupni poslan- ki klub. Tu 6e bodo prerešctavala vsa vprašanja, ki bodo prihajala na dnevni red v poslanski zbornici. Sedaj se sestavlja pravilnik za klub
Tu pač nastaja vprašanje, ki 6i ga je prav gotovo že stavil sam sebi marsikateri volilec: kako naj dela poslanska zbornica, v kateri so vsi poslanci združeni v skupnem klubu, ko vendar zastopajo kraje m ljudi, ki so jim njihovi koristi le prevečkrat v popolnem nasprotju?! Odgovor ie zelo lahek: so velike, največje skupne koristi vsega našega naroda, vr,e naše države, glede katerih bodo brez dvoma vsi naši narodni poslanci vedno edini, kvečiemu, da bi ta ali oni hotel in skušal kaj doda-, ti k boljši zaščiti naše 6plošnosti. Tam, kjer pa pojde za posebne koristi tega a.i onega kraja, tega ali onega stanu aii s.oj-a našega naroda, pa se bo skušal doseči sporazum že v skupnem klubu; če pa bi bil sporazum nemogoč, bo odločilo glasovanje, kjer bo pač vsak poslanec glasoval po svojem najboljšem prepričanju, ko bo pretehtal, " koliko 6C posebne koristi skladajo s koristmi splošnosti. Načelna, opozicija je pač popolnoma izključena, toda stvarne opozicije pa bo v naši Narodni skupščini, od časa do časa, od razprav-nega predmeta do razpravnega predmeta: 306 glasov, 306 misli, v splošnem usmerjenih v eno in isto smer, ali gotovo po potih, ki 6e vsaki posebej zdi najboljša za dosego skupnega cilja. V enotnem skupnem klubu se bodo zbliževale, zenačevalo te smeri; če se zenačijo, pa naj zmaga tista, za katero 6toji večina .
Delo se je pričelo z vso vnemo. Vidno 6edaj ni več, ker se je umaknilo v klub in verifikacijski odsek. Ko pa predsednik verifikacij kega odseka, kakor določa zbornični pravilnik, po dovršenem c dseko-vem delu skliče zbornico, se prične zopet javno delo v zbornici. V par dnoh bres dvoma.
Razprava o poneverbah v ljubljanski tovarni
Ljubljana, 10. decembra. Dopoldne ob 9. se je priče a pri deželnem sodišču pred sodnikom poedincem dr. Že-lezinoerjem razprava proti 36 letni blagaj-ničarki Anici Štrikbergerjevi, uslužbenki v Strojnih tovarnah in livarnah, ter pno;; 56 letnemu Josipu Florjanfiču, akviziterju zvonarskega odseka tovarne. Prva je obtožena da 'je v ttku let poneverila v tovarni 880.800 Din. drugi pa 191.378 Din. Oba slučaja nmata med seboj nikake zveze.
Državno tož^stvo zastopa dr. Fellachsr, Strojne tovarne in livarne dr. Korun in dr. Jelene, Strikbergerievo zagrrvar:a doktor Tuma, Florjančiča pa dr Oblak. Kot sodni izvedenec je navzoč knj^ovodja poštne direkcije Šparhakl.
Dooo'danr=.ki del razprave se je vršil v sobi št. 140, ki pa se je izkazala premajhno, da bi mo^la sprejeti veliko množico no9-uša'cev. Popoldanska razprava Je zato bila v mnogo večji dvorani na 5t. 79. ki pa je bila tudi natlačeno polra poslušalcev; zli« t i mnogo je bilo žemk.
Pri zasliševanju je Strikbergerjeva mirno odgovarjala na stavljena vprašan ia in zatrjevala svojo nedolžnost Strikbergerje-va je vstopila v službo 1. decembra 1917, ko se ie tovarna še imenovala Tonnies in Žabkar Prevzela je takrat majhen sald^. krrrraj nekaj sto dinariev Prvi primanjkljaj je opazila 1921. o stvari na ni na pristojnem mestu ničesar sporoči'a. ker se je bala. da utegne izgubiti službo Višine ori-marvklaja se ne spomin ia. Blaga ino in ključ« jc upravljala preko dneva sama. "»reko noči pa kMučev ni r>b lr/a'a sama So-pokojnik vedno aktiven delavec za naro-fno k'jučaria ni bilo Zaradi ogromnega oro-nrosveto. Gimnazijski ravnatelj Ivan MaSelj meta je bila nreobremenjena 'n ie večkrat
no/abila knjižtii večje lzdaike Obtožen-, ka je dokazovala, da je bi'a podana možnost da je mela dostop do blagajne še kaka treria neupravičena oseba Pri.mapj-k'aia'a ni iK*ntovi'a ker zintrfi' ob prejemu n; nikoli kontro';ra'a b^fljne.
že le ko je bila po pokojnem predsedniku
je v lepem in dolgem govoru očrtal vse pokojnikove vrline, s katerimi je osvajal 6rča Ganljivo je bilo slovo pokojnikovega učenca osmošolca Uršiča. ki se je poslovil nd •svojega razrednika, pravega drugega očeta i Ko so spustili krsto v grob io *-istna Četa | oddala v zadnji pozdrav tri salve.
Žabkar ju opozorjena, da bo prišel nov upravni svet, je napravila saldo in ugotovila primanjkljaj pol milijona dinarjev. Začela ga je kriti z zneski, kakor so navedeni v obtožnici.
Dopoldanska razprava je trajala do 13. ter se je nadaljevala ob 16. Obtoženka je pri nadaljnjem zaslišanju izjavila, da vseh 14 let službe n-i imela nikdar dopusta in ni bila nikdar bolna.
Ob 16.50 se je pričelo zasliševanje obtoženega Florjančiča. Povedal je, kako je prišel v službo. V začetku so bili v njegovem oddelku zaposlene štiri osebe, kasneje pa je moral vse delo opravljati sam in je bil preobremenjen. Imel je toliko dela, da že ni več vedel, kje bi se lotil. Predložiti ni mogel niti svojih potnih obračunov Zaradi tega si je večkrat pridržal kake vsote, češ da ima zanje kritje s svojimi zahtevami. Denar, zaradi katerega je obtožen poneverbe, je pridržai na račun potnih stroškov in ker je trpel pomanjkanje. S Štrlkbergerjevo ni imel nikake zveze.
Razprava je bila prekinjena ob 16.30 ter se bo uadaljevala jutri v petek ob 9. dopoldne.
Tri osebe zgorele pri avtomobilski nesreči
Praga, 10. decemcra d. Snoči ob 9. se je pripetila na Podjebradski cesti v Pragi avtomobilska nesreča, ki je zahtevala tri žrtve. Osebni avtomobil je zadel v tramvajski voz, pri čemer je eksplodiral bencinski rezervoar avtomobila, ki je bil naenkrat v plamenih. Pasantom se ni posrečilo odpreti vrat avtomobila, zaradi česar so vse tri osebe v njem, šofer in dva oficirja, popolnoma zgorele. Nesreča se je pripetila, ker šofer ni vozil po predpisih, temveč po oni strani ceste, ki je rezervirana za cestno železnico.
Izboljšanje tečaja funta
London, 10. decembra AA. Davi se ja tečaj funt? ponovno popravil. Notiral je 3.3025 dolarja za funt.
Naši kraji in ljudje
Na kraju savinjske katastrofe
Kaj pripoveduje o strašnem doživljaju ranjenec Turk
Vlak, ki je privozil od leve, je treščil avtobus ob dvojni brzojavni drog, ki se še vidi
okrvavljen na desni.
Ljubljana je vsa potopljena v jutranjo Ineglo. Vlak brzi skozi savsko sotesko proti Celju. Vsi pogovori potnikov se sučejo okrog grozne savinjske katastrofe. Glave se stikajo nad novinami, preplašene oči zrejo slike razmrcvarjenega avtobusa. Vlak brzi skozi meglo in mrak ...
Celje. Kakor, da smo prišli na drug svet. Nikjer megle. Solnce sije kakor sredi pomladi. Plašne oči gledajo in ne verjamejo, d a res stoji pred postajo kakor vedno že leta beli avtobus z napisom: Celje-Žalec-Vransko. Dovolj je prostora danes, preveč. Začudeno in skoraj srdito motrijo pasanti nas šest potnikov, ki sedimo udobno na mehkih sedežih. Kakor da nas karajo: »Vi, kako se predrznete!«
Solnce sije, avtobus brzi po gladki cesti. Pred hišami stojijo ženske prekrižanih rok nad predpasniki: »Tak bo še vedno vozil..«
že smo preko Butejevega mosta. Vsi vstajamo. Pred nami je nesrečno križišče. Prav slabo se vidi, kljub žarki solnčni luči. Obcestno drevje, smreke in goste kopice hmeljevk skoraj popolnoma zastirajo razgled proti Petrovčam, odkoder je prav to uro včeraj prilezla v neposredni megli smrt. In že smo čez prelaz. Izstopimo. Kopica delavcev zgrabljuje ostanke cunj, lesa... ob cesti. Progovni delavec koplje za te ostanke jamo. Prav na ogle je umeril jamo, kakor za grob. Pogovori gredo vse vprek.
»Tale dvojni brzojavni drog je bil glavno zlo vse nesreče,« pripomni naš šofer.
»Kaj boste govorili?« se oglasi delavec-grobar. »To vemo le mi, ki smo videli, kako se je nesreča zgodila«.
Prav nič ni videl v gosti megli, vendar hoče, da ga poslušamo. Poteptana ledina je še danes vsa krvava, in se bridko pari v solncu.
»Zapornice morajo priti!« čujemo pogovor, ko se že oddaljujemo.
»Mi pa vemo, da jih ne bo!« odloči samozavestno brkati grobar in zavihti kramp v mehko zemljo ...
Žalec je kakor izumrl. Le pred Strahov-nikovo hišo čaka jokajoča družina, kdaj pripeljejo mrtvo gospodinjo ...
Šempeter. Turkova mesnica je na ste-
žaj odprta, na pragu stoji vajenec.
»Kje pa je gospodar Tonče?« ga vprašam.
»Ležijo.«
Avto stoji pred hišo na koncu vasi. Obiskovalce ima gospod Turk. »Menda pa vendar ne konkurenca?« se mi ukrade bežna misel. Ne. Dva prijatelja sedita ob bolnikovi postelji.
»Si prišel kropit?« se bridko nasmehne bolnikova, povojev vsa bela glava.
»Pozdravit in čestitat,« sem mu segel v roko.
»Kar na zofo sedi,« me prijazno povabi. Sredi zofe črn kastorček.
»Ta mi je otel življenje! Poglej ga, kako je ves razsekan,« gleda Tonče klobuk kakor angela varuha. Tri dolge rane ima klobuk, prav take Tončeva glava; da ni bilo klobučevine vmes, bi jih imela tudi njegova lobanja. Na mizi ležijo kosi debele šipe, ki so mu jih bili pobrali v bolnici iz ran.
»Kako pa je prav za prav bilo?« prile-zem oprezno z vprašanjem. Nerodno je, toda poklic zahteva.
Tonče se zravna na postelji in sede:
—	Kakor vedno, je bil tudi včeraj avtobus nabito poln. Opravki so me zadržali, da sem prav zadnji pritekel in sem moral stati poleg šoferja. Prav za mano je stala dekla dolenjskega Rožaja. Zadaj so me pozdravljali znanci, Zalčani in Grižani.
»Megla pa taka, da bi jo z nožem rezal«, je menil nekdo zadaj. »Take še ne pomnim, čeprav sem star«.
—	Ozrl sem se in sem videl, da je to rekel žalski Kranjc. Opiral sem se z desnico na prednjo steno avtobusa in motril cesto pred nami. Kakor dvoje repičnih oljenic sta brlela žarometa, da še dčbel obcestnih dreves ni bilo razločiti. Avtobus je rinil počasi skozi meglo in venomer trobil.
—	Tedajci je stala sredi ceste v daljavi dobrega metra rumena luč. »Vlak!« mi je blisnila misel skozi možgane in sem zakričal: Za božjo voljo — nesreča! — šofer je naglo okrenil volan na levo... Prepozno!!! Kakor grozna pošast je hrustnila lokomotiva po vozn in ljudeh. Mene je zbil
nenadni sunek zaradi ustavitve avtobusa v prednje šipe. Omedlel sem...
— Ko sem se zavedel, sem ležal še vedno v prednjem delu avtobusa. Ves sem bil oblit s krvjo, ki mi je zalivala oči. Poleg mene je ječal za volanom šofer, za mano je ležal hropeči Kranjc. Kakor če je udarila težka mina na fronti v kaverno, tako je ležalo vse zbito Da le ni bilo tistega dvojnega brzojavnega droga tik ceste! Vse bi bilo drugače. Kakor v stiskalnico je po-
tisnila lokomotiva karoserijo v komaj meter Širok vmesni prostor... Priskočili so potniki z vlaka, ki se je takoj ustavil, in nudili prvo pomoč. Celjska reševalna avtomobila sta nas prepeljala v bolnico, šele tam sem pogrešil denarnico in nakupljeno blago.
»Samo, da je glava cela. Bo že drugega denarja naslužila,« sem ga prekinil.
»Glava, glava! Tako me boli, da nisem ponoči niti minute zatisnil očesa. Samo, da bi se kaj ne prisadilo. Sedajle pride dr. Jošt iz Žalca, da mi preveže rane«.
Mirno počivajo močne roke na odeji, sinje Tončevo oko pa se pase na svetlem solnčnem žarku, ki se je prikradel skozi okno. še meni se zdi solnce lepše kakor druge dni.	Janko Kač.
Nenavaden uboj v silobranu
Mlad hlapec je z lato ubil napadalca, ki je streljal nanj
Ptuj, 10. decembra.
Še ni pojasnjen umor v Jablovcih, a že se je zgodil v ptujski okolici nov uboj, ki kaže žalostno sliko podivjanosti mladih fantov na deželi. Zvečer 7. t. m. okrog 18. ure se je vračal klaipec Horvat Franc, 23 let star, iz Trnovske vasi v družbi kovača To-ša Franca domov v Ločič. Med potjo ga je pri hiši posestnika Potrča v Ločiou nenadno ustavil neki moški, ki mu je posvetil z električno svetiljko v obraz in z a vpil nad njikn: »Beži hudič!« Pri tem pa je napadalec že tudi oddal proti njemu strel iz revolverja, ki ga pa k sreči ni zadel. Ker je Horvat med potjo malo zaostal, se je med tem časom, ko se je to zgodilo, njegov spremljevalec Toš Franc oddaljil. Ta je sicer slišal strel, pa se ni zanj zimenil. Horvat je ob svitu luči spoznal napadalca v osebi 221etncga Franca Pihlerja, posestniškega sina iz Ločiča. Da se napadalca ubrani, je odtrgal iz bližnjega plota lato in udaril z njo Pihlerja. Ko sta se talko ruvala, je dobil tudi Horvat po glavi udarec z žago, ki jo je imel Pihler pri sebi. Horvat je s ptanko še parkrat udaril po Khlenju in mu zbil revolver iz rok. Tedaj pa se je Pihler zgrudil na tla ki obležal nepremično. Horvat je mislil, da se je napadalec le potuhnil, in ga je še enkrat udaril s planiko po hrbtu, nakar je odšel.
Šele čez nekaj časa, ko je videl, da se Pihler ne zgane več, je šel po svojega spremljevalca Toša in po posestnika Potrča Franca, ki so se skupno vrnili k Pihler ju in z grozo ugotovili, da je ta mrtev. Mrtveca so pustili ležati in se je Horvat Franc takoj podal na orožniško postajo pri Sv. Urbanu in javil dogodek.
TRIUMF OPERETE
ljubavni
Orožniška patrulja je našla na kraju pretepa mrtvega Pihlerja, ležečega na hrbtu preko ceste s prekrižanimi nogami Mrtvecu je tekla iz ust m ušes kri. Patrulja je takoj zaslišala Toša, ki je izpovedal, da je Horvat zaradi potrebe zaostal in da je zato sam nadaljeval pot. Slišal je strel, J za katerega se pa ni brigal. Šele na prošnjo I Horvata se je vrnil v družbi Potrča k mrtvecu. Terezija Cehova, posestnica, ki stanuje v svoji hiši, oddaljeni od kraja dogodka dobrih 100 korakov, je izpovedala, da je pokojni Pihler opravljal pri njej ves dan mizarska dela in da je odšel okrog 18. ure od nje. Slišala je strel, za katerega pa se mi zimenila. Njen sin Franc Čeh pa je izjavil, da je videl pri Pihlerju revolver. Ne daleč od trupla ubitega so našli tudi električno svetiljko, revolver, mizarsko orodje in klobuk. Nekaj korakov od trupla se je našel še manjši revolver, za katerega se pa ne ve, čigav da je.
Horvat je dejanje napram orožnikom skesano priznal in izjavil, da je to storil v silobranu. Pokojni Pihler ga je moral1 sovražiti, ker je hotel imeti Pihlerjevo sestro za ženo, kar pa Pihlerju ni bilo po volji. Izpovedal je, da ga je pokojnik večkrat zasledoval, in pa da se ga je vedno izogibal, saimo da ne bi prišlo do spopada. Ljudje sami slikajo Horvata kot mirnega in treznega mladeniča, ki še nikomur ni storil ničesar žalega. Horvat je bil aretiran in odveden v zapore ptujskega sodišča.
Sodna komisija je odredila prenos mrtveca v mrtvašnico pri Sv. Urbanu, kjer je bilo raztelesenje. Pri raztelesenju se je ugotovilo, da je dobil Pihler simrtmonosni udarec na glavo, razen tega je pa imel na levi strani vrata krvne podplutbe.
Deca deci za Miklavža in Božička
Lokomotiva je ob dvojnem brzojavnem drogu posnela zgornje avtobusno ogrodje z večino nesrečnih žrtev.
Ljubljana, 10. decembra.
Prav zares! V ljubljanski Sibiriji, v koloniji najrevnejših tam ob Malem grabnu na Cesti dveh cesarjev je delil revčkom dobrote. Ni nastopil v svilenem, z zlatom ob-šitem plašču, niti spremstva ni imel svetnik s seboj, ne angelov, ne parkljev. Ln vendar so bili otroci obdarovani. Za to je poskrbela šolska mladina IV. razreda osnovne šole na Grabnu. Njen učitelj g. Pai)k je potrkal na drobna otroška srčeca in jih opozoril v teh težkih časih na njihovo dolžnost, na ljubezen do bližnjega, zlasti še v teh dneh, ko jim dobri svetnik poklanja obilo darov: »Spomnite se revnih bratcev in sestric, ki se v raztrganih suknjicah m lačni stiskajo pod leseno steno tam v zapuščenih barakah!«
In mladina je razumela svojega učitelja in zbrala ponošene obleke, perilo, čevlje, nakupila kruha in jabolk in odhitela obdarovat otroke. Prelepa gesta otroka, ki sam nima dosti, pa da polovico tega revčku, ki nima ničesar. Od barake do barake so hiteli otroci in delili prinesene darove. Pa ti priskace bosonožec, pocuka g. učitelj !a za rokav in milo poprosi: »Stlic, plo-sim čevlje!« — »Tu jih imaš, pa priden bodi!« Vesel steče fantek proti podrti šupt — v svoj domek, da piokaže Miklavžev dar revni mamici. Vsak otroček je kaj prejel, ta hlačke, oni jopič, drugi suknjico, čevlje, nogavice, kapo, kruh, jabolka in tudi igrače. Mišo jih je bil prinesel, njemu že presedajo: vojaki, pajaci, motorni čoln in drugo. In oči žare veselja darovalcem in obdarovancem. Res, premnogo srčnega veselja so užili otroci, ko so miklarvževali pri
Pri želodčnih težkooah, izgubljenem teku, zagatenju, napetosti, zgagi, vzpe-havanju, tesnobi, bolečinah v čelu, nagnjenju k bluvanju učinita 1—2 čaši naravne »Franz Josefove« vode, temeljito iztrebljenje prebavil. Mnenja bolnišnic izpričujejo, da jemljejo »Franz Josefc-vo« vodo radi tudi oni, ki morajo dolgo polegati v postelji in jim zelo prija voda. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vsaki lekarni, drogeriji in specerijski trgovini.
ubogih harakarjih tam sredi Mestnega loga.
Otroci ljubljanskih šol, zgledujte se na svojih tovariših z Grabna, poprosite starše, naj zfcero ponošene stare oblekce, čevlje, perilo, plahte in drugo, pa pohitite k revnim vašim bratcem v lesene barake kamorkoli in obdarujte jih. Storili boste veliko delo, ki bo všeč vsakomur. Naj prinese Božiček vsem onim malim vašim bratcem, bi jih Miklavž ni mogel obdarovati. Na vBaki šoli, v vsakem razredu zbirajte že sedaj in preden bodo zazvonili božični zvonovi k polnočraici, pohitite skupno k revčkom m olajšate jim njihovo veliko gorje. Saj veste, kako je povedal goriški slav-ček S. Gregorčič: »Za vse je svet dovolj bogat ki srečni vsi bi hiii, ko kruh deti! bi z braitom brat s prav srčnimi čutiH.«
V spomin Josipu Vogier ju
Slatina Radenci, 11. decembra.
Neizprosna smrt je ugrabila veleposestnika g. Voglerja Josipa, solastnika tvrdke Josipa in Ivana Voglerja »Petanj-ska slatina«. Vse življenje je pokojni žrtvoval za razvoj tega slovitega zdravilnega vrelca. 2e v zgodnji mladosti je bil poklican na stran svojega starega očeta, profesorja Voglerja, prvega propagntorja vrelca v Petanjcih, in je mnogo pripomogel k slovesu, ki ga uživa ta slatina doma in v inozemstvu. Velika trudoljubnost je zrahljala njegovo zdravje. Dne 5. t. m. ob 20. je v 63. letu starosti zatisnil svoje trudne oči. Njegovo smrt objokujejo ne samo njegova soproga in sorodniki, temveč ialuje za njim tudi vsa okolica.
Nepregledna množica je spremila blagega moža na njegovi zadnji poti. Gasilci in bivši vojaki so se udeležili pogreba s prapori, prišli pa so tudi člani raznih drugih društev, za katera je pokojni vedno imel odprto roko. Ob katafalku se je toplo poslovil od moža dela sodnik Schweiger. Marsikatero oko se je zrosilo, ko je moški zbor zapel žalostinko. Nato se je razvil sprevod ljudstva na pokopališče v Petanj cih, kjer so krsto položili v družinsko grobnico. Sprevodu je sledila dolga vrsta vozov in avtomobilov, saj so k poslednji počastitvi prišli mnogi prijatelji tudi od
REGIMENT
je vsak dan večji! Enodušna sodba vseh ljudi, ki so film videli, je: najboljši filrn te sezone!
Dolly Haas in Gnstav Frohlich Tibor v. Halmay
Orkester dirigira sam skladatelj RORERT STOLZ
Predstave ob 4., 348. in 9U
Le še par dni, ker moramo potem film odposlati! — Hitite in ne zamudite ta spored!
Telefon 2124 Elitni kino Matica
daleč. Ogromna množica vencev, ki so jih darovali znanci in sorodniki, je najbolj prepričevala kako vsestransko je bil pokojni priljubljen. Naj v miru počiva po obilnem delu! Sorodnikom izrekamo iskreno sožalje.
Na robu Sahare
(Danes premijera najnovejšega kulturnega zvočnega filma v Matici.)
Film o Afriki! Pri tej besedi se vsak obiskovalec kinematografa nehote takoj spomni posnetkov pragozda in njegovega eksotičnega živalstva, slik, ki smo jih videlf že opetovano v nemih in govorečih filmih. Nikakor ne! Dr. Horst, mladi raziskovalec in avtor tega novega filma, je iskal za svoj lilm čisto druge motive, nekaj novega, česar nam običajni afriški ekspedicijski filmi še niso pokazali. In zato se je odločil dr. Horst pokazati svojim gledalcem »aledje severne afriške obale, Cirenajiko. Tripolia in juini Tunis.
Zvočni film, iznajdba najnovejše dobe, Je kakor neviden most, ki nas veže s tujimi deželami; v njem gledamo in čujemo danes ves svet. »La ilaha illa' i — allah« se razlega na sliki raz visoki minaret; to je molitev mobamedanskega svečenika in gledalec je globoko uverjen, da je tam v Afriki in, da se sam izprehaja pod žgočim soln-eem, med ozkimi, gosto obljudenimi ulicami Tripolisa.in Tunisa. Filmska zvočna kamera nam verno reproducira vtise iz tujih dežel, naše uho čuje tujo govorico, sliši klic muezina, glas bobna, zvok domače kapele, pesem pastirja. Na sliki vidimo krasne žene Arabcev. Njih ustnice se gibljejo in tedaj čujemo njihovo nam povsem nerazumljivo govorico. Na iskrih konjih sledimo Arabcem v pustinjo in naenkrat vidimo, da je dala narava tudi temu koščku zemlje čisto posebne nam še nepoznane čare. Film nam kaže življenje Arabcev, beduinov doma in na cesti, predočuje nam njihove šege, običaje, njihovo vsakdanje življenje in ono ob največjih slovesnostih in praznikih. Pa ne samo ljudi, ne samo mesta in kraje kot take nam je prinesel dr. Horst v svojem filmu, temveč tudi živalstvo in sicer tisto, ki je za te tropične kraje najbolj tipično. Kače, strupene škorpijone!
Premijera bo danes ob 14.30 Jutrf bosta radi velikega zanimanja za ta program dve predstavi in sicer prva ob 14.30, druga pa ob 18. Vse predstave se bodo vršile v prostorih Elitnega kina Matice oh najnižjih ZKD cenah, da je na ta način ogled tega filma omogočen najširšim slojem. Na film opozarjamo zlasti dijaštvo In šolsko mladino!
KULTURNI PREGLED
Stoletnica rojstva Ivana pt Zajca v ljubljanski operi
V operi so proslavili v torek zvečer stoletnico rojstva največjega hrvaškega glasbenika Ivana pl. Zajca z uprizoritvijo najbolj popularne in morda tudi najboljše hrvaške opere »Nikola Šubič Zrinjski«.
Ivan pl. Zaje je bil pred slo leti rojen na Reki, se je glasbeno šolal v Milanu, odkoder je prinesel tudi v svojo glasbo italijansko izražanje. Hrvatom, svojim rojakom, je postal drag šele nato, ko se je v njegov! muziki začela pojavljati nota domače, narodne pesini. Napisal je mnogo nad tisoč del, med temi veliko oper in operet, orkestralnih stvari, kantat z orkestrom, zborov, samospevov itd. Med najbolj uspela, zlasti v jugoslovanskem svetu priljubljena njegova dela spada glasbena tragedija v osmih slikah, ali bolje junaška opera »Nikola Šubič Zrinjski", ki je postala tako široko znana zaradi zvočnih, užigajočib zborov. Ti so našli kmalu pot v moške pevske zbore in še danes pozna n. pr. »U bo j s vsak jugoslovenski pevec.
Hrvatje praznujejo stoletnico svojega velikega Zajca v velikem svečanem stilu, nn pa smo dali prav skromno opremljeno opero »Zrinjski«, vendar v najboljši zasedbi, kar je premoremo. Uvodoma je prof. Osterc v stvarnem, kratkem govoru opisal glasbeno delo tega najplodovitejšega in najnadar-jenejšega glasbenika med Hrvati, nato pa. je gladko potekala predstava z gostom g.
Križajem kot Sulejmanom, g. Primožičem kot poveljnikom Sigeta Zrinjskim: Evo, njegovo ženo je pela ga. Thie,rry - Kavčnikova, jeleno prvič na našem odru ga. Gjungje-nacova, Alapiča Magolič, Juraniča mesto g. Kovača g. Gostič, Sokoloviča g. Marčec itd. Za zbor bi bilo treba menda nekoliko več priprave. V splošnem je bila predstava prav dostojna velikega Zajca. S tem bi pa njegove stoletnice ne smeli že odpraviti. Prav priporočali bi kakemu, z dobrim zborom razpolagajočemu pevskemu društvu, n. pr. Ljubljanskemu Zvonu, da proslavi to, za našo jugoslovensko muziko tako pomembno obletnico s koncertom, katerega program naj bi obsegal večja Zajčeva zborovska dela in samospeve. Zaje ni le hrvaški komponist, ampak n. pr. ravno s svojim »Zrinjskim« nacijonalni buditelj vseh nas Jugo-slovenov.----—č.
Dva komorna koncerta
Pred dnevi sta priredila v Filharmoniji violinist Karlo Rupel in pianist prof. Janko Ravnik komorni koncert. Prav odličen obisk publike je dokumentiral priljubljenost obeh umetnikov. Karlo Rupel se je v tujini, iz-prva pri svetovnoznanem violinskem pedagogu Ševčiku, nato v Parizu, kamor se je po tem svojem koncertu zopet vrnil, izpopolnil v tako visoki šoli, da zasluži že danes ime prvega slovenskega violinskega virtuoza. Za svojega klavirskega spremljevalca pa si g. Rupel izmed naših pianistov tudi ni mogel izbrati boljšega kot je prof. Janko Ravnik. V redkem medsebojnem soglasju in umet-
niškem pojmovanju sta izvajala za Ljubljano nov, sila zanimiv program, ki je jasno pokazal glasbeno zrelost obeh koncertantov. Slišali smo Mozartovo sonato v G - duru z interesantnimi varijacijami, Campagnoli-Costijev Andantino con variationi, ki dovoljuje violinistu širok zvočni razmah, poljskega komponista Aleksandra Ta m mana na impresionistično francosko muziko spominja jočo Sonaiino v petih stavkih ter končno najbolj zanimivo Erwin Schulhoffovo sonato, polnokrvno, krepko muziko moderne smeri, s katero sta si oba umetnika zaslužila viharne aplavze. Da sta morala še marsikaj dodati, je kar 6amo pc sebi umljivo. Naše občinstvo ima prav dober nos, — če smem tako reči — in pride mnogoštevilno le na one koncerte, ki so tega v najvišji meri vredni. In tak je bil komorni koncert Rupla in Ravnika.
Nekoliko slabše je bil obiskan 7. decembra klavirski koncert bolgarske pianistke Lilijane Hristove. Mlada, ljubezniva umetnica pač pri nas ni še znana, vendar skeptična odsotnost večine koncertnega občinstva ni bila utemeljena. Nova glasbena Bolgarija šteje poleg velikega števila individualno ustvarjajočib umetnikov - komponistov tudi lepo vrsto reproduktivnih sil, tehnično mu-zikalnih umetnikov, ki se tehtno uveljavljajo v internacijonalnem svetu. Med njimi so n. pr. deloma tudi pri nas častno znani pevci Morfova, Mildova - Zolotovič, Rajčev in mnogi drugi, izmed instrumentalistov so dobro znani onkraj bolgarskih meja Stoja-kov, Kurteva, Lilijana Hristova in še marsi-kov, Kurteva, Silijana Hristova in še marsikateri.
Lilijana Hristova, hči znanega bolgarske.
ga komponista in glasbenega znanstvenika Dobrega Hristova, je študirala v inozemstvu pri Teichmullerju, Sauerju, sedem let pa v Parizu. Koncertirala je v Jugoslaviji nekajkrat v Beogradu, igrala pred ljubljanskim koncertom v zagrebškem radio - študiju, ter nna zagotovljene koncerte zopet v Beogradu, Varšavi, Berlinu itd. Njen program je v Ljubljani — v dvorani Filharmonije — obsegal po eno sonato Beethovna (op. 110) m Chopina (H - mol) ter sedem Debussyjevih preludijev, ki jih je pianistka podala z največjo ljubeznijo in tehnično dovršenostjo. Pri njenem prihodnjem koncertu bi si želeli čim največ domače, bolgarske muzike, ki je, žal, pri nas še tako malo priznana.
Pianistko odlikuje umetniško izčrpna interpretacija, živ, prepričevalen izraz, skrbno izdelana tehnika, ki nikjer ne sili v ospredje. Simpatični umetnici je zlasti naša ženska mladina navdušeno ploskala. —f.
Gostovanje gdč. Druzovieeve v Ljubljani
V nedeljo zvečer je gostovala v ojteriii »Vijolica z Montmartra« gdč. Erika Druzo-vičeva v naslovni ulogi ter dosegla uspeh, s kakršnim se dosedaj pri nas ni mogla po-hvaliti nobena operetna pevka. Gdč. Dru-zovičeva je stalno angažirana v Zagrebu, kjer je tudi dovršila svoje temeljite glasbene študije. Članica vseskozi odlično se udejstvujoče glasbene družine je že po svoji krvi predestinirana za pevsko karijero. ki jo bo, žal, najbrž prav kmalu povedi a v tujino, kajti ima za širok razmah vse prad-
P°Mlada pevka, zelo prikupne zunanjosti,
je kot živo srebro; vsak gib telesa, mimf-ka obraza, oči, vse je igra, smotrena, inteligentna; zdi se, kot bi imela za seboj, ne vem koliko let odra. In vendar je komaj začetnica. Tedaj prava teatrska kri. Poleg odlične splošne glasbene, posebej še pevska vzgoje, pa je tudi zavidanja vredna plesalka z lepo telesno kulturo, kar oboje mora pač dobra mladostna subreta združevat!. Njenemu jasnemu, prožnemu glasu je pri-dejan mali dramatični akcent, kar ga naredi še bolj cenjenega. Tudi parlandno petje ee odlikuje pri nji z izravnanostjo in nese-kano gladkostjo. Za slovenske poslušalca
—	Druzovičeva je pela v hrvatskem jeziku
—	je bilo njeno govorjenje morda tu in tam malce nerazumljivo, no. to živahno brbljanje se z ulogo pravilno zliva. G. Neffat
po možnosti dušil ievo stran orkestra, ker je ta pevko semtertam pokrivala, žal, dostikrat z nezadostnim uspehom. Pod ugodnejšimi pogoji, z izčrpno predvajo bi bil uspeh gosla še večji, ako je sploh mogočo govoriti še o večjem uspehu pri poslušalstvu, kakršno pohaja našo opereto in ki ploska nžP mestih, na katerih bi se marsikdo zjokal. Skratka: gdč. Druzovičeva /« imela »bombni« uspeh, ki ga je v najvišji meri zaslužila.
Imela pa je tudi prav dobre soigralce, k{ iih je sproti užigala in potezala v vrtinac žive igre.
Predstava, s sicer maloštevilnim poslušalstvom. je bila veselo animirana. Cenzura, ali kdorkoli pač, bi lahko z modrim svinčnikom v prvem aktu oplazil za v resnici dostojnost daleko presegajoče >viee« tega ali opega po ustih. Gdč. Druzovičevo želimo prav kmalu zopet videti na našem odru! K
Domače vesti
♦	Vojaške vesti. »Vojni list« objavlja številne izpremembe v naši vojski. Pride-Ijeni so na službovanje: pehotni kapetan 1 razr Lavoslav Žagar kot komandir ml-traljeski četi L batakjona 10. pehotnega polka; pehotni kapetan 1. razreda Vinko Kozjak kot komandir mitraljeskd Četi 2. bataljona 26. pehotnega polka; pehotni poročnik Leopold Vodeb kot vršilec dolžnosti komandirja 3. čete 12. pehotnega polka; pehotni poročnik Dragotin LavriČ kot vršilec dolžnosti komandirja 3 čete 42 pehotnega polka; pehotni poročnik Rudolf Pirš
vršilec dolžnosti komandirja mitralje-ske čete 3. planinskega bataljona; pehotni poročnik Pavel Potokar za vršilca dolžnosti komandirja 1. čete 4. planinskega bataljona; pehotni kapetan 2. razr. Slavko Hu-dales kot komandir četi za metanje min 1 planinskega polka; pehotni poročnik Iv. Vide ken adčutant 25. pehotnemu polku; artilerijski podporočnik Martin Prelog kot vodnik šolski bateriji artiljerijske podofi-cirske šole; artiljerijski podporočnik Albin Cšzelj kot vodnik moravskemu vozarskemu eskadronu; artiljerijski podporočnik Franc A riio kot vodnik savskemu vozarskemu eskadronu; pehotni kapetan 1. razreda Jakob Potočnik generalnemu štabu komande Aadranske divizljske oblasti; pehotni kape-mi i. razreda Josip Zergolern komandi ♦ojnega okrožja v Prokuplju; zrakoplovni podporočnik Pavel Dominko pa štabu 6. zrakoplovnega polka. Pehotna poročnika Karel Dolinšek in Janko Tajnšek sta sprejeta na pripravo za vojna kontrolorja.
♦	Jadranska hotelirska zveza bo imela »•sno glavno skupščino 19. t. m. v trgov-sko-obi tr iški zbornici v Dubrovniku in bo med drugim razpravljala o propagandi za bodoče leto. o davčnih vprašanjih, tujsko-pTometnih ustanovah, kreditnih razmerah, avtorskem pravu in o prizadevanjih za ustanovitev zveze hotelirjev v Jugoslaviji. Dne 20. t. m. na nedeljo bo hotelirski dan, fci se ga udeleže mnogi hotelirji iz vse Jugoslavije. Ogledali si bodo Dubrovnik in posetlli magistrat, popoldne pa razpravljali o stanovskih vprašanjih in o osnovanju skupne zveze. Ob lepem vremenu pobite udeleženci v ponedeljek na Lovčen.
Rimske suknje, obleke in vsa druga oblačila za gospode in deco nudi v največji izbiri J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 12.
*	Odprte in oskrbovane so naslednje koče in domovi: v Triglavskem pogorju stara Aljaževa koča (ueoskrbovana), v Karavankah Valvazorjeva koča pod Stolom (stalno odprta in oskruovana) in v Kamuiškili planinah Dom v Kamniški Bistrici, koča na Veliki Planini in dom na Krvavcu.
*	»Slovenski pravnik« je z dvojno 11. in 12. številko zaključil svoj 45. letnik. »Slovenski pravnik« izhaja mesečno in stane za celo leto 60 Din.
+ »Dom učiteljic«. V nedeljo, 6. t. m. se je vršii v Ljubljani ustanovni občni zbor zadruge Dom učiteljic«, ki ima namen, zgraditi tlom za učiteljice in vzdrževati prepotrebno zavetišče za gojenke meščanskih šol. čim bodo pravila potrjena, bodo poslane vsem članicam bivšega Društva učitelji!c pristopne izjave.
*	Pogreb dr. Ivana Okretiča, upokojenega predsedniki! stola sedmorice, oddelka 8. se jc vršil v ajedo v Zagrebu ob veliki udeležbi zastoprikov oblaste v, meščanstva, prijateljev in znancev ter pokojnikovih tovarišev. Sprevod je vodil rojak kanonik Barje ob veliki asistenci Pokojnik zapušča soprogo, sinova dr. Henrika in inženjerja Karla ter hčerko Siksto.
*	Novi grobov!. V Lukovici je umrl po daljšem bolehanju g. Gustav Vi d i c, višji železniški uradniški rov i d en t v p. in posestnik. Pogreb uglednega moža so bo vršil jutri ob 10. iz domače hiše v Lukovici na pokopališče pri brdski cerkvi. — V Ljubljani je preminila ga. Marjeta "VVeissova vdova po poštnem podurad.niku. Pogreb pokojnice bo danes ob pol 16. iz mrtvašnice splošne bolnice. —. Pokojnima blag spomin žalujočim naše iskreno Sožaltje!
*	»ženski svet.« Izšla, je 12. številka mesečnika »ženski svet«. Posvečena je otroku in je izdana v povečanem obsegu, številka obsega naslednje prispevke: Detetu. (Anica černejeva). Tebi dete (Uredništvo). Njen božič. (Gustav Strniša). Pisma s pota (Anka Nikollčeva). Levstik in otroci (Mar j a Borštnikova). Pravica otroka (Angela Vodetova). — O dolžnostih družine in doma do lastnih otrok (dr. Stanko Gogala) Naravna ali umetna hrana (dr. B. Dragaš). Kaj mora vsaka mati vedeti o angleški bo-lezui otroka (dr. A. K on v a lin k a/f a<v č a rj e-v;i). O .puberteti ali spolnem dozorevanju (dr. Fran Ciber). O razvojni dobi otroka (dr. E Jenko-Groyerjeva). Poulični otrok. — Mati in otrok (Marijana Kolcalj-željez-nova) Beseda materi (Manica Komanova) Skrb za otroke izseljencev (Uredništvo). Izvestja. (Po ženskem »vetu. — Vzgoja. —
Kuhinja. _ Knjiga. — Umetnost). Slike
(Justin, Gorše). Moda. Krojna pola. Ročna dela. »ženski svet« izhaja vsak mesec v Ljubljani. Letna naročnina 64 Din. Naroča »epri upravi v Tavčarjevi ulici 12.-II.
*	Zagrebški trgovci za siromake. Zveza trgovcev v Zagreba je pričela akcijo za ■pomoč siromakom in nezaposlenim. Mnogi trgovci so v svoje izložbe postavili objavo, da se udeleže te akcije. Mnoge tvrdke bo-
Zvočni kino IdeaJ
Danes premiera! Film največjih senzacij! Atrakcije, kakršnih še nismo gledali v filmu
George 0'Brien
NA ŽIVLJENJE IN SMRT
Ganljiv ljubavni roman newyorške lepotice in hajduka iz Texasa. Ulična borba hajdukov s policijo.

do v korist nezaposlenih odstopile gotov odstotek skupila dne 12. decembra. Trgovska zbornica je za to akcijo določila prispevek 20.000 Din.
- S^rup zaradi zaročenke. V Splitu je v 6redo 25-letni kipar Franjo Križek iz Sombora popil 20 dekagramov žveplene kisline. Prepeljali so ga v bolnico. Ni mogel govoriti, ker mu je kislina izjedla notranjost. Iz pisma, ki ga je zapustil, je razvidno, da je vzrok samomora nesrečna ljubezen. Zaročenka mu je dala slovo, česar miladi umetnik ni mogel preboleti.
* Velik požar v Karlovcu. Okoli polnoči je v torek na Ban i ji v Karlovcu nastal požar v tamkajšnjem skladišču Gospodarskega društva. Plamen je uničil velike količine žita, koruze, graha in drugih življenjskih potrebščin. Zgorela je tudi večja količina koruze, ki je bila namenjena Rdečemu križu za siromašno prebivalstvo kar-lovskega sreza. Del skladišča je do tal pogorel. škoda se ceni na pol milijona dinarjev Ogenj je bil baje podtaknjen
C^Sft*
Došle nove barve
ANGLEŠKE P VOLNE
X za pulloverje. Krc-j ^ dobi vsak kupec f^ brezplačno.
DVORSKI TRG 1
Ob 4., pol 6., pol 8. ln 9
V nedeljo, 1*| t. m. ob 14*10 NOGOMETNA TEKMA
♦	Dobro se je založil s čevlji. Krasne Anton, hlapec v Gruškovcu, je pri belem dnevu obiskal nedavno Martina Fijačka, vini-čarja v isti vasi in mu odnesel iz sobe par novih rjavih čevljev. Drugega dne je pa še posetil svojega očeta Antona Krajnca, ki mu je ukradel pa,r skoro novih črnih čevljev, par ženskih črnih čevljev, novo rjuho in dva žepna robca. Skupaj je nakradel predmetov v vrednosti za okrog 800 Din Ko se je tako z vsem dobro založil, je pobegnil v Remšnik, kjer se je zadrževal do odhoda k vojakom kot hlapec pri posestniku Josipu Kolšniku. Pred dnevi je prišel za nekaj časa na dopust v Remšnik. kjer so ga izsledili orožniki. Krajnc je tatvino priznal. Orožniki so našli pri njem še 2 para moških čevljev in dva žepna robca, par ženskih čevljev in rjuho pa je baje dal svoji ljubici Rozikii na Radiu Krajnc je bil izročen komandi mesta v Mariboru, obe nem pa tudi ovaden sodišču v Ptuju.
♦	Z vilami po hrbtu. V ljubljansko boln.i-naco so prepeljali Jožeta Marna, posestni-kovega sina iz 2eje nad Kamnikom, ki ga je na ceoti napadel neki Miha Cerar in ga z vilami toliko časa obdelava) po hrbtu, da je Jože obležal na tleh s hudimi notranjimi poškodbami
♦	Volkovi in medvedi v Hercegovini. Kakor javljajo iz Mosta rja, je v selu Luki napadla čreda volkov ovčjo stajo ter raztrgala osemnajst ovac V isti noč' so železničarji opazili, da ie ogromen medved prekoračil železniško progo ter izginil v
i šumi.
♦	kupujte Ciril Metodove razglednice za
Božič in Novo leto!
♦	Dar CMD. G. A. Mrevlje, notar Iz Litije, je daroval C. M. družbi 100 Din namesto venca pokojnemu g. Franu Slancu Hvala!
♦	Dar. Dr. Papež Oton, odvetnik v Ljubljani je daroval namesto cvetja na grob blagopokojne gospe Terezine Kobalove 200 Din za slepce.
♦	Koledar? Za pisarno samo dr. čeme-tov Poslovni koledar. Povsod 30 Din Nove poštne pristojbine. Poslovni adresar Jugoslavije!
♦	Na sveti večer boste pili čaj- Rum si
pripravite sami, esenca vas stane 6 Din Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica 5,
♦	Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo.
Iz Liublfane
u— Rojstni dan Nj. Vel. kralja Aleksandra I. bodo proslavili Preporodaši s slav nostno akademijo pod pokroviteljstvom g direktorja A. Juga in častnega damskega komiteja. Prireditev se bo vršila 16. t. m! ob 20. dvorani Trgovskega doma. Na programu so orkestralne, pevske, violinske točke, solopetje, deklamacaje itd. Spored je skrbno Izbran: izvajali pa ga bodo dijaki, ki so dosegli že mnogo umetniških uspehov. Vsekakor bo to prireditev, ki bo zadovoljila vsakogar. Po programu bo ples Godba Soany-boy jazz. Posebnih vabil ne bo čisti dobiček akademije je namenjen koloniji bolehnih članov ob morju.
u— Prenočišče za najbednejše emigrante je na praznik uedinjenja otvorila v Zelja.r-ski ulic v Kolezjji primorska mladina pod okriljem društva »Tabora«, člani so sa.mi popravili in priredili lokal, stavbena podjetja pa zaslužijo za podarjeni materijal javno zahvalo. Društvo je nabavilo 12 železnih postelj, slamnjače, odeje ln ostalo Opremo, pomladi pa bo na parceli, ki jo je dala mestna občina, postavila primerno barako v zavetišče najbednejšim rojakom. Idealno nesebično stremljenje in udejsfcvo-vanje požrtvovalnih Taborjanov zasluži vsestransko podporo, zato bomo pohiteli v nedeljo 13 t. m. ob 20. na Gregorčičevo akademijo — v dvorani Uniona, kjer nam bodo mlada pevska grla nad 70 članov najmlajšega pevskega zbora v Ljubljani ob sodelovanju orkestra »Sloge« in pod spretnim vodstvom g. Ventur.inij a predvedla vso lepoto pesmi goriškega slave k a. Vstopnina je zelo nizka in čisti dobiček je namenjen najrevnejšim rojakom Odzovimo se klicu mladine in pomagaj no ji pri njenem bratoljubnem delu!
u— Po daljšem presledku se bo uprizorila jutri zvečer v operi opereta »Maskota« v prenovljeni režiji g. Krefta. Prvič nastopi v tenorski vlogi princa Fritelinija g. Ivelja V ostalih vlogah nastopijo: ga. Poličeva, ga. španova in gg. Povhe, Peček, Janko in drugi. Nastopi tudi baletni zbor z na novo naštudi.ranimi točkami. Dirigira g. kapednik štritotf.
u— Komer* »Svobode«, VI. delavski prosvetni večer, v soboto ob 20. v veliki dvorani »Un;lona« bo imel pester program. Igrala bosta celotna godba »Zarja« pod vodstvom kapelnika Dolinanja in salonski orkester »Zarje« pod vodstvom kapelnika Vrtačnika. Na programu je tudi moški zbor ki bo zapel lepe jugoBlovenske narodne pesmi. Recitacljski odbor »Svobode« Ro recitiral Župančičeve »Kovače« in žebljarje«.
Igrišče Ilirije.
15333
Ob vsakem vremenu.
oousti, koncertna pevka Vukova, Žagar iu Slanovec, zapojo več lepih soiospevov. Pri
klavirju bodo Anica šebrova, Boža šaplja in Josip Grbec. Flavtist čampa in klarinetist Raubar zaigrata »Koncertno fantazijo« iz opere »Lohengrin« ln Baermannovo »Variacijo«, kvartet gozdnih rogov pa vVagnerjev »Zbor romarjev«, »Podoknico« in »Lovski zbor« lz opere »čarostrelec«. Delavstvo take prireditve še ni imelo.
u—• V Delavski zbornici bo v nedeljo zvečer ob 20. počaščen je 13-ietnke Caikar-jeve smrti. Sopramski-solo poje gdč. Štefi Korenčanova. Sodeluje godba »Zarja«. Zaradi velikega zanimanja občinstva si pre-skrbite vstopnice v predprodaji pred dvorano, in siccr jutri od 19. do 21. in v nedeljo od 8. do 12. in od 15. dalje.
u_ slovensko zdravniško drusivo vabi
tovariše na ■znanstveni sestanek drevi ob 18. v predavalnici ženske bolnice. Večer bo posvečen spominu profesorja Holzknechta. Govoril bo primarij g. dr. Kunst, nato pa bo .predaval g. dr. Jamar: »Nekaj rezultatov terapije z antitoksinom pri raznih za tuberkulozo obolelih organih (s projiciranjem)
u— Jugoslovenski akademski klub kraljevine Jugoslavije, sekcija Ljubljana obvešča svoje člane, da se bodo izdajale članske legitimacije in povlastice od ponedeljka 14. t m. dalje v klubskem lokalu, Šelenburgo-va ulica 7.-II. ob uradnih urah, in sicer od 10. do 12. dopo dne in od 16. do 18. Vsak član dvigne legitimacijo le osebno ter mora obenem poravnati članarino 40 Din za letni semester 1932 in izročiti še sliko. Obenem z legitimacijami prejme še vsak prvo številko klubskega glasila »Vihor«
u— Sočani! V soboto 12. t m. bo v salonu pri »Levu« običajno predavanje. Naš znani vsakoletni predavatelj g. dr. Šarabon nam bo opisal življenje na morju 6 pomočjo skioptičnih slik, ameriški promet, železnice. avtomobilizem, gostoljubnost Američanov. Slovence, njih šole in nase'ibinev — Predavanje bo poučno pa tudi zabavno. Zato ne zamudite prilike. Začetek ob 20.30. Vstop je vsem prost. — Predavateljski od-£>cCv
H— članski sestanek JNAD »Jadrana« bo drevi ob 20. v društveni čitalnici. Na dnevnem redu bo razprava o društvenem delovanju. Udeležba za člane obvezna!
u_ Propagandno društvo narodnih noš
bo Imek) sejo drevi ob pol 21. v damski sobi kavarne »Emone.«
Stekleni krožniki
za torte .....
Mali krožniki . . . Sklede za kompot . Skodelice za kompot
Din	13.
»	3.
»	13.
»	3.
kupite pri
ANT. KRISPER
LJUBLJANA, Mestni trg štev. 36.
u_ Nesreče in nezgode. V ljubljansko
oolnico so prepeljali več ponesrečencev Prvi je bil čevljarski pomočnik Rudolf Novak, stanujoč v Holzapflovi ulici v Ljubljani, ki je na Sv. Petra cesti padel z motorja in si poškodoval desno nogo. — Miha Lenard, posestnik iz Martin hriba pri Logatcu, rojen leta 1S7S, je doma sekal drevje Med delom pa je padel in si zlomil desno roko — Alojzij Doberšek, 20 letni steklarski pomočnik iz Hrastnika, je po nesreči udaril po šipi in si prerezal žile na desni roki. — četrta žrtev nesreče je bil Robert Hrovath, pekovski pomočnik s Koroške Bele, ki je doma v delavnici padel in si zlomil desno nogo.
u_ Zgodba o ukradenem otroku. V mestni gramozni jami na Ljubljanskem .polju stanuje delavec Ibrahim Hamzič. Prišel je te dni na policijo povedat, da je njegova dveletna hčerkica izginila brez sledu. Bil je mnenja, da jo je odvedla neka Ellza. Otroka so iskali ves dan in tudi ponoči, a ga uiso pašli nikjer. Policija je bila na domu Elize, pa je ni našla. Naposled je iyen mož .povedal, da je žena odvedla otroka nekam v Jarše in ga tam skrila. Policija je otroka res našla v Jaršah in ga vrnila očetu. Hamžič je menil, da je otroka ukradla samo zato, ker je hotela z njim beračiti
Kino Ljubljanski Dvor
Teleton 2730 Najlepša žena Amerike
Joan Crawford
Pesem hrepenenja
Danes nepreklicno zadnjikrat! Ob 4., pol 8. in 9. zvečer Cene 4 ln 6 Din.
u— Obsojeni mesarji. V sredo je bilo pred kazenskim sodnikom ljubljanskega okrajnega sodišča zopet obsojenih več mesarjev in sicer po zakonu o pobijanju draginje iin brezvestne špekulacije. Mesarji so bili ovadeni, da niso Imeli po predpisu zakona označenih točnih cen za vsako vrsto mesa. Obdolženi mesarji so se branili tako, da so sicer vedeli, kaj je njihova dolžnost po navedenem zakonu, da pa je iz tega ali onega naključja baš takrat, ko Je prišel^ policijski agent v trgovino, izostala označba cen. Običajna kazen je bila po zakonu o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije po 12 ur zapora in razmeroma majhna denarna kazen. Obsojenci so prijavili vzkiic zbog Izreka o zaporni kazni.
U— Redna Preporodova plesna vaja bo v soboto 12. t. m. v dvorani Trgovskega doma. Pričetek točno ob 20. Vodstvo g Jenko. Igra Odeon-jazz.
u— Plesna vaja diplomiranih tehnikov bo drevi ob 20. v Trgovskem domu. Igra Ode on-Jazz.
u— Drevi »Rumba - tečaj« in perfekclja v Jenkovi šoli, Kazina.
u.. Pri Bobenčku vsak petek sveže na* močena polenovka.
Iz Maribora
a— Akcijski odbor za pobijanje draginje Je n" sq>i sklenil sklicati velik Javen
shod v ponedeljek, 14. t. m. v dvorani Uniona. Na shodu bodo različni govorniki razpravljali o stanovanjskih najemninah ln drugih perečih zadevah, ki tarejo nastav-ijence in delavce.
a— Važen sestanek vseh zastopnikov strokovnih organizacij bo danes ob 20. v dvorani NabavljaLne zadruge na Rotov-škein trgu.
a— Mariborsko muzejsko društvo je imelo svoj občni zbor na praznik 8. t. m. v prostorih ptujskega muzeja pod predsedstvom prelata dr. Kovačiča. Občnega zbora so se udeležili delegati ln številni gostje iz Maribora in Ljubljane. Konservntor dr. Štele iz Ljubljane je v svojem zanimivem predavanju orisal zgodovino ptujskega mesta.
a— Podporno društvo za revne učence v
Mariboru se zahvaljuje dobrotnikom, zlasti da.iovateljem peciva ;n vsem, ki so prispevali za božični bazar, žal se je poznala pri božičnem bazarju gospodarska kriza.
a— Pri tukajšnji borzi dela dobi takoj zaposlenje več hlapcev, pastirjev, čevljarjev, dekel, gospodinj, sobaric, kuharic, služkinj in natakaric. Sprejme se tudi več vajencev in vajenk raznih obrti.
a— Iz bioskopov. Grajski kino: od danes dalje nemški velefilm »Temnica«, Helnrich George, Dita Parlo, Paul Morgan, Gustav Diesl. — Union kino: danes zadnji dan »Salto Mortale«. Od sobote dalje Vesela vojaška opereta »Ljubavni regiment«. Dol-ly Haas, Gustav Frolich.
a— Tatvina kolesa. Ko se je mudil trgovec Franc GniJšek v Zadružni gospodarski banki, mu je nekdo odpeljal iz veže kolo.
a._ Proti dvema mesarjema sta vloženi ovadbi za.rad.i navijanja cen. Posamezni mesarji namreč po razglasu predpisanih mesnih cen sicer označujejo ustrezne cene na cenikih, meso pa prodajajo dražje, celo s 100 odstotnim pribitkom. S tem take Izjeme samo kvarijo ugled tudi drugim mesarjem.
a— Avto v plamenih. Na dvorišču garaže »Triumph« na Frančiškanski ulici je nastal zaradi kratkega stika, ogenj na luksuznem avtomobilu velet.rgovca Milana Ses-slerja tz Ljutomera. Eksplodirala je naprava za bencin in v hipu je bilo vozilo v plamenih, tako da niso mogli rešiti niti prtljage, škodo, k.l jo trpi Sessler, cenijo na 70.000 dinarjev.
Iz Celja
e— Celjski hišni posestniki se pozivajo, da razobesijo na svojih posloptjih v znak splošnega narodnega žalovanja za tragično preminilimi žrtvami črne zastave, kakor so to že storili celjska mestna občina in nekateri posamezniki.
e— Poziv Sokolom! Sokol v Celju poziva članstvo, fla se polnoštevilno udeleži pogreba tragično .preminilega brata Ivana Krajnca, ki bo pokopan danes popoldne. Zbirališče ob tričetrt na 15. v telovadnici mestne narodne šole. Kdor ima kroj, v kroju, ostali v civilu z znakom!
e— Tečajniki sokolskega smučarskega odseka se udeležijo pogreba žrtev prometne katastrofe v Levcu polnoštevilno. Zanje je udeiežba obvezna. Zbirališče ob 14.15 v mestni telovadnici.
e— Pevci! Danes popoldne zapojemo žrtvam avtomobilske katastrofe nagrobni-ee na celjskem okoliškem pokopališču. Skupna vaja bo danes popoldne ob 14. v Narodnem domu. Pevovodja šegula.
e— Ljudsko vseučilišče v Celju. V ponedeljek 14. t. m. ob 20. bo predaval v ri-salnicl deške meščanske šole v Vodnikovi ulici tajnik Narodne galerije iz Ljubljane znani umetnostni kritik g. Janez Zorman o postanku muzejev in umetnostnih galerij in o naši domači umetnosti. Predavatelj bo pojasnjeval izvajanja s skioptičnimi slikami.
e— Dvoje važnih zborovanj v Celju.
Uedinjena zveza železničarjev Jugoslavije v Ljubljani je sklicala za nedeljo 13. t. m. ob 8. zjutraj v hotel »Union« (Celjski dom) železničarsko delegatsko konferenco, na kateri se bo razpravljalo o položaju železničarjev, poročalo o uspehih zadnje deputa-cije v Beogradu in sklepalo o ukrepih za izboljšanje položaja železničarjev. Istega dne ob 9. dopoldne pa priredi Zveza kovinskih delavcev Jugoslavije, oblastno tajništvo v Ljubljani, v gostilni »Pri zelenem travniku« strokovni sestanek kovinarjev Iz Celja In štor, na katerem se bo razpravljalo o redukcij,1 delavcev in brezposelnih podporah ln pripravah za volitve obratnih zaupnikov. Poročala bosta gg. Kopač in Vrankar iz Ljubljane.
e— Iz celjske bolnice. Umrli so: 31 letna kuharica Antonija Grabenškova z Ljubeč ne pri Celju, 81 letni občinski ubožec Jurij Ropnik iz Velike Pirešlce in 17 letni delavec Ivan Hren od Sv. Tomaža pri škof-ji vasi. — V bolnico je bil prepeljan 29 letni drvar pri škofijskem gozdarstvu v Gornjem gradu Alojzij Reiter. ki se je pri delu poškodoval na desni nogi. Po zdravniški pomoči je bil odpuščen v domačo oskrbo e— Dijaška kuhinja v Celju bo, imela svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom v sredo 16. t. m. ob 18. v restavracijski sobi Narodnega doma v Celju.
e— Mestni kino bo predvajal ob pol 21. krasni zvočni film »Arijana«.
e_ Mestna elektrarna obvešča vse odjemalce električnega toka v Celju in okolici, da bo falska elektrarna v nedeljo 13. t. m. zaradi nujnih popravil ukinila električni tok od 9. do 10. dopoldne.
e_ Prijet slepar. Policija je aretirala 41
letnega krojaškega pomočnika Rudolfa Skuka i t Boštanja pri Sevnici, pristojnega pa v Italijo, kjer je hodil okrog raznih strank v Celju in okolici in ponujal šivalne stroje, kolesa in gramofone v imenu ljubljanske tvrdke »Tehne« po smešno nizkih cenah iin še to na dvoletno odolačilo. Prv.1 obrok 100 Din bi bil plačljiv šele čez pol leta. Vzel pa je od vsake stranke po 20 Din nanlačila. Obenem je zavaroval V imenu neke ljubljanske zavarovalne zadruge večie število oseb za primer starosti. Skuk je sleparstvo odkrito priznal z izgovorom, da je delal v sili, ker ni imel nobenih sredstev za pr^ž'vWanie T^mči." so ca sodišču
Iz Škofje Loke
šl— Za krepko delo v sokolskem smučar skem odseku je dogovorjeno, kakor lani, se bo smuka tudi letos intenzivno gojila, de Ijeno za naraščaj in za članstvo. Prireja'i se bodo smučarski izleti. Predsednik smu Čarskega odseka je br Franc Dolenc ml. kot vaditelji pa bodo nastopali u vež brni snvčarji društva Z* teoretično izobrazbo smučarjev se bodo gojila predavanja o smuki.
tovarna
KONFEKCIJE
STMCKlJ vsfvEDo!
Celje št
Obleke, plašči, krila, po zelo nizkih cenah!
Zahtevajte brezplačni, ilustrirani cenik!
šl— šolska kuhinja, ki posluje pod okriljem Podmladka RK na deški šoli v Škof j i Loki, je zopet v živahnem obratu. Deca iz
gorske šole, ki ima tudi nam dve uri daleč v mesto, dobiva vsako opoldne lipov čaj in kruh. To dobroto uživa 70 dečkov in deklic. Kuhinjo podpirajo osrednja organi-sacija PRK in razni krajevni dobrotniki. Otroci so včlanjeni v PRK, ki šteje na deški šoli 167 članov.
Iz Kranja
r— Občni zbor Glasbene Matice. Ob mali udeležbi se je vršil v torek zvečer v gimnaziji občni zbor Glasbene Matice, katerega je vodil ravnatelj g. žirovnik. Obširno poročilo o delovanju Matice je podala šolska upraviteljica ga. Franja Vodeb-Pucova. Društvo je prebilo že 7 let, najbolj kritično je bilo zadnje, saj je bila blagajna prazna in mnogo dolgov. Da se krijejo vsaj vsakdanji stroški, se je začela nabiralna akcija. Od podpor bo odvisen nadaljnji obstoj prepotrebne institucije. V tem šolskem letu se je odboru posrečilo dobiti nove učne moči v osebah ravnatelja g. Faki-na in njegove soproge ge. Nike. Kljub visoki učnini je število gojencev visoko. Bia>-gajniško poročilo je podal trgovec g. Bez-jak. Ravnatelj g. Fakin je poročal, da obiskuje pouk klavirja 32, gosli pa 38 gojencev. Mladinski zbor, ki šteje 108 gojencev, bo nastopil prvič javno na rojstni dan Nj. Vel. kralja 17. t. m. v Narodnem domu. Sliko o razvoju šole pa je podal njen nadzornik prosvetni referent g. Rus. Sledili sta še kratki poročili arhivarja in gospodarja. V novi odbor so izvoljeni gg.: predsednik Žiro™k, podpredsednik ravnatelj Košnik, tajnik šolski upravitelj Vodenik, blagajnik: dr. Sajevic, gospodar trgovec Bezjak. arhivar ravnatelj Fakin, odborniki profesor Korbar. namestniki: profesor Kmet, dr. ši-ler, nadzornik šole prosvetni referent Rus, pregledovalci računov Vodenikova in davčni upravitelj Tajnik.
Medicinci iz Ljubljane
vabijo na
IX. ELITNI PLES
ki ga prirede 12. t. m. v Narodnem domu v Kranju, čisti dobiček je namenjen strokovni knjižnici. Vstop le proti vabilu; reklamacije se sprejemajo pri vratarju na univerzi in pri blagajni na dan prireditve. 15295	______
r— Francosko predavanje. Krožek prijateljev Francije bo priredil danes francosko predavanje. ' Predaval bo g. lektor Marc Yey o Julesu Romainsu, in 6icer v gimnaziji' točno ob 18.15, f<er se g. predavatelj vrne v LjuMjano žc z večernim vlakom. — Knjižnica bo odslej dostopna ob sredah od 18. do 19. Odpadle ure I. in II. tečaja se bodo nadomestile v teku decembra in januarja. Za januaT pripravlja Krožek predavanje o kolonialni razstavi. Predaval bo ob skioptičnih slikah v slovenščini g. prof. Prežel j.
r_ U»peh domačih diletantov. Na praznik popoldne je gledališki oder že tretjič uspešno vprizoril znano burko »Trije vaški svetniki«. Kakor v petek in nedeljo je bila tudi na praznik prostorna gledališka dvorana do zadnjega kotička zasedena. Lep uspeh naj bo igralcem v vzpodbudo pri nadaljnjem delu. Gledališkemu odru, ki uživa sloves najboljšega diletantskega odra na Gorenjskem, vsa čast! V nedeljo bodo gostovali igralci na sokolskem odru v Vevčah.
Iz Tržiča
č— Sokolski oder vprizori v nedeljo prvič v sezonj veselo igro »Trije vaški svetniki«, ki gre kot požar preko vseh mc-stnjh in podeželskih odrov in bo tudi v Tržiču gotovo dosegla svoj uspeh, 6aj so vloge v najboljših rokah. Igra se bo ponovila drugo nedeljo popoldne.
g— Oprostitve v čevljarski stroki. V nedeljo so bile v zadružnem lokalu pomočniške preizkušnje čevljarskih vajencev. Zadružni načelnik g. Rozman je vodil preizkušnje lepo. Priglašenih je bilo 9 vajencev, ki so prejšnje dni napravili v šoli svoje pomočniško delo. vsak en par čevljev. Nekateri izdelki so bili prav čedni. Izpraševanje je pokazalo, da polagajo gg. mojstri na pravilno vzgojo svojega naraščaja dosti premalo pa/.nje, da premalo strogo gledajo nu redni obisk ob r t n o - nada' j e v a I n,j i h -ol, da tudi družabno ne pripravijo njim izročene mladine na neko gotovo stopnjo olike in prožnega občevanja, ki je danes obrtniku prav potrebno. Končni uspehi preizkušnje so bili taki, da je dobil samo en vajencc red prav dobro, 2 zadosio, 3 dobro. 4 pa so bili ocenjeni z nezadostnim. Prihodnje preizkušnje bodo čez tri mesece
Iz Ptuja
j— Opozorilo meščanom in splavarjem.
Mestno načel&tvo opozarja, da je plovba s čolni, splavi in drahmi plovnimi sredstvi po Dravi in Studenčnici pod železniškimi mostovi od mraka do jutranjega svita naj-strože zabranjena. Vojaška straža ima strog nalog, da vsak plovni objekt us-tavi in v primeru potrebe rabi strelno orožje.
j— Namestu venca na krsto pokojnega Antona Jurca je daroval M;lko SenčaT. ve-'etrgovec v Ptuju. Trgovskemu oremiiu 200 d'nafjev za trgovski naraščaj. Iikrena hvala!
Nova cesta od Cetinja do Budve
Kakor smo beležili, je minister za grad-be g. dr. Albert Kramer s šefom svojega kabineta inž. Bogoljubom Jovičem odpotoval na Cetrimje, kjer bo jutri slavnostno izročena javnemu prometu novozgrajena cesta od Cetinja preko Obzovice do Budve. Z gradbo te lepe banovinske ceste je dosežena nova zveza Črne gore s Primorjem. Tako v prometnem kakor tudi v političnem pogledu je izredne važnosti za te kraje. ■Z novo cesto je na tako ugodnem terenu, po katerem vodi, dosežena posebno lepa tzveza, ki nudi na ogled mnoge prirodne zanimivosti. Cesta je dobro zaščitena pred snežnimi zameti, katerim je izpostavljena cesta od Kotora na Cetinje in je Čma gora pozimi že večkrat bila dalje časa odrezana od svojega Primorja.
Nova cesta je bila zgrajena s sredstvi •zetske banovine, ki se ni strašila gmotnih žrtev, da doseže ta važni in za njene interese življenjsko pomembni prometni objekt. Cesta jc dolga 31.500 m, vsa gradbena dela pa so stala okrog 20 milijonov Din. Trasiranje ceste se je pričelo julija letos ter je bilo pri vseh težkočah na tem tež a vnem terenu zaključeno že 30. oktobra, izvzemši samo še utrjevanje tal, kar se je izvršilo v zadnjem času. Nova cesta je bila torej zgrajena v petih mesecih, kar je pri gradbi cest v naši državi zaenkrat rekord.
Sherlok Holmes v miniaturi
Kranj, 10. decembra.
Pred tremi tedni je biia v tukajšnji trgovini g. Kokla neki ženski ukradena večja vsota denarja v trenutku, ko je ta kupovala blago. Tatvine je bil osumljen neki moški iz Škofje Loke. Mož je zatrjeval, da je nedolžen da pa sicer po okornostih sklepa, da sta okradli dotiono ženo dve Hrvatici, ■k/ ju pozna
I>ne 25. novembra se je vršil letni sejem v Škofi i Loki in osumljeni moški je videl oni ženski, kako sta se smukali med stojnicami. Naznanil ju je orožništvu. Ker niso našli pri njih ničesar sumljivega, so ju izpustili. Mož se pa ni dal ugnati v kozji rog in je prišel v ponedeljek na sejem v Kranj samo zato, da bi odkril tatici, kar se mu jc tudi posrečilo. Zagledal je znanki baš v trenutku, ko je ena osumljenk hotela jick.i ženski ukrasti ročno torbico. Obe prijateljici sta bili takoj aretirani, vendar na orožniški postaji nista hoteli ničesar primati. Izgovarjali sta se, da sta prvič v Kranju in da sta prišli k nekemu tukai«nje>-mu fotografu kupovat filmski aparat. Ljubiteljici tuje lastnine, ki sta Marija D. iz Os i joka in Eva V. iz Pakraca. je spoznalo več ljudi. Oddani sta bili sodišču.
Iz življenja na deželi
ZAGORJE. V soboto popoldne je v Sokolskem domu Miklavž obilno obdaroval sokoUfco deco in naraščaj. Vseh je bilo obdarovan,iih čez 200 otrok. Največ sta prispevali za darove uprava društva in Sokolu naklonjena Posojilnica. — V nedeljo 13. •t m. ob pol 20. vpriaori dramski odsek Sokola Finzgarjevo »Verigo«. Ob tej priliki bo tudi Finžgarjeva proslava, na katero je povabljen avtor sam. Pridite! Prosvetni odsek Sokola priredi več predavanj. Prvo predavanje bo v Četrtek 17. t. m. ob pol 20.
RADEČE. V nedeljo 13. t. m. bo vpisovanje rcflektantov za esperanteki tečaj, in to bo 13. uri v osnovni šoli v Radečah. Tečaj, za katerega vlada veliko zanimanje, vodi g. Bobek iz Celja. Upamo, da bo uspel s prav dobrim uspehom.
STARA CERKEV PRI KOČEVJU. Sokolska četa je imela 8. t. m. akademijo v proslavo 1. deccmbra, ki je za naše razmere dobro uspela. Najlepša hvala vsem bratom in sestram ribniškega Sokola, ki so s svojimi lepimi točkami pripomogli k uspehu prireditve.
Šport
Hašk : Ilirija
V nedeljo 13. decembra ob 14.15 na igrišču Ilirije
Po dolgem času se nam v nedeljo zopet obeta zanimiva nogometna tekma. Saj že tri mesece nismo imeii v gostih novega moštva, kajti klubi so bili okupirani samo z domačimi prvenstvenimi in pokalnim; tekmami, v kolikor so pa bili termini prosti, so se igrale prijateljske. Zato pomeni gostovanje zagrebškega Haška prijetno iz premembo.
Zagrebčani, ki igrajo izvrsten tehničen nogomet, z modernimi nizkimi pasi po tleh, so bili v Ljubljani vedno priljubljeni gosti, in to največ zaradi lepe in pa tudi fair igre. Letos je Hašk odigral celo vrsto najtežjih tekem, zlasti v državnem prvenstvu z odličnimi rezultati. Tako je občutno porazil oba naša vodilna kluba v Zagrebu, Concordiji je natresel sedem golov v mrežo, dočim jih je sam preje! tri, itd.
Ilirija upa, da bo to pot uspešnejše nastopila proti Hašku in da bo oba težka poraza popravila. Nastopila bo v najmočnejši postavi z vratarjem Jakšičem na čelu in Sveticem v napadu. Pričakovati je zanimivega boja, ker tudi Hašk nastopi s svojo kompletno prvo garnituro. Tekma se bo vršila ob 1415 na igrišču SK Ilirije
Službeno iz LNP
(lz seje p. o. dne 9. decembra 1931.)
Navzoči gg.: Stanko, Novak, Berdajs, Zupane, Grošelj, Petrič, Šetina.
Preložena prvenstvena tekma SK Svoboda II : ŽSK Hermes se določi na igrišče ASK Primorja v nedeljo 13. decembra ob 10. uri dopoldne. Službujoči odbornik gospod Kovač. Vsak klub mora postaviti po tri reditelje. Nastop službe pol ure pred pričetkom tekme. »
Protest SK Mure, Murska Sobota proti odigranju prvenstvene tekme SK Mura : ISSK Maribor II dne 6. septembra t. 1. se na predlog Zbora nogometnih sodnikov JNS, sekcija Ljubljana, ker ni podan zadosten razlog, odkloni.
Naknadno se odobri prijateljska tekma SK Disk. Domžale : SK Domžale dne 6. decembra v Domžalah.
Sodniško poročilo o tekmi ISSK Maribor : SK Železničar, odisnni 29. novembra v Mariboru, se odstopi SZNS v Ljubljani v nadaljnje postopanje.
Obvešča se gg. odbornike, da se bodo seje poslovnega odbora vršile do nadalj-nega po potrebi, kar se bo vedno pravočasno objavilo v časopisju. — Tajnik II
Službeno iz Odbora za delegiranje sodnikov. Delegirajo se za tekme v nedeljo 13. t. m. v Ljubljani: igrišče ASK Primorje ob 10. SK Svoboda II : ŽSK Hermes g. Vi-dic, igrišče SK Ilirije popoldne Hašk : Ilirija g. Deržaj.
Smučarska šola našega mednarodnega tekmovalca g. inž. J. Janše. V Planici v smučarskem domu »Ilirije« bo vodil olim-pijec g. inž. J. Janša eno- in dvotedenske smučarske tečaje po najmodernejši metodi. Praktični in teoretični pouk o vsem, kar je smučarju potrebno ^mrti. Alpinska
švicarska in tirolska (arlberška) tehnika. Podrobnosti objavimo.
ASK Primorje (centralni odbdr). Nadaljevanje 'občnega zbora bo nepreklicno
v	četrtek 17. t. m. ob 19.30 v hotelu Mi-klič.
SK Svoboda (Ljubljana). V petek ob 19. članski sestanek prvega moštva in rezerve. Vso opremo je treba brezpogojno prinesti seboj.
TSK Slovan 13. t. m. ob 20. redna od-borova seja v lovski sobi gostilne »Sokol«. ŽSK Hermes (nogomfetna sekcija). Dre
vi	ob 20. pri Zvezdi strogo obvezen sestanek vseh igralcev.
NSK Sparta. Drevi ob 20.30 sestanek vsega članstva v kavami VosDernik, Sv. Jakoba trg.
GOSPODARSTVO
Znatno poslabšanje zaposlenosti zaradi ifofAone krize
V razvoju svetovne gospodarske depresije so se v prvi polovici tek. leta že pojavljali nekateri znaki, ki so napovedovali prs-okret na bolje, ali pa vsaj umirjenie. Ko pa je junija prišlo do znatnih odpovedi kreditov v Nemčiji in potem v drugih državab, so bile vse te nade pokopane. Nezaupanje se je pričelo naglo širiti in kmalu se je finančna kriza raztegnila na vso Evropo m tudi na ves ostali svet. Po padcu angleškega funta in nordijskih valut, so države pri cele v naglici med seboj tekmovati v pro-tekcijonističnih ukrepih za oviranje uvoza. Položaj je danes tak, da je izmenjava dobrin med državami silno otežkočena, v gotovih primerih pa povsem onemogočena.
Splošna finančna kriza je v zvezi s silnimi ovirami v mednarodni trgovini povzročila novo hudo poostritev gospodarske krize, ki se tudi pri nas kaže v naglem nazadovanju zaposlenosti Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani je pravkar izdal svoj mesečni izkaz o gibanju članstva, iz katerega posnemamo, da je povprečno število članstva od oktobra na november ponovno padlo za 47?.) na 87.795. V primeri ■t lanskim novembrom je letos povprečno število članstva manjše za 10.196, v primeri b predlanskim novembrom pa za skoro 11 tisoe. Naglo poslabšanje zaposlenosti je razvidno iz' naslednje primerjave povprečnega članstva v posameznih mesecih: 1930. 1931. april	96.854 90.775 — «.»79
maj	101 744 96 628 — 5.116
junij	103.214 98.381 - 4.833
julij	10*2.275 97.615 — 4.630
avgust	102.269 98.759 — 3.510
september 101.663 96 884 — 4.779 oktober	99.516 92.574 — 6.942
november 97.991 87.795 — 10.196
Zaradi sezonskih vplivov se zaposlenost pri nas sicer vsako jesen zmanjša, toda Iw-tos je nazadovanje članstva znatno večje nego lani ali druga leta; ta sezonski vpliv pa iie igra nikake uloge pri številkah, ki nam kažejo, za koliko je letos povprečno število članstva manjše nego lani. Od aprila do avgusta se je padec članstva nasproti odgovarjajočemu mesecu pret leta zmanjšal od 6079 na 3510 (sredi avgusta je število članov zaostajalo za članstvom na isti dan pret. leta samo še za 2794). V zadnjih tren mesecih pa se je položaj naglo poslabšal tn tako je v novembru povprečno število članstva zaostalo za lanskim letom že za 10.196 (1. decembra celo 11.023).
Zanesljivi podatki o brezposelnosti^ v dravski banovini niso znani. Iz gornjih številk je samo razvidno, da je sedaj samo v podjetjih, ki niso rudarska in ne topilniška, za 11.000 delavcev manj zaposlenih, kakor lani. Če bi upoštevali še delavstvo, ki je zavarovano pri bratovskih skladnieah, tedaj bi gotovo dobili dvojno število.
Skupna dnevna zavarovana mezda članov OUZD je bila v novembru za 348.000 Din manjša nego lani v novembru in je znašala 2,265.000 Din. Povprečna dnevna zava rovana mezda pa je padla nasproti lanskemu letu od 26.66 na 25.80 Din. Za poostritev gospodarske krize je tudi značilno, da se v večji meri odpuščajo moški delavci nego ženske.
DoČim odpadeta na vsako zavarovano žensko dva zavarovana moška, pride sedaj na eno odpuščeno žensko šest odpuščenih moških delavcev, kajti povprečno število članstva je v primeri z lanskim novembrom padlo pri moških članih za 8800 na 57.434, pri ženskih pa le za 1396 na 30.361.
—	Izguba Francoske banke zaradi padca funta, zaradi ponovnega packa funta se je izguba Francoske banke prj nasožbah v funtih še povečala Pred stabilizacijo francoskega frai.ka je imela Francoska banka v deviznim portfelju 140 milijonov funtov, kar odgovarja 17.3 milijarde frankov. Znaten del teh naložb v funtih pa jc Francoska banka do letošnjega septembra zamenjala za zlato, vendar ima še 60 milijonov funtov, kar odgovarja po pariteti 7400 milijonom frankov. Francoska banka ima v svoji bilanci tc funte vnesene, po pariteti, čeprav je funt padel za eno tretjino svoje vrednosti. Francoska banka je zaradi tega padca izgubila preko 2400 milijonov frankov (5.3 milijarde Din). To izgubo bo sedaj k rila država. Francoska vlada je že predložila parlamentu v.odobritev pogodbo, ki je jo sklenila s Francosko bai.Uo zaradi kritja te izgube. Banka bo za kritje te izgube dobila državni zakladni bon, ki bo zapadel 31. dccembra 1945, in ga bo pozneje mogoče zamenjati za običajne bone avtonomne amortizacijske blagajne. Višina obveznosti države po tem zaikladnem bonu sc bo vsako leto dvakrat revidiraila, in sicer po vsakokratni višini i/gube (glede na tečaj funta), definitivno pa bo znesek določen, ko bo zopet ustvarjena možnost zamenjave funtov za zlato. Amortizacija dolga se bo izvršila v obrokih istočasno z amortizacijo odškodnine za izgube, ki jo je Francoska banka utrpela z vojnim posojilom Rusiji.
= Nazadovanje izseljevanja. Po statistiki izseljenskega komisarijata v Zagrebu se je v 3. letošnjem četrtletju izselilo iz naše države v prekomorske države 1262 ljudi (lani v 3. četrtletju 3210) in v evropske države 1S59 ljudi (lani 5456). Vsega se je torej izselilo 3121 ljudi nasproti 8666 v Istem četrtletju preteklega leta. Vrnilo pa se ie v domovino v letošnjem 3. četrtletju 2147 ljudi nasproti 2100 v lanskem tretjem četrtletni
—	Elektrifikacija dela savskp banovine 160 milijonov Din. Ni. VI. krali je na pred-log trgovinskega ministra nredoisal zakon s katerim se podel iiiie Udrnženim rudnikom in topilnicam (URITAD) v Zagrebu iz-
ključna koncesija za elektrifikacijo severno-zapadnega dela savske banovine. Družba b,> zgradila aa svojem premogokopu v Poja niči srez Zlatar, električno centralo in daljnovod visoke napetosti na delnem po droeju savske banovine To področje meji ua zapadu na mejo dravske banovine (Sot ta) na jugu na železniško progo Brežice Podsused odtod teče meja preko sedla Za grebške gore. Dugog sela. Križa čazme
na Čakovec in Prelog in ob meji »rezov Lutberg. Novi Marof in Krapina Na tem področju bo imela ta družba izključno pravico napeljave daljnovodov za električne energije visoke napetosti. Ta pravica bo trajala pet let. V prvih dveh letih mo ra družba zgraditi električno centralo ? najmanj 6000 kilovolt-amperijev in naj manj 100 km dalinovoda visoke napetost'
Do poteka petletne dobe mora družba zgraditi najmanj 300 km daljnovodav .n in vestiratl najmanj 130 milijonov Din Po goje za prodajo električne energije bo predpisal minister za zgradbe Družba sme razlastitn potrebna zemljišča ln prostore za transformatorske postaje in svoje dalj novode Postaviti mora v svojlb premogov nikib naprave za destilacijo premoga, v katere mora investirati najmanj 30 mil; ionov Din Če družba krši pogodbo, zapaif njena kavcija v znesku 3 milijonov D'n Po petih tetib sme družba obratovati daljf na tem ozemlju kot navadno obrtno pod letje
= Potrdila o dobavni sposobnosti za državne licitacije. Tvrdke, ki se udeležujejo ofertnih licitacij za državne in 6aiPouprav-ne dobave, se opozarjajo na to, da je po razpisu (D. R br. 195.100) oddelka za državno računovodstvo in proračun v Beogradu od 16. novembra 1929 zbornicam sicer dovoljeno izdajati potrdila z veljavnostjo za dobo treh meseccv, da pa ministrstvo za vojsko in mornarico zahteva, da se na licitacijah, vršeči h 6e pr; vojatkih oblasteh, predloži potrdilo o dobavni sposobnosti, iz katerega mora biti med drugim razvidno, da sc tvrdka bavi stalno s posli, k{ so predmet licitacije in to baš glede predmetov, ki so v konkretnem primeru predmet licitacije, t, j., da mora biti navedeno v potrdilo dotično blago, ki ga želi tvrdka ponuditi na dotični licitaciji. Iz tega sledi, da se permanentna potrdila z veljavnostjo za dobo 3-mesecev pri vojaških upravah ne priznavajo.
= Taksa na zastavnice. Davčni oddelek finančnega ministrstva je poslal finančnim direkcijam to-le okrožnico: Po odredbah čl. 19. taksnega zakona je vsaka pogodba o podaljšanju pogodbe nova pogodba, ki jo je treba nanovo taksirati. Zato je podaljšanje roka zastavnic nova pogodba o posojilu na podlagi teh z?stavnic in je zato treba plačati za ta novi pravni posel, ki je podan s rKKlaljšanjem roka v zastavnici, novo takso. Davčni oddelek finančnega ministrstva ie pozval vse finančne direkcije, naj o tem po-,asnilu obveste vse zavode in banke, ki si; pečajo z lombardnimi posojili in druga podrejena oblast va.
— Nabava vojaških odej iz domače volne.
Propaganda za porabo domačih sirovin je našla odziv pri vojaški upravi. Uprava ar-tilierijsko-tehničnega zavoda v Kraguievcu ie nedavno razpisala licitacijo za dobavo 22.000 odej (kocov) pri čeme/ pa je stavljen pogoj, da morajo biti te odeje izdelane iz 60 odst. domače volne in 40 odst umetne volne.
= Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 14. t. m. ponudbe glede dobave 200 kub. metrov vodnega peska. Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 17. t. m ponudbe glede dobave 20 m jeklenega traku. — Vršile se bodo naslednje ofertne licitacije: 28. t. m. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave ladijskega poda in jelovih de»>k in pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave 150 kožuhov; 29. t. m. pa pri upravi državnih monopolov, ekonomski oddelek v Beogradu glede dobave 15.000 m platna »amerikan«. — (Predmetni oglasi so na vpogled V Zborici za TOI.)
= Tečajna vrednost efektov na newyorški borzi je v dveh letih padla za 58 milijard dolarjev. Tajništvo newvorške borze objavlja novo statistiko tečajne vrednosti vseh efektov, ki kotirajo na tej borzi. Ta tečajna vrednost je znašala pred 2 letoma 89.7, sedaj pa znaša le še 31.1 milijarde dolarjev, tako da so imetniki teh efektov v dveh letih izgubili 58.6 milijarde dolarjev. V teh številkah se zrcali ogromen padec tečajev vrednostnih papirjev v Ameriki.
= Pet milijonov brezposelnih delavce? *
Nemčiji. Tudi v drugi polovici novembra se je brezposelnost v Nemčiji ponovno povečala in je bilo ob koncu meseca vsega 5 milijonov 57.000 brezposelnih, to je za 434.00» več nego ob koncu oktobra in za 1.295.000 več nego lani v oktobru. — Po vesteh z Dunaja. je bilo v Avstriji ob koncu novembra 400.000 brezposelnih delavcev, v prvi tretjini t m. pa se ie to število povečalo še za nadaljnjih 15.000.
Borze
10. decembra.
Na ljubljanski borzi se je danes deviza Trst jx)novno okrepila od zadnjega padca, prav tako so se nekoliko učvrstile devize London, Newyork in Pariz. Le Amsterdam ie za malenkost popustil.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna Mtoda ponovno za malenkost nazadovala Zaključena ie bila za kaso po 258 in za december po 262 (v Beogradu notira prece> višje). V dolarskih papirjih ni bilo pronv ta pri slabšem zanimanju. Zaključki pa so
Vsaka
je navdušena
Cena Din 36.—
od prav tako koristne kakor tudi lepe, umetniško izdelane doze, katere vsebina, % kg najfinejše, neškodljive kave Hag, Vam daje še užitek in zdravje. Privoščite sebi kakor tudi svojim sorodnikom in znancem to veselje. Vsaka dobra trgovina z živili ima naprodaj
darilno dozo kave Hag«
bili zabeleženi v 6"/o begluške obveznicah po 41 — 42.
Devize.
Ljubljana. Amsterdam 2276.94 — 2283.78, Bruseij 784.1)6—787.32, Curih 1097.85 dt, 1101.15, London 181.51—189.01, New York 5623.67—5640.67, Pariz 221.24—221.90, Pra ga 167 42—167.92, Trst 287.54—293.54.
Zagreb. Amsterdam 2276.94 — 2283.75, Bruselj 784.86 — 787.32, London 181.51 do 189.01, Milan 287.54 - 293.54, Ne\vvork kabel 5645.67 — 5662.67, NevTork ček 5623.67 do 5640.67, Pariz 221.24 — 221.90, Praga 167.42 — 167.92, Curih 1097.85 — 1101.15.
('urih. Beograd 9.06, Pariz 20.155, London 17, Newyork 514.12. Bruselj 71.50. Milan 26.45, Madrid 42.50, Amsterdam 207.30, Berlin 121.25, Stockholm 93.50, Oslo 93, Ko-benhavn 94, Sofija 3.72, PraEa 15.22, Varšava 57.60, Bukarešta 3.05.
Efekti.
Zagreb. Državne vreunote: Vojna škoda aranžma in kasa 258 — 262, za december 260 — 262, 7°/o investicijsko 65 bi., 4'"« agrarne 30 — 32, 6% begluške 41.50 — 42, 7% Blair 50 — 51.75, 8% Blair 64 bi.
Beograd. Vojna škoda 264 zaklj., 70/o Investicijsko 62.50 — 64, 4®/o agrarne 33 b!., 6"/o begluške 43.25, 43, 42, 43 zaklj., 8*<o Blair 59 zaklj., 7°/o Blair 51.50, 50.50 zaklj., Narodna banka 4925 — 5050.
Blagovna tržišča
LES
+ Ljubljanska borza (10. t. m.). Tendenca za les slaba. Zaključkov ni bilo. — Položaj na slovenskem lesnc-m trgu je z malimi izjemami nespremenjeno slab. Računati je, da bo tako ostalo še ves deccrn-ber ne glede na posledice denarnih težkoč. V jelovini je opažati zanimanje za lepo izvozno blago namenjeno za Orijent, medtem ko Italija kljub izčrpanim zalogam ne l\aže nikakega interesa za mehak les, razen za smrekove deske (I. II.). V tramih je povpraševanje iz Sicilije (samo 3-3 do 5-6 milimetrov), do zaključkov pa skoro ne pride ker je cena fco Sušak limitirana zelo nizko in se vrhu tega zahteva letošnja produkcija, ki je zelo majhna. V bukovini se išče obrobljeno naravno in parjeno blago. Cena bukovim deskam ie nadalje popustila. Glede bukovih pragov interesenti ne pristajajo na cene prodajalcev in se zdi, da bo tudi tu potrebno cene znižati.
ŽITO
4- Chieago, 10. decembra, ršenica: za december 52, za marc 52.625, za maj 54.375, za julij 52.50; koruza: za december 34.75, za marc 37.875, za maj 39.75. za julij 41.25; rž: za maj 42.25, za julij 42.125; oves: 7/,i december 23.625, za maj 25.25, za julij 23.625.
+• Winnipcg, 15. decembra. Pšenica: za december 57.50, za maj 61.375, za julij 62.
+ Novosadska blagovna borza (10. t. rn.) Tendenca nespremenjena. Promet: 29 vag. Pšenica: dolnjebaška, 79 kg 255 zaklj.. dol-njebaška, 78 kg 245 zaključek. — Oves: baški, srem. in slavon. 125—130. Ječmen, baški. &1 kg 122.50 — 127.50; baški, sremski, pomladni, 67/68 kg 160 — 170. Koruza: baška nova, s kakovostno garancijo 60 do 62.50; banaška nova z garancijo GO — 62; sremska nova z garancijo 62 — 64; baška marc - maj 80 — 82.50; baška sušena 75 da nova. za december - januar 65 — 67.50; za marc - maj 80 — 82.50; baška sušena 75 do 78, sremska sušena 70 — 72; banatska sušena 70 — 72; sremska okol. Šid, sušena 70 do 71. Moka: baška in banatska postajn »Og« m >Og»« 360- 380. >2« 340- 360. »5*
305 -315; »6t 255 - 265. »7« 190- 200. »H« 122.50 — 127 50 Otrobi; baški in sremski 85 - 90; banaški 80 - 85. 1
-F Budimpeštanska terminska borza (10. t. m.) Tendenca za rž prijazna, v ostalem slabša. Promet živahen. Pšenica: za marc 13.25 — 13.27, za maj 14.10 — 14.12; rž: za marc 15.59 — 15.61; koruza; za maj 15-90 do 15.91.
Srečke za beograjsko katedralo
Pred vojno, ko je stara Srbija še bila misijonsko področje katoliške cerkve, je beograjska katoliška cerkvena občina štela komaj 5000 duš. Kapela, ki je svoj čas b;la zgrajena v Krunski ulici, je takrat lahko izpolnjevala svojo versko nalogo. Preoblikovanje naše države m nagli razvoj naše prestolnice sta seveda pritegnila tudi izredno močno naseljevanje katoličanov, katerih število znaša danes približno že 30.(XX) duš v samem Beogradu. Ta veliki razvoj katoliške cerkvene občine seveda tirja gradbo primerne nove cerkve. Stara kapelica že daleko več ne ustreza religioznim potrebam katoliških vernikov in tako je reševanje tega vprašanja postalo naloga vseh katoličanov Jugoslavije.
Beograjski nadškof Rafael Rodič se že nekaj let trudi, da bi pospešil rešitev te vzvišene naloge. Cerkvena občina sama je revna, težavne gospodarske razmere pa manjšajo darežljivost vernikov. Vendar je bilo doslej doseženih že nekaj lepih uspehov, ki so pripomogli k temu, da je bil razpisan mednarodni natečaj za načrte katedrale. S prvo nagrado je bil nagrajen mojstrski načrt dortmundskega arhitekta NVentzlerja, po katerem bo cerkev zgrajena in bo nedvomno momrmentalna umetnina. ena najlepših v Beogradu.
Stroški za gradbo pa bodo ogromni in bi s samim nabiranjem ne bilo mogoče dobaviti kritja. Po vzgledu drugih takih po-kretov v inozemstvu je beograjsko Društvo sv. Vincencija, ki vodi skrb za gradnjo nove katedrale, priredilo veliko loterijo, o kateri smo že poročali. Z 8. decembrom je bilo izdanih 250.000 dvojnih srečk a- skupni vrednosti 50 milijonov Din. Skupna vsota dobitkov iznaša S nvlijonov denarjev, glavni dobitek sam je .5 milijonov, najmanjši dobitek pa 10.000 Din. Cene srečk so t*ko ■nizke, da jih lahko kupi vsakdo. Pomislite, da 1. m-i i a 1932. ko bo žrebanje, la^ko s .samimi 25 dinarji zadenete 625.000 Din.
GLEDALIŠČE
LJUBLJANSKA DRAMA.
Začetek ob 20
Petek, 11.: Pritličje in prvo nadstropje. B. Sobota, 12.: Dve nevesti. A.
LJUBLJANSKA OPERA. Začetek ob 20. Petek, 11.: Zaprto.
Sobota, 12.: Maskota. Na korisi Udruženja gledaliških igralcev. Izven.
Mariborsko gledališče
Začetek ob 20. Petek, 11.: Zaprto. Sobota, 12.: Ptičar. B.
Nedelja, 13. ."»b 15.: Zemlja smehljaja. — Ob 20.: Ženitev. Premijera.
Odpovedano. Za danes prvotno napovedana predstava »Cvrček za pečjos sc mora zaradi tehničnih ovir odpovedati. Nameelo nje je »Pritličje in prvo nadstropje«.
S tužnim srcem naznanjamo vest, da nas je naš dobri soprog in oče, gospod •
MELHIJOR DOLINAH
GOSTILNIČAR IN POSESTNIK
danes ob 13.30 po kratki mučni bolezni za vedno zapustil. Pogreb bo v soboto 12. t. m. ob 15. uri. Laško, dne 10. decembra 1931.
KATI DOLINAR, soproga; DANICA in KRISTA, hčerki.
Zahvala
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli povodom prerane izgube našega nad vse ljubljenega soproga, očeta, starega očeta, brata, strica, tasta in svaka, gospoda
Jožeta Strleta
trgovca in posestnika
kakor tudi za poklonjene krasne vence in cvetje se tem potom vsem naj-topleje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, čč. sestram usmiljenkam ter končno vsem prijateljem ir znancem, ki so blagega pokojnika spremili -a njegovi zadnji poti.	15338
V Ljubljani, dne 10. decembra 1931.
Globoko žalujoči ostali.
Iz življenja in sveta
Mozartova proslava na Dunaju
140. obletnico Mozartove smrti so proslavili na Dunaju z javno proslavo. Pred Štefanovo cerkvijo je imel spominski govor sam zvezni predsednik Miklas. (Spredaj cd desne proti levi: kardinal Piffl, vnanji minister dr. Scbober in minister Innitzer)
Vulkani In potresi
Najhujši potresi niso ognjeniškega izvora — Moderna tehnika izkorišča tudi vulkane
Vulkani so mesta, skozi katera lahko izstopa magma, tekoče žareča spodnja plast zemeljske skorje, na ^površino. Potresi so spremembe v zemeljski skorji, ki nastajajo v splošnem zaradi udorov v zemeljskih plasteh, premikanj itd. Vulkanski potresi so večinoma potresi manjšega oose-ga.
Podmorski potresi so malokdaj ognjeniškega izvora, zlasti takšni, ki povzročajo velike spremembe morskega dna. Tako je veliki japonski potres 1923. dvignil celih 700 kv. km morskega dna južnozapad-no od Jokohame. Največji dvig je znašal 318 m, na nekih mestih pa se je dno po-greznilo za 720 m. Poplavni val, ki se je razlil takrat čez obrežja in je zahteval deset tisoče človeških življenj, je bil visok 7 m.
Delo podmorskih ognjenikov v splošnem ni tako strašno, vendar so ognjeniška mesta v morjih, ki so na zelo slabem glasu. Spomniti se moramo samo na grozovite posledice izbruhov ognjenika Krakatava. V skupini Kikladov v Egejskem morju je skupinica Santorinskih otokov, ki predstavlja ostanke ognjeniškega _ žrela. To žrelo se je potopilo v predzgocfovinski dobi, a ni ugasnilo, temveč je začelo delovati nekako 200 let pred našim štetjem. Odtlej so se izbruhi ponavljali vsakih sto let, mase izbljuvane lave so ustvarjale nove otoke in vsak, ki je prisostvoval kakšnemu takšnemu izbruhu, opisuje nje-
Profesor, ki sliši travo rasti
Prof. Reich
je na zborovanju Gottinger Gesellschaft za tehniško fiziko napravil uspele poskuse z elektronskimi cevmi, s katerimi se more poslušati rast trave
gov strahotni vtis kot nepozaben. Ob izbruhu 1925 so se eksplozije ponavljale v presledkih po dve, tri minute. Oblaki pare so švigali s strašnim hrupom stotine metrov visoko, še višje so leteli kosi ža-rečih kamnov, a nad vsem je kraljevala do višine 1500 m ogromna pinija dima.
Voda ima tudi pri celinskih vulkanih svojo posebno, često usodno vlogo. Voda, ki se nabira v obliki jezer v žrelih počiva-jočih ognjenikov zavira nenadne izbruhe in povzroča tako vse večje razdejanje, nego če je žrelo »suho«. Holandci to dobro vedo, zato so jezero v žrelu zloglasnega Keleota na Javi izsušili s kompliciranim sistemom rovov.
Tudi napram potresom ni človek čisto brez moči, čeprav takšnih naravnih katastrof gotcvo ne bo mogel nikoli preprečiti. Zadnji veliki potres na Japonskem, ki je podrl sto tisoče hiš n. pr. ni mogel zrušiti po računih geologov ter inženjerjev zgrajenih mostov in modernih jeklenih stavb v Tokiu.
že dolgo skuša človek izkoriščati ogromne energije, ki tičijo v uničujočih silah ognjenikov. Tako gojijo kmetje na otoku Ischiji že stoletja paradižnike v vulkanskih toplih virih. Italijanski knez Gi-nori-Conti pa je blizu Firence uporabil vulkansko ozemlje za zgradbo velike elektrarne. Rovi, k: jih je v to svrho izkopal v zemljo, mu dovajajo 190 stopinj vročo paro s pritiskom 14 atmosfer. Pri Castel-nuovu daje podobna naprava 12.000 kilovatov. Tudi Holandci gradijo na Javi elektrarne na vulkanski pogon. V Kavi Kamo-džangu so s 128 m globokim rovom dosegli parni izvir s pritiskom 6 atmosfer.
Dediščina filmske dive
V newyorški bolnici na zastruplienju umrla filmska zvezdnica Lya de Putti je zapustila, kakor je dognala preiskava njenega imetja, samo 3000 dolarjev. Denar bodo izplačali dvema v Budimpešti živečima sestrama pokojne umetnice.
Živčni šok goslača Burmestra
Pred nekaj dnevi bi bil moral v Berlinu nastopiti sloviti violinski virtuoz Willy Burmester, eden najbolj dovršenih goslačev sedanjosti. Na programu je stalo, da bo sviral z orkestrom berlinske filharmonije. V zadnjem trenutku pa so morali koncert odpovedati, ker trpi Burmester že delj časa na sklepnem revmatizmu in si je vrhu tega pretresel živce. Njegovi prijatelji in znanci upajo, da bo mojster navzlic svojiir 63 letom preživel sedanjo krizo, zaradi katere se je dal prepeljati v neki sanatorij.
Življenje kraljice Luize v zvočnem filmu
Kraljica Luiza (Henny Porten) in Friderik Viljem III. (Gustav Griindgens) na gradu Paretz. Desno spredaj princ Viljem, ki se predstavlja svojim staršem kot najmlajši gardni poročnik. V kratkem bodo proizvajali v Berlinu zvočni trak, v katerem je našla Henny Porten dolgo zaželeno priliko predstavljati eno najbolj tragičnih ženskih
usod v svetovni zgodovini
Važno odkritje
že iz pradavnih časov je znana kostna bolezen, ki napade največ otroke v prvih letih — rahitis. Pojavlja se povsod, kjer manjka otroku prave hrane in sonca. Zato jo najdemo tako v revni bajti kakor v bogatih hišah. Že egiptske mumije kažejo znake rahitide, znamenje, da se svet le prav počasi vrti.
Pred davnimi stoletji so že našli zdravilo zoper to bolezen v tako zvanem ribjem olju. Moderna znanost se pa ni zadovoljila le z zdravilnim učinkom, temveč je hotela vedeti tudi vzrok, odkod ta zdravilni učinek ribjega olja. Zdaj se je posrečilo neumornemu učenjaku prof. dr. Win-dausu, ki je 1926 odkril ergosterin in si zaslužil s tem odkritjem Nobelovo nagrado, odkriti še zadnjo skrivnost ribjega olja. O tem poroča pravkar izišla številka ilu-strovane tedenske revije »življenje in svet«.
Novi predsednik reprezentantske zbornice
Demokratski poslanec John Garner,
ki ga je 72. kongres izvolil za predsednika reprezentantske zbornice. Prvič po 12 letih so dobili demokrati 219 glasov proti 214 republikanskim in enemu farmerskemu glasu večino v parlamentu
Nobelovi nagrajenci v Stockholmu
Trije letošnji nemški nagrajenci Jz Nobelove ustanove Warburg, Bergius in Bosch so te dni prispeli v Stockholm. Prof. Bosch je prišel v spremstvu žene in hčere, prof. Bergius pa samo s svojo ženo. Vsi stockholmski listi so takoj intervjuvali učenjake, katerim so stavili tudi vprašanje o sedanjem političnem položaju v Nemčiji. Značilno je, da ni hotel nihče med njimi dati zadevne izjave švedskemu tisku. Samo profesor Warburg, ki je nagla-sil mednarodno odvisnost znanosti in poudaril izgube, ki jih je utrpela mmnost med svetovno vojno, je drastično pripomnil: »Naši najhujši sovražniki so politiki in če bi me kdo vprašal, kateri so najboljši pogoji za prospeh gospodarstva, bi jim rekel: Obesite politike!«
Dr. Bergius je v svojem razgovoru, ki ga je imel z novinarji, pojasnil svoj postopek za pridobivanje bencina in špirita iz lesa ter poudaril možnosti, ki se v tem pogledu nudijo švedski.
Kakor poročajo stockholmski dnevniki, bo imel samo prof. Warburg v Nobelovih pravilih predpisano predavanje v Stockholmu, dočim bosta nagrajenca iz kemične stroke zadostila tej dolžnosti pozneje. — (Pravkar izišla številka tedenske revije »življenje in svet« priobčuje zanimive podatke o Bergiusu in Boschu).
Smrt italijanskega državnika
Prof. An ton i o Salandra,
bivši italijanski ministrski predsednik (1914 — 1916), o čigar smrti smo poročali včeraj med brzojavkami, je prevzel odgovornost za vstop Italije v svetovno vojno. Bil je vodja konservativcev, po fašističnem prevratu pa se je pridružil Mussolinijevi politiki
Nova bolgarska železnica
Iz Sofije poročajo, da so 8. decembra otvorili v navzočnosti kralja Borisa in kraljice Ivane promet na novozgrajeni železniški progi Sofija-Makočevo, ki predstavlja del projektirane železniške proge od Sofije do črnega morja. Kralj je imel ob otvoritvi nagovor ter je poudarjal gospodarski pomen proge, ki se je mogla zgraditi navzlic težkim gospodarskim razmeram s podporo vsega bolgarskega prebivalstva.
Nepismeni senatorji
»Agenzia d'Italia« poroča, da je kasa-cijsko sodišče dvema, nepismenima senatorjema dalo na razpolago tri mesece časa, da se naučita čitati in pisati. Pri skušnji pa sta oba padla, nakar so njuno izvolitev razveljavili.
Nenavadno usmiljenje
Pri nedavni dražbi konj iz hlevov španskega kralja Alfonza XIII. so pokupili živali večinoma španski plemiči, ki so nato dali konje usmrtiti. Pravijo, da so aristo-krati storili to zato, ker niso hoteli dopustiti. da bi nekdanje kraljeve konje porabljale druge osebe.
Pariz - središče lokalizmov
V Parizu živi več tisoč Auvergnatov, domačinov iz sred. francoske dežele Auverg-ne, ki tudi daleč od svojega doma ne pozabijo, da tvorijo poseben rod v francoskem narodu, s svojo nošo, svojimi šegami, svojo pesmijo in plesom in 6eveda tudi svojo nacionalno jedjo (sem spadajo purani, pripravljeni s kostanji). Pariški Auverg-nati so organizirani do malega vsi v svoji »auvergnatski ligi«, ki prireja vsako leto ob tem času velik banket v domačem slogu, na katerem si med drugim volijo svojo
»kraljico«. Na letošnjem banketu sta bila navzoča med drugimi odličnimi gosti ttudi ministrski predsednik Lavail in kardinal Verdier, ki nam ju kaže slika sredi dra-žestnih auvengnatskih deklet in krepkih auvergnatskih fantov. Udeležencev je bilo v ostalem toliko, da niso utegnili jrrešteti niti vseh glasov, ki so hili oddani pri vo-l.ltvi »kraljice« in njenih častnih dam, pa so proglasitev izida glasovanja morali preložiti na poznejši dan.
Civilni zakon na Poljskem
Kakor smo že poročali, namerava uvesti Poljska, ki velja za strogo katol ško državo, civilni zakon. Namen te reforme je čisto enostaven: z njim hočejo poljski državniki izenačili zakonodajo. Nova Poljska je namreč prevzela tri zadevne sisteme: na ozemlju bivše Nemčije nemški sistem, na ozemlju bivše Avstrije avstrijski meščanski zakon, na ozemlju stare kongresne Poljske pa francoski Gode civil.
Civilni zakon, ki so ga poljski juristj dodobra proučili, naj postane Cbligatoričen, to se pravi, da bo državno priznan. Ženinom in nevestam pa bo na prosto dano, da se po poročni ceremoniji v občinskem uradu dado poročiti tudi v cerkvi. Načrt novega bračnega zakona predvideva znatne olajšave za ločitev in razvedbo zakonskega življenja. Zakon bo lahko razveden, če bo-stta žiivela zakonca tri leta narazen. Pogoj pa je, da morata biti zakonska tovariša stara veak 25 let. Otrok v takšnem zakonu ne ane biti. Ločitev bo mogoča iz več vzrokov. Na primer če eden zakonec zapusti hišo drugega, če postane fizično nesposoben za zakon, če je zakonec pijanec ali ee je zapadel mamilom, pa tudi zaradi razža-ljenj in slednjič tudi če eden izmed zakoncev menja vero. Zakonski osnutek ima seveda poleg mnogih zagovornikov tudi mnogo nasprotnikov.
Londona* proti Tauberju
Znanj dunajski operetni tenorist Taube? je središče škandal ne afere v Londonu, kt ga ho menda popolnoma onemogočila na angleškem odru. Za prejšnjo nedeljo popoldne je bil napovedan velik koncert f Alberthalu. Tauber, ki ga poznajo ljudje iz operete »Dežela smehljaja«, je s svojo privlačnostjo privabil na koncert kakšni« 10.000 oseb. Prireditev je bila nap o. v-; dana za 15. uro, a 10 minut po tem času Tauber*-ja še vedno nj bila v koncertni dvorani« Poslušalci so postali nestrpni.
Slednjič je stopil na oder impresarij tes" naznanil občinstvu, da je pevec zaradi vnetja glasnic indisponiran. Iz avditorija so nato planili siloviti izbruhi ogorčenja proti Tauberju: »Nesramnost, bedarija, predrznost!« .Splošni hrup se je polegel šele, ko se jc zaslišal iz občinstva glas opo-minjevalca, ki je zapel »Kupujte angleške izdelke!« Incident se je končal .s tem, da so poslušalcem pri blagajnah vrnili vstopnino.
Moratorij za a!hne«te
Kakor poročajo z Dunaja, so x društva
»Justitia« združeni možje soglasno sklenili delovati na to, da se doseže posebno leto odgoditve plačil za alimente. To leto naj bi bilo 1932, v katerem naj bi se odložila vsa plačevanja vzdrževalnim
Nogometna senzacija
Največji dogodek v letošnji nogometni sezoni je bil spopad španskega moštva z angleško enajstorico na igrišču »Arsenala«. Slika kaže špansko moštvo po prihodu na Angleško (Zamora X). Rezultat tekme v športni rubriki
Zanimiva ostavka
Grobnica za faraone
Kakor poročajo iz Kaire, ne bodo ta* raoni več počivali v muzejih, ampak jim nameravajo zgraditi velik mavzolej v slogu egiptskega Pantheona. Gre namreč za. velik spomenik Zaglulu paši, za katerega je parlament že odobril potrebni kredit, Toda Zaglulova vdova je protestirala proti temu, da bi njenega moža položili poleg faraonov in zato se bo zgodilo, da bo ostal mavzolej rezerviran samo za faraone.
Giovanni Giuriati, glavni tajnik fašistične stranke, ki je šele lani prevzel svoje važno mesto, je podal ostavko na svojo funkcijo. Mussolini je ostavko takoj sprejel
Clemenceaujevo stanovanje — muzej
Stanovanje Georgesa Clemenceaua spreminjajo pravkar v muzej, ki bo vedno dostopen občinstvu. Vsi stanovanjski prostori, kjer je živel veliki pokojnik, so ostali takšni, kakor so bili ob njegovi smrti. V državnikovi delovni sobi stoji še vedno pisalna miza v obliki podkve in na njej ležijo gosja peresa ter posoda s sipo, ki je v prejšnji dobi nadomeščala pivnik. Ta sipa je morala biti vedno iz Vendeje. Na nočni omarici poleg postelje pa leži »Zgodovina papežev«, ki je odprta na strani, katero je prečital državnik -fldnjo pred smrtjo.
Iz uredniškega koša
Jezero. V nekem tukajšnjem listu je w-šLa sledeča vest: »Danes opoldne je umr-po kratki bolezni dolgoletni, zvesti sluga N. \\ v 64. letu starosti. Pogreb se je izvršil danes predpoldne.«
-——
Vsak dan ena
>Vrni se rajši, škoda novega dežnika
C. Schmidl:
32
Mesto mrtvih v Jukatanu
Hluni je pravkar prihajal k meni.
»Beli prijatelj bedi,« je rekel z zadovoljnim glasom; »torej je do nadaljnjega rešen. Več ko trikrat se napad ne ponovi. Dajte mu, da mirno vstane, kmalu se bo opomogel.«
Bolezen, ki me je bila tako nenadoma napadla, je bila kaj čudna. Mrzlica je bila prišla tako nepričakovano kakor snočnja nevihta in prav tako naglo je bila izginila. Že čez pol ure sem se čutil spet tako svežega, kakor da nisem bii nikoli bolan. In vendar sem poz-, neje zvedel, da se jih izmed sto slučajev te bolezni petdeset konča ob tretjem napadu s smrtjo.
Kamil je držal mojo roko v svoji.
»Š-tefan, vse noči in vse dni sem v svoji strašni ječi tamle v piramidi prosil Boga, naj bi se Viola spomnila tebe, zakaj vedel sem, da bi prišel; in samo ti si me mogel rešiti. Vsemogočni me je-uslišal.«
Branil sem se njegove zahvale. Radost nad tem, da sem bil spet našel prijatelja, ni mogla preglasiti v moji duši čuvstva krivde. Okradel sem ga bil, v trenutku, ko sem mu bil še posebno dolžan ohraniti prijateljsko zvestobo. Kradoma sem se ozrl na Violin obraz. A ta je bil miren, tako miren in tak rahel smehljaj ga je ozarjal, kakor da bi govoril:
»Bodi tudi ti miren, prijatelj! Ne muči se! Vse je dobro!«
»Kako ste me spravili dol?« sem vprašal.
»Dva Indijanca sta vas prinesla na nosilnicah,« je rekla Viola. »V nemajhen strah ste nas pripravili, Štefan. Kmalu potem, ko ste
zaspali, je prišel Hluni. po mas. Ko je videl vaje stanje, je jel dajati z veliko ruto nekakšna znamenja v dolino, in čez poTurs so prišli štirje Indijanci, z nosilnicami.«
Vstal sem. Cas je bil, da spet prevzamem vlogo vodnika.
»Hvala ti, Hluni. Moja duša he bo nikoli pozabila najboljšega izmed rjavih mož.'Skrbel je zame kakor oče za svojega otroka,« sem rekel Indijancu po špansko. »In zdaj naj me odvede h kaziku, da se tudi njemu zahvalim.«
»Hunac Ee! belcev nima rad,« je rekel ogibljivo in v nekakšni zadregi, po kateri sem takoj uganil, da nas pri Hunacu Eelu ne čaka posebno prijazen sprejem. Vsekako je bila njegova hči tista, ki jo je James nadlegoval. A vendar sem vztrajal na tem, da me peljejo k njemu. Hotel sem vsaj nekoliko popraviti slabo mnenje, ki ga je imel ta Indijanec o belih ljudeh.
Hluni mi je mignil, naj grem z njim. Tedaj mi je obstalo oko na Joeju, ki ja z neizrekljivo žalostnim obrazom sedel na ploščatem kamnu.
»N<u, kaj pa je z vami, Joe?« sem ga vprašal, dobro vedoc, da žaluje zaradi smrti svojega bratranca Neda Mortona. Kalno se je ozrl name. Nato je dejal:
»Ali veste, gospod Stornish, kdo leži tam med razbojniki, mrtev
kakor crkel pes?«
»Vem, Joe. Vaš bratranec Med,« sem odvrnil.
Osuplo je zastrmel vame, nato je počasi vstal rn vprašal:
»Ali veste, kaj sta mi Viola in Kamil povedala o njem?«
»Da, Joe, vem. Misel, da ste bratranec zločinca, alkoholnega tihotapca in morilca Neda Mortona, vam gotovo ni zelo prijetna.«
Kar žalost ga je bilo pogledati, Smilil se mi je Stresel se je, kakor da bi ga lomila grozni ca. »Ali je... res koga... umoril?«
Dobrodelnost se vselej nagradi!
»Da, Joe.«
»Koga?« je vzkliknil Joe.
»Tega vam danes še ne smem povedati. A zvedeli boste.«
»Tedaj naj zastran mene gori v peklu. Skoda ga je! Dokler sem ga imel za poštenjaka, sem mu bil zelo naklonjen.«
»Ali vam je Viola tudi povedala, da nas je hotel vse pomoriti razen nje same?«
»No,« mu je kratko planilo iz ust.
»Tedaj veste zdaj. Povedati vam hočem tudi še to, da sem že prej poznal vašega bratranca. Neko noč sem imel z njim v claude-riškem parku spopad, pri katerem je pokazal veliko dobre volje, da bi mi upihml luč življenja. Ali se spominjate, da sem bil v začetku našega potovanja nekam neprijazen proti vam? Takrat sem vas imel prav za tega Neda Mortona. Tisto noč v parku ga nisem bovolj natanko videl in podobni ste mu zelo.«
»Prekleta bodi ta podobnost!« je zagodrnjal.
»Sele ko ste mi pokazali Nedovo fotografijo, sem spoznal, kako je, in uganil, da je ta Ned tisti, ki zadržuje Kamila. Vede! sem tudi, da ga najdemo tu. Zdaj vas prosim odpuščanja, Joe, in se vam zahvalim, da ste tako hrabro vztrajali z nami.«
Bled žarek radosti mu je obsijal obraz. Tedaj sem se spomnil nečesa, kar sem ga hotel že davno vprašati. Odvede! sem ga nekoliko v stran.
^Povejte mi po pravici, Joe, ali je bila tista stava v Weiles-Ieyevem parku edini razlog, da ste hoteli iti z nami?«
Globoko je vzdihnil.
»Stornish, saj site človek. Vam lahko povem. Ne, to ni fci'. pravi vzrok. Zateleban sem bifl — zaljubljen kakor norec — v Violo — saj I ris bo tako Jamova, videl sem, kako jo je poljubljal — in mislil sem si, nemara...«
Dobrodelnost se vselej nagradi!
S NAKUPOM
REČIC ZH ZGRADBO KHTEDRHLE
Dobrodelnega društva sv. Vincencija v Beogradu boste dosegli z zelo
MAJHNO VLOGO - NAJVEČJO MOŽNOST DOBITKA
(cela srečka 100 Din, polovica 50 Din, četrtina 25 Din)
GLAVNA UPRAVA: BEOGRAD: Ulica Jovana Rističa št. 20. — PODRUŽNICA: ZAGREB: Trg kralja Aleksandra št. 8.
Srečke prodajajo
vse kolekture, denarni zavodi, rimsko-katoliški župni uradi, cerkvene ustanove,
dobrodelna društva itd.
Žrebanje 1. maja 1932
GLAVNI DOBITEK: Pet milijonov dinarjev - NAJMANJŠI DOBITEK Deset tisoč dinarjev — Skupna vsota dobitkov: Din 8,000.000
Važni

za
tujskega prometa
Nove vozne olajšave za ožlvljenje obiska Jadrana, zdravilišč in krajev ob jezerih
Beograd, 10. decembra AA. V razumevali ju velikega pomena turistike za naše na rodno gospodarstvo in nje kulturni pomen za našo mlado državo, je železniška uprava izpremenila v korist turistike vozne olajšave, ki so jih deležni obiskovalo: našega Jadrana in naših zdravilišč. Te olajšave so objavljene v »Prometnem vestni-ku« z dne 29. novembra 1931 in so stopile v veljavo 1. decembra 1931 Izpremembe dosedanjih določil sestoje v glavnem:
1. Predvsem se vozne olajšave razširijo na nekatere kraje ob jezerih, ki so jim take olajšave potrebne glede na njihove na-jprave in njihove prirodne lepote in že z dosedanjo frekvenco potrjujejo svoj turistični značaj, kakor n. pr. Plitvička jezera. Bohinjske jezero in Bled.
2)	Po dosedanjih predpisih so bili potniki, če so se mudili na Jadranu ali v kopališčih najmanj 10 dni, deležni ugodnosti pri ->ovratku. in sicer so imeli v dob; od 1. junija do 30 septembra -50 odst. vozni popust V ostali dobi pa 75 odst. popust vozne cene.
Za jživljenje obiska Jadrana, zdravilišč in krajev ob jezerih v zimski dobi je železniška uprava dovolila brezplačen povra-tek v dobi takozvane mrtve sezone, to je v mesecih decembru, januarju in februarju
Razen tega je železniška uprava izpremenila odredbo glede gibanja na Jadranu, odnosno v kraju, kil je deležen ugodnosti, v toliko, da si potnik pridobi pravico do 75 od=t popusta odnosno do brezplačnega povratka tedaj, če se mudi v teh krajih v mesecih oktober itd. in da se nič več ne zahteva, da bi se moral tudi vrniti v omenjenih mesecih.
3)	V seznam železniških postaj na Jadranu do katerih mora potnik potovati, če hoče, da bo imel pri povratku popust pride tudi postaja Fiume JDž. in to samo za tiste potnike, ki prispejo z namenom, da obiščejo naš Jadran iz inozemstva na Reko direktno čez državno mejo pri Koprivnici. Ta odredba je bila potrebna zato. ker so dozdaj morali potniki na postaji škrljevo (Bakar), torej neposredno pred koncem svoje vožnje, z vso prtljago prestopiti na sušaški vlak, v čemer so potniki viideli nepotrebno komplikacijo. Takim potnikom je dovoljen itidi povratek s postaje Fiume JDŽ.
4)	Železniška uprava je dovolila poseben Popust za obiskovalce Jadrana in krajev ob jezerih med božičnimi prazniki. Ta ugodnost sestoji razen brezplačnega povratka tudi v tem. da se potnikom glede na ozko odmerjeni čas, ki jim je ob teli praznikih na razpolago, dovoli popust že tedaj, če se mude na Jadranu ali krajih ob jezerih samo 5 dni Glede časa, v katerem ■veja ta popust, je določeno, da se žnjim lahko okoristijo vsi potniki, ki se vrnejo z Jadrana odnosno iz kraja od jezerov v roku od 26 deceinbra do 17. januarja Tako velja ta popust za vso dobo od katoliških do, pravoslavnih praznikov.
5)	Potniki se z gornjega Jadrana često vračajo tako. da odpotujejo z Jadrana v avtomobilu na Plitvička jezera, ostanejo tam nekaj dni in potem nadaljujejo vožnjo po železnici s postaje Vrhovine-Plitvička jezera Ker ta železniška postaja dozdaj ni bila navedena v potniški tarifi kot odhodna postaja pri povratku z Jadrana, »e taki potniki niso mogli okoristiti z znižano vožnjo, čeprav so izpolnili vse pogoje, na katere je vezan popust za obiskovalce Jadrana
Zato je železn.ška uprava odredila, da se potn;kom dovoli povratek z Jadrana tudi s postaje Vrhovine-Plitvička jezera, dalje s postaj Bihač in RudopoLje. s katerih je mogoč povratek s Plitvičkih jezer Iz po-dobnil1 razlogov je železniška uprava dovolila obiskovalcem Jadrana povratek tudi preko državne meje pri Rakeku ali Bistrici Bohinjskem jezeru.
6)	Po dosedanjih predpisih se je potnik lahko vrnil do prvotne odhodne postaje po najkrajši poti Potniki iz Inozemstva pa so se lahko vrnili ne samo preko odhodne obmejne postaje (državne meje), nego tudi do katera druge obmeijne postaje Ce je dolžina poti pr. povratku prekoračila dolžino poti pri prihodu za več ko 100 odst., je popust velja' samo za dvojno dolžino poti ob prihodu, za ostanek pa je bilo treba plačati normalno voznino
Ta predpis ni dal potnikom možnosti, da bi se vračali po drugil, daljši poti Ker pa je v interesu turistike, da se potnikom omogoči čim večje spoznavanje naše države, se je ta predpis izpremenil tako, da se potnik sme vrniti tudi po drugi poti. Edina omejitev je v tem, da mora dolžina poti pri prihodu znašati več ko 200 km. drugače veljajo zanj dosedanja določila
7)	Potniki, ki so se vrnili! z Jadrana ali iz zdravilišča čez postajo Jajce Dž aLi v nasprotni smeri čez postaje Banjaluka. Grad, odnosno tisti, ki so se vračali čez postajo Beograd, ali v nasprotni smeri čez postajo Pančevo aLi Pančevo-predmestje. med katerimi postajami se potovanje z železnico prekine, dozdaj po prekinitvi ni&n mogli nadaljevati potovanja z znižano voznino. Z novimi odredbami je tudi to vprašanje rešeno v korist potnikov.
8)	Naposled nova določila predpisujejo, da se potniku vozne listine, ki je z nj.imi pripotoval, nič več ne vzamejo Ta odredba je potrebna predvsem zato, ker je potniku v določenih mesecih dovoljen brezplačen povratek in mu je za povratek ta vozni listek potreben Razen tega se bo na ta način pni vseh potnikih omogočila kontrola v tem. s katere postaje in na katero posta jo so potniki dopotovali v kraj. kjer so deležni železniškega popusta Zato bodo pot niki v bodoče ta vozni listek shranili in ga pokazali pristojni oblasti, odnosno usta novi, ki jim izda s>potrdilo o bivanju«, da ga pravilno izpolnijo, pokazali pa ga bodo tudi pri povratku na potnISki blagajni! od nosno voznemu osobjn v svrho nadzorstvr nad pravilno izrabo popusta.
Radio
Izvleček iz orogramov
Petek, 11. decembra.
LJUBLJANA 11.30: Šolska ura: Značaj narodov v glasbi. — 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 17.30: Salonski kvintet. — 18.30: Gospodinjska ura. — 19: Francoščina. — 19.30: Pravni kotiček. — 20.15: Prenos iz Varšave. — 22.30: Napoved časa in poročila.
Sobota. 12. decembra.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Cas in plošče. — 17: Salon, kvintet. — 18: Žumberaški uskoki. — 18.30: Amaterjem v preudarek. — 19: An-S pozna vanje blaga. — v Rumuniji. — 20.15: 21.15: Salonski kvintet, irt poročila.
Operna glasba. — 16: — 20: Narodni nape-
gleščina. — 19.30:. 20.: Med Jugoslovm Rumunski večer. — Vmes napoved časa BEOGRAD 12.05: Popoldanski koncert.
vi. — 20.30: Prenos sokolskega koncerta iz Subotice. — 22.20: Poročila. — 22.40: Jazz. — ZAGREB 1230: Plošče. — 17: Popoldan-
ski koncert. — 20.30: Zabaven večer. — 22.40: Plesna glasba. — PRAGA 18.35: Instrumenti orkestra. — 19.20: Pevski koncert. — 19.45: plošče. — 20: Prenos koncerta Češke filharmonije. — 22.25: Zabaven program. — BRNO 18.25: Arije in pesmi. — 19: Vmes program iz Prage. — VARŠAVA 17.35: Koncert mladih talentov. — 18.25: Mladinski koncert — 20.15: Orkester. — 22.10: Klavirski koncert. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Koncert orkestra. — 17.15: Godba na pihala. — 19: Simfoničen koncert italijanske glasbe. — 20.30: Prenos iz Berlina. — 21.30: Akademija promine.it-nih. — BERLIN 20.30: Offenbachova opera >Fortunijeva pesem«. — 21.30: Prenos z Dunaja. — 22.30: Mešan program. — K0-NIGSBERG 16.15: Koncert orkestra. — 19.25: Celo - kvartet. — 20.05: Koncert godbe na pihala. — 21.80: "Prenos z Dunaja. — MOHLACKER 17.05: Orkestralen in pevski koncert. — 20.15: Mešan program. -22.40: Godba za ples. - BUDIMPEŠTA 17.45: Madžarske pesmi. — 19.45: Violinski koncert. — 21.30: Orkester. — 23: Lahka glasba. — R3M 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. — 21: Koncert italijanske glasbe.

popust
Naročite z navadno poštno dopisnico pri tvrdki
P. J. KLEF1Š, JACODINA
Moravska banovina, božični paket, ki vsebuje zajamčeno 4 kg neto najfinejših delikatesnih izdelkov (madžarska salama), zavito šunko, mortadelo in jetrne paštete v stvarni vrednosti 151 Din, a sedaj za reklamno ceno
Din 156.50
po povzetju, s plačano poštnino franko kraj stanovanja. — Naročila morajo dospeti za katoliški Božič najdalje do 17. decembra, a za pravoslavni Božič najdalje do 30. decembra.	15312
Naša srčno ljubljena, blaga žena, mati in teta,
gospa
ANA STRAHOVNK
pocestnica
nas je v sredo, dne 9. t. m., v starosti 50 let, nenadoma zapustila kot žrtev strašne prometne katastrofe v Med-logu pri Celju.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek, dne 11. t. m ob 15. iz biše žalosti na pokopališče sv. Kanci-jana v Žalcu.	15336
Žalec, dne 10. decembra 1931.
ŽALUJOČA RODBINA IN SORODSTVO.
Klavirji!
pianini
Kupujte na obroke od Din 400.—
,.r»8 »vetovne fabrikate Bd
iendorfer, Steinway. FOrster tVtrof. Hfilzl. Stingi odg.. lil so nesporno najboljši! Lahka precizna mehanika) Prodaja jib 11 k t j n 4 n ® e »odot izvedenec in bivši ifiitelj »GIa«hen« Matice«
4LFONZ BREZNIK
Aleksandrova c. 7
Iz Krškega
kr— Požrtvovalne sestre KJS pripravljajo božičnico za deoo, ki bo v sokofeki dvorani v nedeljo 30. L m. ob 14. Poleg dekla-macij in pevskih točk bodo otroci nastopili tudi z božično igrioo. Podprite lepo akcijo!	-kr— Akademija Sokola se na splošno željo ponovi v nedeljo 13. t. m. ob 15. z istim sporedom in igrico »Duh Sokolstva«.
Taka vročina!
Pa samo enkrat sem naložil in ravnal po navodilu. Se pozna, da je res
»Original Lutz" peč
ING. GUZELJ, LJUBLJANA — ŠIŠKA BELJAŠKA 4. — TEL. 3252.
1
Potrti od neizmerne žalosti naznanjamo, da je naš predobri soprog- oziroma oče in stari oče, gospod
Gustav Vidic
višji revident drž. žel. v pokoja In posestnik
po daljši bolezni danes v četrtek popoldne, previden s svetotajstvi, mirno izdihnil.
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v so-ooto, dne 12. t. m. ob 10. uri dopoldne iz domače hiše v Lukovici na pokopališče pri brdski cerkvi.
Lnkovica, dne 10. decembra 1931.
VERA VIDIC, soproga — GUSTAV VIDIC, sin — VIDA VIDIC in MARIJA omož. TURK, hčeri, in vse ostalo sorodstvo
15337
€ene malim of lasem t
Zenitve, dopisovanja, naznanila te* oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda 1.— Din. Pristojbina za iifro i.— Din. Najmanjši znesek 10Din Ostati oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za iifro 3.— Din. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati ia pristojbino Z.— Din. Pri* ttojbine je vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnici v Ljubljani 11.841 — Telefon itevilka 2492. 3492
Mali oglasi
Za oil|c9o«* 2 Din
mam
Gah
SDCaslove malih oglasov
dobite tako/ po izidu lista v podružnicah „ Jutra * p Alaribora, v	v iVorem mestu,
e VSrbocliah in na &esen'*eah, ki sprejemajo _ tudi naročila na male op/ase in inserate. I
Službo dobi
Natakarico
t. manjšo kavcijo, sprejmem takoj. Naslov v ogl. oddelku »Jntra«. 57986-1
Majer in majerca
oženj-ena, br< z otrok, zanesljiva, lahko d 'hita službo pri Ker.11' * vi grajski upravi na Bledu. 58080-1
Mladega brivskega pomočnika
hitrega delavca, dobrega in solidnega sprejme tak"j v stalno službo Janko Meznarič, Jesenice.
,>8033-1
Postrežnico
mlado in čediro sprejmem. Na-slov v oglasnem oddelku »Jntra«.	58121-1
Kroj. pomočnika
t» velike kose. s hrano in stanovanjem v hiši sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutru«. 5*146-1
Odvetniškega
pripravnika
t prakso, najkasneje s 1. "anuarjem 1932 sprejme dr. ▼•Ivi Aleksander, advokat % ftursk: Soboti. 581:39-1
Pošteno dekle
ki zna kuhati meščansko hrano in pospravljati bolj-ie sobe, sprejmem takoj »A s 1. decembrom. Na-j^ov pove oglasni oddelek •Jutra-.	58:55-1
Prodajalko
ali natakarico
4mpat:eno. z nekaj kavei-i«. sprejmem takoj v v,-MČttoč in Uelikateso. Na-■40-v pove oglasni oddelek »Jutra«.	58160-i
Šoferja
•*» avto taksi, s kavcijo sprejmem takoj. Obširne tponudbe na podruž. ^ Jutra r Mariboru pod »Stalna in <!ebra služba«.	38164-1
Potniki
Fiksum in provizijo
•iiidimo potnikom za obisk ijrivatnih strank za Ljubljano ia okolico tar vso dravsko banovina za osa-nofakturco blago. — Ponudbe na oglasni oddelek >.Jutra« no-i šifro »Fiksum i o arovizija«.	52692-5
Zaslužek
Prvovrstna šivilja
rre proti Din dnevne plače šivat na dom obleke. plašče in perilo. — Pogačnik, Gregorčičeva ul. št. 7. pritličje, levo.
58129-3
Pouk
CA MERNIKOV A šoferska šola
ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugo - Auto) telefon 2236
i'rva oblast, koacesijooiraaa Prospekt ij leastonj — pt »::« pw)jt	251
Klavir ali violino
bi -poučeval siromašen mladenič za hrano ali sta-ni vanje. Ponudbe tia ogl. oddelek ».Jutra« pod šifro ►Pianist«.	58142-4
Knjige
»Slovana«
letnike 1-SS4— ;wT kupi \ntikvarijat knjigarna Se-,_ar Hitiko, Ljubljana. • Stari trg št. -U.	58169-8
Službe išče
Oskrbnik
absolvent mariborske sad-erejskf- in poljedelske šole, z dolgoletno prakso v vseh strokah poljedelstva, r.i-no- in sadjertji. živino-'n svinjereji. mlekarstvu, kletarstvu in šumarstvu dobro izvežban. Pcn-udbe na naslov: Ivan .Su-pa.nc, JJasinja. Savska banovina.
5S098-2
Hlapec
želi kakršnokoli zaposlenje Poaudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »družica«.
57972-2
Šofer
z dveletno prakso. pripravljen v prostem času izvrševati tudi kovinska ali druga dela, išče mesta.. — IV-p..; Ibe na oglas, iddelek -.Jutra« [ 1 šifro Vesten šofer .	-	58100-2
Šivilja
dobro izurjena, gre šivat tki dAm. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 58095-3
Brivski pomočnik
dober v postrežbi gospodov, bubi štncer in onJu-ler, išče mesto za takoj. Naslov v ogiasriem oddelku , Jutra«.	5S123-2
Šofer
pošten, trezen in zanesljiv gro brezplačno v službo. Ponudbe na, oglas, oddelek »Jntra« pod šifro »šofer — brezplačen«. 58120-2
O d v. k and.
?. enoletno sodno prakso, išče namestitve. — Ponudbo na oglasni oddelek »Jutra« pod oKoncipijcnt« 58147-2
Kuharica
zdrava in močna, z lepimi spričevali, išče s 1. ;'an. ali 1. februarjem službo v restavraciji ali večji gostilni. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Trbovljah pod- šifro »Vestna«. -
38140-2
Avto, moto
Motorno kolo
859 c-m4, rabljeno, kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »4 takt.«
39163-10
Prodam
Fotelj
dobro ohranjen poceni naprodaj na Rimski cesti 20. Na ogled med 13. in 15. uro.	58052-6
Vinske sode
hrarnne, hrastove, dobro ohranjene, od 20—50 hI vsebine, ca 12 komadov ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 56013-6
Puhasto perje
čisto, čohano. kg po 4S, Din, druga vrsta kg pa 38 Dia. čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 Din razpošilja po pošt. povzetja L BROZOVIC, ZAGREB, Ilica S2.	22-6
2 steklena zastora
krasna, beneška, poceni naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 58106-6
Kupim
Železno blagajno
staro, rabljeno, ognja varno, kupimo. Notranja prostornina: širina 60 cm, glo-bočina 32 in višina 70 cm Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Železna blagajna«.	58090-7
Železno peč
najraje Lutzovo — dobro ohranjeno kupiim. Ponudbe z navedbo cene n-j naslov: F. Mercina, Ljubljana, Kolodvorska ulica šterv. 8.
58102-7
Lokali
Gostilno v Ljubljani
radi bolezni takoj oddam. Ponudbe na oglas, -oddelek »Jutra« ped šifro »10«.
58039-19
Lokal
za trgovino ali pisarno -oddam takoj na zelo prometni točki. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 57525-19
Poslovne prostore
(4 sobe) in skladišče oddam v Prešernovi ulici 54 (nasproti glavne pošte).
58177-19
Edgar Ršee Burroughs-
Tarzan, kralj džungl?
Kala se je z obupnim krikom spustila k }tročičku, ne misleč na razjarjenega kralja, \i je pravkar še trepetala pred njim. Ko je pobrala ohlapno, polomljeno telesce s ta1, ga je bilo življenje že zapustilo. Kerčak je rri več poizkusil nadlegovati. Njegova besnet je minila prav tako nenadoma, kakor g? je bila obšla.
Trgovski lokal
na prometnem kraju oddam s 1. januarjem. Flu-rijansku ulica štev. 31 1.
58091-19
Posest
Hotel v Dubrovniku
nujno po voljno proda m radi družinskih razmor. — Zelo primeren za sanato-■rij. Ima 14	restavra-
cijo. kuhinjo in kopališče. M-mlerjio urejen, s tekočo vodo ki elektriko v vsaki sobi. Vri; in razne pri-ti-kllnc. Pisati na 'naslov: Poštanski preti-nac br. 15, Dubrovnik.	58153-20
Novo hišo
tristanovanjsko, kl mesečno donaša 2000 Din, po nizki ceni prodam. Plačljivo tudi s hranilno knjižico Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	59ld{$-20
Kupim parcelo
v Ljubljani ali okolici — prednost Šiška ali Bežigrad Ponudbe z navedbo lege in cene na oglasni oddelek »Jutra« pod »Parcela«.
38151-20
Kapital
Finansirja
s 100—130.000 Din iščem ▼ svrho povečanja obrata. Vrnitev kapitala 31. dec. 1932. Garantiran dobiček 30 000 Din. Ponudbe pod »Kapital 16« na oglasni oddelek »Jutra«. 57967-16
Najmodernejše
kartotečno pohištvo »KARTOTEKA« Ljubljana Šelenburgova ul. 6/1
Telefon 33-38.	297/8
Posojilo
dobite na hipoteko ali poroštvo. Za informacije pišite na: Poštni predal 371, Ljubljana.	58110-16
Večje hipotečno posojilo
proti vknjižbi na prvo mesto iščem. Sprejmem tudi vlogo od katere ljubljanskih bank. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dobre obresti«. 58125-16
Dragocenosti
Spono (broško)
ali prstan z dvema enakima briljantoma kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek ■»Jutra« pod šifro »Pravi«.
59144-36
Pohištvo
Razprodaja pohištva
kompletne postelje, mize, podobe in nizke omare na Celovški c-est-i 34, na hodniku desno.	58156-12
Oblatila
Plašče za zdravnike
laborante, brivce itd., jo piče za natakarje, peke, mesarje, kuharje ia sorodne obrti, izdeluje po meri najboljše C. I. Hamana v Ljubljani, Mestni trg št. 8 53253-13
Zimsko suknjo
sivo — ']obr-o ohranjeno, dežni -plašč »Hubentus« .ter dva d-amska plašča (siv in moder) zelo poceni prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	53119-13
V najem
Mesarijo
s prekajevalnico, ledenico in stanovanjem vzamem v najem na prometnem kraju Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »štev. 13.120« 58096-17
Vinotoč
iščem na račun ali v najem. Event. grem tudi kot -prodajalka. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 58171-17
iUb
Namizna jabolka
raznovrstna im;i v zalogi »Ekonom«, Kolodvorska nI. št. 7.	581,16-34
Stanovanje
Dvosob. stanovanje
s kabinetom in pritiklinami oddam. Več se poizve
v Kožni dolini, cesta VI št. 33 — kolonija »Stan in dom c.	57994-21
Trisob. stanovanje
komfortno, s kopalnico in vsemi pritiklinami, elektriko, plinom itd., za Bežigradom oddam 7. januarjem ali ; februarjem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	58053-21
2 stanovanji
ono s 3 parketi ranimi sol bam i. verando, souporabo kopalnice in drugimi pritiklinami, drugo z 2 sobama, kuhinjo in pritiklinami oddam. Naslov v ogl. oddelku -Jutra«. 58173-31
Petsob. stanovanje
z vsumi pritiklinami, v I nadstropju takoj oddam v vili ča-iman, Zg. Šiška 41.
58100-21
Stirisob. stanovanje
s pritiklinami. v bližini univerze odd-im 7. januarjem 1932. Ponudbo na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Celo. nadstropje«. 58103-2-1
Trisob. stanovanje
oddam s -1. februarjem na
Dunajski cesti štev. 99.
58131-21
Enosob. stanovanje
veliko, z vsemi pritiklinami oddam s 1. januarjem mirni stranki. Naslov v oglasnem -oddelku »Jutra« 58127-21
Stanovanje
sobe in kuhinje takoj odda, A. Grebene, Vel. čolnarska 15.	58166-31
2 stanovanji
s sobo, kuhinjo in pritiklinami oddani. Naslov v oglasnem oddelku s Jutra*.
58159-21
Stanovanja
Trisob. stanovanje
moderno, s poselsko sobo in vsemi pritiklinami, nc daleč od cerkve sv. Jakoba, iščem s 1. majem 1932. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Točen plačnik 1100«.
.581-43-21/a
Sobo odda
Sostanovalca
v lepo in čisto sobo s posebnim vhodom, elektriko in hrano takoj sprejmem za 150 Din tedensko na Sv. Jakoba trgu štev. 5/II Vprašati med 9 in 13. uro 58062-23
Sobo
v viti, s strogo posebnim vhodom, prosto uporabo kopalnico, radijem in drugim komfortom takoj oddam gospodu po nizki ceni. Pojasnila daje Rekord, Aleksandrova 8. 3S010-23
Sostanovalca
sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 57990-23
Sobico
oddam takoj gospodu. Poizve se v gostilni Grajska klet. Mestni trg štev. 13.
57839-23
Solnčno sobo
s kopalnico, klavirjem in vso -oskrbo oddam na Sv. Petra nasipu štev. 43.
38107-2-3
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom takoj oddam 1 ali 2 gospodoma v Florijanski ulici 31/1.
38092-23
Prazno sobo
z vhodom iz stopnjic in elektriko oddam samski osebi v Trnovem, Razpot-n-a ulica 6.	58093-23
Prazno sobo
s poseb. vhodom i-n elektriko oddam takoj ali s 1. januarjem v Bolgarski ul. št. 32 — ob Smartinski cesti.	58106-23
2 opremljeni sobi
vsako s posebnim vhodom in elektriko oddam takoj ali pozneje gospodoma ali gospodičnama. — Debevc, Križevniška ulica št,. 7/III.
SSll'1-23
Komfortno sobo
event. s hrano oddam v Linhartovi ulici štev. 20.
59114-23
Lepo, mirno sobo
6 minut od univerze oddam takoj ali s >15. v Gra-doški ulici 8. 58126-23
Sobo
elegantno opremljeno, s posebnim vhodom oddam. — Naslo-v v oglasnem oddelku »Jutra«.	38128-23
Sostanovalca
k dijaku sprejmem takoj ali pozneje. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 53130-23
Opremljeno sobo
solnčno, z 1 ali 2 posteljama oddam na Ižanski c. št. 22.	58132-23
Sobo
lepo opremljeno po nizki ceni oddam 2 osebama na Mivki št. 23 . 53117-23
Opremljeno sobo
z dobro hrano takoj oddani v vili. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 58122-23
Na Taboru
■odda.m lepo opremljeno sobo solidnemu in mirnemu gospodu. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 59148-23
2 prazni sobi
na prometni eosti, v I. nadstropju oddam s 15. decembrom ali .1. januarjem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 58145-23
Prazno sobo
v katero se lahko postavi štedilnik, oddam. Poizve se v gostilni »Urbanček«. Stožice.	58141-23
Sobico
dn«vno kurjeno, oddam gospodu za 180 Din. Naslov povo oglasni oddelek »Jutra«.	58160-23
Prazno sobo
s pos ob. vbodom in električno razsvetljavo takoj oddam v Sp. Šiški. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 38157-23
Sobico
s posebnim vhodom oddam v centru mesta. Istotam cd-dam preprostemu pospodu
čisto posteljo
Naslov pove ogl. oddol-^k »Jutra«.	58167-23
Lepo sobo
s souporabo kopalnice, v centru mesta oddam s 1. januarjem solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutr^c. 58174-£3
Gospodični
oddani takoj sobo s posebnim vhodom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
38168-23
Sobe išče
Prazno sobo
suho ia s prostim vhodom iščem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jmtura« pod šifro »Gospodična«. 58018-23/a
Dopisi
Dragica!
Oglasi se vendar — mislim vodno na Te — kedaj prideš?	59066-24
Znanja želita
dva fanta z bogatimi gospodičnami z dežele, v starosti 18—22 let. Slika M.žoljRna. Dcipise na ogl. oddelek »Jutra« ped šifro »Ile-rbst 25« ali »Zima 30«.
58080-24
Anica
V soboto nemogoče — dru-ga-če vedno. Kako živiš? Poljube Tvoj Ivan.
57981-34
Katarina!
HvaJa. Vsaka beseda — solnčni žarek. — In ljubo Tvojo potrebuje solnea!
58085-24
Gospodično
r temnomodrem plašču s sivo k-ožuihovuio, modrim klobučkom in z belim šalom, kd je prišla v torek ob 18. zvečer z gospodom v gostilno štrukelj v Viž-marje, in sta sedela pri srednji mizici poleg gramofona v mali sobici — prosim za cenjeni naslov na oglasni oddelek »Jutra« pod »Lepa in fest gospodična«.	58113-34
Milena
Pesti nek ist otam v soboto ob 17. uri mogoč. 58131-24
Berta
Pridem takoj. Urban.
58158-2-4
V oglasnem oddelku »Jutra«
je dvigniti sledeča pisma:
Amerikaaec, A. L. 130, Amerika, A. B , Avtoizle ti, Blenveisova cesta, Be da, Boljša bodočnost, Buo Vugoslav, Boljših staršev, Bodočnost, Cltre, Cena, Celo nadstropje, Cista, December, Dober dobiček, Do Din 300, Do-brosrčnost, Dobra moč, Dobra kuhinja, Državni uradnik, Domača postrežba, Dobra gospodinja, Dober prostor, Dobra moč 16, Dobra plača, Gotovina, Gorenjsko 53162, Gotovina 440, GarantiTa.no Gostilna na deželi, Grem tudi za hišnico, Gostilna kapital, Biša ali vila, Hišnik in vrtnar, Industrija 54:108, 1. januar, Imam svoje stanovanje, Izvanredno do-bra, Jutranjiea, Sever-niča in Večernica, Jokica, Kozine, Kot gospodi,i>ja, Kavcija, Konzorcij, Kavcija 15.000, Klub, Krojač, K. P. 3, Krasna lega, Ka-dinaru, Keramik 999, Kapital, Kajigovodsitvo, Lega, Le v Ljubljani, Ljubljana- ali Zagreb, Lepa soba, Mirna, Mehanik 57195, Mirno življenje, Mirni zakonski par, Mesarija, Moderna, M. L.. Marljiva, Mesnica 7, Majhna, Mesnica, Modistka, N-ovoporo-česnea, Nisem razvajena, Nova hiša ali stara dobro ohranjena, Nemčija, Nova obrt, Obratovodja, Orkester, Otroška vrtnarica, Oficir, Obiski. Odkritosrčnost, Omara, Plača in provizija, Plačam redno, Preproge, Poverjenik 100, Per-fektna. Prijaznost 57, Peugeot, P. R. 178, Prazna, Poštenje, Profesionist, Po-strežnica, Prijeten dom, Pridna moč, Poseben vhod Predsobna stena, Pomoč gospodinji, Posestni ca 38, Postrežnica v Ljubljani, Pridna, Prvi december 90, Potnik, Prevzem 3000. Rešitev, Radio, Res dobra in stalna služba, Redni plačnik, R. 7, Sobica takoj, Sveti večer 31, Samostojna 432, Skromna, Stalno mesto, Sporazum, Solnčno, S kavcijo, Samostojna, Služba, Solidno zastopništvo, Sigurna eksistenca. Starinsko ogledalo, Stari znanec 21, Sijajna prilika. Solidno zastopstvo, Srednja 39. Sam, Snaga in mir Snažnost, Sa-rno zvečer. Samo 4va, Solnčno in čisto. Smuči, Stanovanje, Samo odrasli, Strogo separirano, Štajerci imajo prednost. Trgovka, Tabor, Takoj 99 Točen plačnik. Tango in valček, Trgovina na veliko, Takoj hiša, Testil, Takoj ali 1. december, Tudi le čez dan, Tacen. Takoj, Toča j, Točno plačilo, Ust-(iiiono. Ugodna lega, Ušan Anton, Ul iudna, Uljudnost Ugodno, Uradnica, Učenka Učenca ali učenko. Upanje Wach Amalija, Velika sreča, Vino, Vpeto jen ec, V
sredini Ljubljano, V mestu Vesela jesan. Varno 5, V gotovini, Zaupno mesto. Želo simpatična. Zelo vestna, Zveza. Zvesta, Za december. Zanesljiva 600. Za Ljubljano. Zdrava in stalna. Zdravo podjetje 70, Zanesljiva 25—30, Zmožen 312. <>35, 500 Din kavcije, 156. 230.' 8435, 600, 10.000. 110, 5. 221 e, t na, 212. 10.
Pisalni stroj
znamke »Undenvotd«. najnovejši medel, v ,prar dobrem in brezhibnem stanju ugodno prodam. Naslov v oglasuein oddelku »Jutra«.
58077-29
Gospodična
srednjih let, bi poročila starejšega drž. nameščenca — event. vdovca. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« ■pod značko »Poštena 35«.
58135-25
Glasbila
Klavirji
pianini, harmoniji se stro-kovnjaško popravljajo in najčistejše ugiašujejo. Tovarna klavirjev R. Warbi-nek, Ljubljana, Gregorčičeva ulica 5. 57695-2G
Klavir
dobro ohranjen »Stutzflii-gel« kupim. Pismene ponudbo na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Ola-sovir 1931«	39104-26
Pianino
dobro ohranjen, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	58136-26
Živali
Mlad črn pes
po imenu Rostor, se je zatekel. Oddati ga je na Franko", >ans];i 26. 38094-27
Svilen pinč
(Seidenpintsch) krasen, ,1 leto star, naprodaj za 300 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 5S175-27
Stroji!
Rad t preureditve »brst* prodam stroje, popolnoma uporabna, bresbtbae. po najnižji tmi, ia «!eer:
3-40 pb Din 650___ 8-50 po
Din 1300.—. 8-60 po Din 1500.—. Izvolit* ti ornbce jgledatt, gotov« boste našit stroj, kl bo e« »»So porabo tako ta Izdelovanj* noga vic, kakor vseh lrugin pletenih predmetov PLžiu na naslov: Eatl Vaju Celje.	S05-i9
Iščem tovarno
k; izdeluje stroje, da bi vzela v izdelavo nov stroj, ki bo potreben vsakomur, ki obratuje na električen pogon. Arse podrobnosti in načrte pošljem na zahtevo — Ker nimam sredstev, bi oddal načrt kaki strojni tovarni, ki izdeluje stroje ali strojne motorje. Vprašanja na oglasni oddelek ■Jutra« pod »Nov stroje.
38032-29
Kupujte le najboljše domače
čevlje
znamke
1'ovarna
TRŽIČ
Prodajalna
Ljubljana
Sv. Petra cesta 20
Telefon 2059
Premog suha drva
t"o$a6cflc. Bohoričeva St. 6
5?
Najnovela iloimaka pa-letna {elezna xelo praktična aloiljtva postelja i tapeciranim madracom —
ertEtičoa za vt*ku hiin. otclc, za putujuče oio-bc in nočne aluibe. Stane Di« 3«.— Razpoii. Ijam poitom in železni-com po povzetju.
Pozor!
Podpisani c-pozarjam vsakogar. kl bi kupil a'.i zaupal moji ženi Luciji Godec n3 moje im o, se b r> zagovarjal pri sodišču, k-r je vse moja last. Damjan Godec.	5MtH-3"l I

Slike za legitimacije
dobiš v 10 minutah prt foto Joško Smuc Marijin trg 8 — vogal Wolfove 1.
304-39
Leieaa alužintka patent-n« zelo ' praktična »loi-Ijiva postelj a tapeciranim madracom. — Stane Di« 280,—
spal/ni.
petenl fotelj
stane
Oin 1300\
Liegestuhl praktičan t« ležanie»in sedenje. Sta-»e Dia js#._
Po tem imam iijto io-hano perje kfi po Dia iS— čisto belo gosje k« po Dia 13«— ;a čiati puh kg po Din 250___
L. BROZOVIC, ZAGREB Ilica 82. 1».
Informacij
Izjava
« katero tem potom izjavljam in sporočam, da Robert- So.hener, Loke-Trbovlje ni več moj zastopnik in tako s-tan mu odvzul vse pravice za sklepanja naročil, kakor za irtkaso. — Miloš škerbič, Trbovlje.
58088-31
cene
v hotelu tfmperiatu
BEOGRAD — Vasina ulica broj 19 ostanejo.
Menu prvovrsten, 4 jedila po izb;ri 15 Din
Porcije niso zmanjšane. Jedila po jedilnem listu, porcija 6 Din in naprej. Prvovrstna vina po Din 15 lit. Sobe čiste in snažne, s centralno kurjavo, postelj 20—40 Din. Kuponske knjižice z 10 % popusta veljajo za vse cene po jedilnem listu, za menu in za pijače. 15292	Hotelir Milan Mišic
L. MIKUŠ
Mestni trn
Tvornica dežnikov, aaloga sprehajalnih — — palic--
Edina slovenska tedenska revija »Življenje in svet«. — Posamezna številka 2.— Din.
naj se kupujejo naši domači proizvodi:
prašek za pecivo, vanilin - sladkor/ rumenilo in puding praški znamke »ADRIA-
Potrti v globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem tnžno vest, da je naš nepozabni soprog, oče, sin, brat, stari oče, stric in tast, gospod
veleposestnik, solastnik Petanjske slatine itd.
v soboto, dne 5* decembra 1931 ob 8. uri zvečer, po dolgi in mučni bolezni, v starosti 63 let, mirno v Gospodu zaspal.
Blagoslovitev zemskih ostankov dragega pokojnika se je vršila v ponedeljek, dne 7. decembra ob 3. uri popoldne v hiši žalosti in so se prenesli potem v rodbinsko grobnico v Petanjcih k večnemu počitku.
Sveta maša zadušnica se je brala v sredo, dne 9. decembra 1931 v župni cerkvi Sv. Petra v Gornji Radgoni.	15323

t-- " i / v -'»"
'A
Žalujoči ostali.
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra< Adolf ftibnikar. Za Narodno tiskamo d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. .Vsi y Ljubljani.