V inrek. fetrtek inaololo ubij* in "'i*,." , ,rn br« pošiljanj, m bom HTM l*to H jI. - k. it P"l '*»- ,,, Cctrt let* • I •• H •• l'O pošti ! || .se leto 10 gl. - k. ,i i- I let» S ,. -w Strt leti * .. to .. VreJniitv.. in opr.i»ništ«o je na stolnem trgu(lM"i-J plntz) M». *t. 1T0. OzilAllilii : Zi navadno dreatopiD-Trst.i sa platoje 8 kr., fe se natian* Ikrat i n. • •• -•• IMa HM 4 kr. f> se ti^ka :lkr»t, Ni I i" , neuk.- a« pU. u jejo p., prostoru. Za »sak ti? Kdaj se je izreklo , da kdor tega neče ali ne more storiti, izgubi službo.' Veruje li njegova ekscelencija mo- 14. IIai li< < K Borov»K> Zakaj sem dr/avljan? (Dalje.) Kdor je v državah, o kakih so tu govori, imel več posla spolitiškimi uredniki, najbolje ve, koliko še državljanjc razve rednega plačila morajo prikladati iz svojih žepov, kedar imajo z njimi opravek. V redarsko-svoje-voljnib državah se običajno ne smo niti muha genoti brez vedenja in dovoljenja mednega, iu k tem izdavkom mora se še prištevati velika vsota po-troŠkov, zamud, zgub v trgovini itd., ktere državljani trpe bodi si po okornosti urednikov, ali poprek v tem, ka se ne morejo po volji in svobodno gibati. Sodništva so navadno tako obširno in copidlačno urejena, ka držav« Ijsni imajoči kako pravdo ne morejo se nikakor ognoti nepotrebnih in čut-1 j) i vili potroškov pri vsi sodni poštenosti, in v pravdo zapleteni državljan ">ora prašati samega sebe : zakaj neki pomagam pri dači tudi na zdržavanje sodništva, ako mi jo treba vsakokrat, kedar je potrebujem, vendar šo mnogo voč plačati, nego li je vsa opitim reč vredna ? Pomislimo li sodništvo nc v gradjanskih prepirih nego v razmeri proti hudodelnikom, priznati sc mora, ka je v deželi več osob bavečih so s sojenjem hudodelnikov nego li s hudodelstvom, kar gotovo ovaja nenaravno razmerje. Na pol šaljivo a na pol Opravičeno bi se moglo reči, ka bi državljani za legšo cono izhajali, ako bi hudodelnikom mesto njihovih dohodkov iz. tatvine dobrovoljno odmerili letno 1'lačilo, ktero ne bi bilo toliko, kakor imamo letne izdavke na zločince pri SOdništvu in v ječah. Tem so hoče povedati, ka bi cele sodno obravnave mogle biti dosti enostavnejše, in ka jo za občinstvo mnogo koristneje, nko "i so posamniku včasih krivica zgodila zarad brzosti in enostavnosti v sod- ništvu, nego li če se vsem krivcem in nekrivoem stalno krivica dela po dolgom, nekončnem in zapletenem ustroji, na kteri so nijen državljan niti nc more spustiti brez odvetnika. Oziroma na stavbarski in penezniški med je omeniti, ka se nahajajo države, kder zakupniki (primšiči) javnih državnih staveb na miljone oboga-tejo toliko hitreje, kolikor brže se rušijo njihove stavbe ; kder opazujemo, ka samo za veliki pod k up more kdo delo zakupiti vedeno na potroške narodove; kder vidimo, ka se za gladko mazilo železnice in ceste vodijo povse indi, nego kder bi zahteval splošni pospeh ; kder vidimo, ka se vedno se* vsema nepotrebne državne stavbo stavijo in ka ni drugega razloga, nego da bi nekim ljudem neslo ; v deželah, kder vidimo, ka uredniki in prigledniki na cesarjevinsko mito in dačo včasih desetkrat več potrebujo, nego li do-naša njihovo plačilo itd.: gorje državljanom v takovih deželah, ker razve redne plače nosijo vse potroške, kar ti uredniki in zakupniki več zaslužijo in porabijo. Koliko stojijo nepotrebni in ponavljani razvodi , kaj priglcdi ! Koliko trpi obrt pivarski, tvorničarski, trgovski po vodnem prigledavanji, vezanosti iu neprimerni dači, poglejmo še, za koliko država pri sanmtržji (kamor ido sol, tobak, strelni prah) še po odbiti dači draže zgotavlja pridelke, nego li bi jo zdelal vsak drugi obrtnik, in več drugega, ki se ne da našteti. Kar sc tiče učiteljskega stanu, nakolikor ie plačan od države ne more se reči, ka bi za njega voljo dača znatno narastla, vsaj se vlade, o kterih tu govorimo, skrbno ogibljo povzdignoti učilnice iu poučiti naro I, Nočemo i moti učenih podložnikov, nego pridne, razumi bedasto, znana izreka ni jako davno umrvšega cesarja, čeravno izdavki tekoči iz dnčo na poduk niso preveliki, vendar ne sinemo misliti , ka že je tem za državljane vse odbito. Ne bi li živeli v državnom združenji, davali bi roditelji, Loteči oskrbeti svojo deco dostojnoj omiko, moževom znanim po učenosti in modrosti, in pri teh bi se za polovico časa in sa polovico \. ilroškov naučili dvakrat (oliko, kar se sedaj nauče, ko je država kakor vse rebiti sladkim besedam kranjskega c. kr. namestnika KonraJa pl Evbeatelda kteri je v znanem razglasa govoril: slovenski jezik je v pisalnice uveden, |ter uvedeu ostane.' Prihodnji ljubljanski deželni zbor bode torej imel igračo namestu dela, kader hode pretehtaval, ali je res tako, kakor nam piše pravo, sodnji minister ali ne. A minister Herbst vendar tudi govori, ka ne dvomi, da ne hi sodišča izpolnjevala dolžnosti. Če je uradnikom slovenski jezik res dolžnost čemu jim tega pravosodja ministerstvo na vsa usta ne pove? Zakaj se umiče v grmovje praznih besed, kader je treba pokazati dejanje? Njegova ekscelencija dalje pile, da niti ne more tega ukazati, da pri končnih razpravah tacega Slovenca, kteri zna samo svoj jezik, odvetnik zagovarja v slovenskem jezici. - Zakaj li niti tega ne more? Zato ne, ker potlej bi tudi vsakemu odvetniku trebalo znati slovenščino, brez ktere zdaj šo zmirom lehko prebiva, ako je neče rabiti sam od sobe, z milosti do slovenske sitnost. Zato ne, ker potlej bi počasi vendar slovenski jezik jel vla-zovati v razne uradovc, česar zdanja vlada nikakor pritegniti nc more. Da plašni zatoženec, kador sam zbira odvetnika, vselej bistroumnejšega prnvdo-slovca, če tudi slovenskega jezika ne zna, rajši vzame od menj bistroumnega Slovenca, to je ifvestno; ali mi opominjamo, kakšen hvali hvalo bi se razlegal po vseh novinah od Rena do Laba, ako bi so nemški kmet prieve-lil v tak precep, da bi mu bilo izbirati med nemškimi in francoskimi, vlaš-kimi, angličanskimi odvetniki! Naposled jo njegova ekscelencija vendar tudi nekoliko milostiva, kor milost velikim gospodom tako lepo pristoji. Torej milost, zopet sama narodov nedostojna milost. Slovenci bodemo od samih vladnih milosti še tako debeli, da od gladi umrjemo. Komu tukaj na misel ne hodi Ezopov bolnik, kteri je zdravniku vedno tožil, kako mu je, a zdravnik mu vedno odgovarjal: to je dobro, dokler siromak ni vzdibnil: od same dobrote grem pod zemljo? — In koliko je te milosti? Toliko, kolikor je mogoče! A pojem o mogočesti je zopet tako raztezen, da se nekteremu zdi mogočo goro prestaviti, ko drugi trdi, ka mu niti velicega kamena vzdigniti ni mogoče. In kakšna je ta blagodušna milost? Pogledimo jo. Ministerstvo ukazuje, naj kranjska sodišča, kader služabno izbirajo odvetnika, gledajo da jo slovenskega jezika zmožen toliko, da more pri končni razpravi zatožonca slovenski braniti. — To je pisan ništrec, ob kraji votel na sredi ga nič ni. Kako bodo stari in mladi kranjski dohtarji z ubogo slovenščino „okoli hodili", kader bodo svoje „frtajdigunge naprej nesli", to je znano vsacemu, kdor ve, koliko si „am vzamejo", da bi se navadili tisto „špraho", ktere so so od kuharice učili, kader so hodili še v „untero ahtajlung'1, — Ne! To jo sramota, kteri izrekamo resen vpor (protest)! Mi zahtevamo najprvo slovenskih učilnic, v kterih sc bodoči uradnik tako izuči svojega jezika, da bodo pisal in govoril v čisti, a vendar slovenskemu narodu razumni besedi, torej niti v ljubljanski mešanici, niti v skrotovieonih stavkih, zapletenih po kurjih črevih nemškega uradnega jeziku. Takih zavozlanih stavkdv narod res ne umejo, ker jih ne umeje niti učeni jezikoslovec, ako v roko no prime nem-škegega izvirnega spisa, iz kterega so preloženi. A če narod potlej toži: tega ne umejemo! — naglo so nam zavpije od leve iu desne plati: vidite v slovenščini so nc moro tako uradovati, da hi narod razumel, ker zdaj pišete jezik, kakor.šnega prosti človek no govori! Mi to neresnico odločno zavračamo, kajti o taki stvari, o kteri Ima ljudstvo pojem (begrift"), more se mu pisati čisto slovenski, ter ob enem vendar tako, da mu je vse jasno. Kjer ni pojma, tam res niti razuma ni; a to je enako pri vseh narodih. — More se torej, ali znati se mora! Slovenci poleg vsega tega vendar ne obupamo, če tudi, kader dr. Herbst že no bode ministroval, nam še '20 pravosodnjih ministrov za njim po redu odgovori, kakor je on odgovoril. Potrpeti hočemo do iskrajnje sile in vedno zahtevati pravice ter milost zametati I drugo tudi poduk vzela v samoprodajo, in skoz 18 let, namreč od 8.—24. leta, nehava mlade/en moriti in trapiti zvečine nepotrebnimi znanostmi, kterih navadni razumnik nikdar več ne rabi v celem svojem kratkem življenji, ter zročuje vodstvo največkrat ljudem, kterim nikakor ni za širjenje znanosti in oblaženjo naroda, *) nego posebno za svoje oskrhenje, in kteri sc običajno poslavljalo le robsko udanostjo k velikašem, nikar ljubeznijo k vedam. Ako pomislimo, ka roditelji mornjo na tisoče izvrći na svojega sina, dokler ne presodi vseh 16 učilnic, in v kako nenaravnem razmerji stoje nabrane v državnih učilnicah znanosti proti potrošenim novcem. Nau-čitclje čiplo plafoni od države dobivali so prece teh novcev v svoj žep, toda no zato, da hi so sinko več naučil, nego da bi se zahodil boljših redov, vzpet krivnja države, ktera gledi le na spričevala a ne na znanje. Lagodna država daja navlašč učiteljem in naučiteljem v razmeri proti drugim urednikom malo plačo, da hi sposobnejši mladenci rajši se obračali k drugim zn-hvalnejšim stanom iu poslovom nego li k učitoljstvu, in da sc po takem ne bi mogla jako zmagati omika in prosveta v narodu, kteri sto najmočnejše sredstvo proti vladni svojevolji. Ako tora j roditelji opažujo skrb in marljivost na učitelji in pospeh svojih otrok, zelo dobro delo delajo povračajoči nagradoj njihov trud; tem si nalagajo dobrovoljno dačo, ktera jim in otrokom prihrani v svoji dobi desetkrat toliko drugih nepotrebnih davkov, in najjedrnojc se ovrže tako grajavni kan samovoljnega vladarjenja. Najveće potroške in kvar dela državljanom poslovanje z novici in državnimi dolgovi . . . "I Kako bode postavimo pri nas na Slovenskem trdi Nemec, kakih imamo obilno po gimnazijah in realkoli, ki ne znajoči niti nas niti našega jezika oboje črtijo iu su po-amehujo vsemu, kar jo naše: tem je le zato, da si trebuho polne ne rogndicami kakor zapravljivi sin lakurvavii očinski imetek, nego mastnimi pečenkami in rumenim slovenskim vinom; doma niso jih mogli rahiti. zato so morali po svetu s trelm-hom za kruhom. - najbolje nas peče, ka je ravno mi moramo rediti knkor slavič. kukavico. Pisma slovenski mladini. m. V prvem in drugem pismu sem svoja načela o telesnem okrepčauji slovenske mladine napisal ter s političkoga stališča uekoliko potov pokazal, po kterih se do telesne jakosti prihaja. V nasledujočem tretjem pismu hočem nekoliko glavnih naukov našteti, v kterih se naj vsaki naših mladenčev po vsej svoji mogočnosti izurja. Ti nauki izvirajo iz namena, kterega imajo mladenci enkrat dosegati. Konečnega namena človeštvu res da iz svojega razuma ne vemo; v tem smo prisiljeni k veri pribežati in v združenji s stvarnikom sveta svoj zadnji konec iskati. To pa za gotovo vemo, da brez človeškega družbon-ja, brez državne ali narodno edinosti nijedcu človek nc moro kakoga razumnega namena v življenji doseči. Zatu smo tako od notranjega svojega nagona kakor tudi od obstojatcljstev (okolščin) prisiljeni, za celoto državno ali konečno Darodovo po vsej svoji moči skrbeti; kajti zunaj tega kroga človek ne more Bam za-se ničesar znamenitega doseči. Aristoteljcva „politička žival", ktera jo po njegovem mnenji človek, je živa resnica, ktero jo skoz petnajst stoletij za njim svet do očividnosti utrdil in dokazal. In ne uči-li ravno nas Slovence zgodovina, da mi razcepljeni kakor smo zdaj in brez pomoči drugih sorodnih bratov v Avstriji živeči ne moremo ničesar visokega doseči, iu da sredi magjarskih, italjanskih in nemških navalov nezdruženi in brez pomoči drugih Avstrijanov niti kakor narod živeti no moremo ? Na svoj narod smo privezani, ali hočemo ali nočemo ; osodo našega naroda je naša osoda; v njegovi sreči se grejemo vsi, v njegovi nesreči lr-pimo vsi; sramota celega naroda tudi nas, ude naroda, zadeva, in temu gorje nikdo uiti ne more. Zuto je modro in koristno, za svoj narod delati, ga podučevati, stanje mu olajšavati, k viši stopnji blagostanja mu pomagati, ker se tako tudi za prid posameznikov skrbi. To je ona zadača, ona skrb za celoto, ktero celi svet slavi kakor patriotizem — to jo žrtvovanje sebe in vsega občni koristnosti. Človek, ki patriotizma nima, jo suha veja na drevesu naroda in sovražnik onega občestva, v kterem živi, in po pravici gaje svet krstil z imenom izdajalca, kar je najhujša pregreha vseh človeških pregreh. Kako bi se slovenska mladina patriotizmu, najgorkejšemu čuvstvu srcii mogla utegniti? Le grdo nasprotništvo jej more to v greh očitati; le ona pulila vzreja, ktera človeka samo v jarem vsakdanjega, krušnega posla sili: o državi pa in o narodu mu niti misliti ne dopušča, ter z zdravimi udi in z zdravim srcem obdarjenega mladenča pripravlja ob to, kar mu ima največi pogum in pravo srčnost voljo dati, ob patriotizem. Ona pulila vzreja, ktera za odini borni kruh odgaja, krepost idej in ozir na celoto narodno, ozir na vesoljnost človeštva pa mladini znpira, ter gaze v mladosti s suženjskimi uzori napaja, imenuje se sama z nekakim ponosom nemško vzrejo, ali eden izmed najimenitnejših osnovateljev novejše nemške pedagogike, filozof II o r b a r t, jo sam zametujo , od učitelja pred vsem tirjaje, naj ta v učenici nikdar ..prihodnjega moža" ne prezre; ter je nasprotna vsem vzpitateljnim idejam nemških pesniških herojev: Silerja in Goethe-ja , ktera v človeku iščeta člena velikega človeštva, a ne ponižnega uradničeka , ki mora vsaki dan za svoj krvavo zasluženi kruhek trpetati. Pedagogi one puhle vrste pojdite se ali zdrave pedagogiko učit ali pa kopita poberite. Vaše odgajanje jo pačenje zdravega človeštva, shujševanje našu vrle mladine 1 — Patriotizem državni, patriotizem narodni mora tedaj, to je nesomne-no, našo mladino, kakor mladino vsakega drugega naroda, spodbujati, da se za vsestransko obrazovanje duha pobrine. Pred vsem drugim mora ona svet spoznavati, t. j. prirodo, njene zakone in pa najimenitnejšo njeno stvar človeka. O tem podučuje fizika in povestnica s svojimi poniagalkami geografijo in statistiko. Posebno imenitno za one našo mladenče, ki se na Redne dače, namreč posrednje iu ueposrednje rastejo v takih državah v neobičajni naglosti, a druge pripadno obsezajo še večo težo. Pri tem se navadno izgovarja , ka so v svobodnih državah, kakor p, na Angleškem dačo mnogo veče in vendar, hodi si istina, ne smemo zabiti, ka ravnokar našteti izdavki , kteia dela samovoljna vlada državljanom, mnogoterim pre-sezajo vsekolike tudi najveće dače na Angleškem, pokihdob razve rednih potroškov angleški državljanje nimajo nijenih drugih. Sicer tudi nikdor no misli, ka jo za nas Angleško že popoln izvrnilc državnega ustrojstva, ker razve trdnega nerazrušilnega prava ne morejo se ostale naredbo državne drugim narodom prevabilno priporočati na pesnem. Znamo sicer še drngt' svobodne države, v kterih se tudi plačujo menjše dačo nogo li v absolutnih, *) in vendar državljanov no tlačijo nijena druga bremena in izdavki državi za ljubo. Pomislivši vse te nezmerne izduvke, ktere svojevoljne vlade delajo državljanom, in raztoživši se o njih, raztožimo se šc mnogo hujo, ako promozgamo, kaj ti državljani dobrega uživajo za vse te izdavke, bremena in potroške. Niti jedna ustanova urejena od samovoljne vlado ni po pravem z»t0' za kar se razglašajo jeni namen, in skoro vsaka deluje ravno nasprotno. Pomislimo kterokoli. Kteri državljan bi mogel reči o vojski odločeni za varnost občinstvu, za zdržavanjo miru in reda, ka mu je pomogla na hrambo osobne varnosti ali imetka? Mnogo več se sliši v takso vrste državah o tem, ka je \ojaštvo mestoma napravljalo nered, svaje in razpre, samo preganjalo mirno državljane in jim kvar delalo na imetku. Isto nahajamo pri drugi" uredbah samovoljnih držav. Vsaktcrnik p. ve, ka bi zveden posanmik 1» ceniti državljan boljšo zdržaval javno stavbe v rodu ter z većim pospel.on« I Vsakternik asobnem učitelj'. "J !o hSf£% \h"*8>i maja \ lokali imeli, pa Janjiko-Vellke dogOCUM 10 takrat tako vso povzornost nu se vlekle, da smo ta govor v nemar; pustili. Zdaj £a prijaviti, mislili smo, bilo ''i le nP,,fit mstimi". S'veii. na kterem so bile privezane tri Pa ni dolgo stalo to trgu rS—t crevlje visok borovček v zemljo, majhne papirnate zastavice s sloveuskimi barvami drevesce kmalu ga je zadela britka esoda. (radnik namreč pride z dvema žandarjema in trem policajem, ukaže pri borovčku stoječega lOletnega dečka prijeti ter ga vpraša zakaj to drevesce stoji. Fantič, ki m mlaja niti postavljal niti zastavic zanj delal, ni vede! gospodu nič odgovoriti. Zato mu da berič gorko zaušnico in ga spusti. Borovćek pa je zapovedal okrajni alavar zruvati iu vreči v ogenj z zastavica«! vred, da zgorc slovansko barve. Iz Goriške okolice, 1. julija pir. dop.] (Tudi pri nas je kakor na Kranjskem slovenski jezik v šole vpeljan!) Vaš od vsace-a za pravo narodno omiko in blagor vnetega rodoljuba vcleccn]eni list bi sc°smel s polnim pravom imenovati pritožbeni list" ah .pritožbena knjiga" kajti v resnici prinaša lo spise vnobovpijočil. dejanskih krivic, k. se kljubu vsej na papirji zagotovljeni enakopravnosti vsak dan po vseh prede-lib slovenskih pokrajin, našemu pod tujčevo peto zdihujočemu narodu godijo. To britko osodo živo čutijo tudi primorski Slovenci, zlasti mi v gor.sk> okolici bivajoči Psujejo nas Nemci in Lahi, da smo neomikana druhal, in ven-der nam le kot v večih jezikih omikanim , zraven nemškega v toškanskem jeziku dopisujejo, čeravno jo ubogo malo Slovencev v goriški okolic, ki bi zraven nemškega še tudi „nebeško-sladkemu toškanskemu jeziku« kos bdi. Nam Slovencem v okolici dopisujejo in pošiljajo goriške uradnije laške „editte sentenzo avise, licitaziune" itd., in to vse, ker je slovenski jez.k v urade že davno in postavno vpeljan!! Slovenskemu kmetu pravim, kteremu gre večkrat, če ne ravno za življenje, vendar za čast in premoženje, se še zmerom „nllal788" v sladkem toškanskem jeziku dopisuje. — Slovenski narodni župani! Zakaj sc tej zloporabi in zaničevanju enakopravnosti bolj krepko bran ne postavite? Mi Slovenci, omikani in neomikani kmetje, tirjamo postavno slovensko uradovanjo in za ta namen tudi slovenske šole; zakaj nek pa plačujemo davke in dajemo svoje čvrsto sinove v vojake, kot drugi narodi? Če nismo šo vsi V svojem jeziku zarad pomanjkanja narodnih viših šol dovolj omikani, kako se hoče od nas kmetov, ki se nismo v nobenem tujem jeziku šolali, tirjati, da bi bolj v tujih, kot v materinem jeziku izo braženi bili? In ker jc bolj kot gotovo, da so uradniki zarad ljudstva, ne pa ljudstvo zarad uradnikov, in da se ne more cel narod zarad nekterih našega jezika neznajočih uradnikov v tujščini izobraziti, zakaj pa nam za pirate pot do narodne omike? Ste li vi Nemci in Lahi neki precej iz svoje zibeljke učeni in omikani skočili? Niste se li svojega jezika, da ga zdaj umeto in pišete, še le v svojih šolali učiti morali? Niste li cela stoletja svoj jezik z vsakterinii sredstvi pilili, da ste ga na sedanjo kulturno stopnjo dovcdli? Od nas Slovencev se pa tako rekoč tirja, da bi iz zibeljke in brez učenja svojega jezika naravnost učeni skočili, sicer nismo niti mi, niti naš jezik za omiko sposobni I Zakaj nam ni naša (za zdaj le na papirju) enakopravna vlada na pohlevno prošnjo deželnega zbora, kteri zastopa mnenje slovenskih prebivalcev, narodnih šol vsaj za nižjo gimnazijo dovolila? Res moru človok obupati, da jc sedajnemu „Biirgerministerstvu" vresničenjo enakopravnosti resno pri srcu. Je li po tem takem čudo, ako zavedeni Slovenci še to malo upanja, ki so ga imeli do sedaj do hočke vlade, sčasoma zgubijo? Jaz in vsak človek mora prepričan biti, da naši narodni poslanci vedo bolj razmere in potrebo našega naroda, kot pa za nas Slovence toliko skrbni (?) očetje dunajske vlade. Pošiljajo se nam kot pred IHliu 1. večidel le našega jezika nezmožni uradniki in profesorji, ki vrh tega še naš jozik in narod mrzijo, iu ki ua vprašanje vlade por. čaj o, da je nemogoče v ne-gndni (nichtspruclireil) slovenščini se omikati in uradovati, t. j. oni sodijo tobožno negodnost našega jezika, kakor bi sodil, ako hi mogel, slepec o barvah1 Se drobtine nam ne privoščijo, pot do omike pa zapirajo, ter tako nas z. logičnim sklepom za neoinikance in surove psujejo! Ubi pomet? Bog zna, kako dolgo bo ,,slovenska para žejna, lačna in tepena v mlaki še stati morala?" De bode goriška gimnazija svojega vodja Holcingerja zgubila, to menda ne bo nobena posebna zguba za njo, čeravno ga treba kot nemškega strokovnjaka v jezikoslovji pripoznati. Slovenski dijaki ne bodo zarad vse te njegove nemško-kidturne učenosti mnogo solz za njim pretakali, in to ve tudi sam ta gospod, kajti že lansko leto se je eden (pred osmošolcij izrazil, da bodo oni veseli, kader bode moral enkrat Gorico - skrajno mejo južne Nemčijo in njene kulture za vselej zapustili. Nagovarjal jo neki tudi večkrat dijake, da naj se nikar no navdušujejo za slovenščino rekoč: „Was vvollet ihr '200.000 Slovenen machen , ilir kiinnt ohne deutsehe kultur und bildung kaum hettelnd in der vvelt herumgehen" iu več enakega. Pa to jest factiun, da lo Nemci in drugi tujci okoli nas beračijo, ker nimajo v svojem nebeškem „rnjliu" dovolj kruha, sicer bi ga menda pri nas ne iskali in ne glodali. — To jc tedaj menda prvi vzrok, da nam vlada ne dovoli narodnih šol in uradov, ker bi tako mnogo njenih ljubljencev dober slovenski kruh zgubilo, kakor sc je zgodilo 1800. 1. na ogerskein in hrvaškem; in potem, kako bi zaraogla vlada toliko svojih dobrih otrok z nemškim kruhom „in disponibilitat" pitati in opitati, ker še tako gre ali mora iti vsako leto toliko 1000 Nemcev „via Bremen, Hamburg of America?" Zavoljo tega imajo ti tujci v pravem pomenu mačulmo ljubezen do nas in ker živijo od slovenskih žuljev, so podobni nehvaležnim otrokom, koje dobri stariši hranijo, otroci pa jih zaničujejo. — Ravno tako mrzijo drugi nam tuji učitelji slovenščino na goriški gimnaziji, ker se je ne učijo. Dijaki sami bi naj bolj vedeli marsikaj žalostno zanimivega povedati. Eden teh, ki niso odveč slovenščini prijazni, je iz tiste dežele doma, ktero neki ljubljansk Ijuboznjiv profesor prav prozaično „8chweineland« imenuje; ta je nek vprašal dijake, kterih se je tudi mnogo briškega tabora vdeležilo, joli so jim zastonj dali na taboru jesti in piti? Prav Kpikurovo vprašanje jo to, ne, dragi bralec? i več kaj tacega bi vam vedeli pohlovni slovenski dijaki povedati od svojih čiteljev, ki se včasih v tem oziru malo spoštljivo in razžaljivo proti slo Izdatelj in vrednik Anton Tenisi, venski mladeži vedejo, in ktero bi imeli po človekoljubnem načelu izobraževati, mesto jim nilačnost ali celo sovraštvo do svoje narodnosti vcepati. Pri vsem tem so pa naši vrli dijaki nada boljše bodočnosti za slovenski narod, ker se marljivo slovenščino učijo, čeravno jim je za to le pičlo ur odločenih in čeravno se v slovenščini, razen verskega nauka na nižji gimnaziji, noben drug učni predmet ne razlaga, in se po zadnjem ministerjalnem odloku tudi v prihodnje nc budu; kajti zarad negodnosti i!| slovenskege jezika bi erar in kultura neki veliko škode trpela! Tako je le! Slava pa naši vrli dijaški mladini! Politični razgled, Vedno se množe znamenja oznanujoča, da se z dan joga mini-ste rs t v a dnevi bližajo h koncu. No le slovanskim temuč tudi čisto nemškim časopisom se vidi, da ni vere v obstanek zdanjih razmer. „Morgen-post" že na drobno pripoveduje, za kaj in kedaj se bode ministerstvo odpravilo, namreč po dokončanem zborovanji delegacij. Baje da je tudi An-draši zadovoljon s tem, kar meni Beust storiti. Vladni časopisi pak so polne zaupanja kažejo, a izdajajo ravno s tem, da si bolj nego kedaj trudijo dokazati dobičke ki bi bili Avstriji izvirali iz ustavo. — Da je padec mini-sterstva takoj po delegacijah gotov, trdi tudi glasilo ogersko levice „N. fr. Lloyd" in celo nokteri vladni listi („Bohemia") priznavajo, daje ustavoverna stranka zdaj pred — Kraljevim Gradcem. Ker bodo na Oeskein kmalu nove volitve, poklical je c. kr. namestnik Koller k sebi v Prago vse c. kr. okrajne glavarje, da bi jih na tihem, ustno podučil, kako se imajo vesti, da zmaga vlada. Srbska sku pš či na so jo z vlado zedinila, da bode prihodno narodna in postavodajalna skupščina sestavljena iz 120 poslancev. In sicer voli jih narod 190, kujez pa jih naimenuje 30. Osnova za ustavo ima 180 paragrafov. V (J mi gori močna stranka priganja, ne čakati da se Turki, ki v Klobuku iu Nikšiči strelivo in živež zbirajo in Cernogorccm luke v Špici nehote dati, šo le, prav oboreže, temuč tukaj udariti. Nepokojno jo, kakor iz Carigrada pišejo tudi v azijskih turških provincijali. Pri tacih okolinostih bode s časom „bolni mož" udušeii še prodno morda sapa od severa potegne. Na 0 gorske m je bil nadvojvoda Jožef namenjen za deželnega komandanta. Zabranila pa jo imenovanje dunajska dvorna stranka, kteri torej tudi ni do tega, da bi magjarsko drevo do neba zrastlo in torej želi poveljnika, ki bo lagljo ostreje postopal nego ud carske rodovine. Tako poroča „Osten". Iz Bolgarskega so pišo, da se zopet zbirajo uporniki. Znan vodnik llagi Dimi tri se je iz gor prikazal s svojim krdelom pri Gabrovein. Turki so hitro tjekaj položili /.datno vojsko. S pa nska vlada so je obrnila do zapadnih vlad naj posredujejo, da ostano Amerika glede upora na Kubi neutralna. Pač težko, da bi se dali Amerikanci odločeno pot od trhlo evropsko diplomacijo preprezati. Oznanilo! V plika zaloga blaga za obleko, platna, bombaža (pavole), izdelanega perila za gospode in gospe*, svilnatih in tkanih jopic, kakor tudi plašči za dež i z koiikiiB'Niie mase kupčijske hiše E. & P. na Dunaji so tukaj na drobno in debelo prodaja mnog« ceneje, kakor je blago izdelovalec stalo. Prodaja se začne 1. julija in se bo prodajalo 'Jflf le nekoliko dni ""^|£ samo in edino v gosposkih ulicah št. 113 nasproti kavarni g. Pichsa. P. D. občinstvu priporočamo, naj si pod tako ugodnimi pogoji nakupi tu imenovanega blaga. O ena! Različno platno po .............. 5 gl. iu draže Blago za obleke vsako baze, vatel po......., io kr. „ , Chiffans, Foile forte, Chambridge, Mollinos. vatal po ... 14 kr. „' „ ' tllOOld O ■ •/llmnir '. .. _.____1 _ 4____ % tucenta robcev iz pravega platna po 1 gl- draže. In UČ! Tkanina, vatal po ig Battist in Jacconatea, vatal po....... .... 26 kr Percailins (tiskan), vatal po ..... . . . . . . 20 kr. Žensko perilo, namreč: srajce, gladke, izšite, umišljene, spodnje obleke obrobljene in neobrobljeno, Coraettes (jopiči), najlepše okinčani, neizmerno po ceni, srajce za moške, bele in pisane . '•'/4 velike rute za ogrinanjo po . . ]' 80 kr 1 volnata jopica......... ! 1 . . 2 gl 50 kr. ,