Uto XLVI - št.95 - CENA 70 SIT Kranj, torek, 7. decembra 1993 Nagrade prvega Bienala mesta Kranja - V galeriji Mestne hiše so v petek zvečer odprli likovno razstavo Bienale mesta Kranja, na katerem razstavlja trinajst izbranih gorenjskih in slovenskih likovnikov. Med razstavljalci je žirija s prvo nagrado Grandprix Bienala mesta Kranja nagradila akademskega slikarja Jožeta Marinča iz Kostanjevice na Krki. Drugi nagrajenci so še: Klavdij Tutta, Vinko Tušek, Henrik Marchel in Mojca Smerdu. Na sliki: Dobitnik prve nagrade Jože Marini sprejema čestitke Klementine Golijo, predsednice Likovnega društva Kranj. • L.M., foto Janez Pelko DANES Gorenjska ^ Banka 9 W d.d. Kranj VARNOST ZA ZAUPANJE Premiera podpisala sporazum Prosta trgovina med Češko in Slovenijo Češki premier Vaclav Klaus je med obiskom v Sloveniji povedal nekaj zanimivih ugotovitev glede privatizacije: tujemu kapitalu kaže odpreti vrata šele po opravljeni privatizaciji, vendar brez posebnih ugodnosti, lastninjenje je treba po njegovem opraviti čun hitreje, najemanje mednarodnih konzultantsKih organizacij pa ni dobro, saj ne gre za pomoč, ampak navaden posel, v katerem je treba stehtati stroške in prednosti nasvetov. Otrok kot Žrtev in storilec kaznivih dejanj Nujno sodelovanje strokovnjakov Kranj, 7. decembra - V uradu kriminalistične službe UNZ Kranj so v petek pripravili okroglo na temo Za varnost otroka. Glede na vse večje Število otrok, ki so bodisi žrtve zlorab in zanemarjanja ali pa storilci kaznivih dejanj, se tudi na Gorenjskem kaže, da bi morali pri preprečevanju, razkrinkavanju in obravnavi teh dejanj strokovnjaki iz policije, centrov za socialno delo, Sol, zdravstva, pravosodja Se tesneje sodelovati kot so doslej, oblikovati strokovne teame za pomoč otrokom. Zlasti zanimiva je bila s tem v zvezi pobuda iz radovljiškega centra za socialno delo, naj bi v Sloveniji, podobnokot za področje zlorabe drog, tudi za to področje oblikovali nacionalni program, s katerim bi določili naloge, nosilce teh nalog,vire denarja ipd. Na okrogli mizi je Katja BaŠič iz uprave kriminalisticnesiužbe ministrstva za notranje zadeve predstavila tudi tri nove zloženke in nalepke na temo varnosti otrok. Zloženke so namenjene predvsem osveščanju odraslih o osnovni pravici otroka (po mednarodni konvenciji o otrokovih pravicah je otrok do 18. leta starosti) biti zavarovan pred vsemi oblikami zanemarjanja, izkoriščanja, trpinčen« ta in zlorab. Zloženke bo ministrstvo razposlalo v Sole, zdravstvene domove, patronažne službe, skratka, na mesta, kjer bodo lahko prišle v roke staršem in otrokom pa tudi civilnim pobudam, ki bi bile dobrodošle tudi kot kritiki poklicnega dela policije, centrov za socialno delo in drugih strokovnih institucij, ki so dolžne skrbeti za varnost otrok. Po treh letih, kar je ministrstvo izdalo brošure o spolnem napadu na otroka, ugotavljajo, da je primerov napadov nepoznanih storilcev manj in da se povečuje število prijavljenih spolnih napadov v družinah. Već o okrogli mizi na 3. strani * H. Jelovčan Ljubljana, 5. decembra - Sicer pa je bil osrednji dogodek dvodnevnega obiska češkega premiera Vaclava Klausa v Sloveniji podpis sporazuma o svobodni trgovini med državama, na katerem je zapisan datum veljavnosti 1. januar prihodnje leto, vendar morata sporazum ratificirati še oba parlamenta. Na začetku bo med državama brez carin potovalo okrog 83 odstotkov blaga, slovenskega nekaj več kot češkega, v petih ali šestih letih pa bo carin in drugih dajatev oproiščeno vse blago, kar bo pomemben korak pri vključevanju obeh držav v evropske integracije. Češki premier je hotel pomen podpisanega sporazuma povečati tudi z beseda- mi, da gre za sporazum med dvema najrazvitejšima državama bivšega komunističnega sistema. Vaclav Klaus, ki ga imajo v domovini za očeta pogumnega sistema privatizacije in je Češka tudi po njegovi zaslugi pri privatizaciji pred Slovenijo, je dejal, da mora imeti privatizacija prednost pred prestrukturiranjem in modernizacijo. O obojem naj odločajo znam lastniki, ne oa državni ah politični vrhovi, češki gost se je na gradu Strmol pogovarjal tudi s slovenskim predsednikom Milanom Kučanom. Dosedanja menjava med Češko in Slovenijo je bila skromna. Slovenija je v češki menjavi zastopana le s polovico odstotka, češka pa v slovenski za odstotek več. Slovenci so doslej najbolj poznali avtomobile škoda in pivo, nekoliko bolje pa naj bi se z njihovimi izdelki seznanili na sejmu češkega gospodarstva v Ljubljani. Po novem letu Cehom ne bo treba plačevati carin na hladilnike, zamrzovalne omare in skriqje, stroje za pakiranje in zavijanje, stroje za obdelavo lesa, na gume in plastiko, na električne stroje in opremo, telefone, grelnike vode, radarje, televizorje in na dele za avtomobile. K nam pa bodo Čehi brez carine uvažali železo In jeklo, traktorje, plastične mase, filme in folije. • J. Košnjek Smučarji skakalci v olimpijski sezoni ne skrivajo želja po dobrih rezultatih. V A ekipo so se letos uvrstiti: Matjaž Kladnik (SSK Ilirija Center Ljubljana), Franci Petek (SSK Stol Žirovnica), Robi Meglic in Dejan Jekovec (SK Tržič), Matjaž Zupan, Urban Franc in Sašo Komovec (SSK Triglav Teling Kranj) in Samo Gostiša (SSK Ilirija Center Ljubljana), ki so se slikali z glavnim trenerjem Jelkom G rosom in trenerjem Lukom Kopri vškom. Foto. J. Pelko m MAKLER J| BLED d.o.o. 1 PRODAJA NEPREMIČNIN 1 V PETEK 10.12.r V GORENJSI CEM GLASU 34. NOVOLETNI SEJEM KRANJ, 10. - 23. 12. 1993 od 10. do 19. ure - novoletna darila za vse generacije - široka poraba, avtomobili, kolesa - velik zabaviščni park za staro in mlado Jpak dan med 16. in 17. uro obisk DEDKA MRAZA PROST VSTOP O PROST VSTOP Topolika, 4. decembra - Takole po gasilsko je poziralo več kot petdeset udeležencev sobotnega izleta na našem cilju v Topolšid. Tja smo namreč z najmodernejšim Alpetourovim avtobusom odpeljali ducat gorenjskih rejniških družin, ki so poleti sodelovale v naši akciji. Največ družin, ki skrbijo za ptičke brez gnezda, prihaja iz Kranja (med njimi tudi po stažu najstarejša rej niča Marija Kodrič, ki je vzredila več kot sto rejencev) in okolice. Na izlet pa smo popeljali tudi dve rejniški družini iz najbolj oddaljenih koncev Gorenjske, Bevkove iz Davče v Selški dolini, in Razingerjeve s Planine pod Golico. Najštevilčnejša je bila med našimi gosti družina Debeljakovih iz Podbrezij s petimi otroki, od katerih je sicer en sam rejenček, kar s štirimi rejenci pa so prišli Porovnetovi iz Poženlka. Reportažo s sobotnega Izleta si preberite na 5. strani. -• Foto: D. Ž. DANES KRANJČAN stran 11 Neomadeževanih ne bo stran 14 Funkcij sem se vedno bal! SLOVENCI PO SVETU Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Narodnosti pri nas uživajo visokom stopnjo zaščite Posebna skrb tudi Romom Državni zbor je pretekli teden opravil prvo obravnavo predloga zakona o narodnih skupnostih, ki uveljavlja visoko raven zaščite manjšin. Poslanci so se odločili tudi za posebno zaščito Romov, ki so najštevilnejša narodna skupnost v Sloveniji. Ljubljana, 2. decembra - Narodne skupnosti, gre za avtohtoni madžarsko in italijansko skupnost, ščiti že ustava, vendar je vlada na pobudo državnega zbora pripravila predlog posebnega zakona, ki bo opredelil položaj narodnih skupnosti tudi po uveljavitvi nove lokalne samouprave. Vladni predlog zakona je bil pri poslancih ugodno sprejet. Vlada mora tako do januarja prihodnje leto, ko bo predlog zakona v drugi obravnavi, pripraviti poseben člen o varovanju manjšine na narodnostno mešanih območjih, prav tako pa naj bi imele skupnosti pri svoji gospodarski dejavnosti tudi nekatere olajšave. Povsem še ni dorečeno financiranje narodnostnih skupnosti in tudi tu mora vlada najti ustrezne rešitve. Manjšine bodo imele odločujočo besedo pri odločanju o problemih, ki se tičejo predvsem njih, sicer pa naj bi šlo v vseh primerih za sporazumno reševanje problemov skupaj z lokalnimi oblastmi. Državni zbor je tudi sprejel predlog poslanke Združene liste socialnih demokratov Mateje Kožuh • Novak, naj vlada do konca prihodnjega leta skladno s 65. členom ustave pripravi še predlog zakona o pravicah romske narodne skupnosti. Romi so največja avtohtona narodna skupnost v Sloveniji z največ problemi in najslabše rešenim položajem. Marija Pozsancc, predsednica komisije za narodnosti Pozitivna slovenska rešitev "V čem so prednosti predlagane in obstoječe slovenske manjšinske zakonodaje. Prva in najvažnejša je po mojem mnenju, da obstaja zajamčena zastopanost manjšin v predstavniških telesih in lokalni samoupravi, izvoljena neodvisno od političnih strank, in da ima manjšina v vprašanjih, ki se tičejo zgolj nje, pravico do izrekanja soglasja. Brez te pravice so vse druge pravice veliko manj vredne. Nadalje se nam zdi izredno ugodno, da vse manjšinske pravice niso stisnjene v nek globalni manjšinski zakon, ki bi prej zameglil kot omogočil njihovo izvajanje. Posamezni področni zakoni veliko lažje in podrobneje urejajo nekatere sklope manjšinskih pravic, ki bi lahko bile v globalnem zakonu urejene le okvirno," je v komentarju k predlogu zakona zapisal mag. Boris Jesih z Inštituta za narodnostna vprašanja. Zakon o samoupravnih narodnih skupnostih predvideva na narodnostno mešanih območjih ustanavljanje občinskih narodnih skupnosti, katere najvišji organ naj bi bil narodnostni svet ali skupščina. Kadar državni organi odločajo o zadevah, ki se nanašajo na posebne pravice pripadnikov narodnih skupnosti, morajo predhodno pridobiti mnenje narodnih skupnosti. Zakon dovoljuje tudi stike z matičnima narodoma in njunima državama, stike s pripadniki istega naroda v drugih državah in z mednarodnimi organizacijami. Glede financiranja je v predlogu zakona zapisano, da denar za delovanje narodnih skupnosti zagotavljajo državni proračun in proračun lokalne skupnosti, prav tako pa tudi denar za delovanje organizacij in javnih zavodov narodnih skupnosti. • J. Košnje k Nekdanji jugoslovanski konzulat v Celovcu je zapečaten Ga bo dobila Slovenija Poslopje na Radetzkyjevi ulici sameva, slovenski konzulat pa se stiska v skromnih prostorih na Kolodvorski ulici v Celovcu. Celovec, 6. decembra - Po razpadu bivše Jugoslavije je celovški magistrat poslopje nekdanjega jugoslovanskega konzulata v zapečatil in sedaj stavba sameva. Ker ni jasno, kdo je dolžan nišo vzdrževati, le-ta sedaj propada. Gmotna škoda je iz dneva v dan večja, po drugi strani pa je morala država Slovenija najeti prostore za svoj konzulat na Kolodvorski ulici, ki postajajo pretesni. Slovenija si lasti pravico na poslopjem bivšega konzulata. Poslopje je načrtoval slovenski arhitekt Janez Oswald. Gradnjo je financirala tedanja republika Slovenija in konzulat kasneje tudi vzdrževala. Sploh je bil konzulat odprt predvsem zaradi [>ospeševanja sodelovanja med Slovenijo in koroško, zadnja eta pa so bili tudi vsi konzuli Slovenci. Na potezi sta sedaj celovški magistrat in avstrijsko zunanje ministrstvo, ki naj bi dodelila konzulat Sloveniji. Očitno ga je Slovenija v primeru konzularne zgradbe "polomila". Srbija, Hrvaška in Bosna so takoj po razpadu Jugoslavije zasedle konzularne oziroma diplomatske objekte na Dunaju. Ena je zasegala rezidenco, druga ambasado, tretja pa trgovinsko predstavništvo. Avstrija je to delitev priznala, zato bi bilo prav, da bi celovški konzulat namenila Sloveniji, čeprav nasledstvena jugoslovanska pravda še ni končana. Na potezi sta sedaj Celovec in Dunaj, je zapisal v Slovenskem vestni k u iz Celovca Franc Wakounig. • J. K Državni zbor nadaljeval decembrsko zasedanje Novih občin spomladi ne bo Tri zakone s področja organizacije državne uprave so poslanci vrnili v prvo fazo. Tudi zakone s področja organizacije lokalne samouprave, ki so sicer predvideni za drugo obravnavo, lahko doleti enaka usoda. Kdaj bodo lokalne volitve in v kakšnih občinah, je sedaj težko napovedati. Ljubljana, 2. decembra - Četrtkov začetek decembrske seje državnega zbora je bil presenetljiv. Tri zakone s področja organizacije državne uprave so poslanci vrnili v prvo branje oziroma v prvo stopnjo obravnave. Taka usoda je doletela predlog zakona o upravi, predlog zakona o upravnih okrajih in predlog zakona o organizaciji ministrstev. Glede Referendumi za občine Državni zbor ie v petek brez večje razprave opravil prvo obravnavo predloga zakona o referendumu za ustanovitev občin. Nekaj značilnosti predlaganega zakona. Za izvedbo referenduma za ustanovitev občin ie predhodno treba določiti referendumska območja. Predloge zanje sprejemejo prebivalci naselja ali več naselij, ki so povezana s skupnimi potrebami in interesi. Odločajo zbori občanov, sklicani po območjih krajevnih skupnosti. Če tako želijo občani, pa tudi po posameznih naseljih, če želijo prebivalci oblikovati samostojno referendumsko območje. Referendumska območja določi državni zbor na osnovi predlogov zborov občanov. Dana je možnost ugovora, če državni zbor ni upošteval volje ljudi. V tem primeru mora državni zbor ponovno odločati. STRANKARSKE NOVICE upravnih okrajev sedaj kaže, da predlog za 25 upravnih okrajev ne bo zdržal. Zna se zgoditi dvoje: da bo upravnih okrajev več kot 25 ali pa bistveno manj, 8 ali kvečjemu 11, torej toliko, kolikor naj bi imeli pokrajin. Te zakone naj bi sprejeli do polovice prihodnjega leta. Enaka usoda lahko doleti zakone s področja lokalne samouprave. Predvidena je bila druga obravnava, vendar je bil Eredlog zakona o lokalnih vo-tvah že vrnjen v prvo branje. Predlog zakona o lokalni samoupravi je ostal v drugi obravnavi, vendar je bilo nanj vloženih veliko dopolnil. Nekaj je zanesljivo. Spomladi lokalnih volitev v novih občinah zanesljivo ne bo, saj je časa premalo. Ostajajo samo še tri možnosti: spomladanske volitve v sedanjih občinah z dve leti časa za preoblikovanje občin, podalj- šanje mandata sedanjim skupščinam za eno leto, in tretja možnost, volitve in preoblikovanje občin ter celotne državne uprave do konca prihodnjega leta. K zakonu o lokalni samoupravi, ki ima 104 člene, je bilo vloženih 190 dopolnil. Državni zbor je po doslej opravljenem glasovanju o dopolnilih med drugim sklenil, da bi župana Eraviloma volil občinski svet. nema naj bi bile občine, k> bodo imele manj kot 12- članski občinski svet. V takih občinah naj bi župana volih neposredno. Pomemben je tudi sklep držav; nega zbora, da morajo lastni vin v proračunu občine dosegati najmanj 80 odstotkov sredstev. S tem so pogoji *a ustanovitev občine bistveno ostrejši. Državni zbor bo na tokratni seji, predvidoma na koncu, obravnaval tudi predlog za spremembo ustavnega zakona za izvedbo ustave. Skupina poslancev sedaj predlaga, da bi rok za uskladitev zakonov z novo ustavo, teh je okrog 200, podaljšali do konca prihodnjega teta. Izjema naj bi bili zakoni s področja državne uprave, ki bi morah biti sprejeti do sredine prihodnjega teta. Nekateri poslanci pa so že prej predlagali, da pa bi morah biti tudi zakoni o lokalni samoupravi sprejeti do konca tega leta. . * J* KoŠnjek Slovenska desnica Bo lokalna samouprava sprla Slovence Ljubljana, 2. decembra - Slovenska desnica pozorno spremlja razprave in dileme o reformi lokalne samouprave v državnem zboru in med ljudmi. Tako smo si ustvarili precej jasno sliko problema, pravijo v sporočilu za javnost, in ugotavljajo, da se javnosti vztrajno vceplja lažna dilema centralizem ah lokalna avtonomija. Parlamentarni odbor za lokalno samoupravo ni objavil v celem letu niti približne ocene, koliko nas bo celoten projekt stal. Nikomur še ni uspelo vgraditi najpomembnejšega cilja, kaj bodo občani s tem sploh pridobili. Ljudje imajo radi čiste račune. Odkar vodi komisijo za lokalno samoupravo dr. Ribičič, pa jim načrt ni bil jasno in razumljivo predstavljen. Torej lahko sklepamo, da gre pri vsem skupaj bolj za korist Združene hste socialnih demokratov kot za dobro vseh občanov. Ustavni zakon zahteva volitve v rednem roku, povezovanje v regije pa le dopušča. V Združeni listi pa so si zadevo spet prikrojili. Zato Slovenska desnica meni, da so to zadostni razlogi za odstop ah za razrešitev dr. Cirila Ribičiča. • J.K. Slovenski krščanski demokrati Nerazumljiva poteza poslancev Ljubljana, 3. decembra - Slovenski krščanski demokrati se zavzemajo za čim prejšnji sprejem zakonov o novi lokalni samoupravi in novi organiziranosti državne uprave. Zato ne razumejo, zakaj je državni zbor vrnil predlagano zakonodajo o državni upravi v prvo fazo obravnave, je dejal na Časnikarski konferenci vodja poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov Nace Polajnar. Slovenski krščanski demokrati upajo, da bodo nove občine začele normalno delovati v začetku leta 1995. O tem se morajo odločati ljudje. Če bodo želeli živeti v sedanjih občinah, jim je to treba omogočiti, je dejal Polajnar. Vendar so sedanje občine prevelike, da bi lahko učinkovito delovale. Vse druge sedaj predlagane rešitve niso sprejemljive. Po mnenju Načeta Polajnarja je tempo dela v državnem zboru prehud. Poslanci se ne morejo dobro pripraviti na razpravo. Državni zbor je sicer učinkovit, vendar na račun kakovosti dela, je menil Polajnar. • J. K. Vlada išče nadomestila za izpad prihodka od dohodnine Dodatni davek na cigarete in alkohol Ljubljana, 6. decembra - Napoved predstavnikov vlade, da bo nadomestila izpad proračunskih prihodkov zaradi spremenjenega zakona o dohodnini, ki bo "osiromašil" državni proračun, z nekaterimi novimi davščinami, se uresničuje. Vlada je sprejela predloga zakonov o posebnem davku na cigarete in posebnem davku na alkoholne pijače. Državni zbor naj bi zakona sprejel po hitrem postopku. Posebni davek na cigarete naj bi bil uveljavljen že v začetku prihodnjega leta, davek na alkoholne pijače pa marca prihodnje leto. Po predlogu zakona bi moral proizvajalec ali uvoznik cigaret doplačati 30 tolarjev za zavojček cigaret. Proračun naj bi bil na račun tega bogatejši za 7 milijard tolarjev. Dodatni davek na liter vina naj bi znašal 36 in na hter piva 20 tolarjev. Obdavčitev alkohola prinaša proračunu dodatne 4 milijarde tolarjev. S tema davkoma pa vtada izpada pri dohodnini Še ne bo nadomestila. Razliko naj bi pokrila z dodatno obdavčitvijo igralniške dejavnosti in določenih prejemkov, predvsem pogodbenega dela in avtorskih honorarjev. Ustrezna zakona sta že v parlamentarni proceduri. * J.K. Vlada je sklenila Državna uprava brez trinajste plače Predpisi, ki urejajo področje javne porabe, ne poznajo trinajste plače, smiselno pa se uporabljajo tudi za občinske organe. Če se bodo v kateri občini prekršili, jim bo država zmanjšala denar za tako imenovano finančno izravnavo občin. Ljubljana, 3. decembra - Slovenska vlada je na seji pretekli teden obravnavala nekatere probleme v javni porabi in y uresničevanju proračuna. Glede na informacije, da nekateri uporabniki proračunskih sredstev načrtujejo izplačilo trinajste plače, je vlada odločno poudarila, da je to nesprejemljivo in da bo v okviru svojih pristojnosti storila vse, da do tega ne bo prišlo. To bi namreč ogrozilo vladna prizadevanja za zmanjševanje javne porabe. Predpisi s tega področja tudi ne poznajo pojma trinajste plače, uporabljajo pa se tudi za občinske organe. Le v kolektivni pogodbi za negospodarstvo je dana možnost, da se trinajsta plača lahko izplača v obliki regresa, vendar je bilo že določeno, da je najvišji možni regres 30.000 tolarjev, ki pa je bil junija Že izplačan. Finančno ministrstvo je že posredovalo ustrezno opozorilo občinskim vladam, prav tako pa tudi Službi družbenega knjigovodstva. Če bodo občine kršile navodilo, jim bo odvzet del denarja, ki ga dobivajo iz državnega proračuna. Vlada, pravi sporočilo s seje, bo tudi vztrajala, da bodo tudi poslanci vključeni v enotni sistem plačevanja v državni upravi. Če poslanci tega ne bodo sprejeh, bo vlada ustrezno ukrepala s področnimi zakoni. • J. K NAGRADNA IGRA Ne spreglejte: hišna Številka prinaša srečo VSAK TEDEN ENA SREČNA DRUŽINA VEČ! Na različnih straneh v današnjem Gorenjskem glasu sta objavljena dva podatka: ime ulice in naselja (ali zgolj naselja, če v njem ni uličnega sistema) + Številka. Če oba podatka sestavite, dobite naslov (hišno številko), kjer iivi druiina, kiji je žreb namenilnagrado v vrednosti 20 000 tolarjev! Nagrajena druiina, stanujoča na naslovu, ki prinaša nagrado, mora še danes (torek) ali najkasneje jutri (sreda) do 10. ure poklicati v uredništvo Gorenjskega glasa, tel. 064/211-860 alt 2U-835.Torej, če boste našli nagradno kombinacijo ulice (naselja) + hišne številke in je to Vaš domači naslov, pričakujemo Vaš telefonski klic v naše uredništvo do 10. ure jutri dopoldan!Nagradna igra "Vsak teden ena srečna druiina" bo odslej na straneh Gorenjskega glasa vsak torek. Ulica oz. naselje in hišna številka sta objavljeni tako, da ju ne bo teiko najti (da bo šlo hitreje: poglejte v bralno prilogo na srednjih straneh!). V primeru, da na, izirebanem naslovu stanuje več druiin, potem odloča hitrost' "kdor prvi pride, prvi melje" - tisti, ki prvi najde svoj hišni naslov in prvi pokliče v uredništvo Gorenjskega glasa, dobi nagrado v vrednosti 20.000 tolarjev. Poiščite v današnjem Gorenjskem glasu, te nI morda sreča poiskala Vašega naslova! rT^DUM YC1VY I A C Uredniška doHuIuu neodvisni nestrankarski pohtično-informativni poltednik t poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisne*a sveta: Ivan Bizjak / Direktor ta (javni urednik: Mark0 \j\J Kit iN J ^ Ivi VjLAj Valjavec / Odgovorna urednica; Leopoldina Bogataj / Novinarji ta uredniki: Helena Jelovčan, Jože KoŠnjek, Lea Mencinger, Stoian Saje, Darinka Sedei, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplottu*' ...... . ,. Danica Zavrl-Zlebir, Andrej Žal ar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd šinik / Priprava an tisk: Medu An, Kranj / Tisk: Podjetje DELO - TCR, Tisk časopisov in revij, Lj ubijan" Ustanovitelj m izdajatelj: / Uredništvo: Zoisova 1, Kranj, telefon. 211 -860,211-835, teletu: 213-163 / Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Bleiweisova 16, Kranj, telefon: 218-463, telefaks: (064)215-366 / Mali oglasi: telefon: 217-90" Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo / KRANJ odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 70,00 SIT. 30 let trgovske šole iz Kranja Bodoči trgovci se gnetejo na treh lokacijah Kranj, 3. decembra - Koje leta 1963 začela s poukom v sedanjem Poslopju na Hujah Srednja trgovska šola Kranj, je bilo vanjo opisanih 225 učencev. Njihovo Število se je do danes potrojilo, Poleg 638 redno vpisanih učencev paob delu šolajo še kakih dvesto 'Judi. Zaradi utesnjenosti delajo na treh lokacijah, razen na trgovski še na gradbeni in Aljaževi osnovni šoli. "Prostorski pogoji se v treh desetletjih niso spremenili, pač Pa so se programi, o čemer priča tudi dejstvo, da je šola kar trikrat Menjala ime," je ob jubileju šole Jovedala sedanja ravnateljica . ožica Bavdek. "Sprva se je unenovala Srednja šola za blagovni promet, z usmerjenim izobraževanjem je dobila naziv Srednja šola za trgovinsko dejavnost, odkar pa velja zakon o Javnih zavodih, smo Srednja ^govska šola Kranj. Šola ostaja enaka po obsegu, vpis pa se je v treh desetletjih potrojil in zdaj v različnih programih rednega in dodatnega izobraževanja šolamo ?30 ljudi. V rednem programu •Zobražujemo dva profila, v štirih oddelkih trgovce - prodajalce in v dveh oddelkih ekonomsko-ko-Uercialne tehnike. Letos je precejšnji naval na izobraževanje, čemur sta botrovala razvoj tržnega gospodarstva in terciarnega tektorja, odpirajo se zasebne trgovine, mladi pa izkazujejo veliko večje zanimanje za zaposlitev v trgovski dejavnosti. Na novo zakon o trgovini zahteva od vseh trgovcev primerno izobrazbo. Če je v dveh letih ne pridobijo, ne morejo opravljati te dejavnosti. Zato je pri nas tudi velik interes za šolanje ob delu." Srednja trgovska šola Kranj je regijske razsežnosti, zato ni čudno, da je vpisanih toliko učencev. Na razpolago pa imajo le osem učilnic, v učilnice pa so so morah spremeniti celo večje namenske Erostore v šoli, med drugim tudi išniško stanovanje, kjer zdaj poučujejo tuje jezike. "V zvezi z našo utesnjenostjo se obračamo na vse institucije, tudi na ministrstvo za šolstvo, vendar ni odziva," je dejala Jožica Bavdek. "Svoje čase so imele vsaj gorenjske firme posluh za dograditev šole, danes pa je trgovski sektor tako razpršen, da na to ne moremo več računati." Kljub prostorski stiski pa v Srednji trgovski šoli v Kranju ne Puščajo ob strani kakovosti dela. ovezujejo se tudi s sorodnimi ustanovami na tujem, posebno skrb pa namenjajo svojim "uporabnikom", se pravi trgovskim podjetjem po vsej Gorenjski, za katere šolajo bodoče trgovce. Jožico Bavdek smo ob tem povprašali, kako so uporabniki zadovoljni s kakovostjo njihovega šolanja. "Uporabniki so zadovoljni, opozarjajo pa tudi na pomanjkl-jovo znanje s področja poznavan- 1a blaga, psihologije trgovanja in culturo komuniciranja. Zato zdaj tudi tovrstne vsebine vključujemo v naše programe, poleg tega pa tudi oblikovanje prodajnega prostora." Po končanem srednjem šolanju na trgovski šoli v programu komercialnega tehnika bo za en oddelek matura, za enega pa zaključni izpit.Učenci se bodo lahko po maturi vpisovali tudi na univerzo, z zaključnim izpitom pa v višješolske oblike izobraževanja. Dosedanje izkušnje kažejo, da so njihovi nekdanji učenci pri višje in visokošolskem študiju uspešni. Ravnateljica Jožica Bavdek v tej zvezi omenja bivšo učenko Urško Cvek, zdaj študentki ekonomske fakultete, ki sojo poslali na študij v Ameriko. Med razvojnimi vizijami šole s tridesetletno tradicijo (trgovsko izobraževanje v Kranju pa se je začelo že v letu 1884) ravnateljica omenja neposredno povezavo z uporabniki, ki naj bi imeli več besede pri poklicnem izobraževanju. Slednje naj bi dalo večji poudarek praktik umu. Poudaria-o tudi izobraževalne programe, Jci jih je moč nadgrajevati z nadaljnim šolanjem. Ko smo jo povprašali, ali nemara razmišljajo tudi o trgovski akademiji s petletnim programov, kar že razvijajo v Ljubljani in Celju, pa je ravnateljica ocenila, da možnosti v povezavi s srednjo ekonomsko šolo vsekakor obstajajo. Toda ob sedanji prostorski utesnjenosti na širjenje programov ni misliti. • D.Z.Žlebir, foto: J. Pelko t Nakupovalni center v Šenčurju Kranj, 6. decembra - V petek, 10. decembra, ob 10. uri bodo Živila odprla v Šenčurju nov nakupovalni center, Id ima kar 1.400 površinskih metrov površine v kleti, pritličju bi prvem nadstropju. Center je bil zgrajen zelo hitro, saj so staro stavbo začeli podirati 1. julija letos in nov nakupovalni center odpirajo v začetku decembra, tako kot so napovedali. V pritličju je sodobna trgovina s 325 površinskimi metri prostora, v prvem nadstropju pa bodo prostor dobili najemniki - podjetniki, ki jim Cna voljo osem lokalov s 450 površinskimi metri prostora, redili to tudi parkirišče, saj so z dobrim sodelovanjem makedonskega podjetja lahko odstranili star, propadajoč objekt. Naložba je vredna 3 milijone nemških mark, po lepi in sodobni trgovini v VVorld trade Centru v Ljubljani je to druga večja naložba Živil v letošnjem letu. • M.V. Zasedanje tržiške skupščine Tržič, 7. decembra - Jutri, 8. decembra 1993, ob 17. uri se bodo sestali na skupni seji vsi zbori Skupščine občine Tržič. Na 32. zasedanju bodo najprej obravnavali predlog za sprejem listine o prijateljstvu z občino Borovlje v sosednji Avstriji. Sledil bo sprejem več odlokov; o spremembah in dopolnitvah odloka o letošnjem proračunu občine, o začasnem financiranju proračunskih potreb občine v prvem trimesečju leta 1994 ter o javnem redu in miru v občini. Potrdili naj bi tudi osntek pravilnika za določitev prednostne liste pri gradnji lokalnih cest v občini in programske zasnove za območje zazidalnega načrta "Nakupovalni center Bistrica" kot dopolnitev in spremembo Prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana občine, o informaciji o poteku del na cesti skozi Križe bodo na vrsti še odgovori na delegatska vprašanja pa nove pobude, predlogi in vprašanja. • S. Saje TRGOVINA S POHIŠTVOM Sp. Besnlca 81 IZREDNI POPUSTI V DECEMBRU ZA KUHINJE. POSEBNA PONUDBA: ORTOPEDSKI JOGI IN SEDEŽNE GARNITURE Pokličite IT 064/403-871 Otroci kot žrtve ali storilci kaznivih dejanj Družine so zaprte pred pogledi od zunaj Kranj, 7. decembra - Zgodbe trpinčenih, zlorabljenih otrok so grozljive. Pogoste kritike v javnosti, češ kaj ste pa delali, da tega niste prej preprečili, so včasih tudi upravičene, ie na petkovi okrogli mizi na temo Za varnost otroka dejal voditelj pogovora, načelnik urada kriminalistične službe UNZ Kranj Jaka Demšar ter pozval vse strokovnjake, Id se ukvarjajo z otroki kot žrtvami ali kot storilci kaznivih dejanj k tesnejšemu sodelovanju. Da je razmišljanje o skupinskem delu strokovnjakov tako po pravni kot strokovni plati reševanja problemov edino pravilno, se je strinjal tudi dr. Zoran Pavlovič z Inštituta za kriminologijo pri pravni fakulteti v Ljubljani. O odkrivanju, raziskovanju in preprečevanju kaznivih dejanj, katerih žrtve ali storilci so otroci, je s policijskega vidika govorila kriminalistka Darja Pehare. Letos so na Gorenjskem obravnavali že 52 tovrstnih kaznivih dejanj, število iz leta v leto narašča in glede na to, da o njih kot vse večjem problemu na glas govorijo Že tudi otroci sami, ne more biti realno. Najpogostejši kaznivi dejanji, kjer so otroci (do 18. leta) storilci, sta poškodovanje tuje stvari in izsiljevanje (pri slednjem so otroci tudi žrtve). Gre za osebna maščevanja otrok, ki se znašajo nad avtomobili, hišami, stroji, prometnimi znaki, igralnimi avtomati. Izsiljevanja na Gorenjskem sicer (še) niso zelo pogosta (letos pet obravnavanih primerov), vendar pa zaskrbljuje strašanska brezobzirnost, nasilnost izsiljevalcev, na drugi strani pa nemoč žrtev, ki zaradi strahu ne upajo v šole, ne zaupajo staršem, doma kradejo denar, cigarete, zlatnino, da se lahko odkupijo. V nekaterih kranjskih osnovnih šolah so se že odločili za izdelavo strategije zaščite pred posameznimi oblikami nasilja vrstnikov. Alkohol, pogost povod nasilništva Po izkušnjah policistov je povod za nasilniško obnašanje otrok pogosto alkohol ali druga oblika zasvojenosti. Nevarnosti alkohola se na splošno premalo zavedamo, nanj opozarja smrt 15-letne dijakinje letos v Planici, domala vsaka športna tekma na Jesenicah, pred kratkim je samo hitra zdravniška pomoč rešila življenje mladoletniku, zastrupljenemu z alkoholom. Otroci so pogosto tudi žrtve polnoletnih storilcev. Spolne zlorabe otrok so najpogostejše v družinah, kjer so storilci očetje, očimi, dobri znanci. Žrtve so zlasti deklice, v enem primeru jebil tudi zelo majhen deček, v enem pa so mladoletniki, skupaj z dvema polnolet-nima,zagrešili skupinsko posilstvo. Največ teh kaznivih dejanj je bilo letos v jeseniški in trziški občini. Kriminalisti so k preiskovalnemu sodniku privedli trinajst storilcev, za večino je sodnik odredil pripor. Surovost staršev Se pa odrasli (starši) tudi na drugačne načine izživljajo nad otroki; s surovim pretepanjem s pasovi, letvami ipd., grozljiva sta tudi letošnja primera namakanja otroka v straniščno školjko in posaditve otroka na gorečo trajnožarečo peč. Vzorec vedenja od doma otroci, žal, pogosto prenašajo tudi navzven. Nasilje rodi nasilje, pravi Darja Pehare, ko govori o hudih telesnih poškodbah, ki {'ih otroci povzročajo vrstnikom. Po njenem je zlasti zanemarjanje otrok in surovo ravnanje z njimi tisto področje, na katerem bi morah različni strokovnjaki (socialni delavci, učitelji, zdravniki) bolj sodelovati, se medsebojno informirati. Na tem področju so precejšnje bele lise, saj so družine zaprte pred pogledi od zunaj. Vsak, ki za take primere ve, je nanje dolžan opozoriti, obvestiti organe pregona. Sklicevanje na poklicno molčečnost je protizakonito. Socialni delavec v dvojni vlogi Problem varovanja poklicne skrivnosti je posebej izpostavila psihologinja centra za socialno delo na Jesenicah Branka Stare Ravnik. Delavci centra so pogosto v precepu; podatke o otrocih, ki so žrtve ah storilci kaznivih dejanj, morajo posredovati, čeprav s tem lahko otrokom škodujejo. Vlogo socialnega delavca kot terapevta, svetovalca, bi morah ločiti od njegove pravne, nadzorniške vloge državnega uslužbenca. Sicer pa vidi večjo kvaliteto dela predvsem v službi za preprečevanje nasilja, kjer naj bi bil center za socialno delo koordinator različnih strok, v tem se jeseniški že poskuša. Več pozornosti in denarja bi morali nameniti za preventivne vzgojne programe za otroke in starše, razširiti mrežo družinskih svetovalnic, ustanoviti zavod za interventno namestitev otrok (žrtev) ter skrbeti za stalno usposabljanje strokovnjakov, ki delajo z otroki. Otroci kot vodje otrok O izkušnjah policistov pri obvladovanju neredov, ki jih povzročajo mladoletniki zlasti na športnih prireditvah, je na okrogli mizi govoril Boris Marčetič, pomočnik komandirja jeseniške policijske postaje, ki je hkrati opozoril na nevarnost skupin otrok, ki jih vodijo otroci. Lani enotna in obvladljiva jeseniška navijaška skupina se je po odhodu prejšnjega vodje razbila na dve, ki sta, zlasti med letošnjimi počitnicami, dobesedno tekmovali za prestiž v nasil-ništvu, katera bo pretepla več starejših ljudi. Zato so imeli policisti avgusta več preventivnih akcij, skupine nadzorujejo, povezali so se z vodji, dosegli nekaj uspehov, še vedno pa je kritično po zaključku vsake tekme, ko so eni navijači zmagovalci, drugi poraženci. Ob prihodu trezni otroci odhajajo pijani (alkohol prinesejo s seboj ali ga dobe v bhžnjih lokalih), obračunavajo s posamezniki iz nasprotnih taborov, mečejo kamne v policiste, razbijajo šipe. Storilci so stari 16, 17 let, starostna meja se niža. V začetku šolskega leta se je agresivnost preselila tudi v osnovne šole, kjer otroci obračunavajo med seboj na nacionalni ravni. • H. Jelovčan vedno najbližja in najcenejša, "pravi Brane Justin iz kranjsko- ga tromeji je od prejšnjega tedna nova trisedežnica Najbližja rešitev za zeleno Kranjsko Goro Na smučišču na tromeji nad Podkloštrom pet leto skrbijo za umetno zasneževanje vedno najbliži smučarskih prog, kar se jim očitno Mača, saj so prejšnji teden odprli novo, 'ffi^l^inice Emone moderno tnsedezmeo, za katero so odseli 50 milijonov šilingov - Pobuda za Globtourja, ki ima pri nas tudi Povezavo s slovenske strani ni rodila sadov. IVomeja, 4. decembra - Sneg, ki je bil minule tedne v Sloveniji še Najmanj naklonjen Gorniesavski dolini, je tokrat skromno obdaril 'Udi sosednjo Koroško. Korošci, ki pa so že pred petimi leti zeleno z«mo oklicali za naravno katastrofo in hkrati poskrbeli, da bi se ji v Prihodnje izognili, pa so kljub temu prejšnji teden odprli nekatera *>uučarska središča. Med njimi tudi smučišče na tromeji nad Podkloštrom, ki so ga dosnežili s kompaktnim snegom iz osmih ■opov ter na njem svečano odprli novo, najmodernejšo trisedež-u'co, imenovano jet. Marsikdo se še spomni na smučarsko karto treh dežel, ki S jo lahko kupovali tudi turisti, *J so počitnikovali v naši Kranjski ^ori. Takšna karta še obstaja, v^ndar pa so io s snegom sko-Puške zime skorajda zrinile v Pozabo. Smučarji, ki pa se zadnji leta pred vplačilom počitnic dobro pozanimajo o urejenosti Sruučišc (in seveda skrbi za Umetno zasneževanje), pa gredo e še tja, kjer imajo zagotovilo, da 5°eg v vsakem primeru bo. Nam, ki moramo poskrbeti, da *~ gostje, ki pridejo v Kranjsko ^oro tudi nasmučajo, je bila pred leti, ko je bila Kranjska Gora zelena praktično vso zimo, smučišče na tromeji v veliko pomoč, da smo turiste sploh upah povabiti. Smučišče na tromeji je blizu, z vodstvom smučišča pa nikoli nismo imeli težav pri dogovarjanju o usodni ponudbi za naše f;oste. Ker pa kaže, da bo tudi etos Kranjska Gora večinoma odvisna od naravnega snega, bo smučišče na tromeji še vedno dobrodšlo tudi za kranjskogorske goste. Seveda bi raje videli, da bi bil sneg doma, da ne bi bilo treba z avtobusi prek meje, vendar pa je ta rešitev še Najmodernejša trisedežnica in zanesljiv sneg sta "magnet" za smučarje iz vseh treh dežel: Italije, Avstrije in Slovenije. ekskluzivno prodajo smučarskih kart za smučišči na tromeji, Podklošter in Dobrač. Pred tremi, štirimi leti, ko je bila živa misel na olimpijske igre treh sosednjih dežel, so že iskali možnost, kako speljati sedežnico s slovenske strani do tromeie, kasneje pa se je izkazalo, da bo za takšne načrte potrebno še precej časa, volje in denarja. Tako se je smučišče na tromeji razvijalo po svoje in prejšnji teden so se Korošci lahko pohvalili z veliko pridobitvijo, novo trisedežnico s pokritimi kupolami. "Nova trisedežnica je od prejšnje stoodstotkov hitrejša, saj se je čas vožnje od tal do vrha s prejšnjih šestnajst minut zmanjšal na sedem minut in pol. Poleg tega kupole ščitijo pred mrazom, kar je za udobje še kako pomembno. Kljub pomanjkanju snega smo z osmimi snežnimi topovi poskrbeli, da je zasnežena najdaljša, 4,2 kilometrov dolga proga in te dni pričakujemo že kar precej smučarjev. Največ med njimi je Italijanov, okoli 20 odstotkov je Slovencev, precej pa je tudi Hrvatov, zlasti Zagrebčanov," je povedal direk- tor žičnice Dictmar Brugger.. Smučišče, ki je bilo dvajset let v upravljanju skupnosti Podkloš-tra, je lani prešlo v zasebno last, s tem, da so novi lastniki dobili žičnico zastonj, občina Podklošter jim je uredila tudi deželne kredite, vendar je njen član v upravnem odboru, občina pa je udeležena tudi v delitvi dobička. Pri žičnici na tromeji je zaposlenih osem ljudi, če zimo pa jih za smučišče skrbi okrog dvajset. Žičničarji ne počivajo tudi poleti, ko skrbijo za prevoze planincev, za urejanje smučišča, ter za vzdrževalna dela. In kljub veliki investiciji, 50 milijonov šilingov, pravijo, da se jim umetno zasneževanje in gradnja modernih naprav izplačata. In še zanimivost. Za dnevno karto za odrasle je na smučišču na tromeji nadPodkloštrom (Ar-noldstein) treba odšteti 270 šilin gov (otroci 170 šilingov), Slovenci pa lahko cenejše karte kupino pri Emoni Globtourju v Kranjski Gori, kjer je med tednom vozovnica za odrasle 210, ob sobotah in nedeljah pa 250 šilingov. VStanovnik Iz rok v usta Če za Cestno podjetje Kranj drli, da jih letošnja nenapovedana zgodnja zima ni presenetila in če hkrati drli tudi ocena, da bi se Komunalci lahko bolj izkazali pri čiščenju pločnikov, potem je za oboje značilna tudi oznaka, ki jo je sicer samo za cestarje izrekel predstavnik Republiške uprave za ceste na razgovoru o zimski slulbi na Gorenjskem, da pač livijo iz rok v usta. Zaradi pičlo odmerjenega denarja za ceste namreč cestarji ne morejo "ustreči" ugotovitvam policistov, da bi bil vzdrževalni stamdard lahko boljši, če bi na primer namesto klasične soli polivali ceste s kalcijevim kloridom. Komunalci pa ta trenutek tudi ne bi ugotavljali, da so z dvema nedavnima letošnjima akcijama le porabili polovico za to zimo odmerjenega denarja iz občinskega proračuna. Živimo torej iz rok v usta, in čeprav bo najprej potreben denar, bo še prej glede cest, in vse kar je na primer povezano Z vzdrlevanjem le-teh, treba reči tudi bobu bob. Dokler cestarji ne bodo vedeli, kaj so in za kaj so oziroma bodo odgovorni in zadolleni pri cestah, je telko verjeti, tudi če bi imeli sami denar, da bi se lotili investicije za mokro soljenje. To pa se bo, vsaj tako kale, zgodilo šele z začetkom leta 1995. Morda bo takrat dr lava ocenila, da bi se investicija v mokro solje povrnila le v petih letih Štiri milijone mark bi namreč veljali takšni posipalci za celo Slovenijo. Če pa bo letošnja zima količkaj povprečna, bomo na ceste posuli okrog 25 tisoč ton soli po 10 tolarjev za kilogram. Ob tem pa si lahko le lelimo, da te ali one zimske slulbe ne bosta presenetila poledica ali sneg, marveč tudi denar, ki bi ga morali dobiti od zgoraj. • A. Žalar Praznik v Velesovem Še naprej podpora takšnim vasem Z blagoslovitvijo in mašo so v Češnjevku proslavili obnovitev cerkve sv. Duha. Osrednja svečanost v KS pa bo v soboto, 11. decembra. Velesovo, 6. decembra - Letošnje praznovanje krajevnega praznika v krajevni skupnosti Velesovo se je začelo sredi minulega tedna s športnimi prireditvami. V soboto zvečer je bil potem v dvorani v Adergasu dobrodelni koncert za pomoč otrokom Pediatrične klinike, v nedeljo dopoldne pa je prelat in kanonik Melhior Golob blagoslovil obnovljeno cerkev sv. Duha in Dom vaščanov v Češnjevku. Poleg krajanov, ki so ob prispevkih v denarju in materialu opravili tudi okrog 2600 ur, sta bila glavna izvajalca pri obnovi cerkve sv. Duha v Češn jevku kleparski mojster Stane Jenko iz Adergasa in pleskarski mojster Ivan Petrič iz Vasce. "Prizadevanja, delo in razumevanje za skupno reševanje problemov v krajevni skupnosti, kot ste ga pokazali letos krajani Cešnievka, bo svet KS po vaseh v krajevni skupnosti podpiral tudi v prihodnje," je na svečanosti po blagoslovitvi cerkve sv. Duha in Doma vaščanov, ki se je je udeležil tudi predsednik občinske skupščine Kranj Vitomir G ros poudaril predsednik KS Velesovo, Franci Čebulj, ko se jim je zahvalil za delo in darilo ob prazniku. Prvotno so v Češnjevku, vasi v KS Velesovo z okrog 30 hišami, načrtovali samo obnovo zvonika, potem pa so s prispevki v denarju in materialu in okrog 2600 opravljeni urami obnovili celotno cerkev. Tako so uredili tudi odvodnjavanje, obnovili streho, žlebove... "Bila je to velika akcija, v kateri smo sodelovali vsi; podobno kot smo na primer zgradili tudi Dom vaščanov. Zahvala velja vsem krajanom, krajevni skupnosti oziroma občini in župniku Stanetu Gradišku iz Cerkelj," je povedal vodja del na gradnji doma in obnovi cerkve Jože Hacin iz Cešnjevka. Po slovesnosti v Češnjevku pa je popoldne otroke do sedmega leta v dvorani v Adergasu obdaril Miklavž. Sicer pa obnova cerkve v Češnjevku ni bila edina letošnja akcija v krajevni skupnosti. V Praprotm Polici, kjer so letos dobili asfalt, so se lotili gradnje doma in zbiralnice mleka, v Adergasu so obnavljali zvonik, povsod pa so urejali tudi javno razsvetljavo. Največja akcija pa je bila gradnja mrliških vežic, ki jih bodo slovesno predali namenu v soboto, 11. decembra. Poleg tekmovanj v šahu, namiznem tenisu in odbojki, ki so bila minuli teden, bo ta teden v okviru krajevnega praznika tudi tekmovanje v kegljanju. * A. Žalar COMMERCE SALON POHIŠTVA PREDILNISkA 16 (trg. center BPD TRŽIČ, tel.: 064/50-557 nemem tw\m pmm POPUSTI 20% 25 % ALPLES Železniki MARLES Maribor SVEA Zagorje MURALES Ljutomer NOVA OPREMA Slovenj Gradec HOJA Ljubljana 30 % MIZARSTVO Ljutomer 25 % GARANT Polzela 25 % Delovni čas: od 9 -12 , 14 -18 , sobota od 8 -12 25 % 15-25 Vo Kakšna zima se nam obeta na Gorenjskem na cestah? So nas mile zime res razvadile? Čeprav niso nič drugače in bolje opremljeni letošnja zgodnja zima ni presenetila. Za dobro bili odgovorni le cestarji in komunalci. Naklo, 6. decembra - Za spopad z letošnjo zimo in vzdrževanje kategoriziranih cest imajo v Cestnem podjetju Kranj isto mehanizacijo kot lani. Soli, upajo, da bodo imeli dovolj, čeprav so jo doslej že porabili polovico toliko kot lani celo zimo. Za mokro soljenje se zavzemajo že tri leta, vendar država, ki za zdaj podpira "življenje iz rok v usta", dolgoročno gledano raje daje denar za dražje trdo soljenje. kot lani, delavcev Cestnega podjetja Kranj končno oceno prihodnjo pomlad pa naj ne bi Na posvetu o izvajanju zimske službe na kategoriziranih cestah in mestnih ulicah na Gorenjskem minuli četrtek v Naklem je Egon Cokan, komandir postaje prometne policije v Kranju dejal, da so cestarji letošnji zgodnji sneg in poledico dobro obvladali. Kar je bilo težav na cestah, pa so zanje v glavnem krivi vozniki, ker jih je zgodnja zima pri opremi avtomobilov za zimske razmere precej presenetila. Sicer pa se bo po nekaj milih zimah treba navaditi, tako kaže, tudi na povprečne, kakršne so bile pred leti. To pa pomeni, da se z brezhibno opremljenim avtomobilom, če le ne bo zares nujno, ne gre podati na cesto med sneženjem. To še posebej velja tudi za priklopnike, ki vse prevečkrat in preradi tvegajo, namesto da bi se ob novozapadlem snegu ah sneženju sami pravočasno umaknili s ceste. Policisti bodo letos pri tem strogi, vendar pa je kazen za tišaste voznike na cesti za vsako ceno pač prenizka, saj znaša le 625 tolarjev. Bolj samoiniciativni kot lani bi bih letos lahko tudi cestarji, ki so lani prevečkrat čakali na sporočila in opozorila policije. Vendar pa so po oceni policije delali precej bolje. Letos pa jih je še posebej treba pohvala za dobro vzdrževanje cest proti mejnim gorskim prehodom. Da vse "krivde" ne gre vedno valiti na cestarje, je poudaril Roman Černilec z Republiške uprave za ceste. Denar namreč daje ministrstvo za finance. Tako se dogaja, da na primer policija terja pogosto večji standard na cesti, denarja zanj pa cestarji ne dobijo. To Je na primer tudi razlog, da Gorenjska še vedno nima mokrega soljenja, čeprav, kor je povedal vodja vzdrževanja in varstva cest pri Cestnem podjetju Kranj Jože Pimat, že tri leta govorijo o tem, da bi bilo smotrno, da bi na Gorenjskem običajno (trdo) soljenje nadomestili s tako imenovami mokrim. Tako pa imajo letos 2.400 ton soli, kar naj bi bilo dovolj za povprečno zimo, kakšrne so bile včasih, vendar pa so jo do zdaj že porabili 600 ton, kar je približno polovico toliko kot v zadnjih letih celo -zimo. Mokro siljenje bi se dolgoročno sicer veliko bolj splačalo in bi se investicija povrnila v petih letih, vendar pa se bo za to morala odločiti država. Morda se bo lažje, ko bo z zakonom opredeljeno, kakšne ceste imamo in kdonaj bi in kako skrbel zanje. Ob oceni, da so se ob letošnji prezgodnji zimi slabše odrezali komunalci zaradi neočiščenih Cločnikov, pa sta Janez Lukman i Jože Stražnik iz JP Komunala Kranj povedala, da z opremo, kakršno imajo (dva stroja) lahko očistijo 200 kilometrov površin v 25 urah po končanem sneženju. Vse premalo, ali nič, pa ne naredijo lastniki lokalov m sta-novanjkih objektov, saj ni primera, da bi pred 5. uro zjutraj poskrbeli za sneh "pred svojim pragom." Podobno kot v Kranju, ko so z dvema akcijama porabili že polovico zneska za letošnje zimsko vzdrževanje, je tudi v drugih občinah na Gorenjskem. V primerjavi z Ljubljano, kjer komunala vzdrluje in čisti 1000 kilometrov pločnikov oziroma javnih, površin in ima za to 43 strojev, imajo v Kranju le načrtovane štiri akcije za celo zimo za 200 kilometrov pločnikov 2 stroja. Zagotovili pa so, da bodo le-ti očiščeni 25 ur po sne-lenju. Cestno podjetje Kranj bo imelo to zimo na skrbi vzdrlevanje 4 kilometrov avtoceste, 101 kilometer magistralnih, 435 kilometrov regionalnih in 527 kilometrov lokalnih cest. Za to imajo 47 vozil s plugi, 4 unimoge, 7 avtomatskih po-sipalcev in 16 vlečnih posi-palcev. Jure Klančnik iz Radovljice je ob opozorilu, da vzdrlevanje z urejo za Bled ni primerno, vprašal, kako ie sploh s sredstvi iz republike za vzdrlevanje lokalnih cest. Za njihovih 100 kilometrov v občini je enkrat odgovor, da bodo dobili toliko kot lani, ali nič ali pa da bo denar opredeljen na podlagi posebnega dogovora. V Škofji Loki namenjajo v občinskem proračunu 15 milijonov, krajevne skupnosti skrbijo za skoraj 180 kilometrov lokalnih cest, za 26 kilometrov pa Cestno podjetje Kranj. Vsekakor je denarja zanje prav tako veliko premalo. V Tržiču, kjer jih je lani vzdrževanje veljalo 80 milijonov, jih bo letos prav gotovo več. Sicer pa so že navajeni, da imajo pločnike očiščene, še preden jun jih cestarji ponovno zasujejo, ko nazadnje plužijo na njihovem območju. Ko so govorili o poledici, j« Jože Pimat najprej pojasnil, da danes vse prevečkrat enačimo spolzko (mastno) cesto s podle-dico. Res pa je, da ima Gorenjska letos še posebno nevaren odsek na novi avtocesti Hrušica - Vrba, katere vzdrževanje pa sicer ni na skrbi Cestnega podjetja Kranj-Odsek pod Mežakljo bo letošnjo zimo ob sneženju večkrat zaprt, ker na tem delu snega zaradi hiš pod njim ni moč zriniti s ceste, ampak ga bo treba vedno odpeljati. Takrat pa bo cesto za nekaj ur treba enostavno vedno zapreti. Zaradi senčne lege pa bo na tem delu tudi veliko večja nevarnost poledice. * A. Žalar Možjančani so se zares izkazali Zdaj je na vrsti turizem V nedeljo dopoldne je bila slovesna otvoritev obnovljene cerkve sv. Miklavža, kjer je 11 domačinov opravilo skoraj 2500 ur. Možjanca, 6. decembra - Obnova cerkve sv. Miklavža na Možjand tbila največja letošnja akcija v krajevni skupnosti Preddvor v anjski občini. Slovesno mašo in blagoslovitev v nedeljo dopoldne je opravil župnik iz Preddvora Miha Lavrinc, za veliko in prizadevno delo pa se jim je ob tej priložnosti zahvalil predsednik Izvršnega sveta občine Kranj Peter Orehar. "Zdaj je na Možjanci, kjer je deset domačij in nekaj vikendov, na vrsti turizem. V nekaj letih, potem ko smo naprej zgradili vodovod, smo dobili telefone, uredili cesto, naredili tisto osnovno infrastrukturo, da je prav, da začnemo razmišljati še o čem drugem," pravi predsednik vaškega odbora Franc Stirn. Preddvor, v krajevni skupnosti pohvalijo tudi dejavnost gasilcev, strelcev, rokometašev, nogometašev, upokojencev. Se posebno delavni so v kulturnem društvu, ki se bodo v soboto na domačem odru predstavili z delom Zlati časi, lepi krasi. Pod vodstvom Marinke Lombar pa je po šestih letih Podobno pa razmišljajo tudi v vodstvu krajevne skupnosti, kjer pa imajo različnih komunalnih problemov še kar precej; tako pri cestah, javni razsvetljavi, urejanju spominskih obeležij in zgodovinske dediščine. Za prihodnje leto imajo tako v Ero gram u nekaj večjih del, o aterih pa se bodo najprej pogovorili na zborih krajanov v začetku leta. Če se na primer v Potočah ne bodo odločili za obnovo cerkvice na Jakobu, bodo začeli z gradnjo prizidka h gasilskemu domu, saj bo društvo 1996. leta praznovalo 100 let. Radi bi uredili tudi okolico doma, javno razsvetljavo, nekatere ceste v krajevni skupnosti. Najprej pa bodo seveda dokončali most pred Po obnovi cerkve jih spomladi na Možjanci čaka le še ureditev okolice. Podaljšan Novoletni sejem Miklavževe nakupe v Kranju je obiskalo več kot dvajset tisoč obiskovalcev. Kranj, 6. decembra - V nedeljo zvečer so v Kranju zaprli prvi slovenski sejem Miklavževi nakupi, ki ima že petletno tradicijo. Letošnjo prireditev, ki vse bolj pridobiva na pomembnosti, in bogato ponudbo najrazličnejših izdelkov ter blaga od domačih in tujih proizvajalcev po ugodnih cenah, sije po oceni ogledalo več kot dvajset tisoč obiskovalcev. V petek, 10 decembra, pa bodo na Gorenjskem sejmu odprli že 34. Novoletni sejem, ld bo letos trajal kar do 23. decembra. Miklavž je imel med letošnjimi nakupi od 1. do 5. decembra zares veliko izbiro igrač, sladkarij, različnih daril in drugega blaga. Ta praznična ponudba pa se bo že v petek, 10. decembra, nadaljevala na že 34. Novoletnem sejmu v Kranju. Letos so prireditev, ki najbi po sejemskem koledarju trajala do 19. decembra, podaljšali za štiri dni, ker v mestu pred novim letom ne bo prodajnih stojnic. Z občino pa so se tudi sporazumeli, da se bodo vse praznične dejavnosti odvijale na Gorenjskem sejmu, kjer je med ogrevano sejemsko halo A z razstavljala in večnamensko dvorano za drsanje tudi zabaviščni prostor. Tako bo prostor Gorenjskega sejma, kjer je tudi nekaj tisoč parkirišč, tja do konca leta naj živahnejši del v Kranju. Ponudba na Novoletnem sejmu bo seveda namenjena pre-dprazničnim nakupom, kot so darila, prehrambeni izdelki, konfekcija, pletenine, bižuterija pa tudi kolesa, avtomobili, Hi-Fi tehnika itd. Vstop bo prost, cene pa sejemske z različnimi popusti in ugodnostmi pri nakupih. * A. Ž. farno cerkvijo Preddvoru, ki so Sa nameravali z izkupičkom od imečke ohceti obnoviti že letos, pa jim je slabo vreme to preprečilo. Razen na komunalnem pa je bilo letos v krajevni skupnosti živahno tudi na nekaterih drugih področjih. Poleg uspešne in odmevne Kmečke ohceti pod Storžičem, ki sta jo organizirah TD Bela-Bašel in "Še se dogajajo čudeži," je na nedeljski svečani na Moljanci komentiral obnovo cerkve predsednik gospodarske komisije v KS Jole Zorman." Enajst domačinov je namreč naredilo 2000 delovnih in 500 organizacijskih ur. Prvotno so načrtovali, da bodo cerkev obnovili v treh fazah, potem pa so odločili za celovito obnovo naenkrat. Poleg Janeza Vrečka In Franca Jeriča je predsednik vaškega odbora Franc Štirn pohvalil tudi domačine Mira Jeriča, Mirana Jagodica, Staneta Arnela, Matevža Karnlčarja, Braneta Stir-na, Janeza Jagodica in JanezaRebernika. Izvajalci glavnih del pa so bili Gradbinec in mojstri Korota (injektiranje), Markiz (kleparstvo), Hudelja (pleskarstvo). Spomladi bodo dokončali tudi obnovo obokanega mostu čez potok Suha v Preddvoru. spet zaživela folklorna skupina-letos naredili več, kot sni0 načrtovati," ugotavlja predsednik KS Uroš Premru. • A« Žalar Z rejniškimi družinami v TopolŠici Varno zavetje za ptičke brez gnezda Ducat rejniških družin, ki so se poleti odzvali naši akciji in se predstavili našim bralcem, smo minulo soboto odpeljali na nagradni izlet Topolšica, 4. decembra - Bekejevi, Jančarjevi in Kodričevi iz Kranja, Debeljakovi iz Podbrezij, Mlakarjevi iz Hraš, Razinger- {'evi s Planine pod Golico, Murnikovi z Velesovega, Porovnetovi iz 'oženika, Bevkovi iz Davče, so bili naši gostje na sobotnem izletu. Družine, Id imajo zaradi kopice vsakdanjih obveznosti do svojih otrok in rejencev le rodkokdaj priložnost, da se razvedrijo, so si izlet pa smo povabili tudi družino, ki je poleti nismo uspeli zajeti v našo akcijo. Cofov! iz Kokre so začeli z rejništvom letos, ko so se iz bloka na Planini preselili na kmetijo— Naša gostja je bila tudi socialna delavka Francka Ban, Id se na kranjskem centru za socialno delo že mnogo let ukvarja z rejništvom. Zgodbe malih rejencev, ki so zaradi različnih vzrokov ostali brez toplega družinskega zavetja, so pretresljiva vsaka zase. Rejniki jim za krajši ah daljši čas, dokler se razmere pri pravih starših ne uredjo, nadomestijo matično družino. Nekaterim za vedno. K "mami" in "očetu" se vračajo še potem, ko so si že spletli lastno gnezdo. Tudi to veliko pove o rejnikih, njihovi ljubezni in skrbi za otroke, ki jih niso sami rodili, pa vendar so jim pripravljeni dati vse, kar dajejo svojim. Plačilo za to je majhno, zato denar nikoli ne more biti motiv za rejništvo. Vselej je to ljubezen, o čemer smo se prepričali tudi, ko smo spoznali naših ducat družin. Fant z dvema domovoma ll-letni TIlen je od letošnjega januarja v reji pri Francki Bevk v Davči. Upokojena učiteljica in mati štirih že odraslih otrok mu z doslednostjo in ljubečo skrbjo pomaga prebroditi učne in vedenjske težave. Tilen prihaja iz mesta. "Sprva je bilo hudo, pogrešal sem mesto, svojo družbo, posebno pa starše," nam je povedal fantič, ki ima redne stike z vsakim od razvezanih staršev. "Čimprej bi se rad spet vrnil domov. Po drugi strani pa mi je tudi v Davči všeč. Naši imajo kmetijo, tu je veliko živali. Zdaj imamo tudi novo psičko, ki smo jo imenovali Pikica." Tilen ima rad rejnico, rad pa ima tudi svoje starše. Čeprav je nemara zaradi tega včasih razdvojen, ima tudi srečo, ker ima dva doma. Tini Zupančič, ki je rejenka pri Jančarjevih v Kranju, so starši umrli. Sedem let je v reji. V rejniški družini bo najbrž ostala, dokler ne dokonča šole. Zdaj obiskuje drugi letnik srednje tekstilne šole, rada pa bi še študirala. Povsem, brez svoje družine pa tudi Tina ni. Skupaj z njo je namreč v reji Kri isti družini njena sestra fataša. Rejništvo je odločitev vse družine Ko smo poleti obiskovali rejniške družine, smo dah besedo večidelmateram, ki običajno sprejmejo rejniški status, na njih pa sloni tudi glavnina dela in odgovornosti za otroke. Vinko Mlakar iz Hraš pri Smledniku, čigar žena je že lep čas rejnica, in jima je v družini odraslo 22 otrok, je prav tako prepričan o glavnem ženinem deležu pri teh stvareh. Pritrdil pa je našemu razmišljanju, da je rejništvo odločitev vse družine. Pri njih so se tega poprijeli pred 23 leti, ko je žena drugo za drugo rodila hčeri in skrbela še za ohromelo moževo mater. Vse delo je bilo na ženi, v službo v teh okoliščinah ni mogla, finančno jim je šlo hudo na tesno, zato so se odločili za varovanje in rejo otrok. "Potem so se nam otroci vsedli v srce in sprejemala sva nove in nove rejence. 22 se jih je zvrstilo pri nas, če ne štejem tistih, ki so bih za osem ur. Tudi po osem jih je bilo pri hiši, z onimi, ki jih ie žena varovala dopoldne, pa celo petnajst. Seveda sem ji moral biti večkrat v pomoč. 14 let je imela žena status rejnice, nato Ea se je za šest let zaposlila v »onitu. Dve rejenki smo imeli kljub temu še v hiši, ko pa se je upokojila, smo vzeli še eno." Dve rejenki sta že skoraj odrasli, na izlet pa sta Mlakarjeva pripeljala malo Ksenijo, ki je tudi drugim udeležencem izleta sedla v srce. Iz bloka na hribovsko kmetijo Milena in Samo Cof sta s sinom Boštjanom do lanskega julija živela v bloku na Planini. Trije psi, ki so postajali moteči za sostanovalce, so bili glavni razlog, da se je mlada družina odpravila živet na podeželje. V Kokri so najeli kmetijo in se začeli ukvarjati s kmetovanjem. Zdaj imajo Že 51 živali, sicer šele dve kravi in par telet, pa tudi pujske, kokoši, zajce in celo par nojev, da o šestih rdovniških psih ne govorimo. MALAANKETA Rekorderji v humanosti Škofja Loka, 3. decembra - Prebivalci škofjeloške občine so svojevrstni rekorderji. Vsak deseti prebivalec je krvodajalec, kar nuna primere v Sloveniji, ki letos slavi 40 let prostovoljnega in anonimnega krvodajalstva. Tudi med krvodajalci imamo rekorderje, tiste, ld so darovali kri več desetkrat. D t Marjeta Potočnik, direktorica Zavoda za transfuzijo krvi Slovenije: "Veliko požrtvovalnosti krvodajalcev in aktivistov Rdečega križa ter razumevanja drugih ljudi in institucij je bilo potrebno, da smo v prostovoljnem krvodajalstvu dosegli tolikšne uspehe. Kri je nenadomestljivo zdravilo, brez katerega bi ne mogli Eomagati mnogim ponesrečencem in bolni-om, ki jo nujno potrebujejo. Trudimo se, da vedno bolje izrabimo darovano kri, predelamo jo v mnoge sestavine in bolniku potem dajemo tisto sestavino, ki jo glede na svojo bolezen potrebuje. Ob skrbi za zdravje prejemnikov krvi pa poskrbimo tudi za zdravje krvodajalcev. Več let kri testiramo tudi na virus HTV, ki povzročil sids ** Drago Setina iz Škofje Loke: "Dolga leta sem že krvodajalec. Šestinpetdesetkrat sem daroval kn, nazadnje letos spomladi. Udeleževal sem se krvodajalskih akcij in dal večkrat kri ah plazmo tudi na zavodu za transfuzijo. Moja krvna skupina "O" ie pač univerzalna in se sklada z vsako drugo, zato je tudi iskana. Zakaj sem postal krvodajalec? Bil sem voznik in kot mnogi drugi bi jo tudi jaz lahko kdaj potreboval." Danijel Kokalj iz Škofje Loke: "Danes sem dobil priznanje kot triinpetdesetk-ratni krvodajalec. Večkrat letno sem se udeleževal odvzema krvi, zdaj pa darujem kri še dvakrat na leto. Ko sem prvič dal kri v vojski, mi je bil motiv resda nagradni dopust, sicer pa je moji odločitvi za krvodajalstvo pripomogla stara mama. Bila je krv odaj alka in silno ponosem sem bil nanjo, zato sem jo v tem tudi posnemal. Veliko krvi sem že dal; zadnjič smo v družbi izračunali, da je je bilo že dobrih dvajset litrov, kar velik lonec torej. In še jo bom daroval. Potreboval pa je do danes, hvalabogu, še nisem." Marija Kavčič iz Žirov: "Bila sem med tistimi aktivisti Rdečega križa, ki smo prva leta še hodili po hišah m zbirali krvodajalce. Že od leta 1953 sem zraven. Tudi sama sem devetnajskrat dala kri. Ne spominjam se, koliko krvodajalcev sem zbrala v preteklih letih. Veliko jih je bilo. Zadnjih deset let se s tem ne ukvarjam več, še vedno pa delam v odboru in pomagam pri akcijah." * D. Z. Žlebir, foto: J. Pelko Na sobotni izlet v Topolšico nas je z najmodernejšim Alpetourovim avtobusom popeljal šofer Janez, ki je prijazno ustregel vsem po- ?otnimželjam. V zdravilišču bpolšica, kjer vroči vrelec iz ugaslega ognjenika Smol-nica zdravi Številne bolezni, smo si privoščili kopanje v termalnem bazenu. Slišali smo tudi kopico zanimivosti o termah, kjer se ljudje zdravijo po poškodbah, lajšajo bolečine v sklepih, revmatska obolenja, se rehabilitirajo po operacijah, blažijo nevrotska stanja in pomagajo še mnogim drugim težavam. Pred poldrugim mesecem so v TopolŠici odprli tudi prvi evropski center multiple skleroze, kjer že poteka rehabilitacija in oskrba bolnikov s to boleznijo. "Ko smo prišli na kmete, sem začela obilno kuhati domačo hrano, mi pa smo bih le trije," je o prvih Korakih na kmetih pripovedovala Milena. "Na kmete sodi večje število ljudi, malo zaradi druščine, malo zaradi kmečkega dela, zato smo letos poleti vzeli k sebi rejenko. Tudi otroštvo na kmetiji je posebno doživetje in to smo zeleh dati našim rejencem. Jasmina je naša prva rejenka, kasneje smo imeli še dva, vendar sta se že vrnila k mamici." 13-letna Jasmina je imela jeseni, ko je zamnejala šolo, sicer nekaj težav s prilagoditvijo, zdaj pa je že čisto domača. Rada ima živali. K Cofovim je pripeljala tudi svojega psa, kar je bil eden njenih pogojev, da ostane v reji. Sicer pa so se z deklico vsi skupaj veliko ukvarjali, se pogovarjali, prisluhnili njenim težavam. Tako je začutila, da je sprejeta in da rejnikom lahko zaupa. Še bi lahko nizali zgodbe, ki jih je našim rejnikom in rejencem zapisalo življenje. Ptičkom brez gnezda so v teh primerih našli nadomestni dom. Veliko zapuščenih otrok nima enake sreče. Ko bi bilo več družin pripravljenih prisluhniti njihovi stiski in bi jim postali rejniki, bi lahko rešili še kako otroštvo in mladost. Če smo z našo akcijo koga spodbodli k razmišljanju o tem, smo veseli. • D. Z. Žlebir EKONOMSKA IS POKLIČITE 211-4.1 OBISKALI VAS BOMO Danes na Šmarjetni gori Sončkov klub: za drugačne otroke Šmarje t na gora, 7. decembra - Danes ob 18. uri se bo na Šmarjetni I;ori sestal Sončkov klub, društvo, ki podpira sodobne oblike nvalidskega varstva. Med drugim bo predtstavil projekt "Veveriček posebnesorte"pisaterjiceSvetlane Makarovič in ilustratorja Marjana Mančka. Sončkov klub obstaja od letošnjega aprila, nastal pa je na pobudo Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije in s podporo posameznikov, znanih politikov, podjetnikov, umetnikov. Društvo, ki ga vodi Jelko Kacin, naj bi preraslo v fondacijo, ki bo zbirala finančna sredstva za različne projekte varstva, usposabljanja in zaposlovanja ter samostojnega bivanja oseb s cerebralno paralizo in poškodbami glave. Pnpsevala pa naj bi tudi k spreminjanju odnosa javnosti do otrok in mladostnikov, ki so zaradi svoje razvojne motnje drugačni. Eden od projektov, ki bo ugledal luč sveta proti koncu februarja 1994, je otroška slikanica "Veveriček posebne sorte", ki jo je po dogovoru z Zvezo društev za cerebralno paralizo Slovenije napisala Svetlana Makarovič, ilustriral pa Marjan Manček. Zgodbica govori o rojstvu petih veveričk v veveričji družini in o najmanjšem veveričku Čopku, ki se je rodil s tanjšo in skrivljeno tačko. Opisuje mamin obup in Čopkovo potrtost ob spoznanju, da ne more skakati, in kasnejšo Čopkovo priljubljenostjo med gozdnimi prebivalci, ker se je kljub drugačnosti naučil celo vrsto stvari, kijih ostale veverice niso znale, in postal za okolico koristen. Ob izidu slikanice bodo pripravili prireditev "Korak k sončku", v kateri bodo sodelovali otroci iz tretjega razreda osnovne šole na Orehku. Projekt nastaja z namenom, da postane vzorčni model ozaveščanja otrok in tudi drugih, da med njuni žive otroci, ki jih drugačnost ne sme in ne more od nas odtujevati. • DJZi.Zkbir V Škofji Loki ob 40- letnici krvodajalstva Kri je nenadomestljivo zdravilo Škofja Loka, 3. decembra • S slovesnostjo, ld je dodobra napolnila veliko restavracijo hotela Trans turist, so v Škofji Loki proslavili letošnji okrogli jubilej slovenskega krvodajalstva. Ločani in okoličani so glede tovrstne humanosti še posebej vredni pohvale, po številu krvodajalcev se namreč uvrščajo v sam vrh slovenskega krvodajalstva. V rekordnem letu 1990 je daroval kri vsak deseti prebivalec te občine. Obletnica krvodajalstva je bila v Škofji Loki tudi lep kulturni dogodek, vreden obletnice rojstva največjega slovenskega pesnika, Z domačo pesmijo se je oglasil mešani pevski zbor zdravstvenih delavcev iz Kliničnega centra, imenovan po dr. Bogdanu Derču, misli indijskega pesnika Tagoreja je bral dramski igralec Milan Štete, program je povezoval Borut Mencinger, kasneje pa je za veselo razpoloženje skrbel ansambel Glas Slovenije. Po prostovoljnem in anonimnem krvodajalstvu sodimo Slovenci v svetovni vrh humanosti, je med drugim Kudarila državna sekretarka za zdravstvo dr. Dunja [kur • Kosmač, krvodajalci pa so lahko ponosni, da so pomagali rešiti mnoga življenja in izboljšati zdravje številnim bolnikom. Dr. Marjeta Potočnik, direktorica Zavoda za transfuzijo krvi Slovenije, pa je poleg pohvalnih besed krvodajalcem in za skupne uspehe zaslužnim aktivistom Rdečega križa nanizala tudi nekaj informacij o tem, za kaj vse porabijo zbrano kri in kako nenadomestljiva je ta tekočina ob operacijski mizi in bolniški ali porodni postelji. Ivan Hvala, član predsedstva Rdečega križa Slovenije, odgovoren za krvodajalstvo, je uvrstil krvodajalstvo med najlepše dosežke te humanitarne organizacije. Kot je dejal, je med krvodajalci Se veliko "pionirjev" iz petdesetih let, in med navzočimi na petkovi slovesnosti je bilo to tudi opaziti. Poudaril je tudi zasluge aktivistov Rdečega križa, ki so si zadnji dve leti poleg drugih opravil naložili tudi skrb za begunce iz Bosne. Ob slovesni priložnosti so v škofji Loki podelili tudi več priznanj. Deležni so jih bili krvodajalci - rekorderji, ki so več kot štiridesetkrat darovati kri, pa zaslužni aktivisti, ki so svoje dni krvodajalce še zbirati od vrat do vrat, priznanja pa je občinska organizacija Rdečega križa v škofji Loki izrekla tudi nekaterim institucijam za zasluge pri krvodajalstvu. Počaščeni smo, da je bil takega priznanja deležen tudi Gorenjski glas. • D. Z. Žlebir, foto: J. Pelko PESNIK NOVAK PRAZNOVAL Z UČENCI ŽAGARJEVE ŠOLE - V osnovni šoli Stane Žagar v Kranju ie nekaj let pripravljajo ob obletnici rojstva pesnika Franceta Prešerna kulturne dneve z različno vsebino. Letos so 3. decembra Izdelovali razredna glasila, iz katerih bodo najboljše prispevke več kot 700 učencev objavili v šolskem glasilu "Mladi svet" predvidoma spomladi. Razen z razstavo o poetu Prešernu so kulturni dan označili s prireditvijo, na katero so povabili medse publicista in pesnika Borisa A. Novaka. Srečanje z njim se je končalo precej nevsakdanje; sedmošolke in njihova učiteljica Lejla Sirk so namreč gosta presenetile z imenitno torto za njegov 40. rojstni dan. Kot je posebej za Gorenjski glas izjavil pesnik Novak, je bil to njegov najlepši praznik doslej, sicer pa je prei ie večkrat obiskal osnovne šole v Kranju in okolid. Na obisk v Žagarjev! šoli pa ga bo spominjala tudi slika, Id so jo zanj naredili učenci • S. S. -Foto: S. Saje ram VELEBLAGOVNICA ŠKOFJA LOKA d.o.o. KULTURA UREJA: LEA MENCINGER Priznanja za delo v kulturi PREŠERNOVE PLAKETE 1993 Na slovesnosti v Kulturnem domu v Cerkljah je predsednik občinske skupščine Kranj Vitomir Gros Sodeli! letošnje male in velike Prešernove plakete, o zadnjega kotička napolnjena dvorana Kulturnega doma v Cerkljah je bila v petek zvečer najboljša potrditev, da se je občinska skupščina odločila prav, da podelitev malih bi velikih Prešernovih plaket ne bo v mestu. Sredi novembra je namreč sklenila, da bo podelitev plaket v Cerkljah, kjer je doma tudi dobitnik letošnje velike plakete Komorni moški pevski zbor Davorin Jenko. Slovesnosti v dvorani Kulturnega doma, ki je niso napolnili le prebivalci izpod Krvavca, marveč so se je udeležili tudi predstavniki kulturnega življenja v občini, je po pozdravu predsednika sveta KS Cerklje Petra Kepica in nagovoru predsednika občinske skupščine Kranj Vitomirja Grosa ter podelitvi letošnji malih in velikih plaket sledil koncert dobitnikov velikih Prešernovih palket za letos: Komornega moškega Eevskega zbora Davorina Jen-a Cerklje in Adria dbdeland banda. "Naš znameniti pesnik je Eovzdignil našo kulturo, tako ot je Primož Trubar zaslužen, da smo postali pismen narod. Sicer pa smo bili vedno pokončen narod in smo v odločilnih trenutkih vedno znali utemeljiti svoja dejanja," je v nagovoru poudaril predsednik skupščine Vitomir Gros. Zato je skrb za kulturo prav toliko pomembna kot gospodarsko uveljavljanje v samostojni državi. Sicer nam preostane le to, da bomo ostali polovičen narod. Zato se pri- Predsednik skupščine občine Kranj, Vitomir Gros, je v Cerkljah podelil letošnja priznanja za kulturno delo. Foto: A. Ž. družujem tistim, ki so predlagali, da bi bil 3. december, rojstni dan Franceta Prešerna, tudi praznik kranjske občine Kranj in se bom za to zavzemal, dokler bom župan," je v Cerkljah poudaril Vitomir Gros. Ob 193-letnici rojstva Fran- Razstava Bienale mesta Kranja MARINČU GLAVNA NAGRADA četa Prešerna sta mali Prešernovi plaketi za uspešno delo na kulturnem področju dobila Zdenka Schauer, ki je članica Akademskega pevskega zbora France Prešeren že od 1977. leta in je pred tem dobila srebrno Gallusovo značko za petje v gimnazijskem pevskem zboru. V pevskem zboru France Prešeren po je in še vedno skrbi, da zbor nastopa doma in v tujini. Alojz Florjančič je drugi dobitnik letošnje male Prešernove plakete. Že od 1954. leta je v vrstah zborovskega petja v Kranju (Prešernov zbor), bil pa je med ustanovitelji- pevskega zbora Iskra, deset let predsednik zbora in je še vedno član upravnega odbora v zboru. Komorni moški pevski zbor Davorin Jenko Cerklje, ki letos praznuje 35-letnico, je dobil veliko Prešernovo plaketo. V svojem uspešnem delu je postal nepogrešljiv tvorec kulturnega življenja v Cerkljah, ves čas pa je bogatil kulturna dogajnaja tudi v občini in po Sloveniji-Na tekmovanjih Naša pesem v Mariboru je prejel srebrno in tri bronaste plakete mesta Maribor. Drugi dobitnik velike pakete - A dna Dbdeland band (prei Kranjski Dbdeland ansambel) pa deluje že 15 let. Skupina osmih glasbenikov izhaja iz Kranjskega velikega zabavnega orkestra in goji klasično jazz glasbo in vedno zelene ah ever green melodije. Za nastope doma in v tujini je ansambel dobil že več mednarodnih nagrad. Oba dobitnika velikih plaket sta v petek zvečer v Cerkljah s svojim nastopom poskrbela za lep in slovesni koncertni večer. • A. Žalar KULTURNI KOLEDAR KRANJ - Stalne zbirke Gorenjskem muzeja v Mestni hiši so od 1. decembra dalje odprte samo ob sobotah med 10. in 12. uro.V galeriji Prešernove hiše ne na ogled razstava 160 let Sonetnega venca. V Mali galeriji in galeriji Mestne hiše je na ogled razstava Bienale mesta Kranja 1993. V galeriji Grafit v Tavčarjevi ulici razstavlja akad. slikar Andrej Trobentar. BLED - V hotelu Astoria razstavlja akad. slikar Martin Bizjak. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše je odprta tradicionalna novoletna likovna razstava. V galeriji Pasaža je na ogled 1. del društvene razstave črnobelih fotografij fotografskega društva Radovljica. ŠKOFJA LOKA - V okroglem stolpu Loškega muzeja je na ogled razstava voščilnic, ki so jih na ekološkem papirju izdelali učenci OS Ivan Grohar. Zbirke Loškega muzeja so v zimskem času odprte samo ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. Med tednom je možen ogled po predhodni najavi na upravo muzeja. V galeriji Fara je a ogled prodajna razstava starinskega pohištva. V avli LB kofja Loka so na ogled fotografije, ki so jih člani Foto kluba LTH pripravili ob petnajstletnici delovanja. V kapeli Puštals-kega gradu razstavlja slike Boris Lavrič. TRŽIČ - V prostorih A banke razstavljata izdelke domače obrti Jernej in Matej Kosmač.V Jožefovi dvorani razstavljata akad. kipar Cene Ribnikar in slikar Vinko Hlebi PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ: GLEDALIŠČE - V Prešernovem gledališču bodo v četrtek, 9. decembra, ob 19.30 uprizorili komedijo Raya Cooneva Zbeii od lene - za izven inkonto.. Predstava je razprodana. V soboto, 11. decembra, ob 16. uri bodo uprizorili igro za otroke Ana in kralj avtorja R. Thaventhala - za izven in konto. (znak)KRANJ: SOBOTNA MATINEJA - V Ragtime klubi na Sejmišču 2 bo v sobotni matineji, kijih pripravlja ZKO Kranj, ob 10. uri nastopilo Gledališče Papilu s Kozlovsko sodbo. RADOVLJICA: PREDAVANJE - V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 Janez Pretnar ob diapozitivih predstavil Islandijo, deželo ognja, ledu in vode. ŠKOFJA LOKA: VEČER Z DIAPOZITIVI - V knjižnici I. Tavčarja bo jutri, v sredo, ob 18. uri prof. Miloš Humek ob diapozitivih predstavil Islandijo, Grenlandijo in Spitsberge. TRŽIČ: KURNIKOVE NAGRADE V prostorih OŠ Bistrica bodo v petek, 10. decembra, ob 18. uri podelili Kurnikova priznanja. Na prireditvi z naslovom Inventura 1993 se bodo predstavila letošnja najuspešnejša društva in skupine pri ZKO Tržič. MENGEŠ: PLESNO SREČANJE - V Kulturnem domu Mengeš bo v petek, 10. decembra, ob 12.30 plesna matineja, prva od dveh plesnih prireditev na republiškem srečanju otroških in mladinskih plesnih skupin. Na matineji bo nastopilo 17 plesnih skupin, med njimi tudi tri gorenjske: Plesna skupina Mi-maš Mladinskega gledališča Tržič, Plesna skupina Adams, CKD ZKO Kranj in Plesna skupina Cveke, Srednja šola R. Maistra iz Kamnika. V Plesnem večeru ob 18. uri pa se bo predstavilo enajst plesnih skupin, med njimi tudi Plesna skupina Hipnoza in Fine voung animals, CKD ZKO Kranj ter Plašna skupina Poiesis, CKD ZKO Kranj. MENGEŠ: RAZSTAVA - V knjižnici OŠ Mengeš bodo v četrtek, 9. decembra, ob 18. uri odprli razstavo slik Dušana Lipovca s kulturnim programom in pogovorom z avtorjem. ZVEZDICE MIGLJALE NA POLJSKEM Škofja Loka - Sredi novembra je osemčlanska lutkovna skupina Zvezdice z Osnovne šole Cvetko Golar z mentorico Simono Paravinjo predstavljala slovensko lutkarstvo na gledališkem srečanju v daljnem Krakowu. Škofjeloški šolarji so mladim poljskim vrstnikom predstavili svoje lutkarsko videnje Kraljične na zrnu graha. Predstavo spremlja na kitari in malim igralcem pomaga peti tudi Simona Paravinja. Igrica je, kot so mladi lutkarji sami ugotavljali, vžgala, gledalci so razumeli besedilo, peli skupaj z njimi in se veselili, da je občutljiva kraljična dobila za moža kraljeviča, ter se od srca nasmejali loškim "butastim" lutkam. Mlada lutkovna skupina ni mlada le po letih, predstavo ustvarja osem desetletnih učencev, pač pa tudi po lutkovnem stažu. Pred poldrugim letom se je njihova mentorica Simona Paravinja domislila, da bi bilo dobro pripraviti lutkovno igrico s prvošolci in drugoŠolci. Vsem, tudi staršem, je bil všeč njihov prvenec Piščanček Pik; zdelo se jim je razumljivo, da bodo v novem šolskem letu spet lutkarji. Po zamisli njihove mentorice so pripravili Kraljicno na zrnu graha in posnetek predstave lani poslali v Ljubljano na Zvezo kulturnih organizacij Slovenije. Selektor jih je nato letos spomladi povabil na Linhartovo srečanje otroških gledaliških in lutkovnih skupin v Mursko Soboto, kjer so bili vsem všeč zaradi svoje neposrednosti, sproščenosti in razigranosti - pa so jih povabili na festival v Krakow. Seveda so jih spoznah tudi že na drugih loških šolah, nastopili so v loškem begunskem centru, kjer so se otroci takoj naučili pesem Iščem dobrega prijatelja iz njihove predstave. Te dni bodo gostovali v Pionirskem domu v Ljubljani, pa to gotovo še ni vse. Predstavo bodo ponavljali tudi naslednje leto, pri tem pa čisto malo že razmišljajo o novi lutkovni predstavi. • Lea Mencinger, foto: Janez, Pelko Kranj - Ni pretirana ugotovitev Petra Oreharja, predsednika kranjskega Izvršnega sveta Skupščine občine, ko je na otvoritvi razstave Bienale mesta Kranja 1993, dejal, da je ta razstava vsekakor primerno darilo tako Kranju kot slovenski javnosti ob obletnici rojstva največjega slovenskega pesnika. Klementina Golija, predsednica Likovnega društva Kranj, pa je v svojem nagovoru dejala, da kranjski bienale med drugim tudi zapolnjuje vrzel med selektivnimi slikarskimi razstavami pri nas. Otvoritev so z glasbo popestrili učenci Glasbene šole Kranj. Nekaj tega so gotovo začutili tudi številni obiskovalci na otvoritvi razstave v dveh prostorih galerije v Mestni hiši in v sosednji Mali galeriji, ki so se napolnile z likovnimi deli umetnikov, ki jih je po natečaju strokovna žirila uvrstila na to prvo bienalno razstavo. Po zamisli iniciatorja te prireditve Likovnega društva Kranj naj bi Bienale mesta Kranja ne predstavljal le prerez najboljšega, kar trenutno nastaja v gorenjskem likovnem prostoru, pač pa naj bi se razstava z izborom likovnih del ustvarjalcev tudi iz drugih regij simbolično "odprla" v slovenski likovni prostor in tako prestopila vsakršno lokalno obarvanost. Žirija, v kateri so bili Aleksander Bassin, Damir Globočnik, dr. Milček Komelj, dr. Ivan Sedej in mag. Marijan Tršar je med trinajstimi izbranimi razstavljala na bienalu izbrala nagrajence. Prvo nagrado Grand prix Bienala mesta Kranja je prejel Jože Marine. V obrazložitvi je žirija med drugim navedla, da ie njegovo slikarstvo ekspresivnih nanosov barve in hkratnih kontroliranih "naključnosti" svež prispevek v aktualnem slikarskem iskanju pri nas. Drugo nagrado ie žirija dodelila slikarju Klavdiju Tutti, pri katerem je ugotavljala zanimive premike v obravnavanju prostora. Osnovna simbolika ostaja ista, je zapisala žirija, čitljiva predvsem v sredini slikovnega prostora. Arhetipska razsežnost Tuttove simbolike je torej prvina, ki še vedno učinkovito predstavlja samozadostno likovno igro. Tretji nagrajenec je slikar Vinko Tušek, za katerega delo žirija meni, da predstavlja tehten prispevek k raziskovanju in obravnavanju abstraktnih likovnih tendenc. Nagrado za gorenjskega ustvarjalca je žirija prisodila slikarju Henriku Marchlu, ki sodi med najbolj vznemirljive iskalce novih poti slikarstva. Nagrado strokovne žirije ga je dobila edina kiparka med tokratnimi razstavljala - Mojca merdu, o njenih plastikah žirija pravi, da vabi gledalca k dialogu o prisotnosti človeka in njegove ustvarjalne sledi v zgodovini. • L. M., foto: Janez Pelko 160 let Sonetnega venca SPOMIN NA PESNIKA Kranj - Gorenjski muzej Kranj in Osrednja knjižnica Kranj sta ob 193. obletnici rojstva dr. Franceta Prešerna pripravila v galeriji Prešernove hiše razstavo na temo 160 - letnice Sonetnega venca. V likovnem delu razstave so predstavljeni linorezi Sonetnega venca, kot jih je ustvaril akademski slikar Miha Maleš v letu 1937,29 črnobelih linorezov, le Julijina podoba je barvna, pa so bih prvič objavljeni leta 1959. Avtorica razstave kustosinja Beba Jenčič je ob Maleševih linorezih predstavila dosedanje izdaje Sonetnega venca, ki je bil doslej preveden v več kot deset jezikov. Poleg knjig z razpravami o pesnitvah Franceta Prešerna, še posebej Sonetnega venca, številnih izdaj te znamenite pesnitve pri nas, so na ogled tudi izdaje Sonetnega venca v tujih jezikih. Na otvoritvi je prof. Franc Drolc predstavil svojo razpravo o Sonetnem vencu. Maleševe grafike je za razstavo posodil Muzej Kamnik. • L.M. Nagrade letošnjega prvega Bienala mesta Kranja, ki se je predstavil na temo "Med izvirnim in aktualnim", je podelil slikar in likovni kritik ter član žirije mag. Marijan Tršar. Na sliki: Jože Marinč prejema prvo nagrado. Novo med knjigami VELIKI UGANKARSKI SLOVAR Reševalci križank, pa ne samo ti, imajo zdaj, ko je izšel Veliki ugankarski slovar v dveh knjigah s skupaj 65.000 gesli, precej lahko delo, še lažje pa bo verjetno čez čas, ko bodo pri založbi Mladinska knjiga vsa ta in še dodatna gesla ponudili tudi na disketi. Veliki ugankarski slovar avtorja Martina Ojsterška je založba Mladinska knjiga predstavila ob otvoritvi Knjižnega salona v BTC nfl Smartinski cesti v Ljubljani, kjer knjižna bera okoli 600 naslovov zadnjih dveh let ni le pregledno predstavljena, pač pa je knjig6 mogoče tudi kupiti. Z ugankarskimi slovarji knjižni trg doslej prav gotovo ni bil dobro založen. Zato prihaja Ojstrškov slovar, ki ga je pripravljal skoraj 2" let, z dvema knjigama, kot naročen za reševalce križank in oc nazadnje tudi kot učbenik. V prvi knjigi opisom gesel sledijo rešitve,v drugi pa je "postopek" obrnjen, saj geslom razvrščenim P/? abecednem seznamu sledijo njihove pomenske definicije. VeUkj ugankarski slovar je izšel za naše razmere v izjemni nakladi 26.00" izvodov, od katerih jih je bila več kot polovica prodana že v prednaročilu. Avtor slovarja je na predstavitvi povedal, da i?0* pripravljenih že novih 20.000 gesel, ki jih bo mogoče vključiti morebitno novo in razširjeno izdajo slovarja. • L.M. GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Zapleti v banki Creditanstalt - Novi banki Grenka izkušnja manjšinskih (slovenskih) delničarjev Manjšinski delničarji trdijo, da so bili v neenakem položaju, saj se CA ni izkazala s potrdilom o deponiranih delnicah Ljubljana, 3. decembra - Odbor za zaščito interesov manjšinskih delničarjev banke Creditanstalt-Nove banke je na tiskovni konferenci dodatno pojasnil zaplete na nedavnem zboru delni-carjev, ki so ga manjšinjski (slovenski) delničarji zapustili. Zataknilo se je pri dokapitalizaciji banke, s katero bi Creditan-ttah kot večinski delničar pridobil 92-odstotno večino, kar so na zboru delničarjev skušali preprečiti s proceduralnimi zapleti, o katerih bo verjetno razsojalo sodišče. . Nova banka je bila ustanovljena januarja 1990 kot prva tavna delniška družba z več Jpt 400 delničarji. Marca 1992 je preostalih 55 odstotkov ustanovnih delnic kupila avstrijska banka Creditanstalt, ki je tako Postala večinski lastnik banke, ki se je tedaj preimenovala v Delnice smo kupili po 200 ekujev, zdaj so razvrednotene na 27 ekujev, "fer" cena bi bila torej med 200 in 257 ekuji, saj je po tem tečaju delnice kupila CA. Med manjšinskimi delničarji sta dva večja delničarja (BTC in Slovenija ceste), ki bosta morala zdaj privatiziran praznino, je dejal član odbora dr. Igor Pretnar. S predvideno do kapitalizacijo bo CA postala 92-odstotni lastnik banke, manjšinski delničarji bi morali doplačati 280 ekujev za delnico, da bi ohranili svoj lastninski delei Creditanstalt-Novo banko. Pogodba je bila podpisana marca, konec aprila je bil kapital vplačan. Banka je bila namreč tedaj v težavah, saj so se "ušteli" zaradi monetarne politike oziroma poplave deviz, ki jih tedaj ni nihče odkupoval, izgube pa so nastale tudi pri plasmajih z devizno klavzulo. Ocenjujejo, da je vsled tega tedaj nastalo od 3 do 3,5 milijona mark izgube. Poleg tega pa je banka lani v skladu z avstrijskim načinom prikazovanja takojšnjega odpisa izgub, verjetno kot edina slovenska banka, izgubo povečala za skoraj 2 milijona mark. Kakor danes trdijo manjšinski delničarji, jim je bilo ob prehodu banke v večinsko last tujcev zagotovljeno, da bodo delničarjem, ki v Eredvideni dokapitalizaicji ne odo sodelovali, delnice odkupljene po "fer" ceni. 9. septembra letos je zaradi nestrinjanja z novo poslovno politiko odpstopil eden od dveh generalnih direktorj ev Poslovno sodelovanje z Nemčijo Center Brdo, Sklad za razvoj managementa v sodelovanju z Europa Akademk iz Gelsenkirchna organizira naslednje leto tritedenski program izobraževanja za slovenske managerje z Naslovom "Kako sodelovati z Nemčijo." V četrtek, 2. decembra, so organizirali informativni dan slovenskega vodilnega managementa, da bi predstavili svoj program in dlje izobraževanja. . Dr. Georg VVitschel, stalni namestnik nemškega veleposlaništva, je izpostavil velik pomen Slovenije za nemško tržišče, saj je peti največji uvoznik nemških produktov m storitev. Poudaril je tudi relativno odprtost in liberalno politiko nemškega trga ter na drugi strani oster konkurenčni boj na nemškem trgu. Za dolgoročno sodelovanje so Dajpomembnješi dejavniki: poznavanje potreb trga, visoka kakovost Produktov, dober servis, cene, razvejan marketing in tveganje. Program se bo odvijal teden dni v Sloveniji, od 24. februarja do 4. ^arca 1994 na Brdu in od 11. do 22. aprila v Dortmundu. Europa Akademie, ki jo je ustanovilo 5 industirjskih in trgovinskih zbornic v Porurju želi s tem programom spodbuditi sodelovanje med nemškimi in slovenskimi podjetji. Želi razširiti znanja managementa na področju Umskega dela, organizacije, financ in kontrole. Program Zajema tudi projektno delo in sicer bodo udeleženci izdelali projekt dolgoročnega sodelovanja z nemškim podjetjem enake panoge. Organizatorji pričakujejo, da se bosta seminarja udeležila po dva Udeleženca iz podjetja, eden iz tehničnega in edne iz komercialnega lektorja, zainteresirano in aktivno mora biti tudi vodstvo podjetja, zahtevan predpogoj je tudi, da imajo udeleženci že izkušnje kot Vozniki ali vsaj želijo izvažati. Prof. Abeli iz Lausanne je izpostavil naslednje naloge slovenskih managerjev: obvladovanje procesa, sprememb, povečanje količine Rimskega dela in poudarjanje prisotnosti na mednarodnih trgih. • Metka Zabret podelitev diplom 3. generaciji mednarodnega podiplomskega s,udija managementa (Internacional Ezecutive MBA) v Centru •j* Brdu. Diplome in venetsko ptico Oskarja Kogoja ie prejelo 22 diplomantov iz treh držav Slovenije, Albanije in Madžarske. Med JJj'mi sta tudi dva diplomanta z Gorenjskega: Stevo ščavničar, direktor ERC-Železarna Jesenice d.o.o. in Janja Zidarn iz Kamnika. Studii je obsegal: predavanja, projektno delo, učenje ' prakse v petih najzanimivejših podjetjih: Kovinotehna, Žito, Stol, Petrol in Hit in študij bančništva v Avstriji. • Metka Zabret Creditanstalt-Nove banke Igor Kadunec, 19. oktobra je bil ustanovljen odbor za zaščito interesov manjšinskih delničarjev, ki ga vodi Franci Perčič. Na tiskovni konferenci je povedal, da so že prej imeli težave pri komuniciranju z večinskim lastnikom, za dokapitalizacijo pa so izvedeli v zadnjem trenutku, zato so jo na zboru delničarjev skušali preprečiti s proceduralnim zapletom. Utemeljeno namreč dvomijo, da so podatki o slabem poslovanju banke resnični, saj bi sicer posredovala Banka Slovenije, zato menijo, da banka posluje povsem normalno. Vse kaže, da se ponavlja zgodba, ki jo je CA izpeljala na Madžarskem, je še dejal Perčič, kar bo pri nas ponovno načelo zaupanje varčevalcev. Dodal je, da še vedno pričakujejo dialog z večinskim delničarjem, vendar vse kaže, da do tega ne bo prišlo, zato so napravih ustrezne pravne korake, da ne bi prišlo so sprememb v registru podjetij. Credltanstalt-Nova banka je svojim delničarjem, ki Jih je približno 500, te dni poslala pismo, v katerem vodstvo pojasnjuje katastrofalno slabo poslovanje banke. V njem so med so uvodoma zapisali, da ga ne smejo dati novinarjem, tudi Z zbora banke niso dovolili poročati, čeprav je to delniška družba in je potemtakem zbor javen. Manjšinski delničarji so s proceduralnim zapletom na zboru delničarjev skušali preprečiti sklep o dokapitalizaciji banke. Igor Kadunec pravi, da nikoli ni bilo natisnjenih za 5,5 milijona ekujev delnic, zato dvomijo, da so delnice CA v hrambi pri banki. Odbor manjšinskih delničar- tev ponuja tri rešitve: da večins-ri lastnik odkupi delnice manjšinskih lastnikov po "fer" ceni (vsaj po 200 ekujev), da CA proda svoje delnice manjšinskim lastnikov ali da dopusti vstop novega, večjega lastnika. Tako naj bi se izognili padcu vrednosti svojih delnic, ki jo po Perčičevih besedah večinski lastnik zbija tako kot v podjetjih pred privatizacijo. Vse kaže, da bo sodišče odločalo o tem, je bil zbor banke (30. novembra) sklepčen ah ne, saj manjšinski delničarji, ki so zbor zapustili, trdijo, da odločitev o dokapitalizaciji ni bila sprejeta, medtem ko večinski lastnik v zapisniku odločitve prikazuje kot sprejete. Član odbora Janko Pučnik je povedal, da so 2. decembra vložili začasno odredbo, saj želijo zavarovati dokaze (zbor je bil sneman), s tožbo pa bodo spodbijali sklepe zbora, kar bo verjetno dolgotrajen postopek. M. Volčjak Seminar o certifikatih Jesenice, december - Sekretariat za gospodarsko in negospodarstvo jeseniške občine je pripravil seminar o uporabi lastninskih certifikatov. Seminarja, ki je bil brezplačen, se je udeležilo 55 ljudi, ki so se seznanili z interno razdelitvijo delnic, z javno prodajo delnic in z možnostjo vlaganja v investicijske družbe. Na seminarju, ki je bil brezplačen, so udeleženci lahko zastavljali tudi vprašanja. O lastninskih cerfikatih je govoril Iztok Krem ser (Euroin Fond Ljubljana), o interni razdelitvi Florjan Velikajne (Oniks Jesenice), o javni prodaji delnic Matjaž Gantar (hoteli Kopaš Kranjska Gora) in o investicijskih družbah Matjaž Gantar (Družba za upravljane s skladi Krona Ljubljana). Lastninjenje v EGP Škofja Loka Vsi zaposleni prinesli certifikate Škofja Loka, 1. decembra - V Embalažno grafičnem podjetju škofja Loka so certifikate v svoje podjetje prinesli vsi zaposleni ter 72 odstotkov upokojencev in 19,5 odstotka bivših zaposlenih. Embalažno grafično podjetje Škofja Loka je imelo kot prvo podjetje na Gorenjskem potrjen privatizacijski program, za "nje zanimive tudi za druge. Interno delitev so izvedli v dveh krogih. potne njimi je že interna delitev in njihove prve izkušnje so nedvomno od 1. do 9. novembra je potekala za sedanje in bivše zaposlene, od 15. do 26. novembra pa za družinske člane delavcev EGP. Za interno delitev oziroma zamenjavo lastninskih certifikatov je bilo na razpolago 13 tisoč delnic v vrednosti 1313 milijona tolarjev. V prvem krogu je bilo vpisanih 7.987 delnic oziroma 80.668.700 tolarjev, v drugem pa še 2.882 delnic oziroma 29.108.200 tolarjev, skupno torej za 10.864 delnic oziroma za 109.776.900 tolarjev, kar predstavlja 83,6-odstotno uresničitev interne delitve. Svoje certifikate so prinesli vsi zaposleni in v tem delu je bila interna delitev uresničena 100-odstotno. Od 82 upokojencev pa jih je certifikate prineslo 72 odstotkov oziroma 59 upokojencev, od 343 bivših delavcev pa 19,5 odstotka oziroma 67 bivših delavcev. Upokojenci bi lahko vpisali še 897 delnic, bivši zaposleni 6.624 delnic in družinski člani zaposlenih še 666 delnic, skupno torej 8.187 delnic oziroma za 82.688.700 tolarjev več lastninskih certifikatov, s čimer bi bila interna dehtev uresničena 147 odstotkov. • M. V. Lastninjenje v Iskri Števci Poskus z regresom je propadel Števci se niso vključili v koncem, ker naj bi postali delniška družba z večinskim lastništvom zaposlenih. Kranj, 6. decembra - Iskra števci so bili med prvimi podjetji, ki so lih obiskali revizorji in propadel je poskus z regresom v obliki zadolžnic Za 232 milijonov tolarjev so morali povečati družbeni kapital, kakšna bo usoda zadolžnic, še ni jasno, lahko pa nadaljujejo z lastninjenjem, o čemer jih je SDK uradno že obvestila. Zaradi samostojnosti pri lastninjenju se števci niso vključili v koncem Iskra, s katerim so v sporu zaradi uporabe blagovne znamke. Kranjsko podjetje Iskra števci so bili med prvimi podjetji, v katerih je bila zaključena revizija SDK, ki je ugotovila dve nepravilnosti pravne narave (imenovanje direktorja, sprejem statuta) in napako finančne narave, ki se nanaša na preveč izplačan regres v višini 232 milijona tolarjev. V Števcih sami odprto, brez strahu pred javnostjo, govore o tem, saj trdijo, da nikakor ne sodijo med podjetja, v katerih je prišlo do oškodovanja in kraje družbenega premoženja. Skupščina podjetja je konec lanskega leta kot cilj lastninjenja določila najmanj 51- odstotno lastništvo zaposlenih in izdali so zadolžnice, ki so jih glede na delovno dobo prejeli vsi, od direktorja do snažilke. Kot najcenejši vir izplačila so izbrali regres in plačali tudi ustrezno dohodnino. Regres tedaj ni bil omejen, s kasneje sprejetimi meri za revizijo pa je dobil omejitev in revizija 232 anie 185 milijonov tolarjev in zaradi plačane dohodnine na račun države je ugotovila, da je bila družbena lastnina oškodovana za 232 milijonov tolarjev, od tega znaša oškodovanje na račun delavcev 47 milijonov tolarjev. SDK je Števcem naložila, naj knjižijo terjatve do delavcev oziroma države in za 232 milijonov tolarjev povečajo družbeno premoženje, kar so tudi napravih in SDK jih je že uradno obvestila, da lahko nadaljujejo z lastninjenjem. Kakšna bo usoda zadolžnic oziroma terjatve do države, pa še ni jasno. * Ker je v otvoritveni bilanci kapital podjetja nerealno visok, so se odločili za oceno vrednosti podjetja, ki bo pripravljena do 20. decembra, program lastninjenja pa naj bi skupščina sprejela do konca leta. Računajo, da bodo soglasje agencije za privatizacijo dobili do konca februarja in marca objavili javni poziv za vplačilo delnic in ljudje bi svoje lastninske certifikate lahko prinesli aprila in maja. Z anketo so ugotovili, da je več kot 90 odstotkov zaposlenih pripravljenih svoje lastninske certifikate vložiti v jetje, računajo pa tudi na upokojence in bivše zaposlene. :je, računajo pa tudi na upo Med slednje štejejo tudi delavci, ki so bili zaposleni v bivši Iskri Elektromehaniki, zi certifikatov. zato ocenjujejo, da je dosegljiva številka 2.500 M.V. POHIŠTVO • SALON POHIŠTVA Kranj, Bleivveisova 6, (nasproti avtobusne postaje) tel.:064/212-738 MODEL LX1000 17.400 +p.d. KOMERC, LJUBLJANA d.o.o. B0ZICN0 - NOVOLETNI POPUST •ALPLES1ESNI PROGRAM 35% popust POHIŠTVO 35% popust •SEDEŽNE GARNITURE -NOVA OPREMA do 30% popust - UVOZ IZ ITALIJE •VZMETNICE-NOVA OPREMA - UVOZ IZ ITALIJE • KUHINJE SVEA 42% popust • GARANT - pohištvo 25% popust • STOLI in MIZE MURALES 25% popust NAJNIŽJE CENE PISARNIŠKIH STOLOV Odprto: 8.-19., sobota 8.-12. POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK M ŠTIRIH KOLESIH Test: Renault Espace 3.0 V6 RXE Prostor v prostoru Kako so Francozi prišli do imena espace, ne vem, zagotovo pa so pri tem avtomobilu, ki je posrečena in uporabna mešanica osebnega avtomobila in kombija, zadeli v črno. In če imate v mislih uporabnost, prostornost, udobje, hitrost in dobro opremo, je espace enako kot vsaj tri ubite muhe na mah. Renault espace sicer ni več mladenič, toda pred dvema letoma so mu namenili temeljito prenovo, ob kateri so ga zao blili, mu nadeli privlačnejšo masko, nove žaromete in zadnje luči, nove odbijače in bočna ogledala in ga seveda poimenovali z novimi oznakami za opremo. V osnovi je espace ostal kombi s sedmimi sedeži, ob dveh štirivaljnikih pa so mu pred dvema letoma pridali še trilitrski šestvaljnik. HVALIMO: prostornost -udobje - prilagodljivost -močan motor GRAJAMO: premajhni bočni ogledali - vzdolžno nihanje. Če se imate navado zmrdo-vati nad vsakim kombijem, potem to svojo sitnost pri espaceu opustite. Notranjost je ob dobri izkoriščenosti prostora Motor 6 valjev, 2849 ccm, 150 KM udobna in elegantna. Testni espace je nosil oznako RXE, to pa pri Renaultu že nekaj časa pomeni zgornji paket opremljenosti. Zato ima espace vse, kar lahko olajša vožnjo in poveča udobnost potovanja. Voznik bo najbolj zadovoljen z električno pomičnimi stekli in bočnimi ogledali, volanom s servoojače-valnikom, osrednjo ključavnico, zavornim dodatkom ABS in nastvljivo klimatsko napravo, ukazovanje steklom s pomočjo elektrike pa je namenjeno tudi v drugi vrsti sedežev. Peta vrata se odpirajo povsem do prtljažnika in so namenjena nakladanju tovora. Prtljažni prostor za zadnjima dvema sedežema sicer ni brezkončno velik, vendar je sedeže mogoče prilagoditi tako. Ali pa druga možnost: prednja sedeža sta vrtljiva in iz avtomobila si lahko prav hitro omislite dnevno sobo, jedilnico ali pa kar sorazmerno udobno spalnico. Armaturna plošča ob zadnji prenovi ni doživela bistvenih sprememb. Poleg vseh potrebnih stikal, ki so pri espaceu nameščena na sredinski konzoli, je imel testni espace tudi obvolanska stikala za ukazovanje radiokasetofonu, v levem zadnjem kotu prtljažnika pa skrit še CD gramofon s skladiščem za šest CD plošč. In ko si voznik ustrezno nastavi sedež in se navadi položnega in očem oddaljenega vetrobranskega stekla se lahko posveti vožnji. Vžig in trilitrski šestvaljnik brez obotavljanja steče in se brez najmanjšega upiranja vrti tudi v visokih vrtljajih. Motor je močan in odločen, zato mu ni odveč niti pospeševanje niti visoka potovalna hitrost. In tudi pri tem šestvaljniku velja, da ko se ga voznikovo uho in noga navadita, ne menjata več za štiri valj nik. Upravljanje espaca je kljub njegovi velikosti lahkotno in kaj kmalu je tudi jasno, da je bistveno boli okreten od nekaterih manjših avtomobilov. Razen vzdolžnega nihanja ob speljevanju in zaviranju espaceu ni mar za cestne grbine niti p.o.KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ - LABORE Tel.: 223-276,221-031 Avtomobili Renault še po STARIH CENAH R5, Clio, Tvvingo, Express DOBAVA TAKOJ - Renault espace 3.0 V6 RXEi - uporabna kombinacija CENA do registracije: 5.184.960 SIT (Alpetour Remont Kranj, SPC Labore) Espace ima v svojem razredu, ki mu v Ameriki rečejo space wagon ali pa mini van in multi purpose van tudi nekaj konkurence, vendar je takšen, kot je vsaj stopničko nad njo. Tudi zato je espace avto, ki bi ga rad imel tudi na svojem dvorišču. Prilagodljivost potniškega prostora ostre ovinke. Zato si voznik z njim lahko privošči veliko, le ob ekstremno športni vožnji se lahko zgodi da bo (na mokri cesti) začel bočno drseti. In takrat bi nevoščljivi Angleži rekli just hope and pray. TEHNIČNI PODATKI: kombinirano vozilo s spredaj nameičenim Sestvaljnim V motorjem. Motor: 2849 ccm, 110 KVV/150 KM pri 5400 vrtljajih, največji navor 225 Nm pri 2500 vrtljajih. Mere: 4429 x 1795 x 1693 mm. Najvišja hitrost: 195 km/h (tovarna), 198 km/h (test). Pospeiek od 0 do 100 km/h: 10,3 s. Poraba goriva po ECE: 8,6/10,8/15,4 I neosvinče-nega goriva na 100 km. Poraba na testu: 12,1 I. M. Gregorič, foto: Aleš Kersnič AVTOTRADE Kranj - Labore tel. 223-710 Avtomobili LADA SAMARA Na voljo je omejeno število vozil s popustom. Ti Prodajamo izdelke KEMA Puconci • lepila, izravnalne mase, malte za izsuievanje vlažnih zidov DRAŠLER-CEMENTNI IZDELKI Kranj, Primskovo, tel.:211-317 Odkupna cena enaka novembrski? Ko smo včeraj zjutraj poklicali v kranjsko Mlekarno, so nam povedali, da pri odkupni ceni mleka, ki jo določa država, za zdaj ni ničesar novega. Vse kaže tako, da tudi nič ne bo in da bo decembra veljala enaka odkupna cena, kot je novembra. Ker je vrednost tolščobne enote 8,3611 tolarja, bodo kmetje in posestva za liter mleka s 3,6 odstotka tolšče prejeli 30,10 tolarja. K izhodiščni ceni je treba prišteti še 1,54 tolarja državnega nadomestila za pokrivanje razlike v ceni, ki ga prispevata ministrstvi za kmetijstvo ter za ekonomske odnose in razvoj, ter morebitne dodatke za higiensko kakovost, delež beljakovin ter pri večjih količinah oddanega mleka še za koncentracijo prireje in odkupa mleka. Seveda - ne velja le prištevanje, ampak tudi odštevanje odbitkov od izhodiščne cene! Hribovske kmetije prejemajo od 1. oktobra dalje še 3,75 tolarja regresa za liter oddanega mleka, gorske osem tolarjev, kmetije na območjih z omejenimi pridelovalnimi možnostmi pa 1,90 tolarja. In ko smo že pri mleku, še tole: jutri bo v Grobljah pri Domžalah druga letna skupščina društva rejcev črnobelih govedi, na katerem bo državna sekretarka Alenka Urbančič predstavila nov pravilnik o kakovosti mleka (veljati naj bi začel z novim letom); jutri pa se bodo v Ljubljani sestali tudi direktorji slovenskih mlekarn in se pogovorili o sedanji in prihodnji "mlečni politiki" v Sloveniji. Urejene in neurejene zbiralnice mleka V kranjski Mlekarni so letošnjo jesen s pomočjo kmetijskih zadrug pregledali higiensko tehnične razmere v zbiralnicah. Ugotovili so, da je večina zbiralnic, med katerimi prevladujejo zbiralnice na kmetijah, urejenih, da ima enajst zbiralnic manjše pomanjkljivosti, da je 26 zbiralnic potrebno beljenja in generalnega čiščenja in da je le zbiralnica v Gozd Martuljku higiensko tehnično neustrezna. Cene v mešalnici Mešalnica krmil Trata pri Škofji Loki (v SIT/kg): 50 kg 25 kg 10 kg * tel-starter 36,90 38,00 39,60 * tel-pit 1 30,80 31,90 /H '•■ * tel-pit 2 28,90 30,00 * K - 12 29,20 30,30 * K - 18 31,90 33,00 * PU-štarter 61,60 62,70 64,30 * PU-grover 37,20 38,30 39,90 * bek 1 33,00 34,10 ml'. ' * * bek 2 31,40 32,50 * bro-štarter 44,20 45,30 47,00 * bro-finišer 42,40 43,50 45,10 * PŠ 39,00 40,10 41,70 * bro-JR 35,20 36,30 37,90 ♦ NSK 35,40 36,50 38,20 * PUR-štarter 49,00 50,10 51,70 * PUR-grover 47,00 48,10 49,70 * vitmin V . 91,50 * vitmin G - zimski - - 89,70 Trgovsko podjetje Delikatesa z Jesenic je v sodelovanju s tovarno šumi in Gorenjko iz Lesc odprla novo trgovino v centru Jesenic na Titovi 38 (nasproti sodišča). V njej od minule sobote ponujajo kupcem več kot 80 vrst bonbonov, čokolade in drobnih sladkih aranžmajev. Lepo opremljena trgovina z bogato ponudbo je odprta vsak dan od 8. do 19. ure in ob sobotah od 8. do 13. ure. TV aparati TOSHIBA Izpušni sistemi za vse osebne avtomobile Najnovejša tehnologija Dvojna ALU pločevina AMBROZ Podgorje pri Kamniku Tel. (061)812-541 Proizvodnja, servis, montaža CENA DRUGOD &m0o CENA PRI NAS 78.320,00 TV sprejemnik 2100 TD (ekran 55 cm, mono) TV sprejemnik 2500 TD (ekran 63 cm, mono) TV sprejemnik 2112 DT (ekran 55 cm, stereo) TV sprejemnik 2512 DT (ekran 63 cm^tereo) TV sprejemnik 2812 TD (ekran 72 cm, stereo) Poleg tega vam v TRGOVIM TRIS, Delavska cesta 26, Stražlšče prt Kranju po IZREDNO UGODNIH CENAH nudimo se MALE GOSPODINJSKE APARATE, BELO TEHNIKO, AKUSTIKO In še In še 1^000^0 »t sni i 100.320,00 87.199,70 114.312,00 121.440,00 DOSTAVA NA DOM BREZPLAČNA S^žij0ČILA 1T311-260 V|R€M€ Danes in v noči na jutri bo še oblačno s padavinami, za jutri pa nam vremenoslovri napovedujejo zboljšanje. Ker je včeraj zadlnp krolec nastopS ob 16.49 bo do m C ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE Do minulega petka smo prejeli kar lepo Število pravilnih odgovorov, da smo objavili staro razglednico, ki prikazuje kočo na Ratitovcu in da se nahaja na nadmorski višinil 666 m. Do koče lahko pridemo iz več smeri, selške ali bohinjske, od tod pa je prelep razgled skoraj čez pol Slovenije, saj se nam odpira prelep pogled tako na Primorsko kot na Julijske Alpe in tudi na ljubljansko kotlino. Žreb je tokrat namenil nagrade naslednjim reševalcem uganke: 1. Ivica Obleščak, Gorenjskega odreda 16, Kranj; 2. Vesna Pekovec, Polje 3 c, Boh. Bistrica; 3. Ivanka Pfajfar, C. na klanec, Kranj; 4. Ivan Tavčar, Nemški Rovi, Boh. Bistrica; 5. Cilka Veber, Selca 80, Selca, čestitamo. Ker smo že pri starih razglednicah, ki prikazujejo planinske koče, objavljamo še danes eno z začetka našega stoletja, prikazuje pa sicer znano in močno oblegano kočo. Kje stoji in kam se mimo nje pride, morate pa odgovoriti Vi, dragi bralci in bralke. Odgovore pošljite do petka, 10. decembra, ko bomo izžrebali nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev. Na letošnjem prvem glasu Gorenjske je zmagala Sonja Zupan »Sonja, ti boš zmagala!« V Festivalni dvorani na Bledu ie bila minuli petek spet zanimiva in tradicionalna glasbena prireditev Prvi glas Gorenjske. Prepolni dvorani - vstopnice so bile razprodane - je predstavilo svoje glasbene sposobnosti trinajst pevcev. Nesrečna Številka? Za zmagovalko zanesljivo ne~. Zmagovalka na prvem letošnjem Prvem glasu Gorenjske je 17 - letna Sonja Zupanova s Krnice v Gorjah. Mlada in simpatična Sonja obiskuje turistično šolo v Radovljici. Njeni sosedje, znanci in prijatelji pa dobro vedo, da ima lep glas, saj je prepevala v šoli pa v cerkvenem zboru. Sonja je zmagala povsem prepričljivo, saj je dobila največ glasov tako strokovne žirije kot občinstva. Te je bilo kaj strah - prvič pred občinstvom? »Saj nisem bila prvič. Že lani sem se udeležila tega tekmovanja in bila tretja. Letos sem si rekla, da bom Se enkrat poskusila in - uspelo je! Spodbujale so me predvsem prijateljice, ki so zatrjevale: Sonja, ti boš zanesljivo zmagala. Prijavi se! « Kaj pa starši? »Veseli so bili. V dvorani je bila mama, ati pa ni dobil vstopnice. Prireditev je bila razprodana. « S katero skladbo si tako navdušila? »Zapela sem What/s up, ki mi je tudi najbolj všeč. Vsi nastopajoči moramo najprej na avdicijo, kjer nam svetujejo, kaj naj zapojemo. Z mojo izbiro so bili kar zadovoljni. Rada pojem predvsem nežnejše in bolj zahtevne skladbe.« In vzorniki? Helena Blagne? Boš nova gorenjska Helena Blagne? »Ne, to pa že ne! Sploh ne! Moji vzorniki so drugi pevci in pevke. « Ti potlej komercialno zelo uspešna Blagnetova ni všeč? »Moji vzorniki so povsem drugi Blagnetova pa je všeč, recimo, mojemu atiju.« Bo hud, če tole zapišem? »Ne vem. Morda mu bo pa celo všeč. « Kako misliš, da boš nadaljevala svojo pevsko kariero? » Verjetno se bom morala kar sama uveljaviti. Rada bi se, saj neizmerno rada pojem, vsekakor pa najprej nameravam končati šolo v Radovljici. « • D.Sedej EKONOMSKA 18 SPOEUClTf 21S-463 o o VAS BOMO I Videti je, da so našim poslancem pokojnine in upokojevanje sploh zelo priljubljena reč. Kadar gre za penzioniranje, so vsi nekam radoživi in poskočni. Kako tudi ne, saj so se ie proslavili z inovacijo, da gredo sami v penzion s 25 leti delovne dobe - ali dotični posamezniki s še mani tlake, kajti nekateri so dokupili leta vojaščine in študij tako, da so se penzionirali v resnici z reci in piši polnimi 18 leti garanja. Ker se tako hlastno in strastno spoznajo na penzioniranje, sploh ne čudijo njihove nadaljnje novotarije v tej smeri. Zdaj so za, denimo, strokovnjake po univerzah pogrun-tali, da bi morala ta raja v penzijon s 65 leti dopolnjene starosti. Se pravi: akademiki in drugI naj bi popokali kufre, ko bodo stari 65 in - adijo! Od kod so to vzeli, ve sam ljubi bog! Ze sam čisto preprost račun-ček, pri katerem niti ni treba biti pretirano pameten, vsakemu oslu dopove, da tu nekaj ne štima. En zelo brihten in en zelo zelo priden zdravnik se v najboljšem primeru rednega študija zaposli šele s pribliino 27 leti starosti, kajti vmes mora skočiti tudi k vojakom. Ko bo star 65 let in ko bo moral spokati, nikakor še ne bo imel zadosti delovne dobe! In bo odšel predčasno v penzion, samo zato, ker leta gospodovega 1993 neke poslanske duše niso znale računati? Da so v teh letih znanstveniki v polni ustvarjalni dobi in da nobelovci niso ravno stari 22 in 23 let, je za te smele načrtovalce penzioniranja čisto postranskega pomena. Pri tej novaciji se zanesljivo guncajo na argumentih, da je treba mladim dati motnost in priložnost, ta stari pa pejte domov! Čeprav se je že milijonkrat ugotovilo, da sposobni mladi strokovnjaki bežijo v tujino zato, ker se v tej družbi znanje listo nič ne ceni in ni nobenih pogojev za ustvarjalno delo, ne pa zato, dane bi dobili dela, se poje stara lajna: ta stare v penzijon, kogarkoli in treba vprašati, če so še »ta šihtnU. Tudi na zahodu je brezposelnost velika in zato nikakor ni prav, da 65-letni akademiki oažirajo kruh študirani mladini Bodimo dosledni! Če že domačo pamet vržemo čez prag, ko je najbolj ustvarjalno koristna in uživa največji ugled, potem poharajmo še tuje, kako je z njihovim starostnim in penzijonerskim stažem Nič ne Dohtarji -pejte domov! Noben specialist ne bo imel pri 65 letih starosti dovolj delovne dobe, a bo moral v penzijon. Kdor to primerja s poslanskimi upokojitvami, je hudoben. Poslancem ideje kar švigajo zato, ker dobro dihajo in možgani dobivajo več kisika. kjerkoli! Zanimati nas mora, kako to, da v tujini, recimo, pri 65 letih strokovnjaki še vedno sedijo v kakšnih znanstvenih institucijah, kjer managerstvu na kraj pameti ne pade, da bi pameti, ki pri 65 letin redno prihaja na šiht, rekli: pejte no vi malo domov! In ko se oglasijo ti eksperti, ki jih najemamo po tekočem traku zato, da nam povedo, da je v tej in tej firmi nekaj zares bilo narobe, jih je je pod urgentno boš ti tu po Ljubljani opletal in parlamentu dopovedoval, kje škripa, če nisi regularno upone-zioniran pri 65 letih! In če se bo po kakšnem svetovnem naključju v Ljubljano zapeljal kakšen Nobelov nagrajenec, naj ga v intervjuju za TV in cajtengepod nujno vprašajo, koliko je star. Da se bo vedelo, kako in kaj: če je nad 65 let, potem je zaneseljivo opravilno nesposoben in tozadevno penzioniran. In kaj boš s takim nobelovcem, kije star 66 let, vas vprašam? Pamet ga zapušča, v penziji je, mi naj ga pa zdaj tu poslušamo in častimo? Eh, modri so ti poslanci, ni kaj! Na vse kriplje odpirajo nova delovna mesta, pa naj stane, kar hoče! Sami že vedo, kako hitro bodo morali odpeketati, zato so si umno zrihtali svoje penzione in plače, da se res komod živi in diha. S poslanskimi pljuči se očitno tako dobro diha, da ti prihaja veliko kisika v možgane: potem pa ti misliš in misliš in misliš, da se kar kadi! Od jutra do večera ti švigajo krasne ideje skozi možgančke, da vseh glo-bokoumij še registrirati ne moreš. Vsem študiranim, ki v nobenem primeru ne bodo Imeli dosti delovnih let in bodo zaradi enormnih količin kisika, ki prihaja v možgane poslancev, oškodovani, je že zaradi morale in lepega videza nekako treba popraviti krivico. Ni treba kar naravnost priznati, da poslanci še računati ne znamo! Na en fin, krasen način se je zdaj treba zmazati! Saj vam lahko natrosim obilo domislic v vašem stilu, ni hudir! A kaj, ko meni v možgane kisik kaplja, vam, poslancem pa curlja! Stokrat bolje se boste znali zmazati Iz te upokojevalske godlje kot kdorkoli v tej deželi Ko boste zjutraj vstali na desno nogo, trikrat zavrtate s prstom v telo, zamrmrate »penzioni« in zablisnlla se bo nova modra rešitev. Zelo tudi pomaga, če ob tem ritualu prebliska tisočih idej rečete tudi »Hop, Cefizelj, te že imam«. • D.Sedej V V / KOLOVRAT DOMAČIH M ■ HfflC 93 Piše: Drago Papler Sraka: Stoparji in Iskra Sraka je produkcijsko-založniško podjetje v Novem mestu, ki ga je pred petimi leti osnoval Drago Vovk, ki se je pred leti ukvarjal z rockom in publicistiko. V glasbenem studiu je dal možnost mladim izvajalcem in jim pomagal iz anonimnosti, širil dejavnost in pritegnil pod Srakino okrilje tudi zveneča glasbena imena. Več kot sedemdeset kaset je izšlo v programih narodnozabavne glasbe, ljudske, zabavne in ročk glasbe ter humorja in dober ducat laserskih CD plošč. Preteklo sredo, 1. decembra, pa se je prvič v eter oglasil tudi Radio Sraka na frekvenci 94,6 MHZ, ki ima z oddajnikom na Trdinovem vrhu slišnost tudi na gorenjskem področju, poudarek pa ima na slovenski glasbi. Ansambel Stoparji Najnovejši Srakin paket novih izdaj nosilcev zvoka obsega kar osem projektov. V zabavni glasbi sta kaseto in CD ploščo izdala Oto Pestner - Dan za zaljubljene in Irena Vrčkovnik -Poslušam srce. Zanimive kasete so Damjana in ljubljanski jazz seleetion, Cita in citre, Festival trobent Ivana Prešerna in Skrita želja pevke Mojce Pavlic. Na prvi narodnozabavni prireditvi KOLOVRAT DOMAČIH VIŽ TRŽIČ '93, ki bo 17. decembra ob 17. in 20. uri v tržiški kinodvorani pod pokroviteljstvom Mercator Preskrba, d.d. Tržič, bosta v imenu založbe Sraka nastopila ansambel Stoparji, ki te dni izdaja kaseto Ur'ca zamujena in ansambel Tonija Iskre, ki novo narodnozabavno produkcijo bogati s kaseto Cvetoče lipe. Odgovorite na nagradno vprašanje in kupone pošljite na naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, Kranj 64000. Izžrebali bomo dva dobitnika kaseto. Se to - vstopnice za prireditvi so v prodaji v agenciji Quick - trgovini štunfek, trgovini Peko na Deteljici in Radiu Tržič. KUPON - 4 Vprašanje: Ansambel Stoparji bo v Tržiču imel prvi nastop ob jubilejni turneji delovanja. Kateri jubilej slavi leta 19047 Obkrožite odgovor 5 let 10 let 15 let 20 let Ime in priimek: Naslov: RADIO TRŽIČ - GORENJSKI GLAS - KRANJSKA TELEVIZIJA TELE-TV Nagradna nanizanka Gorenjskega glasa in Piome Bled MIKLAVŽEV RAČUNALNIK TA JOŽETA 0DARJA V soboto ob 10. uri je direktor podjetja PIO M A Bled g. Jure Ravnik opravil predzadnje dejanje nagradne nanizanke "Miklavžev računalnik" (zadnje dejanje bo jutrišnja svečana izročitev nagrad/), v Glasovem bobnu za žrebanje smo zavrteli vse prispele dopisnice s pravilnimi odgovori na nagradna vprašanja v desetih krogih nagradne nanizanke in vse kupone kupcev v Piomi v času nagradne nanizanke. Sreča se je tokrat nasmehnila naslednjim:l. osebni računalnik, darilo podjetja PIOMA Bled, prejme Jože ODAR, Zoisova 24, Bohinjska Bistrica; 2. fotoaparat Canon Prima Junior prejme IRENA GRAJZAR, Sajovčevo naselje 9, Šenčur; 3. - 5. nagrado (v vrednosti po 2.000 SIT) prejmejo Iztok ŠORU, Ljubljanska 28, Bled; Marija GREGORIČ, Zoisova 5, Kranj in Stojan ULCAR, Alpska 11, Bled Jutri ob 16. uri bomo Jožetu Odarju in Ireni Grajzar v Trgovini PIOMA izročili nagradi - in s tem zaključili nagradno nanizanko "Miklavžev računalnik". Olivno olje "Deviško olje", ki se pridobiva s prvim rahlim stiskanjem oliv, se uporablja za pospeševanje izločanja žolča, za odpravljanje žolčnih kamnov (oljna kura) in za klistiranje. Olivno olje mehča trde čire, uporablja se zunanje v obliki pogretih obkladkov. Notranje se uporablja pri vnetju želodca in tankega črevesa, prav tako pri zastrupitvah z jedkimi tekočinami ali solnimi raztopinami. Olivno olje je blago in nedra-žeče odvajalo in se precej uporablja pri zdravljenju krvavečih hemoroidov. Olivno olje je pomembna sestavina mazil za vt i ran je in nepogrešljivo pri izdelavi kozmetičnih preparatov. Ljudsko zdravilstvo uporablja pri pljučnih boleznih tako imenovano "lilijino olje", belo olivno olje, ki ga dobijo s čiščenjem z živalskim ogljem ali beljenjem pod vplivom sončne svetlobe. Po naziranju ljudskega zdravilstva se izboljša vid, če se z njim namažejo veke. Olivno olje je blago, neboleče odvajalo za otroke in slabotne osebe. Olivno olje ni zelo koristno samo v dietni prehrani bolnih na želodcu in žolču, tudi zdravi ljudje naj pokrivajo svoje potrebe po maščobah s tem rastlinskim oljem in naj ga ne uporabljajo le za pripravljanje solate! Če smo zaprti Zjutraj pred jedjo vzamemo 1 do 2 žlički olivnega olja, otroci pa 1 žličko zjutraj, pred jedjo. Za izločanje žolčnih kamnov 3 do 5 dni zaporedoma jemljemo pred spanjem po 2 žlički olivnega olja. Proti žolčnim napadom Na vsake tri ure spijemo 3 do 4 žličke olivnega olja. Za blažitev bolečin pri izločanju kamnov in peska ob mokrenju Pred zajtrkom, kosilom in večerjo (5 dni zaporedoma) jemljemo 1 žličko neprečiščene-ga olivnega olja, ki mu dodamo nekaj nasekljanih peteršiljevih listov. Za boljšo prebavo Vsako jutro pred jedjo vzamemo po 1 žličko olivnega olja. Hočete idejo za obdarovanje? Vsakemu svojo inicialko Sešijmo vrečke iz belega platna in nanje izvezimo začetno črko imena obdarovanca. Vrečke naj bodo primerno velike in jih zavežimo s pisanimi trakovi. Vanje bomo zložili predvsem sladkarije, bonbone, čokolade, piškote, orehe, suho sadje, pa tudi manjša darilca, kot so doma rokavice, kape, šali, nogavice... Zelo primerne vrečke sešijemo iz koncev blaga, 25 cm širine in 70 cm dolžine. Takšne so uporabne tudi kasneje; vanje lahko spravljamo čaje, suho sadje in podobno, lahko pa jo uporabimo za spravljanje navijalk, vate ali česa podobnega v kopalnici. Azaleja in kamelija Azaleje in kamelije imejmo na hladnem prostoru, dokler se ne pokažejo popki. Šele nato jih prenesemo v toplejšo sobo, posebno še, če bi radi, da se kmalu razcveto. Ko cveto, jih pustimo na miru. Ne smemo jih ne prenašati ne obračati lončkov. S kredo zaznamujemo prostor, kjer stoje in kam so obrnjene. Enakomerno zalivanje je najvažnejše. Večkrat jih obrizgamo z razpršilcem s postano, mlačno vodo. Kamelije in azaleje presajamo vsako drugo ali tretje leto. Azaleja takoj uvene in zanjo ni več rešitve, če se zemlja v lončku preveč posuši. posKSSjmo še mE Orehovi rogljički iz kvašenega maslenega testa 10 dkg masla zdrobimo z 22 dkg moke, pridenemo 3 dkg sladkorja, žlico mleka ali smetane, soli in 1 dkg vzhajanega kvasa. Vse to pognetemo v testo in ga pustimo, da vzhaja kaki 2 uri. Potem ga razvaljamo, zrežemo v četverokotnike, jih nadevamo, zvijemo v rogljiček, pomažemo z raztepenim jajcem in spečemo. Nadev: 15 dkg zmletih orehov zavremo z 1/16 1 mleka in 7 dkg sladkorja. Ko se ohladi, pridenemo sesekljano limonino lupinico in 5 dkg rozin. Pripravimo se na praznike December bo minil, kot bi mignil, zato je prav, da se na božične in novoletne praznike začnemo že zdaj pripravljati. Otroci že sanjarijo in razpravljajo, kako bodo okrasili smreldco. Brez sladkarij božično in novoletno drevesce res ne sme ostati. Danes vam predstavljamo kekse po švedskem receptu; testo se pripravi enostavno in je dovolj trdno, da nam bodo izoblikovani ptički, Zvezdice, rožice, srčki, lunice, avtomobilčki, angelčki, škorenj čki, ali kar koli si bomo že zamislili, lepo viseli z dreveščka. Le zanko oziroma luknjico moramo narediti na pravem mestu. Lahko pa naredimo tudi večje piškote, piškote - velikane, da bo enega za četrt ali pol pekača. No, tak je pa že lepo darilo. Torej, na delo. Za merico vzemite primerno veliko čajno skodelico. Švedski piškoti / 1/2 skodelice sladke smetane 2 1/2 skodelice rjavega sladkorja 1 1/4 skodelice temnega sirupa 1 jedilna Ilica Ingverja 1 jedilna Hica naribane limonine lupine 2 jedilni llici pecilnega praška (pri vetjih skodelicah malo več!) 9 skodelic moke Smetano stepemo, nato nalahko dodamo in dobro vmešamo sladkor, sirup, mgver, naribano limonino lupino in pecilni prašek. Testo lahko pripravljamo tudi v električnem mešalcu. Počasi dodajamo moko, skodelico za skodelico in na koncu dobro zgnetemo z rokami. Testo pustimo čez noč na hladnem, naslednji dan pa oblikujemo piškote. Ne pozabimo na zanke oz. luknjice za obešanje. Pečemo pri 170 do 200 stopinjah C. (V škatli za piškote se bo pecivo omehčalo, na zraku pa bo ostalo trdo.) Maria Treben Zdravit iz ozabili na ta bitja, ker so bila e redkokdaj videna, so zopet med nami. Trolčki delajo le ponoči, zato jih ne moremo nikoli videti, toda oni so tu in pomagajo človeštvu. Trolčki so majhni, razen njihovih las, ki si jih nikoli ne postrižejo. Umivajo si jih pogosto po dežju v svetlikajočih se mavričnih barvah in prav zato so njihovi lasje mavričnih barv. Trolčki z zelenimi lasmi so gozdni Trolčki, Trolčki z modrimi lasmi varujejo zaklade morja, starejši in modrejši Trolčki imajo sive in bele sledi v laseh. Trolčke lahko najdemo med jagodami, ki jih najraje jedo, toda ker so zelo gibčni, jih težko ujamemo. Uspe nam le, če ga zgrabimo za lase, kar pomeni, da nam bo Trolček pomagal izpolniti želio. Zato pravimo, da Trolčki prinašajo srečo, če jih držimo za lase. Trolčkova lista ugotovitve Kakšno hrano jejo? Kje živijo? Od kod so prišli? Kakšne narodnosti so? Ali so prišli iz Skandinavije? Kateri jezik govorijo? Ali so varni? Koliko različnih designov imajo? Otroci, odgovorite na zgornja vprašanja. Starši vam pri teffl seveda lahko pomagajo. Odgovore pošljite na dopisnici ah v pisemski kuverti na naslov CP Gorenjski glas, 64000 Kranj, Zoisova 1, Čimprej, najkasneje ?a do ponedeljka, 13. decembra, akrat bomo izžrebali dvajset nagrajencev, ki bodo v bogato založeni trgovini z igračami Hiti na C. Jake Platiše na Planini dobili prikupne nagrade. KRANJČAN Priloga. Gorenjskega, glasa o kranjski občini (1) Vitomir Gros, predsednik kranjske občinske skupščine: "Neomadeževanih verjetno ne bo" "Bojim se, da nobeno kranjsko podjetje iz revizije lastninskih postopkov ne bo izšlo neomadeževano in da bo marsikateri direktor končal na sodišču." Kranj - "Ljudem sem vedno na razpolago, ne samo ob županskih urah, ampak tudi v ostalih dneh. Nekateri pridejo tudi domov, pa za zdaj še nikogar nisem zavrnil In ga tudi v prihodnosti ne bom. Kaj ljudi najbolj tišči? Veliko pripomb imajo na delo davkarije, k meni prihajajo tudi zaradi socialnih problemov, črnih gradenj...," pravi predsednik kranjske občinske skupščine Vitomir Gros in poudarja: "Zdi se ml kriminalno, da bi v teh težkih časih komurkoli kaj rušili." nost prevaliti na župana in na skupščino, ob uspehih in dobrobitih pa se poudarja vloga izvršnega sveta in njegovega predsednika." * Ali kdaj za rešitev kakega problema zastavite tudi svoj vpliv in svoje poznanstvo po vsej Sloveniji tako, da koga, na primer, pokličite po telefonu, mu priporočite to ali ono...? "Posredovanja, kakršno je bilo nekdaj v enopartijskem sistemu, zdaj ni več. Zadeve poskušam urejati tako, da preverim, ali je bilo določeno dejanje zakonito ali ne. Drugače ravnam le pri primerih, ki zadevajo črne gradnje, in kjer sem že pri sprejemanju zakona napovedal, da ie genociden za slovensko ljudstvo in da ga gospodarsko uničuje. Tu bom zastavil ves svoj vpliv, da se sedanji zakon ne bi uporabljal za rušenja in za to, da bi ga spremenili." Po ženini smrti še odločba o rušenju * Občani se vsak teden ob "županskih urah" (vsak ponedeljek od devete ure dalje) in tudi sicer obračajo na vas z različnimi problemi. Kaj vse jih tišči in žuli? "Ljudem sem vedno na razpolago, vsak dan in tudi doma, če je potrebno. Doslej še nisem nikogar zavrnil in tudi nikogar ne bom. Kaj ljudi tišči? Veliko pripomb imajo na delo davkanje, na katero pa ne morem vplivati, ker je že nekaj časa pod državno upravo. To je tudi eden od razlogov, da tako močno nasprotujem centralizaciji in prenašanju pristojnosti z občin na ministrstva in vlado. Takšna, centralizirana uprava nima več stika z ljudmi, ampak se obnaša kot neka iz ljudstva iztrgana tvorba. Občani se oglašajo pri meni tudi zaradi socialnih problemov, v zadnjem času pa predvsem zavoljo Črnih gradenj. Med drugim me je obiskal občan, ki ie povedal, da mu je pred kratkim umrlažena, zdaj pa je dobil še odločbo, da mora do 2. decembra podreti delav- * Včasih se podpisujete kot Eredsednik skupščine občine [ranj, drugič kot "župan kranjski". Je v tem tudi vsebinska razlika? "Na uradne dopise se vedno podpisujem kot predsednik skupščine, na razna sporočila ljudstvu ali če kot predsednik skupščine navajam osebno mnenje pa kot ''kranjski župan" ah "župan kranjski". Ali je pridevnik kranjski" spredaj ali zadaj, je vsebinska razlika in je pomembno predvsem zaradi odnosa do Ljubljane. S tem želim poudariti, da je "provinca" za Slovenijo veliko pomembnejša, kot jo vidijo v Ljubljani, in da je "dežela Kranjska" včasih pomenila celo več kot Ljubljana." O d g o v o r no s t skupščini, uspehi izvršnemu svetu * V občini le dosti različnih problemov. Ali imate kot predsednik občinske skupščine ali kot kranjski župan kaj vpliva na njihovo razreševanje? "V skupščini sem le delegat, ki ima take možnosti vplivanja na reševanje problemov kot vsi ostali; glede na delitev oblasti pa ima največ kompetenc izvršni svet. V zadnjem času je pri tem veliko zamegljevanja: ob raznih problemih in težavah se poskuša odgovor- ^s*^\—^ GRADBENO PODJETJE p.o. KRANJ Uprava, Kranj, Mirka Vadnova l(Primskovo) Tel.fax:064/241-751 DE kamnoseštvo, gramoznica (Struževo) Tel:064/211-962 Trgovina z gradbenim materialom (Struževo) Tel:064/217-287 NUDIMO: S VISOKOGRADNJO • novogradnje in adaptacije kompletno z obrtniškimi in instalacijskimi deli v NIZKOGRADNJE - komunalna urejena naselj, novogradnja in rekonstrukcija regionalnih cest ✓ Razne gradbene storitve:izkopi, prevozi, prodaja gradbenih parcel.. HO— Nenavadne igre sindikata * Od vsega začetka ste bili zelo skeptični do italijanskih Bonazzllev, ki so kupili večinski del Tekstilindusa. Ste še vedno skeptični? "V liberalni stranki smo vedno menili, da v kritičnih časih slovenskega naroda in gospodarstva tuj kapital v nobenem primeru ne bi smel presegati 30-odstotnega deteta. Še več: trdili smo, da imamo kapitala dovolj, vendar ne na pravem mestu. Že pred dvema letoma smo glasno in jasno povedali, da je v tujini tri do petnajst milijard mark nakradenega denarja, ki je bit na različne načine prenesen prek meje. Zdaj se je le razkrilo, da je tega denarja tri do pet milijard mark; koliko je ob tem še skritega, pa se bo pokazalo v enem ali v dveh letih. Kar zadeva Tesktilindus, sem bil do prodaje italijanskemu kupcu skeptičen od vsega začetka. Vedno sem trdil, da s tem prihaja k nam spekulativni kapital in da so Italijani kupili Tekstilindus predvsem zaradi špekulacij s cenejšo delovno silo. Ta strah se je izkazal za upravičen, ko je kranjski sindikat ugotovil, da delodajalec krši kolektivno pogodbo in krni pravice delavcem. Ob tem sem odkril, da je sindikat z vodstvom Aauasave najprej podpisal dogovor, čez tri dni pa še aneks, v katerem dobesedno piše, da dogovor velja izključno v primeru, če pride do ustavitve inšpekcijskega postopka pri inšpekciji za delo. To je nenavadno. Sindikatu in njegovemu predsedniku bi priporočil, da se v takšne igre ne spuščajo." nico, garažo in del hiše, sicer mu bo 7. decembra ob 10. uri vse podrla oblast. V tem primeru se bom soHdariziral z Bo župan le Ji-opv list demokra cye? * Boste za župana kranjske občine, kakršnakoli ie bo po preobrazbi lokalne samouprave, kandidirali tudi na prihodnjih volitvah? "Ob tem, da se ne ve, kako bo zgledala občina (ali bo celo mesto Kranj razdeljeno na dva dela, kot predlagajo nekateri), da je velika koalicija zamorila duha in volje pri ljudeh in da je v sedanjih razmerah skoraj nemogoče kaj narediti in spremeniti na bolje, je to precej nenavadno vprašanje. Ali sodelovati s sedanjo oblastjo, je vprašljivo tudi iz moralnih razlogov. In če bo država občinam res vzela vse pristojnosti, kot je slutiti, potem bo župan lahko le figov Ust demokracije. To pa jaz ne bi hotel biti/ občanom in ne bom zagovarjal rušenja. Zdi se mi kriminalno, da bi v tem težkem trenutku slovenskega naroda komurkoli kaj rušili. Če bi se za to že odločili, bi bilo treba začeti pri državnih objektih." Nesoglasja izhajajo iz različnih mnenj * Zakaj se kot predsednik občinske skupščine vsaj v zadnjem času redno udeležujete tudi sej izvršnega sveta. Kot smo slišali na em od sej, nanje niti niste povabljeni, ampak ste o njih le obveščeni Sej sem se redno udeleževal že v začetku mandata. Ko sem lani s to prakso prekinil, so se nekatere zadeve začele urejati na meni čuden način. Letos spet hodim na seje, na katerih povem le svoje mnenje, ne morem pa vplivati na odločitve izvršnega sveta." * Na sejah izvršnega sveta je čutiti, da so odnosi med vami In predsednikom izvršnega sveta Petrom Oreharjem, če se izrazimo diplomatsko, precej "ohlajeni". So razlogi za to politični: vi liberalec, Orehar krščanski demokrat? "Da so med mano in predsednikom izvršnega sveta določena nesoglasja, je res; izhajajo pa iz tega, da sva iz različnih strank m da imava tudi različna mnenja in poglede na urejanje skupnih zadev. Liberalna stranka je prožnejša in svojim članom dopušča več svobode pri razmišljanju, krščanskodemok-ratska pa je bolj toga, tako da morajo njeni člani v veČini primerov zastopati stališče stranke." * Ali ta nesoglasja vplivajo na delo občinskih organov in na ugled občine? "Ne. Negativno bi vplivalo, če bi bili vsi enakega mnenja in bi se vsi podrejali stališčem enega. Ker so mnenja različna, pride do kresanja med njimi in praviloma tudi do najboljših rešitev." "Še hujše, kot sem prikazoval** * Kot mi je znano, ste za 109 podjetij v kranjski občini predlagali revizijo lastninskih postopkov. Imate že kaj povratnih informacij o tem, ali so bile vaše zahteve upravičene? "Kot predsednik komisije za privatizacijo v prejšnjem parlamentu sem bil med najos-trejšimi kritiki nezakonitih lastninskih postopkov. Večina novinarjev je mislila in tako tudi pisala, da pretiravam. Zdaj ugotavljam, da je vse Še precej hujše, kot sem tedaj prikazoval. Revizorji so v vseh kranjskih podjetjih, ki so jih Že pregledah, našh umestne razloge za moje ravnanje. Bojim se, da iz revizije prav nobeno podjetje ne bo izšlo "neomadeževano" in da bo marsikateri direktor končal na sodišču." • C Zaplotnik Zakaj Kranjčan? Prilogo Gorenjskega glasa o kranjski občini, ki bo izhajala na šest tednov, smo naslovili - Kranjčan. To ne bo tisti Kranjčan, ki je delegatom prinašal skupščinska gradiva, ampak Kranjčan, ki bo pisal o dogajanju v kranjski občini, o življenju in delu Kranjčanov in ostalih občanov, o njihovih uspehih, problemih, težavah... V občini spreminjajo srednjeročni družbeni načrt Strelišče - za rekreacijo! Kranj - V kranjski občini spreminjajo srednjeročni družbeni načrt za tisto območje, ki naj bi ga urejali s prostorsko ureditvenimi pogoji za Škofjeloško hribovje in za Dobrave. S spremembami naj bi predvsem nekatera stavbna zemljišča opredelili kot stavbna - in obratno, v načrt pa naj bi vnesli še nekaj drugih dopolnitev. V Zgornji Resnici naj bi 70 arov veliko območje, ki je po urbanističnem redu za krajevno skupnost Besnica namenjeno izletniškemu turizmu, spremenili v gozdno, prav tako tudi pol hektarja veliko območje, ki je bilo predvideno za stanovanjsko gradnjo, v naravi pa predstavlja z gozdom poraščeno strmo pobočje. Za območje Brda naj bi s spremembami načrta predvideli izdelavo ureditvenega načrta, ki bi bil tudi osnova za programske in urbanistične rešitve. Ob naselju Zgornja Bela naj bi 0,6 hektarja velik travnik, ki je dolgoročno namenjen stanovanjski gradnji in za katerega naj bi izdelali zazidalni načrt, s spremembami načrta namenili za kmetijsko rabo. 1,85 hektarja stavbnega zemljišča, ki je bilo opredeljeno kot proizvodna cona, naj bi delno spremenili v gozdno, delno pa v kmetijsko zemljišče. Območje je namreč za proizvodno cono neprimerno, ker je to v naravi grapa, po kateri teče potok Mačkovec. Nad naseljem Trstenik naj bi 1,80 hektarja veliko območje kmetijskih zemljišč med cesto Trstenik - Tenetiše in potokom Stražnica (območje je bilo izvzeto iz melioracij) namenili za gradnjo stanovanjskih hiš. Območje počitniškega naselja Orle nad Irstenikom naj bi razširili do roba gozda in približno 1,60 hektarja veliko območje kmetijskih zemljišč spremenili v stavbna. Območje počitniškega naselja Svarje, ki leži na krajinsko izpostavljenem pobočju vzhodno od zaselka Svarje, naj bi zmanjšali za nekaj manj kot za poldrugi hektar in zemljišča, ki so že bila predvidena za pozidavo, namenili za kmetijsko rabo. Približno 1,80 hektarja veliko območje kmetijskih zemljišč severozahodno od naselja Gobovci (med reko Savo in regionalno cesto Podbrezje - Gobovci - Podnart) naj bi spremenili v stavbna zemljišča in namenih za potrebe turizma, gostinstva in rekreacije. Ker je investitor odstopil od gradnje avtocestne vzdrževalne baze v Podbreški gmajni, naj bi šest hektarjev veliko zemljišče, ki je v sedanjem družbenem načrtu občine opredeljeno kot stavbno, spet spremenili nazaj v kmetijsko. S spremembami načrta naj bi Mariji Jagodic s Cegelnice in Vinku Zamiku iz Voklega omogočili, da bosta lahko preselila kmetijo oz. zgradila gospodarsko poslopje tudi na prvem območju kmetijskih zemljišč, v katero je poseganje dovoljeno le izjemoma. Vojaške hangarje na severu Kranja naj bi namenili za obrtno dejavnost, območje strelišča pri Struzevem za rekreacijsko dejavnost, stavbno zemljišče pri antenskem objektu na Suhi pri Kranju pa naj bi spremenili v kmetijsko. Osnutek sprememb in dopolnitev srednjeročnega družbenega načrta kranjske občine bo mesec dni javno razgrnjen v krajevnih skupnostih, Id jih spremembe zadevajo; v tem času pa bo sekretariat za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve organiziral tudi javne razprave. • C. Z. Medi Trgovina z zdravili in sanitetnim materialom d.o.o. San Kidričeva 47a, 64000Kranj, tel.: 064/21 87 87 AKCIJSKA PRODAJA MERILCEV KRVNEGA TLAKA MASAŽNIH VELIKIH KADI MASAŽNIH MALIH KADI Beurer 0M1 12.500 SIT Beurer 0M5 15.500 SIT 13.900 SIT v.900 SIT ♦ masažne aparate ♦ merilce sladkorja v krvi In testne lističe ♦vse vrste merilnikov krvnega tlaka ♦antlrevmatska oblačila (ledvični pasovi, grelni pasovi, ramenski, kolenski, komolčni) ♦pestra Izbira čajev ♦ klinično testirane ortopedske pripomočke ♦velika Izbira nogavic proti krjnim žilam ♦ klini pasovi ♦vse za nego bolnika na domu ♦ kozmetika in vse za osebno higijeno BREZPLAČNO MERJENJE KRVNEGA TLAKA delovni čas: 8-19, sobota: 8-12 MED KOKRO IN SAVO Trije rte $o$lašoio $ pozMm Območje na severovzhodnem robu naselja Kokrica, ki na severu meji na naravni rezervat Bobovek, na jugu ga omejuje cesta Kokrica -Predoslje, na vzhodu pa vključuje stanovanjske bloke, je po dolgoročnem načrtu občine Kranj predvideno za izdelavo zazidalnega načrta in za stanovanjsko gradnjo s srednjo gostoto poselitve. Ker trije lastniki zemljišč ne soglašajo s spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč v stavbna, izvršni svet predlaga, da bi spremenili dolgoročni načrt in da bi severni del zemljišča nad cesto in zahodni del pod cesto Kokrica - Bela namenih kmetijski rabi, osrednji del nad cesto opredelili kot funkcionalno zemljišče kmetije Škofic, vzhodni del na obeh straneh ceste določili kot zemljišče obstoječih stanovanjskih objektov, osredn- 1'i del pod cesto Kokrica -iela pa namenili gradnji stanovanjskih hiš z nizko gostoto poselitve. Osnutek sprememb dolgoročnega načrta občine bo mesec dni javno razgrnjen v prostorih Občine Kranj in krajevne skupnosti Kokrica. Še zadnja prostorska dokumenta Območje kranjske občine bo kmalu v celoti "pokrito" z novo prostorsko dokumentacijo. Pred petimi leti so bili sprejeti prostorsko ureditveni pogoji za mesto Kranj in za naselja mestnega značaja: Cerklje, Preddvor, Golnik-Goriče in Šenčur, lani za Jezersko in za Kranjsko-Sorško polje, za Krvavec je bil osnutek že javno razgrnjen, izvršni svet pa je pred kratkim sprejel osnutek prostorsko ureditvenih pogojev še za Škofjeloško hribovje in za Dobrave. Območje, ki naj bi ga urejali s prostorsko ureditvenimi pogoji za Škofjeloško hribovje, obsega Škofjeloško hribovje do reke Save oz. do ravnine Sorskega polja, območje Dobrave pa severozahodni del občine nad naselji Strahinj - Mlaka -Predoslje in med rekama Sava in Kokra. Osnutek prostorsko ureditvenih pogojev za Škofjeloško hribovje bo mesec dni razgrnjen v krajevnih skupnostih Besnica, Jošt in Pod-blica, za Dobrave pa v krajevnih skupnostih Bela, Duplje, Gorice, Kokrica, Naklo, Podbrezje, Predoslje, Tenetiše in Trstenik. Zakloniscaza 15.955 občanov V kranjski občini so z gradnjo zaklonišč in plačevanjem posebnega prispevka za ta namen začeli marca 1983. leta, končali pa sedem let kasneje. Z denarjem, zbranim s prispevkom, so zgradili tri javna zaklonišča za 850 občanov (stara Sava, štadion Šenčur in športni park Kranj), obnovili vhode rov-nih zaklonišč pod mestom za 2.790 občanov in zagotovili vzdrževanje teh objektov. V tem času so v podjetjih in zavodih zgradili 54 zaklonišč s 7.715 mesti, v stanovanjskih soseskah pa 26 zaklonišč za 4.600 občanov. Če to seštejemo, ugotovimo, da občina razpolaga s 15.955 zakloniščnimi mesti, kar ne zadošča niti za polovico občanov mesta Kranj. Predlog novega odloka o graditvi in vzdrževanju zaklonišč na območju občine Kranj, ki sta ga dva skupščinska zbora že sprejela, družbenopolitični zbor pa še ne, zavezuje k gradnji zaklonišč samo na območju Planine, Primskovega m Vodovodnega stolpa. Asfalt tudi do Sirčeve kmetije Petsto tisoč tolarjev za cesto Kmet Jože Jagodic iz Hraš pri Preddvoru bo za asfaltiranje dveh cestnih odsekov v skupni dolžini okrog 1.100 metrov prispeval petsto tisoč tolarjev, ostali po sto tisoč. Hraše pri Preddvoru - V krajevni skupnosti Bela so cesto od Spodnje Bele do Hraš asfaltirali že 1978. leta, makadamska pa sta ostala še dva odseka: 318 metrov ceste med Hrašami in Tatincem oz. na meji med krajevnima skupnostima Bela in Kokrica ter 789 metrov ceste, ki vodi do Sirčeve kmetije, sicer pa povezuje Hraše s Čadovljami v krajevni skupnosti Trstenik. sredstev, iz sklada stavbnih zemljišč pa še petsto tisoč tolarjev. Že ob pripravah na Kmečko ohcet v krajevnih skupnostih Bela in Preddvor je bilo dogovorjeno, da bo del dobička šel za asfalt v Hra-šah. No, ohcet je ob ugodnem razpletu "poslovala" pozitivno in Hraše so na račun tega dobile 180 tisoč tolarjev. Nekaj je k finančnemu načrtu primaknila še krajevna skupnost iz sredstev, namenjenih za vzdrževanje cest, ter iz lastnih prihodkov. Seveda -ceste ne bi bilo, če se ne bi odrezali tudi krajani. Kmet Jože Jagodic je zato, ker ima od asfaltiranja med vsemi krajani največ koristi, prispeval največ: petsto tisoč tolarjev, izkazali pa so se tudi ostali: Stanko Bitenc, Lojze Rebolj, Janez Rebolj, Darjan Rozman in Rudi Rozman, ki so prispevali po sto tisoč. Lojzka in Janko Bitenc sta prostovoljno primaknila 25 tisočakov, nekaj so dodah še kmetje iz okoliških vasi, ki tudi občasno uporabljajo ceste, ter razni dobrotniki. Le kako bi jim rekli drugače: po cesti se le sprehajajo, pa so vsaj za pogum Hrašanom segli v svoj žep in nekaj primaknili. No, omeniti je treba še avtoprevoznika Nandeta, ki je pesek za nasipanje navozil ceneje, kot bi ga sicer, če ne bi šlo za Hrašane! In Hrašani so nenazadnje imeli še precej sreče: Cestno podjetje Kranj je 2,5 metra široko asfaltno "preprogo" potegnilo zadnji dan pred zmrzaljo in prvim snegom. Cesta je asfaltirana, urediti bo treba še bankine in poravnati račune za naložbo, vredno dva in pol milijarde tolarjev. Krajani bodo "obveznosti" poravnali v treh obrokih, prvega so že plačah, zadnjega bodo aprila. • C. Zaplotnik Že pri načrtovanju letošnjih nalog v krajevni skupnosti Bela je bilo znano, da bo asfaltiranje dveh cestnih odsekov v Hrašah velik zalogaj in da vas z vsega sedmimi hišami ne bo mogla sama za to zbrati dovolj denarja. Krajevni skupnosti na čelu s presednikom Francijem Bizjakom je na občinskem natečaju uspelo dobiti tristo tisoč nepovratnih "Ker je pričakovati, da bo krajevna skupnost Bela že v bližnji prihodnosti del neke občine, je bilo letošnje leto verjetno zadnja ah vsaj ena zadnjih priložnosti, da dobimo asfalt. Saj veste, kako je v večjih skupnostih! Tam je ponavadi za majhne kraje in za posameznike manj posluha, v ospredju so problemi, ki tiščijo večino," je dejal kmet Jože Jagodic, sicer tudi član sveta KS Bela, in poudaril, da se je po asfaltu lepše peljati kot po cesti, ki bi se je sicer sramoval tudi Mac Adam. Ni, kaj! Na Sirce vi kmetiji, kjer redijo okrog trideset glav živine, so v finančnem načrtu že knjižili med stroške petsto tisoč tolarjev za cesto, kar vrednostno pomeni pet bikov ali okrog trinajst tisoč litrov mleka. In Jožetov ata ob tem ne pozabi povedati, da je kmetija v času obvezne oddaje dala družbi devesto kubičnih metrov lesa, kar Ksedanjih cenah pomeni znesek, s katerim bi iko v celoti plačah asfaltiranje dvainpolkrat daljših odsekov, kot sta bila hraška. To je krivica, ki jo očitno ne bo popravil noben zakon. Gorenjcem stoji ob strani dobra za v aro val niča S hitrim razvojem Zavarovalniške družbe Adriatic iz Kopra Je v letu 1991 začela poslovati tudi poslovna enota v Kranju, ki Je svojo dejavnost hitro razširila po vsej Gorenjski. V tretjem letu poslovanja Je Adriatic pokril celotno območje Slovenije, tako da so prerasli Iz primorske zavarovalne hiše v vseslovensko. Matej Horlec, direktor poslovne enote KRANJ V dveh letih poslovanja na Gorenjskem je bil odziv Gorenjcev na njihovo dejavnost nad pričakovanji, saj so na zavarovalni trg, ki ga je pred tem obvladovala Zavarovalnica Triglav, iz katere so tudi izšli, vnesli konkurenco, ki so jo v zadnjem času dopolnile tudi druge zavarovalnice. To pomeni za Adriatic še dodatno spodbudo za kvalitetne zavarovalniške storitve, kar naj bi bila tudi njihova konkurenčna prednost. Ob tem se zavedajo, da je treba trgu ponuditi tudi novosti, ki so odraz potreb in želja zavarovancev. V letu 1992 so pri Adriaticu zabeležili za tretjino več sklenjenih zavarovanj kot leto poprej, v letošnjem letu pa je rast glede na leto 1992 več kot 100-odstotna. Zaradi dobrih rezultatov poslovanja so si Adriaticovi zavarovanci, ki imajo sklenjena življenjska zavarovanja, povečali vrednost svojih zavarovanj za 28,7 milijona tolarjev. Ob koncu leta 1992 je Adriatic z uvedbo nove zakonodaje na področju zdravstvenega zavarovanja zabeležil velik uspeh, saj jim je pri sklepanju teh zavarovanj zaupalo kar 150.000 zavarovancev, od tega 17.000 na Gorenjskem. Vsa ta prizadevanja in aktivnosti Zavarovalnice Adriatic so morda tudi posledica ankete objavl- Ke sredi oktobra v časopisu lo, po kateri sodi Adriatic med 8 naložbeno najbolj zanimivih slovenskih podjetij. Letos so razvili novo obliko zavarovanja. To je rentno zavarovanje, ki ima bolj hranilno kot zavarovalno funkcijo. Ta oblika zavarovanja je v tujini zelo razvita, pri nas so jo tržile predvsem tuje zavarovalnice, zato so se tudi pri Adriaticu kot domači zavarovalniški hiši odločili za tako ponudbo. To zavarovanje ima več oblik ali namenov. Lahko se sklene doživljenjsko ali pa za določen čas in različne dobe vplačil. Zato se zanj pretežno odločajo ljudje, ki so izgubili službo in vlagajo svoje odpravnine v rento, ter si tako zagotovijo stalni mesečni priliv. Precej zavarovancev plačuje rento tudi na ime svojih otrok, ki jim tako v času šolanja zagotovijo določeno denarno samostojnost. Hkrati se moramo vsi zavedati, da bo prišlo tudi do sprememb v pokojninskem zavarovanju, zato je pomembno že zdaj razmišljati o nadomestitvi pokojnine in vlaganju sredstev v rento še v aktivni dobi. Sedanje gospodarske razmere sicer še ne omogočajo razmaha tovrstnih zavarovanj, vendar so pri Adriaticu po dveh mesecih z odzivom zadovoljni. V prihodnjem letu bo v Adriaticu leto kvalitete, novih oblik zavarovanja in sprememb obstoječih, s čimer bodo pri Adriaticu še izboljšali ponudbo. Tudi vnaprej bodo aktivno razvijali svojo mrežo predstavništev po Gorenjskem, tako da bodo svoje storitve čimbolj približali domovom svojih zavarovancev. TEMELJNI KAMEN ZA CERKEV SV. M0DESTA V KRANJU Nadškofov blagoslov Kranj - V času priprav na osamosvojitev našega naroda pred dvema in pol leti je bila v Kranju - na Zlatem polju ustanovljena nova iupn\ja. Posvetili so jo sv. Modestu, prvemu škofu v prvi svobodni Hotimirovi državi Karantanskih Slovencev. V spomin na ustanovitev sedanje samostojne slovenske države po 1.200 letih in na posvetitev slovenskega naroda Mariji gradijo na Zlatem polju v Kranju župnijsko cerkev, ki je doslej niso imeli. Načrt za gradnjo je pripravil dipl. ing. arh dr. VI. Brezar, izvajalec del pa je SGP Gradbinec iz Kranja. Prva lopata za začetek del je bila zasajena 17. avgusta letos. Te dni, 12. decembra, ob 14. uri pa bo ljubljanski nadškof in slovenski metropolit blagoslovil gradnjo in temeljni kamen na gradbišču ob Bleivveisovi cesti. Temeljni kamen izvira iz svetišča pri Gospe Sveti, zibelki slovenstva na Koroškem, kejr je tudi grbo 767. leta umrlega zavetnika sv. Modesta. Blagoslov temeljnega kamna v te namene je gotovo redek primer, zato organizatorji ter domačini vabijo na slovesnost. Alojzij Žibert Za z a z a z a zdravje, sprostitev, dobro telesno moč. pripravljenost, Dobra izbira različne opreme za domačifitness studio. BodyMasterHG517 1.163,60 SIT maser s štirimi nastavki 38.347,30 SIT deska za aerobiko z nastavitvijo dveh višin 6.592,80 SIT tekalna steza opremljena z računalnikom 32,040,00 SIT sobno kolo Rog CX 2000 37.717,20 SIT sobno kolo Ritoša Trim 28.967,20 SIT sobno kolo z razgibavanjem rok 23.142,00 SIT otroško sobno kolo BX 911 15.343,20 SIT orodje s 6 funkcijami 19.116,00 SIT orodje z 11 funkcijami 50.112,00 SIT orodje z 12 funkcijami 69.574,80 SIT nahrbtnik ritoša T18 2.478,00 SIT nahrbtnik Scott, srednji 4.216,00 SIT torbica s pasom 1.600,50 SIT KOLESARSKI CENTER Gregorčičeva 8, Kranj telefon: (064) 218-990 Delovni čas od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure od 15. do 19. ure ob sobotah od 9. do 12. ure Z Merkurjevo kartico zaupanja ŠE 5% ceneje. Privatizacija družbenih stanovanj ali ... Lepe zgodbe je konec Če je bila privatizacija družbenih stanovanj lepa zgodba, v kateri so občani 2e za malo denarja postali lastniki stanovanj, je zdaj, ko je dveletni rok za lastninjenje mimo, v ospredju vprašanje, kako odkupljena stanovanja Upravljati in vzdrževati Kranj - Ko je poročilo o "resnice vanj u stanovanjskega ^ona, predvsem o odkupu in upravljanju stanovanj, pred kratkim obravnaval kranjski »vrini svet, je bilo slišati: lepe ^odbe je konec, zdaj prihaja jkruta) realnost Skupne vreče (denarja), iz katere bi tako kot v Času socializma jemali za Vzdrževanje stanovanjskih **vb, ni več, ampak je vse na Mečih novih lastnikov, ki mor-*Jo ob bistveno manjši kupni fcoči, kot je bila nekdaj, plačati stroške vzdrževanja. Zgodb in primerov, za katere dobro vedo v kranjskem Dom-Planu in verjetno se kje, je kar Precej. Ko je, na primer, eden °d "novopečenih" lastnikov v večstanovanjski stavbi poslal "k ^agu" dimnik, ie v svoji nemo-4l> Brezposeln, brez denarja in *Prt z vsemi stanovalci, začel P°dajati kljuke raznih ustanov 'I prositi: "Popravite mi dim-Jjjk!" Le malo je verjetno, da ga °° v novih razmerah kdo usu-■M, In kaj storiti v primeru, če **Čne puščati streha na večnadstropnem stanovanjskem bloku? Usti, ki imajo stanovanja v spodnjih nadstropjih, o popravil pogosto neradi slišijo in Poudarjajo: "Nam nič ne zama-Res je, streha zamaka le zgornjemu, to pa odlaga popravilo, povzroča se večjo škodo in poglablja nezaupanje med stanovalci. Podobno je tedaj, če odpove dvigalo. Lastniki stanovanj vse tja do tretjega nadstropja niso posebej navdušeni nad tem, da bi prispevali denar še za njegovo popravilo, ko pa vendar lahko shajajo tudi brez njega. Kot ugotavljajo v kranjskem Domplanu, ki je eden od dveh registriranih upravnikov stanovanjskih stavb v kranjski občini, so stanovanja kupili tudi občani z zelo skromnimi zaslužki. Ker komaj odplačujejo posojila, ki so jih najeli za odkup stanovanja, ne morejo prispevati denarja še za večja vzdrževalna dela, zato upravniku pogosto priporočajo zelo preprosto rešitev: dela naj opravi, denar pa iztoži. In če so nekateri celo menili, da jim po odkupu stanovanj ne bo treba plačevati niti stroškov "obratovanja hiše", je to samo dokaz več, da še kako drži tisto o vrednih in nevrednih lastnikih. Novi lastniki stanovanj tudi zahtevajo od nekdanjih upravl-jalcev, naj najprej odpravijo vse pomanjkljivosti, napake in nerešene reklamacije, šele potlej se bodo pripravljeni pogovarjati o upravljanju in upravniku. V nekaterih blokih usklajevanje različnih interesov še močno obremenjujejo stari spori o uporabi stanovanj , skupnih grostorov in skupnega zemljišči pa tudi o tem, kje je dovoljen dovoz do stavbe, kje so lahko začasno zložena drva za kurjavo, kje se sme sušiti perilo... Po stanovanjskem zakonu morajo lastniki v stanovanjski stavbi, v kateri sta več kot dva lastnika, skleniti za upravljanje hiše in zemljišča pisno pogodbo o upravljanju; v primeru, da je v stavbi tudi več kot deset stanovanj, pa morajo določiti tudi upravnika. Po zadnjih podatkih je v kranjski občini le 71 stanovanjskih stavb, v katerih so vsi lastniki podpisali pogodbe o upravljanju, v 233 stavbah je pogodbe podpisalo več kot polovica lastnikov, za 47 stavb so postopek šele začeli, za 186 stavb pa tudi to še ne. Med 233 stavbami, za katere še ni pogodb o upravljanju, je tudi 69 stavb z več kot desetimi stanovanji. Sklepanje pogodb o upravljanju je precej oteženo tudi zaradi tega, ker vsi lastniki ne prebivajo v stanovanjih in jih ni mogoče poiskati, nekatera stanovanja pa so že zamenjala lastnike, ki živijo v tujini ali v drugih krajih države. KINO CNTER: T. In 8. doc. ob 15.30, 17.45 in 20. url 9. In 10. doc. ob 15.30 in 17.-45 url KlNO STORŽIČ: 9. in 10. doc. ob 20. uri KINO CENTER: 11. In 12. DEC. ob 16.30 In 18.45 uri KlNO ŽELEZAR Jesenice:od 15. DEC. daljo UMORJENA ŽENA*MOŠKI Z LESENO R0K0*0BSEDENI POUCAJ*To je ameriška akcijska kriminalka BEGUNEC. NE ZAMUDITE! Ulice v Preddvoru Šiška (uradno) del Gorenjske Pa da ne bo pomote! Šiška bo le ena od ulic v Preddvoru, kjer se pripravljajo na uvedbo uličnega sistema. Kranj - Kranjski izvršni svet je na seji v sredo podprl predlog krajevne skupnosti Preddvor, da bi enotno naselje razdelili v enajst ulic. Končno besedo o tem bodo rekli delegati zbora krajevnih skupnosti na eni od prihodnjih skupščinskih sej. V krajevni skupnosti Preddvor so se že aprila letos začeli pripravljati na uvedbo ulic v Preddvoru. Ustanovili so poseben odbor, organizirali javno razpravo in nazadnje pripravili predlog, po katerem naj bi bilo v kraju enajst ulic. In kako se bodo imenovale ulice? Naselja ob cesti, ki vodi proti Beh, se bo imenovalo Bolska cesta. Ob poti, ki pelje rfoti Bregu ob Kokri, bo Breška pot. Hiše ob poti proti jezeru Lenart bo spet sveti Izvršni svet je na seji v sredo soglašal s predlogom krajevne skupnosti Senturška gora, da bi naselju Lenart na Rebri vrnili staro ime - Sveti Lenart Ko so o preimenovanju anketirali vaščane, so se vsi strinjali. Zaselek Ravne bo postal vas Če bodo tudi delegati zbora krajevnih skupnosti soglašali s predlogom krajevne skupnosti Senturška gora, bo zaselek Kavne v vasi Apno postal samostojna vas, ki jo bodo sestavljale tri kmetije in dvanajst počitniških hišic Ime Ravne se je že doslej uporabljalo v vseh katastrskih in kartografskih publikacijah. Črnava bodo sestavljale Črnavsko pot. Osrednji del Preddvora se bo imenoval Dvorski trg. Središče starega Preddvora ima namreč urbanistično zasnovo srednjeveškega trga, na katerem sta glavni stavbi cerkve in grad, ki ga zgodnje listine omenjajo kot Dvor. Francariia je staro (in že dobro uveljavljeno) ledinsko ime. Po ljudskem izročilu je bil tod v času Napoleonovih vojn francoski vojaški tabor. Ena od ulic se bo imenovala Goricica, kar je staro ledinsko ime za griček nad jezerom Črnava. Naselje ob cesti, ki vodi proti Novi vasi, bo Novijanska cesta. Pungart je staro ledinsko ime za območje, kjer je bil nekoč grajski sadovnjak. Šolska ulica se bo imenovalo naselje ob cesti, ki vodi mimo osnovne šole Matija Valjavca. Šiška je del Preddvora, ki so ga po ljubljanski Šiški poimenovali delavci prvega obrata Dolenčeve žage. Ena od ulic se bo imenovala tudi po Josipini Turnograjski, prvi slovenski pesnici in pisateljici, ki je živela na gradu Turn. C Zaplotnik V BLAGOVNICI ASTRA v drugem nadstropju KRANJ, Prešernova 10 SUPER UGODNA PREDPRAZNIČNA PONUDBA moške hlače 4.430 SIT otroške termo hlače 2.450 SIT Za ostale artikle vam a prinesenim kuponom priznamo 10% popust pri nakupu nad 3.000 SIT. Izmed prejetih kuponov bomo 30.12.1993 izžrebali tri kupce, ki jim bomo povrnili znesek nakupa. .........-.......-----------...............-g»<- KUPON za 10% popusta pri nakupu nad 3.000 SIT. d\> Ime, priimek:_ i Naslov:_ &SNCINSKI SERVIS PETROL, ZLATO POLJE Ob petkih in svetkih ustrežejo kupcu S prenovo servisa pred tremi leti je PETROL *akorakal v novo obdobje prilagajanja okolju in ^pcem. Njihova črpalka na Zlatem polju ob uPravni stavbi je kot prva v Kranju dobila ^oslojni rezervoar, vozniki pa so si prvič sami ^stregli z gorivom. Tak način točenja bencina, ki je omogočil tudi hitrejši pretok prometa, so vozniki hitro sprejeli za svojega, še bolj jim je ugajalo, da so v trgovini prisluhnili tudi njihovim potrebam. Po namestitvi nove notranje opreme pred nekaj meseci je na policah moč najti raznovrstno blago, od najnuj-nešega za jeklene konjičke - klinastih jermenov, žarnic, filtrov, olja, hladilne tekočine in drugega - do najokusnejših sladkarij pa vsega za potešitev žeje in lakote. Prav v teh dneh uvajajo prodajo svežega peciva in hrane v zavitkih, zlasti raznih narezkov in sendvičev. In če je voznik poskrbel zase, zakaj ne bi zamenjal še olja v svojem vozilu z najsodobnejšo napravo za te namene? Če mu morda zmanjka cigaret sredi noči, ali si zaželi branja prve izdaje časopisa, bo našel odprta vrata servisa ob petkih in svetkih, katerokoli uro! Kot obljublja direktor kranjskega PETROLA Franc Tolar, bosta že prihodnjo pomlad sodobnejša tudi servis na Primskovem in druga črpalka na Zlatem polju, kjer so tik pred obnovo objekta. MED KOKRO IN SAVO Deseterica v hudi Hokadi Likvidnostne težave kranjskega gospodarstva se nadaljujejo tudi v drugem polletju. Septembra je 82 Eodjetij (22 več kot decem-ra lani) imelo blokiran žiro račun več kot pet dni, pov- Erečni znesek blokade pa je il več kot 1,1 milijarde tolarjev. Med podjetji v blokadi je bilo 57 takih, ki niso zaposlovala niti enega delavca, v ostalih pa je bilo zaposleno skupno 2.0S6 delavcev. V desetih podjetjih je blokirani znesek presegel deset milijonov tolarjev. To so bila Iskra Telekom Holding, Iskra Terminali, Perne d.o.o., Iskra TEC, Iskra ERO, Intec Kranj, Iskra MKD, Iskra TIV, Iskra Terminali T&G in Deja, d.o.o.. Plače višje od republiškega povprečja Zaposleni v kranjski občini so v letošnjih prvih devetih mesecih zaslužili povprečno 47.378 tolarjev na mesec, kar je 2.350 tolarjev več od republiškega povprečja. V gospodarstvu je bila povprečna plača 45.389 tolarjev (v Sloveniji 42.063 tolarjev), v negospodarstvu pa 56.125 tolarjev (v Sloveniji 55.623 tolarjev). Zanimivo je, da je bila fovprečna septembrska pla-a v negospodarstvu kranjske občine že nekoliko nižja od povprečja republike. Dva milijona za vodovod Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj je za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij odobrilo javnemu podjetju Komunala Kranj dva milijona tolarjev nepovratnih sredstev za izgradnjo vodovoda na Ambrožu pod Krvavcem. Izvršni svet je na seji v sredo dal ministrstvu garancijo, da bodo sredstva porabljena za to, kot so bila odobrena. Posojila za obrtnike in podjetnike 1 Občinska komisija za drobno gospodarstvo je oktobra razpisala za 2.776.000 tolarjev posojil za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva v kranjski občim. Med šestnajstimi vlogami, ki so v roku prispele na razpis, je bilo deset popolnih (z vso dokumentacijo), šest prosilcev pa vlog kljub zahtevku ni dopolnilo. Ker je komisija razpolagala" z malo denarja, je k znesku iz razpisa prištela še 400 tisoč tolarjev (vračilo poso- 1'ila) in 1,6 milijona tolarjev, kolikor je bilo z renomina-cijo občinskega proračuna dodatno namenjeno za pospeševanje drobnega gospodarstva. Izvršni svet na seji v sredo ni podprl predloga komisije, po katerem naj bi med deset prosilcev razdelili večji znesek, kot je bil razpisan; prav tako pa ni soglašal s predlogom, da bi enemu od obrtnikov odpisali za 751 tisoč tolarjev obresti od posojila, ki ga je prejel pred več kot dvema letoma. Izvršni svet bo o spremenjenem predlogu komisije ponovno razpravljal na em od prihodnjih sej. Ivan Bizjak: "Funkcij sem se vedno bal!" "Dobivam pošto, kličejo me po telefonu in tudi ponoči me spravijo pokonci../* Kranj - Ker Je na slovensko vlade ter na razne Drnovške, Kozince, Peterlete in na druge "sotrpine" (ob pohvalah) tudi precej kritik, smo se odločili da poskušamo sestaviti vlado v senci, ki bo pametnejša, sposobnejša, pogumnejša... Skratka ■ naj! Glavno merilo pri izbiri ministrov Je to, da so doma z Gorenjskega (ve se, kje so doma najboljši) in da se z imenom in priimkom pišejo prav tako, kot se njihovi bolj slavni soimenjakL "Obrambnega ministra" Janeza Janša smo pred nedavnim že našli prt Prčanu v Zasipu, tokrat vam predstavljamo "notranjega ministra" Ivana Bizjaka iz Zoisove ulice v Kranju. Če je za "zaresnega" Ivana Bizjaka značilno, da je postal policijski minister, ne da bi bil kdaj miličnik ali policist. Je za njegovega manj znanega soimenjaka to, da je bil vrsto let miličnik in da nikdar ne bo minister. * Ivan Bizjak, od kod prihajate? Ste Gorenjec po rodu? "Doma sem iz Spodnje Idrije. Na Gorenjskem sem ie od 1949. leta dalje, vmes pa sem bil tri leta v Beogradu. Kot miličnik sem služboval v Gorenji vasi, na Bledu, na Jezerskem, v Kranju... Zdaj sem ie devetnajst let v pokoju." * Ko sem se odpravljal k vam na pogovor in nisem vedel, da ste bili miličnik, sem vas hotel vprašati, ali ste ie imeli kdaj na glavi miličniško kapo. No, zdaj vem, da ste jo očitno imeli kar precej! "V milici sem delal Šestindvajset let. V tem času se je zamenjalo kar precej ministrov. Spominjam se Ribičiča pa.Ja, malo sem ie pozabili" * Kdaj ste prvič slišali za svojega bolj znanega soimenjaka - Ivana Bizjaka, sedanjega notranjega ministra? "To je bilo takrat, ko je kot podpresednik Slovenskih krSčanskih demokratov kandi- diral za predsednika driave." * So vas kdaj le prav debelo pogledali, ko ste se predstavili? "Pišejo mi o sporih in podobnem" * Imate zaradi tega, ker ste tudi Ivan Bizjak, kaj sitnosti? "številni ljudje, še zlasti s Štajerske in Dolenjske, vedo, da je minister doma nekje iz okolice Kranja, zato iščejo njegovo telefonsko številko pod pošto Kranj, namesto pod Preddvor, in najdejo mene. No, nekateri me spravijo pokonci tudi ponoči/ Dobil sem ie tudi precej pošte. Priporočeno nesem na policijo, ostalo vriem v koš." * In kaj vam pišejo? "Oh, jat Pišejo o zadevah, ki bi jih po mojem mnenju morali reševati v krajevnih skupnostih, ne pa policijski minister. Gre za spore zaradi zemlje ali česa podobnega." "O, to pa nel Kranjčani ministra Ivana Bizjaka dobro poznajo in vedo, da je tudi precej mlajši kot sem jaz. * * Sta si z bolj znanim soimenjakom ie kdaj segla v roke? "Ne šef Jaz njega poznam, on mene zanesljivo ne." * In kakšno je vaše mnenje o njem? "O njem nimam slabega mnenja. Zdi se mi, da je poštenjak To, da je krščanski demokrat, me ne moti, verjetno pa bi bilo bolje, če minister ne bi bil v nobeni stranki oz. vsaj ne na vodilnempoloiaju." * Se zanimate za politiko? "No, jaz in minister Bizjak sva si po političnem prepričanju na nasprotnih bregehf On je krščanski demokrat, jaz sem bil član partija od 1945. leta dalje in tudi sedaj sem med prenovitelji Od partije nisem nikdar imel nobene koristi. Imamo svoje stanovanje, ki smo ga kupili šele zdaj, po sprejetju stanovanjskega zakona. * Vi ste bili miličnik, zdaj imamo policiste. "O policistih imam kar dobro mnenje, le to mi ni ugajalo, da so Štrajkali. S stavko se nikoli kaj dosti ne dosele, zapravi pa se precej časa in denarja." * Če bi Ivana Bizjaka med sabo zamenjala vlogi...? "Oh, kje pa! Niti na kraj pameti mi ni prišlo, da bi bil kdaj komandir policijske postaje, kaj šele minister. Funkcij sem se vedno bal in če sem le mogel, sem se jih ubranil." C Zaplotnik, slika: G. Šinik Z zaprašene police Peterokraka in Plastelin Nova politična stranka v Kranju Stranka od jeze zelenih Spoštovane volivke tn volivci! Ker se bližajo lokalne volitve, smo se tstomišljeniki odločili, da. ustanovimo novo politično stranko - Stranko od jeze zelenih (kratica SOJ Z). To ne bo še ena ekološko, naravovarstveno ali kako drugače "zeleno" obarvana stranka (teh imamo menda te dovolj), ampak stranka pokončnih in pogumnih ljudi, ki zaradi takšnih ali drugačnih problemov redno ali občasno pozelenijo od jeze. V stranki ne maramo "mlohavih" ljudi, ki Jim Je "vse ravno", pa tudi takih ne, ki se še nikdar v življenju niso razjezili* še nikdar niti za en ton dvignili ali znižali glasu... Članstvo v stranki Je lahko redno ali občasno (odvisno od tega. kolikokrat se razjezite), članarine nt Preteklost Je pomembna le toliko, da Jo imate (zaradi možnosti pisanja in branja) vsaj nekaj let. Kako se Jezite (po prenoviteljsko, krščanskodemokratsko, liberalno ali kako drugače), nas ne moti, glavno Je. da se Jezite in da ste občasno ali redno od Jeze zeleni Stranka nima želja, da bi se ukvarjala z visoko, državno politiko, ampak se bo ubadala samo in samo s kranjskim* (občinskimi) problemi Ker verjamemo, da je teh problemov veliko in da so problem tudi ljudje, ki vas neznansko Jezijo, vas< spoštovane volivke in volivci prosimo, da nam pomagate oblikovati program, s katerim bomo zmagali na spomladanski}} volitvah in spodnesli razne Franclne in Jozlne, zaradi katerih se neznansko Jezite in "zelenite". Predloge o tem, kaj vas jezi in kdo vas jezi nam sporočite na uredništvo Gorenjskega glasa, Zoisova 1, 64000 Kranj! (In ne pozabite na kuverto pripisati "SOJZ'1) Kranjske kajle Bruto zapornik - neto poslanec! Ko Je delegat Ivan Pivk v sredo na izrednem zasedanju kranjske občinske skupščine kritiziral poslanske plače, čes da so glede na skromne delavske zaslužke previsoke, se je oglasil poslanec državnega zbora Sašo Lap in tn se "zago~ valjal" s slikovito primerjavo: poslanske neto plače so okrog 170 tisoč tolarjev in so približno tolikšne, kot vsak mesec stane državo en zapornik. "To je sabotaža!" Ko je kranjski župan Vitomir Gros na seji izvršnega sveta razpravljal o računalnikih na občini Je med drugim dejal, daje tisti, ki ga imata skupaj skupaj s predsednikom izvršnega sveta Petrom Oreharjem med vsemi najslabši in da marsikaj manjka Ker so odnosi med predsednikoma že nekaj časa "diplomatsko precej nevtralni". Je oden od članov izvršnega sveta malce "žlehtnobno" pripomnit "To je sobota' žal" Vjj\uuxj Kranj 10% PRAZNIČNI POPUST Za gotovinski nakup težke konfekcije nad 15.000 tolarjev v v Globusu, v Trni in trgovini Kokra Ziri Ko smo novinarji pred dvema letoma prvič pisali o divjih privatizacijah v podjetjih, smo morali preslišati marsikatero grenko, češ, le kaj iz muhe delate slona, saj vse falarno pravično, pošteno, zakonito... No, lani je parlament sklenil da še pred privatizacijo opravi revizijo lastninskih postopkov v spornih podjetjih, zdaj pa, se na primer, že ugotavlja, da je bilo nepravilnosti veliko in da so velike tudi številke o vrednosti prtvatiziranega (in v tujino prenesenega) družbenega premoženja. Ko se je vlada (tudi na pritisk javnosti) le zganila, je marsikatera dobro zamišljena divja privatizacija obstala na pol poti, še ohranjeni dokumenti, ki smo jih tokrat potegnili z zaprašene police, pa dobro razkrivajo, kaj vse se je načrtovalo, pripravljalo, razmišljalo... Stric Vojko Consulting, do.o. rad pomaga V druibenem podjetju Peterokraka so dlje časa tuhtali, kako bi še pred sprejetjem zakona o lastninskem preoblikovanju Sodjetij (po vzoru nekaterih iz liinje soseščine) olastninili slabo učinkovito družbeno lastnino. Ker jim je manjkalo znanja in tovrstnih izkušenj, so zaprosili za pomoč ugledno svetovals-ko podjetje Stric Vojko Cunsulting, d.o.o., ki jim je tako kot še številnim drugim svetovalo, da naj ustanovijo vzporedno (by pass) zasebno podjetje. O imenu so se hitro sporazumeli- "Plastelin, d. d naj bo!" Stric Vojko Consulting, do.o. je pripravil rokovnik ustanovitve Plastelina, d. d, začasna pravila, ki so urejala sodelovanje podjetja v družbeni lastnini z zasebno delniško druibo, predlog sklepov, kakršne naj bi sprejel delavski svet druibene-ga podjetja, predlog članov odbora ustanoviteljev in pogodbo o ustanovitvi zasebne delniške druibe Plastelin d.d.... Direktor Peterokrake tudi direktor Plastelina Delavski svet je poslušal svetovalno podjetje Stric Vojko Consulting, d.o.o. in je sprejel povsem enake sklepe, kot jih je predlagalo. Sklenil je, da bo druibeno podjetje sodelovalo pri ustanovitvi zasebne delniške druibe, ki bo zbirala zasebni in drug kapital predvsem zato, da bo lahko, skladno s predpisi, kupila družbeni kapital Peterokrake. Ugotovil je, da se cilji ustanovitve zasebnega podjetja ujemajo z dolgoročnimi in razvojnimi interesi zaposlenih v druibenem podjetju; ocenil, da bodo zaposleni m bivši delavci z ustanovitvijo delniške druibe lahko bolj smotrno gospodarili s svojim denarjem, še zlasti v primeru, če jim bodo pri tem pomagali strokovnjaki delniške druibe; vsem zaposlenim v druibenem podjetju pa priporočil, da vlagajo kapital v Plastelin, d.d. in da se v novi družbi po potrebi tudi zaposlijo ali da zanjo delajo po pogodbi Delavski svet je tudi ocenil, da bi bilo za nemoteno delovanje zasebne delniške druibe nujno, da bi bil direktor družbenega podjetja hkrati tudi direktor zasebne druibe, predsednik delavskega sveta pa tudi predsednik upravnega odbora. To ne bi veljalo v primeru, če bi prišlo do zamenjave direktorja ali predsednika delavskega sveta mimo volje članov sedanjega delavskega sveta ali če bi druibeno podjetje šlo v stečaj ali likvidacijo. Sklenili so tudi, da bo predlog o lastninjenju drui-benega kapitala po sprejetju zakona o privatizaciji (takrat ga namreč še ni bilo) obravnaval delavski svet Peterokrake skupaj z upravnim odborom Plastelina. Na seji, ki je trajala vsega štirideset minut, so se dogovorili za odprtje prehodnega račun zasebne druibe v banki in za podpisnike računov določili direktorja in dva "sektorska šefa" iz Peterokrake. Letna plača za izdajo poslovne skrivnosti Da je vse potekalo v precejšnji tajnosti, dokazuje tudi spremno besedilo začasnih pravu, v katerem piše takole: "Noben del pravil se ne sme razmnoževati ali kopirati brez pisnega dovoljenja avtorjev in zastopnikov delniške druibe." Začasna pravila, ki so urejala sodelovanje družbene Peterokrake z zasebnim Plastelinom, so veljala za poslovno skrivnost in kdor bi jo izdal, bi moral plačati odškodnino v višini letne plače. Iz pravil je razvidno, da bi pri prvi izdaji ustanovnih delnic upoštevali le delovno dobo in višino plače (razmerje ena proti deset), pri vseh nadaljnjih pa tudiinovacijski dobiček. Potlej se je začelo zapletati Najprej je "podjetniška sitno-ba" sindikat Neodvisnost ugotovil, da je privatizacija, kakršna poteka v podjetju, vprašljiva glede zakonitosti in pravičnosti, zato je vodstvu priporočil, da naj do nadaljnjega (do razčiš-čenie spornih vprašanj in zaradi ugleda Peterokrake) ustavi kakršnekoli privatizacijske korake. Potlej se je zapletlo še na registrskem sodišču... In še dobro, da se je zapletlo! Peterokraka se sicer ni izognila revizijskemu postopku, vendar bodo revizorji imeli manj dela, kot bi ga sicer! C Zaplotnik KATERA OČALA ZAME? # DIOPTRIJSKA OČALA (na recept in brez recepta ter vsa popravila) •KONTAKTNE LEČE •DOMAČA IN UVOŽENA STEKLA OPTIKA MARIJA PRIMC Cesta na Klanec 3, Kranj CENE IZREDNO UGODNE Dodatni 5% POPUST za člane kluba JfebltV Sveta Kranjskih sindikatov in Društva upokojencev Kranj. Kmetijsko gozdarska zadruga SLOGA Kranj prireja v prodajalni kmetijske mehanizacije na Cesti 1. maja 65 (pri mlekarni) v času od 6. do 11. decembra HIŠNI SEJEM Po izredno ugodnih cenah in z določenimi popusti vam nudimo: traktorje ZETOR, TORPEDO in SAME, vse kmetijske priključke, rezervne dele, hlevsko opremo, hladilne bazene za mleko, drobno orodje... Po posezonskih cenah velika izbira sredstev za varstvo rastlin ter vse ostalo za kmete in vrtičkarje -gnojila, krmila, razna žita... Obiščite nas ali nas pokličite po tel. 325-032 ali 325-750 ie SREDA, 8. decembra 1993 ČETRTEK, 9. decembra 1993 PETEK, 10. decembra 1993 10..25 Zlati prah: O nezadovoljnem očetu 10.30 Biskvitki, ameriška risana serija 10.55 Videošpon 11.50 Iz življenja za življenje 12.20 Veliki zločini in procesi 20. stoletja, serija 12.50 Poslovna borza 13.00 Poročila 13.05 Studio Citv 14.20 Intervju 15.20 Hans Fallada: Železni Gustav, nemška nadaljevanka 10.15 Svet poroča 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke 18.00 RPL 18.45 Besede, TV igrica 10.10 Risanka 18.30 TV dnevnik 2, Vreme 10.55 Šport 20.10 Žarišče 20.35 Film tedna: Na svidenje, otroci, francoski film 22.20 TV dnevnik 3. Vreme 22.37 Šport 22.45 Sova; Burleske Charlieja Chaplina, amer- &ka CB nanizanka; poirot Agathe Christie, angleška nanizanka 14.45 Omizje 16.00 Moda, moč in slava 17.00 Sova, ponovitev 18.25 Analitična mehanika, nemška izobraževalna serija 18.55 športna Veda: Ljubljana: PEP v košarki (ž): Diamond Jezica - Dorna, prenos 20.30 Barcelona: 2. kolo lige prvakov v nogometu: Barcelona -Monaco, prenos 22.20 Akcent 8.00 Čas v sliki 8.05 Joseph Haydn 10.15 O osebi, pogovor 11.30 Teleskop 13.00 Čas v sliki 13.10 Ne gre brez babice, ameriška TV komedija 14.45 Dan in leto 15.00 Otroški program 16.50 Princesa nevesta, ameriški film 18.30 V stalni pripravljenosti 18.22 Metamorfoze 18.30 Čas v sliki/Vreme 20.15 Zveneča Avstrija 21.20 Zelena karta, avstralsko-francoska komedija 23.05 Primer Marcus Nelson, ameriška TV kriminalka 1.25 Poročila/1000 mojstrovin 9.00 čas v sliki 9.05 Srečni princ, risanka 9.30 Big top pee-wee, ameriška komedija 10.55 Gora, ameriški film 12.35 Frank Sinatra -The voice, portret 13.30 Umetnost in kič 14.00 Patrona Hungarie 14.45 Bemardete, ameriško-fran-cosko-švicarski film 16.46 Spreminjajoče se poti, 3. - zadnji del: Potovanje čez Ariberg 17.15 Opazovalec z okna, Na Slovaškem • Obisk pri novi sosedi 18.00 čas v sliki 18.05 Pri Huxtablovih 18.30 Slika Avstrije 18.55 Kristjan v času 18.00 Avstrija danes 18.30 čas v sliki 20.15 Šport 22.15 Čas v sliki -Večerni studio 2? 25 šport: Tenis: Grand slam cup, iz Muenchna 0.25 Poročila /1000 mojstrovin IV HRVA! 7.55 Poročila 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Življenje se gleda v oči, hrvaška dokumentarna serija 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Luč svetlobe, ameriška nanizanka 13.00 Princ in berač, Ponovitev ameriškega barvnega filma 14.50 Monoton 16.00 Poročila 16.05 Marjana in njena vesela faiščina, nadaljevanka 16.30 ln-'Ormatika 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.30 Loto 18.35 Santa Barbara, *meriška nadaljevanka 18.30 Dnevnik 20.05 Loto 20.15 Hrvaška katoliška misija v Švici, dokumentarna oddaja 21.00 V iskanju 21.45 Poročila 22.45 Večer ob glasbi 23.45 Slika na sliko 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Sanje brez rneja ŠPORTNA ZVEZA KRANJ razpisuje prosto delovno mesto TRENERJA ZA KOLESARSTVO Pogoji: - višja oz. visoka izobrazba športne smeri ali z delom pridobljene izkušnje - 3 oz. 5 let delovnih izkušenj Kandidata sprejemamo v redno delovno razmerje za nedoločen čas. Prijave z dokazili sprejema športna zveza Kranj, Partizanska 37, 8 dni po objavi. Oddajamo na UKV »tero 88,8 in 96 MHz ter SV 1584 KHz od 16. do 19. ure. Poleg dnevnih informacij in obilice dobre glasbe, bodo Radio Tržič obiskali člani •kupine Sank Ročk. Pogovor bo vodil Miran Milic. 16.25 TV koledar 16.35 Življenje se flled v oči, dokumentarna oddaja 17.00 Skrivnosti, ameriška nadaljevanka 17.35 Mozart, nadaljevanka 18.20 Rojstvo Evrope, dokumentarna serija 18.30 Dnevnik 20.10 Nogomet • liga prvakov: Barcelona * Monaco, prenos 22.20 Mozart, nadaljevanka 8.00 MacNeil in Lehrer komentirata 10.00 CMT 10.45 A Shop 11.00 t-uč svetlobe, ameriška nadaljevanka 11.45 A Shop 12.00 Pred Poroto, ameriška nadaljevanka 16.10 A Shop 16.20 Nekdo drug, Ponovitev slovenskega filma 17.50 4 shop 18.00 Luč svetlobe, amer-?ka nanizanka 18.45 Male živali 18.05 Risanke 18.15 CTM 20.00 Risanka 20.10 Poročila 20.30 °ance session 21.00 Smithosnian, *nieriška dokumentarna serija 22.00 Sytt • postavljen na pesku, dokumentarna oddaja 22.30 Poročila 22.56 Pred poroto, ameriška nadaljevanka 23.20 A shop 23.35 Vse za jrečno otroštvo 5.40 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 8.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 10.40 Informacije zaposlovanje 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 16.20 Dosje afere 17.00 Gremo v Primadono 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.50 Radio jutri, koristne informacije 12.00 Napoved programa 12.15 EPP 12.30 Morda ste preslišali 13.00 Danes do 13.00 13.40 Naš zgodovinski spomin 14.00 Loka v časopisju 14.30 Devizni tečaj 14.40 Minute za požarno varnost 16.00 Dogodki danes • jutri 15.15 EPP 15.30 Prenos dnevno-informativne oddaje RA Slovenija 16.00 Napoved programa - EPP 17.00 Glasbeno popoldne: zabavno-g las bena lestvica 5+5 in klepet ob glasbi B"> 19.00 Odpoved progra- 8.00 Dober dan 8.30 Telegraf 8.00 Horoskop 9.30 Novice 10.00 Aktualno 10.50 Glasbeni jerbas 11.30 Novice 12.00 Novosti v narodno-zabavni glasbi 13.00 Danes do 13-tih (prenos R Slovenija) 13.30 Popevka tedna 14.15 Obvestila 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi (prenos R Slovenija) 16.15 Obvestila 16.30 Novice 17.00 Aktualno 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan, odpoved programa SREDA £§NTER amer. akcij. krim. BEGUNEC ob 15.30, 17.45 in 20. uri 8TORŽIČ ital. erot. drama - kom. MESO ob 18. in 20. uri ŽELEZAR ^ner. psih. thrill. FIRMA ob 17. uri, FILM PRESENEČENJA ob 20. uri 11.00 Zlati prah: Komu se lepše sanja 11.05 Zgodbe iz školjke 12.00 Folklorna oddaja 1230 Analitična mehanika, nemška izobraževalna serija 13.00 Poročila 13.05 Po domače, ponovitev 15.30 Akcent, ponovitev 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Živ žav 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 Besede, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.10 Žarišče 20.35 četrtek v cirkusu: Veliki cirkusi sveta, 4. oddaja 21.30 Tednik 22.20 TV dnevnik 3, Vreme 22.30 Šport 22.40 Poslovna borza 22.50 Sova: Hiša naprodaj, ameriška humoristična nanizanka; Poirot Agathe Christie, anagleška nanizanka 14.40 Tenis (m), Compact slam pokal, posnetek iz Muenchna 15.40 Film tedna: Na svidenje, otroci, francoski film 17.20 Sova, K>novitev 18.45 Že veste 19.15 ajhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.06 Dediščina sončnih bogov, dokumentarna serija 20.40 Umetniški večer: Dediščina Bojana štiha 23.10 Tenis (m), Compaq grand slam pokal, posnetek iz Muenchna 7.65 Poročila 8.00 Dobro iutro 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.35 Življenje se gleda v oči, hrvaška dokumentarna serija 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Luč svetlobe, ameriška nanizanka 13.00 Mlada Bess, ameriški barvni film 14.30 Monoton 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.00 Poročila 16.00 Domače živali 16.30 Kulturna dediščina 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.36 Santa Barbara, ameriška nanizanka 19.18 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.16 Iz strankarskega življenja 20.55 Poslovni klub 21.40 Poročila 22.40 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 0.00 Poročila 16.45 Življenje se gleda v oči, ponovite hrvaške dokumentarne oddaje 17.10 Skrivnosti, ameriška nadaljevanka 17.35 Mozart, ponovitev nadaljevanke 18.30 Sto let avtomobila, ponovitev 19.30 Dnevnik 20.15 Zagrebfest *93, prenos 21.46 Mozart, nadaljevanka, zadnji del 22.40 Pregon, angleški barvni film 0.05 Evrogol 9.00 MacNeil in Lehrer komentirata 10.00 CMT 10.45 A Shop 11.00 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 11.45 A Shop 12.00 Pred poroto, ameriška nadaljevanka 16.40 A Shop 16.45 Smithsonian, dokumentarna serija 18.00 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 18.45 Ročk starine 19.15 A Shop 19.30 CMT 20.00 Poročila 20.30 Smrtonosni panter, ameriški barvni film 22.05 Ročk starine 22.35 Poročila 23.00 Pred poroto, ameriška nadaljevanka 23.25 A Shop 23.40 CMT foto bobnar) 9.00 Jutranji program; čas v sliki 9.05 Pri Huxtablovih 9.30 Zemlja in ljudje, ponovitev 10.30 Ne gre brez babice, ponovitev komedije 12.05 Glasbena skrinja 12.15 Teleskop 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Družinske vezi 14.00 Ladja zaljubljencev 14.45 Billy Body - nori svet športa 15.00 Am, dam, des 15.15 Captain Planet 15.40 Artefbc 15.50 Nahrbtnik poln dogodivščin 16.15 Pisani tednik 16.35 Kremenčkovi 17.00 Mini čas v sliki 17.10 vvurlit-zer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 V stalni pripravljenosti 19.22 Zna- Sost 19.30 čas v sliki/Vreme 20.00 port 20.15 Hribovski zdravnik 21.05 Pogledi od strani 21.15 Ambo terno 21.25 Dempsev in Makepeace 22.15 Dominique, brit- Siska psihološka kriminalka 23.45 as v sliki 23.45 Poštna kočija, ameriški TV vestem 1.20 Poročila TVAVSTRI 8.30 Vremenska panorama 14.60 1000 mojstrovin 15.00 Lipova ulica 15.30 Pogledi od strani 15.40 Zveneča Avstrija 16.40 Oddaja 17.15 Zimbabve 18.00 Pri Huxta-blovih ia30 Made in Austria, kviz 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Domače reportaže 21.00 Trailer 21.30 Pozor, kultura 22.00 Čas v sliki 22.35 Sodobniki: Nelson Mandella 0.20 Hello Avstrija, hello Vienna 0.55 Poročila/1000 mojstrovin ZA USPEŠEN POSEL! ■lil V GORENJSKEM GLASU POKLIČITE 218 - 463 Oddajamo na UKV stereo 88,9 in 96 MHz ter srednjem valu 1684 KHz, od 16. do 19. ure. Poleg rednih dnevnih informacij vas vabimo k poslušanju lestvice narodnozabavnih melodij, pa ie kaj zanimivega se bo našlo. 6.40 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 10.40 Informacije zaposlsovanje 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinsko športni kotiček 17.20 Pamas 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Music machine 18.50 Radio jutri, koristne informacije 19.20 študentski program Radia Kranj 12.00 Napoved programa 12.15 EPP 12.30 Morda ste preslišali 13.00 Danes do 13.00 13.40 Naš zgodovinski spomin 14.00 Loka v časopisju 14.30 Devizni tečaj 14.40 Vse o cvetju 15.00 Dogodki danes - jutri 15.16 EPP 16.30 Prenos dnevno-informativne oddaje RA Slovenija 16.00 Napoved programa - EPP 17.00 Novice 17.30 Novosti na knjižnih policah 18.00 Iz zgodovine naših krajev 18.20 Male živali in mi 19.00 Odpoved programa 8.00 Dober dan 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Novice 10.00 Aktualno 11.00 Podjetniška borza 11.30 Novice 12.00 Zimzelene melodije 13.00 Danes do 13-tih (prenos R Slovenije) 13.30 Popevka tedna 14.00 Novinar na obisku 14.15 Obvestila 14.15 Obvestila 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi (prenos R Slovenija) 16.15 Obvestila 16.30 Novice 17.00 Spoznajmo se 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan in odpoved programa ČETRTEK CENTER amer. akcij. krim. BEGUNEC ob 15.30 in 17.45 uri, FILM PRESENEČENJA ob 20. uri STORŽIČ ital. erot. drama - kom. MESO ob 18. uri, amer. akcij. krim. BEGUNEC ob 20. uri ŽELEZAR prem. amer. erot. thrill. VROČICA ob 18. in 20. uri BLED akcij, drama FIRMA ob 20. uri 9.45 Zlati prah: O sedmih lažeh 9.50 Ebba in Didrik, švedska nsd fll jo van k& 10.20 Nedeljski otrok, švedski film 12.20 Že veste 12.50 Poslovna borza 13.00 Poročila 13.05 Umetniški večer, ponovitev 16.10 Osmi dan 17.00 TV Dnevnik 17.10 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Besede, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.56 Šport 20.10 Forum 20.30 Mestni fantje, ameriški film 22.25 TV dnevnik, Vreme 22.42 Šport 22.50 Sova; Ko se srca vnamejo, ameriška nanizanka; Poirot Agathe Christie, angleška nanizanka škotski cenilec, kanadski film 16.30 četrtek v cirkusu, ponovitev 17.20 Sova, ponovitev 18.46 Znanje za znanje, učite se z nami 19.30 TV dnevnik. Vreme 19.58 šport 20.06 Znanost, 31. oddaja 20.30 Večerni gost: Franček Rudolf 21.36 Pavar-otti v Parizu, ponovitev 23.35 Tenis (m), Compaq grand slam pokal, posnetek iz Muenchna 9.00 čas v sliki 9.05 Cosbv show 9.30 Novo 10.00 X-large 10.25 Metamorfoze 10.30 Potovanje _brez vrnitve, ameriški film 12.15 Domače reportaže 13.00 čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Družinske vezi 14.20 Ladja ljubezni 14.45 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Am, dam, des j 15.15 Tim in Strupov 15.40 Uma-/ zan zrak 15.60 Čuriosity show 16.15 Vroča sled 16.35 Kremenčkovi 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurittzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Mož na potezi 19.30 čas v sliki/Vreme 20.00 šport 20.15 Ke-vin sam doma, ameriški film 21.55 Pogledi s strani 22.05 Ženske iz Stepforda 23.55 Čas v sliki 0.00 Tujčeva sled, ameriški film 1.35 Tisoč mojstrovin 14.10 Tisoč mojstrovin 14.20 Šport 15.00 Lipova ulica 15.30 Pogledi vstran 15.40 čas v sliki od začetka 15.45 V znamenju lilije, francoski film 17.30 Nevarno življenje 18.00 Cosby show, zabavna nanizanka 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki 20.00 Znanje 21.15 Šiling 22.00 Večerni studio 22.35 čas v sliki od začetka 22.35 Popolnoma nora TV 23.00 Večerni šport - nato Aktualni tele-tekst - nato 1000 mojstrovin NINE klk J0ZA Trajne klobase, barjene klobase, suhomesnati izdelki, poltrajne klobase, klobase za pečenje, kuhane klobase.. PARKIRAJTE NA GLOBUSU. ZA VAS VEDNO PROSTO PARKIRNO MESTO. UPRAVUALEC HRIBAR-BLESK, d.o.o. 10.05 Odprta ura 10.30 Izbor iz tujega programa 11.00 Religijski leksikon 11.15 Tuji jezik 11.35 Življenju se gleda v oči, dokumentarna oddaja 12.00 TV koledar 12.15 Zvezda vodnica, serija 13.00 Kapitan Horatio Hornblovver, ameriški film 15.25 Monopolis 15.30 Angleščina: Familv album USA 16.06 Mali veliki svet, oddaja za otroke 16.30 Antena, izbor iz satelitskega programa 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 18.18 Risanka 18.30 Dnevnik 20.15 V dobri družbi: Drago Mlinar-ec, zabavnoglasbena oddaja 21.06 Latinica 22.00 Preteklost v sedanjosti 22.50 S sliko nasliko 23.45 Poročila 23.55 Angel varuh, švedski film 6.40 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 8.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: Evangeličanska duhovnica 10.40 Informacije zaposlovanje 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 16.20 Zaplešimo skupaj 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Nebeška vrata 19.20 Večerni program 12.00 Napoved programa 12.16 EPP 12.30 Morda ste preslišali 13.00 Danes do 13.00 13.40 Naš zgodovinski spomin 14.00 Loka v časopisju 14.30 Devizni tečaj 14.40 Zrcalce, zrcalce.... 15.00 Dogodki danes - jutri 16.16 EPP 16.30 Prenos dnevno-informativne oddaje RA Slovenija 16.00 Napoved programa - EPP 17.00 Od tu in tam 16.20 TV koledar 16.35 Življenju se ?leda v oči, dokumentarna serija 7.00 Skrivnosti, serijski film 17.25 Mozart, serija 18.15 Ekran brez okvirja 19.30 Dnevnik 20.05 Mladi Indiana Jones, serija za mladino 21.00 Ročk koncert 22.00 Peta prestava 22.35 Naključni partnerji, serijski film 0 radio triglav 96 MHz 9.00 MacNeil in Lehrer komentirata 10.00 CTM 11.00 Luč svetlobe, ponovitev 11.45 A shop 12.00 Pred poroto, ameriška nanizanka 16.20 Smrtonosni partne, ponovitev filma 17.50 A-shop 18.00 Luč svetlobe 18.45 Elizije - iskalci notranje svetlobe, ponovitev 20.00 Risanke 20.10 Poročila 20.30 Teden na borzi 20.40 Dekleta s plaže, ameriška komedija 22.15 Poročila 22.35 Pred poroto 23.10 Sneg na Kilimandjanj, ameriška drama 1.00 Erotični film 8.00 Dober dan 8.30 Telegraf 8.00 Horoskop 8.30 Novice 10.00 Razgled s Triglava 11.00 1001 nasvet 11.30 Novice 13.00 Danes do 13-tih (prenos R Slovenija) 13.30 Popevka tedna 14.00 Srečanje s kulturno dediščino 14.15 Obvestila 14.30 Popoldanski tele- ?raf 15.00 Borzni komentar (vsakih 4 dni npr. 26. 11., 10. 12., 24. 12. itd.) 15.30 Dogodki in odmevi (prenos R Slovenija) 16.15 Obvestila 16.30 Novice 17.00 Lestvica 3 TRI lil & AS 18.00 Voščila Č8.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan, odpoved programa 'cJJ^IMGLAS 4237 KOMENTAR Bolj in manj enaka enakost Po plačah se jih bomo spominjali; strank koalicije in opozicije, namreč. In njih delu, miselnih obratih, morali, neumnostih in demokratični drli. Po plačah, ki jih določajo drugim in po (nobenih) kriterijih drugačne enakosti sebi. In ko so razpravljali o memorandumu proračuna in ko ie vedno tvezijo o pre/ veliki javni porabi in si še za stik Z volivci v svojih volilnih enotah dodeljujejo obrabnino, ki presega plačo marsikaterega, če ne ie večine delavcev v gospodarstvu. Pa kaj ljudje sploh vemo, kako teiko je biti oblast. Zato pa tudi poslanci, njihove stranke in strankarski štabi mislijo namesto nas. Volili smo svoje predstavnike medenih obljub, medu pa je komaj dovolj za njih same. Veliko koalicijo medsebojnim zdraham in nezaupanju navkljub povezuje usodna ambicija: biti v vladi (torej pri odločanju in proračunskem denarju davkoplačevalcev) za vsako ceno; strankarska porazdelitev glede na volilni uspeh jim to tudi za enkrat še omogoča. Za vedno večjo diskreditacijo bodo tako krivi opozicionalci in komunisti (za Janšo pa Kučan). Seveda gre za preveč čedna korita in strankarski ter koalicijski presni, da bi klonili zdaj, ko se polnijo (fevdni) resorji s proračunske pogače ter "name- Janez Poštrak mbnih" skladov in vrste tolarčkov (za ceste, za obrambo...). Poskus opozicije s prefinjeno nakano ob memorandumu, da bi "vladnike" na lastnem terenu spodnesel, je, jasno, gladko propadel. Zaenkrat. Pred dru- folemim sprejetjem proračuna orno še marsikaj bridkega spoznali in doiiveli ter pogoltnili -po (ne če, ampak kako?) sprejetju pa spet. Jasno je, da zahteve znamo presegajo moi-nosti proračuna, in te zahteve bo potrebno klestiti in sklestiti -komu v breme, na čigava plečeta? Dopolnilo (znano kot aneks) h koalicijski pogodbi so sprejele vse štiri stranke. Z enako vsebino in z enakim namenom. (Saj se še spomnimo naših specifičnih potreb, zdaj v demokraciji, po svojskostih in posebnostih: t. i. veliko koalicijo, zgodovinsko itd., smo zakoličili pravzaprav z dvema koalicijskima podpisoma, med SKD, SDSS in LDS ter LDS in ZLSD). Ko bodo, torej, klestili ob memorandskih prepirih novo nerazumne zahteve, bo opozicija sicer odpirala na široko svoja usta, a zvočni zid "vladnikov" bo neprodiren, ne prvič bodo gluhi tudi za morebitno pametno ugovore. Tudi vemo, katera kategorija stankarskh prvakov je v vladi in katera v parlamentu. Poenostavljeno povedano: vladne predloge in sklepe bodo vladni poslanci dolini v driav-nem zboru tudi podpreti. S svojimi demokratičnimi glasovi. Vlada je, da vlada in zato imajo poslance in poslanci stranke in stranke večje in manjše naivneie - ljudstvo, kot se nam pravi. Ki je ie vajeno potrpelljivosti. Naj se ie enkrat vda v svojo usodo ljudstva, ki (v demokraciji) vlada po svojih bolj enakih (menda ja še vedno) ljudehh Pa to razmerje ni edino, ki razločuje med bolj in manj enako enakostjo. Zdaj nam bolj enaki (iz vlade in parlamenta ter s "krščanskim" etosom) ponujajo tolaiilo. Z dopolnili k zakonu o državljanstvu nas namreč skušajo evgenično razdeliti na bolj ali manj enake državljane. Quem deus perdere vult, prius dementat (kogar hoče Bog pogubiti, mu najprej vzame razsodnost). Sindikat proti sindikatu Zgodba o zlorabi vodstvenih funkcij in divje privatizacije v podjetju Varnost v Kranju je (ob aferah veliko večje razsežnosti) zbudila zanimanje zlasti zaradi merjenja moči dveh sindikatov. Preden je zadeva o odtujevanju druibenega premoienja in o domnevni nelegitimnosti organov upravljanja prišla v javnost, so bili tamkajšnji delavci člani Sveta kranjskih sindikatov. Nezadovoljni, ker so njihovi predstavniki prepočasi reagirali na očime nepravilnosti v podjetju, so se zatekli v okrilje novega sindikata, Neodvisnost. Dva sindikata (ali celo več) v obdobju sindikalnega pluralizma sicer nista nobena redkost. Za delavce bi bila lahko celo prednost, saj naj bi bili v takem primeru celo bolje zaščiteni, za uveljavitev njihovih interesov pa naj bi se goreče zavzemala oba konkurenta. Ali je tako tudi v primeru Varnosti ali pa gre v tem sindikalnem spopadu zgolj za promocijo enega in drugega? Delavci sicer trdijo, da sindikata v podjetju med seboj nista skregana, zato pa sta se na očeh javnosti za svoj prav D. Z. Žlebir ogorčeno spopadli sindikalni centrali. Pustimo ob strani dejstvo, da je eden od sindikatov pri zaščiti delavskih interesov izbral počasnejšo in formalno zanesljivejšo pot, drugi pa ubral bližnjico. Sindikati se pač med seboj razlikujejo tudi po metodah dela in sindikalnega boja. Ne gre jim torej očitati, da razmišljajo na različne načine. V oči bodejo zlasti očitki, s katerim se obkladata, da bi drug drugemu omajala verodostojnost in uveljavila "lastno blagovno znamko". Ena stran očita drugi odstavljanje vodstev in organov upravlja na aufbiks ter cirkusantstvo za medijske potrebe, druga ji vrača z besedami o pohlevnosti starih sidni-katov in podrepništvu "rdečim" direktorjem. Najsi sta oba sindikata imela še tako plemenit namen zaščititi svoje članstvo in se postaviti v bran delavskim interesom,omenjeni besednjak napeljuje na misel, da gre v tem spopadu resnično zgolj za sindikalno promocijo. Pravice do take reklame sicer sindikatoma ne gre odrekati, če se seveda ne bo iztekla v škodo delavcev. Za delavce v tem in podobnih primerih pa bi bilo vsekakor bolje, ko bi sindikati strnili vrste, kot pravimo in kot je množica reprezerntativnih sindikatov tudi v javnosti ie velikokrat obljubljala, da bo močnejši pogajalski nasprotnik delodajalcem in vladi. Tako se je denimo pred časom zgodilo v Suknu Zapuie. Svobodni sindikati in Neodvisnost sta si bila tudi tam na nasprotnih bregovih. Ko pa je prišlo do stavke, so celo voditelji v "centralah" pokazali zadostno mero zrelosti in se skupaj postavili zoper vodstvo in sklad za razvoj. PREJELI SMO "Nasmeh stari gospe..." V zvezi s člankom gospoda lokalne postaje, bi skupaj s še Stojana Sajeta v Gorenjskem glasu, dne 23. novembra z naslovom "Več stikov s poslušalci", v katerem kramlja z novim v.d. urednikom in direktorjem Radia Tržič gospodom Mil anom Krsnikom, imam dodati skromno misel, pravzaprav pojasnilo. Gospodu Krsniku bi se smelo namreč žareči, da je postal v.d. direktor in urednik zaradi spleta nesrečnih okoliščin, ko se je njegova predhodnica Andrina Jager septembra smrtno ponesrečila. Tudi tega bi mu bralci ne šteli v zlo, če bi povedal, da danes uresničuje vizijo in program, ki ga je pripravila Andrina Jager, potem ko je sredi julija prevzela vodstvo Radia Triič. (Kot avtoričin iivljenjski sopotnik sem imel priložnost program videti pred njenim naslednikom). Skoraj enajst let je bila novinarka (edina prava, po študiju) na Radiu Triič in ob trideset in prvem letu obstoja te nekaterimi imeni zaslužila skromen poklon besedne omembe ob isti priložnosti. To je vse. Radio je vaš, gospod Krsnik. In kaj sem hotel jaz? Morda samo prijazno po-kimati v pozdrav starikavi gospe, ki se imenuje Resnica. • Jože Perko, Sebe nje 6, Križe P. S.: Ta gospa bi imela čuda povedati o dogodkih na Radiu Triič od lanske do letošnje jeseni. Sebenje, 30. novembra 1993 Delegatska pobuda V Gorenjskem glasu v rubriki Odmevi in komentarji je bil dne 19. novembra 199Š objavljen članek g. Staneta Boštjančiča "Sveta trojica ali recept za nove obdavčitve nedolinih". Ni moj namen razpravljati o vsebini članka, ki je po svoje zanimiv in mestoma prav zabaven. Vzrok mojega pisanja je namreč sum o nepravilnosti dela Sklada stavbnih zemljišč Občine Kranj, ki ga je izrazil g. Bošt-jančič s tem, ko je opozoril na določene nepravilnosti in predlagal, da naj se v skupščini imenuje posebna komisija, ki naj razišče poslovanje Sklada stavbnih zemljišč. Kot delegat Skupščine Občine Kranj bi rad opozoril na dejstva, da namreč ta skupščina vsako leto potrjuje program del in nalog, poročilo in zaključni račun tega sklada. Zadnjikrat marca 1993, ko so delegati potrjevali poročilo in zaključni račun sklada za leto 1992 ter program nalog in finančni načrt sklada za leto 1993 oz. oktobra 1993, ko je bilo na dnevnem redu poročilo o poslovanju sklada v prvem polletju leta 1993. V obeh primerih so bila tako poročila kot zaključni račun sprejeti z večino glasov. V skupščini so pa tudi delegati Stranke demokratične prenove, katere predsednik je g. Stane Boštjančič, vendar tudi pri njih ni bil izražen sum o nepravilnosti delovanja tega sklada. Seveda to še ne pomeni, da sklad resnično dela vse pravilno. Zato, predvsem pa glede na članek g. Boštjančiča pričakujem, da bodo delegati njegove stranke podali pobudo v občinski skupščini za imenovanje komisije, ki bo pregledala delovanje Sklada stavbnih zemljišč. Če tega ne bodo storili oni, bom tako pobudo predlagal sam, ker namreč ne ielim potrjevati poročil oz. zaključnih računov sklada, v katerem naj bi se po mnenju g. Boštjančiča dogajale nepravilnosti. Upam, da me bodo vsaj delegati njegove stranke podprli. Za konec pa še tole vprašanje g. Boštjančiču. Ali s tem, kot ste sami zapisali, da g. Kleč razmišlja kot korito, menite, da tudi vsi ostali, ki se, oz. ki so se kdajkoli napajali pri občinskem koritu, razmišljajo kot korito? Franc Golorej Kranj, L decembra 1993 Problemi mobili-zirancev v letih 1941-1945 Mobilizirana v bivšo nemško vojsko med leti 1941-1945 Poljanske doline in Žirovske kotline, smo se 25. novembra 1993 zbrali zaradi zavlačevanja problema mobilizirancev, v Gorenji vasi na Dobravi v gostilni Mrzlikar - stari lastnik je naš član. Namen sestanka je bil, da se pomenimo in pogovorimo o ovirah in težavah, katere so še vedno na poti - od vladne strani - k uresničenju naših problemov iz vojne. Za tolmačenje problemov, ki se še in še pojavljajo, smo prosili g. predsednika združenja za Gorenjsko Ahačiča, podpredsednika Hribarja in posrednika za invalide g. Ogrinca iz Kamnika. Po izčrpnem poročilu omenjenih gospodov smo se odločili, če se bo reševanje v vladnih in parlamentarnih krogih zavlačevalo, bomo prisiljeni poiskati mednarodno pomoč pri Evropi. Po treh letih čakanja, kolikor časa se organizacija trudi spraviti s poti ovire, so se stvari sicer nekaj premaknile, odločilnih korakov pa s strani oblastnikov ni od nikoder. Za gorenjske mobilizirance Anton Mlinar Pobrali so vse: tudi kahlico in zdravila Novinarka g. Sedejeva bi morala biti z nekaterimi podatki bolj natančna. Res so Velj-kove izselili mrzlega novembra. Pogrešam podatek, kdaj je pravna država prvič opozorila Veljkova, da nima urejene pravice do stanovanja in ga pozvala, da bi podpisal stanovanjsko najemno pogodbo. Sodni mlini ne meljejo prav hitro. Zato sem prepričan, da se Veljkovu ni zgodila krivica čez noč. Ker ima "Meting" ver jemo še več takih primerov, je prav, da je vodstvo novinarjem povedalo le to, da je bilo vse izvedeno zakonito. Novinarji za velike grehe pišejo v časopisih grešnike le s kraticami imen. Novinarka bi naj napisala poimensko v časopis vsa imena, ki so podprla "tako grd postopek" ali pa prizanesla še g. ing. Emilu Aimanu, ki je zdaj pri vseh, ki so obsodili "kruto" izselitev, kriv za vse in edino on, ker je samo on v časopisu poimensko naveden. Samo ugibam, da je to preprost poračun, za neko drugo opravljeno delo. Da bi lahko ocenjevali objektivnost navedbe, bi bilo treba navesti ime novinarja, ki se je zgrozil nad zasliševanjem in protestno za- {)ustil tiskovno konferenco. Mišim, da novinarju ne pristojijo čustveni izpadi na tiskovni konferenci, pač pa naj bi poslušal, spraševal in zapisoval. To ne opravičuje ničesar. Poznam Veljkova. Vem, kje je začel in nadaljeval s taktiziranjem. Tako, kot mu je verjela g. Sedejeva, mu je ie marsikateri. Stanoval je ie pri več gospodarjih, ki bi g. Sedejevi vedeli veliko povedati o njem. Zato bom rekel, da je za vse, kar se mu zgodi, kriv le sam Veljkov in le delno oblast v prejšnji driavi, kjer je imel pri vsem še podporo policije in sodišča, ki mu je vse verjelo. Zato lahko pričakuje ing. Aiman, po iniciativi g. Sede-jeve, da ga bo Veljkov tožil za 100.000 DEM, ki naj bi jih hranil v omari pole« hranilnih knjiiic. Pa še priče bo pripeljal na sodišče. Za g. A ž m a na bom pričal jaz, zaradi lastnih izkušenj. Prav pošteno so ravnali organi oblasti, da so stanovanje popolnoma izpraznili. Trditev, da so sodni izvršitelji pobrali hranilne in zdravstvene knjižice ter denar, novinarji pa tega na spisku niso našli, bi morala g. Sedejeva opreti na kak argument, sicer je to groba ialitev sodnika izvršiteljev. Domnevam, da drvarnica ni bila pripisana stanovanju in teiko bi g. Sedejeva senzacionalno zaključila svoj članek, če ne bi "oblast" v drvarnici pozabila ozimnice Veljkovih. Novinarka g. Sedejeva je lepo nasedla Veljkovu, čeprav se opravičuje, da opisuje le njegove izjave. Slabo je ocenila, da sta Veljkova preveč ustrahovana, da bi storila en sam samcat korak. Verjetno misli, da se bojita podpisati tudi uradne dokumente. Ker se nadeja boljšega stanovanja, se je Veljkov načrtno izognil podpisu pogodbe, ker bi bil s tem rešen njegov primer. Ponudite jima stanovanje v bloku, pa boste doiiveli korajino dirko čez drn in strn. Ni bilo treba biti posebno pameten, da si ugotovil, kako so si prebrisani v prejšnji driavi Z neslovenčki ustvarili lepo prihodnost pri nas in na račun nas, ki se iz previdnosti, da jih bo treba tudi preiiveti, nismo upali privoščiti več Slovenčkov. Kdor bo hotel pri nas iiveti, se bo moral podrediti pravilom naše igre. Vprašljiva se mi zdi navedba g. Sedejeve, da je Veljkov Železarni redno plačeval vse obveznosti (močno tiskano). Bil je le podnajemnik in če je imel sklenjeno podnajemniško pogodbo z najemnikom stanovanja, ni plačeval niti ni bil dolžan Železarni nič plačevati. Iz tega se vidi, da je imel popolnoma neurejen status. Zaaj pa je v časopisu grda Železarna, oblast, sodnija in policija, Veljkova pa ie g. Sedejeva povzdignila med angelčke. Zaradi takih novinarskih "zmijalisic" (ne rac) bomo še imeli težave." Dovolj smo Slovenci humani Prav je, da se ie enkrat začne igra za vse po naših pravilih, ker iivimo na naši zemlji B. P., (naslov v uredništvu) "Zaradi hrupa do nove hiše?" in še kaj Malo preveč ironije in za-vestne ter preračunljive pristranosti ste natresli v zgoraj navedenem članku v torkovem "Gorenjcu" (30. novembra 1993). Ker nekoliko le poznam delo po loških KS, lahko rečem, da je sklic skupščine in sveta v KS Kamnitnik redek dogodek in zasluži objektivnejšo predstavitev: zapisnik zadnje seje pa naj bi dobilo vsako gospodinjstvo v KS Kamnimik. Ne gre spregledati, da ste, s floskulo o podeljevanju hiš zaradi hrupa s ceste, želeli le odvrniti pozornost krajanov od dejanskega dela organov KS Kamnitnik. Žal moram zapisati, da je v organih KS Kamnitnik razprava najživahnejša, kadar je naravnana opozicijsko proti izvršnemu svetu in proti njegovemu predsedniku g. Vincenciju Demšarju, odločitve v KS Kamnimik pa povečini sprejema lokalni "trojni funkcionar" sam. V dokaz naj služi eno uro brezplodnega razpravljanja o odrtju pokopališča na osnovi leto dni starega predloženega zapisnika, dober mesec star zapisnik o srečanju občinskih in KS predstavnikov, na katerem je bilo dogovorjeno bistveno za odprtje pokopališča, ste pa Zamolčali Mimogrede naj navedem, da je v tem zapisniku navedeno tudi, da odprtje pokopališča ni pogojeno s soglasjem sosednjih stanovalcev. Gospod Štefan Žargi, ne dovolim Vam, da komurkoli pripisujete mojo pripadnost % svojstvu poslanca KS Kamnitnik. Z delom v nekaterih občinskih upravnih organih odgovorno zastopam občane. \ organih moje KS, ki so dediŠČ'' na preteklosti pa sem pogosto mišljenjsko osamljen ali celo izobčenec, kot na zadnji seji-Za enako stališče pa naletim na razumevanje pri občanih. Za predstavitev mojega mi$' Ijenjskega in nazorskega sveta naj Vam pojasnim, da izhajam iz verne družine 60-odstotnega vojnega invalida. Moj oče je s preostalo 40-odstotno delovno sposobnostjo preživljal nezaposleno ženo, L j. mojo oz. nal° mamo in nas štiri otroke. Kljub invalidnosti Je bil za delo polno obdavčen. Se več. Zaradi neplačanega davka je bil pogosto napovedna rubež postelj, omare, preprostega šivalnega stroja i. p. d Ko je ob taki priložnosti mama rotila občinskega veljaka, da bomo vse pošteno plačali samo, da oče preboli pljučnico, je prosila za razumevanje, ker oče pri delu kot invalid stoji le na eni nogi-"Me nič ne briga, roke ima pa obe!" je v odgovor zabrusil omenjeni veljak in s solzami v očeh je mama odšla. Ta izkušnja je bistveno sooblikovala moj nazorski svet ffl osebno sem obračunal s socialističnim pravljičarstvom že zdavnaj! Zagotovo pa mnog? pred Vami, če ste Vi že? Cenim Vaš novinarski prispl' vek pri reševanju problematik* o našem nesrečnem rudniku-Sporno pa se mi zdi celotno poročanje s seje KS Kamnitnik-Prekrivanje nepravilnosti z nO" vinarsko raco, ki ste jo dalii v naslov, je najmanj: vaša velik0 poklicna neodgovornost. Preveč grenkih izkušen] imam s "cestarji", zato v imenu še prizadetih in v svojem imeni1 protestiram proti takemu pisan' Znano je, da novinarji lahka mnogo prispevate k ustvarjalne' mu družbenemu razpoloienft tudi s kultiviranim poročanje? o napakah. Med ljudmi Je pogosta krilatica, da se še p^ tako krade kot nekdaj. Seveda, saj so marsikje ostali isti. Zato iščite primere privatizacije tudi v "manjših" primerih, povprašaj^ posameznike o stroških ali t£ sluikih s kanalizacijo; skratka obujajte ljudem vest. ■ Želim, da bi vaši članki izpričevali objektivno in realn0 resničnost in da bi nas Pr branju grel ŽAR poštenega poročanja, kar vaš prijeten pTl1' mek tudi napoveduje. V tem duhu Vas lepo pozdravljam! Franc Rupar, dipl. ing. poslanec KS Kamnitnik 10 član IS Škofja Loka Ob prazniku občine RADOVLJICA, kije posvečen prvemu slovenskemu dramatiku Radovljičanu A T. LINHARTU, Socialdemokratska stranka Slovenije vabi pojutrišnjem, i četrtek, 9. decembra 1993, ob 19. uri v kinodvorano v Radovljici na kulturni večer. V programu bodo sodelovali: pesnik Niko GRAFENAUER, harmonlkarski orkester Glasbene Sole iz Radovljice in pevski zbor Stane ŽAGAR iz Krope. IfMBONAfMl POSLI IN FINANCE UREJA:CVETO ZAPLOTNIK Prvi McDonald's v Sloveniji Big Mac osvaja svet Ljubljana, 3. decembra - Biografi največje verige restavracij za *wo prehrano na svetu, McDonald's so v seznam držav, kjer Jjftajo svoje podružnice, pod Številko devetinSestdeset vpisali Slovenija. Od petka naprej namreč lahko znameniti "Big Mac" počite tudi v restavraciji McDonald's na Čopovi ulici v HubljanL Obveznice UBK banke Kranj, 3. decembra - Zbor UBK banke je sklenil, da glede na predpise Banke Slovenije poveča jamstveni kapital za 20 milijonov mark, kar bodo napravili z izdajo dveh vrst obveznic V vrednosti 10 milijonov mark bodo izdali obveznice s pravico so nakupa neupravljalskih delnic bodočih emisij te banke, kar bo vejalo pet let od izdaje obveznic. Drugo polovico pa bodo predstavljale obveznice, ki bodo zamenljive za delnice. Vse bodo nominirane v nemških markah in se bodo glasile na prinosnika. Prva vrsta obveznic bo sestavljena iz obveznice in talona, s katerim bo lahko imenitnik razpolagal ne glede na obveznico, pri nakupu prednostnih delnic pa bodo imeli do 10-odstotni popust. Letna obrestna mera bo spremenljiva, določali jo bodo za leto vnaprej, na ravni obrestnih mer za dolgoročne vrednostne papirje, ki kotirajo na Ljubljanski borzi. Obresti bodo izplačevali na šest mesecev, obveznice pa bodo vnovčljive v desetih letih, s petletnim odlogom. Enaka bo vnovčljivost druge vrste obveznic, pri zamenjavi pa bodo njihovi imetniki lahko izkoristili popust na emisijsko ceno delnic, ki bo lahko največ 15- odstoten. Obrestna mera bo prav tako spremenljiva, za odstotek pa bo višja kot pri dolgoročnih vrednostnih papirjih, ki kotirajo na borzi, določali pa jo bodo tako kot pri prvi vrsti obveznic. . Za povprečnega Američana veljata najmanj dve stvari, da pojma ninia, kje je Evropa, in da prvi besedi, ki jih je izgovoril nista bili ^ama in ata, ampak Coca Gola in McDonald's. Vse skupaj se je **Čelo v Kaliforniji, kjer sta brata Mac in Dick McDonald "izumila" Slstem, kako v čimkrajšem času postreči čimveč gostov, baje sta za Posameznega gosta porabila le pičlo minuto in pol Brata McDonald sta p - svoj "patent" in ime prepustila Ravu Krocu, kije tako leta 1955 v ps Plainesu v ameriški zvezni državi Illinois, kjer je danes tudi sedež f°rporacije, odprl prvo restavracijo McDonald's. Po osemintridesetih 'stih obstoja ime McDonald's'danes nosi kar 13.600 tovrstnih obratov Bata prehrane po vsem svetu, izračunali so celo, da v Ameriki pride •■■juuijen ivicuunmu sov prouajm aruKei, zacei svoj ponou v Evropo, j^autni hit pa so bivše socialistične države evropskega vzhoda. Tudi v J J' Je bilo do nedavnega šest McDonalds restavracij, a sta jim bila v 'kladu s sankcijami vzeta licenca in ime. Po Daj Damu, nekakšni slovenski "fast food" različici in lani j^Prtem Dairv Oueenu, je torej Ljubljana dobila tretjo, tokrat "res navo" restavracijo hitre prehrane.V prvi McDonald's, stacioniran v ^v$em "Konditorju" na Čopovi ulici, je bilo vloženih okrog milijon tolarjev. Hrana, ki jo ponujajo, je pripravljena predvsem iz surovin 2°mačih proizvajalcev (mlada govedina iz ABC Pomurke, hlebčki iz r^a...), razen krompirčka, ki že narezanega uvažajo iz Madžarske. V restavraciji je zaposlenih 80 ljudi, dnevno pa naj bi postregli kar ^•OOO gostov. McDonald's invazija je torej dosegla tudi naše kraje in če gre letjeti statistikam, da vsakih osem ur nekje na svetu odprejo novo McDonald's restavracijo, potem ni dvoma, da naslednje leto Slovenija "e bi dobila vsaj še dveh. • L Kavčič, foto: G. Kavčič Ion vrne del obresti 6. decembra - Hranilnica Lon je začela vračati del obresti Posojilojemalcem, ld redno in točno vračajo posojila. Po končanem odplačilu posojila bodo v Hranilnici Lon gotovih, če je posojilojemalec redno odplačeval glavnico in i bresti in mu nato vrnili del že plačanih obresti. Večje bonitete mu .°rej ne bodo priznali le vnaprej, temveč tudi za posojilo, ki ga je e odplačal. Nova ugodnost velja za posojal po 1. decembru. Biro Karavanke Kranj, 6. decembra - Turistično društvo Kranjska Gora je ob novem odseku avtoceste Hrušica-Vrba odprlo turistično pisarno, ki se nahaja v Petrolovem bencinskem servisu. Turistična pisarna ob vstopu v Slovenijo je seveda zanimiva tudi za druge turistične kraje po Sloveniji, zato Turistično društvo Kranjska Gora vabi vse, da za promocijo svoje kraja poskrbijo tudi tako, da turistične prospekte in druge materiale pošljejo Biroju Karavanke, kjer jih bodo razdelili turististom. Kontaktna oseba v Turističnem društvu Kranjska Gora je Andrej Kolenc (tel. 064/881-768) in v Biroju Karavanke Mojca Ferluga (tel. 064/861-530). Biro Karavanke je trenutno odprl ob ponedeljekih, torkih in sredah odprt od 9. do 15. ure, od četrtkih, petkih in sobotah pa od 13. do 19. ure. V turistični sezoni bodo delovnih čas prilagodili potrebam turistov. PODJETNIKI, OBRTNIKI, TRGOVCIihitro, kvalitetno in po konkurenčnih cenah prevzamemo distribucijo vašega propagandnega gradiva po vsej Sloveniji. HEXA d.o.o., Stegenškova 5,62341 PEKRE, TEL/FAX.:062/631-224 vsak delovni dan od 12. do 14. ure. STATISTIČNE INFORMACIJE Zavod Republike Slovenije za statistiko Ljubljana Vožarski pot 12, fax.: 061/216-932 XI93 XI93 XI 93 X93 XI 93 XTT92 ■XI 93 ^T92 INDUSTRIJA IN RUDARSTVO 101,4 115,8 116,2 121,9 SREDSTVA ZA DELO 101,2 119,3 119,0 119,2 REPRODUKCIJSKI MATERIAL 100,7 113,6 114,1 119,1 BlAGOZAŠIROKOPORABO 102,1 116,9 117,6 125,1 mmimkimm | H«vmw»*i>n j HMDimmuDtae MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 m. mmmmmmmmmmmmmm ADUT Tržič (Deteljica) 71,25 71,50 10.79 10,88 mmmimmmmmMmm COPIA, Kran| 78.30 71,10 CBEDJTANSTAtTH.be^Lj, 1*11 7t£S 10,70 )0£0 ER0S(Star1 Mayr), Kranj 7147 70.50 1031 10.88 MRt*e*)|ice) 7031 74*5 GEOSS Medvode 7128 78.82 mmmmmmmmmmm HIDAtržnlca Ljubljana 70,35 7830 «POT8(ARNABWeCA, Jesenice 70,j8 7839 18,77 1035 INVEST Škofja Loka 7131 7035 10,77 10.85 L&-00RENJSKA 8ANKA Kranj 7130 1*3*. LEMA, Kranj 70.10 7030 MERWJfl^H^I(ran) . 1W8 783* MERKUR-Žet. postaja Kranj 7535 7530 IMK&StraŽMoa '' ' • 783S 7036 OTOK Bled 70.15 70.45 SHP-Slov.hran.lnpoa.Kran| 7035 7035 10.70 10.05 5KB Kranj (Radovljica. Slu loka) 7535 753« S^Kranl......................W9..1iM SUym4KWmw.&ak9 «35 - 1137 SL0VEMJATUR1ST Jesenice 7030 703* 10.77 1030 mm i UMI 7135 1030 1031 TALON Žei. postaja Trata, Šk. Loka 7030 7030 UKBŠk.Loka 7530 7030 mmm - ■ imrim am. -im WlLPANRadovl|lca, Grajski dvor 7138 70.45 10.70 1035 POVPREČNI TEČAJ 78.10 7030 10,70 1035 Pri Sparovcu v Avstriji |e ATS ob nakupu blaga po 18.80 10.85 10,00 10,03 18.80 1831 10.70 10.00 10,72 1038 10.77 10,84 18.88 10.89 10,70 1030 mtmm 10.74 10.74 18.75 1038 10.70 1033 10.74 10,74 10.70 10.90 1030 1030 10,80 1035 mmm 7JJ0 7,75 7.80 738 mmm. 7,70 738 wm-rm: 733 7,71 mtmm 730 7,70 738 7.78 ?3* 738 732 7.78 mmm 738 730 iM in 737 7,70 m us 737 7,75 mmm 730 7,70 m- 738 735 730 7,73 735 7.75 ?JH T3S 738 7.73 m m m 7.78 730 7.71 10,60 tolarjev. , .. ,.x. . tel.: 064/211 3871 Vaš ngyboljši partner *p.e. radovuica,\ pri menjavi deviz ^m^4o±£" \ Podpora programa Phare Kranj, L decembra - Slovenija spada med enajst driav, Id so deležne podpore programa Phare, s katerim EGS pomaga srednje- in vzhodnoevropskim državam, ki prevzemajo pri tem vse več odgovornosti. Taksen pristop uresničujejo že letos, vedno večji pomen pa bodo dobili regionalni programi in programi, ki presegajo državne meje. Sredstva prejemajo novi gospodarski subjekti in institucije (poklicna združenja, tisk, trgovinske zbornice in druge nevladne institucije). Slovenija je glede na letošnjo pomoč z 10 milijoni ekujev na zadnjem mestu med enajstimi državami, ki so vključene v program Phare, saj je na vrhu Poljska z 225 milijoni ekujev, sledi Romunija s 130 milijoni ekujev, Madžarska s 100 milijom ekujev, Bolgarija z 90 milijoni ekujev, Češka s 60 milijoni ekujev in Slovaška s prav tako 60 milijoni ekujev, Albanija s 30 milijoni ekujev, Litva s 25 milijoni ekujev, Latvija z 18 milijoni ekujev in Estonija z 12 milijoni ekujev. KJERKOLI. mobitel KDORKOLI... Posamezne vrste mobitela ie od2990 DEM (brez p.d.) dalje. Možnost nakupa na leasing s pologom 549 DEM (brez p.d.) in obročno odplačevanje. Kupcem mobitela zagotavljamo montažo in kakovostne servisne storitve. Obiščite nas, predstavili vam bomo posamezne vrste mobitela in vam svetovali pri nakupu. KADARKOLI Poslovna enota: MOBITEL d.d., PE Kranj, Koroška c. 27, tel. 064 222 616, faks: 064 221 616, mobitel 0609 616 222 KOGARKOLI... iN v Prodaja in informacije: Mobitel d.d., Dunajska 22, Ljubljana, tel. 061 132 30 10,fax 061 131 U 10 KMETIJSTVO UREJA:CVETO ZAPLOTNIK Čebelarski nasvet v Čebelarjenje z varozo Po letih velikih izgub čebeljih družin zaradi varoze smo zadnja leta vse bolj uspešni pri njenem zatiranju. Od njenega pojava do danes smo za to uporabili celo vrsto zdravil. Nekatera so bila bolj, druga manj učinkovita, to pa je bilo velikokrat odvisno tudi od vestnosti in natančnosti čebelarjev pri samem zdravljenju. Letos smo delavci veterinarsko svetovalne službe ugotavljali, da je stanje glede varoze dokaj ugodno. So pa bili posamezni čebelarji oz. določena področja, kjer so bile čebelje družine precej napadene z varozo, nekaj pa jih je tudi propadlo. V večini primerov je šlo za napake čebelarjev, na katere bi v nadaljevanju radi opozorili. Nekateri čebelarji so spomladi vstavili v panje fluvalinatne deščice, ki so jih uporabili že prejšnjo jesen, pred ponovno uporabo so jih le očistili z žično krtačo. Zaradi neučinkovitosti takšnega zdravljenja se je varoza že do julija tako namnožila, da so družine močno oslabele, kar je povzročilo ropanje in s tem propad družin. V preostale čebelje družine smo svetovali vstavitev trakov Bayvarola. Odpadlih varoz je bilo po več tisoč na panj. Večkrat smo naleteli tudi na čebelarje, ki so imeli zdravilo v panjih preko cele zime. S takšnim zdravljenjem pa naredimo prej več škode kot pa koristi. Vsako zdravljenje je namreč za čebele stres, zato jih temu izpostavljajmo le takrat in toliko, kot je nujno potrebno. Predpisana dolžina zdravljenja z Bavvar-olom kto tudi s fluvalinatnimi deščicami je 4 do 6 tednov. Dalj časa vstavljeno zdravilo na varozo ne bo melo več vpliva, bo pa ves čas delovalo stresno na čebele. Zato ni čudno, če se v primeru, ko so fluvalinatne deščice vstavljene prek vse zime, spomladi pojavi poapnela zalega. Mislimo tudi na to. Pomembna je tudi ugotovitev, da so redki čebelarji, ki po končanem zdravljenju naredijo tudi kontrolo le-tega. Na ta način ugotovimo uspešnost zdravljenja, s tem pa tudi učinkovitost uporabljenega zdravila. Kontrolno dimljenje naredimo z amitrazom. V nekaj naključno izbranih panjev vstavimo pod čebele bel papir. Zadaj na mrežo pa pritrdimo listič z zdravilom in ga prižgemo tako, da tli. Panj zadaj zapremo, žrelo pa pustimo odprto. Po 20 do 30 minutah pregledamo vstavljeni papir in preštejemo odpadle varoze. Če ni nobene ali pa so le posamezne odpadle, smo lahko zadovoljni z zdravljenjem. Če pa jih je odpadlo večje število, potem nekaj ni bilo v redu. Podobno kontrolo naredijo tudi večrat med letom, glede na dobljene rezultate načrtujemo tudi zdravljenje. Nekateri čebelarji bodo tako lahko eno tretiranje čebelarstva celo izpustili, drugi pa bodo morah zdravljenje tudi ponoviti. S tem načinom dela bomo imeli zdrave čebele, izognili pa se bomo tudi nepotrebnim stroškom. Kako torej žebelariti z varozo? - najprej moramo spremljati razvoj parazita in temu ustrezno prilagoditi čas zdravljenja; • svetujemo uporabo registriranih zdravil, ki so izdelana in testirana v za to opremljenih laboratorijih; pri zdravljenju se moramo obvezno ravnati po navodilu za uporabo; • pri uporabi fluvalinatnih deščic pazimo, da so le te vedno »veže pripravljene, vstavljamo pa jih obvezno v sredino gnezda med zalego; • po vsakem zdravljenju opravimo testno dimljenje, saj s tem kontroliramo svoje delo kot tudi učinkovitost zdravila; • zdraviti je potrebno pri vseh Čebelarjih na določenem območju istočasno. Zanimive so bile tudi naše ugotovitve, pri testiranju zdravila Bavvarol. Vstavili smo ga v približno 700 panjev na področju dveh čebelarskih družin. Čebelarji so nato sami ugotavljali, koliko varoz je odpadlo na začetku zdravljenja. Po šestih tednih pa smo sami opravili kontrolno dimljenje. Pri tem smo dobili dokaj ugodne rezultate. Pri čebelarjih, ki so zdravili po navodilu, sta odpadli največ dve varozi na panj. Večje število varoz je odpadlo pri tistih čebelarjih, ki so zdravilo nepravilno vstavili ali pa so vstavili manjše število trakov, kot je predpisano. Veterinarsko svetovalna služba za čebelarstvo, Janez Jelene dr. vet med. 68290 Sevnica, Slovenija, Hermanova 1 p.p. 9 Od 26. julija dalje se ne imenujemo več J V GOT ANIN, ampak TANIN SEVNICA, spremenili smo tudi telefonske številke, naš proizvodni program pa je ostal enak. Še vedno odkupujemo LES PRAVNEGA KOSTANJA za proćelavo v tanin. Vse podrobnejše imformacije lahko dobite na našem naslovu - TANIN SEVNICA, Hermanova 1, oziroma po telefonu 0608-41-349, les pa lahko pripeljete vsak dan med 6. in 15. ujo^t Nojerejci ustanovili zadrugo in izdali priročnik Dober zaslužek le na začetku? V nobeni evropski državi verjetno ni toliko nojev na število prebivalcev kot pri nas. Begunje, 2. decembra - Novoustanovljena zadruga rejcev nojev Ostrich z.o.o. Radovljica, ki združuje čez petdeset članov iz vse Slovenije, je v četrtek v gostilni Avsenik v Begunjah predstavila zadrugo, rejo nojev v Sloveniji in v svetu ter pm slovenski priročnik o reji nojev izpod peresa Vojka Freliha iz Ljubnega. Kot je dejal direktor zadruge Brane Kozinc iz Hraš pri Lescah, sicer tudi sam nojerejec, je zadruga Ostrich za zdaj edina tovrstna zadruga v Sloveniji, poleg nje pa se z nojerejo ukvarja še eno podjetje in nekaj posameznikov, ki ocenjujejo, da bodo lahko shajali brez članstva v zadrugi. Čeprav ni natančnih podatkov o številu nojev v Sloveniji, predvidevajo, da jih je sto do sto petdeset. Ker je nakup odraslih nojev za naše razmere predrag, je razumljivo, da "čredo" sestavljajo predvsem mladi noji, ki bodo reprodukcijsko sposobni šele čez dve leti. Na tuje trge le organizirano In v čem je prednost članov zadruge pred nečlani? "Le tisti, ki bodo organizirani, bodo lahko nastopali na tujem trgu," je dejal Brane Kozinc in poudaril, da zadrugo in njene nojereice čakajo v prihodnosti še številne naloge. Priti morajo do kakovostne krme, ki je osnovni pogoj za rejo nojev, še okrepiti sodelovanje z biotehniško in veterinarsko fakulteto in z drugimi strokovnimi ustanovami, izobraževati člane zadruge, ustvariti pogoje, potrebne za zakol nojev, in poiskati rešitve za zavarovanje nojev. Kot smo slišali, naše zavarovalnice obravnavajo noje kot "eksotične živali", zato so tudi premije izredno visoke in precej višje kot v tujini. Priročnik tudi kot opozorilo nepoučenim Vojko Frelih, avtor prvega slovenskega priročnika o reji nojev, je povedal, da je velik ljubitelj živali in da se je doslej uspešno ukvarjal tudi z rejo konj in drobnice. Ko so se pri nas pojavili prvi nojerejci, so ga premamili" tudi noji kot nekaj obveščenih ljudi. Ker nekateri evropski rejci, predvsem na Nizozemskem, v Belgiji, Franciji in Italiji ljubosumno skrivajo svoje znanje, je osnovne informacije o nojereji moral poiskati eksotičnega in novega. Zdaj ima z njimi že nekaj izkušenj. Knjigo je napisal zato, ker se je v Sloveniji v zadnjem času zelo povečalo zanimanje za rejo nojev, še zlasti mladih nojev, ki so nam cenovno dostopni, in ker je nevarnost, da bi spretni trgovci z noji kovali dobičke na račun nepoučenih in premalo v ZDA in v Južni Afriki. Začel je zbirati gradivo iz strokovnih revij in knjig, si ogledal praktično vzrejo nojev na šestih video-kasetah iz Evrope, Amerike in Južne Afrike, marsikatero dragoceno izkušnjo pa je dobil ob vsakodnevnem opazovanju in vzreji lastnih nojev... "Zavedam se, da knjiga ni popolna in da bo Zadruga rejcev nojev Ostrich iz Radovljice je Junija letos ie sodelovala na ustanovnem kongresu združenja evropskih rejcev nojev v Belgiji. Združenje je začelo izdajati revijo (v njej se predstavlja tudi slovenska nojereja), sicer pa se bo predvsem prizadevalo za to, da bi Evropa pridobila dovoljenje za klanje nojev, kakršnega Imata za zdaj le Južnoafriška republika In Botsvana. • • • Brane Kozinc, direktor zadruge Ostrich, ocenjuje, da v desetih do petnajstih letih cena nojevih jajc in piščancev na evropskem trgu ne bo padla in da bo še takrat mogoče za mladiča iztržiti približno tisoč mark. Ob tem, da nojevski par da na leto okrog dvajset mladičev tn daje za hrano treba odšteti vsega dvesto mark, bi bil letni prihodek dvajset tisoč mark, kar je tudi za kmetije lep zaslužek, še posebej zato, ker je reja nojev primerna tudi na slabših zemljiščih. na tem področju potrebno še veliko raziskav in dognanj... Želel sem le odgrniti tančico, v katero je bila pri nas zavita ta panoga," je dejal Vojko Frelih in poudaril, da bi nojereja kot dopolnilna dejavnost lahko prinašala dobiček tudi slovenskemu kmetu, seveda le ob pogoju, če bi se reje lotil strokovno m če bi mu pomagalo tudi kmetijsko ministrstvo. "Že preprosta računica pove, da je trenutno finančno razmerje med parom nojev z letno produkcijo 20 mladičev in kravo, mlekom in teletom povsem neprimerljivo," je med drugim zapisal v knjigo. "Nojev ne kupujejo resni kmetje" No, nekateri so drugačnega mnenja! Stanislav Lesko var iz kmetijske svetovalne službe Slovenj Gradec je v revijo Kmetovalec med drugim zapisal: "Nenavadno se zdi, da se kmetje na eni strani pritožujejo zaradi nizkih prihodkov in rastočih stroškov, po drugi strani pa so pripravljeninekateri odšteti 50.000 mark za pari plemenskih živali. No, tudi pri nas nojev ne kupujejo resni kmetje... Če hočete z noji na lahek način veliko zaslužiti, morate pohiteti. Še bolj verjetno pa je, da ste že [nepozni. Reja nojev se izplača e, če jih boste prodajali kot plemenske živali. Toda že čez štiri do šest let se bo trg z dragimi plemenskimi noji zasitil. Potem bomo noje redih za prvotni namen: za meso, usnje, perje in jajca. Z nojevim perjem m kremplji pa se ne bo dalo obogateti. Takrat za noja ne bomo dobili deset in več tisoč mark, ampak po nekaterih ocenah za piščanca 220 in za odraslega noja 900 mark." Tako meni Stanislav Leskovar, inženir agronomije in diplomirani ekonomist, ki sestavek v Kmetovalcu zaključuje z mislijo: "Obljubljeni uspehi nas včasih naredijo slepe, tako da nam glave sploh ni treba vtakniti v pesek." • C. Zaplotnik, slika: J-Pelko Sodelovanje Gorenja Trgovine in češkega Zetorja Prodanih tisoč Zetorjevih traktorjev e na strokovni orenje trgovina Praga, Brno, 3. decembra • Pred dnevi sc ekskurziji na Češkem v organizaciji podjetja iz Velenja mudila skupina slovenskih novinarjev in trije izžrebani kupci traktorjev Zetor. Poleg ogleda tovarne traktorjev Zetor v Brnu je bil v Pragi tudi kratek sestanek s predstavniki kmetijske zbormce. Sodelovanje Gorenja s tovarno traktorjev Zetor se je začelo lani. Navezava s češkim trgom je pravzaprav stekla preko Goren-jevega podjetja v Pragi, ki se je f>red dvema letoma preoblikova-o iz predstavništva v podjetje. Češki trg je eden od pomembnejših pri izvozu Gorenjeve bele tehnike, saj ima tam Gorenje skoraj četrtinski tržni delež. Sredi lanskega leta je bila Gorenje Trgovina izbrana za generalnega zastopnika traktorjev Zetor v Sloveniji in s tem tudi podpisana pogodba za prodajo in servisiranje. Gorenje trgovina je organizirala osrednji distribucijs- opredeljuje kot generalnega zastopnika s servisno in prodajno mrežo v Sloveniji. Letno naj bi v Sloveniji prodah okoli 600 Zetorjevih traktorjev. V Gorenju trgovini poleg uvoza traktorjev načrtujejo tudi širše sodelovanje jem času soočajo s problem1 privatizacije in presežnih delaV' cev v kmetijskih dejavnostih' hkrati pa se v državnih ustanovah zavzemajo za večjo zaščit0 domačega kmetijstva, ki je v primerjavi z državami Evropsk* skupnost iz redno nizka. Več o ekskurziji v eni prt' hodnjih številk. • M. Gregofl* M - KŽK KMETIJSTVO KRANJ, Begunjska c. 5 SEMENSKI KROMPIR sort DESIREE, JAERLA, SANTE in RESY lahko dobite po zelo konkurenčnih cenah v skladišču krompirja v Šenčurju. Pri večjih količinah priznamo še dodatni popust. Informacije po tel.: 064/41-071 in 064/211-252. POHITITE, KOLIČINE SO OMEJENE! ki center s skladiščem in centralni servis. V Sloveniji ie trenutno 12 pooblaščenih prodajalcev in 11 pogodbenih servisov, v sodelovanju s podjetjem APS pa so organizirali tudi poseben servis za nujne posege. Po nekaterih ocenah je v Sloveniji okoli 30.000 traktorjev Zetor, z imenovanjem uradnega zastopnika pa bodo slovenski kupci imeli urejen servis in garancijo. Doslej je Gorenje trgovina prodala okoli 1000 traktorjev, nedavno pa so z Zetorjem podpisali novo pogodbo, ki Gorenje Trgovino tudi dolgoročno s tovarno v Brnu. Tako naj bi že v kratkem proučili možnosti za kooperacijo, s katero se bodo pokazale možnosti za vključevanje slovenske industrije kot dobavitelja posameznih delov in sklopov za traktorje Zetor. Slovenski novinarji smo se na kratkem delovnem sestanku s Kmetijsko zbornico Češke republike seznanili tudi s položajem češkega kmetijstva. Kmetijska zbornica se poleg podpore kmetijskim dejavnostim in podjetništvu v kmetijstvu, ukvarja tudi z ostallo problematiko na tem področju. Predvsem se v zadn- Kmečka mladina na izlet v Avstrijo Kranj - Društvo kranjske in tržiške podeželske mladine prireja v petek strokovni izlet v Avstrijo. Izletniki si bodo v bližini Velikovca ogledali biokme-tijo, na kateri se ukvarjajo s prašičerejo, s peko kruha in prodajo na domu, in kmetijsko šolo Zlati studenec, na kateri izobražujejo za poljedelstvo, živinorejo io sadjarstvo. Po malici se bodo odpeljali do Gradca« kjer si bodo ogledah tamkajšnji novoletni sejem. Za člane društva je cena izleta 3.000 tolarjev, za nečlane pa 3.900. *CZ. Predavanje Skrb za otrokovo zdravje Škofja Loka • Aktiv kmečkih žena Hotavljc vabi na predavanje dt-Urške Omejc o skrbi t» otrokovo zdravje. Predavanje bo jutri, v sredo, ob 16. uri v zadružnem dom« na Hotavljah. »CZ. f Prijetno branje Sveti Duh 38 Škofja Loka Tel.: 633-753 ^grman OBLAČILA ZA PROSTI ČAS UREJA: Vilma Stanovnik BIO - FIT ŠPORT IN REKREACIJA KORITNO 6, BLED 64260 TELEFON: 064/76-141 SLOVENIJA * TENIS * BALINIŠČE * FTTNES * SAVNA * NAMIZNI * KAVA BAR TENIS Naši nordijski reprezentantje so se predstavili pred novo sezono (9QM>[MI SMCIČflNJE®KSSHrrt SKAKALCI SI ŽELIJO ZAČETI VSAJ TAKO KOT ALPINCI 2 otvoritveno tekmo za pokal Cockte se je v Planici začela letošnja sezona smučarjev skakalcev - Žal ni bilo pripravljena 120-metrska skakalnica, zato naši na njej ne bodo imeli prednosti domačega terena na prvi tekmi letošnje sezone svetovnega pokala, ki se v soboto začenja v naši Planici. sanica, Gozd Martuljek, 4. in 5. decembra - "Letošnja sezona bo nas izredno pomembna, saj se začne in konča v Planici. Poleg tega nas sredi febrauarja čaka izredno pomemben nastop na olimpijskih igrah, kjer upam, da bodo nasi skakači dosegli svoj Vrhunec. Rezultati pa bodo izredno pomembni tudi za iskanje »ovih sponzorjev in podpise pogodb z dosedanjimi," je na tiskovni konferenci pred sezono poudaril direktor naših nordijsko reprezentanc Lojze Gorjanc Najatraktivnejša točka sobotne predstavitve v hotelu Špik v Gozd Martuljku je bila {Juni modna revija, ko so skakalci predstavili nova oblačila. Odrekli so se sicer Murinim svečanim oblekam (saj jih bodo dobili ob nastopu na olimpijskih igrah), zato pa jih je s tremičnimi oblačili razveselil Okus iz Radelj. Poleg copat Jp majic Adidas, ki ga za Slovenijo in Hrvaško zastopa Podjetje AFP iz Dobove, so skakalci dobili tudi nove tren- jm članov smučarskega sklada e*ke . Oprema in Univerzale sta se je ietos vključila tudi zasebna Poskrbela za komplete vetrovk firma APF iz Dobove, pokrovi-jn hlač, Sava in M -club pa za teljstvo nad pokalom Cockta pa jople nepremočjive jakne. Pu- je prevzelo podjetje Slovenija toverie bodo tudi letos nosili z vino. "Kljub temu da so naši <*nako Rašica. Poleg dosedan- skakalci z napisom Slovenija na Slovenski smučarski muzej-V hotelu Špik naj bi pred svetovnim pokalom v smučarskih poletih marca prihodnje leto v Planici, postavili slovenski smučarski muzej. "Imamo bogato smučarsko zgodovino, ki pa jo je moč predstaviti le v lepi muzejski zbirki," je povedal idejni vodja Svetozar Gu-ček V tekaško A reprezentanco so se letos uvrstili: Joško Kavalar , Robert Kerštajn, Matej Soklič ( vsi ŠD Planica), Tomaž Vflobočnik (TK Kranj) in kot edino dekle Nataša Lačen iz SD J-ttia na Koroškem. Glavni trener reprezentance je nekdanji tekmovalec Matej Kordež, ki za letos že obljublja boljše rezultate 'udi smučarjev tekačev. Podjetje Lada avto iz Ljubljane je letos sponzor našim nordncem, posebno sponzorsko pogodbo pa je direktor Lada avta podpisal tudi z Matjažem Zupanom, ld bo njihov logotip nosil na zaščitni čeladi. Prav tako bodo imeli nordijci nov avto, Tovoto, za katerega jim je ključe izročil direktor podjetja Center. svetovnega pokala še ni nared, vendar pa lahko rečem, da smo si za sezono zs t a vil i en sam cilj. To pa so dolgi in lepi skoki," Sravi davni trener skakalcev elko Gros. Tudi smučarji tekači so se na sezono dobro pripravljali, žal pa niso dočakali ruskega trenerja. "Ker lani nismo nastopali v štafetah, imamo na tekmah svetovnega pokala možnost nastopati le z dvema tekačema. Vsekakor pa so tudi za nas glavni cilj sezone olimpijske igre, na katere upam,da se bomo uvrstili, " je poudaril glavni trener Matej Kordež. Tudi kombinatorci pred sezono ne delajo velikih načrtov, čeprav semladi že dokazujejo. Boljši so v skokih, nekaj slabše gre v tekih. "Letos smo se prijateljsko razšli z ekipo biatloncev, s katero smo bili skupaj enajst let, sedaj pa so biatlonci pod okriljem TO," je tudi povedal Lojze Gorjanc. • V. Stanovnik, foto: J. Pelko Na sobotni in nedeljski tekmi za pokal Cockte v Planici je obakrat slavil Triičan Robi Meglic, ki je v soboto zmagat pred Matjažem Kladnikom in Juretom Žagarjem, v nedeljo pa prav tako pred Kladnikom in Francijem Petkom, ki je po poletni poškodbi dobro okreval in počasi prihaja v formo. smučeh ponesli ime naše države v svet pred dvema letoma, pa letos ne najdemo skupnega jezika z našo vlado, da bi pogodbo o sodelovanju podaljšali," je dejal Lojze Gorjanc. Naši nordijici, na čelu s skakalci, se zavedajo, da bodo zaupanje sponzorjev upravičili z dobrimi nastopi, zato so se na letošnjo zimo tudi skrbno pripravljali. " Končno so vsi fantje zdravi, tako da lahko nemoteno treniramo. Te dni najbolj pogrešamo 120-metrsko skakalnico, ki v Planici pred tekmo Tudi letos bomo izbirali najboljše športnike gorenjske STOTINKIN IZBOR 1994 SE JE ZAČEL ludi letos uredništvo Gorenjskega glasa v sodelovanju z gorenjskimi radijskimi postajami, organizira izbiranje najboljše-športnika, športnice, ekipe v individualnih športih in ekipe v '8fah. Ma" vas spomnimo, da smo v ^nulem letu najboljše gorske športnike zbirali s po-^bnimi glasovnicami, ki smo n objavljali v Stotinki, možnost glasovanja pa so imeli tudi j^slušalci gorenjskih radijskih p Lani si je naslov športnika gorenjske zaslužil Franci Pe-j^k, ki je zmagal pred Bojanom [Novakom in Cvetom Pretnar-Je,n, med športnicami pa je £ijyeč glasov dobila Alenka £eJŽar, ki je zmagala pred p?taŠo Bokal in Barbaro Mu-eJ- Med ekipami v individual-j.ln Športih so zmagali veslači ?teda, med ekipami v igrah pa a°kejisti Acronija Jesenic. .Letos smo se odločili, da za a*jboljše glasujemo športni no- vinarji, tako tisti iz osrednjih slovenskih časopisov, televizije in radia, kot tudi dopisniki Gorenjskega glasa in športni novinarji na gorenjskih lokalnih radijskih postajah. Vendar pa ste bralci Stotinke in poslušalci gorenjskih radijskih postaj tudi letos vabljeni k sodelovanju. Na glasovnico boste namreč vpisovali kdo naj bi po vaše zmagal v glasovanju športnih novinarjev. Vsi, ki boste zapisali vse štiri športnike (oz. ekipe) iste kot jih bodo izbrali športni novinarji boste za to dobili posebne nagrade, lepe praktične nagrade pa bomo z žrebom razdelili tudi med tiste, ki bodo uganili najboljšega športnika vsaj v eni kategoriji: športnica, športnik, ekipa v individualnih športih in ekipa v igrah. Gorenjski športniki, športnice in ekipe so v iztekajočem se letu dosegli nekaj lepih uspehov. Gotovo ne bo lahko izbrati najboljših, vendar poskušajte uganiti, kdo so to po mnenju športnih novinarjev...... Tokrat objavljamo prvo glasovnico, s katero že lahko ugibate. Pošlite jo na naslov: športno uredništvo Gorenjskega glasa, Zoisova 1, 64000 Kranj (za Stotinkin izbor). Več o poteku glasovanja, sponzorjih in nagradah pa bomo zapisali v prihodnji torkovi Stotinki. V. S. IZBOR 1993 Po mojem mnenju bo Gorenjski športnik leta............ Gorenjska športnica leta.......... Ekipa v individualnih športih Ekipa v igrah........................... Moj naslov............................... JURE KOŠIR SPET NA STOPNIČKAH Konec tedna se je nadaljeval svetovni pokal alpskih smučarjev in smučark S tretjini mestom na nedeljskem slalomu se je ponovno izkazal Mojstrančan Jure Košir. Manj sreče so imeli smučarji v soboto, ko so morali organizatorji zaradi preslabe vidljivosti odpovedati veleslalom. V soboto pa so bili na startu vsi najboljši, na čelu z Albertom Tombo in seveda našim Koširjem. Oba sta dokazala, da sta že v začetku sezone v vrhunski formi, saj je Tomba zmagal, Jure pa je bil za Avstrijcem Stangassingerjem odličen tretji. Smučarke so v nedeljo nastopile na smuku. Izkazala se je Kanadčanka Kate Pace, ki je zmagala 0,14 sekunde pred Nemko Seizingerjevo, naša najboljša pa je bila Skofjeločanka Le a Ribarič, ki se je uvrstila na 39. mesto z 1,53 sekunde zaostanka. Žal sreča v nedeljo ni bila naklonjena Blejki Špeli Pretnar, ki je bila po prvi vožnji odlična peta, v drugo pa je tik pred ciljem padla. Nove veleslalomske točke pa sta si privozili Urška Hrovat s sedmim mestom in Dovžanova s 24. mestom. Smučarji se te dni vračajo iz Amerike (zadnji pride jutri Jure Košir, ki je včeraj nastopil še na ekshibicijski tekmi Rossignola), konec tedna pa bsota smuk in superveleslalom v Franciji. • VS. ;«HRSKI SKOKI —.....\\ NOVE SKAKALNICE V ZAHOMCU Športno društvo Zahomc te dni slavi 4o letnico obstoja. V okvir praznovanja sodi tudi odprtje novih skakalnic. Tako bo danes ob 16. uri v farni cerkvi Ziljska Bistrica maša za umrle člane športnega društva, ob 18. uri pa bo jubilejna slovesnost v kulturnem domu na Čajni. Zvečer bo tudi ples športnikov. Prireditve se bodo nadaljevale jutri, 8. decembra, ko bo ob 9.30 trening avstrijskih, slovenskih in italijanskih skaklcev. Ob 12.3o uri bo blagoslovitev skakalnic, sledila pa bo otvoritev s kulturnim sporedom v katerem bo sodelovala tudi godba na pihala iz Ukev iz Kanalske doline. Ob 14. uri se bo začela tekma na 75 - metrski skaklanici. • V. S. SMi IRSKI TEKI PRVO TEKMOVANJE TEKAČEV Naši najboljši smučarji tekači so se konec tedna zbrali na prvi pregledni tekmi na Pokljuki. Kljub odjugi so tekmovalci tekli na 12-kilome trski progi, najboljšo pripravljenost pred začetkom sezone pa je pokazal TrŽičan Tomaž Globočnik. Drugi je bil Robert Kerštajn, tretji pa Marko Dolenc. Med dekleti je na 6- kilometrski progi najhitreje tekla Nataša Lačen, za njo pa sta se uvrstili Tanja Zelene in Vesna Dolenc. • VJS. TEČAJI ZA REKREATTVCE Po nekaj zelenih zimah tekaška sekcija pri ZVUTS Kranj ponovno organizira tečaje hoje, teka in drsanja na smučeh. Tečaji bodo potekali v okolici Kranja, od druge polovice decembra dalje. Za dodatne informacije se lahko pozanimate po telefonu 217-583 vsak dan od 15. do 18. ure. • VS. 0X@l IRSTVO —MI GIRO BO MEDIJSKI DOGODEK Bled, 3. decembra -V vili Prešeren na Bledu sta minuli petek direktor Televizije Slovenije Janez Čadež in predsednik etapnega odbora dirke Giro dltalia Jelko Kacin, podpisala pogodbo o medsebojnem sodelovanju v pripravi promocije m izvedbe 12. in 13. etape 77. mrke profesionalnih kolesarjev. Kot je znano, bo del Gira dTtalia drugo leto junija potekal tudi po Sloveniji in bo prav gotovo eden največjih športnih dogodkov leta pri nas. Slovenska televizija bo poskrbela, da si bodo prireditev lahko ogledali tudi tisti, ki ne bodo mogli ob progo. ♦ V. S. EKIPA SAVE V SPREMENJENI POSTAVI Kranj, 6. decembra - Potem ko je jeseni kranjski kolesarski klub zapustil trener Matjaž Zevnik, sta z aktivnim kolesarjenjem prenehala tudi Tadej Žumer in Tomaž Poljanec. Novinca v klubu pa sta Gnezda (prišel je iz Idrije) in Melanšek (prišel je iz Celja). Trener Miran Kavaš bo še vedno vodil ekipi pionirjev in mlajših mladincev. "Zelja trenerja Kavaša je, da bi v Kranju v nekaj letih vzgojil mlade domače kolesarje, kot smo jih včasih že imeli. Trener Zevnik je na svojo željo odšel v avstrijski Keli, kjer bo lahko izkoristil svoje ambicije. Pri tem mu v klubu nismo delali težav, saj nikomur v klubu, niti kolesarjem niti trenerjem ne onemogočamo boljšega zaslužka drugje. Krmilo prve ekipe je nato prevczel Marko Polanec, z njim pa bodo trenirali tudi starejši mladinci," je povedal direktor KK Sava Franc HvastL Tako bodo v novi sezoni za ekipo Save vozili: Rovšček, Pilar, Bertoncclj, Križnar, ZiherI, Kosmač, Studen, Gnezda, Melanšek, Pagon (z dvojno licenco tudi za Bosch Kueche) in Robič, pa tudi VaHavec se bo v ekipo vključeval z mladinskih vrst. Kapetan ekipe pa bo najverjetneje Melanšek. * V. Stanovnik OMET CREINA ■ SLOVENSKI REKORDER Kranj - Vsa moštva NK Gorenjski glas - Creina so v vrhu svojih tekmovanj, najbolj razveselili pa so pionirji (prvaki), mlajši pionirji (prvaki), ki niso izgubili niti točke. Kadeti so odlični v slovenski ligi (celo v boju za prvaka), mladinci pa v zlati sredini (zdaj peti), kar je za novince izreden uspeh. Člani se potegujejo za tretjo ligo in logično vprašanje je, kdo vse te nogometaše vadi. NK Creina je zagotovo klub-rekorder po šolanih trenerjih: kar pet jih ima najvišji naziv (trener I. razreda v A licenco), ki se ga trenutno da pridobiti. To so Aleš Kenda, Jože Križaj, Marko Trebeč, Stane Kodele in Darko Stenovec! Večina prvoligašev nima takega kadra. Čez nekaj dni pa se na Fakulteti za telesno kulturo začne študij (višješolska oblika) za naziv "višji trener". IZ NK Creine bosta študirala Stane Kodele in Marko Trebeč Študij stane po 4.000 DEM za vsakogar (traja dve leti) in klub si prizadeva pridobiti sredstva za to prepotrebno izobraževanje. Tudi po tem je NK Gorenjski glas - Creina nedvomno "posebnost", upajo pa na pomoč Športne zveze, občine in še koga. nmuT ©KUHANJE' PRIZNANJA NAJBOLJŠIM SLOVENSKIM BALINARJEM Ljubljana, 3. decembra - Z razglasitvijo državnih prvakov in slovenskega balinarja leta seje v petek popoldne v hotelu Ilirija v Ljubljani slovesno končala letošnja balinarska sezona. Predsednik Balinarske zveze Slovenije Jože Rebec je čestital tako prvakom, ekipi Balinčka iz Ljubljane, kot udeležencem mladinskega in svetovnega prvenstva. Najboljši tekmovalec v iztekajočem se letuje bil Gregor Sever (Polje), na drugo mesto se je uvrstil Kranjčan Bojan Novak (Balinček), na tretje pa Žirovec Uroš Vehar (Trata). • V. S. mmm JESENIČANI (KONČNO) NEVARNI TEKMECI Ljubljana, Celje, 3. in 4. decembra - Kljub izredno slabi formi državnih prvakov in slabši igri Blejcev v zadnjih kolih državnega hokejskega prvenstva sta obe gorenjski prvokate-gorniški ekipi konec minulega tedna dokazali, da se boju za naslov prvaka nista odrekli. Jeseničani so po dobri igri tesno izgubili v Ljubljani, Blejci pa z enakim rezultatom 3:2 v Celju. Jeseničani so se v petek zvečer v Tivoliju odločili za napadalno igro. V prvi tretjini so povedli z 2:0, gola za prvake pa sta dala Jure šmolej in Udar Rahmatulin. Tudi v drugi tretjini so bile moči Jesničanov usmerjene v napad, vendar gola niso dosegli, pač pa je bil za Olimpijo Hertz uspešen B. Lomovšek, ki je uspel premagati sicer izvrstnega vratarja Drozdova. V zadnji tretjini, kljub lepim priložnostim, prvakom ni uspelo zatresti mreže Reddicka, zato pa je to spelo Jobu in Brodniku, ki sta uspela izid preobrniti v korist Ljubljančanov in Jeseničane še četrtič letos spraviti ob obe točki, končni rezultat je bil 3:2 (0:2, 1:0, 2:0). Tudi Blejci so v soboto v Celju igrah dobro in šele v zadnji tretjini izpustili iz rok zmago. RezuTat pa je bil na koncu enak kot v Ljubljani 3:2 (0;0, 1:1, 2:1). V skupini A 2 je Triglav v Zalogu zanesljivo ugnal Slavijo z rezultatom 3:6(0:3, 2:2, 1:1). Že danes pa je na sporedu 7. krog drugega dela prvenstva. Na Jesenicah ekipa Acroni Jesenic ob 18. uri gosti Celje, ekipa Bleda pa ob 19. uri gosti Olimpijo Hertz. V Mariboru se bosta srečah ekipi Leljak Maribora in Slavije, Triglav pa je danes prost. Nič manj zanimivo ne bo v četrtek, ko bo na Bledu gorenjski derbi med Bledom in Acroni Jesenicami, Celjani bodo gostili Olimpijo Hertz, Triglav pa v Kranju Maribor. • V. Stanovnik GORENJSKA HOKEJSKA TRIM LIGA Vse večja popularnost hokeja v Sloveniji se odraža v vedno večjem številu rekreacijskih ekip tudi na Gorenjskem. Nov dokaz, da bo tako tudi ostalo, je letos že tretjič zapored organizirana hokejska trim liga, v katero je vključenih osem ekip: HK Pizzerija Oliva iz Svetega Duha, HK Stari dvor, HK B.VD. iz Škofje Loke, HK Jelen - klub Sova iz Reteč, HK Preska - Medvode, HK Asa iz Nakla, HK Alf iz Kokrice in HK Jezersko. V tem tednu je bilo odigrano že peto kolo. Izidi V. kola: Preska - Medvode: ASA 4:6, Jelen - Klub Sova: Stari dvor 9:0, B.VD.: Jezersko 5:3, Pizzerija Oliva : Alf 6:5. Lestvica po V. kolu: 1. HK Jelen - klub Sova (8), 2 HK ASA (7), 3. HK Pizzerija Oliva in HK B.VD. (5), 5. HK Alf in HK Jezersko (4), 7. HK Preska Medvode in HK Stari dvor (2). • J. Potočnik čuvanje mmmmmmni TANJA BLATNIK IN MARKO MILENKOVIČ ZMAGOVALCA 130 plavalcev je nastopilo na 12. Špelinem memorialu, najboljši rezultat pa sta dosegla Tanja Blatnik (709 točk) in Tomaž Slapernik (810). Kranj, 4. decembra • Na starem zimskem bazenu v Savskem logu so plavalni delavci PK Triglav organizirali 12. Špelin memorial v spomin na tragično preminulo plavalko kranjskega Triglava Špelo Rebolj. Tokrat je nastopilo več kot 130 plavalcev iz devetih Klubov iz Slovenije in sosednje Hrvaške. Tako so nastopile plavalke in plavalci Ilirije, Dadasa Rudarja, Fužinarja, Ljubljane, Celulozarja, Kamnika, Primorja Riječke banke, Neptuna in Triglava. Memonalni disciplini sta bih pri ženskah 800 m prosto, pri moških pa 1500 m prosto. Zmagovalca sta bila Tanja Blatnik s časom 9:16,42 m Marko Milenkovič s časom 16:02,84. REZULTATI MITINGA: ženske: 100 m hrbtno: 1. Tanja Blatnik TK 1:08,29, 2: Tina Stimec (PRB) 1:11,01 3. Romana Jerše (DRT), 100 m prosto: 1. Ana Car (PRB) 1:01,88, 2. Sanda Brkljačič (PRB) 1:01,64, 3. Sanda Mladenovič (TK) 1:02,41, 100 m delfin: 1. Sanda Mladenovič (TK) 1:10,61, 2. Romana Jerše (DRT) 1:12,22, 3. Petra Omejc (TK) 1:12,65,100 m prsno: 1. Ana Car (PRB) 1:18,40,2. Petra Omejc (TK) 1:19,09, 3. Vjera Matkovič (PRB) 1:20,57,800 m prosto: 1. Tanja Blatnik (TK) 9:16,42 (najboljši rezultat 709 točk), 2. Maša Jamni k (TK) 9:31,27, 3. Barbara Stante (LL) 9:48,38, moški: 100 m hrbtno: 1. Marko Milenkovič (TK) 1:01,84, 2. Peter Mankoč (IL) 1:03,03, 3. Tomaž Jazbec (DRT) 1:03,76,100 m prosto: 1. Jerko Žkifič (PRB) 0:55,02, 2. Hrvoje Krpina (PRB) 0:55,37, 3. Gregor Povhe (CK) 0:55,77, 100 m delfin: 1. Borut Dežman (FR) 1:01,37, 2. Aleš Aberšek (TK) 1:01,56, 3: Peter Mankoč (IL) 1:01,73,100 m prsno: 1. Tomaž Slapernik (BP) 1:05,75 (najboljši rezultat 810 točk), 2. Peter Mankoč (IL) 1:11,39, 3. Tine Pečaver (JL) 1:12,53,1500 m prosto: 1. Marko Milenkovič (TK) 16:02,84, 2. Nace Majcen (IL) 16:09,10, 3. Dejan Tesanovič (NC) 16:31,13. Medalje so podeljevali sekretar Plavalne zveze Slovenije Matjaž Perne, predsednik PK Triglav Jože Antolin, direktor Športne zveze Kranj Borut Farčnik ter Jaka in Jože Rebolj brat in oče tragično preminule odlične plavalke Triglava Špele Rebolj. Pokrovitelj tekmovanja je bilo Trgovsko podjetje Merkur iz Kranja, zaradi nastopa na svetovnem prvenstvu na 25-metrskih bazenih pa na tekmovanju (memorialu) ni bilo naših najboljših Rlavalcev Alenke Kejžar, Igorja Majcna in Jureta Bučarja. • Jože larinček MEDALJE TUDI ZA GORENJCE V Ljubljani ie bil 2. mednarodni plavalni miting Miklavž '93, na katerem je plavalo 470 pionirjem in kadetov iz Italije, Madžarske, Slovaške, Hrvaške in vseh slovenskih klubov. Kranjčani so se mitinga udeležili precej oslabljeni, saj je kar nekaj najboljših plavalcev namesto v Ljubljani doma na Špelinem memorialu. Gorenjski plavalci so tako osvojili le tri medalje: Jana Bregar je bila tretja na 50 m delfin s časom 35,17, Neža Kovač (obe Triglav) prav tako tretja na 50 m prsno s časom 40,75, Radovljičan Jan Jenko pa si je priplaval kron na 50 m hrbtno s časom 34,08. • LB. RPOLO KEJŽARJEVA ODLIČNA TUDI MED ELITO Trije naši plavalci, med njimi tudi mlada Radovljičanka Alenka Kejžar, so se konec tedna udeležili 1. svetovnega Krvenstva v 25 - metrskih bazenih. Igor Majcen in Alenka [ejžar sta na prvenstvu popravila štiri državne rekorde. Že v petek je odličen rezultat dosegla naša najboljša plavalka, Alenka Kejžar, ki je nastopila v A finalu na 200 m prsno, in dvakrat popravila rekord ter se na koncu uvrstila na osmo mesto na svetu. Alenka je odlično plavala tudi na 200 metrov mešano, kjer je prav tako popravila svoj absolutni državni rekord in se v B finalu uvrstila na peto mesto. Lep uspeh je dosegel tudi Igor Majcen, ki je na 1500 metrov prosto popravil 11 let star rekord Darjana Petriča in se uvrstil na peto mesto. • VS. VATERPOLISTI MEGGITOURSA KRANJ 90 V PARIZ Kranj, 6. decembra -Vaterpolisti Meggitours Kranj 90, ki so osvojili drugo mesto na pokalu Slovenije za Triglavom so s tem dobi* pravico, da zastopajo Slovenijo v Pokalu evropskih pokalov zmagovalcev. Tekmovanje se bo začelo v petek, vaterpolist' Meggitoursa Kranj 90 pa nastopajo v skupini v Parizu, kjer se bod° srečali s pokalnim zmagovalcem Italije Pescaro, ruskim po kalni01 zmagovalcem Moskvi čem in francoskim zmagovalcem Raccingom- Na dolgo potovanje v Pariz bodo pod vodstvom trenerja Sandij* MikolerJča odpotovali Aleš Dejak in Tomaž Polšak (vratarja) ter igralci Dani Rozman, Sandi Jerman (kapetan), Rok Celar, Mark' Brinovec, Samo Kociper, Marjan Pičuhn mL, Blaž Radonjič, Andrej Rauter, Igor Veličkovič, Aleš Vončina in Darko Zupanič. Iz Anglije bo prispel še njihov igralec Uroš Čadež, kar priča, da so izreden kluf>> in niso pozabili igralca, ki se trenutno za eno leto nahaja v Angliji' Ker je to izredno mlad klub, vse funkcije opravljajo igralci sami in s° imeli kar srečo, da so našli pravega sponzorja, po katerem nosijo tud' ime. Pred odhodom je predsednik kluba Marjan Pičulin dejal: "Klub # je ustanovil leta 1990 in se je imenoval Diskoteka Gorjanc. Ne srnerno pozabiti, da sta za ustanovitev "kriva" Matjaž Rakovec in Matj** Sedej, ki sta tudi častna člana našega kluba. Že takoj na začetku srno dosegali odhčne rezultate v slovenskem merilu in s tem smo videli, <>* lahko dosežemo še več in letos nam je uspela uvrstitev v Evropo. Sm° popolnoma amaterski klub in vsa sreča, da smo našli skupni jezik 1 Janezom Kodričem, ki je postal naš glavni sponzor in prevzeli sm° ime Meggitours Kranj 90. Za samo pot v 1500 km oddaljeni Pariz P8 smo našu že nekaj donatorjev, tako da bomo lahko dosegli čimbolj** rezultate." Trener Sandi Mikoletič pa dodaja: "Po turnirjih v Avstriji, Italijii° Hrvaški, ki so bili na srednjeevropski ravni se ekipa prvič odpravlj8 na vrhunski turnir Pokalnih zmagovalcev Evrope, na katerem bomo prvič srečah z veliko boljšimi ekipami, kot smo mi. Vse tfl ekipe, ki bodo sodelovale v Parizu, sodijo v sam vrh svetovnega vaterpola, zato je brezpredmetno pričakovati, da bi se uvrstili ' nadaljnje tekmovanje. Že vsaka točka ali pa poraz s tremi g0'1 razlike bi bila prava senzacija. Da pa lahko odpotujejo v Pariz, so jim pomagali: Meggitours, G£' GE, CMC, Omnia sport, Sportina Bled, Elan, CC Consulting center -Namizno založništvo, Mark Mobil, Gorenjski glas, CC bar, RAK' računalniški center, VAL, d.o.o. Radovljica, Gorenjska mlekarn3 Kranj, Trgovin Urška, Cekinček, Mesarstvo Kepic, Gogala, Peharčc*. HAM, Cnebulj internacionale Domino Radovljica in drugi. • Jo** Marinček JESENSKI DEL PRVENSTVA KONČAN V soboto se je končal jesenski del ekipnega državnega prvenstv* Ekipa Triglava se je kot novinec v ligi zelo dobro uvrstila, saj j* med štirimi ekipami v državi, kar potrjuje, da se v Kranj zop* vrača vrhunsko kegljanje po 10-letnem premoru. Ekipa je zelo enotna ter v povprečju najmlajša med ostali0' ekipami in daje upanje, da bomo v Kranju s treningi in delom zop* dobili kakšnega reprezentanta, ki bo zastopal barve Slovenije. tekmi jesenskega dela so Triglavani pod sponzorstvo"1 Iskre števci doma*gostili ekTpo RudarjaTz Trbovelj, (jostje se nj^ mogli upirati domačinom, saj so le-ti dosegli povprečje 900 keglje1 in je bil rezultat 7 : 1 (5407 : 5220) za Kranj. Najboljši Pj Triglavanih in na tem srečanju je bil V. Oman z 934 podrtij keglji, edino točko pa je gostom priboril U. Stoklas, ki je ugnal N Boštarja za 33 kegljev. Tudi v ženski konkurenci se je končal jesenski del prvenstv* Triglavanke so imele v gosteh ekipo Rudarja iz Trbovelj in so P ?o dobri igri premagale z rezultatom 6 : 2 (2428 : 2364) za Trigl**: bkrat je bila najboljša pri Triglavu J. Jerala 423 kegljev, najbolj9 rezultat srečanja je dosegla Burja - Rudar, 425 podrtih kegljev. Prvenstvo države se bo nadaljevalo 29. januarja, do takrat P* bodo kranjski kegljači nastopali na posameznih prvenstvi0! gorenjskih ekipnih prvenstvih in na razmh turnirjih, doma pa J* čaka tekmovanje za pokal .mesta Kranja, ki bo potekalo od 'j decembra do 7. januarja 1994, tako da tudi privrženci kegljanj0 i Kranju ne bodo prikrajšani za oglede kegljaških tekmovanj. Tone Česen ©@bojk Po prvem delu prvenstva vodi Lubnik brez poraza s 14 točkai°jj druge so Jesenice z 12 točkami, tretji Ljubelj z 10 točkami, četPj Adergas z 8 točkami, peta Kranjska Gora s 6 točkami, šesti S. JeokjjL 4 točkami, sedmi Triglav z 2 točkama in osmi Elan brez to**" Prvenstvo se bo nadaljevalo 29. januarja. • J. Pogačnik LJUBELJ ZGUBIL V MARIBORU V IL kolu druge slovenske kegljaške lige ie ekipa Ljubelja gostov*? v Mariboru pri drugi ekipi Konstruktorja in izgubila z rezultatom 5y' V zanimivi tekmi, saj so v večini dvobojev odločali zadnji lučaji.$ zmagali domačini z rezultatom 5066:5029. Tako kolo pred kontf. jesenskega dela vodi Proteus s 17 točkami, Ljubelj pa je tretji z , točkami. V zadnjem kolu pred odmorom igra Ljubelj v soboto ob 1 uri doma z Adrio iz Ankarana. • J. Pogačnik Kranjska Gora in Maribor se pripravljata na tekme svetovnega pokala NAGRADNI SKLAD RAZDVOJIL ORGANIZATORJE Organizatorji letošnje Zlate lisice so vztrajali pri najnižjem možnem znesku nagradnega sklada, Kranjskogorci Pa so v strahu pred "selitvijo" tekem znesek povečali - Slovo od pokala Vit rane, "grenak" pozdrav pokalu Kompas Holidays. mnn Ljubljana, 5. decembra - V nedeljo zaključen smučarski sejem v Ljubljani je bil ves prejšnji teden tudi priložnost za različne tiskovne konference. Četrtek pa je bil dan, rezerviran predstavitvi tekem svetovnega pokala alpskih smučarjev in smučark v Sloveniji Tako se bodo najboljši veleslalomisti in slalomisti sveta pomerili v Kranjski Gori 8. in 9. januarja prihodnje leto, najboljše smučarke pa bodo na 31. Zlati lisici tekmovale 22. in 23. januarja. Tekme svetovnega pokala v Desecu januarju bodo gotovo Pomembne in zanimive tako za smučarje kot smučarke, kajti Pomembno se bo izkazati tik Pred olimpijskimi igrami. Slovo od pokala Vitarnc V Kranjski Gori, kjer je trenutno le nekaj skopih centi-nierov snega, so že pred tedni začeli z zasneževanjem, tako da Priprave na obe tekmi svetovnega pokala potekajo normalno. "Ker je vse težje pridobivati tekme svetovnega pokala, smo *e letos odločili za nekaj novosti. Te bodo predvsem namenjene izboljšanju storitev za tekmovalce in za poročanje niedijev. Tako smo se s hotelirji dogovorili o boljši ponudbi nrane, v hotelu Kompas pa bo «e te dni, ob tekmah v Planici, odprto novo tiskovno središče. Nekaj novosti bo tudi v cilju tekmovališča, poleg tega pa Srno se o sodelovanju letos dogovorili s Kompas Holidav-som in pokal namesto Vitranc Poimenovali v Kompas Holi-days," je povedal predsednik Konec misli na Ol treh dežel? "Mislim, da Se nismo zreli, da bi lahko kandidirali za olimpijske igre treh dežel leta 2002. Morda kdaj kasneje, sedaj pa mislim, da so resnejši kandidati, ki imajo več možnosti za izvedno teh iger," je na vprašanje o olimpiadi treh dežel leta 2002 dva odgovoril Vojteh Budinek. organizacijskega komiteja Vojteh Budinek. Kljub temu da ni nikomur ljubo slovo od tradicionalnega imena pokala Vitranc, pa so organizatorji prepričani, da so ravnah prav, saj je v svetovnem smučarskem cirkusu vse pomembnejši denar in tudi Kranjskogorci ga za svojo prireditev morajo imeti. "Pogodbo o sodelovanju smo podpisali za tri leta. Naše podjetje že sedaj predstavlja Slovenijo po svetu m bo svoje ime utrjevalo tudi prek svetovnega pokala," je dejal direktor Kompas Holidav-sa Tomaž Visenj ak. Kranjskogorci so za letos pripravili tudi soliden denarni sklad, saj bodo tako na slaloms-ki kot veleslalomski tekmi razdelili po 40 tisoč švicarskih frankov. Organizacijski komite pa se je odločil, da vstopnina ostane enaka kot lani, 350 tolarjev. Za otroke vstopnine ne bo. Lisički sneg z neba ni več mar Manj težav s snegom kot v Kranjski Gori imajo na Pohorju, kjer je minule dni zapadlo od 40 do 60 centimerov snega, ves čas pa mu dodajajo tudi kompaktni sneg iz desetih snežnih topov. "Tudi če ne zapade več niti centimeter snega, je naša tekma rešena. Tako zgodaj in v takšni količini namreč snega še nikoli nismo imeli, čeprav smoorganizatorii tekem že 31. leto," je zadovoljen povedal predsednik organizacijskega komiteja Dušan Sen-čar. Seveda na Pohorju snežnih topov še ne bodo ustavili, saj se zavedajo možnosti hitrih otoplitev. Tako kot vedno pa se v Mariboru že sedaj pripravljajo na bogat spremljajoč program letošnjega srečanja najboljših smučark sveta. Tako bo dobil novo vsebino popularni Lisičkin koncert, poskrbljeno bo za glasbo v ciljni areni, gala večer bo v novem Narodnem domu, kmalu pa bodo v prodaji tudi buteljke mariborčana z zlatimi lisičkami. Prav tako bo letos nov plakat, na katerem bo smučarka nosila očala z znakom Mobitela, ki je poleg stalnih sponzorjev nov sponzor letošnje Zlate lisice. Nagradni sklad mariborskega svetovnega pokala bo najnižji možni, 20 tisoč švicarskih frankov za vsako disciplino. Pokrovitelj mariborskega svetovnega pokala bo predsednik države Milan Kučan. Zakaj Kranjskogorci dajo več ? Poleg nostalgije za imenom pokala Vitranc (ki se je, priznajmo v vseh teh letih dodaobra udomačil pri vseh nas), je temperaturo na tiskovni konferenci dvignil tudi besedni spor med mariborskim in kranjskogorskim predsednikom organizacijskega komiteja. Dušan Senčar je namreč Vojtehu Bu-dineku očital, da so se poleti dogovorili, da ohranijo najnižji možni denarni sklad, to je 20 tisoč švicarskih frankov na tekmo, v Kranjski Gori pa se očitno tega niso držah. Kranjskogorci so se branih z dejstvom, da je moška tekma pač moška in da so jim iz mednarodne smučarske zveze priporočili, da če hočejo "ohraniti" tekmo, morajo ponuditi vsaj solidne denarne nagrade. Marsikje namreč organizatorji ponujajo tudi več kot 50 tisoč frankov. • V. Stanovnik SflRKfl mmmmmmnimin opkomet mmmmmsnimn ODLOČITEV V ZADNJI SEKUNDI KOLO PRESENEČENJ KRANJ : COMET 69 : 67 (32 : 32) Kranj, 4. decembra • Športna dvorana na Planini, gledalcev 100, sodnika Sipec iz Nove Gorice in Petek iz Kočevja. Kranj: Brkič 6 (4-2), Znidar 6, Jakšič 4 (2-0), Čankovič 2 (2-0), Ažman, Josifovski, Kump 2, Franko 23 (15-5), Gartner 26 (14-12), KOvač, Novakovič, Magdalenič. Gostiteljice so srečanje začele izredno slabo, saj so v devetih ntinutah dosegle le eno točko, tako daje bil izid v deveti minuti kar 1: 13. v zadnjih petih minutah prvega dela so z izrednim pokrivanjem Po celem igrišču izničile visoko prednost košarkaric iz Slovenskih Konjic in izenačile na 32 : 32, ker je bil rezultat prvega dela. V nadaljevanju so v 21. minuti domačinke tudi prvič povedle na tekmi 34 : 32 in prednost držale do 34. minute. Zatem so "krila" Ponovni odbile gostje in vodile s tremi točkami prednosti do 36. ntinute, ko so se gostiteljice približale na točko in s trojko povedle z ™: 57. Še v zadnji minuti so igralke Kranja vodile s 67 :61, vendar so £ostje s prekrški m domačinke s slabim izvajanjem meta 1 :1 rezultat ^enačile. Le sekundo pred zadnjim piskom je Darja Gartner dvakrat **dela in zagotovila zmago. * Jože Marinček LOČANKE SO SE VESELILE y 11. kolu slovenske košarkarske lige so košarkice Odeje -Marmorja zmagale tudi v Ljubljani Po razburljivem finišu so si P^borile zmago in mesto na vrhu razpredelnice. Na gostovanju pri ekipi Mibex Ilirije v Ljubljani so košarkarice ^deje Marmorja začele slabše kot gostiteljice, vendar pa se kljub vodstvu domačink do konca niso predale. Odlično igro sta tokrat Pokazali zlasti letošnji okrepitvi Stublla in Malackova, ki je s trojko v ^dnjih sekundah odločila srečanje. • Ločanke so tako z 20 točkami skupaj z ekipo Rogaške na vrhu testvice, v sobotnem kolu pa doma gostijo ekipo Slovana. • VS. 2- SLOVENSKA KOŠARKARSKA LIGA ZA MOŠKE LOČANI PROFESORJI ZA RAD0VLJIČANE °DEJA MARMOR : DIDAKTA 77: 36 (40 :12) p Škofja Loka • Športna dvorana Poden, gledalcev 150, sodnika: ^ernrl in Bremec (oba Kranj). , Odeja Marmor Levstek 9 (0:2), Hartman 7 (1:1), Staniša 4, Stegušar 6, Omahen 9 (1:3), Dolenc 7 (1:1), Malovič 2, Mlakar 2 (0:2), Mhnger 7 (3:4), Mitič 24 (5:6). Didakta: Mitrič 4 (0:2), Tonejc 2 (2:2), Modric 2, Rozman 2, ;»limovič 1 (1:2), Stojnšek 8 (4:4), Stanek 3, Valentar 5 (3:3), Lotrič 6 w2), Zadravec 1 (1:2), Koman 2. • Gostje iz Radovljice so v Škofji Loki doživeli pravo lekcijo *°$arkarske igre. Pred derbijem prvouvrščenih ekip nihče ni Pričakoval kaj takega. Tudi v domačem taboru so se gostov kar j\e*oliko bali, Radovljičani pa so bili optimistično razpoloženi. endar so bili tokrat domači košarkarji v veliki premoči, v prvih 30. pioutah igre pa so bili pravi profesorji v praktični razlagi košarkarske $[5 v obrambi. Prav vsi na čelu z Daretom Omahnom so pokazali res Imunsko igro v obrambi, tako da so gostje v prve pol ure dosegli le 16 ^čk- Tako je omači trener Igor Dolenc zadnjo četrtino igre namenil •r^jšim igralcem, ki pa so se tudi enakovredno kosah s popolnoma Ubitimi" gosti. Prihodnji teden bodo Ločani igrah doma z Novim ""testom in imeli priložnost za novo zmago, ki jim tudi v drugem delu P^enstva daje veliko možnosti za napredovanje v višji rang cfcrnovanja. In to že po enem letu. • Dare Rupar Tokrat smo dočakali tudi prvo zmago šeširja. Upati je, da je rezultatske krize pri loškem ligašu konec in bodo v naslednjih kolih začeli osvajati točke, Id bodo pomenile rudi prvoligaški obstanek. Žal pa rezultati minulega kola ne govorijo v prid Ločanom. Tokrat je bilo kar nekaj presenetljivih rezultatov. Slovan je izgubil točko v Ajdovščini, Rudar pa v Veliki Nedelji. Tudi rezultata v Ribnici in na Ptuju sta bila tesna, zmagi pa sta ostali doma. Celjani zdaj vodijo dve točki pred Slovanom. Šešir je po prvi zmagi zapustil zadnje mesto na lestvici. Med prvohgašicami v modri in beli skupini po predzadnjem krogu ni prišlo na lestvici do nobenih sprememb. Kranjčanke so po pričakovanen porazu v Škofijah spet tretje, vse o uvrstitvi pa se bo odločalo v zadnjem kolu to soboto v dvorani na planini. Gorenjski drugoligaši so spet imeli črno soboto. Derbi tekmo, ki je dala že tudi jesenskega prvaka, so Preddvorčani izgubili in bodo jesenski del končali verjetno na drugem mestu. Besnica je že po tradiciji izgubila z golom razlike, tokrat v Ajdovščini, edino točko pa so tokrat osvojili rokometaši Centra Zaplotnik na gostovanju v Ljubljani. Jesenski prvaki so že Kodeljevcani, Preddvorčani so še naprej drugi, Center Zaplotnik in Besnica sta še naprej na dnu lestvice. Rezultati minulega kola: L liga moški: Šešir: Gorenje 17 :15, Cehe P.L.: Jadran 31:21, V Nedelja: Omnikom Rudar 16:16, Fructal: K. Slovan 20 : 20, Drava : Prevent 23 : 21m Ribnica : Presad 19 : 17. L liga ženske - modra skupina: B. Olimpija : Mlinotest 28 : 24, Velenje : Krim Elekta 19 : 27, Kočevje : Branik 37 : 30. Vodijo Kočevke pred Krimom Elekto. L liga ženske - bela skupina: Marcus Burja : Kranj 27 :19, Žalec : Drava 33 :14, N. mesto : M-Degro Piran 23 : 21. Prva je Burja, drugi Žalec, Kranj pa tretji. 2. lisa moški • zahod: TAB Inžiniring Preddvor : Kodeljevoi 25 : 27, Nova Gorica : Besnica 20 : 19, Krimn : C. Zaplotnik 18 : 18, Izola : GPG Grosuplje 15 :15, Črnomelj: Kamnik 26 : 24, Akripol Trebnje : Škofljica 24 : 21. • Martin Dolanc ŠEŠIR VENDARLE SLAVIL ŠEŠIR : GORENJE 17 :15 (9 : 5) Skorja Loka - športna dvorana Poden, gledalcev 500, sodnika: Kalin in Korič (oba Ljubljana) Šešir: A. Peternel, Ravter, Tomič 4, Berce, Šile 7, Dolinar, Kalan, Sokolov 3, F. Peternel 1, Novšak 1, M. Keše 1, G. Keše. Sedemmetrovke: Šešir 0 : 4. V petek poskusu pred domačim občinstvom in v zadnjem pred novim letom so rokometaši Šeširja le uspeh osvojiti prvi dve točki in doseči prvo prvoligaško zmago v zgodovini kluba. Bojazen pred tekmo je bila velika. Neuspehi m nesoglasja so to samo še podkrepili. Po drugi strani pa so dogodki v zadnjih dnevih (napovedovani odstop predsednika predsedstva Mira Duiča), le zbistrili glave vsem tistim, ki odločajo o rezultatu na igrišču. Vsekakor je težko pričakovati, da bi se zaradi ene zmage vse ponovno prekrilo, kljub vsemu pa je to le prva zmaga in potrebno se je je veseliti in na njej graditi naprej. Vse še vedno ni izgubljeno. V tem trenutku pa tudi ni pravi čas za kaj drugega kot za enotno pot naprej. V tem srečanju so Ločani dokazali, da znajo igrati rokomet. Imeli so siacer tudi nekaj "svojih" muhastih minut, ko kar 16. minut niso dosegli zadetka in so jih gostje pri 11 : 10 skorajda ujeli. Vendar so borbeni Ločani tokrat pokazali novo kvaliteto. Igrali so zase, za klub in za občinstvo, ki je uspeh znala nagraditi s skandiranjem in močnim aplavzom ob koncu. Prihodnji teden Šešir v zadnjem jesenskem kolu gostuje v Litiji pri Presadu. • Dare Rupar FINALISTI ZA VELIKO NAGRADO OPTIMIZMA Postojna, 5. decembra - V hotelu Kras v Postojni so bili odigrani štirje polfinalni turnirji za Veliko nagrado Optimizma. V finale so se uvrstili po štirje iz vsake skupine. V A skupini so to: Zvonko Meštrovič (11), Georg Mohr in Miran Zupe (po 9,5) ter Uroš Zalokar (9), v B skupini: Dražen Sermek (Murka Lesce), Marjan Kastelic, Igor Jelen (po 8,5) in Primož Šoln (8), v skupini: Dani Vomberk, Vojko Mencinger (Murka Lesce) po 10,5, Matjaž Justin (9) in Zdravko Vošpernik (8,5) in v D skupini: Leon Gostiša (9), Rudi Osterman (8,5, Tomo Zupan Kranj), Miha Furlan (8,5) in Iztok Jelen (7,5). Finalni turnir bo 11. in 12. decembra v Postojni. Poleg bo še tolažilni turnir z nagradnim skladom 1.000 DEM. • Aleš Drinovcc EKIPNO OSNOVNOŠOLSKO PRVENSTVO V soboto, 11. decembra, bo ob 9. uri na osnovni šoli v Predosljah ekipno prvenstvo občine Kranj v šahu za osnovne šole. Nastopajo lahko štiričlanske ekipe osnovnih šol v konkurenci za starejše (1979 in mlajši) in mlajše (1982 in mlajši) dečke in deklice. MATEVŽ MRAK BREZ PORAZA Na osnovni šoli Jakoba Aljaža v Kranju se je končalo šolsko Ervenstvo v šahu. Sodelovalo je 21 igralcev, zmagal pa je Matevž Irak iz 7. razreda, ki je osvojil vse možne točke. Tri točke za njim sta bila sošolec Miha Kramar in četrtošolec Tomaž Rozman. PORAZA VODILNIH Kranj, 3. decembra - V 7. kolu prvenstva šahovske sekcije Tomo Zupan Kranj sta oba vodilna izgubila. Rudi Osterman z Matjažem Šlibarjem, Aleš Drinovcc pa z Marjanom Butalo. Sedaj se jima je v vodstvu pridružil še Matej Sušnik z zmago nad Zlatkom Jerajem. Daleč pa niso ostali tudi zasledovalci. Mladinski derbi je dobil Peter Kovačič, ki mu tako za osvojitev naslova mojstrskega kandidata manjka le še pol točke iz dveh partij. Rezultati 7. kola: Matjaž ŠLibar - Rudi Osterman 1 : 0, Aleš Drinovec - Marjan Butala 0:1, Zlatko Jeraj - Matej Sušnik 0:1, Peter Kovačič - Blaž Kosmač 1: 0, Boštjan Markun - Drago Rabič 1 : 0, Bojan Planinšek - Uroš Kavčič remi, Simona Orel - Tomaž Rogelj 1 : 0, Milan Golja - Maja Šorli 1 : 0. Vrstni red po 7. kolu: 1.-3. Rudi Osterman, Aleš Drinovec in Matej Sušnik po 5 točk, 4. - 5. Peter Kovačič in Matjaž Šlibar po 4,5, 6. - 9. Boštjan Markun, Marjan Butala, Emil Muri m Simona Orel s po 4 točkami itd. • Aleš Drinovec TEDNI TURNEGA SMUČANJA VABLJIVE TURE V JULIJCE Ljubljana, 6. decembra - Mladinska komisija Planinske zveze Slovenije je pripravila zanimiv program za turne smučarje, U bi d strokovnim vodstvom presmučati ture, na katere se morda sami ne bi podali. Gre za štiri sedemdnevne termine med 22. januarjem in 19. februarjem 1994, ko bodo organizirali tedne turne smuke po Julijskih Alpah. Prijave bodo sprejemali do 15. decembra letos. Izhodišče za turne smuke bo Komna oziroma Planina na Kraju. Program bodo prilagajali eleremenskim in sneeram. Organizirali bodo daljše in zahtevnejše ture - tudi s prenočevanjem po zimskih sobah v kočah - za bolj izkušene smučarje, za druge pa bodo pripravili manj zahtevne ture. Poleg turnih smukov so v programu vodene visokogorske ture, učenje osnov turne smuke, seznanitev z osnovami zimske alpinistike, hoja s hoduljami, sankanje in balinanje. Udeleo delevne popolne oskrbe v koči (vključno s hrano za ture) in strokovnega vodstva izkušenih mladinskih planinskih vodnikov in inštruktorjev.Za vsako izmeno lahko sprejmejo 18 do 20 udeleato le hitra prijava s plačilom prvega obroka (najmanj 100 DEM do najkasneje 15. decembra) zagotavlja mesto na Tednu turne smuke. Kdor bo vplačal polno ceno (200 DEM v SIT) pred sredino decembra, mu priznajo 5 odstotkov popusta, prav toliko dodatnega popusta pa dobijo udeleastno posteljnino. Drugi obrok morajo poravnati najkasneje do 15. januarja. Pred začetkom študentskih počitnic bodo za udeleanizirali sestanek, na katerem se bodo pogovorili o poteku Tedna turne smuke in opremi. • S. Saje 676.20 SIT SAMO V TRGOVINI GORENJSKE MLEKARNE SIR J0ŠT PO TEJ CENI! SMLEDMSKA1 GORENJSKA MLEKARNA KRANJ V SPOMIN Čaša tvoja je življenje tvoje..... Vlivaj vanjo vsak dan dobra dela..... V delih svojih živel sam boš večno. (Anton Aškerc) 6. decembra pred desetimi leti je umrl naš dobri ata ANTON KOŠNJEK 21.11.1911 - 6.12.1983 Znamenškov Tone s Kokrice Hvala vsem, ki se ga spominjate! Žena Pavla, hčerki M alka in Vida z družinama v imenu vseh sorodnikov. Kokrica, 6. decembra 1993 KAM NA PREDPRAZNICNO NAKUPOVANJE V NOVO BLAGOVNICO GORENC Ob Gregorčičevi ulici v Kranju. Vhod je z dvorišča na Mladinski ulici 2 (bivša stavba vino - pivo.za kinom Center). Ne iščite in ne plačujte parkirnega prostora v Kranju.Veliki parkirni prostor pred Blagovnico Gorenc je brezplačen. Na več kot 300 kvad. m. prodajne površine si oglejte ponudbo oblačil za vso družino. Če pa se odločite za nakup ženske ali moške Jakne, parke, bunde, puhovke, ne prezrite te ponudbe. V Gorencu Je zanesljivo najbogatejša Izbira le-teh, tako od domačih proizvajalcev, kot tudi proizvajalcev Iz Italije, Avstrije, Nemčije. Kaj pa cene ? Trudimo se, da bo naše geslo NAJCENEJŠI NAKUP JE PRI GORENCU NAKUP prepričalo tudi vas. OTROŠKE BUNDE 6-12 LET 5.740,00 OTROŠKI KOMBINEZONI 6 - 12 LET 7.235.00 ŽENSKE IN MOŠKE JAKNE 5.900 - 8.950,00 MOŠKE SPALNE SRAJCE POPELIN 1.500,00 FLANELA SRAJCE 1.100.00 ŽAMETNE HLAČE 3.950.00 KAVBOJKE od 1.500.00 BLUZE IN KRILA od 3.200.00 SPODNJE PERILO ugodno Za obisk v Blagovnici Gorenc seprigoroča Trgovsko podjetje STORZIC Kranj. \AJKYAUTLT\WM SILVESTROVANJE ŠPORTNA DVORANA PODEN IGRA ANSAMBEL NAGELJ CENA SAM0 1000 SIT PRODAJA VSTOPNIC MENJALNICA INVEST TITOV TRG 4 a ŠKOFJA LOKA "KMEČKI STROJ" ŠKOFJA LOKA Sv. Barbara 23, 64220 Škofja Loka Tel.: 622-575; 622-311 KMETOVALCI * NAKUP, KI SE GA BOSTE ZAPOMNILI * PREDBOŽIČNA RAZPRODAJA! Akumulatorji VESNA, ANTIFRIZ motorna olja CASTROL, MUSTANG, INA, kardanske gredi CERJAK, traktorske gume BARUM in STOMIL, ter velika izbira rezervnih delov, krmil, semen, lopat * V trgovini GODESIC 53, tel: 631-497. Trosilec KRPAN 28, ORION 40, TG 40, TG 42, nakladalka SIP 19/9 DURANTE 12, 16, 18 m3, pajki 220 in 350, kiperca ETK 453! BERNARDI 1,8t; 3,5 t; 4,5t, kosilnice BCS 622,602, 603, cisterne CREINA 2700 in DURANTE 2200 I, freze in brane MACHIO, vitle TAJFUN 3. 4, 5, 6 t, puhalniki itd. NAJVEČJA IZBIRA traktorjev: ZETOR - vseh tipov, DEUTZ tk 55/a IN tv 826, massev ferguson 374/f, same 35, šolar 50, fiat 55-56, 70-56 DT, UNIVERZAL 350, 445, 640 Itd * V trgovini SV. BARBARA 23, tel: 622-575, 622-311. POPUSTI DO 5 % * PLAČILO NA TRI OBROKE * BREZPLAČNA DOSTAVA DO 100 km. Slabo slišite, se zato izogibate družbi? Slušni aparat SIEMENS vam bo olajšal vaše težave. Dobite nas vsak dan od 13. do 17.30 v ART OPTIKI v Kranju, Bleivveisova 18. GATTON int. d.o.o. Informacije 064/733-313 od 19. do 20. ure. MALI OGLASI 217-960 Prodam satelitsko anteno znamke Citizen. CEna 480 DEM. 0872-016 27814_ Prodam centralno PEČ TVT 17, rabljeno za 17000 SIT. Dolinar, Rožna dol. 11, Lesce 27sie APARATI STROJI GLASBILA PANASONIC brezžični telefoni, tajnice, telefaxl in telefonske centrale, zelo ugodno. 0632-595 2*205 ELECTRONICS I POSEBNAP0NUDBATEDNA VIDE0REK0RDER samo 42.075 SIT • 5% POPUST Iz ostalega programa: TV37cmTTX " 39.990 SIT TV51cmTTX 47.430 SIT TV55cmTTX 55.845 SIT TV 72 cm TTX, stereo 103.275 SIT HIFI STOLPI z CD od 45-135 SIT SINTESIZERJI, KAVVAJI, ROLAND, CASIO In HOHNER, po najugodnje-ših cenah. Zahtevajte prospekte in Informacije. SINKOPA, d.o.o. Žirovnica 87, 0802-216 26871 GR. MATERIAL Prodam 300 m2 SMREKOVEGA OPAŽA. 0712-234 27737 "POLOS" trgovina s premogom, Zapoge 40, Vodice Vam dostavi na dom v najkrajšem času več vrst premooa-zasavski premog, trboveljski, zagorski, velenjski, češki visokokalorični, madžarske brikete, zagorske kocke pakirane v vreče, bukova drva. Tel.:061/823-585, 824-096 SE PRIPOROČA Jame/ Jermani I C.Talcev 3 Kranj Tel.: 212-367 od 9. do 12. in od 15. do 19. ure S tem kuponom vam ob nakupu poklonimo 2 VIDEO KASETI OVERLOCK PFAFF In SINGER nova nerabljena, ugodno prodam. 0215- 650 27323 Starejši ŠIVALNI STROJ Slnger, ugodno prodam. 0 212-263 27555 ETAŽNO CENTRALNO rabljeno dve leti, 20000 Kcal, prodam. Cena 20.000 SIT. 0738-824_27670 Prodam 4 nove KOLEKTORJE, cena po dogovoru. 0212-546 27738 Prodam mizarski REZ KAR z čepilnl-kom zelo ugodno. 0620-245 27745 SAJVSERVKl - RTV SERVIS - TV antene ^Jantene(4390m) CD ■ (Mizarji) Prodam VENTILATOR z motorjem za odsesavanje za več strojev. 0403-185 27788 Novo smučarsko vlečnico Tomos s 400 m vrvi, prodam. 077-077 27795 IZOBRAŽEVANJE Instruiram matematiko in elektrotehniko za vse srednje sole. Matjaž, 0213-644_27024 Inštmiram matematiko za osnovne in srednje šole. Poučujem harmoniko. 0311-353_27348 Poučujem violino in teorijo glasbe za nižjo ter srednjo glasbeno šolo. 0631-768 27767 Uspešno instruiram angleščino. 0328-480, Boži 27774 "SATEX" SATELITSKE ANTENE ŽE OD 499 DEM, 12 OBROKOV BREZ POLOGA 13 MESECEV GARANCIJE Tel.48-570 KUPIM ODKUPUJEMO: starinsko pohištvo, umetnine, ure, nakit, porcelan, steklo in podobno. Omenjene predmete tudi strokovno ocenimo. Svetujemo pri opremi stanovanj in lokalov. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva ul. 7, Kranj, 0221-037, 48-545 25217 Odkupujemo STARINSKO POHIŠTVO in vse ostale starine, poleg tega pa nudimo tudi restavratorske usluge. 053-401 26895 Vabimo Vas na predstavitev fotokopirnih strojev, laserskih tiskalnikov in telefaxov MINOLTA ki bo od 7.12. do 9.12.1993 od 10. do 17. v hotelu CREINA v Kranju. Vljudno vabljeni! KARUN d.0.0. KRANJ Al C ^EB VI Hi-Fi d.o.o. TflGOVINfi Z TVVID€0»fiVDIO»HI - FI»T€L€FONI MflRflNTZ, SONV, T6CHNICS, d-'™'?f £ ] | SJ PANASONIC, PHIUPS, JBl, JAMO Conkorjevo 5 - 64000 KronJ v bližini gledoliščo - ĐU04/ Ut'UM Kupim smrekovo hlodovino In luba-darice. 064-022 27501 Kupimo stanovanja na Bledu, manjšo hišo v okolici Kranja, majhno kmetijo na Gorenjskem v okolici Jesenic, vse vrste zazidljivih parcel v okolici Kranja, vikende na Gorenjskem. HITRO-LAHKO, d.o.o., 0061/ 614-629 27793 LOKALI Na Kokrici oddamo POSLOVNI PROSTOR (35 m2) s parkiriščem. 0064/211-026 delavnik od 8. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure27642 V centru Kranja oddam na novo adaptiran butiq v izmeri 25 m2. Predplačilo za dve leti. 0062/225- 402 27764 OBVESTILA Vsak petek, NAKUPOVALNI IZLET v Munchen, cena 59 DEM. 0 82-104 27353 HIŠE PRODAMO: novejše pri šk-Loki, tudi zamenjamo za večje sta* novanje z doplačilom, novejšo In obnovljeno v KRANJU, obe primerni za poslovno dejavnost, vrstno na DRULOVKI ter starejše hiše (TREBl-JA BEGUNJE, HOTAVUE in druge). KUPIMO zazidljive parcele za hiše In poslovno dejavnost na Gorenjskem. APRON NEPREMIČNINE, 0214-674, 218-693_2782» Takoj kupim enodružinsko HIŠO z vrtom v Kranju ali zamenjam za večje stanovanje z doplačilom. 0327-464 27830 RAZNO PRODAM Prodam suha BUKOVA DRVA. 0421-345_27765 Prodam dva joglja In zložljiv otroški voziček. 0718-227, po 17. uri 2780S TURISTIČNO DRUŠTVO JESENICE, vabi vse obrtnike in trgovce na B0ŽIČN0-N0V0LETNI SEJEM, ki bo od 17.-19. decembra na trgu Toneta Čufarja na Jesenicah.ftijave sprejema Turistično društvo Jesenice vsak delavnik od 7.-17.30 ure na tel. 81974. POVEČAJTE SVOJ PRODAJNI USPEH! Enodnevni nakupovalni izlet na Madžarsko, dne 18. decembra 1993. 049-442 27420 Dne 18. do 18.12.93 organiziramo NAKUPOVALNI IZLET na češko, cena 2700 SIT + 50 DEM. 0 325- 737 27716 OTR. OPREMA Prodam OTROŠKI VOZIČEK globok za 3500 SIT. Rožna dolina 11, Lesce 27817 OSTALO DRVA razlagana, trske, smrekov žagan les, opaž, leseni izdelki, z dostavo! 0325-488 26396 GOTOVINSKA POSOJILNICA PO UGODNIH OBRESTIH LOŠKA ZASTAVLJALNICA $p.trg2,toLoko. tel.:O64/622-686lnt.0l| 622-067lnt01 PON.-PET. 8.00-12.00, 16.00-18.00 TRGOVCI - ženske bombažne žabe vam nudi K-PLUS, 0326-402 27783 PRIDELKI POSESTI 266-574, Golob Koruzo-zrnje-prodam. 0061/823- 653 27751 Prodam JEDILNI KROMPIR dezlre. Trboje 51, Kranj 27753 Prodam drobni KROMPIR. Pod-brezje 107, Duplje 27798 Prodam kislo zelje in sveže zelje v ?lavah. Jeglič, Podbrezje 192, 070-02 27804 Prodam drobni KROMPIR za krmo po 10 SnVkg. 0633-281 27807 Prodam krmilni krompir. Voglje, 049-264 27808 V najem oddam SKLADIŠČE 40 m2 v Naklem. 050-852 27575 Zazidljivo PARCELO 360 m2 v Šenčurju prodam za 65 DEM/m2. 0327-605_27581 Blizu Avstrije oddam 500 m2 proizvodno poslovnega prostora. 01 061/ 27760 AVTO VLEK A VSAK DAN 24 UR BOJAN ROBLJEK 64000 KRANJ GOLNISKA C. 48, MLAKA PRI KRANJU -■-i5vTW STAN. OPREMA Nizke omarice Alples Železniki prodam. Ogled in informacije po 1» uri. Vončlna, Kališka 20, Drulovka 27762 ŠPORT PADI šola potapljanja, Informacije 0064/403-065 od ponedeljka dO petka, od 19. do 20. ure 251*4 PARKIRAJTE NA GLOBUSU. ZA VAS VEDNO PROSTO PARKIRNO MESTO. UPRAVUALEC HRIBAR -BLESK, d.0.0. STORITVE ■j J In J SERVIS vam nudi popravila TJJ VIDEO, HI-FI naprav vseh proizvajalcev. Smledniška 80, Kranj, del. ča» 9. do 17. ure, 0 329-886 gg POPRAVILO - MONTAŽA - praln1 stroji, štedilniki, bojlerji, vodovodne i" elektrolnstalaclje. 0 325-815 gg RTV- SERVIS BALTIČ, Sr. Bitnje 65 Popravila vseh vrst TV, RA, video aparatovi Vaše želje sprejemamo non-stop na 0325-589_2402J Roletarstvo BERČAN nudi rolete, žaluzlje, lamelne zavese. 0 in fa*-061/342-464 ali 061/342-703, stanovanje_251* POLAGAM. BRUSIM In LAKIRAJ parket, z vašim ali lastnim maten-alom. 0 622-065_2*«£ VŽIGALNIKI s tislDNO INŠTALACIJO V HIŠI f štemamo sami"), kot tudi razna drobna popravila in čiščenje bojlerjev in odtokov. Deiamo obrtniško strokovno in po celi Stanj- H W.21M27 Montaža stenskih in stropnih oblog. ^061/823-127_27741 ^ god no in kvalitetno izdelam novo 1 obnovim obstoječo elektroinstala-c'io- Izvedba manjših gradbenih del, Polaganje parketa, polaganje kera-Jlko. pleskanje, Izvedba vodovodne **talaclje. Jože Benedičič, Elektroin-^alacije, Prezrenje 22, Podnart, ^70-482_ 2775» Satelitski sistemi od 415 dem z montažo, možnost kredita. Dekoder-II, skupinski, vrtljivi sistemi. «719- ^14 27780 'ičem izvajalca del za fasado c«rkve. «o64/422-241 27*01 .KOMBI PREVOZI tovora do 1500 kg j^manjSe selitve. «215-211 mm STANOVANJA IsČem sobo v najem na Jesenicah ali Mgnjl okolici - nujnol «82-968 trm .HITRO - LAHKO, d.o.o. vam ^OSREDUJE: prodajo enodmžinske |^ie v okolici Kranja, lepa sončna *9a 150.000 DEM, 1-sobno stanove v Boh.BIstricI 46 m2, 2-sobno stanovanje v Boh. Bistrici 62 m2, 1-*>bno stanovanje v škofji Loki 38,5 £3, 2-sobno stanovanje predelano v »-sobno v Medvodah 62 m2, cena 52000 DEM, 3-sobno stanovanje v Skofii Loki 76 m2, cena 105.000 OgM. «061/614-629_27792 2ELO UGODNO PRODAMO: 2-»obno (62 m2) v šorlljevem, 1-*obno na Drulovkl, garsonjero (29 ^2) v Šk. Loki in novo 2-sobno opremljeno (58 m2) v žireh. V PONUDBI IMAMO TUDI VELIKO RA- ZLIČNIH STANOVANJ V ŠK.LOKI, KRANJU IN RADOVLJICI. ZAMENJAMO 3-sobno pri Vodovodnem za večje. 2+2 90 m2 v I. nad. za manjše 2-sobno in veliko drugih. TAKOJ KUPIMO: 1,5-sobno Pl.lfl. in manjše 1,2 in 3-sobno. APRON NEPRE-MIČNINE, «214-674, 218-693 27829 VOZILA DELI Rezervni deli za motor BMVV 318. «621-638 27748 Ugodno prodam PRTLJAŽNIKA za AX 1.1 TRE In R 4 ali Z 101. Stegnar, Sebenje 47, Križe 27773 Prodam AVTOPRIKOUCO z naletno zavoro dim. 160x220. «323-543 27816_ CITROEN rabljeni rez.deli In odkup avtomobilov Citroen za avtoodpad. •692-194 27821 VOZILA_ AVTO'SAN podjetje za prodajo In odkup rabljenih vozil. Ugodni pogoji, prepisi vozil, brezplačen vpis v evidenco. «217-528 25920 Ugodno prodam FIAT ARGENTO diesel, letnik 1982 in starejši FIČKO, reg. celo leto. «49-442 27418 Prodam FIAT UNO FAIR, letnik 88. Voklo 106, «49-442_27419 Ugodno prodam Z 101 GTL, letnik 1986, garažlrana, 50000 km, in ZASTAVO 128, letnik 1988, 44000 km, prvi lastnik. «212-181 27538 ZASTAVO 101, letnik 3/84, odlično ohranjen, prvi lastnik, prodam. « 242-721_27732 Prodam dobro ohranjeno ŠKODO FAVORIT 136 L, letnik december 1990. Cena 8500 DEM.«633-142, popoldan 27734 Prodam R 4 GTL, letnik 1991, reg. 2/ 12/94. «312-255_27735 Prodam JUGO 45, letnik 1989. •312-255 27736 R 5, letnik 1990, rdeče barve, 46000 km, prvi lastnik, ugodno prodam. •633-527 27744 Prodam Z 128, letnik 1984, za 2000 DEM. •718-381 27745 Prodam osebni avto ŠKODA 105 L, letnik 1981. »633-922 2774» Prodam Z 750, starejši letnik, neregistrirana, v voznem stanju. •621-411_27754 Prodam Z 101 GTL, letnik 1985, reg. do 9/94, 70.000 km, cena 2800 DEM. Benedičič, Prezrenje 22, «70-482 27757_ Prodam Z 101 confort, letnik 1979, reg. 10/94, avto obnovljen, cena 1000 DEM. Benedičič, Prezrenje 22, ■70-482 27758 HUNDAI PONY 1.3GLS, letnik 1991, rdeče barve, 5 vrat, 31200 km, cena ugodna, prodam! «801-192 2775« FIAT 126 PGL, letnik 1986, prodam. «061/612-914_27771 Odkup, prodaja, kreditiranje In prepis vozil. «331-503, 323-171 Int. 12, vsak dan od 9. do 12. In od 14. dO 17. Ure 27776 Prodam VVARTBURG limuzina, letnik 1986, cena po dogovoru. «325-981 27777___ R 5 CAMPUS, letnik 1991, registriran do 6/94, prodam. «311-692 2777» Z101 GTL 55, letnik 6/85, prodam ali menjam za GOLF diesel, letnik 1985. Hladnik, Pristavška c. 3, Tržič 27782 "telefoni iskra tel centrale, vtikači vtičnice, . brezžični telefoni, telefaksi atestirani, Najcenejši v Sloveniji le-tehnika, hrastje 75, kranj TEL.064/331-101 OD 6. DO 20. Naša ponudba Mali oglas do 10 besed s kuponom brezplačno i če boste vas mali oglas v obsegu do največ 10 besed dostavili (po pošti ali v naš malooglasni oddelek) na Kuponu, Vam objave ne bomo zaračunali. Seveda pa ponudba ne velja, če je mali oglas daljši od 10 besed, "pod šifro itd. - takšne oglase zaračunamo Po ceniku oglasnih storitev v Gorenjskem glasu. £0 TELEFONU BREZPLAČNIH MALIH OGLASOV NE SPREJEMAMO, TEMVEČ ZGOLJ S TEM KUPONOM. Ko vpisujete tekst oglasa v kupon, ne pozabite v obseg 10 besed vključiti tudi podatka, kako interesenti vzpostavijo kontakt z Vami (Vašo telefonsko številko ali naslov). Na telefon 064/217-960 male oglase sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno, objavo zaračunamo po ceniku, naročniki Gorenjskega glasa Imate poseben malooglasni popust. Prežite In pošljite na: GORENJSKI GLAS, 64000 KRANJ. > tae In priimek, naslov: ® Naročam objavo malega oglasa v naslednjem besedilu R 5 CAMPUS, letnik 4/93, kovinske barve, tonirana stekla, 3 vrata, gar-ažlran, prodam. «310-619 27785 Prodam GOLF JGL. letnik 1981, 15000 km. Kenda Janez, Brezovica 3, «736-690 27806 Po ugodni ceni prodam kombinirano /ožilo IMV, starejši letnik. Ogled rrgovina pri Juretu na Mlaki pri Kranju, Golniška c. 30 2780» JUGO 45 A letnik 1989, cena 3700 DEM, prodam. «312-255 27810 Prodam Z 101, letnik 1988, cena 3500 DEM. «312-255_27811 Prodam R4, letnik 1991, cena 6600 DEM. «312-255_27912 VVARBURG KARAVAN prodam, letnik 1989, 45000 km, cena 6500 DEM. «631-858_mis FORD FIESTO 1.3 I dlsco. letnik 1993, prodam. «66-676, 218-323, popoldan 27915 JUGO 65. jetnik 1990, 5300 DEM In VW HROŠČ, letnik 1970, prodam. «631-674 27819 Z 101 comfort, letnik 1982, registriran do oktobra in ŠTEDILNIK 2+2, poceni prodam. Kriška 3, st. 2 27822 Z 750, letnik 1982, pravkar registriran. «211-818 27823 ZA USPEŠEN POSEL! Prodam KADETT12,1.3,1.6 SOLZA, letnik 85,86,87 in KADETT KARAVAN, letnik 85,87,88 (Sešel, lepo ohranjen. Tel.: 061/1592-212, Int 421, od 8. do 16. ure! ZAPOSLITVE Z prodajo mladinskega programa Imate možnost, dobrega zaslužka in dodatno stimulacijo. « 84-662 in 328-265 25718 Za 3000 DEM posojila za krajše obdobje vam nudim delo na dom. «327-145, popoldan 27445 Redno zaposlimo NATAKARICO -točajko. šifra: RESTAVRACIJA 27522 Honorarno zaposlimo prijetno dekle kot natakrico v kava baru. «45-360 27696_ Delo dobi prodajalka za delo v živilski trgovini. Trgovina Fortunovc, Blnkelj 1, Škofja Loka 27742 Iščemo delavca z lastnim prevozom in višjo Izobrazbo za opravljanje del In nalog - servisiranja računalniške opreme. Zaželjeno znanje OKOLJA VVINDOVS. «331-441, od 7. do 16. Ure 27756 Iščem delo na dom. 27770 r 632-265 Za terensko delo nudimo najboljšo provizijo. «76-622 27775 Honorarno zaposlim potnike za MK, zatogovljeno uvajanje, tedensko Izplačilo. «57-230_mei Sprejmem kakršnokoli delo na dom, možnost postavitve stroja, šifra: LIPA 27786_~_ Zaposlimo VK električarja za opravljanje del in vodenje servisne službe na področju fluidne tehnike, šifra: KOMPRESOR_27791 Zaposlimo honorarno ali redno 10 potnikov. »323-037 27824 TELEFON TRGOVINA SERVIS telefaksi ■ iicni in bieizicni telefoni -tajnice - centrale - zaščite - telefonske ključavnice - kietnice - kabli - vtikači -vtičnice I Iskra-Canon-Panasonic I prodaja na drobno in debelo ■ rabati montaža na terenu, svetovanje, ga-ranci|a. atesti, konkurenčne cene LJUBLJANA. BRILE JEVA 12, tel./tax: 573-209 KRANJ LJUBLJANSKA 1, tel./fa<: 222-150 ŽIVALI ODOJKE za zakol In PRAŠIČE za nadaljno rejo prodam. Krivic, Zgoša 22, Begunje, «733-232 17784 PUJSKE težke 20 - 30 kg prodam. •620-582 27057 Prodam PRAŠIČE od 20 do 150 kg. «062/797-106 2752« Visoko brejo KRAVO drugo tele menjam za mlado klavno ali prodam. «422-106 27708 PRAŠIČE domače reje ugodno prodam. Milan Rus, Mota 25, pri Ljutomeru, «069/82-065 27739 KOBILO haflinger brejo ter ŽREBETA liplcanec/haflinger, prodam. 043- 367 27740 Kilogramski PIŠČANCI za dopttanje, cena 250 SIT. Suhadole 12, Komenda 27743 II MM1HI V GORENJSKEM GLASU POKLIČITE 218 - 403 Prodam TELETA slmentalca teža 140 kg Trboje 51, Kranj 27752 Prodam perzijsko belo MUCO in sivega angora MUCKA. «311-033 Prodam dva BIKCA težka 230 kg In 5 PUJSKOV težkih 80 kg, cena po dogovoru. «65-444_27790 JARKICE 25 tednov stare, prodam. •632-622 27784 Rodovniško KOBILO staro 16 mesecev, haflinger, prodam. Vidmar, Bukovščica 15, Selca, •64-360 27766__ Dva PRAŠIČA za zakol, težka 150 ko^prodam. Krničar, Babni vrt 10 Prodam ali zamenjam dva mlada OVNA. •66-806_27794 Rjave JARKICE ter 20-150 kg težke PRAŠIČE prodam. Stanonik, «65- 546 27796 PRAŠIČA 170 kg, krmljenega z domačo krmo, prodam. «682-745 Prodam KOBILO staro 4 leta. Papler Marjan, Paloviče 9, Tržič. «51-019 27806_ Kupim visoko brejo TELICO ali mlado KRAVO s teletom slmentalko. ■43-353 27802 SATELITSKE ANTENE nemške in angleške NEUHAUS in PACE Z montažo že od 469 DEM možnost NA OBROKE GARANCIJA. SERVIS in KVALITETA *B 064-422-585 I , 421-108 Prodam 6 tednov starega BIKCA Prodam težkega PRAŠIČA Hafner, simentalca. «733-749 27772 Dorfane 22, Žabnica 27825 PRAŠIČA za zakol, krmljenega z bio TELIČKO simentalko težko 100 kg, krmo, prodam. «622-704 27775 prodam. «65-342 27827 PRAŠIČA težkega cca 150 kg, prodam. «681-077 27780 10 dni starega BIKCA, prodam. « 65-098 27733 IZ NASLEDNJE ŠTEVILKE Prodamo PUJSKE razlčnih velikosti od 20 kg naprej.Možnost nadalineaa sod6iov^.RrxJajanx} tuđ PIŠČANCE a zakol. Alojz PREL0G, Zagojid 30,62272 G0fllŠNrCA(retodia j Ormož), M:062/708407 R5 Carnpus, pet vrat, letnik 1990, registriran do 8/94, dodatno opremljen, prevoženo 20.000 km, garaiiran, ugodno prodam.Tel.50-975 radio triglav 96 MHz OSMRTNICA V 79. letu nas je zapustil MAKS GABRIJELČIČ Pogreb dragega pokojnika bo 8. decembra 1993 ob 15. uri na pokopališču v Bitnjah. Žalujoči: Tj asa, Meri in ostalo sorodstvo SAT TRflDE: OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je umrla FRANČIŠKA JANUŠ iz Tržiča, Cankarjeva c 22, upokojenka Tovarne obutve PEKO Tržič Od pokojnice smo se poslovili v soboto, 4. decembra 1993, ob 15. uri na pokopališču v Tržiču. TOVARNA OBUTVE "PEKO" TRŽIČ V SPOMIN 3. decembra je minilo eno leto, odkar nas je zapustila draga mama MARIJA BIZJAK Vsem, ki ji prinašate sveče, rože in postojite ob njenem grobu, iskrena hvala. i Žalujoči sin Branko z družino Kranj, december 1993 V SPOMIN Minilo je ie leto dni, a v naših srcih bolečina ne premine. Nihče ne ve, kako boli, ker tebe več med nami ni/ Le tiha misel še iivi, da nekoč se snidemo nad zvezdami! LOJZETU AVSENIKU 1.6.1929 - 9.12.1992 Nikoli ne bomo pozabili, da bili smo skupaj lep del življenja. VSI NJEGOVI Kranj, 9. decembra 1993 ZAHVALA V sredo, 1. decembra, smo pospremili k večnemu počitku skrbnega moža, očeta, starega očeta in strica PETRA MESCA st. iz Žabnice Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in nam izrekli sožalje ter pokojniku izrazili čast s podarjenim cvetjem in svečami. Hvala vsem sosedom, sorodnikom ter zdravstvenemu osebju v bolnišnici na Golniku. Iskreno se zahvaljujemo gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem iz Naklega, GD Žabnica, ZZB Žabnica ter Sifrer Janezu za lep govor. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat hvala. VSI NJEGOVI Žabnica, Suma, 2. decembra 1993 vranj, 7. decembra - Novembra e bilo na Gorenjskem 28 Tometnih nezgod s temi mrtnimi žrtvami in 26 ranjenimi. Najpogostejši vzrok je Se vedno prehitra vožnja, ki ji izdatno pomaga alkohol. Kar pri polovici povzročiteljev so namreč namerili preveliko dozo alkohola. Največ nezgod {'e bilo med 16. in 20. uro (14), lo dan pehaja v noč, vozniki pogosto nepravilno uporabljajo luči, pojavlja pa se tudi poledica. Po številu nezgod prednjačijo lokalne in regionalne ceste (po osem), mestne ulice (šest), magistralne ceste (štiri), ena pa je bila na nekaterogizirani površini. Kar šestnajst od 28 nezgod je bilo v kaniski občini, pet v loški, štiri v radovljiški, tri v jeseniški, v tržiški novembra ni bilo nobene hujše. Skupaj je bilo letos že 43 smrtnih žrtev, ena več kot lani vse leto. In kako je bilo prejšnji teden? Sest nezgod, vse v kranjski občini, ena smrtna žrtev in šest ranjenih. Irk v podvozu V petek, 3. decembra, ob dveh popoldne je počilo v podvozu na Laborah. 21-letni Boštjan Uhan iz Medvod je s hondo civic pripeljal po delavskem mostu m pod magistralno cesto zavijal levo proti Ljubljanski cesti. Pri tem je izsilil prednost vozniku simce talbot, 38-letnemu Ivu Lujiču iz Kranja, ki je pripeljal iz škofjeloške smeri proti delavskemu mostu. Čeprav je Lujič zaviral (sled dobrih 17 metrov), sta vozili trčili. V nezgodi je bila huje anjena Lujičeva žena Vera, ki je sedela na prednjem desnem sedežu. Škode na obeh avtomobilih je za okrog 600.000 tolarjev. Posledice so se pokazale kasneje V soboto ob pol enih ponoči je 55-letni Franc Erzar iz Cer-elj vozil z lado 1200 po lokalni cesti od Zaloga proti Pšenični polici. Ko je pripeljal v križišče z lokalno cesto Cerklje-Pože-nik, kjer cesta preide v ostri levi nepregledni ovinek, ga je na poledeneli cesti začelo zanašati, po zaviranju pa se je avto zaletel v 40 cm visok kamniti zid. Po trčenju je voznik odpeljal domov. Ž njim je bila 52-letna žena Ana, ki je sprva tožila o bolečinah v trebuhu, dopoldne pa je bilo že tako hudo, da so jo odpeljali v kranjski zdravstveni dom. Tu so ugotovili krvavitev v trebušno votlino in jo napotili v Klinični center. Tatinska trojka na sejmu Kranj - Policisti so prijeli tri osumljence, ki so v petek med šesto in osmo zvečer na Gorenjskem sejmu kradli razna oblačila. Skrivali so jih pod svoja oblačila, nato pa nosili ven, v osebni avto. Ukradli so za okrog 25.000 tolarjev oblačil: klobukov, trenirk, puloverjev, majic ipd. • H. J. Fičko padel v podhod V petek ob 18.55 je 18-letni Primož Krevh iz Kranja z materinim fičkom peljal po Likozarjevi ulici proti centru Kranja. V bližini podhoda je dohitel 33-letnega Dušana Šinkovca z Visokega, ki je pravilno zavijal v levo na parkirišče stanovanjskega bloka. Kljub temu ga je Krevh prehiteval po levi strani in je s prednjim desnim delom fička trčil v prednja leva vrata Šinkovčeve-ga avta. Po trčenju je fička zaneslo v levo s ceste, zdrse 1 je 3,6 m navzdol v podhod in se prevrnil na streho. Huje ranjenih na srečo ni bilo, "zanimiva" pa je nadaljnja usoda obtolče-nega fička. Naslednji dan okrog osmih zvečer sta namreč dva otroka vanj vrgla petardo, avto je zagorel in kljub trudu enega od očividcev in kasneje tudi gasilcev v celoti pogorel. Krivec pobegnil V nedeljo ob 17.20 je neznani voznik, domnevno opla, svetlejše (oker) barve, s črno ljubl-jansko registrsko tablico pripeljal po Vrečkovi ulici na Planini in v križišču s C. 1. maja zavijal levo proti mlekarni. Tedaj je po prednostni cesti iz smeri mlekarne pripeljala voznica R4, ki se ie zanesljiemu trčenju ognila tako, da je zavila vstran prek roba pločnika na parkirišče stanovanjske hiše št. 57, kjer je trčila parkirani opel kadett, ga porinila v garažna vrata, nakar se je avto odbil še v drog javne razsvetljave. Povzročitelj nezgode je odpeljal na- Erej, zato policisti prosijo vse, ki i o tem dogodku vedeli karkoli povedati, naj pokličejo po telefonu na številko. 92. • H. Jelovčan 3ADiO SI. 3 F/7 (foto bobnar) ARft MAJA SALON POHIŠTVA Kranj, PREDOSLJE 34 (kulturni dom), tel.: 241-031 NAJAVLJAMO Pohod v Hsje Planinsko društvo Kranj in Društvo upokojencev Kranj vabita v nedeljo, 12. decembra 1993, na tradicionalni pohod na Tišje v občini Litija. Odhod posebnega avtobusa iz Kranja bo ob 6. uri izpred hotela Creina. Hoje je za 4 do 5 ur. Prijave z vplačilom sprejemajo v pisarni PD Krani do srede, 8. decembra 1993, oziroma do zasedbe mest v avtobusu. • L.C. Zimska pohoda Sekcija za pohodništvo pri Društvu upokojencev Kranj organizira v četrtek, 9. decembra, pohod na relaciji Cerklje -Šmartno - Zaloh - Lahovče. Zbor udeležencev pohoda bo ob 9.15 na avatobusni postaji v Kranju. V torek, 7. decembra pa se s kranjskimi upokojenci lahko podate na pohod po delu poti okoli Ljubljane. Hoje bo za slabi dve uri. Zbor bo na avtobusni postaji v Kranju ob 9. uri. • L.C. Dobrodelni koncert Družinski trio Novina prireja jutri, v soboto, ob 19. uri v dvorani samostana v Adergasu dobrodelni koncert pod geslom Samo življenje za druge je vredno življenja. Zbrani denar bo namenjen malim bolnikom pediatrične klinike v Ljubljani. • L.C. Predavanje o Islandiji Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane in druge upokojence na predavanje o Islandiji, ki bo v ponedeljek, 13. decembra, ob 17. uri v veliki sejni dvorani DU Kranj, Tomšičeva 4. • L.C. Ponovno v smučarsko smučino Odbor skupnosti borcev 7. SNOUB Franceta Prešerna prireja v sklopu spominske svečanosti ob 50-letnici "zmage mrtvega bataljona NOV '93" proslavo, ki bo v soboto, 11. decembra, ob 12. uri na Pookljuki. Pred proslavo bo ob 10. uri tekmovanje borcev in bork NOV v smučarskih tekih. Tekmovalcibodo razdeljeni na več kategorij, tekmovali bodo tudi veterani TO ter rekreativci.. Prijave sprejema Franc Šmit, Cankarjeva 12, Bled, zamu dniki pa se boste lahko prijavili tudi na dan tekmovanja, od 8.30 do 9.30 ure v Šport hotelu na Pokljuki. • L.C. Whisky žur Klub študentov Kranj danes, v petek, ob 20. uri v dvorani na Primskovem organizira Whisky žur. Program žura: pijanska glasba, Dubliners, Pogues, Countrv, Plava trava zaborava, irska folk glasba, norenje, žur, whiskym whisky, poceni, whisky... • L.C. Novoletno srečanje pri Marjanu Marinšku Društvo upokojencev Naklo sprejema prijave svojih članov za novoletno srečanje pri Marjanu Marinšku. Prijavite se lahko v Naklem, v Domu upokojencev, v torek in sredo, 7. in 8. decembram od 9. do 11. ure, v Podbrezjah pri Mileni Perč, Podbrezje 213 in v Dupljah, pri Jožetu Bajžlju, do vključno ponedeljka, 6. decembra 1993. • L.C. Zimzelenčki Zimzelenčkiie naslov kompaktne plošče, ki jo bo 8. decembra, ob 19. uri v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma predstavila založba Reclamans. Na albumu je 21 evergreenov, domačih in tujih, ki jih pojejo slovenski pevci. Prireditev bo povezoval Sandi čolnik, nastopili pa bodo Bele vrane, Lidija Kodrič, Marjana Deržaj, Marija Cerar in Rafko Irgolič. • L.Ć. Miklavž za otroke padlih v vojni za Slovenijo Pred pol leta je v Tednu Rdečega križa začel delovati Sklad za pomoč otrokom žrtev vojaške agresije na Slovenijo. Pobudo za ustanovitev sklada je dal minister Janez Janša, ustanovitelja sta Rdeči križ Slovenije in Iskra Commerce, stalni član pa ministrstvo za obrambo. Sklad ima v prvi vrsti namen pomagati otrokom« katerih očetje so padli v desetdnevni vojni za Slovenijo, pa tudi ostalim svojcem, svoja sredstva pa naj bi dodeljeval tudi otrokom, vojaškim vojnim invalidom ter vdovam in staršem žrtev agresije. Svoja prva denarna sredstva je v obliki enkratne denarne pomoči sklad maja letos namenil 14 otrokom, katerih očetje, teritorialci, policisti ah civilisti, so kot žrtve padli v desetdnevni vojni za Slovenijo. Upravni odbor sklada je tkrat sklenil, da na Miklavževo iz sredstev sklada ponovno nakaže denarno pomoč otrokom, ki jim je vojna tako kruto posegla v njihovo življenje. Sklad za pomoč otrokom žrtev vojaške agresije na Slovenijo v letu 1991 zbira sredstva na žiro računu 50100-652-25302. S SODIŠČA Kovačiča in Bizjaka ni bilo Kranj, 7. decembra - Danilo Kovačič, generalni direktor novogoriškega Hita, in Renato Bizjak, direktor HIT Invest, d.o.o. v petek nista prišla na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku kranjskega temeljnega sodišča. Čeprav sta bila vabljena že drugič, se je Bizjak opravičil prek svojega odvetnika, medtem ko Kovačič povabila niti ni sprejel. Bo rudi tretje vabilo enako prezrto? Kovačič in Bizjak naj bi bila zaslišana v postopku uvedbe preiskave na kranjskem temeljnem sodišču v zvezi z nezakonitim prenosom družbenega kapitala petih gorenjskih hotelskih podjetij na Hit (Golf in Park na Bledu, Grad Pod vin, HTP Gorenjka Kr. Gora in Alpinum Boh. Bistrica). • H. J. Knoll tudi drugič kriv Krani, 7. decembra - Senat temeljnega sodišča v Kranju ie v petek tudi drugič spoznal 35-letnega Boruta Knolla za krivega kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili. Določilo mu je kazen dve leti in deset mesecev zapora, torej štiri mesece manj kot na majskem sojenju, ter mu podaljšalo pripor. Borut Knoll je bil v priporu od 23. septembra 1991 - potem ko so kriminalisti našli 200 gramov heroina v njegovem BMW na parkirišču pri Čebelici - do 2. aprila 1992, kasneje pa spet od 6. januarja letos, ko so ga priprli in tudi že pravnomočno obsodili za drugo kaznivo dejanje preprodaje mamil. Glede na to, da mu je višje sodišče v Ljubljani kazen za to dejanje nekoliko omililo in da je javno tožilstvo odstopilo od tožbe za tretje dejanje (lani poleti naj bi Knoll prijateljici Suzani Š. v svojem stanovanju najmanj desetkrat omogočil uživanje heroina), je tudi enotna kazen, ki jo je v petek izrekel senat, nekoliko milejša. Knoll bo moral v zapor za pet let in osem mesecev namesto za se- dem let in pol. V obrazložitvi razsodbe je predsdnik senata, sodnik Marjan Pogačnik, dejal, da je senat v zvezi z najdenimi 200 grami heroina v Knollovem avtu 23. septembra 1991 prišel do enakega zaključka kot na prvem sojenju maja letos. To je, da je Knollu očitano kaznivo dejanje dokazano, četudi samo dogajanje pred aretacijo (kako so kriminalisti za nameravano preprodajo zvedeli, kdo je bil neznanec, ki je na parkirišču f>red Čebelico prisedel v Knol-ov avto in kaj sta se dogovorila) ostalo zamolčano. Očitki, da so kriminalisti delali malomarno, Knollu mamilo celo Eodtaknili prek svojega ovadu-a, je po mnenju senata zgolj nesprejemljiv način Knollove obrambe. • H Jelovčan Literarno -dramski krožek Kranj, 7. decembra - Univerza za tretje življenjsko obdobje v Kranju vabi na ponedeljkova srečanja literarno - dramskega krožka za upokojence, ki radi prebirajo knjige ali morda sami poskušajo pisati. Vsa napotila dobite v Centru za starejše občane na Tomšičevi 4 (stavba Društva upokojencev Kranj) pri Nevenki Marinič, ah po telefonu 211-150. VLiAic o loka samoupravi. iE vepio se N£ M0CE?O Z6MV/TI C-t-EDE CBČIH IN Ot